ŠtevSika 5 SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, ponedeljek 18. februarja 1985 Cena 60 dinarjev ). Pri uvozu surovin in reprodukcijskega materiala bodo imele še naprej prednost potrebe proizvodnje za izvoz na konvertibilno področje in osnovno oskrbo občanov. Posebno pozornost bomo namenili načrtnemu uvozu opreme in tehnologije: pri tem bo nujno potrebno spremenili in poenostaviti postopek pridobitve uvoznih dovoljenj. 4. Zaposlovanje bo še naprej temeljilo na načelih produktivnega zaposlovanja, skladno z dejstvom, da bo intenzivnejše zaposlovanje pri tistih proizvodnih programih, ki zagotavljajo visoke dohodke na zaposlenega. Skladno s politiko produktivnega zaposlovanja p: ud videvamo, da se bo povečalo število zaposlenih za 0,8 odstotka. V porastu družbenega proizvoda bo zaposlovanje udeleženo s 40, produktivnost pa s 60 odstotki. Samoupravne skupnosti za zaposlovanje bodo v povezavi s pristojnimi organi DPS, OZD in dru-gigji ustanovami zagotovile pravočasen pritok informacij o predvidenih tehnoloških viških delavcev in organizirano razreševale tovrstne problematike. Prerazporejanje, preusposabljanje ter dopolnilno usposabljanje bo v organizacijah vezano predvsem na preusmerjanje In izboljševanje proizvodnih in drugih delovnih zmogljivosti ter bo v praksi zaživelo v tolikšnem obsegu, kolikor bodo organizacije uspešne v svojem. preši rukturiranju. Pozornost bomo namenjali učinkovitejši kadrovski politiki s posebnim poudarkom na kadrovanju poslovodnih organov, ki imajo dobre iniciative, rezultate dela in nove prodorne programe. Posebni poudarek bomo dali zaposlovanju pripravnikov, zlasti mladine, ki prihaja iz srednjega usmerjenega izobraževanja, nadaljnjemu omejevanju pogodbenega in nadurnega dela ter uvajanju dvo In večizmenskega dela povsod tam, kjer je to ekonomsko in tehnološko smotrno. Z aktivnejšim delom v OZD na področju usposabljanja delovnih invalidov, bomo dosegli večje zaposlovanje invalidnih oseb. 5. Na področju socialnega razvoja bomo v letu 1985 posebno pozornost posvetili ohranjanju realnega življenjskega standarda zaposlenih in občanov na doseženi ravni. To usmeritev bomo upoštevali pri sprejemanju in uresničevanju letnih planov OZD in SIS družbenih dejavnosti. Vse samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti in organizacije združenega dfela s področja družbenih dejavnosti v Ljubljani morajo pri pripravi svojih planov temeljito preveriti vsebino posameznih programov. Na podlagi selektivnega pristopa in upoštevaje materialne možnosti združenega dela morajo določiti prednostne programe, način njihovega financiranja in tako zagotavljati njihovo izvajanje. Pri tem je treba upoštevati tudi nujnost kakovostnega prestrukturiranja in' prilagajanja materialnih možnosti, hkrati s tem pa se je potrebno intenzivno zavzemati za postopno odpravljanje razlik v družbenoekonomskem položaju delavcev družbenih dejavnosti in delavcev v materialni proizvodnji. Prioritetne dejavnosti glede na stopnjo nujnosti zadovoljevanja potreb so: vzgoja in izobraževanje, raziskovalna dejavnost ter zdravstveno varstvo. Posebno skrb bomo namenili delu z mladimi. Na vsakem od teh področij pa moramo uveljaviti tiste prednostne programe razvoja, ki predstavljajo kakovost in vsebinsko bogatitev posameznika in družbe v celoti v daljšem obdobju. Da bomo uresničili izboljšanje kakovosti dobrin in storitev v okviru družbenih dejavnosti, bodo SIS družbenih dejavnosti občin in mesta Ljubljane z letnimi planskimi akti zagotovile: — smotrno in učinkovito opravljanje dejavnosti in storitev na osnovi programskih usmeritev v skladu z dejanskimi potrebami delavcev in občanov; — povečanje delovne storilnosti ter izboljšanje kakovosti storitev; — gospodarnejše izkoriščanje obstoječih sredstev, opreme in zmogljivosti, varčevanje z materialom in energijo ter združevanje dela in sredstev z drugimi TOZD; — uveljavljanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Naložbe na področju družbenega standarda bodo potekale v okviru samoprispevka III skladno z dogovorjenimi pogoji izenačevanja dostopnosti, ob upoštevanju maksimalne možne zasedenosti obstoječih in planiranih zmogljivosti ter z uporabo sredstev amortizacije in drugih razpoložljivih sredstev, 6. Na področju urejanja prostora In varstva okolja bomo v letu 1985 v občinah in mestu usmerili osrednje aktivnosti v dograjevanje in razpravo o predlogu dolgoročnega plana z urbanistično zasnovo občin in mesta Ljubljane, kakor tudi o dogovoru o skupnih temeljih dolgoročnih planov občin ljubljanske regije. Na podlagi sprejetih zakonov o urejanju prostora, urejanju naselij in drugih posegov v prostor ter stavbnih zemljiščih bomo določili območja, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji in prostorskimi izvedbenimi načrti ter Izdelali program priprave omenjenih prostorskih izvedbenih aktov. Usposobili bomo Zavod za družbeno planiranje Ljubljana in Zavod za izgradnjo Ljubljane, tako da bosta sposobna za izvrševanje nalog v zvezi z novo prostorsko zakonodajo. V skladu z dolgoročnim razvojem Ljubljane bomo v letu 1985 pripravili tisto urbanistično dokumentacijo, ki naj zagotovi nemoteno pripravo in potek gradnje v Ljubljani v obdobju 1991 do 1995. Do sprejema dolgoročnega plana v letu 1985 ne bomo namenili graditvi kmetijskih zemljišč I. in It. kategorije, kakor tudi ne zemljišč v I. varstveni coni vodnih rezervatov in zemljišč, ki so opredeljena kot naravna ali kulturna znamenitost. Opredelili pa bomo površine za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo in površino za individualno gradnjo s skromnejšim komunalnim standardom in širšim upoštevanjem" gradbenih pobud občanov. V letu 1985 bomo povečali skrb za varovanje okolja pred škodljivimi snovmi. Pozorno bomo spremljali dogajanja v gospodarstvu tudi s stališča varovanja okolja. Zaostrili bomo nadzor nad onesnaževanjem okolja in odgovornost on ..-maževalcev, da poskrbe za čiščenje odplak in izpuhov ler nevtralizacijo in neškodljivo odstranjevanje okolju škodljivih odpadnih snovi. Pri oblikovanju cen bomo upoštevali tudi stroške varovanja okolja pred škodljivimi snovmi. Izvajali bomo okvirni sanacijski program za izboljšanje okolja In nadaljevali z deli za saniranje vodonosnih območij, za pravilno ravnanje z odpadnimi snovmi, za zmanjševanje onesnaževanja ozračja in ohranitev zelenih mestnih površin. Izvajali bomo sanacijski program za I. in II. varstveni pas vodnih virov. Zaor-vili bomo varstvo glavnih virov pitne Vode. Nabavljeno bo intervencijsko vozilo za ukrepanje v primerih razlitja oziroma razsutja snovi, ki lahko ogrozijo vodo. Pri gasilski brigadi pa bo oblikovana posebej usposobljena ekološka skupina. Uvajali bomo celovit družbeni nadzor nad nevarnimi snovmi, tako sm-ovihomi ko1 proizvodi v proizvodnji, pri skladiščenju, hranjenju, uporabi, predelavi in odložitvi. Da bi obvladali emisijo škodljivih snovi v ozračje, bomo še naprej širili daljinsko ogrevanje, omogočali nabavo čistejših goriv, kadrovsko okrepili dimnikarsko službo,, da bo lahko dosledno izvajala pravilnik o rokih in načinu čiščenja ter pregledovanju kurilnih naprav. ■ Pričeti bo potrebno s pripravljalnimi deli za celovitejše čiščenje dimnih plinov iz toplarne v Mostah tudi od žveplovih spojin. Nadaljevali in razširili borno meritve onesnaženosti zraka za ugotavljanje tehnološke emisije in emisije iz prometa. Skrbeli bomo, da -bo tekel promet Čimbolj tekoče, v mestu pa bomo dajali prednost pešcem, kolesarjem in mestnemu javnemu prometu. Več pozornosti bomo namenili obnavljanju in vzdrževanju mestnih gozdov, drevoredov, parkov in zelenic. Tekla bodo pripravljalna dela za ureditev območja Rožnik, Tivoli, Šišenski hrib. Zajčja dobrava ter spominskega območja Urh. Prek sredstev javnega obveščanja bomo občane ekološko osveščali, spodbujali jih bomo, da bodo z varčevanjem, pravilno uporabo premoga, zbiranjem koristnih odpadnih snovi in bolj ustreznim odnosom do dobrin prispevali k varovanju in izboljšanju okolja. 7. Cene se bodo oblikovale fia osnovi tržnih pogojev ter samoupravnega sporazumevanja med reprodukcijsko povezanimi OZD z izjemo cen proizvodov in storitev, ki bodo pod neposredno kontrolo druž- benopolitičnih skupnosti. Pri oblikovanju cen komunalnih in energetskih storitev bomo na podlagi pripravljenih in sprejetih normati vov ter standardov vodili ustrezno politiko cen in zagotovili vsaj pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije. Pri cenah ogrevne toplote in plina iz omrežja bomo uvedli avtomatizem povečanja cen teh proizvodov — sorazmerno s podražitvami osnovnih energetskih surovin. V letu 1985 bo potrebno ronovno oceniti možnosti prehoda na ekonomske stanarine do konca leta 1987. Na podlagi te ocene bo treba oblikovati višino stanarin za 1616 1985. ' 8. Izpolnjevanje obveznosti do tujine, izpolnjevanje obveznosti do federacije ter drugih republik in avtonomnih pokrajin, zagotavljanje sredstev za pokrivanje izgub in za utrditev finančnega položaja združenega dela omejujejo razpoložljiva sredstva za porabo. Na področju razporejanja dohodka bomo v pogojih reaine rasti dohodka nada ;vali s politiko izboljševanja razmerja med sredstvi za akumulacijo in sredstvi za osebno, skupno in splošno porabo v korist sredstev za akumulacijo. Zaradi tega se bo povečal tudi delež lastnih sredstev organizacij združenega dela v oblikovanih sredstvih za reprodukcijo, in sicer ne toliko na račun pospešene amortizacije, kot na račun akumulacijskih sredstev. Ob doseganju najmanj 2*/o rasti družbenega proizvoda so pri razporejanju *>hodka in čistega dohodka možna naslednja globalna razmerja: — globalna rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v višini 90e/e celotne nominalne'rasti dohodka — globalna r;t sredstev SIS družbenih dejavnosti v višini 90 o/o celotne nominalne rasti dohodka. Poleg dodatnih sredstev, ki bodo na ravni repub-V' v zagotovljena za prednostne izobraževalne in ra-zisknvalne programe bomo v Ljubljani zagotovili dodatna sredstva za izvajanje samoprispevka III, sanacijo objektov usmerjenega izobraževanja in ra uvajanje programa »življenje in delo osnovne šole«. Sredstva za zadovoljevanje ' splošnih družbenih potreb v Ljubljani bodo zaostajala‘za 10 »/o za nominalno rastjo dohodka, tako da bodo zagotavljala financiranje dela organov družbenopolitičnih skupnosti ter zadovoljevanje drugih splošnih družbenih potreb v Ljubljani. To financiranje bo potekalo na' podlagi dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1985. Sredstva za osebne dohodke bo možno povečati predvsem na osnovi izkazanih boljših rezultatov gospodarjenja. Pri tem morajo biti osebni dohodki stimulativni element za doseganje boljših rezultatov dela. V letu 1985 se 'bomo zavzemali za zaustavitev padanja realnih osebnih dohodkov ter za doslednejše izvajanje načela delitve po delu, tako da bi pri delitvi osebnih dohodkov z nagrajevanjem po delu in po rezultatih dela dosegli večjo motiviranost posameznika za doseganje višje produktivnosti in višjega dohodka. Osebni dohodki v OZD negospodarskih dejavnosti bodo rastli po enaki stopnji kot v negospodarstvu. V OZD bo treba preverit! sedanje osnove in merila za delitev sredstev za OD in jih dopolniti ter prilagoditi, tako da bodo preprečevala težnje po urav- nilovki in spodbudila produktivno in ustvarjalno delo. Opredeliti bo potrebno inovacijski dohodek in poiskati ustreznejše sistemske rešitve, ker nagrajevanje inovatorjev iz mase za osebne dohodke ne vpliva stimulativno na razmah te dejavnosti. Za postopno zaustavljanje nadaljnjega upadanja realnih osebnih dohodkov in sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb se mora družbeni proizvod povečati za okoli 4 %>, kar terja povečevanje industrijske proizvodnje za 6 °/o in znižanje deleža materialnih stroškov, v celotnem prihodku za najmanj 1 °/o točko na ravni gospodarstva Ljubljane ob 0,9«/» rasti zaposlovanja. Selc- ob preseganju takih rezultatov bodo dane materialne možnosti za postopno odpravljanje zatečenih razlik v osebnih dohodkih nekaterih negospodarskih dejavnosti, doseganje postopnega usklajevanja osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti in nadaljnje povečevanje sredstev za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, zdravstvo in kulturo. Samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti bodo pripravile programe in predvidele sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb. na podlagi možne nominalne rasti posameznih oblik porabe, opredeljene s to resolucijo Sredstva za delovanje v prvih treh merečih leta 1985 bodo samoupravne interesne skupnosti zagotavljale na podlagi prispevnih in davčnih stopenj, veljavnih v letu 1984. Po obravnavi rezultatov poslovanja v letu 1984 bodo v samoupravnih interesnih skupnostih ob upoštevanju novega obračunskega sistema sprejeli usklajene prispevne stopnje in programe za leto 1985. III. RAZVOJ NA PODROČJIH GOSPODARSTVA IN GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE 1 1. Na področju — energetike bomo uresničevali naloge, ki so bile opredeljene s sporazumom o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za energetiko mesta Ljubljane. V zvezi s tem bo SIS za energetiko v sodelovanju z OZD s področja energetike zagotovila ustrezne vire financiranja razvoja energetike v Ljubljani ter se v okviru gmotninh možnosti dogovorila za prednostni vrstni red investicijskih vlaganj v energetske vire, primarno in sekundarno omrežje. SIS za energetiko bo skupaj z DO Energetika TOZD Komunalna energetika in TOZD Plinarna izdelala ter družbeno verificirala standarde in normative za oblikovanje cen ogrevne toplote in plina iz omrežja. DO Toplarna Ljubljana bo leta 1935 pričela pripravljati obnovo dotrajanih energetskih naprav in bo z modernizacijo poskrbela tudi za učinkovito varstvo okolja. DO Energetika TOZD Komunalna energetika pa bo nadaljevala s pripravljalnimi deli za razširitev toplarne v Šiški, nadaljevala bo z gradnjo primarnega in sekundarnega vročevodnega omrežja (Cufar-jeva-Tromostovje do Vegove ulice, Resljeva-Metelko-va, ribm medicinskih sester do Ambroževega trga, sekundarno omrežje pa za potrebe stanovanjske gradnje in samoprispevka III). DO Energetika TOZD Plinarna bo v letu 1985 nadaljevala z rekonstrukcijo plinskega omrežja s sočasno pripravo za distribucijo zemeljskega plina, izdelala investicijsko-tehnično dokumentacijo za razširitev energetskih virov (v plinarni Verovškova in Koseze) in nadaljevala z gradnjo primarnega in sekundarnega plinskega omrežja (GRMP Kozarje, južno vejo primarnega plinovoda, RP Zibe rt, povezovalni plinovod od Rožne doline C. V. do Jamove ceste, sekundarno omrežje za potrebe stanovanjske gradnje in samoprispevka III). DO Energetika TOZD Butan plin bo z dopolnjevanjem svoje opremljenosti in s preventivno dejavnostjo zagotovila večjo varnost porabnikov tekočega naftnega plina ter dokončala investicijsko tehnično dokumentacijo in finančno konstrukcijo za izboljšanje težkih delovnih pogojev in varnost pri polnjenju in vzdrževanju jeklenk. TOZD Elektro Ljubljana mesto bo v letu 1985 zgradila razdelilno transformatsko postajo Vevče, gradila elektroenergetsko omrežje za potrebe stanovanjske gradnje, Industrijskih con in objektov samoprispevka III ter nadaljevala z odpravljanjem slabih napetostnih in energetskih točk na nizkonapetostnem omrežju. 