•im-ju imam
0087633,26
ŠTEVILKA 26, LETNIK 18 28. 12. 2007, CENA 1,13 €/270 sil
mmmr
r A. m	I
Knjižnica
sp
ZASAVC
2007
362(497.12 Zagori e ob Savi)
TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje
C0BISS e
BD33[PD©Q0N7IjQ(S P©SD3©(3BX5 g
v s- jrJHV. U
vsepovsod (tudi strežnik)
I
Z7°° p©ti3mti[Pä(3@8(Si3öQ

Dobrodošli
v hipermarketu !® ZAGORJE!

RAR
SMUČAJMO CENEJE
NAJUGODNEJŠA PONUDBA SMUČARSKE OPREME TA HIP V SLOVENIJI
SPECIALIZIRANA TRGOVINA S ŠPORTNO OPREMO TRBOVLJE, Savinjska 35 - TEL.: 03-563-30-31
Odpeljite se z novo Suzuld Grand Vitaro 1.6 ali 2.0 bencin in prihranili boste 1.500 EUR!
tÄr,
i ta*.


'»asa
.4*
Naš prispevek k varnosti v zimskem času!
Če ob nakupu kateregakoli vozila Suzuki kupite še 4 zimske gume KLEBER, COOPER ali ALU platišča ENZO, vam 2 podarimo.
.AGATE 2, DOBITE 4!
Nova Suzuki Grand Vitara (3 ali 5 vrat) je kompaktno in praktično terensko vozilo nove generacije. Zagotavlja varno, udobno in zanesljivo vožnjo v vseh vremenskih pogojih in naravnih okoljih oz. terenih.
Ob nakupu	ie 0^est°
Ob nakupu	ie Q(f to
katerega koli modela	EUju ^
4x4 dodatni popust AH KRŽIŠNIK 500C!

3 na zimske pnevmatike 7 KLEBER in ALU platišča
1 ENZO.
Akcija velja do preklica iJ*H & za omejeno količino vozili
Avtohiša Kržišnik Zagorje
Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03 56 64 729, 03 56 64 730, fax: 03 56 68 359
www. avtohisa-krzisnik.si
Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda in Suzuki, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma Pneumatic center, optika, pregled klimatskih naprav, popravilo vozil poškodovanih od toče, popravilo ter testiranje zavor, pregled izpušnih plinov
Mosta 06-7
Nevi športni terene< Sexy Utittty VeMde
jasnita 2
QUAIITÄT8
MAZDA
Tretja Mazdina zmaga na testu kakovosti
jzjimjj 2-M57 >jjj dlmKi
AKCIJA TRAJA DO 31.12. 2007 za omejeno količino vozil!
Uradna poraba goriva 3,9 do 10,2 l/100km,uradna emisija C02 167 do 246 g/km.
gp
Morate prebrati:	“
Župan Milan Jerič povabil novinarje v Čeče
Defibrilator za ZD Hrastnik
Y Kšeftih biserni mehurčki
Podjetniški Božiček ni tako nedolžen
Aktualno v SVEI It.ll.ob lt.lt
Veseli december na Izlakah in na Dolu
Alja Breznikar navdušila in pomagala
35. mednarodni karate turnir "Trbovlje 2007"
Uspešno izpeljan 8. glasbeni večer v Radečah
Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o.,
Lava Ib, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494
GSM: 031 880 158, komerciala: 031 822 533, 040 267411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750,00 srn, polletna 13,52 EUR (3.240,00 sit).
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
HV8BMK
Verjamem, da ste imeli vi čisto svoj Božič.Vsak človek je osebnost za sebe in ga ima ali pa ga nima - kakorkoli.
Tisto, kar je samoumevno, vsaj bilo naj bi, v trenutku, ko zamenja domovanje v možganski sivi celici, postane nedoumljivo.v Radi bi drugam! Kam? Nak, tega pa že ne 1 ) vemo več. Naš »pametni« računalnik v glavi, ki' misli, da si je sam izmislil tisto, kar si pač izmisli, ne(
’ dojame, kako smo ga zmanipulirali, da razmišlja po i naše in kako bo na koncu izpadel kot dežurni krivec,) 'ker je zaradi njegovega nepravilnega predvidevanja raz- < Svoja dogodkov šlo vse pod »high water«.Torej, program'j 1 je zatajil, se sesul z ali brez virusa. Ampak, kar mora bitX S mora bit (IN TUDI JE - pa nič kaj pravljično ne). Eh,) (ja, če je ovinek levi, ga pod nobenim pogojem ne boste (
S prepričali, da pos-(ko bi ovinke po (vam rečem: Poza-(dva in samo toliko ( kako ga bomo za-(zvozili uspešno in (svojega obstoja, (nam bodo spet (o levih in desnih (taki le ovinki, tako (druge, na žalost,
m
tane desni. In...,) svojih željah radij bite! Ovinka sta) je od nas odvisno,) jeli in polagali ter) všečno ali pa, v prid) milo poslušali, da) drugi solili pamet) zdrsih. Ne, niso) je življenje. Vse) neobstoječe smeri/
(so si izmislile vladajoče celice naših možgančkov. A, kje je) (ostalo ‘naravnost’? Ja, če ne bi obstajalo naše lažno zava-( (janje, da bo lažja pot z malce ovinka, bi mogoče šlo, noj (ja, no, »a’ smo al’ nismo«...In nismo in še vedno smo{ (tam, kjer nam ob našem trapastem brezglavem iskanju) (nečesa, kaj vem kaj, pripada, da smo. Mhm, gledala semj ^film Drevo!
)Dobro, vsak moli k svojemu bogu..
(Vsega je v Zasavju te dni zadosti. Srečujemo ser (Zasavčani, na-zdravljamo in od-zdravljamo, žal J spa se jih čedalje manj znajdemo ob pravem/
(času na pravem kraju. No, zdaj upam, da/
'(je tole razglabljanje o vrstah ovinkov,)
Dostalo vsaj malo smiselno.‘Pa zakaj; tbi morala, če nočem!!!’
1 Zafilozofirana, mislim, zagip-/ isana, še vedno,
Urednica Marta/
mtemia imeuo
10. 2002
Naslovnica:
Naša in Božičkova bodočnost/ Slika: PRAV
(onetl,
TRBOVUk
OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI
Se nam v senci praznovanja Dneva samostojnosti obeta eden največjih, če ne največji menedžerski prevzem?
Tokrat gre za ZDRAVILIŠČE RIMSKETOPLICE, ki se s celotnim kompleksom razprostira na okrog 570.000 ml površin. Prevzela pa naj bi ga družba Rimske terme d.o.o.. Prevzem naj bi se zgodil kot»obnova« zdravilišča. »Obnavlja« pa se že deset let, a ker zdravilišče ni bilo na prodaj, nobena dosedanja »obnova« v zadnjih 10 letih »ni uspela«, čeprav so bili sedanji ključni nosilci zraven. Dokler januarja 2003 ni bila sprejeta vladina Uredba, ki je omogočila prodajo zdravilišča za drobiž..
V tem času pa so se namerno uničevali pogoji za zdraviliško dejavnost, ali kot sta avgusta 2005 opozorila dva poslanca DZ: »Objekti so uničeni, večina opreme pa pokradene«. To uničevanje se ni začelo ob osamosvojitvi, pač pa leta 2000. Ob osamosvojitvi leta 1991 je JLA to zdravilišče zapustila tako urejeno in opremljeno, da je bilo možno takoj nadaljevati z zdraviliško rehabilitacijo, a nihče ga v »samostojni« Sloveniji ni smel koristiti, čeprav bi ga stotisoči zelo potrebovali.
Smeli pa so ga držati zaprtega in uničevati pogoje za zdraviliško rehabilitacijo, za to posebej »pooblaščeni«, posebej »izbrani« in kot kaže, nihče ne bo odgovarjal za milijarde tolarjev namerno povzročene škode. Nasprotno, mogoče bo kdo za to celo nagrajen? Sodeč po uradnih dokumentih domnevamo, so bili nekateri »imenovani« zato, da je vrednost zdravilišča že leta 2003 ocenjena na I evro tržne vrednosti in to za bogastvo 232.115 m2 zemljišč in 10.544 m2 stavb.
Od oktobra 2003 pa obstoja še tako imenovana »investitorjeva vrednost« in sedaj se izteka rok prevzema za 180 milijonov tolarjev in to ob vložku več kot 3 milijarde državnega denarja, ki ga država vlaga v izgradnjo »mondenega letovišča«, ali slovenski »Monte Carlo«, kot se hvalijo tisti, ki so 10 let sodelovali in vedeli za sporna dogajanja.
Kaj pomeni »prodaja-prevzem« zdravilišča Rimske Toplice, kamor, kot pišejo mediji, sedaj država vlaga 13 milijoni evrov, v prodajo pa naj bi šlo za 750 tisoč evrov? KOMU SE PRODAJA? Podpisnice pogodbe, ki so z Vlado RS dne 13.3.2006 podpisale pogodbo /sedaj družba Rimske terme d.o.o.I, so bile ob podpisu pogodbe v 100% lasti države ali z visokim odstotkom solastništva države. Pogodbo z vlado pa so podpisale šele potem, ko je bila potrjena prodaja za 180 milijonov tolarjev. Prodaja zdravilišča naj bi se zgodila leta 2007. /v nadaljevanju navajamo tolarje, ker so dogovori sklenjeni v tolarjih/.
Ali gre za menedžerski prevzem zdravilišča Rimske Toplice, dne 31.12.2007?
Nepremičnine zdravilišča, kot vložek države v Rimske terme d.o.o., so bile po sklepu vlade z dne 17.11.2005 in decembra 2005 v Državnem zboru potrjeni prodaji, v obsegu 232.115 m2 zemljišč in 10.544 m2 stavb, vnaprej predvidene za prodajo za 180 milijonov tolarjev in prodajo najkasneje leta 2007.
Ob tem se postavlja še eno vprašanje:Ali država, ki zdravilišče prodaja, to zdravilišče kupuje sama sebi, oziroma za koga od izbrancev? Podpisnice pogodbe z dne 13.3.2006 so danes še vedno v 100 % lasti ali v solastništvu države, ob tem pa država v to družbo - Rimske terme d.o.o., ki naj bi zdravilišče kupila za 180 milijonov sit, vlaga okrog 3 milijarde tolarjev.
Ob predvidenem prevzemu zdravilišča, pa gre za še vprašanje celotnega kompleks Rimske Toplice, kar skupno z zemljišči zdravilišča predstavlja okrog 570.000 m2 zemljišč /tu so zemljišča Sklada kmetijskih zemljišč RS in občin Laško in Celje/.Kot piše v dokumentu družbe, ki je podpisala pogodbo za nakup zdravilišča za 180 milijon tolarjev, naj bi ta zemljišča pridobili»pod istimi pogoji kot RS oddaja ostale nepremičnine v sklopu zdraviliškega kompleksa«.
Ce 570.000 m2 površin ocenimo po ceni, kot jo postavlja drugi pooblaščeni predstavnik Rimskih term d.o.o., za posesti v Rimskih Toplicah in je v lasti družbe, katere direktor je /za ceno po kateri dajemo ta primerjalni izračun, je dal izjavo prvi pooblaščeni predstavnik Rimskih term d.o.o., dne 26.6.2006/.
