272
Slovansko slovstvo.
* Ruska slovnica za Slovence s čitanko — že pred tremi meseci  v  ^Novicah" omenjena,   je   zdaj gotova;
f)rišla je na svetlo pod naslovom,   v poslednjem našem istu omenjenim.  Tiskana je na Dunaji pri Mehetaristih
in obsega v obliki osmerke 172 strani; v predgovoru, 12 strani obsegajočem, gosp. založnik namen in potrebo te knjige razlaga; 37 strani obsega slovnica, 123 pa praktični del, to je, rusko berilo s slovensko prestavo. Ta, zadnji del je posebno važen in pisan v lahko razumljivem , navadnem slovenskem jeziku, prav, kakor „Novice" pišejo. Rečeno je v „Novieah" tudi bilo, da bo čitanki slovarček takih besed pridjan, ki po ruski kaj druzega pomenijo, kakor po slovenski; pa ta slovarček se je iz posebnih vzrokov izpustil. Cena knjigi je le 85 krajcarjev (pri knjigarjih bo stala več). Kdor je želi, naj se obrne do založnika (gosp. Blaža na Reki); najbolj bi bilo, da se v vsakem kraji tisti, ki si jo mislijo naročiti, porazumejo in več iztisov vkup naroče, ker tako bi poštnina manj stala.
*  Kratki nauki za sadjorejo. Spisal Drag. Ripšl, na svitlo  dal Ludevik vitez  Gutmansthal-Benve-
"V
nuti. — Četrt leta je komaj preteklo, kar so „Novice" napovedale to knjižico in jo priporočale našim sadje-rejcem, in že je pokupljenih 1000 iztisov, da je trebalo napraviti drugi natis, kteri se danes naznanja slovenskemu svetu. Prodaja se 2. natis v bukvarnici J. Ler-cherjevi v Ljubljani po 10 kraje.
*   vPotarica" — se zove zanimiva zgodovinska drama v 4 činih, koja se vrši na zemlji hreegovinski in jo je spisal slavni Ivan Kukulj e vic-Sakcinski. Prišla je ravnokar v Zagrebu na svitlo in utegne vrlo dobro gradivo biti za prevod v slovenščino, kadar pridemo do moči, predstavljati na gledišču velike igre.
*  1. zvezek v 17. listu ,,Novic" naznanjenega obče-slovanskim interesom posvečenega časnika ,,CiaBmicKaa 3apa" je prišel na Dunaji na svetlo,   2 poli obsegajoč.
*   „Smluvme selu — Tako — ali po naše „Pogo-dimo se!" — se glasi brošurica, ki je ravnokar v Pragi na svetlo prišla in jo prodaja c. kr. vseučiliščina knjigarna J. G. Calve-ova po 20 kr. — Napis te brošurice očitno^ kaže, da je njena poglavitna naloga porazumeti se s Cehi. Odkar so Magjari vkljub vsemu prizadevanju ogerske vlade z vsklikom demonstrativno izvolili Lajoša Košuta v Vacovem za deželnega poslanca; odkar so se na Dunaji prepričali, da tirjatve magjarskih radikalcev posebno v finančnih zadevah presegajo vse meje, napeli so nemški časniki na Dunaji in v Gradcu nenadoma druge strune, spoznavši neobhodno potrebo, porazumeti se s prvaki česko-moravske federalistične stranke. V mnogih vodilnih člankih časnikov vsake vrste so tedaj razgovori o nepraktičnem nasprotovanji Čeških politikarjev in o kompromisu (porazumljenji) neprenehoma na dnevnem redu, se ve, da ne brez navadnega psovanja. — Knjižica „Smluvme se" neznanega pisatelja, obsegajoča 7 strani, je prevod nemškega originala „Zum Compromiss" sicer na krasnem velinovem papirji in v lepem rdečem zavitku, al prevod ni srečen; pisava mrgoli stilističnih napak, jezik je brez nemškega originala velikrat popolnoma nerazumljiv. — Oziraje se na obseg ali stvar brošure, poje anonvmus slavo politiki državnega kancelarja, povdarjaje posebno vspeh njegovega prizadevanja v zadnji francozko-pruski pravdi, opominja češki narod, ,,naj slovo da dosedanji, vsej državi škodljivi (???) opoziciji in naj se sprijazni z dovršenim dvalizmom, kajti s federalizmom se je že brez vspeha poskušalo (!!!); ako se posreči opoziciji spodri-niti barona Beusta, mora priti absolutizem, državni bankrot in razpad Avstrije."
Poglejmo pa7 za ktero ceno hoče pisatelj pridobiti češki narod za kompromis, kaj mu ponuja? Izreka željo, naj se narod zedini z vlado podpiraje narodno gospodarstvo in občno blagostanje, naj zida in zboljšuje Šole, naj napravlja vzajemno z vlado nove   ceste ,   železnice,
kreditne ustanove v pomoč malim posestnikom, naj skrbi za revno ljudstvo, da mu ni treba preseljevati se v takem številu v daljno Ameriko. Na te pogoje, pravijo lakonično »Narodni Listy" , ne more češki narod resnobno odgovoriti; program češkega naroda je temeljito osnovan in očitno izrečen v več adresah deželnega zbora; brošura „Smluvme se!" žalibog! ne ve ali neče o njem ničesa vedeti. K temu dostavljajo „Na-rodni Listy" te-le pomenljive Riegerjeve besede v zadnjem deželnem zboru: „Ako nas kličejo v cislajtanski parlament zavoljo tega, da bi tamo bili protitežje (Gre-gengevvicht) proti Magjarom in da bi pomagali vzeti jim, česar bi jim mi ne bili nikdar dovolili, za tako nalogo se lepo zahvaljujemo."
273