2. V kmetijstvu bomo skrbeli, da bo kmetijska zemlja dobro obdelana in da bomo dosegli zadovoljive hektarske donose. Kmetijske TOZD in KZ — temeljne organizacije zadružnikov bodo zagotovile pravočasne in zadostne dobave kakovostnega semena, gnojil, sredstev za zaščito rastlin in živali ter rezervnih delov za kmetijske stroje. V družbeno organizirano pridelovanje bodo zajele poleg zadružnih kmetov tudi druge pridelovalce kmetijskih živilskih pridelkov, pri čemer bodo upoštevale predvsem potrebe Ljubljane, deloma pa tudi možnosti izvoza. Skupna pridelava naj bi se povečala za 2 do 3 odstotke. Kmetijske TOZD in združeni kmetje bodo v skladu s finančnimi možnostmi izboljševali kmetijsko zemljo in posodabljali kmetijske obrate oziroma kmetije. KZ TOZD načrtujejo skupaj z občinskimi kmetijskimi skupnostmi obsežnejše agromelioracije, hidromelioracije ter komasacije na skupnih površinah 1.040 ha. Na zemljiščih, kjer so v prihodnjih letih načrtovane hidromelioracije bo OVS Ljubljanica-Sava urejala vodni režim. Druge naložbe, bodo namenjene predvsem obnovi črede in mehanizacije ter manjšim rekonstrukcijam. Za razvoj oziroma intervencije v kmetijstvu in preskrbi bomo v letu 1985 združevali sredstva vsi delavci po enaki stopnji 0,6 odstotka iz BOD kot v letu 1984. Za sofinanciranje že sprejetih razvojnih programov kmetijske pridelave in osnovne predelave za preskrbo Ljubljane bo uveljavljen tudi sporazum o združevanju sredstev za razvoj kmetijstva in preskrbe mesta Ljubljane. SIS za preskrbo mesta Ljubljane in Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane bosta združena, tako da bosta delovala kot organizirana skupnast kmetijstva in preskrbe Ljubljane. Po skupnem programu SIS za preskrbo in Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občin mesta Ljubljane bomo pospeševali razvoj kmetijstva tako na območju Ljubljane kakor v njenem širšem preskrbovalnem zaledju. Iz združenih sresdtev bomo na osnovi dogovorjenih in sprejetih kriterijev nadomeščali del dohodka, ki ga pridelovalci hribovskih oziroma zamočvirjenih predelov ne morejo doseči zaradi slabše kakovosti zemlje. Strokovno bo okrepljena kmetijska pospeševalna služba, obenem pa bo večja pozornost namenjena tudi strokovnemu izobraževanju — zlasti mladine. Za blagovne rezerve bomo združevali sredstva po dosedanji stopnji 0,2 odstotka iz BOD. Vse blagovne rezerve bomo povečevali v skladu s programom in jih tekoče obnavljali. 3. V letu 1985 bomo predvidoma dosegli 4 odstotno stopnjo rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje. K doseganju take stopnje rasti naj bi največ prispevalo boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti, večje prilagajanje proizvodnih programov izvozni usmeritvi," izboljšanje oskrbe s surovinami in reprodukcijskimi materiali ter tudi aktiviranje nekaterih novih naložb. Med novimi naložbami, ki bodo največ prispevale k večji industrijski proizvodnji, bodo v letu 1984 ter v letu 1985 dokončane naslednje večje: — energetika: — Toplarna — Tol II, — HE Medvode — posodobitev, — proizvodnja električnih strojev in aparatov: — Iskra Mikroelektronika — II. faza, — Iskra ISEZ — radio-navigavijski sistemi, — Iskra Avtomatika — skupna investicija, — Iskra TOZD Keramika — modernizacija, — kemična industrija: — Belinka TOZD Perkemija — razširitev proizvodnje perspojin, — Belinka TOZD Belles — rekonstrukcija obrata licenčnih proizvodov, — Donit — začetek izgradnje industrijske cone Vc "ce — I. faza — proizvodna hala za filtre, — Color TOZD Smole — razširitev proizvodnje poliestrskih smol. — Color TOZD Premazi — rekonstrukcija, mešal- nice, — Lek TOZD Farmacija — modernizacija farmacevtske proizvodnje It. fa^a, — proizvodnja in predelava papirja: — Aero Tovarna celuloze Medvode — rekon-. strukcija obrata celuloze, — kovipsko-predelovalna industrija: — Plutal TOZD Zapiralna embalaža — modernizacija proizvodnje, — živilska industrija: — KIT Ljubljanske mlekarne — s , : • rekonstrukcija hladilnice, — Emona MIZ — rekonstrukcija in modom' cija klavnice, — Slovin TOZD Vinarstvo — rr 'dav- -razširitev izvozne kleti, — Slovin — polnilna linija, — Mercator Konditor — ob at slaščic, — ostalo: — Semenarna TOZD Proizvodnja — POC Rudnik, Za doseganje dinamične proizvodnje rasti bomo pripravili programe modernizacije ter selektivno obnavljali in pospešeno posodabljali obstoječe proizvodne zmogljivosti s poudarkom na panogah, ki imajo najvišjo stopnjo odpisanostf osnovnih sredstev (ko-vinsko-predelovalna industrija, del strojegradnje, proizvodnja končnih lesnih izdelkov, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov, del proizvodnje in predelave papirja, proizvodnja preje in tkanin, proizvodnja živilskih proizvodov). V skladu z dogovorjeno usmeritvijo v razvoj take proizvodne strukture, kjer bodo prevladovale sodobne, tehnološke zahtevne, razvojno intenzivne in ekološko 'ugodne industrije, ki bodo tudi smotrno izrabljale energijo, bomo posebno pozornost posvetili raz- voju tehnološko in razvojno intenzivnih programov, ki bodo tudi izvozno usmerjeni; potencialno naj večje možnosti za razvoj so v elektroniki, strojegradnji, farmaciji, kemični, elektro in kovinsko-predelovalni -industriji. Načrtno bomo iskali tudi možnosti vlaganja sredstev tujih oseb v naše OZD. 4. Na področju gradbeništva se bodo v pospešeno povezovanje in specializacijo projektantskih, inženiring in gradbenih OZD vključevale tudi poslovne banke, ki bodo s svojimi strokovnimi kadri, ustaljenimi poslovnimi vezmi in ugledom ter s sofinanciranjem prispevale h kakovostnejšemu vključevanju organizacij združenenga dela v izvajanje investicijskih del v tujini. Glede na to, da bodo mnoga dela gradbenih organizacij v tujini zaključena do konca leta 1984 ter glede na to, da je novih možnosti za izvoz gradbenih storitev vse manj, bodo zbori SML čimprej v letu 1985 obravnavali položaj in možnosti gradbeništva. 5. Zunanjetrgovinske organizacije se bodo še naprej intenzivno vključevale v izvozna prizadevanja celotnega gospodarstva in svoja izvozna prizadevanja okrepila predvsem na konvertibilnih trgih; za izpolnitev teh nalog se bodo specializirale, organizirale v konzorcije in se združevale. Trgovina na debelo bo prevzemala vlogo organizatorja kooperacije in s tem blažila probleme v zvezi s siromašenjem trga Povezovala se bo s proizvodnimi OZD in se specializiral: ter pripravila programe računal ■v' '‘rega vodenja poslovanja. Delovna organizacija Nama bor čela z gradnjo skladišč za Bežigradom. OZD trgovine za osnovno preskrbo si bodo prizade vab' za z rde mljivo oskrbo občanov. Zato bo ena osnovnih n'dog trrrine gradnja preskrbovalne mreže na področjih, ki so slabo • pokrita z drobnoprodajno mrežo osnovne preskrbe! Organizirana skupnost kmeti: ‘.v in r- • dv be ho imela pri tem pomembno vlogo. V letu 1935 bo v okviru SOZD Mercator v gradnji ' ■ ■-žilni center v Novih Dravljah ter opravljena bebca dela in začetek gradnje za oskrbovalna centr i na Fužinah in • Trnovem. ABC Pomurka bo : . ’bc samopostrežno 'trgovino v KS Vič. , C d drugih naložb bomo v letu 1985 dokončali tudi '-z adnjo I. etape I. in II. faze Ploščadi Borisa Kraigher-ii. DO Lesnina bo zgradila II. fazo gradbenoprodaj-nega centra na Verovškovi, v okviru SOZD Slovenijales pa bo zgrajen prodajni paviljon za nautično opremo v Črnučah in objekt za mehanični servis. DO Metalka bo začela s pripravljalnimi deli za gradnjo prodajnega centra v Vižmarjih. DO Agrotehnika Gruda pa bo zgradila servis za kmetijsko mehanizacijo kot prizidek obstoječemu orodajnemu prostoru na Viču. Nadaljevali bomo' z izdelavo dokumentacije in pridobivanjem dovoljenj ter organiziranjem interesentov za združevanje sredstev za gradnjo tržnice v Šiški. V okviru Komiteja za trgovino, preskrbo, gostinstvo in turizem ter MG Z bomo pripravili programe za ekonomsko racionalizacijo obratovalnega časa, ki bo zadovoljil potrebe kupcev. Posebna skrb bo na-mnenja usposabljanju kadra, saj sposoben, kakovosten kader lahko bistveno prispeva k povečanju dohodka. Maloprodajna trgovina se bo morala bolj kot doslej organizirati za ustrezno ponudbo, še posebej za potrebe turizma in na ta način prispevati k povečanju deviznega priliva. it. 6. Izboljšali in popestrili bomo turistično ponudbo mesta ter dosegli večji turistični devizni priliv. Izoblikovali bomo posebno ponudbo za kongresno, sejemsko dejavnost, poslovni turizem ter večje kulturne, športne in druge množične prireditve. Hitrejši razvoj kakovostne turistične ponudbe bo omogočilo tudi vključevanje samostojnega osebnega dela in sodelovanje zasebnega in družbenega sektorja v gostinske dejavnosti in druge storitvene dejavnosti ter odpiranje zasebnih trgovin, ki bi se hitro prilagajale turističnemu povpraševanju. Dvigniti je treba strokovno raven zaposlenih v gostinstvu in vseh spremljajočih dejavnosti, ki se vključujejo v turistično ponudbo. Strokovno raven zaposlenih in s tem raven storitev v gostinstvu bomo dvigovali s stalnim dopolnilnim izobraževanjem zaposlenih in z dobrimi programi izobraževanja v šolah. Zato bo treba programe usmerjenega izobraževanja prilagoditi potrebam združenega dela. Urejanje območja ožjega centra mesta kot turistično najbolj privlačnega dela mesta bo prednostna naloga Turistične poslovne skupnosti Ljubljane. Ljubljanske turistične zveze, Gospodarske zbornice občin ljubljanskega območja ter izvršnih svetov občine Center in mesta Ljubljane. Zato bomo: — čim bolj podružbili odločanje o namembnosti lokalov in njihovem poslovanju v ožjem mestnem središču ob upoštevanju turističnih Interesov kot tudi interesov vseh Ljubljančanov; — poživili ta del mesta s stalno odprtimi lokali tudi ob sobotah, nedeljah in praznikih, s koncentracijo drugih dejavnosti ter z oddajanjem lokalov turistično zanimivi- ponudbi in izselitvijo tistih, ki v taki ponudbi ne najdejo interesa; — pospeševali prireditve v stari Ljubljani; — usposobili restavracijo na Gradu, tako da bo v letu 1985 pričela z obratovanjem, ter "uredili grajsko okolico. Poslovni čas trgovin, pošt, bank In drugih (predvsem v ožjem mestnem središču) bomo prilagodili različni turistični ponudbi skozi vse leto. Nadaljevali bomo s specializacijo gostinskih obratov, predvsem v smeri ljubljanskega in slovenskega ljudskega izročila. Gostinsko podjetje Ljubljana bo v letu 1985 odprlo nov gostinski obrat Divji mož in začelo z gradnjo novega gostinskega obrata na Cankarjevem nabrežju ter adaptiralo pekarno na Trubarjevi. V letu 1985 bo začela z obratovanjem tudi Restavracija Triglav, ki bo služila potrebam družbene prehrane. V letu 1985 bo končana adaptacija hotela Ilirija, hotel Slon bo obnovil Bistro,in Delikateso, v hotelu Lev pa bodo sanirali instalacijo in opremo; poleg tega bodo adaptirani tudi drugi manjši gostinski obrati Začeli bomo tudi s pripravljalnimi deli za 'gradnjo mlečnih restavracij ter š preureditvijo in preusmeritvijo že obstoječih. 7. V letu 1985 bomo pospešeno nadaljevali z razvojem drobnega gospodarstva in ga selektivno usmerjali glede na družbene potrebe. V skladu s spremembami obrtnega zakona, ki bo sprejel konec leta 1984, bomo tudi v mestu sprejeli ustrezne spremembe tako davčnih kot tudi drugih predpisov. t Delavce v združenem ter v samostojnem osebnem delu bomo spodbujali, da bodo vlagali večji del dohodka kot doslej za raziskave, razvoj in modernizacijo opreme, kakor tudi, da bodo znatno bolj kot doslej upoštevali, razvijali in uporabljali lastno znanje. Posebno pozornost bomo posvetili bolj stimulativnem nagrajevanju in večji vključitvi predstavnikov drobnega gospodarstva v oblikovanje programov usmerjenega izobraževanja. 6e nadalje bomo pospeševali sodelovanje združenega in za- ebnega dela tudi s pomočjo raznih oblik poslovnih srečanj. V okviru teh pa bo MGZ skupno z občinskimi obrtnimi združenji pripravila razstavo o možnostih sodelovanja med industrijo in drobnim gospodarstvom. Gospodarska zbornica občin ljubljanskega območja bo v okviru zborničnega sistema skušala rešiti problem zagotavljanja primernih deviznih sredstev drobnemu gospodarstvu ter problem družbeno utemeljene reprodukcijske povezave. Izvršni sveti občin in mesta bodo s spremembami davčne politike in drugimi akcijami pospešili spremembe v zvezi z valorizacijo vloženih sredstev v POZD ter pospeševanja ustanavljanja novih POZD. Bančni sistem bo v skladu z možnostmi zagotavljal pogoje in sredstva za financiranje razvoja drobnega gospodarstva in ustanavljanje novih enot. Sredstva za te namene morajo namenjati tudi OZD, še posebej obrtne zadruge. Za dosego skupnih ciljev na področju zadružništva bodo izvršni sveti občin in mesta preverili možnost davčnih oprostitev za vlaganja obrtnikov v skupne programe zadrug, ki se uspešno vključujejo v kooperacijo z velikimi gospodarskimi sistemi. 8. Na področju komunalnega gospodarstva moramo zagotoviti pogoje, da bo dejansko zaživela nova samoupravna organiziranost tega področja. V letu 1985 bomo aktivneje vzpčstavili stik s podpisniki samoupravnega sporazuma o temeljih razvoja komunalnega gospodarstva za obdobje 1981—1985 na območju ljubljanskih občin, da bi izpolnili obveznosti glede združevanja sredstev. Komunalne skupnosti sc bodo skupaj z DPS dogovorile o načinu združevanja sredstev za izgradnjo primarnih komunalnih objektov ter pripravp zemljišča za gradnjo v industrijski coni RP-2. Komunalne OZD bodo z boljšo organizacijo dela ter večjo aktivnostjo zagotovile redno izterjavo plačil za komunalne proizvode in storitve. Komunalna skupnost in OZD s področja komunalnega gospodarstva bodo v letu 1985 s pravočasno pripravo, zemljišč zagotovile nemoteno priključevanje novih'stanovanjskih objektov, objektov iz samoprispevka III in industrijskih) objektov na komunalno omrežje te” nadaljevale oziroma dokončale nekatere večje naložbe: — dokončale bodo gradnjo vodohrama Pržanj ter izdelale projektno dokumentacijo za II. fazo povečanja zmogljivosti vodarne Šentvid: — nadaljevale z obnovo in zaščito kakovosti vode za lokalno vodooskrbo ter uredile gospodarjenje z lokalnimi vodnimi viri; , — nadaljevale z načrtno sanacijo, vodovodnega omrežja, s čimer bo možno zmanjšati vodne izgube v omrežju; — nadaljevale bodo z' gradnjo primarnega vodovoda po .cesti v Mestni log (južna primarna zanka), dokončale gradnjo magisiralnega vodovoda od Ljubljanice do Litijske ceste, zgradili vodovod po Miheličevi cesti od Vodarne Šentvid do Tacenske ceste ter vodovod po Litijski cesti; — Komunalna skupnost ljubljanskih občin bo v okviru sredstev za sanacijo vodonosnih območij iz sredstev industrije, samoupravne stanovanjske skupnosti, območne vodne skupnosti in ostalih uporabnikov izdelala dokumentacijo za izgradnjo primarnega kanala Povodje—Vodice; — za centralno čistilno napravo v Zalogu bodo na Podlagi izdelane investicijsko-tehnične dokumentacije pridobile lokacijsko odločbo; — nadaljevale bodo s sanacijo območja I. in II varstvene cone vodarne Brest, vodarne Kleče in Hrastje ter pričele z gradnjo kanalizacije na področju Rakove Jelše; nadaljevale bodo z gradnjo kanalizacijskega omrežja Vnanje in Notranje gorice, zgradile podaljšek zbiralnika B-2 ob dolenjski železnici, nadaljevale z gradnjo zbiralnika A-2 od SKIP do Medenske ceste ter dokončale gradnjo zbiralnika Guncije— Brod; — pri odvozu smeti in odpadkov bodo nadaljevale z uvedi ' nove tehnologije odvoza komunalnih odpadkov prek zabojčkov, širile območja odjemnih mest na primestna naselja in izdelale projektne rešitve odvoza komunalnih odpadkov v specifičnih mestnih okoljih; — dokončale bodo gradnjo dovozne poti do nove deponije komunalnih odpadkov, dograditve infrastrukturne obe! • na platoju ter zgradile garaže in objekte za potre- e dejavnosti TOZD Javna higiena. Sanirana bo obstoječa deponija, s čimer bo omogočena preselitev avtosejma; — v skladu s sprejetimi pogoji in ustrezno izbrano tehnologijo bodo deponirale posebne in nevarne odpadke na deponiji komunalnih od zadkov. Iz-ponf.kvevale bodo tudi kataster proizvajalcev nevarnih* odpadkov in pospešeno pripravljale izbiro d > končne lokacije deponije posebnih odpadkov; — izdelale bodo izvedbeno dokumentacijo za projekt širitve centralnega pokopališča Žale. odkupile še preostali del zgradb ob Tomačevski' cesti ter pričele z gradnjo I. fa: .