Po tej primerjalni ceni gre v kompleksu Rimskih Toplicah za vrednost zemljišč, ki presega vsoto 4 milijarde tolarjev. Skupaj z objekti zdravilišča, po oceni iz junija 2004, gre za vsoto okrog 5 milijard tolarjev. Ce temu dodamo še vsoto o finančnem vložku države /julij 20071, gre skupaj za 8 milijard tolarjev, ki bi jih po tem izračunu, država vložila v Rimske terme d.o.o., kar pa močno presega sedaj opevano vsoto namenjeno z obnovo. Zdravilišče Rimske Toplice pa naj bi šlo v privatne roke.
Bo prevzem za 180 milijonov tolarjev in načrtno uničevanje dosegla roka pravice in zadnji sklepi o nezakonitih prevzemih?
Ali pa naj bo ta prevzem »darilo« državljanom RS za praznik Dneva samostojnosti? Ko ostajamo še brez zadnjega zdravilišča, ki bi lahko služilo stotisoče državljanom, kot skupno dobro, saj razpolaga z milijarde litri zdravilne vode.
Celje, 21.12.2007
Antonija Marinček Ul. heroja Rojška 7 3000 Celje
fiwftegc 0|
Župan Miran Jerič povabil novinarje
v Čeče
Dela v Novem Dolu se kljub nižjim temperaturam nadaljujejo. Medtem ko so Gorencev plaz že sanirali, cesto asfaltirali in postavili bankine, pa se utrjevanje cestišča na Partizanski cesti, kjer je tudi plazovito, še nadaljuje.
K številnim decembrskim prireditvam, kamor je povabil župan Miran Jerič občane, sodi tudi vsakoletno srečanje z novinarji, ki vestno spremljajo načrtovano delo v občini Hrastnik in realizacijo zastavljenih ciljev. Srečanje je potekalo v ponedeljek, 17.12.07 v zadružnem domu Čeče in so se ga udeležili tudi nekateri člani občinske uprave - Janez Kraner, Ljubo Zalezina in Tomaž Sihur. Župan se je tudi tokrat lahko pohvalil, da zaključujejo leto 2007 uspešno in obenem delovno, saj jih čaka še ena seja občinskega sveta, ko bodo sprejemali proračun za leto 2008. Spomnil se je nekaterih velikih projektov, ki so zaznamovali letošnje leto: na področju vodo oskrbe so z vgradnjo ultrafiltracijskih naprav v zajetju Pekel zagotovili dodatnih 25 % oskrbe s pitno vodo, ki ne potrebuje kloriranja, pridobili so veliko novih parkirnih mest - ob zdravstvenem domu, v centru Dola..., realizirani so programi v vseh KS, sprejeli so regionalni razvojni program za obdobje 2007 - 2013, končali postopek izbire izvajalca za izgradnjo CČN Hrastnik in manjkajočega ko lektorskega omrežja in tako dalje. Na področju športa bi omenili le izjemno priznanje, ki ga je Kajakaška zveza Slovenije že drugič izkazala našemu Petru Kauzerju, saj mu je naslov Kajakaš leta podelila spet v Hrastnik. Na področju kulture pa je ena najboljših novic ta, da je Knjižnici Antona Sovreta končno zasvetila zelena luč, saj se že dolgo ubada s pretesnimi prostori. Ministrstvo za delo bo odkupilo dosedanje prostore v Domu starejših in tako bo knjižnica dobila nove prostore v poslovni dvorani.Tudi o 60 - letnici hrastniških marionet, ki so jo proslavljali v teh prazničnih dneh je tekla beseda novinarjev s hrastniškim županom in vsi so s strinjali, da bi bilo potrebno tem lepoticam zagotoviti še več prepoznavnosti. Nikjer v Sloveniji nimajo stalnega razstavnega prostora marionet oziroma lutk tako kot v Hrastniku.
Slike in besedilo: Fanči Moljk
0 futäm
ÄdriatieSleveniea podarila ZD Hrastnik defibrilator
»Zelo smo se razveselili humanitarne geste vaše zavarovalnice AdriaticSlovenica,« je dejala direktorica Zdravstvenega doma Hrastnik dr. Jelka Markovič Grahek. V torek, 18. decembra 1007, je sprejela namreč ček za 5000 EUR, ki so ji ga podelili na novinarski konferenci v poslovni enoti Celje.
Direktor celjske enote AS Marjan Krajnc,izroča dr. Jelki Markovič Grahek ček za 5000 €
»Naš zdravstveni zavod je majhen, potrebujemo pa ravno tako drage aparate, kot jih rabijo večji od nas...Odločili smo se za nabavo polavtomatskega defibrilatorja, naprave, ki je nujno potrebna v primerih nenadnega zastoja srca...« je še dodala. Enega sicer že imajo in ta bo zdaj vedno na razpolago v zdravstvenem domu. Novega pa bodo imeli stalno v reševalnem vozilu, ker je zelo enostaven in lahko z njim rokuje tudi reševalec ali medicinska sestra. Dr. Jelko Markovič Grahek so spremljali še podžupan Hrastnika Soniboj Knežak, Ljubo Zalezina z občine, Stanka Završnik, uslužbenka pisarne AS na Dolu pri Hrastniku, višja medicinska sestra Zdenka Kolar in novinarka Zasavca.
Veseli prejemniki
Novinarske konference so se udeležili še Marjan Krajnc, direktor celjske poslovne enote, Gabrijel Škof, predsednik uprave Adriatic Slovenica, Karmen Škoda Riško, izvršna direktorica trženja AS in okrog deset celjskih novinarjev. In zakaj so se v AS odločili za donatorstvo Hrastnika? Ker so prisotni tudi na tem zasavskem področju, ker so zadovoljni z medsebojnim poslo-
vanjem in ker želijo na ta način nagraditi zaupanje hrastniških zavarovancev. Poslovno leto bodo zaključili uspešno, saj so v enajstih mesecih zbrali preko 250 mio EUR premije in izplačali 156 mio EUR odškodnin in zavarovalnin.AS vedno vrača v okolje del zbranih premij v obliki donacij in sponzorstva. Do konca leta jih bodo podelili v znesku 55.000 EUR.
Zdravica
Letošnje leto so Slovenijo zaznamovale tudi večje naravne ujme. Povedali so, da se AS vedno odzove zelo hitro in svojim zavarovancem nudi ustrezno zavarovalno zaščito. Še posebej so ponosni na 55% bonus za izkušene in previdne voznike, ki jih pri zavarovanju avtomobilske odgovornosti priznajo ob sklenitvi zavarovanja, če po predhodni polici niso imeli škode. Ugodnost so uvedli prvi v Sloveniji in prepričani so, da tudi s tem pomagajo vzgajati naše voznike.
Najljubša zavarovanka z Dola Stanka Završnik
Predstavniki AdriticaSlovenice, gostje hrastniške ekipe in novinarji so si na koncu tudi nazdravili ob prihajajočem novem letu 2008.
Slike in besedilo: Fanči Moljk
Varna šolska pot začrtana
Na dolski šoli in v vrtcu so vsako leto v začetku septembra usmerjali najmlajše na varno pot do šole, ko
pridejo v center vasi.
Ta vodi po pločniku, ki pripelje iz Novega Dola, se na prehodu za pešce nadaljuje mimo Restavracije Milena in nato mimo »tazgornje« in »taspodnje« trgovine do pošte oziroma banke in spet po prehodu za pešce na pločnik, ki vodi do šole.
Pot pa do letošnjega začetka decembra 2007 kljub temu ni bila varna.Vedno so jo zasedali vozniki s parkiranjem svojih vozil. Otroci so morali tako hoditi po sredi ceste, se izpostavljati vozilom, če so se hoteli prebiti do šole.
Seja sveta KS Del na Kalu
Člani dolskega sveta KS so se odločili, da bodo imeli letos zadnjo razširjeno sejo na Kalu.Tako se je zbralo v petek, 14. decembra 2007 v prostorih planinskega doma poleg treh članov še osem Kalanov in eden od vabljenih. Dnevni red je obsegal predlog investicij v KS Dol za obdobje od 2008 do 201 I in problematiko krajanov Kala.
Pri problematiki so se pogovarjali predvsem o vprašanju telefonije, saj ponekod sploh ni signala. Tudi z vodo so težave, na kar opozarjajo že vrsto let.Glede možnosti vodnega zajetja in
dostop do zdrave pitne vode so izpostavili področje pri Bala-šetu ali pri Vnuku. Zdaj vozijo poleti vodo gasilci.Tudi s cestami niso zadovoljni. Posebno s cesto, ki povezuje Blate in Kal. Na nekaterih odsekih se namreč ruši, kažejo se plazovi, ponekod so potrebne asfaltne preplastitve. Do domačij pa bi radi imeli asfaltno prevleko, saj po njihovem vsakoletna dostava gramoznega peska in posipanje nista zadovoljiva rešitev.
Delo zimske službe pa so krajani Kala pohvalili. Radi bi tudi, da plužijo še do kmetij Borovšak, Zelenko in Naral^v-

Fänp Moljk
TRB0\/Ljr~ C
0 ßMmc
Pomemben podpis dogovora
Tokratno, 9. redno sejo Občinskega sveta Občine Trbovlje, ki je bila dne, 17. decembra 2007, je zaradi obveznosti župana Bogdana Baroviča na seji DZ vodil podžupan Metod Kurent, ki je za uvod podal informacijo o dolgo pričakovanem podpisu dogovora med Tomi Consaltingom in Solding Intercontinentalom. Podžupanovo izjavo pa je potrdil tudi predsednik komisije za gospodarstvo in proračun Zvone Hribar: »Res je. Danes sem bil priča pomembnemu dogovoru med Ročnikom, predstavnikom firme Tomi Consalting in Petrom Kotarjem, predstavnikom Solding Intercontinentala v zvezi s prodajo in nakupom obdelovalnice bivše STT Trbovlje. Končno in po dolgem času sta se imenovana gospoda dogovorila in dogovor podpisala ter s tem odprla pot za realizacijo tako poslovnega dela projekta kjer gre za trgovske lokale in po drugi strani tudi omogočila zadržanje že obstoječih delovnih mest in morda povečanje števila delovnih mest v strojegradnji.To je za visoko stopnjo brezposelnosti v občini Trbovlje velikega pomena. Datumi v pogodbi so določeni.Tako mora biti do 15. januarja 2008 poravnana do-
govorjena kupnina, do konca marca 2008, pa ustvarjeni pogoji za pričetek gradnje trgovskih objektov.«
Na včerajšnji seji OS so svetnice in svetniki potrdili občinski proračun za leto 2008. Planirani prihodki proračuna so v višini 16,848 mio evrov.
Občinska taksa bo tudi v letu 2008 enaka letošnji kar pomeni, da ostane v višini 0,15 evra. Povečala pa se bo cena pomoči na domu in sicer na 5,12 evra za efektivno uro.
S 6,3 % predlogom povišanja vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča svetnice in svetniki niso soglašali. Potrdili pa so predlog komisije za gospodarstvo in proračun, ki je oblikovala 2,5% povišanje vrednosti točke.
Kljub mnogim pomislekom so na seji potrdili tudi posamični program pridobitve nepremičnega stvarnega premoženja Mehanike v lasti občine.
Občinski svet je sprejel Gospodarski načrt JP Komunale Trbovlje. Svetnice in svetniki so nagrado Tončke Čeč za leto 2008 prisodili Kulturnemu društvu Mladinski pevski zborTrbovlje.
MAŠ.
Uspešno končana zadnja letošnja
občinska seja
V četrtek, 20.decembra 2007, je v sejni sobi Občine Radeče potekala lO.redna seja Občine Radeče. Na dnevnem redu je bilo 17.točk katerim je 16 svetnic in svetnikov posvetilo okrog tri ure časa. Med pomembnejše sodi sprejetje, že v prvi obravnavi, odloka o ustanovitvi Zavoda celjskih lekarn, zanimiva je bila debata pri sprejemanju Odloka o ustanovitvi sveta regija Posavje. Obravnavali in sprejeli na znanje so tudi poročilo nadzornega odbora Občine Radeče katerega predsednik je mag. Franci Čeč. Poleg tega pa so dali soglasje k ponovnem imenovanju Simone Zupančič za ravnateljico OŠ Milana Majcna. Za nagrado Ivana Pešca so sprejeli predlog za Jadrenko Štovi-čej. Sprejeli so sklepe o povprečni gradbeni ceni in povprečnih
stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter določili vrednost točke za odmero komunalne takse in točke za ugotovitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Sprejeli pa so Sklep o razglasitvi Občine Radeče za območje brez gensko spremenjenih organizmov ter Letni program športa v Občini Radeče za leto 2008. 10. seja občinskega sveta Občine Radeče je za nami, mi pa smo po seji za nekaj vprašanj- pojasnil zaprosili župana Matjaža Hana.
Kako učinkovito ste danes izpeljali zadnjo sejo v letošnjem letu?
Glede na to, da je to bila zadnja seja. Ter da se bližamo srečno proti koncu leta, mislim, da so bili svetnice in svetniki zelo učinkoviti in kooperativni in da je seja izzvenela v pozitivnem duhu.
Izpeljava občinskega proračuna januar -november 2007. Kakšna je v vaših očeh?
Kot sem že rekel na sami seji, sem zadovoljen s izvrševanjem proračuna. Občinska uprava z menoj na čelu se je trudila, da smo vse zakonske zadeve izvrševali. Seveda pa bi lahko naredili še kaj več, vendar pa v danih okoliščinah s tem izvrševanjem občinskega proračuna
Se bo tak tempo nadaljeval tudi v letu 2008 in imate kakšen namig za naprej ?
Mi imamo že kar smele načrte za naslednje leto, ko gremo z istim tempom naprej. Seveda se zavedamo da bo leto volitev in kot župan in poslanec v opoziciji, s tem da bo verjetno kak evro dobiti iz državnih proračunov.Vendar glede na naše načrte in obljube, katere so nam že sedaj dali ministri mislim da bo Radeče še vedno nadaljeval s tem tempom.
______«fern 0
Svet zlatih mehurčkov
Mnogo je stvari, ki jih lahko uporabimo za ustvarjanje prazničnega vzdušja. Med takšne stvaritve človeštva pa zagotovo spadajo tudi penine iz Vinske kleti Istenič na Bizeljskem.
V Vinoteki klopotec so obiskovalci v soboto, 22. 12. 2007, lahko občudovali igro zlatih mehurčkov v kozarčkih in osvežilni učinek ob poskušanju Isteničevih penin: desire, Miha, No I in prestige.
Že pri opazovanju Andreja Žmavca, kletarja v Vinski kleti Istenič, človek doživi posebno praznično vzdušje. V ledu ohlajena penina, se ob dotiku s kozarcem rahlo zapeni, zlati mehurčki pa plešejo v čaši opojnosti kot nežne snežinke v prazničnih decembrskih dneh.
Andrej Žmavc, kletar: »V podjetju Istenič d.o.o. lahko kot letošnjo novost poudarim predvsem rdeče vino, ki smo ga po-
imenovali rdeči duet.To je kombinacija modrega pinoja in modre frankinje. Sorti sta v razmerju 30% modrega pinoja in 70% modre frankinje.
Kot novost pa velja omeniti tudi širitev kapacitete vinske kleti. Do sedaj smo pridelali 140 tisoč litrov vina letno, po novem pa bo kapaciteta naših kleti porasla za 219 tisoč litrov.To pomeni, da bomo povečali predvsem polnitev penečih vin, ki bo dosegla številko okrog 300 tisoč steklenic na leto. Lansko jesen smo v ta namen že delno povečali za okrog 3 ha vinogradniških površin. Skupaj imamo sedaj 9 ha površin vinogradov oziroma okrog 30 tisoč lastnih trt. Od kooperantov pa smo letos odkupili okrog 200 ton grozdja. Skupna količina grozdja za stiskanje je bila tako v letošnjem letu okrog 300 tisoč ton. Kot zanimivost naj omenim, da bomo naslednje leto v mesecu decembru praznovali 40 let proizvodnje penin. Začetki leta 1968 so bili skromni.Vse se je začelo v majhni kleti in se z leti razvijalo, dokler ni v letu 1990 prešlo v pravo industrijo z lastno polnilnico. Potem so se prostori začeli širiti. Leta 1995 je bila zgrajena nova predelovalna klet, tako imamo sedaj že tri kleti. Na začetku letošnjega leta, pa smo na domačiji pod nami, ki je sedaj tudi naša last, uredili, klet, v kateri hranimo tudi dodatnih 100 tisoč steklenic.
S povečanjem proizvodnje želimo zadovoljiti povpraševanje tako domačega kot tujega trga.
To pa za seboj povleče določene posledice. Pri nas postaja ozko grlo proizvodnje polnilnica, ki jo bomo nujno morali posodobiti.
Mi imamo vedno tudi nekaj običajnih vrst vina in bo tudi v naprej tako.
Naša glavna usmeritev pa bodo še vedno penine, katerih kvaliteto in izbiro želimo nadgrajevati.«
Tekst in slika: MAŠ.
Prispela so vina* vinar zbolel
m I				z '
It a			>•<*' H	F	1
	-.Ji	<pt,	'f j	
V soboto, 15. 12. 2007, so bila v Vinoteki klopotec v Zagorju prisotna vina pridelana na kmetiji Makovec iz Belja na vipavskem. Vina, ki se opravičeno ponašajo z nazivom vrhunska, so imela tokrat nekoliko trpek priokus. Svojo udeležbo na predstavitvi je moral zaradi bolezni odpovedati gospodar kmetije in vinar Makovec. Manjkali so njegovi odgovori na številna vprašanja, ki so obtičala v grlih obiskovalcev vinoteke.
Tudi sam sem želel postaviti nekaj vprašanj vinarju, ki se ponaša s povsem naravnimi postopki pridelovanja vin in se rad vrača k sortam trt iz preteklosti.Tako je pred dvema letoma kot prvi v Zagorju predstavil vino Klarenka. Pa tudi druga vina iz kleti Makovec so specifičnega vonja in okusa. Za marsikatero razlago smo tokrat vsi ostali prikrajšani. Ne ostane nam nič drugega kot, da zaželimo vinarju iz Belij čimprejšnje okrevanje.
Tekst in slika: M.A.Š.
Nevi hipermarket Spar v Zagorju
odprl svoja vrata
Hipermarket Spar v Zagorju, ki je že 69. po vrsti v verigi trgovin Spar in Interspar, je pred dnevi pričel prodajati dobrote tudi Zagorjanom. Ob tej priložnosti je potekala tudi predaja dobrodelnega čeka v višini 4 tisoč evrov, namenjenih Osnovni šoli dr. Slavka Gruma Zagorje. Obiskovalce so v dopoldanskih urah zabavali številni glasbeniki, zabava pa se je nadaljujevala do poznega popoldneva.
Spar Slovenija je v sodelovanju s soinvestitorjem in graditeljem Stavbar gradnje, d. o. o., v 10 mesecih postavil nov supermarket na 2.713,2 m2 površine, ki je danes v Zagorju odprl svoja vrata. Ob trgovini je na razpolago 150 brezplačnih parkirnih mest, in sicer 39 zunanjih ter I I I parkirišč v kletnih prostorih garažne hiše. Poleg hipermarketa Spar pa se bodo obiskovalci razveselili tudi dodatne ponudbe v nakupovalnem centru, ki bo obsegala Drogerie Markt, SKB banko, prodajalne Alpina, Rosi Šport in KBM Fashion Tekstil ter kavarno Cafe Glamur in frizerstvo Hair & Stayling KBM Otvoritveno dogajanje je bilo pestro.. Med glasbeniki je največ zanimanja vzbudila slovenska
estradnica Nuša De-
renda, v popoldanskih urah še nastop Orle-kov. Posebej za to priložnost je Spar Slovenija pripravil številna nagradna žrebanja ob kolesu sreče, zajček Sparky pa je zabaval
obiskovalce in najmlajše.
Celodnevne zabave se je udeležil tudi župan občine Zagorje, Matjaž Švagan, ki mu je Bruno Lah, vodja profitnega centra v Šparu Slovenija, predal dobrodelni ček v višini 4 tisoč evrov, ki jih bodo namenili Osnovni šoli dr. Slavka Gruma Zagorje.
zas
Opravičilo !
Avtorju pogovora pod naslovom »Soočenje s šampionom«, ki je bil objavljen v Zasavcu št. 25, letnik 18, z dne 13.11.2007, se je pri priimku sogovornika Prapotnika napačno zapisalo ime Stanko. Pravilno bi moralo biti napisano Slavko. Gospodu Slavku Prapotniku se avtor teksta iskreno opravičuje.
MAŠ.
OBČINA TRBOVLJE ŽUPAN
Č E ST IT KA
Ob Božiču vsem občankam in občanom Trbovelj in Zasavja želim obilo družinske sreče ter veliko veselja ob prazničnih dneh!
Sporočamo, da bo Občina Trbovlje, namesto čestitk in voščil ob Božiču in Silvestrovem, darovala v dobrodelne namene Območnemu združenju Rdečega križa in Karitas Trbovlje.
Bogdan BAROVIČ ŽUPAN
VESELE
PRAZNIKE
IN
SREEN0 N0V0 LET0 20Ü8 VAM ŽELIJ0
Računalniški Sistemi Hrovatič d.o.o.
OBČINA HRASTNIK
Spoštovane Hrastničanke in Hrastničani ter ostali Zasavčani!
Ob prihajajočih praznikih vam voščimo vse najlepše in vam iskreno čestitamo.
Naj bodo praznični dnevi -dnevi veselja, topline in radosti.
V letu 2008 pa naredimo sebi in drugim čim več dobrega.
Odprimo pot pozitivnim mislim, prijaznosti in humanosti ter novim idejam!
Želimo vam srečno in zdravo novo leto 2008!
Župan
Miran Jerič in občinski svetniki
Vživljenju so dnevi, izpisani z rdečimi števiCkami, ko srečamo [judi, ki nas navdušijo kot Cepa pesem, katerih stisk^rokjirekipeva od neizgovorjenega sočutja in katerih 6Caga, Lrogata življenjska moč napoCni naš nemimi duh s čudovitim mirom...
(OdeCen fteCCer)
SREČNO 2008
Vam želi veliko sreče zdravja in poslovnih uspehov v letu 2008!
© PODJETNIŠKA
BOŽIČEK KRŠI SLOVENSKO ZAKONODAJO
Ne glede na to, od kod v resnici prihaja Božiček, je jasno, da je pri prinašanju daril otrokom v Sloveniji dolžan spoštovati slovensko zakonodajo A kot opozarjajo pravni strokovnjaki portala informiran.si, se Božiček nanjo požvižga in grobo krši tudi najbolj temeljna načela pravne države. Za informiranje javnosti smo pripravili pregled najhujših kršitev.