> širitve Žal 'izven obstoječih meja; — začele S pripravljalnimi deli za razširitev pokopališča Sostro ter se dogovorile o načinu financiranja le naložbe; — nadaljevale bodo 's sanacijo Tivolija, uredile Grajsko pobočje in obrežje Ljubljanice. 9. Vodnogospodarska dejavnost v letu 1985 bo usmerjena v varstvo pred visokimi vodami, zagotavljanje potrebnih količin voda, varstvo kakoyosti vode in urejanje odvodne mreže s hidromelioracijskih področij. Naloge, opredeljene v okviru plan a OVS Ljubljanica-Sava bodo na območju Ij: hi ionskih občin poverjene VGP Hidrotehnika, PVH podjetju za urejanje hudournikov in DO Vodovod - Kanalizacija. Na področju varstva pred vodami je s svojim planom OVS Ljubljanica - Sava za leto 1985 opredelila prednostne naloge r.a povirju Gradaščice, Ljubljanskem barju (Mali graben, Skofeljščica, Iščica, iška, Borovniščica, Podlipščica in na večjih har-ianskih odvodnikih kot ja Cornovec), na pritokih Save (Mlinščice.) in Ljubljanice na območju občine Ljubljana Moste-Polje. V letu 1985 je treba na Savi v območju občine Ljubi;- r.a Bežigrad zagotoviti sanacijo levega brega Save do izliva Kamniške Bistrice. Na podro; ju zagotavljanja vodnih količin bomo zagotavljali f h inc krlr-ine vode v vodonosniku Iškega višaj'! ,'o goved na območju občine. Tuberkulinizirati je treba hidi kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Proti prašičji kugi je treba cepiti vse prašiče, ki se krmijo s pom jami. ali odpadki živalskih tkiv. Proti tej bolezni je treba cepiti tudi prašiče v gospodarstvih, kjer imajo več kot 10 plemenskih svinj ali več kot 50 pitancev. Organizacije združenega dela, ki oddajajo pomije ali ostanke živalskih tkiv za krmljenje prašičev, morajo sporočiti Zavodu za živinorejo in veterinarstvo naslove rejcev prašičev, katerim oddajajo pomije oziroma ostanke živalskih tkiv. 8 Proti atipični kokošji kugi je treba cepiti vso perutnino v farmski reji in perutnino v prosti reji neposredno okrog teh farm. 9 Na brucelozo je treba preiskati vse krave individualnih proizvajalcev mleka in sicer po mlečno obročkasti metodi. 10 Čebelje družine vzrejevaicev matic morajo biti preiskane na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, nosemavost in varoatozo. 11 Na vrtoglavost in virusno hemoragično septike-mijo postrvi je treba preiskati vse postrvske vrste rib in sicer po en vzorec iz gojitvenih vod. Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba pregledati krape v gojitvenih ribnikih Prešnik. 12 Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati plemenske žrebce in vse kopitarje na območju občine Celje, ki so bili nabavljeni v letu 1984 in še niso bili preiskani. Stroški cepljenja in diagnostičnih preiskav po tej odredbi se plačajo s posebnega računa za zdravstveno varstvo živali občine Celje. 14 Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 322-1/85-9 Celje, dne 30. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. 255. Izvršni svet Skupščine občine Celje je na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) na svoji seji dne 30. januarja 1935 sprejel SKLEP s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Sp. Hudinja 1 Javno se razgrne osnutek sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Sp Hudinja (v nadaljnjem besedilu: osnutek). Osnutek je izdelal ZPI pod št. 171/84 v decembru 1984 pod naslovom »Lokacijska dokumentacija za 66 garaž ob križišču Podjavorškove in Prijateljeve ulice«. 2 Osnutek obravnava lokacijo 66 garaž na zemlj. parceli št. 888 in 887/1 k. o. Sp. Hudinja, ki so namenjene predvsem za prebivalce Milčinskega ulice na območju stanovanjske soseske Sp. Hudinja. 3 Osnutek bo javno razgrnjen v prostorih občinskega komiteja za urejanje prostora in varstva okolja in v prostorih, ki jih bo določila krajevna skupnost Gaberja. 4 Pripombe in predloge k osnutku lahko dajo delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela ter druge organizacije in organi. Rok za pripombe je 30 dni, računajoč od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu SRS. St. 350-7/77-5 Celje, dne 30. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Zvone Hudej, dipl. inž. 1. r. 256. Odbor za uresničevanje programa samoprispevka v občini Celje je po drugem odstavku 9". člena odloka o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SRS, št. 25/82), na seji dne 4. februarja 1985 sprejel SKLEP I Valorizirajo se zneski, do katerih se po odloku o uvedbi samoprispevka v občini Celje (Uradni list SHS, št. 25/82), samoprispevek ne plačuje. II Samoprispevka ne "plačujejo ljudje, ki prejemajo osebni dohodek ali pokojnino, ki ne presega 18.000 dinarjev neto mesečno in kmetje katerih letni katastrski dohodek ne presega 40.000 dinarjev na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja. III Na zahtevo so lahko samoprispevka oproščeni delovni ljudje, če dohodek na enega družinskega člana ne presega. 11.000 dinarjev mesečno. IV Ta sklep velja od 1 marca 1985. Predsednik odbora Ivo Potočnik 1. r. GROSUPLJE 257. Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SHS, : . 18/77), 2. člena odredbe o preventivnih cei jen; h, < (agnostičnih in drugih preiskavah v letu 1085 (Uradni list SRS/ št. 39/84) ter 219. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82, 8/84) je izvršni svet na svoji 95. seji dne 29. januarja 1985 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Grosuplje v letu 1985 I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo, v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni, opraviti v letu 1985 ukrepe, ki so potrebni za ugotavljanje, odkrivanje, preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredba. 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe opravljata na območju občine Grosuplje V levi *arski zavod »'Krim*" Grosuplje in Veterinarska obratna ambulanta TOZD Stična Prašičereja. 3. člen Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje in Veterinarska obratna ambulanta TOZD Stična Prašičereja sta dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojno veterinarsko inšpekcijo. 4. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 5. člen Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje in Obratna veterinarska ambulanta TOZD Stična Prašičereja, ki opravljata preventivna cepljenja in diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskavi, o imenu in bivališču posestnika živali, opisu živali, o proizvajalcu, seriji in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskav. Spremljati morata tudi zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojno veterinarsko inšpekcijo. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno ceplje-je proti steklini je obvezno za vse pse stare vač k t štiri mesece, opravljeno pa mora biti do 31. 5. 16 5. Zaščitno cepljenje mladih psov proti ste lini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri • mesece taro ti. Proti steklini je potrebno cepiti tudi govedo, ki s pase brez nadzorstva na naravno ali ume ro neogi njenih površinah. Ctipljenje opravi Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje. 7. člen Proti praš ji kugi je potrebno cepiti prašiče v gospodarstvih, k imajo deset ali več plemenskih svinj oziroma najm nj petdi jet pitancev ali hranijo prašiče s pomijami in odpadki živalskega izvora. Cepljenje iz prejšnjega odstavka opravi s sevom K lapiniziranega virusa, Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, na obratu TOZD Stična Prašičereja pa obratna veterinarska ambulanta. 8. člen V letu 1935 je potrebno tuberkulinizirati 30*/« vseh govedi v občini. Tuberkulinizirati je treba tudi 'goveje črede Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva in TOZD Stična Prašičereja. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje. 9. člen Na brucelozo je potrebno preiskati v letu 1985: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim poiskusom. — goveje črede Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva in TOZD Stična Prašičereja s serološkim pregledom krvi, — plemenske svinje in merjasce TOZD Stična Prašičereja s serološkim pregledom krvi, — ovce v gospodarstvih z nad sto živalmi s serološkim pregledom krvi. Vzorce mleka odvzame in opravi MPP preiskus pa Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje. Vzorce krvi za serološke preiskave odvzema Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, TOZD Stična Prašičereja pa veterinarska obratna ambulanta. Preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana. 10. člen Na govejo levkozo je treba pregledati vsa plemenska goveda v obratih Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva in TOZD Stična Prašičereja. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje. Preiskave seruma s preiskusom v agar gelu pa opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana. 11. člen Plemenjake v prirodnem pripustu je treba enkrat letno preiskati na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV), brucelozo, levkozo in leptospirozo. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana. 12. člen Enkrat letno je potrebno pregledati na leptospirozo 20 6/e še nepregledanih plemenskih živali v osnovnih govedorejskih in prašičerejskih čredah Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestva in TOZD Stična Prašičereja. Vzorce krvi vzame Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana. 13. člen Plemenske žrebce v naravnem pripustu je treba enkrat letno pregledati na infekciozno anemijo kopitarjev. Pregledati je potrebno tudi vse na novo vhljev-Ijene živali v okuženih in saniranih gospodarstvih. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod »Krim« Grosuplje, serološki pregled z gelprecipitinskim testom pa opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana. 14. člen Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnici Krka last Zavoda za ribištvo Ljubljana, pregledati enkrat letno postrvske vrste rib, ki se vlagajo, prodajajo in prevažajo. Vzorci mladic morajo biti poslani v preiskavo od junija do 31.12.1985. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati plemensko jato postrvskih rib v ribogojnici Krka do 15. 2. 1935. Vzorce rib odvzame Veterinarski zavod »Krim« „ Grosuplje, pregled pa opravi VTOZD za veterinarstvo. Ljubljana. 15. člen Stroški za sistematično ugotavljanje živalskih kužnih bolezni in preventivna cepljenja živali po programu gredo v breme posebnega računa za zatiranje živalskih kužnih bolezni. 16. člen Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 02-5/85 Grosuplje, dne 29. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden L r. KAMNIK 258. Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 13/84) ter na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine. Kamnik, na 30. seji zbora združenega dela dne 30. 1. 1985 in na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. 1. 1985 sprejela ODLOK o uskladitvi odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Novi trg v Kamniku 1 Odlok o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Novi trg v Kamniku (Uradni vestnik Gorenjske, št. 2/33) in odlck o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Novi trg v Kamniku (Uradni vestnik občine Kamnik, št. 8/85) se uskladi s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1981—1985. 2 .Zazidljive površine potekajo znotraj meja, kot so vrisane v. srednjeročnem družbenem planu občine Kamnik za obdobje 1901 —1935. 3 Zazidalni načrt Novi trg, Kamnik, se uskladi s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1931—1985 tako, da se izdelajo spremembe in dopolnitve k zazidalnemu načrtu. 4 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. ,St. 020-45/84 Kamnik, dne 31. januarja 1935. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 259. Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18'84) ter na pod’agi 194. člena statuta občine Kamnik je Skupščina občine Kamnik, na 30. seji zbora združenega dela. dne 30. 1. 1985 in na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja' 1905 sprejela ODLOK o uskladiti'! odloka o zazidalnem "ačrtu za območje zazidal ih otokov SS-1. SS-2. SS-3 SP-1, Sr-2 Smarca-Kamnik 1 Odlok o zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov SS-1, ŠS-2, ŠS-3, SP-1, SP-2 Smarca-Kamnik (Uradni list SRS, št. 3218!) se uskladi s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1081 do 1985. 2 Delno se poveča zazidljivo območje v zazidalnem otoku ŠS-1 ter se to zemljišče nameni za pozidavo z individualno stanovanjsko hišo. t 3 Za zazidalni otok ŽP-2 Šmarca se izdela sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta zaradi spremembe namembnosti. 4 Meje nove zazidljivosti so vrisane v prostorskem delu srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1901—1985. 5 Zazidalni načrt se še naprej izvaja v spremenjenem obsegu po prvotno določenih pogojih, na podlagi lokacijske dokumentacije, razen iz 3. člena tjega odloka. 6 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-46/84 Kamnik, dne 31. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 2G0. Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 194..člena statuta občine Kamnik je Skupščina občine Kamnik na 30. seji zbora združenega dela dne 30 janbarja 1985 in na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1985 sprejela O D I, O K o uskladitvi odloka o zazidalnem načrtu zazidalnega območja naselja Komenda 1 Odlok o zazidalnem načrtu zazidalnega območja naselja Komenda (Uradni vestnik Gorenjske, št. 10/83, Uradni list SRS, št. 8/79 in 38/83) se uskladi s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje . 1981—1985. 2 Delno se poveča zazidljivo območje naselja Komenda z oznako KS-1, ki se nameni za gradnjo z individualnimi stanovanjskimi hišami in spremljajočimi objekti, ki ne motijo normalnega bivanja na območju. 3 Meje nove zazidljivosti so vrisane v prostorskem dolu srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985. 4 Zazidalni načrt se še nnrv-oj izvaja v spremenjenem obsegu po prvotno določenih pogojih na podlagi lokacijske dokumentacije. 1 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-47/84 Kamnik, dne 31. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 261. Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 30. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1985 in na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1985 sprejela ODLOK o uskladitvi odloka o zazidalnem načrtu Vrhpolje-Nevlje as oznako NS-3, NS-3 in NS-4 1 Odlok o uskladitvi odloka o zazidalnem načrtu Vrhpolje-Nevlje z oznako NS-2, NS-3 in NS-4 (Uradni list SRS, št. 7/79 in 21/81) se uskladi s srednjeročnim družbenim plinom občine Kamnik za obdobje 1981 do 1985. 2 Ne more se izvajati del zazidalnega načrta NS-2 in NS-3. 3 Delno se poveča zazidljivo območje zazidalnega načrta, ki se pozida z individualnimi stanovanjskimi hišami in spremljajočimi objekti, ki ne motijo normalnega bivanja na območju. 