BOŽIČEK KRŠI PRAVICE SVOJIH DELAVCEV
Božiček s svojimi pomočniki-jeleni in škrati-nima sklenjenih pogodb o zaposlitvi. Ker v naši državi ni registriran kot humanitarna ali karitativna organizacija (posledica lenobe ali nevednosti?) in ker njegovega početja tudi ni mogoče stlačiti pod definicijo dobrodelnega dela iz Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, je očitno, da Božiček zaposluje na črno!
Po informacijah, pridobljenih pri g. Rudolfu jelenu, poteka delo v predbožičnem času pri Božičku »25 ur na dan«, kar pomeni, da je zakonska omejitev delovnega časa, ki je 40 ur na teden, bistveno presežena. O dopustu, regresu in povračilu potnih stroškov (ki do Slovenije niso majhni!), lahko Božičkovi pomočniki le sanjajo! Namigov o tem, da so mnogi škratje mlajši od 15 let, zaradi česar bi moral Božiček zanje pridobiti še posebno dovoljenje, nismo uspeli preveriti, se pa glede na pričakovano življenjsko dobo (15,7 let za škrate in 15,8 let za škratinje) kršitev zdi nadvse verjetna.
BOŽIČEK NE ZAGOTAVLJA VAROVANJA OSEBNIH PODATKOV OTROK
Božiček vse leto spremlja in beleži vedenje otrok, saj mora na podlagi zbranih podatkov oblikovati seznam »pridnih« in »porednih«. Tudi če odmislimo, da gre pri tem najverjetneje za tajno opazovanje in sledenje, ki ga lahko odredi samo preiskovalni sodnik, ne pa kar Božiček sam, je vprašljivo, ali za takšno zbiranje osebnih podatkov obstaja zakonita podlaga. Z anketo je bilo ugotovljeno, da otroci o zbiranju in obdelavi svojih osebnih podatkov niso obveščeni, čeprav bi sladno z 19. členom Zakona o varnosti osebnih podatkov morali biti.
Po podatkih Informacijske pooblaščenke Božiček nima izdelanega Pravilnika o zavarovanju osebnih podatkov niti izdelanih in prijavljenih katalogov zbirk oseb, čeprav ga k obojemu zavezuje zakon, saj ima očitno krepko čez 50 zaposlenih (čeprav zanesljivih podatkov zaradi omenjenega zaposlovanja na črno ni, bi z manj zaposlenimi težko v tako kratkem času obdaril milijone otrok).
Izvedeli smo, da Božiček prejeta pisma z otroškimi željami trajno hrani, čeprav bi jih po zakonu lahko shranjeval le nujno potrebni čas,torej do dostave darila ali do odločitve, da želje ne bo izpolnil - v vsakem primeru pa najdlje do 25. decembra. Prav tako ni jasno, za kakšne namene Božiček uporablja zbrane osebne podatke. Obstajajo sumi, da jih prodaja drugim ponudnikom.V uredništvo je namreč prispelo kar nekaj pisem ogorčenih otrok, ki jim je želje, ki so jih sporočili Božičku, izpolnil konkurenčni Dedek Mraz ali celo Miklavž.
BOŽIČEK KRŠI SLOVENSKI ZRAČNI PROSTOR IN VARNOSTNE PREDPISE
Ker pri Božičkovih letečih saneh očitno ne gre za redni zračni prevoz, kot ga opredeljuje Zakon o letalstvu, bi moral od Ministrstva za promet pridobiti dovoljenje za opravljanje posebnega zračnega prevoza. Na ministrstvu so zagotovili, da Božičku takega dovoljenja niso nikdar izdali, kar pomeni, da gre za grobo kršitev slovenskega zračnega prostora. Minister Erjavec je na vprašanje, kaj je v zvezi s tem ukrenilo Ministrstvo za obramobo pojasnil, da se bodo problemu posvetili takoj, ko zaključijo s procesom prestrukturiranja slovenske vojske. Pristajanje s sanmi na strehah hiš in pošiljanje jelenov in škratov skozi (zakurjene!) dimnike je popolnoma skregano s splošnim pravnim načelom prepovedi povzročanja škode in ima lahko za posledico hude odškodninske tožbe zoper Božička (če brezbrižnosti glede varnosti in zdravja pri delu niti ne omenjamo). Pravni strokovnjaki Božičku zato polagajo na srce, naj poskrbi za večjo varnost in za zavarovanje svoje odgovornosti, saj v nasprotnem primeru tvega bankrot. Vse lastnike nepremičnin opozarjamo, da so dolžni ustrezno pripraviti streho za pristanek sani in dimnik za vstop Božička v hišo. Če se Božičku kaj zgodi, vas lahko odškodninsko toži, ker niste ustrezno pripravili hiše. Odškodnine so lahko zelo visoke, saj so tu še jeleni, ki so zelo nežna bitja in se hitro poškodujejo.
BOŽIČEK LAHKO ZAHTEVA VRNITEV DARILA;
NE SKRBI ZA KVALITETO DARIL
Zakon Božičku kot darovalcu sicer ne nalaga izrecno dolžnosti, da obdarjenca opozori na možnost preklica darila. Ker pa gre za otroke, ki so čustveno posebej občutljivi, in bi lahko preklic darila usodno vplival na njihov razvoj, strokovnjaki portala informiran.si Božičku zato svetujejo, naj to opozorilo v pisni obliki priloži darilu, mlajšim od 7 let pa naj opozorilo ustno naznani.
Izvedeli smo, da zadnje čase Božiček vse več obdaruje s cenenimi igračami kitajskega porekla, ki se pogosteje kvarijo. Ker se Božiček znova oglasi šele čez eno leto, v vmesnem času pa je razočaranim otrokom nedosegljiv, ostaja breme reklamacij, pravnih postopkov in drugih vidikov varstva potrošnikov še naprej na plečih staršev.
Strokovnjaki portala www.imformiran.si so sledili tudi namigom, da spoštovanje predpisov pri Božičkovem ruskem kolegu g. Mrazu ni dosti boljše. Ugotovili so, da je tovariš Mraz velika uganka, saj je njegov proces pridobivanja in razdeljevanj daril javnosti neznan, zato ne moremo trditi, da je kaj boljši od Božička. Hkrati iz tega lahko sklepamo, da ima Dedek Mraz veliko bolje urejeno varovanje poslovnih skrivnosti od Božička. Zato temu predlagamo, da nemudoma uvede postopek proti odgovornim sodelavcem zaradi izdaje poslovnih skrivnosti.
Vir:
www.imformiran.si
SVEA ima se velike načrtov
11.11. ob II uri in II minut je bila sklicana novinarska konfernca v SVEA. Ha njej je generalni direktor Miro Štrajhar skupaj z direktorji področij predstavil njihovo delo v letu 166 Z in načrte za prihodnje.
Njihovi poslovni rezultati so za 15 % višji od predteklega leta. Dosegli so 33 milijonov evrov realizacije, od tega je okoli pol milijona evrov dobikčka. V naslednjem letu načrtujejo 10 % rast prihodkov. Njihov izvoz predstavlja kar 40 % prihodkov, v naslednjem letu ga želijo povečati za 5%.
Podjetje, ki je prisotno kar na tridesetih trgih po svetu, se lahko pohvali, da ni zaspalo na preteklih lovorikah. Trudijo se biti prijazni svojim kupcem, zato so pripravljeni ustreči vsem njihovim potrebam. Posebej so ponosni, da so opremili hotela Milton in Haley, ki sta oba visoke kategorije, 200 luksuznih apartmajev v apartmajskem naselju na otoku Sylt v Nemčiji, poslovne prostore Nove ljubljanske banke v Beogradu ... Na mednarodnih sejmih so prejeli številna visoka priznanja. Kot sponzor in donator prispevajo pomemben delež k razvoju raznih dejavnosti v občini in širšrm okolju. Posebej so ponosni na pihalni orkester SVEA, Mozirski gaj, Planico, pomagajo tudi zdravstvenim ustanovam.
V njihovi lastniški strukturi so vključeni tudi zaposleni in bivši zaposleni z več kot desetimi odstotki. Poslovni rezultati so dobri, veliko vlagajo v razvoj in investirajo v proizvodnjo in logistiko. Dobički se delijo v obliki regresa višjega od zakonsko opredeljenega, dividende bodo
izplačali le minimalno (kar kaže na to, da si želijo še naprej dobro poslovati, ne pa preliti v »žepe« delničarjev, kot se največkrat dogaja v podjetjih, kjer so lastniki tujci - op.a.).
Posebej so ponosni, da so uspešno opravili vse presoje kakovosti, saj si nenehno prizadevajo doseči najboljše rezultate - zadovoljiti kupce, ponuditi jim to kar potrebujejo, ob tem pa zagotoviti ustrezne ekološke zahteve, zato uporabljajo materiale, ki niso škodljivi.
V pohištveni industriji uporabljajo lastno proizvodnjo furniranih, oprašenih in lakiranih produktov. To jim zagotavlja perfekcionizem izdelkov, vključno s tistimi izven običajnih mer.
Poseben problem so kadri, ki bi jih potrebovali, zato veliko razmišljajo kako pridobiti visoko strokoven kader. V letošnjem letu so za tehnologijo, razvoj izdelkov, tržišče in kadre namenili 3 milijone €, v naslednjem letu načrtujejo 5 milijonov €. Vseh podrobnosti ne moremo zapisati, ugotovimo pa lahko, da je temelj trdo postavljen in da bomo lahko še naprej ugotavljali, da je le s premišljenimi odločitvami in lastnimi sredstvi mogoče dobro delati, seveda z dobrimi strokovnimi kadri, ki se med seboj dopolnjujejo in znajo najti kompromise, ki vodijo k načrtovanim rezultatom.
Besedilo in slika : Irena Vozelj
mWLM ©
Iztek Virant tudi uradne na čelu Lafarge Cementa
Nadzorni svet družbe Lafarge Cement, d.d., je na decembrski seji tudi uradno potrdil Iztoka Viranta za novega predsednika uprave. Člana uprave še naprej ostajata Božo Černila in Marko Pirc, ki bosta tudi odgovorna za prodajo in finance. Iztok Virant je uradno prevzel vodenje trboveljske cementarne. Kot sam pravi, ga v tem obdobju čaka veliko dela, obenem pa je zadovoljen, da mu je bilo zaupano vodenje uspešnega podjetja, kakršno je Lafarge Cement.“Novo delovno mesto zagotovo prinaša nove izzive, pa tudi odgovornosti, tako do zaposlenih in kot tudi do drugih deležnikov. Moja prednostna naloga bo predvsem nadaljevanje dobre komunikacije z zaposleni, s poslovnimi partnerji in širšo javnostjo.Vsekakor pa je pomembno tudi nadaljnje prevzemanje standardov učinkovite proizvodnje cementa, kot veljajo v EU," je ob prevzemu štiriletnega mandata dejal Iztok Virant. "Ob tem se zavedam da so nujne neprestane izboljšave tako na tehnološkem kot na okoljevarstvenem področju." Iztok Virant je v Lafarge Cement prišel iz celjske družbe INPOS d.o.o., kjer je vodil komercialo. Svojo kariero je gradil v nekaterih slovenskih podjetjih v prodaji in marketingu na področju produktov široke potrošnje in gradbeništva. Po izobrazbi je inženir strojništva, po diplomi
na mariborski Fakulteti za strojništvo je študij nadaljeval na Ekonomski fakulteti v Mariboru, smer poslovanje in trženje. Cementarno, v kateri je trenutno 240 zaposlenih, sta zadnje leto uspešno vodila člana uprave Božo Černila in Marko Pirc, ki sta poleg vodenja cementarne opravljala še svoji redni funkciji -vodenje komerciale in financ.Oba še naprej ostajata člana uprave Lafarge Cementa. Kot pravita, je bilo vodenje cementarne naporno, saj je bilo veliko narejenega v tem letu. Vrhunec je za cementarno predstavljala izgradnja 10 milijonov evrov vredne odžveplevalne naprave, s katero se je končal štiri leta trajajoč sanacijski program. Odžveplevalna naprava, ki danes uspešno obratuje, pomeni bistven doprinos k zmanjšanju emisij žveplovih oksidov. Ti so namreč do sedaj predstavljali trajni problem v Zasavju. "Zadovoljna sva, da se je uprava razširila in da je Lafarge Cement po letu dni dobil novega predsednika uprave, ki bo z novim zagonom in vizijo še pripomogel k uspešnosti naše cementarne," sta dodala Pirc in Černila.
Pred začetkom pogovora oziroma predstavitve novega predsednika je bila organizirana Podelitev priznanj mladim zasavskim risarjem avli Lafarge Cementa.
zas
Mrežni inkubator v Zasavju
Regionalni center za razvoj pospešeno uresničuje projekt Mrežni inkubator v Zasavju, v okviru katerega bodo zgrajeni oziroma dokončani podjetniški inkubatorji v vseh treh zasavskih občinah, za katerega večino sredstev - blizu milijon evrov - prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj, s sredstvi pa sodelujejo tudi vse tri zasavske občine.
V decembru so sklicali tiskovno konferenco in predstavili projekt, njegov potek in cilje, ki naj bi jih z njegovo uresničitvijo dosegli, pri tem so poudarili izvedena dela in aktivnosti v času od tiskovne konference oktobra 2007.	zas
© pgi/ftvaw
Veseli december na Izlakah
Otok zakladov na Izlakah	Miklavž obiskal pridne otroke
V soboto, 1.12. 2007, so se na Izlakah sestale članice foruma Otok zakladov. Predsednica Turističnega društva Izlake, Magda Kovač, jim je izrekla prijazno dobrodošlico v našem kraju. Lokalna vodnica Alojzija Drnovšek jih je popeljala skozi pomembnejše zgodovinske dogodke, ki so se odvijali na tem področju. Skupaj so si ogledale Valvazorjevo piramido ter Valvazorjev izvir. Svojo pot so nato nadaljevale do pisarneTD, kjer so se nato s svojimi deli še same predstavie. So prave mojstrice različnih ročnih spretnosti. V pisarni TD so pripravile razstavo novoletnih voščilnic, ki so jih v ta namen naredile. Ob prijetnem kramljanju in v ustvarjalnem vzdušju je čas kar prehitro minil. Članice foruma so se domov odpravile zadovoljne in z obljubo, da še pridejo k nam.
IRH
Pohod in tek na Kalanov hrib
V nedeljo, 2. decembra, je gorniška sekcija Športnega društva Izlake že osmič zapovrstjo organizirala pohod na 628 m visok Kalanov hrib. Da bi ta dan na Kalnčk, kot domačini imenujejo Kalanov hrib, privabili še več ljudi, so v lanskem letu skupaj s tekaško sekcijo prvič izvedli gorski tek nanj. Že lansko leto so bili z udeležbo zadovoljni, zato so sklenili, da bo tudi tek postal tradicionalen.
Letošnjega drugega teka se je udeležilo 38 tekačev z različnih koncev Slovenije. Ciljno črto je preteklo tudi 15 domačinov in članov ŠD Izlake. Po razglasitvi rezultatov, topli pijači in veselem kramljanju, so strnili vtise dopoldneva. Kljub slabšemu vremenu so se odločili, da se naslednje leto spet snidejo.
IRH
V sredo, 5. decembra, je v dvorani na Izlakah otroke obiskal Miklavž.V nabito polni dvorani so otroci skupaj s svojimi starši nestrpno pričakovali prihod prvega decembrskega dobrega moža. Pred prihodom Miklavža so mladi lutkarji iz Kulturnega društva Svoboda Elektroelement Izlake odigrali predstavo Mojca Pokrajculja. Otroci so uživali v izvrstni predstavi naših mladih lutkarjev, ki so letos že drugič z lutkovno igrico popestrili Miklavžev večer. Skupaj so nato priklicali Miklavža in končno dočakali, da je stopil pred njih na oder. Nekatere manjše otroke je prestrašila temačna podoba parklja, ki je spremljal Miklavža, vendar ga je le-ta hitro posvaril, naj ne nagaja otrokom. Miklavž s svojim spremstvom je obdaroval preko 200 otrok, kar kaže na to, da so na Izlakah res pridni otroci.
IRH
V	praznični čas
V	soboto, 8. decembra, od 15. ure dalje, je v prostorih krajevne skupnosti Izlake potekala prireditev V praznični čas. Prireditev so v sodelovanju pripravili Turistično društvo Izlake, Krajevna skupnost Izlake ter vrtnarstvo ACM.
V pisarni Turističnega društva so pripravili razstavo starih jaslic, prazničnih razglednic ter starih okraskov za božično drevo. K sodelovanju so povabili krajane, le-ti pa so se prijazno odzvali povabilu in na ogled prinesli svoje predmete starejšega datuma. Ogled razstave je mogoč v pisarni turističnega društva Izlake do Božiča.
Za najmlajše so pripravili ustvarjalne delavnice.Agata Maselj jih je seznanila z izdelavo namiznih aranžmajev. Mladi nadebudneži so se z veseljem lotili izdelave le teh, saj so svoje stvaritve
mtfMNO ©
lahko nato odnesli domov. Ker v predprazničnem času ne moremo mimo tega, da bi znancem pisali voščilnice, so se otroci lotili tudi izdelovanja le teh.V tretji delavnici so se preizkusili v okraševanju stiropornih kroglic. Le te so oblepili s testeninami, ki jim je potekel rok ter prebarvali z zlato barvo. Prav poseben način izdelave so zahtevale tako imenovane Siddharta kroglice, ki so jih ob koncu namenili za okrasitev sejne sobe KS. Žal je bila prireditev tokrat malo manj obiskana, vendar to ni razlog, da se naslednjič ne bi sestali.
IRH
Novoletno srečanje
V petek, 21. decembra, so se člani Turističnega društva Izlake zbrali na Kmečkem turizmu pri Zorcu. Ob dobri hrani in žlahtni kapljici so se predali veselemu pričakovanju praznikov.V dobri družbi in ob prijetnem kramljanju so za trenutek pozabili na minljivost časa in norijo decembrskih dni. Ob prijetnih zvokih harmonike so se tudi zavrteli in dokazali, da jim hiter in uničujoč ritem življenja še ni prišel do živega. Pogovor je nanesel tudi na bližnji Božični pohod z baklami na Zasavsko Sveto goro. Pohod bo že osmič zapored in mnogi udeleženci so zagotovili, da se ga udeležijo. Z lepimi željami ter z obljubo na ponovno snidenje so se razšli praznikom naproti.
IRH
Dobrodelni koncert v Dolanki in druge prireditve
Veseli december so poimenovali program prireditev, na katere je tudi letos povabil župan Miran Jerič
staro in mlado.
Dedek Mraz s palčki
Začele so se v začetku meseca in bodo trajale do božičnih praznikov. Pohvalno je, da so organizatorji namenili letos še več poudarka ustvarjalnosti otrok, saj so se delavnice v organizaciji OZPM kar vrstile. «Škoda, da se jih ni udeležilo še več,« pravijo organizatorji.Tudi drsališče na Logu v tem času ne sameva. Bolj obiskano je bilo proti večeru, dvakrat tedensko so organizirali v decembru ob njem še veselo otroško popoldne, kjer so gostovali čarovniki in pevci. Kvalitetne so bile tudi otroške prireditve - pripravili so jih lutkarji OŠ pa ponovno oživljene marionete v hrastniškem muzeju, obiskali so jih člani Mini te-
atra Ljubljana... Predvajali so tudi filmske predstave, povsod pa je najmlajše obiskal tudi dedek Mraz. Starejši so uživali na koncertu steklarske in rudarske godbe, mladi pri Orlekih, vsi pa na zabavi z Zasavci.
Metuljčki
Posebej omenimo še dobrodelni koncert v Dolanki, kjer je nastopilo okoli sto petdeset nastopajočih. Poleg otoških plesnih skupin in pevskih nastopov so pred polno dvorano nastopili še pevci iz Steklarne, steklarska godba, Coronke iz Boštanja, ansambel Pepelnjak in ŽPZ Svoboda z Dola. Za socialno šibke otroke so na prireditvi tako zbrali 756 EUR, župan Miran Jerič pa je primaknil še 300 EUR.	Slike in besedilo: Fanči Moljk
0 miJVENo
Podelitev regijskih priznanj
X*1	ti»***
..
|	v<2><	i
$	Slovenija^
ir*
*
1
%


2#r fyrrinififjye. ntzty^i mrian,»\jni QZS Ofimtfm Ärrwkf ZiKtiiJf, TrtvWjc	J
PRIZWW3E
Kraju ČEMŠŠENIK
»,forint» f »«>='’ W	‘' JTT
p&fu ‘Mej-i *fcU.
kt<? 2007
y >foipit«i linivv^i


Priznanje Cemšeniku
Ocenjevanje v projektu TZS »Moja dežela, lepa in gostoljubna« je potekalo letos že enajstič zapored. Komisija, ki so jo sestavljali člani iz vseh sodelujočih občin in je opravljala svoje delo znova pod okriljem Komisije za spremljanje razvoja turizma pri GZS Območni zbornici Zasavje, je opravila svoje delo po dogovorjenih smernicah. Danes bomo podelili priznanja v sedmih skupinah:.
♦ Med OS je letos zmagala podružnična šola Kisovec. Člane komisije je zadovoljil zunanji izgled šole, še posebej lepo urejene zelenice. Čuti se, da šola »diha« z okoljem, saj se vsi zaposleni in prav tako učenci zelo trudijo z ureditvijo okolja v katerem preživijo lep del svojega vsakdana. V programu dela šole najdemo tudi številne teme namenjene okoljski vzgoji, tako da si skozi izobraževalni proces v vseh letih šolanja učenci privzgojijo pozitiven odnos do okolja. Šola je dosegla oceno 9,51 ter se uvrstila v naslednji krog tekmovanja, kjer je posegla po sedmem mestu med osmimi finalisti.
Predstavniki TD Cemšenik
♦	Med srednjimi šolami zgrajenimi po letu 1980 je v samem vrhu že od samega začetka ocenjevanja GIMNAZIJA LITIJA. Vidi se, da tisti, ki tam delajo in živijo vedo, kaj pomeni urejeno delovno okolje in kaj pomeni skrb za ohranjanje čistega okolja. Gimnazija je v preteklih letih tudi v državnem merilu dosega lepe uspehe, kar je zagotovo dovolj zgovoren podatek, ki potrjuje pravilnost odločitve regijske komisije. Negovana okolica, skrb za čistočo, ki je prisotna na vsakem koraku in urejenost zgradbe so prepričali komisijo, da jo tudi letos šolo nagradi z najvišjim mestom. Na državnem nivoju pa je šola posegla po znova odličnem četrtem mestu med sedmimi finalisti.