4 Meje nove zazidljivosti so vrisane v prostorskem delu srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1981—1985. 5 Zazidalni načrt se še naprej izvaja v spremenjenem obsegu po prvotno določenih pogojih na podlagi' lokacijske dokumentacije. 6 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St, 020-48/84 Kamnik, dne 31. januarja 1985, Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 262. Na podlagi 54. člena zakona o, urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/34) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 30. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1985 in na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1985 sprejela ODLOK o uskladitvi odloka o sprejetju urbanističnega načrta, za območje Velike planine 1 Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje Velike planine (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/70), se uskladi s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1981—1985. 2 V urbanističnem načrtu se razširi zazidljivo območje na Šimnovcu, na Jamah in na Gradišču. Meje novega območja zazidljivosti so vrisane v prostorskem delu srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985. 3 Urbanistični načrt se še naprej izvaja v spremenjenem obsegu po prvotno določenih pogojih, za turistično območje Velike planine pa se izdela zazidalni načrt. * 4 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-49/84 Kamnik, dne 31. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 263. Na podlagi 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 30. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1985 in na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1985 sprejela ODLOK o uskladitvi odloka o novelaciji urbanističnega načrta ' za območje Komenda-Moste 1 Odlok o novelaciji urbanističnega načrta za območje Komenda-Moste (Uradni list SRS, št. 5/78 in 28/80) se uskladi s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1981—1985. 2 Ne more se izvajati urbanistični načrt za območje Komenda-Moste na delu območja MS-4, KS-8, KS-9, KS-13 in KS-4 ter KS-10 Nasovče. 3 V urbanističnem načrtu se delno poveča zazidljivost na območju zazidave KS-1, KS-3, KS-8, KS-9, KS-10 Nasovče, KS-11 Breg, KS-12, MS-4, MS-5, za zazidavo SZ od ceste Moste—Vodice in določi novo območje z oznako MS-6. 4 Meje nove zazidljivosti so vrisane v prostorskem delu družbenega plana. 5 Urbanistični načrt se še naprej izvaja v spremenjenem obsegu po prvotno določenih pogbjihj razen za območje KS-6 Mlaka in S Kaplja vas, kjer se izdela zazidalni načrt in za centralno odlagališče odpadkov v KS Moste, kjer se izdela lokacijski načrt. 6 V stanovanjskih naseljih je možna sprememba namembnosti objektov oziroma dopolnitev z objekti servisne in poslovne dejavnosti, če ti po svoji lunkciji ne slabšajo bivalnih pogojev. 7 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 020-50/84 Kamnik, dne 31. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic L r. 264. Na podlagi 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 30. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1985 in na 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1985 sprejela ODLOK o uskladitvi odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika 1 Odlok o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika (Uradni list SRS, št. 5/78, 28/80 in 42/82) se uskladi s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1981—1985. 2 Ne more se izvajati urbanistični načrt za območje Kamnika na delu zazidljivih otokov SS-3, SS-5, KS-3, NS-4, PS-3, BM-3, BP-3 ter delno vas Godič, NS-1 Olševek, PS-1, PS-2 Podgorje. 3 V urbanističnem načrtu Kamnika se delno poveča zazidljivost zaradi vaške zazidave Županjih njiv, Bi-stričice, v Zagorici, Godiča, Žal ter zazidalnih otokov SS-5, SS-6, NS-1 Olševek, PS-1 in PS-2 Podgorje. NS-4 in določi novo območje BS-8 Dobrava in VS-1 Volčji potok. 4 Meje nove zazidljivosti so vrisane v prostorskem delu srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1981—1985. 5 Za območje VS-1 Volčji potok, BS-8 Dobrava, £ 2 Novi trg, MS-2 Mekinje, BP-1, BP-5, BP-3, BM-3, BP-2 Perovo, Rudnik kaolina in kalcita Črna se izdelajo, zazidalni načrti. Zai območja BS-6 Balcovnik, BS-3 Novi trg in ŠP-2 Žmavca se izdela sprememba in dopolnitev zazidalnega načrta. g .oJaoM.c.i Za območje CO 1 Kamnik (Graben), CO 4 Kamnik (tržnica), CO 5 Kamnik (obrobje Titovega trga), CO 3 Kamnik (Planinka) in ureditveni kompleks Malega gradu v Kamniku se izdelajo ureditveni načrti. 7 Za območje del MS 1 Mekinje, za komunalne in rekreacijske objekte se izdelajo lokacijski načrti. 8 Urbanistični načrt se še naprej izvaja v spremenjenem obsegu po prvotno določenih pogojih, razen iz 5^ 6. in 7. člena tega odloka. 9 V stanovanjskih naseljih je možna sprememba namembnosti objektov oziroma dopolnitev z objekti servisne in poslovne dejavnosti, če ti po svoji funkciji ne slabšajo bivalnih pogojev. 10 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-51/84 Kamnik, dne 31. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic 1. r. 265. Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter na podlagi 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 30. seji zbora združenega dela dne 30. januarja 1985 in ria 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1985 sprejela ODLOK o uskladitvi odloka o novelaciji urbanističnega reda na območju občine Kamnik 1 1 Odlok o novelaciji urbanističnega reda na območju občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 5/78 in 42/82) se uskladi s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1981—1985. 2 V urbanističnem redu za območje občine Kamnik se zmanjša možnost zazidave na območju W-1 Brezje, Tunjic in Tunjiške mlake, Markovega, Lok, Potoka v Tuhinju, Srednje vasi, Buča, Čmartna, Laz v Tuhinju, Zg. Tuhinja, Češnjic, Špitaliča, Jastrobelj, Motnika. 3 V urbanističnem redu se poveča možnost zazidave v vasi Klemenčevo, Brezje, BS-8 Dobrava, Tunjice in Tunjiška mlaka, Stolnik, Sovinja peč, Trebelno pri Beli peči, Rožično, Sela, Znojile, Loke, Potok v Tuhinju, Srednja vas, Buč, Šmartno, Laze v Tuhinju, Zg. Tuhinj, Češnjice, Okrog, Jastroblje, Motnik in W nad Veliko Lašno, W-1 Brezje in W Studenca. 4 Nove meje zazidljivosti so razvidne iz srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik za obdobje 1881—1838. 5 Za ureditveni kompleks Sv. Primoža se izdela ureditveni načrt. 6 Za komunalne in rekreacijske objekte se izdelajo lokacijski načrti, v ostalem pa se urbanistični red izvaja v spremenjenem obsegu po prvotno določenih pogojih. 7 V stanovanjskih naseljih je možna sprememba namembnosti posameznih objektov oziroma dopolnitev z objekti servisne in poslovne dejavnosti, če tl po svoji funkciji ne slabšajo bivalnih pogojev. 8 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 020-43/84 Kamnik, dne 31. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic L r. 266. Na podlagi 54. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 194. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Skupščina občine Kamnik na 30. seji zbora združenega dela, dne 30. januarja 1985 in na 31. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 31. januarja 1985 sprejela ODLOK o uskladitvi odloka o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik 1 Odlok o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 5/78 in 33/83) se uskladi s srednjeročnim družbenim planom občine Kamnik za obdobje 1981—1985. 2 V urbanističnem programu za območje občine Kamnik se delno poveča zazidljivost na Šimnovcu, na Jamah, na Gradišču; v vaseh: Županje njive, Bistri-čica, Zagorica, Godič, Klemenčevo, Brezje, Tunjice in Tunjiška Mlaka, Stolnik, Sovinja peč, Trobelno pri Beli peči, Rožično, Sela, Znojile/ Loke, Potok v Tuhinju, Srednja vas, Buč, Šmartno, Laze v Tuhinju, Zg. Tuhinj, Češnjice, Okrog, Jastroblje, Motnik, Gmajnica; na otokih: SS-5, SS-6, NS-1 Olševek, KS-10 Na-sovče, KS-U Breg, KS-9, KS-12, KS-1, KS-8, PS-1 in PS-2 Podgorje, NS-4, MS-4, KS-3, MS-5, MS-6, Dobrava, SS-1, KS-5 Podboršt, KS-6 Mlaka, BP-4 Perovo, BS-8 Perovo, KS-1 Komenda, 6S-2 SS-3, SS-1, VS-1, BP-5, območje rekreacije' MS-1 Kamnik, odpadki Bukovica—Žeje, območje Žal, SZ od ceste Moste—Vodice. območje W-1 Brezje, VV-Studenca, \V nad Veliko Lašno. Urbanistični program se ne more izvajati, kjer se zmanjšajo zazidljive površine in se namenijo za trajno kmetijsko obdelavo naslednja zemljišča: delno otok SS-5, SS-3, Godič, območje NS Olševek, KS-10 Nasovče, KS-9, KS-8, KS-3, NS-4, KS-4, MS-4, KS-13, PS-3, BM-3, BP-3, W-1 Brezje, Tunjice in Tunjiška Mlaka, Markovo, Loke, Potok v Tuhinju, Srednja vas, Buč, Šmartno, Laze v Tuhinju, Zg. Tuhinj, Češnjice, Špitalič, Jastroblje, Motnik, zazidalno območje SS-1, KM-3, BP-3 Novi trg, MS-1 in MS-3 Komenda-Moste. 3 Nove meje zazidljivosti so prikazane v srednjeročnem družbenem planu občine Kamnik za obdobje 1981—1985, 4 Za komunalne in rekreacijske objekte se izdelajo lokacijski načrti. 5 Urbanistični program se še naprej izvaja v spremenjenem obsegu po prvotno določenih pogojih. 6 V stanovanjskih naseljih je možna sprememba namembnosti objektov ozif^ma dopolnitev z objekti servisne in poslovne dejavr .sti, če ti po svoji funkciji ne slabšajo bivalnih pogojev. 7 Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 020-44/84 Kamnik, dne 31. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Kamnik Anton Ipavic L r. 267. Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) in 1, člena zakona ‘o spremembi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) ter 243. člena statuta občine Kamnik- (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni, svet Skupščine občine Kamnik n* 113. seji dne 5. februarja 1985 sprejel ODREDBO o pristojbinah za veterinavsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kamnik 1. člen S to odredbo se določajo pristojbine za veterinar-sko-sanitarni: preglede iz 17., 21. in prvega in drugega odstavka 30. in 31. Člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43/76) ter 25., 27., 29., 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78). 2, člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin, živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju in prekladanju se plačujejo naslednje pristojbine: din a) za kamionske, vagonske, letalske po- šiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton , 705,00 za vsako nadaljnjo tono 67,50 b) za kosovne pošiljke — kopitarjev in odraslih goved od komada 81,00 — telet od komada 46,50 — prašičev in drobnice 46,50 — žive perutnine za vsakih začetih 50 komadov 15,00 — za čebeljo družino 15,00 c) za meso kopitarjev in parklarjev od kg 0.30 — za mesne izdelke, razen konzerv od kg 0,30 — za divjačino od kg 0,30 — za perutninsko rre o od kg - 0 30- — za drobovino od kg 0,30 — za ribe, rake, polže (tudi žive) od kg 0,30 — za mast in zaseko od kg 0,30 — za mleko od litra 0.95 — za mlečne izdelke od kg 0,30 — za jajca ce.ltf od komada 0,04 — za jajčne izdelke od komada 0,30 — za ostale neimenovane živalske pro- izvode, surovine in odpadke kamor spadajo: volna, dlaka, perje, čreva, kosti, parklji, rogovi, kostna moka, mesna moka itd. 0,13 Poleg pristojbine mora tisti, ki je pregled naročil plačati tudi prevozne stroške, 3. člen Za veterinarsko-sanitarne preglede klavnih živali klavnici se plačujejo pristojbine: din — za govedo in kopitarje 190,00 — za teleta 130,00 — za prašiče 130,00 — za odojke 90,00 — za drobnico 130,00 Obvezne trihinoskopske preglede mesa zaklanih prašičev opravlja pod veterinarskim nadzorom za to usposobljen delavec klavnice. 4. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede v objektih predelave živil in surovin živalskega izvora se plačujejo naslednje pristojbine: din — za pregled mesnih izdelkov po kg 1,95 — za pregled kože po komadu: za odvzem vzorca 40,00 5. člen Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede živali, živalskih proizvodov jn surovin ob zakolu na domu plača posestnik živali naslednje pristojbine: din — za teleta, prašiče, odojke, drobnico, perutnino ter živalske proizvode in surovine po zamudi časa, za vsako začeto uro porabljenega časa 705,00 — za odvzem vzorca s trihinoskopskim pregledom 40,00 6. člen Ob zakolu v sili, ki je opravljen izven klavnice se plača za Obvezen veterinarski sanitarni pregled živali, živalskih proizvodov po zamudi časa, za vsako začeto uro porabljenega časa — 705,00 din. 7. člen Pristojbina za veterinarsko-sanitarni pregled jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc od proizvedenega jajca — 0,07 din. 8. člen Pristojbine za ve'arinarsko-sanitarne preglede divjačine pred skladiščenjem in zmrzovanjem in za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled mesa divjih prašičev in medvedov, vključujoč tudi trihinoskopijo, ne glede na to. ali je meso namenjeno za javno potrošnjo, za porabo v lovski organizaciji, za lastno domačo porabo v lovski organizaciji, za lastno domačo porabo ali za krmljenje živali se plačuje po zamudi časa za vsako začeto uro porabljenega časa — 705,00 din. 9. člen Za izdajo dovoljenja za promet . z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se določi pristojbina: za vsako kravo molznico — 220,00 din, za ovco in kozo — 53,00 din. Posestniku, ki ne oddaja mleko v -zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug način v javno potrošnjo se zaračuna še odvzem mleka in stroški pregleda molznic na TBC. 10. člen Stroški analize živil, surovin in odpadkov zaradi sistematske kontrole ter dokazovanje neoporečnosti živil, surovin in odpadkov, odvzem in preiskav brisov, preiskav živalskih . proizvodov na vsebnost režidov, pesticidov, težkih kovin, zdravil in drugih toksičnih snovi bremenijo organizacijo združenega dela pri kateri se opravlja kontrola. 11 11. člen Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, veterinarski delavec, ki opravlja veterinarsko-sanitarni pregled pa pride ob določeni uri na dogovorjeno mesto, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino za vsako začeto uro — 705,00 din. 12. člen Ce se pregled opravlja izven delovnega časa na nedeljo ali praznik ali v nočnem času od 20. do 6. ure se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50 ‘/e. 13. člen Pristojbine določene s to odredbo se plačujejo takoj po Opravljenem pregledu, mesečno, lahko pa se obračunavajo na osnovi dogovorjenega letnega pavšala. Višino letnega pavšala predlaga veterinarska ot-ganizacija, ki opravlja veterinarsko-sanitarne preglede potem, ko si je pridobila soglasje OZD, kjer se ti pregledi opravljajo. Občinski upravni organ pristojen za finance poravna obveznosti pooblaščeni veterinarski organizaciji do 10. v mesecu za pretekli mesec. 14. člen Sredstva zbrana od pristojbin, se odvajajo na zbirni račun št. 50140-840-015-3182 — Republiške takse za promet s parklarji in kopitarji 15 %>, 85°/o zbranih pristojbin se odvede na poseben račun za zdravstveno varstvo- živali proračuna občine. Iz tega računa se plačujejo obveznosti za veterinarsko-sanitarne preglede pooblaščeni veterinarski organizaciji ter preventivne akcije za zdravstveno varstvo živali. 15. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini z dne 25. 5. 1984. 16. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. marca 1985. St. 322-7/85 Kamnik, dne 5. februarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kamnik Franc Jeras, inž. 1. r. 268. Na podlagi 3. odstavka 10. člena in 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78), drugega odstavka 2 člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Uradni list SRS, št, 38/84) in 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) izdaja Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 v občini Kamnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni: Veterinarski zavod Kamnik — Domžale (v nadaljnjem besedilu: veterinarski zavod) kakor tudi veterinarske organizacije, ki so verificirane ta preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, obratne veterinarske ambulante Hmezad, Jata Zalog (v nadaljnjem besedilu: obratne veterinarske ambulante), opraviti v letu 1985 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante so dolžne pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. / 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave morajo voditi evidenco o datumu cepljenja, oziroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajale*, e serijski in kontrolni številki cepiva ter rezultatih cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratne veterinarske ambulante iz prejšnjega odstavka morajo 'spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati občinski upravni organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo. II. PREVENTIV?il UKREPI 5. člen Preventivno cepljenje kopitarjev, goved in ovac proti vraničnemu prisadu se mora opraviti v naslednjih vaseh: Klanec, Breg, Komenda. Preventivno cepljenje po prejšnjem odstavku opravi do 30. aprila 1985 veterinarski zavod. 6. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do I. maja .1985. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva — to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljene od naselij. Cepljenje določeno v tem členu opravi veterinarski zavod. 7. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninskih obratih Hmezad TOZD Jata Zalog, — v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD, to je v vaseh: Podgorje, Križ, Komenda, Breg, Klanec, Nosavče in Duplica, in to 2 krat letno. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse (Obvezno strokovno navodilo Republiške veterinarske uprave št.: 322/A-026/82, z dne 11. marca 1982). Cepljenje določeno v tem členu opravi veteri-perutninskih. obratih' OZD in na obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD, opravijo obratne veterinarske ambulante, ostala zaščitna cepljenja pri pe utnini navedenih naselij pa opravi veterinarski zavod. 8. Ben Valilna jajca smejo izvirati le iz perutninskih jat v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljeni proti kužnemu tremorju perutnine, Marekov! bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni, ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitro-furanskih pripravkov (nitrofurazon, furazolidon, itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi veterinarski zavod z ekipo obratne veterinarske ambulante. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni in Gumboro bolezni opravijo z registriranimi vakcinami obratne veterinarske ambulante. 9. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo šte\dlo v gospodarstvu. , Cepljenje s sevom K-lapiniziranega virusa opravi veterinarski zavod. 10. člen Veterinarski zavod mora v letu 1985 intrader-malno tuberkulinizirati v 7. splošni tuberkulinizaciji 30 "/o vseh govedi v občini Kamnik. Tuberkulinizirati, je treba kokoši v tistih naseljih, kjer je bila ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo opravi veterinarski zavod. 11. člen Glede na brucelozo je treba preiskati 1 krat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preiskusom, v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti kri živalim za pregled, — ovce v ovčarski skupnosti Zg. Tuhinj s serološkim preiskusom krvi. Vzorce mleka in krvi odvzame veterinarski zavod. Mlečno prstenasto preiskavo in laboratorijske preiskave krvi (SA test) krav opravijo veterinarske organizacije, pooblaščene za diagnostične preiskave (6. točka odredbe o pooblastitvi veterinarskih organizacij združenega dela in imenovanju komisije za nadpregled živalskih proizvodov). 12. Sen Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati 1 krat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). Vzorce odvzame veterinarski zavod, preiskavo pa opravi VTOZD za veterinarstvo. IS. Sen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse žrebce plemenjake na območju občine Kamnik. Na kužno malokrvnost je potrebno pregledati vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1984 in vhlev-Ijeni v že okužene in sanirane hleve. Vzorce krvi odvzame veterinarski zavod, serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins-test) opravi VTOZD za .veterinarstvo. 14. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic ter čebelje družine plemenilnih postaj je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, nosemavost, pršičavost in va-roatozo. Preiskave opravi VTOZD za veterinarstvo. Vzorce čebel je treba dostaviti organizaciji iz prejšnjega odstavka, do 31. 3. 1985, preiskave pa morajo biti opravljene do 30. 4. 1985. 15. Se n Na vrtoglavost postrvi je treba v ribogojnicah 1 krat letno gledati poštrvske vrste rib, ki še vlagajo, prodajajo ali prevažajo. Vzorci mladic morajo biti pqslani v preiskavo od junija do 31. 12. 1985, vzorci tržnih rib pa, ko to odredi občinski organ pristojen za veterinarsko inšpekcijo. Na virusno hemoragično septikemijo postrvi je treba preiskati. plemenske jate postrvskih rib do 15. februarja 1985. Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15. maja 1985 preiskati krape iz registriranih rej, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1985. Vzorce rib za preiskavo po tem člehu vzame veterinarski zavod in jih dostavi VTOZD za veterinarstvo. IG. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 322-6/85 Kamnik, dne 5. februarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine - Kamnik Franc Jeras, ing., L r. KOČEVJE 269. Na podlagi 195. člena statuta občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 6/79, 2/82) in v skladu z družbenim dogovorom o priznavalninah udeležencev NOV je Skupščina občine Kočevje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. novembra 1984 sprejela ODLOK e priznavalninah udeležencem NOV 1. fi«n Udeležencem narodnoosvobodilne vojne, borcem za severno mejo v letih 1918—1919 ter njihovim dru-žinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine in druge oblike družbene pomoči na podlagi tega odloka, če imajo stalno bivališče na območju občine Kočevje in če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih. 2. Bsa Priznavalnine in druge oblike družbene pomoči so: 1. stalna priznavalnina 2. občasna priznavalnina 3. enkratna priznavalnina 4. pomoč za zdravljenje 5. zdravstveno varstvo,. S. čkn Pravico do priznavalnine imajo: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki jim je priznan status kmeta — borca pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj v času od 9. septembra 1943 oziroma 13. oktobra 1943, do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo. 5. borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 In slovenski vojni dobrovoijci iz vojn 1912 do 1913. ' 4. Člen Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine: 1. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času NOV posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvahai, 3. udeležencem narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo, 3. aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju, 4. žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 20-od-stotno invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne. 5. člen Pravico do stalne priznavalnine po odloku irftajo upravičenci NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena odloka, če skupni mesečni dohodek upravičenca in njegovega zakonca deljen po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne presega na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina). Udeleženci NOV in borci iz 4, in 5. točke 3. člena odloka imajo pravico do stalne priznavalnine, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo- 80 odstotkov najnižje pokojnine. Za dohodek, ki še upošteva pri, določanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodke. Za dohodke jz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti se dohodek iz kmetijske dejavnosti praviloma ne upošteva. 6. člen Za upravičence Iz 1., 2. In 3. točke 3. člena odloka je najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu znesku najnižje pokojnine, za upravičence Iz 4, in 5 točke 3. člena pa 80 Vo zneska najmžje pokojnine. Izjemoma je priznavalnina lahko višja kot je določeno v prejšnjem odstavku. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upoštevajo premoženjske razmere upravičenca in oseb iz 5. člena tega odloka, s katerim živi v družinski skupnosti, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, čas udeležbe v NOV ter stanovanjske in druge socialne okoliščine, pri samohranilcih pa zlasti tudi starost. 7. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 3. člena tega odloka, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka. Tem upravičencem se lahko podeli tudi občasna ali enkratna priznavalnina. 8. člen Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz 4. člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoj iz drugega od- , stavka 5. člena in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje. 9. člen Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci, oče, mati) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določen s predpisi o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. 10. člen Če se spremenijo pogoji za odločanje o pravici do stalne priznavalnine iz 5. člena tega odloka, se stalna priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Dohodki, ki vplivajo na odločanje o pravici do stalne priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta. Uživalci stalne priznavalnine so dolžni med letom obvestiti pristojni upravni organ za zadevo borcev NOV Skupščine občine Kočevje o vsaki spremembi, ki vpliva na izplačevanje stalnih mesečnih priznavalnin. Spremenjeni pogoji učinkujejo od prvega dne naslednjega njeseea, ki so nastali. V primeru, da bi se zaradi spremenjenih socialnoekonomskih okoliščin upravičencu do stalne priznavalnine ta občutno znižala ali ukinila, izjemoma zadrži priznavalnino v enakem ali zmanjšanem znesku tudj vnaprej, če bi po presoji komisije za borce in invalid^ NOV večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi. 11. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem NOV in drugih vojn jz 3. in 7. člena tega odloka, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150 °/o vsakokratnega zneska najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisno od pogojev iz 5. člena tega odloka. 12. člen Udeleženci NOV, ki po dosedaj veljavnem odloku prejemajo priznavalnino ali stalno družbeno pomoč. z novim odlokom pa niso zajeti, jo obdržijo, dokler ne presežejo v tem odloku določenega zneska najnižje pokojnine, oziroma 80 “/o tega zneska glede na čas udeležbe v NOV. 13. člen Pomoč za zdravljenje v naravnih zdraviliščih se lahko podeli udeležencem NOV s priznano posebno dvojno dobo pred 9. 9. 1943 oziroma’ od 13. 10. 1943 neprekinjeno do 15. 5. 1945, če jim je po mnenju pristojne zdravniške komisije takšno zdravljenje potrebno. Pomoč po prvem odstavku tega člena znaša lahko največ 'do višine hotelskega dela stroškov zdravljenja. Konkretna merila za določitev višine te pomoči določa komisija za zadeve borcev in invalidov NOV s posebno lestvico, ki jo predlaga Občinski odbor ZZB NOV Kočevje za vsako koledarsko leto. 14. člen Udeležencu NOV, borcem za severno mejo v letu 1913—1919, staršem in vdovam padlih udeležencev NOV se lahko dodeli denarna pomoč za 10-dnevno zdravljenje ali okrevanje. Denarna pomoč po prejšnjem odstavku tega člena se lahko odobri na predlog Občinskega odbora ZZB NOV. Konkretna merila za določanje višine te pomoči določa Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV po posebni lestvici, ki jo predlaga Občinski odbor ZZB NOV Kočevje za vsako koledarsko leto. 15. člen Komisija za zadeve borcev in invalidov NOV Skupščine občine Kočevje odloča po določilih tega odloka in po predlogih krajevnih in občinske organizacije ZB NOV Kočevje, družbenopolitičnih organizacij, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in posameznikov, z večino glasov. Komisij'a lahko odloča tudi na lastno pobudo. Komisija je za svoje delo odgovorna Skupščini občine Kočevje. 16. člen Administrativno-tehnična opravila za komisijo v zvezi z izvajanjem vseh oblik družbene pomoči borcem' po tem odloku, opravlja upravni organ Skupščine občine Kočevje, pristojen za zadeve borcev NOV. 17. člen Zoper upravno odločbo na podlagi sklepa komisije za zadeve borcev in invalidov NOV, ki jo izda upravni organ Skupščine občine Kočevje, pristojen za varstvo borcev NOV, je možna pritožba na Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov v SR Sloveniji. 18. člen Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin in drugih pravic iz naslova priznavalnine po tem odloku se zagotavljajo v proračunu občine Kočevje vsako leto v okviru dogovorjene porabe za te namene. Finančna sredstva za podeljevanje priznavalnin ali stalnih družbenih pomoči iz 10. člena ter za druge oblike družbene pomoči iz 4. točke 2. člena tega odloka zagotavlja Skupščina občine Kočevje v svojem proračunu izven osnov in kriterijev družbenega dogovora. 19. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o družbeni skrbi za udeležence NOV ter njihove družinske člane (Uradni list SRS, št. 25/79). 20. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št, 191/a-3/84-5/2 Kočevje, dne 27. novembra 1984. Predsednik Skupščine občine Kočevje Jože Novak 1. r. 270. Izvršni svet Skupščine občine Kočevje izdaja na podlagi 8. člena odloka o izvršnem svetu občine Ko-čevje^in občinskih upravnih organih (Uradni list SRS, št. 11/80), 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 39/84) ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Kočevje I. SPLOSNE DOLOČBE . 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih verificirane za preprečevanje in zatirahje kužnih bolezni, opraviti v letu 1985 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja Veterinarska postaja Kočevje, veterinarska obratna ambulanta KG Kočevje TOZD Prašičereja ter veterinarska obratna ambulanta Perutnine Zalog. 3. člen Navedeni izvajalci so" dolžni pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti pristojni medobčinski upravni organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 4. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikor je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 5. člen Veterinarska postaja in obratni veterinarski ambulanti, ki opravljajo preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morajo voditi evidenco o datumu cepljenja o žaroma preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarska postaja in obratni veterinarski ambulanti iz prejšnjega odstavka morajo spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati medobčinski upravni organ, pristojen za veterinarsko inšpekcijo. II. PREVENTIVNI UKREPI 6. člen Preventivno cepljenje govedi proti šumečemu prisadu se mora opraviti na deloviščih KG Kočevje TOZD Govedoreja in sicer v Rajndolu in Kačjem potoku ter pri privatnem rejcfu ovac v Rajndolu. Cepljenje opravi Veterinarska postaja Kočevje. Cepljenje se opravi vsaj 20 dni pred izgonom na pašo. 7. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1985 Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj ko dopolnijo 4 mesece starosti. Na okuženem območju občine Kočevje je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva Cepljenje se mora opraviti: — na družbenem posestvu KG Kočevje TOZD Govedoreja, na obratih Koprivnik, S4:aro Brezje, Polom, Stari log, K ičji potok, Knežja lipa; — v vzrej ališču žrebcev, last TO Kočevje, v Brigi; — na Posestvu Snežnik Kočevska Reka, obrat Primoži; — na TOK Kooperacija v krajih Draga, Smuka, Željne. , Cepljenje, določeno s tem členom opravi Veterinarska postaja Kočevje. 8. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, broj-lerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — na farmi brojlerjev na Mlaki — na farmi nesnic Posestva Snežnik — v zasebni farmi nesnic v Cvišlerjih — v zasebni farmi nesnic v Klinji vasi — pri zasebnikih v naseljih Mahovnik, Mlaka, Cvišlerji in Klinja vas. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu irmmoprofilakse, ki ga določi Republiška veterinarska uprava. Cepljenje, določeno po tem členu, opravita Veterinarska postaja Kočevje in obratna veterinarska ambulanta Perutnine Zalog. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. 9. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče na družbenih farmah KG Kočevje TOZD Prašičereja Klinja vas. Posestvo Snežnik ter v zasebni farmi v Rajndolu. Cepljenje se opravi s sevom K-lapiniziranega virusa klasične prašičje kuge. Cepljenje na farmi v Klinji vasi opravi veterinarska obratna ambulanta, vse ostalo pa Veterinarska postaja Kočevje. 10. člen Veterinarska postaja Kočevje mora v letu 1985 nadaljevati VII. splošno tuberkulinizacijo govedi na privatnem sektorju in intradermalno tuberkulinizi-rati goveda na območju krajevnih skupnosti Predgrad in Ivan Omerza. Tuberkulinizirati se morata osnovni goveji čredi KG Kočevje TOZD Govedoreja in Posestvo Snežnik Kočevska Reka. Tuberkulinizirati je potrebno 5 °/o še netuberku-liniziranih prašičev v matični čredi KG Kmetijsko gospodarstvo TOZD Prašičereja Klinja vas. Tuberkulinizirati je treba kokoši v Podgorski ulici v Kočevju, kjer je bila v letu 1984 ugotovljena kokošja tuberkuloza in sicer vsa dvorišča, ki neposredno mejijo na okuženo dvorišče. Tuberkulinizacijo govedi v navedenih krajevnih skupnostih ter na družbenem sektorju opravi Veterinarska postaja Kočevje, kakor tudi tuberkulini-zacijo kokoši. Tuberkulinizacijo prašičev na družbenem sektorju pa opravi VTOZD za veterinarstvo Ljubljana v sodelovanju z Veterinarsko postajo Kočevje. 11. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev za mlečno prsfenastim preizkusom, v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled; — osnovni goveji čredi KG Kočevje TOZD Govedoreja in Posestva Snežnik Kočevska Reka s serološkim pregledom krvi; — plemenske živali osnovne črede prašičje farme KG Kočevje TOZD Prašičereja Klinja vas s serološko preiskavo krvi; — vse ovce in koze na območju občine Kočevje s serološko preiskavo krvi. Vzorce krvi prašičev prašičerejske farme KG Kočevje TOZD Prašičereja Klinja vas odvzame Obratna veterinarska ambulanta pod nadzorstvom Veterinarske postaje Kočevje. Ostale vzorce krvi in mleka pa odvzame Veterinarska postaja Kočevje. Laboratorijske preiskave krvi (SA test) ter mlečno prstenasto preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo Boitehnične fakultete v Ljubljani. 12. člen Na govejo levkozo je treba pregledati 20% vseh plemenskih govedi KG Kočevje TOZD Govedoreja in Posestva Snežnik Kočevska Reka ter vsa plemenska goveda na k. o. Livold (oba stara in novi hlev). Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja Kočevje. Preiskavo seruma s preizkusom v agar gelu opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. 13. člen Plemenjake v prirodnem pripustu je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBRIPV). Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja Kočevje. ■ Preiskavo vzorcev krvi pa opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. 14. člen Enkrat letno je treba pregledati na leptospirozo 20 %> vseh še nepregledanih plemenskih živali v osnovni goveji čredi KG Kočevje VTOZD Govedoreja in Posestva Snežnik Kočevska Reka ter 20 %> vseh še nepregledanih prašičev osnovne črede KG TOZD Prašičereja Klinja vas. Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja Kočevje. Preiskavo vzorcev krvi pa opravi Biotehnična fakulteta v Ljubljani. 15. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse žrebce plemenjake na območju občine Kočevje ter vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1984 in vhlevljeni v že okužene in sanirane hleve. Vzorce krvi odvzame Veterinarska postaja Kočevje. Serološki pregled vzorcev krvi z gel-precipitin-skim testom (coggins test) opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehnične fakultete v Ljubljani. 16. člen Prekrški po tej odredbi se kaznujejo po določbah 6. poglavja zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77). 17. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, se preneha uporabljati odredba, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 9/84 z dne 23. III. 1984. 18. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. gt. 322-4/85-3/1 Kočevje, dne 5. februarja 1985. 271. Na podlagi 134. člena zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS, št. 5/82) in 226. člena statuta občine Kočevje, je Izvršni svet Skupščine občine Kočevje na seji dne 5. februarja 1985 sprejel ODREDBO o višini stroškov za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov 1. člen A) Višina stroškov za celotni redni ali izredni tehnični pregled motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov znaša: 1. za motoma kolesa s prikolico ali brez nje: — v delavnici na sedežu OZD, pooblaščene za tehnične preglede 128 — na terenu 220 2. za osebne avtomobile 450 3. za tovorna motorna vozila z največjo dovoljeno težo: — do 6.000 kg 470 — nad 6.000 kg 570 — za avtobuse 740 5. za dvo ali več osna priklopna vozila 320 6. za kmetijske traktorje: — v delavnici na sedežu OZD, pooblaščene za tehnične preglede 256 — na terenu 468 7. za traktorske priklopnike: — v delavnici na sedežu OZD, pooblaščene za tehnične preglede 190 — na terenu 328 B) Višina stroškov za ugotovitev tehnične spremembe na vozilu znaša 128 din; C) Podaljšanje veljavnosti registracije 90 din; C) Zamenjava prometnega dovoljenja 64 din; D) Višina stroškov za izredni delni tehnični pregled motornega in priklopnega vozila ter kmetijskega traktorja in traktorskega priklopnika, znaša sorazmerni del višine stroškov, ki je določena za posamezno vrsto vozil v točki A) tega člena odredbe. 2. člen Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. 8t. 38-7/83-3/3 Kočevje, dne 5. februarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, inž. 1. r. Predsednik . Izvršnega sveta Skupščine občine Kočevje Stane Letonja, inž. 1. r. LJUBLJANA BEŽIGRAD 212. Na podlagi 53. člena, in devete alinee 206. člena statuta občine Ljubljana Bežigrad (Uradni list SRS, št. 35-1626/81), 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44-1891/82), 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) in 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davkov za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 36-1679/84) je Skupščina občine Ljubljana Bežigrad na seji zbora združenega dela dne 4. februarja 1985 in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 4. februarja 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 11-522/83, 14/83 42-1724/83, 7-405'84 in 21-1088/84) se v prvem odstavku 4. člena stopnja davka od osebnega dohodka delavcev v višini »0,25 °/V nadomesti s stopnjo »0,35 Vo«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 0)0-5/82-5 Ljubljana, dne 4. februarja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Bežigrad Vlado Beznik 1. r. LJUBLJAV ' CENTER 273. Na podlagi 173. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) je Skupščina občine Ljubljana Center na 31. seji zbora združenega dela dne 31. januarja 1935 in ha 31. seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. januarja 1935 sprejela O D I, O K o spremembi odloka o davkih občanov 1. člen Odlok o davkih občanov (Uradni list SRS. št. 11/83, 41/83 in 7/84) se v prvem odstavku 4. člena stopnja »0,25 Va« nadomesti s stopnjo »0,35 °/o«. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 422-2/83 Ljubljana, dne 31. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust 1. r. 274. Na podlogi 172. in 193. člena stafula občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78, 35/31 in 7'84) je Skupščina- občine Ljublj.ana Center na 31. seji zbora združenega dela dne 31. januarja 1985, na 31. seji zbora krajevnih skupnost1., cine 31. januarja 1985 in na 30. seji družbenopolitičnega zbora dne 31. januarja 1985, sprejela ODLOK o dopolnitvi odloka o stalnih komisijah Skupščine občine Ljubljana Center 1. člen V 3. členu odloka o stalnih komisijah Skupščine občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 27/79 in 9/82) se doda nova alinea, ki se glasi: »— komisija za finance«. 2. člen Za 16. členom se doda nov 10 a člen, ki se glasi: »Komisija za finance spremlja in obravnava vprašanja oblikovanja, usklajevanja in izvajanja davčne politike ter izvajanje dogovorjene politike na področju splošne porabe. Pri opravljanju nalog s svojega delovnega področja komisija zlasti: — obravnava osnutke in predloge odlokov in drugih aktov občinske skupščine s področja oblikovanja davčne politike, sprejema stališča ter daje pobude in pripombe — obravnava osnutke in predloge odlokov in drugih aktov občinske skupščine s področja splošne porabe, sprejema stališča ter daje predloge m pripombe — spremlja kako se preko proračuna občine in drugih aktov občinske skupščine izvaja dogovorjena politika na področju splošne porabe, podaja ocene in predlaga ukrepe za doseganje dogovorjene politike — obravnava vprašanja izvrševanja proračuna občine ter namenske porabe sredstev v skladu z dogovorjeno politiko, sprejema stališča ter daje predloge in pripombe. Komisija opravlja tudi druge naloge, za katere jo zadolžijo zbori občinske skupščine. Komisija za finance ima predsednika, namestnika predsednika in 5 članov, ki jih izvolijo zbori občinske skupščine izmed delegatov Komisija za finance de’a na na"in. določen v poslovniku ?a delo Skupščine občine Ljubljana Center.« X. člen Ta odlok začne vefljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. »10-10/78 Ljubljana, dne 31. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Ljubljana Center Albin Vengust L r. 275. Na podlagi drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 39/84), 17. člena odloka o reji, registraciji in označevanju psov ter reji ostalih domačih živali (Uradni list SRS, št. 3/79) in 200. člena statuta občine Ljubljana Center (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Center na svoji seji, dne 6. februarja 1985, sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 v občini Ljubljana Center I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se prepreči širjenje stekline, mora Veterinarski zavod Ljubljana Polje opraviti v letu 1955 v tej odredbi predpisane ukrepe. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod Ljubljana je dolžan pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe obvestiti veterinarsko inšpekcijo Mestne uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. O opravljenem delu mora poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod mora voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, opisu živali, proizvajalcu, serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščali veterinarske inšpekcijo Mestne uprave za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. II II PREVENTIVNI UKREPI 5 člen ' Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1985. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Cepljenje, določeno s tem členom, opravi Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Polje, Polje 350. III. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 6. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SUS. 6t. 322-1/79 Ljubljana, dne 8. februarja 1985. Predsednik Izvršnega , sveta Skupščine občine Ljubljana Center Milan Slemnik 1. r. LJUBLJANA MOSTE-POLJB 276. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje izdaja na podlagi 225. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) ter drugega odstavka 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 39/84) v skladu z njenimi določbami in določbami zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ster dragih preiskavah v letu 1985 na območju občine* Ljubljana Moste-Polje I. SPLOŽNE DOLOČBE 1. člen Da se ugotovijo oziroma preprečijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, piorata veterinarski organizaciji: Veterinarski zavod Ljubljana in Obratna veterinarska ambulanta DO »Jata« Zalog, ki sta po predpisih pooblaščeni za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1985 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali (v nadaljnjem besedilu: posestniki živali) so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta sta dolžna vsakokrat, predno začneta izvajati ukrepe iz te odredbe, o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morata poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikorkrat je to potrebno, da so živali stalno zaščitene. 4. člen Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta, ki opravljata preventivno cepljenje ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma preiskave, imenu in bivališču posestnika živali, o proizvajalcu, o serijski številki in kontrolni številki cepiva ter o rezultatu cepljenja in preiskave. Veterinarski zavod in obratna veterinarska ambulanta morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI .UKREPI 5. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1985. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Na okuženem in ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograjenih površinah, ki so oddaljeni od naselij. Cepljenje, določeno s tem členom, opravi Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Polje, Polje 350. 6. člen Preventivno cepljenje kokoši, brojlerjev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — na družbenih perutninskih obratih: Zalog, Zadobrova in Dolsko — v naseljih: Zalog: Zadobrova in Kamnica, ker so tu družbeni perutninski obrati organizacij združenega dela — v obratih individualnih proizvajalcev, kjer pomeni reja perutnine pomembnejšo gospodarsko dejavnost. Preventivno cepljenje se opravi z živo ali mrtvo vakcino po programu imunoprofilakse. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. Cepljenje v družbenih perutninskih obratih Zalog, Zadobrova in Dolsko opravi Obratna veterinarska ambulanta »Jata« Zalog, ostala zaščitna cepljenja pri perutnini pa Veterinarski zavod Ljubljana. 7. člen Valilna jajca, pridobljena v farmi Zalog, Zadobrova in Dolsko, smejo izvirati le iz perutninskih jat, v katerih pri serološki preiskavi na kokošji tifus niso bili ugotovljeni pozitivni reaktorji in so zaščitno cepljene proti kužnemu tremorju perutnine, Marekovi bolezni, infekcioznemu bronhitisu in Gumboro bolezni in ki po 14. tednu starosti niso dobivale nitro-furanskih preparatov (nitrofuvazon, furazolidon itd.). Pregled z antigenom povzročitelja kokošjega tifusa po metodi hitre krvne aglutinacije opravi Veterinarski zavod Ljubljana z ekipo Obratne veterinarske ambulante DO »Jata« Zalog. Cepljenje proti kužnemu tremorju, Marekovi bolezni, infekcioznem bronhitisu in Gumboro bolezni opravi z registriranimi vakcinami Obratna veterinarska ambulanta »Jata« Zalog. 8. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih, ki imajo 10 in več plemenskih svinj oziroma najmanj 50 pitancev. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo število v gospodarstvu. Cepljenje s sevom K-lapiniziranega virusa opravi Veterinarski zavod Ljubljana. 9. člen Veterinarski zavod mora v letu 1985 intrader-malno taberkulinizirati 30 Vo vseh goved v občini. Tuberkulinizacijo opravi Veterinarski zavod Ljubljana v naslednjih naseljih: Sp. in Zg. Besnica. Vnaj-narje, Gaberje, Janče, Tuji grm, Dolgo brdo, Volavlje, Prežganje, Malo in Veliko Trebeljevo, Mali vrh, Ravno brdo, Javor in osnovno čredo govedi OZD Agro-emona TOZD Poljedelstvo - gpvedoreja, obrat Zadobrova. 10. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom, v primeru sumljive reakcije je potrebno odvzeti živalim kri za pregled — v osnovni goveji čredi OZD Agroemona TOZD Poljedelstvo - govedoreja, obrat Zadobrova s serološkim pregledom krvi. Mlečno prstenasti preizkus v hlevih' individualmh proizvajalcev ter odvzem krvi osnovni goveji čredi prej navedene organizacije združenega dela opravi Veterinarski zavod Ljubljana. Laboratorijske preiskave krvi opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani. 11. člen Na govejo levkozo je treba pregledati 20°/» vseh plemenskih živali v OZD Agroemona TOZD Poljedelstvo - govedoreja, OE Zadobrova. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana. Preiskave seruma s preiskusom v agar gelu opravi VTOZD za veterinarstvo. 12. člen Plemenske živali osnovne goveje črede last Agroemona OE Zadobrova je treba preiskati enkrat letno na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). 13. člen Enkrat letno je treba pregledati na leptospirozo 20 0/o vseh še nepregledanih plemenskih živali last Agroemone Domžale TOZD Poljedeistvo-govedoreja obrat Zadobrova. Vzorce odvzame Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Polje. Preiskavo opravi VTOZD za veterinarstvo BF v Ljubljani. 14. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je potrebno Pregledati vse kopitarje, ki so bili nabavljeni v letu 1984 ,.in vhlevljeni v že okužene in sanirane hleve ter plemenske žrebce last TZO Dobrunje. Vzorce krvi odvzame Veterinarski zavod Ljubljana, Ljubljana Polje. Serološki pregled vzorcev krvi z gelprecipitinskim testom (Coggins test) opravi VTOZD za veterinarstvo. 15. člen Odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 010-1/85-02 Ljubljana, dne 5. februarja 1985. \ Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Milan Jelene I. r. ljpbljana Šiška 271. Na podlagi 76. in 190. člena statuta občine Ljubljana Šiška (Uradni list SRS, št. 2/78, 31/81 in 8/82) ter 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, st. 44/82) in 2. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 2. in 5. člena dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 (Uradni list SRS, št. 17/84) je Skupščina občine Ljubljana Šiška na 34. seji zbora združenega dela, dne 4. februarja 1985 in 32. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 30. januarja 1985 sprejela ODLOK e spremembi odloka o davkih občanov 1 1. člen V odloku o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 16/83, 41/83 in 7/84) se v prvem odstavku 4. člena stopnja "-0,25 Vo« nadomesti s stopnjo »-0,35 %h<. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 1-422-025/84 Ljubljana, dne 4. februarja 1985. Predsednica Skupščine občine Ljubljana Šiška Anka Tominšek I. r. ■vcuBvid m uaaau ..... SLOVENSKE KONJICE 378. Skupščina občine Slovenske Konjice je po 23. členu zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39-461/74 in 4-199/78) ter 168. členu statuta občine Slovenske Konjice (Uradni list SRS, št. 23-1205/82) na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora, dne 27. decembra 1984 sprejela ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1984 1. člen V odloku o proračunu pbčine Slovenske Konjice za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 12-651/84) se v 2. členu prvi odstavek spremeni in glasi: din »Skupni prihodki proračuna za leto 1984 znašajo 129,077.422 in se razporedijo: — za občinske potrebe 129,011.422 — za tekočo proračunsko rezervo 66.000« 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in se uporablja za proračunsko leto 1984. Št. 400-5/84-1 Slovenske Konjice, dne 27. decembra 1984. Predsednik Skupščine občine Slovenske Konjice ' Tone Turnšek 1. r. Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov proračuna občine Slovenske Konjice za leto 1984 po rebalansu Vrsta prlhoti- Prihodki kov Predvideno po proračunu Znilano ZvtSano Končni plim 1 Davki na dohodek in iz osebnega dohodka 2 Davki 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki Prenesena sredstva iz preteklega leta 50.527.000 — 12,178.000 62,705.000 33,742.000 1,453.(/00 11,890.000 44,179.000 3,970.000 — 827.500 4,797,500 5,638.000 — 2,020.000 7,658.000 8,090.000 88.000 1,312.200 9,314.200 423.722 — — 423.722 Skupaj: 102,390.722 1,541.000 28,227.700 129,077.422 St. glav. namena Splošni razpored prihodkov Predvideno pd proraOunu Znižano Zvišano Končni plan 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih skupnosti 63,182.887 34.600 27,030.279 90,178.560 02 Ljudska obramba 5,859.500 2,244.100 — 3,615.400 03 Dejavnost družbenopolitičnih organizacij 5,583.100 49.000 1,217.800 6,755.000 04 Negospodarske investicije 31G.743 — — 316.743 08 Socialno -skrbstvo 7,569.000 307.000 1,516.000 8,778.000 09 Zdravstveno varstvo 300.000 192.000 — 108.000 10 Komunalna dejavpost 3,369.300 2,192.000 133.200 1,310.500 11 Dejavnost krajevnih skupnosti 1.920.000 — — 1,920.000 13 Odstopljeni prihodki 10,910.000 — 1,848.700 12,758.701 16 Intervencije v gospodarstvu 1,337.852 645.000 60.731 753.581 17 Tekoča proračunska rezerva 1,019.670 953.670 — 66.000 Izločena sredstva od davkov občanov — — 1,221.000 1,221.000 18 Izločena sredstva rezerv 1,019.670 —- 276.260 1,295.93» Skupaj: 102,390.722 6,617.370 33,304.070 129,077.422 ŠENTJUR PRI CELJU 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 015-1/8-1-1 Šentjur pri Celju, dne 25. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine • Šentjur pri Celju • ' Peter Knez 1. r. 280. Na podlagi 1. točke 51. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznirfn (Uradni list StiS, št. 13/71/ in 2/78) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 39/84) ter 197. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) izdajrt Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Šentjur pri Celju v letu 1985 L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni, morajo veterinarske organizacije, ki so po predpisih pooblaščene za preprečevanje in zatiranje kužnih bolezni, opraviti v letu 1985 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja iii zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz te odredbe. 2. člen Preventivne ukrepe iz te odredbe opravlja Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — PE Šentjur in obratna veterinarska ambulanta Perutnina Ptuj, TOZD Kooperacija. Veterinarski zavod in obratna ambulanta sta dol-1 žna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te od- 279. Skupščina občine Šentjur pri Celju je na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 5/80), na podlagi določil pravilnika o določanju imen, naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Uradni list SRS, št. 11/80) ter na podlagi 178. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) sprejela na seji zbora krajevnih skupnpsti dne 25. Januarja 1985 ODLOK o dopolnitvi odloka o določitvi in imenovanju ulic in cest na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen Dopolni se 1. člen iri glasi: »V naselju Šentjur, v krajevni skupnosti Sentjur-center in Sentjur-okolica, se imenujejo še naslednje ulice in ceste: 1. Crnoliška ulica 2. Cvetna ulica 3. Prijateljeva ulica 4. Poljska ulica 5. Goriška ulica 6. Pod gozdom 7. Tartinijeva ulica 8. Prešernova ulica • 9. Leskovškova ulica 10. Delavska ulica 11. Lahova ulica 12. Sončna ulica 13. Cesta na Rifnik 14. Ilirska ulica 15. Lepa pot ' 16. Gregorčičeva ulica 17. Pod Resevno 18. Cesta na grad 2 2. člen Ulice in ceste, navedene v 1. členu tega odloka so vrisane v zemljiškokatastrskem načrtu M 1 : 5000, ki je sestavni del tega odloka. redbe o tem obvestiti občinski organ veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu morajo poročati na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno, da so živali stalno zaščitene. Veterinarski zavod in obratna ambulanta, ki opravljata preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave, morata voditi evidenco o datumu cepljenja oziroma o preiskavi, naslovu posestniki živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki čepiva ter o rezultatih cepljenja ali. preiskavi. Prav tako morata spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni občinski organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI 4. člen Splošno preventivno • cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 1. maja 1985. Zaščitno cepljenje mladih psov proti steklini se mora opraviti takoj, ko dopolnijo štiri mesece starosti. Za pravočasno cepljenje mladih psov proti steklini morajo poskrbeti lastniki sami. Cepljenje opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — PE Šentjur pri Celju. 5. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, brojler-jev in puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti: — v perutninskih obratih OZD — v naseljih, kjer so perutninski obrati OZD ali večje reje individualnih proizvajalcev (cepljenje se opravi v mesecu novembru 1985) — v obratih individualnih proizvajalcev, ki proizvajajo v kooperaciji z OZD. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi z živo ali mrtvo vakcino, po programu imunoprofilakse. Cepljenje opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo — PE Šentjur in obratna veterinarska ambulanta Perutnina Ptuj — TOZD Kooperacija. Cepljenje se opravi na način, ki ga za posamezno vakcino določi proizvajalec. G. člen Proti prašičji kugi je treba preventivno cepiti prašiče v gospodarstvih Gračner V., Gračner Franc In Gorjanc Alojz. Proti tej bolezni je treba preventivno cepiti tudi prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega izvora, ne glede na njihovo Število v gospodarstvu. Cepljenje iz prejšnjega odstavka se opravi s sevom »K« lapinizirane&a virusa. Cepljenje opravi Zavod za živinorejo in veterinarstvo — PE Šentjur pri Celju. 7. člen Zavod za živinorejo in veterinarstvo — PE Šentjur mora v letu 1985 intradermalno tuberkulinizirati 30 Vo vseh goved v občini Šentjur pri Celju. Tuberkulinizirati je treba tudi osnovno čredo goveje živine Kmetijskega kombinata Šentjur — TOZD Lastna kmetijska proizvodnja. 8. člen Na brucelozo je treba preiskati enkrat letno: — krave v hlevih individualnih proizvajalcev z mlečno prstenastim preizkusom v mesecu septembru — osnovno govejo čredo Kmetijskega kombinata Šentjur — TOZD Lastna kmetijska proizvodnja s serološkim pregledom krvi v mesecu decembru. Vzorec mleka in krvi odvzame Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — PE Šentjur, ki opravi tudi mlečno prštenaslo preiskavo. Serološko preiskavo krvi pa opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 9. člen Na govejo levkozo in leptospirozo je treba preiskati goveda Kmetijskega kombinata Šentjur — TOZD Lastna kmetijska proizvodnja Obrat Šola v mesecu decembru. Vzorec krvi odvzame Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — PE Šentjur, preiskave seruma s preizkusom agar gelu opravi klinika za prežvekovalce — VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 10. člen Plemenske bike v prirodnem pripustu je treba preiskati v mesecu septembru na mehurčasti izpuščaj pri govedu (IBR/IPV). Vzorce krvi odvzame ZaVod za živinorejo in veterinarstvo Celje — PE Šentjiy, preiskavo vzorcev pa opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 11. čleii Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce na območju občine Šentjur pri Celju v mesecu juniju. Vzorce krvi odvzame Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — PE Šentjur, serološke preglede krvi — CogginS — test pa opravi VTdŽD za veterinarstvo biotehniške fakultete v Ljubljani. 12. člen Čebelje družine vzrejevalcev matic je treba preiskati na hudo gnilobo čebelje zalege, pršičavost, no-semavost in varoatozo. Preglede opravi VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Vzorce čebel je treba dostaviti organizaciji iz prejšnjega odstavka do 31.3. 1985, preiskave pa morajo biti opravljene do 30.4. 1986. Na območju Hotunj, Žagaj a, Bezovja, Kamenega, Stopč in Grobelnega je treba preiskati Čebelje družine na hudo gnilobo čebelje zalege. Preglede opravi Zavod za živinorfejb in veterinarstvo Celje — PE Šentjur pri Celju v mesecu juniju in septembru. 13. člen Na spomladansko viremijo, eritrodermatitis in vnetje ribjega mehurja pri krapih je treba do 15.5. 1985 preiskati krape v ribnikih na Blagovni in ribnikih v lasti občanov, ki se vlagajo, prodajajo ali prevažajo, mladice krapov pa je treba preiskati do konca leta 1985. Vzorce rib za preiskave vzame Zavod za živinorejo in veterinarstvo Celje — PE Šentjur pri Celju in jih dostavi v - VTOZD za veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 14. člen Odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. §t. 322-5/85-2 Šentjur pri Celju, dne 31. januarja 1985. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Šentjur pri Celju Ivan Jager 1. r. 281. Na podlagi 14. člena in drugega odstavka 15. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. januarja 1985 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-higicrske službe na območju občine Šentjur pri Celju 1. člen Spremeni se 9. člen, odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veteri narsko-hi gienske službe (Uradni list SRS. št. 19/79) tako, da se glasi: »Stroški za organizacijo in delovanje veterinarsko- higienske službe in drugi stroški, ki nastajajo z odstranjevanjem živalskih trupel in odpadkov pri zasebnih rejcih, organizacijah združenega dela in na javnih površinah se plačujejo iz: — občinskega preračuna in — iz zbranih sredstev, ki jih plačujejo kot stroške posestniki živali in organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z živinorejsko proizvodnjo. Višino in način plačevanja stroškov prejšnjega odstavka določi vsako leto Izvršni svet Skupščine občine Šentjur pri Celju. Sredstva se zbirajo na posebnem računu za zatiranje živalskih kužnih bolezni pri občini Šentjur pri Celju. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi. dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 022-2/85-1 Šentjur pri Celju, dne 25. januarja 1985. Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez L r. 282. Skupščina občine Šentjur pri Celju je po drugem odstavku 58. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38-1689/81) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 25. januarja 1985 sprejela ODLOK o čiščenju manjših potokov in jarkov 1. člen Za manjše potoke in jarke se na območju občine Šentjur pri Celju štejejo vsi vodotoki, razen potoka Voglajne na odseku naselje Vrbno pri domačiji Mulej gor vodno do izliva potoka Slomščice v potok Voglajne in reguliranih odsekov potoka Pešnice in Ko-zarice ter reguliranih odsekov površinskih odvodni-kov na melioriranih območjih. 