♦	V skupini HRIBOVSKI KRAJI je letos komisija dodelila največ točk ČEMŠENIKU. Celotno področje Čemšenika je po mnenju članov komisije zgledno urejeno, vaščani pridno urejajo gospodarska in bivalna poslopja, hkrati pa se zavedajo velikega pomena ohranjanja in vzdrževanja objektov kulturne dediščine. Tisto, kar je paša za oči pa je negovano cvetje, ki polepša fasade in okolico hiš ter jim daje že kar pravljični videz.Veliko ljubezni je potrebno, da skrbiš za svoj kraj s takšno odgovornostjo, kot to počno krajani Čemšenika, na državnem nivoju je kraj v svoji skupini zasedel sedmo mesto med desetimi finalisti.
Dvorana se je zabavala - nasmejana dobitnica zlate vrtnice.
♦	IZLAKE - edini pravi turistični kraj v našem okolju, so znova posegle po najvišjem priznanju. Ljudje v kraju se resnično trudijo, da bi bil kraj urejen, saj se zavedajo da bodo le na ta način lahko v svoj kraj privabili goste.Toda - najprej si želijo ustvariti privlačen kraj zase, saj so sami tisti, ki njegove lepote uživajo vsak dan.Tisti, ki obiščejo Izlake, se tja radi vračajo, ne le zaradi same urejenosti kraja ampak tudi zaradi prijaznih ljudi, ki tam živijo. Pridobitev letošnjega leta pa je še prenovljena Osnovna šola, ki daje kraju in predvsem njegovim najmlajšim krajanom nove možnosti za vsestranski razvoj. Izlake, ki so se uvrstile v nadaljnji krog tekmovanja na državnem nivoju, so posegle po odličnem četrtem mestu.
♦	V skupini DRUGI KRAJI, je bil tudi letos najbolje ocenjen kraj KISOVEC. Z mnogimi svojimi pridobitvami in z odgovornim poseganjem v prostor, so krajani ustvarili prijeten kraj, ki nudi svojim prebivalcem vse pogoje za zdravo, uspešno in srečno življenje. Komisija je v komentarju zapisala, da je to pri-
jeten, urejen in simpatičen kraj, ki ima velike potenciale tudi za razvoj različnih turističnih dejavnosti. Ljudje se zavedajo pomena urejenega in čistega okolja in tudi cvetja je vsako leto več. Komisija je še posebej pohvalila urejenost objektov za šport in rekreacijo ter skrb za ohranjanje dediščine bodočim rodovom. Tudi na državnem nivoju se je kraj dobro odrezal, saj je med dvanajstimi finalisti zasedel šesto mesto.
♦ Lepo je, če imaš možnosti in spremljaš razvoj nekega kraja in delo vseh njegovih prebivalcev vseh enajst let odkar poteka tekmovanje. V vseh teh letih se je zgodilo veliko pozitivnih sprememb, za kar gre verjetno delček zaslug tudi sodelovanju občine Zagorje v ocenjevalnem projektu, kamor se je občina vključila takoj na začetku. Z vztrajnim prizadevanjem za hortikulturno ureditev kraja, s potrpežljivimi koraki pri oza-veščanju ljudi o pomenu urejenega in čistega okolja in z nenazadnje precejšnjimi finančnimi vložki, ki jih je namenila ureditvi osrednjega dela kraja, ji je končno uspelo prepričati člane komisije, da jo ocenijo z najvišjo oceno.Torej razglašamo, da je v skupini SREDNJIH MEST letos prvo mesto pripadlo OBČINI ZAGORJE, ki regijo zastopa na državnem nivoju, kjer je dosegla deseto mesto med enajstimi finalisti.
Celotna podoba kraja, skrb za negovane zelenice, skrb za čistočo in urejenost celotnega okolja, še posebej pa prizadevnost ljudi, da si okolje uredijo po svoji meri in zato, da se bodo v njem sami dobro počutili, so elementi, ki so botrovali letošnjemu uspehu kraja. Napredovali so, korak za korakom in udejanili vsa priporočila komisije iz prejšnjih let.Temu so dodali še marsikatero realizirano nalogo, ki je bila plod lastnih videnj dobrega ali slabega. Zagotovo pa vsega tega ne bi dosegli, če se
DRUSVENO ©
---------1
Belinda Ladiha, Matjaž Švagan, Dominik S. Cernjak
ljudje ne bi identificirali s samim tekmovanjem in mu pripisali velik pomen.
♦ Letos so prvič podelili tudi priznanje za najlepše urejen vrtec.To tekmovanje je doživelo v letošnjem letu svojo premiero in zato je za člane komisije predstavljala ta naloga še poseben izziv.V tekmovanje so se vključili štirje vrtci po izboru občinskih ocenjevalnih komisij. Na ocenjevalce je naredil najboljši vtis VRTEC BARBARA iz Trbovelj, ki si je prislužil tudi najvišjo oceno vseh ocenjevalcev. Da je bila njihova odločitev pravilna potrjuje tudi dejstvo, da je vrtec Barbara na državnem nivoju zasedel odlično peto mesto med dvanajstimi finalisti.
zas
Zlata vrtnica spet zažarela
Dobitnica ZLATE VRTNICE Zdenka Kahne
V Delavskem domu Trbovlje je bilo na vsakoletni prireditvi, ki jo organiziraTuristič-no društvo Trbovlje in se s priznanji in diplomami zahvali vsem, ki si prizadevajo za promocijo in večjo prepoznavnost kraja, regije in ne nazadnje, države. Letošnja dobitnica najvišjega priznanja »Zlata vrtnica« je Zdenka Kahne, inovatorka, diplo-
mantka socialnega dela, mednarodna diplomantka Cidesco, lastnica in direktorica Kozmetične hiše Kahne, za ustvarjalno delo in istočasno mednarodno promoviranje občine Trbovlje. Dejstvo se imenuje Dotox in njeni ustvarjalni in poslovni rezultati v zvezi s kozmetiko, ki temelji na zdravstvenih temeljih tega izdelka. Ponosni smo na njene rezultate, s katerimi je v Sloveniji promovirala tudi našo občino in regijo.
Podelitev
Veselje ob uspehu
zas
I® mšn/ENo
Po petintridesetih letih...
Iz osnovne šole
Decembrski dnevi so prav primerni za razna družabna srečanja. »Po petintridesetih letih smo se dobili sošolci, ki smo zaključili osnovno šolo na Dolu pri Hrastniku,» je povedala Slavi B raj er, ki nam je poslala pred dnevi spominski posnetek. V prijetnem ozračju so premlevali osnovnošolske čase in ugotavljali, da so se v življenju kar znašli.
F.M.
Vinku Sešku najvišje planinsko priznanje
V sredo, 19. decembra 2007 so v Metliki podelili najvišja planinska priznanja, ki jih podeljuje PZS za uspehe na področju varovanja narave ter vzgoje in izobraževanja na področju planinstva. Svečano listino so letos podelili tudi Vinku Šešku iz Sevnice, ki smo ga na straneh Zasavca spoznali bolj obširno ob letošnji sedemdesetletnici. Še posebno pa je znan med slovenskimi planinci, saj spada med prve inštruktorje varstva narave in prve planinske vodnike.V sevniškem PD Lisca Sevnica je bil že večkrat predsednik, pa tudi sicer je med najbolj aktivnimi člani. Poleg vodenja tedenskih skupin posebno uspešno pripravlja tako imenovane planinske tabore, ko se odpravijo za kakšen teden v bližnje in bolj oddaljene planine, vsako leto pa organizira tudi daljše potovanje, kjer si po metodi avtobus dom ogledajo popotniki turistične zanimivosti, zavzamejo pa tudi najvišje vrhove tiste dežele. Letos so bili na primer v Makedoniji in na Portugalskem, pripravlja pa že tudi tabore v Bosni in Črni gori ter potovanje na Islandijo. Udeleženci so vedno planinci iz PD od Brežic do Litije.
Letos z družbo na Portugalskem
Iz Zasavja sta dobila v Metliki plaketo PZS Gizela Greben ob 70 -letnici za delo v PD Hrastnik, iz Zagorja pa Egon Urbanija za delo v PD Zagorje in M DO.
Vinku in Egonu za častno listino najvišjega priznanja PZS iskreno čestitamo, prav tako Gizeli za plaketo.
Slika in besedilo : Fanči Moljk
VINOTEKA
'KLOPOTEC
Tržnica Zagorje
»Svit«
Marinka Naprudnik s.p. Tel.: 03 56 64 195 GSM 031 649 090
V	mesecu decembru ste vljudno vabljeni od 9.00 ure dalje na degustacijo vin.
V	soboto, 29. decembra 2007, bo predstavitev kraških teranov vinogradnikov Sirca, Stoka in Lisjak
PRISRČNO VABLJENI IN SREČNO 2008.
Ministrstvo za zdravje opozarja! Prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju.
OBČINA TRBOVLJE ŽUPAN
Č E ST IT KA
Ob 26. decembru, Dnevu samostojnosti in enotnosti, ko mineva 17 let, odkar smo se z veliko večino izrekli za samostojnost Slovenije, in ko smo pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini,
vsem Trboveljčankam,Trboveljčanom in vsem Zasavčanom ter Zasavčankam čestitam in jim želim vse lepo v prazničnih dneh!
Bogdan BAROVIČ ŽUPAN
i
Stigmo!
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	j m g
možnostjo sponzoriranja	fostanitg 1110,11 1
trženje in produkcija za gospodarsko	1 ■" M** e
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	_	....	. .
E-mail: atv.signal@siol.net
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel,/fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390
GSM: 041 681-584
041 765-1 3

5. ■
NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA/ ' V SLOVENIJI
4—
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
o
0 mmšM/zepomžA
Ta veseli december ali ježek
in še kaj
Da se dijaki radi vračajo v šolo tudi popoldan, so dokazali v tem mesecu, ko so na Gimnaziji in ekonomski
srednji šoli pripravili kar nekaj prireditev,
V četrtek, 13. decembra 2007 so dijaki in dijakinje 3. b razreda pod mentorstvom prof. Manice Hribar pripravili literarni večer o Franetu Milčinskem - Ježku. Na predvečer njegovega 93.
rojstnega dne sta nam Jaka in Marija, ki sta celoten program tudi povezovala, predstavila Ježkovo življenje, ki smo ga Slovenci poznali kot pesnika, humorista in klovna, njuni sošolci pa so interpretirali nekaj njegovih bolj ali manj znanih pesmi. Med drugimi sta Pismo za Mary Brown Anja in Mateja odigrali na klavir in flavto, Moje orglice pa smo slišali v izvedbi Matejine flavte.Vsem znano pesem Ne čakaj pomladi, ne čakaj na maj so predstavile Aleksandra s petjem,Valentina, Maša in Marina pa so zraven zaplesale. Seveda pa ni manjkal niti odlomek iz igrice Zvezdica Zaspanka, ki je zopet zaspala, ker se ji je nekaj lepega sanjalo... Literarni večer so dijaki zaključili s simpatičnim duetom Jake in Aleksandre Kako sva si različna. Decembrsko dogajanje na šoli pa so popestrili tudi dijaki 3. letnika ekonomske gimnazije, ki so v okviru projekta JAMP v sredo, 19. decembra v šolsko telovadnico pripeljali B&B stand-up comedy show. Zabava se je nadaljevala s šolskim plesom, ki ga je organizirala šolska dijaška skupnost.
Besedilo in foto: Urška Fabjan
Bontonček v Rdeči noski so prometu	humnitarna
Jutranja radijska obvestila o zaporah cest opozarjajo na vse večjo nestrpnost - morda neprevidnost - udeležencev v prometu, nesreč je vse več.
Luč sveta je ugledal še Bontočnek v prometu, namenjen vzgoji najmlajših udeležencev v prometu - sopotničkov, ki navadno sedijo varno pripeti na zadnjem sedežu. Dopolnjena je tudi spletna stran www. zdravapamet.si, na nekaterih spletnih straneh pa se že pojavljajo tudi spletni oglasi.
Projekt “Zdrava pamet svetuje” se torej odvija naprej. Elementi, predstavljeni na nedavni novinarski konferenci, so dopolnjeni. Za sodelovanje v družbeno koristni akciji se odloča še nekaj partnerjev, najbolj pa so za sodelovanje zagreti mediji.
organizacija
Rdeči noski - klovni zdarvniki so nas obvestili, da so v oktobru dobili status humanitarne organizacije in so zato uvrščeni na seznam upravičencev za namenitev dela dohodnine.
December je mesec obdarovanj, nekateri se še niso odločili komu bi namenili zakonsko opredeljen del dohodnine, ki ga lahko »podarijo« proračunu ali nekomu, ki ga izberejo na seznamu upravičencev. Tisti, ki ne bodo poslali svoji davčni izpostavi Zahteve za namenitev dela dohodnine do konca leta, tega po Novem letu ne bodo mogli »popraviti«.
Rdeči noski imajo davčno številko 55670725. Zelo bodo veseli, če bodo razpolagali z več sredstvi, saj bodo lahko pogosteje obiskovali tudi male bolnike in svojo dejavnost razširili, če bo to mogoče na vse slovenske pediatrične bolnišnice in po svojih močeh pripomogli k hitrejši ozdravitvi. Kaj pomeni njihov obisk, smo se lahko prepričali ob njihovi jesenski turneji, ko so obiskali tudi pediatrični oddelek Splošne bolnice Trbovlje.
Ne pozabimo, da moramo do 3 I. decembra 2007 sporočiti davčnemu uradu komu želimo nameniti 0,5% svoje dohodnine. Če tega ne bomo naredili, bodo ostala sredstva v proračunu.
Besedilo in slika : Irena Vozelj
WS®




Gradimo čistilni napravi in kanalizacijska sistema

Vsak od nas proizvede približno 150 litrov odplak na dan. Prebivalci občin Trbovlje in Hrastnik skupaj vsak dan izpustijo 4,4 milijona litrov onesnažene vode. Čiščenje odplak, ki obremenjujejo vodotoke, je del naše odgovornosti do okolja in naša naložba za prihodnost. Skoraj dve tretjini sredstev za gradnjo čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov v občinah Trbovlje in Hrastnik sofinancira kohezijski sklad EU.
Projekt delno financira Evropska unija
KOHEZIJSKI SKLAD
Projekt delno financira Republika Slovenija
Občina Trbovlje Občina Hrastnik Ta projekt prispeva k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državljani Evropske unije.
UJ O
= 8 m 1 ,g B, S O s- ro
£ s s g 0,0: s
CO E

5 o gl Is I i5s ro
s S| cflli | s.-e Ul' gsg'l-li.üi.s'S	Jfi
iSsSsissIss-IlsSsssfštlS^s^SsSS
8 850
LU O Uj O
CL GO ^ CL
OCCLUUjOLuOOCCUjLuOUjOOCrUjLuOUjO
I- co>0 Q. co ^ Q. ^ G0'O CL OO ^ Q. K Go’O O. CO ^ Q-
n ^ io co n co cd
Ox~-C\j02^-LOCOi^OOO)Ö^OMOOMjLO^O^jOOO^Ö
■S = $ -g § -g o

■| ’S
8,5 lin
S g
CD -Ld «Kg
a ,3 1 S
|SsII
^ ^ a> c>0 ZD
lsis-!!i g mi
s S £
»ti. st
ujujoujooauj
■OIMZILKCOO
^ S yj 9 g K uj uj o uj
1(820.
^ o
U.W2Q.
OCCUJUjOUjOOCCOjUjO M8’00.(820.0(0'UQ.W
C\|P)^IOION(0 0,

wmmm
5
>3f S i i 0
ra §	2 ■§	^ s _
^ CQ u. CQ co 5
CQ Xh
S'S
I
E
™ s
ä S
go q -=a: —i
sli,
CNJOO^IOCOKCOO)
I S
e |§
Q O '
'S-te
: Smilil! "SIT!»
.(SmSiScSiB-^SiS
illllillffillli
;i>
cc <c
° LU O C/D ^ CL
CCLuluOLuOOCCLuujOLuOOCCUjUjOUjOOCcLu •	— -	- Q. K co>0 Q, CO ^ Q. K C^O CL CO ^ Q, K C0‘0
GO‘O CL GO ^
O UJ GO ^
(SjCV^-lOCOKCOO)
OT-fMCO^lO^KCOOjOv-CNjn^^OtON-^OJO
lOccujuuoujOoocujujOLuOoccuuujoujooctrujujOujOoo:
,KM'OO.W2Q.I'W'OQ.(82(U'W,0 0.(82a.l--lOlOQ.M2aMO
Ov-^CDTJ-lOCOKCOOiOv-CNjCO^LnCON-^OjO^
Naselje Aleša Kaple 4, Hrastnik, tel.: 03/564 20 2t
Čarobni prihaja zdaj čas in tisoč daril, poišči pri nas...
Bodite pozorni na ponudbo, ki velja do 31. 12. 2007 oz. do prodaje zalog.
Jrečiur
Mercator Pika
Zbirajte lepe trenutke
Center gradnje Hrastnik
urmm/QLmem0_
Umetnik mera biti zvest sebi
Umetniške ustvarjanje je žive v vseh generacijah, Največje pelje ustvarjalnosti pa se odpira pred mladimi ljudmi. Nekateri izmed njih so se odzvali povabilu zagorske območne izpostave lavnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) na 4. srečanje mladih literatov Zasavja.
Ob koordinaciji vodje zagorske izpostave JSKD Vande Kopušar so se v četrtek 29. novembra popoldne v Knjižnici Mileta Klopčiča v Zagorju zbrali Gregor Škrlj in Gordana Posavec iz Trbovelj, Žiga Rappl in Miha Kragelj iz Litije, Matej Arh z Izlak, Boštjan Grošelj iz Šentlamberta ter Apolonija Lipičnik in Vesna Berk iz Zagorja. Strokovni spremljevalec Jože Sevljak, pesnik in pisatelj iz Litije, jih je spodbudil, da so na literarni delavnici najprej razkrili razloge za literarno udejstvovanje.
Mlade literate je pozdravila tudi direktorica zagorske knjižnice Irena Medvešek. Od leve sedijo Boštjan Grošelj, Apolonija Lipičnik, Matej Arh, Gregor Škrlj, Gordana Posavec, Vesna Berk, Žiga Rappl in Miha Kragelj.
Kljub starostnemu razponu med 16. in 40. letom je vsem skupna notranja potreba po ustvarjanju, ki je zagotovilo njihove nadaljnje zvestobe muzam poezije, proze in drugih umetnosti. Odzivajo se na aktualno dogajanje in preiskujejo skrivnosti svojih osebnosti, vpetih v utripanje človeške družbe in kozmosa. Ugotovili so, da vsebinsko ni mogoče literaturi dodati nič posebej novega, lahko pa se stare teme prekvasi na nov, drugačen, enkraten, svojstven način.
Harmonikarski trio je dodatno sprostil vzdušje.
Pogoj za to je, da ustvarjalec ostane zvest sebi, saj je le tako lahko iskren in pristen v svojem izražanju. Sevljak je poudaril, da ob morebitnih negativnih kritikah ustvarjalci ne smejo dobiti občutka manjvrednosti. Ljudje smo namreč različni, zato je lahko vsak literat po eni strani deležen ostre kritike, medtem ko po drugi najde hvaležno publiko.
Literarni delavnici je ob 17. uri sledil za občinstvo odprt literarni večer, kjer so mladi literati predstavili košček svojega opusa. Škrlj je predstavil prozni odlomek Pozabljeni spomin, Posavčeva prozni odlomek Genesis, Rappl pesmi Sneg in Krog zaupanja, Kragelj pesmi Ostrina in Nedostopnost. Arh je prebral zadnji del I. poglavja 250-stranskega kriminalnega romana Greh iz preteklosti, Grošelj pesmi Do kdaj? in Revež ali bogataš?, Lipičnikova prozni odlomek Bogastvo, Berkova pesmi Pero v vetru in Mladostne sanje.
Koordinatorka prireditve Vanda Kopušar izroča vrtnico zahvale strokovnemu spremljevalcu Jožetu Sevljaku.
Kulturni program prireditve pod delovnim naslovom “Misel vsaka v verz se pretaka” so z glasbenimi premori popestrili harmonikarji zagorske glasbene šole David Novak, Robert Lazar in Blaž Izlakar. Novak je solo zaigral rusko Črne oči, v troje pa so pričarali melodiji skladbe Mikea Stollerja Stand by Me in ruske Kalinke.
Besedilo: Boštjan Grošelj Slike: Matej Strgaršek
©I -tin-
Alja Breznikar navdušila in
pomagala
Pevka Alja Breznikar iz Radeč je v četrtek 6. decembra izvedla humanitarni koncert na Otočcu. Namenjen je bil pridobivanju sredstev za pomoč slepi in slabovidni mladini. To je bil hkrati njen prvi samostojni koncert, na katerem sta kot gostji sodelovali Irena Vrčkovnik in Anika Horvat.
Alja Breznikar vztrajno prodira na glasbeno sceno.
Humanitarni koncert je Breznikarjeva izvedla izjemno suvereno, saj je ob interpretaciji slovenskih popevk, zapetih nežno, kot zna le ona, v njem enostavno blestela, njen glas pa je na usta gostov izvabljal medklice: “Bravo!” Ploskanje se je razlegalo med nastopom in po njem. Med pohvalami velja izpostaviti besede Horvatove, ko je dejala: “Nisem še srečala dekleta s tako nežnim glasom, zato vztrajaj na svoji poti, Alja!” Njena mentorica Vrčkovnikova pa je pred nabito polno dvorano še dodala:“Alja je izredno dobra vokalistka, ki zna poslušati in se hitro učiti, zato sem trdno prepričana, da ji bo uspelo.”
Štirinajstletna Breznikarjeva že tretje leto poje v šoli Irene Vrčkovnik. Poleg tega je članica vokalne skupine Sonce, za seboj ima kar nekaj koncertov in nastopov na nacionalni televiziji, gostil jo je tudi Radio Slovenija, medtem ko je na mednarodnem festivalu FENS v Izoli lani zasedla šesto, letos pa peto mesto. Ob nesebični pomoči staršev in prijateljev ter spremljevalni glasbeni skupini, v kateri sodelujejo mladi violinist Anže Korenjak, Boštjan Zahrastnik na klavirju in Brane Matošec na kitari, ima mlada vzhajajoča zvezda, ki zna zapeti na sebi lasten način, po mnenju mnogih poznavalcev glasbene scene vse možnosti za uspeh.