2. člen Lastniki oziroma koristniki zemljišč, -na katerih ali ob katerih so manjši potoki in jarki (v nadaljevanju: vodotoki) morajo obvezno čistiti strugo teh vodotokov in gojiti ob njihovem obrežju primerno zarast Iz strug in obrežij so dolžni redno odstranjevati vse grmičevje in drevesa, korenine, pesek in drug material, ki ga je voda nanesla in ki ovira normalni odtok vode ter najmanj enkrat v letu pokositi oziroma postrižiti travo. Čiščenje struge se mora opravljati preko celega leta, sečnjo dreves in grmičevja pa v dobi zimskega mirovanja rastlin in odstraniti najkasneje do 15. marca vsakega leta. 3. člen Mivko, prod, pesek in kamen se lahko odvzema iz vodotoka le v primeru čiščenja; v drugih primerih pa, če je v skladu z načrtom za odvzem in dovoljenjem, ki ga izda za vodnogospodarstvo pristojen organ občine, na podlagi mnfenja krajevne skupnosti in ribiške družine. Upravni organ za vodnogospodarstvo občine v dovoljenju za odvzem mivke, peska, proda in kamna predpiše vodenje posebne evidence od odvzema teh in pogoje za zavarovanje vodotoka, brežin in glede škode, ki bi nastala z odvzemom mivke, peska, proda in kamna. 4. člen Za odvzeto mivko, pesek, prod ali kamen iz vodotokov se plača odškodnina. Odškodnino za enoto odvzetega materiala določi skupščina območne vodne skupnosti. 5. člen Na brežinah, potokih in jarkih, industrijskih kanalih in na nasipih akumulacij, regulacij in v neposredni bližini le-teh je prepovedano: — pasti živino ,— voziti z vprežnimi ali motornimi vozili, če na njih ni utrjeno vozišče — odlagati ali zlagati material — odpirati gramoznice ali kopati jame za pridobivanje zemlje, odstranjevanje travne ruše — opravljati taka dela, ki bi ovirala pretok vode, poškodovala brežine, struge ali povzročila drsenje brežin. 6. člen Izpolnjevanje določil tega odloka bo v smislu zakona o vodah nadzoroval občinski upravni organ pristojen za vodnogospodarsko inšpekcijo, kateremu po- maga rečni nadzornik pri vodnogospodarski delovni organizaciji NIVO Celje, ki je po svoji službeni dolžnosti dolžan skrbeti za vodni red, da ne bo moten pretok vode in drugi uravnovesni pogoji vodnega režima na vodotokih. 7. člen Za kršitev določil 2., 3. in 5. člena tega odloka ae kaznuje za prekršek z denarno kaznijo: — organizacija združenega dela ali druga pravna oseba od 5.000 din do 50.000 din — posameznik (fizična oseba) od 2.000 din do 20.000 din. 8. člen S tem odlokom preneha veljati odlok o čiščenju potokov in jarkov (Uradni list SRS, št. 11-527/83). 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 324-3/85-1 Šentjur pri Celju, dne 25. januarja 1985. Predsednik • Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r. VRHNIKA 283. Na podlagi 40. člena in v zvezi z 39. členom zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) in 202. člena ».statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 31. januarja 1985 sprejela ODLOK o spremembi odloka o višini prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe v občini Vrhnika za obdobje 1981—1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 1. člen V odloku o višini prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe v občini Vrhnika za obdobje 1931 —1985 za tiste TOZD, OZD in delovne skupnosti, ki aneksa k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe na območju občine Vrhnika za obdobje 1981 do 1985 niso sprejeli se stopnja 1,07 °/o nadomesti s stopnjo 1,22 %>. 2. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati stopnja 1,07 °/o v odloku o prispevku za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe v občini Vrhnika za obdobje 1981—1985, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 4/84. 3. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje. St. 3/8-010-04/82 Vrhnika, dne 1. februarja 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. SM. Na podlagi 4. člena odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 38/83) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), je Skupščina občine Vrhnika na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 31. januarja 1983 sprejela SKLEP o višini nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika I Nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč znaša mesečno: — za I. cono zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjske namene 0,62 din od kv. m, za poslovne namene 1,04 din od kv. m — za II. cono zazidanega stavbnega zemljišča za stanovanjske namene 0,50 din od kv. m — za poslovne namene 0,90 din od kv. m. II Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS in velja za leto 1985. Št. 3/7-010-07/78 Vrhnika, dne 1. februarja 1985. Predsednik Skupščine občine Vrhnika Andrej Vidovič 1. r. 285. Na podlagi 10. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77) ter 2. člena odredbe o preventivnih cepljenjih ter drugih preiskavah v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 39/84) in 234. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 31/79 in 5/82), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na seji dne 31. januarja 1985 sprejel ODREDBO o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Vrhnika I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Da se preprečijo oziroma ugotovijo v tej odredbi navedene živalske kužne bolezni mora veterinarska organizacija, ki je po predpisih verificirana za preprečevanje in zatiranje živalskih kužnih bolezni: Veterinarski žavod Krim Grosuplje DE Vrhnika, opraviti v letu 1985 ukrepe zaradi ugotavljanja, odkrivanja, preprečevanja in zatiranja kužnih bolezni. Posestniki živali so dolžni izvajati ukrepe iz, te očT-redbe. 2. člen Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Vrhnika je dolžna pred vsakim začetkom izvajanja ukrepov iz te odredbe o tem obvestiti občinski organ Veterinarske inšpekcije. O opravljenem delu mora poročati pristojnemu organu na predpisanih obrazcih. 3. člen Preventivna cepljenja se morajo opraviti tolikokrat, kolikokrat je potrebno da so živali stalno zaščitene. , r 4. člen Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Vrhnika, ki opravlja preventivna cepljenja ali diagnostične preiskave mora voditi evidenco o datumu cepljenja ali diagnostične preiskave, o imenu in bivališču posestnika živali, o opisu živali, o proizvajalcu, o serijski in kontrolni številki cepiva ter o rezultatih cepljenja in preiskave. 5. člen Veterinarski zavod Krim Grosuplje DE Vrhnika mora spremljati zdravstveno stanje živali po uporabi biološkega preparata in o tem obveščati pristojni organ veterinarske inšpekcije. II. PREVENTIVNI UKREPI i 6. člen Splošno preventivno cepljenje psov proti steklini se mora opraviti do 30. aprila 1985. Preventivno cepljenje mladih psov pa se mora opraviti takoj, ko dopolnijo 4 mesece starosti. Pse je treba cepiti z vakcino, ki ima dovoljenje pristojnega zveznega or ;ana. Na okuženem ogroženem območju je treba preventivno cepiti proti steklini tudi domače živali, ki se pasejo brez nadzorstva, to je brez pastirja na naravno ali umetno neograje-nih pašnikih, ki so oddaljeni od naselij. 7. člen 'Proti prašičji kugi je potrebno preventivno cepiti prašiče v večjih aglomeracijah ftO plemenskih svinj oziroma 50 pitancev) in prašiče, ki se hranijo s pomijami ali z odpadki živalskega porekla. Cepljenje se opravi s sevom K lapiniziranega virusa. 8. člen Preventivno cepljenje kokoši, piščancev, broj-lerjev, puranov proti atipični kokošji kugi se mora opraviti v naseljih, kjer je bila ugotovljena atipična kokošja kuga v zadnjih dveh letih in sicer v naselju Borovnica. 9. člen V letu 1985 se mora tuberkulinizirati 30 "/o govedi v občini. Prav tako je potrebno opraviti tuber-kulinizacijo osnovne goveje črede na obratih Ljub- ljanskih mlekarn, TOZD Posestvo v Bistrici in Verdu. Tuberkulinizirati je treba kokoši, kjer je bila v naseljih ugotovljena kokošja TBC in sicer v dvoriščih, ki meji na okuženo dvorišče. 10. člen Glede na brucelozo je treba preiskati: — z mlečno-prstenasto preizkušnjo vse krave v hlevih individualnih proizvajalcev mleka in sicer enkrat letno, — z. enkratnim serološkim pregledom krvi osnovne črede Ljubljanskih mlekarn, TOZD Posestvo na Bistri in Verdu. 11. člen Na govejo levkozo je potrebno pregledati plemenska goveda na obratih Ljubljanske mlekarne, TČ>ZD Posestvo na Bistri in Verdu. Vzorce krvi odvzemajo delavci Veterinarskega zavoda Krim Grosuplje, preiskave seruma s preisku-som v agar gelu pa opravi VTOZD za Veterinarstvo v Ljubljani. 12. člen Enkrat letno je potrebno pregledati na leptospi-rozo 20% plemenskih govedi na obratih Ljubljanskih mlekarn TOZD Posestvo v Bistri in na Verdu. Vzorce odvzemajo delavci Veterinarskega zavoda Krim Grosuplje, preiskave pa opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 13. člen Na kužno malokrvnost kopitarjev je treba preiskati vse plemenske žrebce in novo nabavljene kopitarje v letu 1984 v okuženih in saniranih hlevih-Vzorce krvi odvzamejo delavci Veterinarskega zavoda Krim Grosuplje. Serološki pregled vzorcev krvi s Coggins testdm pa opravi VTOZD za Veterinarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 14. člen Ta odredba začne veljali naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 3/3-322-01/80 Vrhnika, dne 31. januarja 1035. Predsednik Izvršnega sveta ■ Skupščine občine Vrhnika Herman Bole, inž 1. r. Primerjava z izvirnimi podatki je pokazala, da so v besedilu 3. člena odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Trnje (Uradni list SRS. št. 17 80), napake v številkah za severni del pare. št. 47 in 48, v izmeri 2000 mz, k. o. Trnje, in zato dajemo POPRAVEK odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Trnje V 3. členu odloka se mora, besedilo pri vi. št. 11 in 234 k. o. Trnje, pravilno glasiti, kakor sledi: ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI VI. št. Pare. št. Kultura Površ: na m: Dosedanji lastnik n 47/1 travnik 51 u 47/2 travnik 5 n 47/3 travnik 201 ii 47/5 travnik 69 Sotler Anton, Zakot 23 234 48/1 travnik 681 234 48/10 del travnik 120 234 48/12 del travnik 265 234 48/1G travnik 14 Sotler Anton, Zakot 23 341 47/4 del travnik 294 Zibert Igor in Marija 341 48/14 del travnik 100 Brežice, Vodnikova 12 342 48/11 del travnik 200 Sotler Franc, Zakot 23. St. 464-2/80-4/3 Brežice, dne 23. januarja 1985. Iz sekretariata Skupščine občine Brežice POPRAVEK V odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok C O 1/17 (Moša Pijade), ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 3-172/85 z dne 31. I. 1985 v osmi vrsti drugega odstavka 1. člena, se besedilo: »28. seji zbora združenega dela, dne 25. 10. 1984 in 28. »eji zbora krajevnih skupnosti, dne 25. 10. 1984* nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »30. seji zbora združenega dela, dne 20. 12. 1984 in 30. seji zbora krajevnih skupnosti, dne 20. 12. 1984.- Iz sekretariata skupščine Stran 253. Resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—1935 v letu 1985 236 254. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah na območju občine Celje za leto 1985 247 255. Sklep s katerim se odreja javna razgrnitev osnutka sprememb m dopolnitev zazidalnega načrta Sp. Hudinja (Celje) 248 256. Sklep o valorizaciji zneskov (Celje) 249 257. Odredba o preventivnih cepljenjih, diagnostičnih ter drugih preiskavah na območju občine Grosuplje v letu 1985 249 258. Odlok o uskladitvi odloka o zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Novi trg v Kamniku 250 259. Odlok o uskladitvi odloka o zazidalnem načrtu za območje zazidalnih otokov ŠS-1, ŠS-2, SS-3, ŠP-1, ŠP-2 Smarca — Kamnik 250 260. Odlok o uskladitvi odloka o zazidalnem načrtu zazidalnega območja naselja Komenda (Kamnik) 251 261. Odlok c uskladitvi odloka o zazidalnem načrtu Vrhpolje—Nevlje z oznako NS-2, NS-3 in NS-4 (Kamnik) 231 262. Odlok o uskladitvi odloka o sprejetju urbanističnega načrta za območje Velike planine (Kamnik) 251 263. Odlok o uskladitvi odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje Komenda—Moste (Kamnik) 252 264. Odlok o uskladitvi odloka o novelaciji urbanističnega načrta za območje Kamnika 252 265. Odlok o uskladitvi odloka o novelaciji urbanističnega reda na območju občine Kamnik 253 266. Odlok o uskladitvi odloka o novelaciji urbanističnega programa za območje občine Kamnik 253 267. Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Kamnik 254 208. Odredba o preventivnih cepljenjih tn diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 v občini Kamnik 255 269. Odlok o priznavalninah udeležencem NOV (Kočevje) 257 270. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugi! preiskavah v letu 1985 na območju občine Kočevje 259 271. Odredba o višini stroškov za tehnične preglede motornih in priklopnih vozil ter kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov (Kočevje) 261 272. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Ljubljana Bežigrad) 262 273. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Ljubljana Center) 262 274. Odlok o dopolnitvi odloka o stalnih komisijah Skupščine občine Ljubljana Center 262 VSEBINA PREDSEDSTVO SR SLOVENIJE 247. Odlok o pomilostitvi obsojenih oseb Stran 223 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE 248. Odlok o spremembah odloka o pristojbinah za obvezne zdravstvene preglede rastlin v notranjem prometu in pri izvozu 233 275 Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 v občini Ljubljana Center 276. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Ljubljana Moste-Polje 277. Odlok o spremembi odloka o davkih občanov (Ljubljana Šiška) 278. Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Slovenske Konjice za leto 1984 279. Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi in imenovanju ulic in cest na območju občine Šentjur pri Celju 280. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih t ter drugih preiskavah na območju občine Šentjur pri Celju v letu 1985 263 263 265 265 265 286 REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI 249. Odredba o evidentiranju dodatnih posebnih repub- liških podatkov o oblikovanju in porabi stanovanjskih sredstev uporabnikov družbenih sredstev 233 250. Spremembe In dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 235 SM. Odlok o spremembi In dopolnitvi odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterlnarsko-hlglcnske službe na območju občine Šentjur pri Celju 268 282. Odlok o čiščenju manjših potokov in jarkov (Šentjur pri Celju) 268 283. Odlok o spremembi odloka o višin! prispevka za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav kolektivne rabe v občini Vrhnika za obdobje 1931—1985, ki ga plačujejo zavezanci, ki niso sklenili samoupravnega sporazuma 269 284. Sklep o višini nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju občine Vrhnika 269 USTAVNO SODIŠČE SR SLOVENIJE 251. Odločba o ugotovitvi, da sklep Skupščine občine Cerknica ni bil objavljen in se zato ne more uporabljati 235 OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI 252. Sklep o tarifah povračil in odškodnin Območni vodni skupno>ti Savinja - Sotla za leto 1985 (Celje) 236 285. Odredba o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih ter drugih preiskavah v letu 1985 na območju občine Vrhnika 209 — Popravek odloka o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Trnje (Brežice) 270 — Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za zazidalni otok CO 1/17 (Moša Pijade) (Ljubljana Cente*) 271 Volitve v de'egatsl