Besedilo: Franci Kadunc Slike: Gregor Podvinski
Koncert je bil namenjen zbiranju denarja za pomoč slepi in slabovidni mladini.
Najbolj jo odlikujeta nežen glas in suveren nastop.
®|
letna pregledna razstava elanov
Relika
Trboveljski likovniki so pripravli zadnjo letošnjo razstavo na kateri je predstavjenih 34 avtorjev, ki se prestavljajo s svojimi likovnimi deli. Njihov mentor, akademski kipar Zoran Poznič je v zloženki pohvalil njihovo delo Nekatera razstavljena dela lahko mimo in brez sramu postavimo ob bok akademskim stvaritvam. Volja, odločnost, zagnanost in ustvarjalna radovednost lahko nadomestita marsikaj! Do kje ta razvoj posameznika znotraj našega društva lahko pripelje, pa ve samo bog! Moje skromno mišljenje je, da je ta pot, sicer posejana s pastmi in včasih obupavanjem, lahko še dolga, uspešna in polna priznaj, tako notranjih in zunanjih.
Ob tej priložnosti so na podlagi ocen dela članov prejeli priznanja Relikajože Potokar, Branko Železnik, Maša Jazbec, Majda Drnovšek in Marjeta Železnik. Zveza likovnih društev Slovenije je podelila certifikate kakovosti za grafiko Branku Železniku in Jožetu Potokarju, za kiparstvo Franciju Hvala, Jelki Polak in Maši Jazbec. Maši Jazbec so ob tej priložnosti podelili tudi zlato paleto, ki jo je prejela skupaj z osnutkom zlate modelirke, ki naj bi postala nagrada kiparjem.
Razstava bo na ogled od 20. decembra do 6. januarja v galeriji Delavskega doma Trbovlje med 17,30 in 20 uro.
Ogovarjanje tišine
Z. poeti Goran Ajtie, Vesna Berg, Vlado Garantini, Igor Goste, Boštjan Grošelj, Maks Marinčič, Andrej Režim in Francka Šmid so v zagorski knjižnici Mileta Klopčočiča predstavili pesmi, ki so jih izdali skupaj, pod
naslovom Ogovarjanje tišine.
Vsakdo od njih ima svojo življenjsko zgodbo in svoje vzroke zakaj piše pesmi. Nekatere med njimi so bile že predstavljene ali objavljene. Če jim dobro prisluhneš, lahko kmalu ugotoviš, da so pisane iz srca, da ima vsaka med njimi svojo zgodbo, ki so jo želeli obelodaniti.
Avtorji se srečuejo in vzpodbujajo drug drugega. Z njimi je tudi Franc Lakovič, za katerega menijo, da je najboljši, a se ni odločil, da tudi njegove pesmi objavijo v skupni knjigi.
Pisana druščina, kjer si vsakdanji kruh služijo na različne načine, ki imajo za sabo različne izkušnje, formalno izobrazbo, življenjske usode ...Sami sebe ocenjujejo za ljudske pesnike, ki pišejo kar jim narekuje srce.Vsi so skromni, znajo pohvaliti drug drugega, se medseboj vzpodbujati in dopolnjevati. Če ne bi bili prijatelji, ki so pripravljeni delati drug z drugim, ne bi izdali knjige, ki so jo donirali občina Zagorje in Litija, Svea, EVJ Elektroprom, KS Senožeti -Tirna, KS Čemšenik, KS Izlake,
Društvo upokojencev Zagorje, ETI, GRAFEX grup.
Mnoge pesmi govore o sedanjem trenutku, zato nam bodo morda všeč
Zamislimo si ali lahko najdemo kakšno podobnost tudi pri sebi. Kaj lahko storimo, da nismo enaki tistim, ki se pustijo zapeljati reklamam ali trenutnemu trendu? Morda bi se tudi mi lahko zatekli k manj finančno obremenjenim dejavnostim, ki bi napolnjevale našo dušo? Če si ob tem privoščimo še kakšno dobro glasbeno podlago, morda mile zvoke citer, kot smo jih poslušali pri predstavitvi pesmi, pod prsti Ivice Bašelj, bo naše zadovoljstvo še večje.
Zadnja literarna večera v zagorski knjižnici sta bila zelo dobra. Oba sta nudila nekaj več - obiskovalci niso mogli ostati pasivni in brezbrižni. Skoda, da je imela Manca Košir mnogo več obiskovalcev kot domači avtorji. Z. poeti si zaslužijo, da jih spozna čim več ljudi.	Besedilo in slika : Irena Vozelj
Osemtisočak Pavleta Kozjeka
V galeriji DD Hrastnik je v četrtek, 6. decembra 2007 gostoval Pavle Kozjek, ki je s filmom in diasi predstavil svoj solo vzpon na tibetanski Čo-ju (8201 m), za kar je dobil nagrado občinstva na najprestižnejši svetovni alpinistični prireditvi Zlati cepin. Pavle Kozjek pleza od leta 1978 in od takrat je stopil že na pet osemtisočakov. je tudi edini Slovenec, ki je osvojil Mt.Everest brez uporabe dodatnega kisika.
Imenitnega gosta sta povabila PD Hrastnik in Knjižnica Antona Sovreta.	Fanči Moljk
9. Božični miting Čakovec 15.11,1007
V soboto, 15. decembra 1607, so se člani Plavalnega kluba Lafarge Cement Trbovlje udeležili 9. mednarodnega božičnega mitinga v plavanju v Čakovcu na Hrvaškem. Mitinga se je udeležilo 19 klubov iz treh držav, poleg domačinov, še plavalni klubi iz Slovenije in Hrvaške. Skupaj je nastopile 399 plavalcev.
Plavalni klub Lafarge Cement Trbovlje se je tokratnega tekmovanja udeležil z nekoliko manj plavalci. Na mitingu so nastopili tisti plavalci, ki so najbolj pripravljeni in ki nimajo rezultatov v nekaterih disciplinah, vendar jih nujno potrebujejo za državno prvenstvo. Tako sta trboveljski klub pri dekletih zastopali Ho-dej Lara in Budimir Valentina in pri fantih Kos Nejc, Budimir Mario, Burgar Jan in First Alen.Vseh 6 plavalcev se je na tem tekmovanju odrezalo odlično, kajti domov so prišli z kar osmimi odličji. Eno, vendar najžlahtnejšo, je osvojil mladi Kos Nejc v disc. 100 m prosto, ki je kljub zdravstvenim težavam pokazal veliko borbenost in znanje, ter osvojil I. mesto v letniku 97 in mlajši. Nejc pa je bil še šesti na 50 m prosto.
Prav tako odlično je plaval Burgar Jan, ki je osvojil kar štiri odličja in sicer je osvojil srebro na 200 m hrbtno in bil tri krat tretji v disc. 50 m in I OOm hrbtno ter 200m prosto. Jan iz tekme v tekmo dokazuje svoj velik rezultatski napredek, in je talent, ki pa ga lahko ob resnem in pravilnem treniranju v prihodnosti pripelje do še večjih uspehov.
Budimir Mario je osvojil dve drugi mesti na 50 in 100m delfin in je odplaval trenutno najboljše slovenske rezultate v kategoriji mlajših dečkov. Mario je bil še deseti na200 in 12. na 100m prosto.
Seveda je tu še Firšt Alen, ki je osvojil 3. mesto na 50m delfin, poleg tega pa še dve nehvaležni 4. mesti na 100m delfin in 200m mešano ter bil 6. na 100m prsno in na splošno zopet pozitivno presenetil s svojimi rezultati.
Naj omenimo še dekleti in sicer je Hodej Lara osvojila 7. mesto na 200m hrbtno, 10. mesto na SOhrbtno ter dve 13. mesti na 100m hrbtno in 200m prosto. Budimir Valentina pa je zasedla 13. mesto na 200m hrbtno ter bila petnajsta na 200m prsno, poleg tega pa še 17. na 50m prosto in 18. na I OOprsno.
Vsi ti rezultati, ki jih dosegajo trboveljski plavalci so vredni vse pohvale, saj vsi vemo kako težko je uskladiti šolske obveznosti in pa opravljati treninge v Celju ter Hrastniku v poznih večernih urah.
Plavalni klub vsako leto organizira tradicionalni Novoletni miting, ki se mu nismo odpovedali tudi tokrat, kljub temu da nimamo zagotovljenih pogojev v zimskem bazenu v Cementarni. Po dogovoru v izvršnem odboru smo se odločili, da miting kljub vsemu organiziramo in sicer bo ta potekal v zimskem bazenu na Golovcu v Celju, v organizaciji trboveljskega plavalnega kluba Lafarge Cement v soboto 29. decembra s pričetkom ob 9.00 uri.
Seiko Boris
Prvi šahovski turnir v Sloveniji za osebe s posebnimi potrebami
V torek, 11.11.1007, je v Centru za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Radovljica potekal šahovski turnir za osebe s posebnimi potrebami. Sodelovalo je 11 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške.
Največ znanja so pokazali Željko Seferovič iz Črne na Koroškem, Marko Gajič z Reke terVlado Miško iz Dornave. Odlično četrto mesto je osvojil domačin iz Radovljice Damjan Močnik. Da je turnir potekal v skladu s pravili je poskrbel Drago Šiftar, predsednik Šahovskega društva Simp Radovljica.Ta turnir so v CUDV Radovljica organizirali prvič. Ker so tekmovalci zanj pokazali veliko zanimanje, ga bodo tudi v prihodnje.Tadej Kramberger: »Šah igramo enkrat na teden s prijatelji.Všeč mi je dvoboj z njimi. Zelo moraš pomisliti, da ti uspe dobra poteza.« Brane Štetner (trener); »Šah smo začeli igrati pred tremi leti. Zahtevna pravila nas niso prestrašila in kmalu se je opazil na-predek.Tako smo tudi na željo naših igralcev organizirali ta turnir, ki je sploh prvi te vrste v Sloveniji. Upam, da bo v prihodnje na našem turnirju sodelovalo še več tekmovalcev.«
fzos)
Karate:
Veliki uspeh trboveljskih organizatorjev in tekmovalcev na 15. mednarodnem karate turnirju »trbovlje 2007«
Karate klub Trbovlje je v soboto 15. decembra organiziral in izvedel že 35. mednarodni karate turnir »TRBOVLJE 2007«, ki je hkrati tudi najstarejši karate turnir v Evropi.V prekrasnem vzdušju, ki je krasilo športno dvorano POLAJ v Trbovljah, je svoje znanje in moči v spretnostih karateja merilo kar 642 tekmovalk in tekmovalcev s 724 nastopi v športnih borbah in katah iz 72 karate klubov. Število dejansko nastopajočih klubov je bilo dejansko višje, vendar so nekatere države svoje klube prijavile kar v okviru reprezentance.
Tako kot tudi v preteklih nekaj letih, je bil tudi letošnji obisk turnirja izredno bogat, saj je na njem pomerili tekmovalci iz kar dvanajstih držav, in sicer: BOSNE IN HERCEGOVINE, ČEŠKE, ČRNE GORE, HRVAŠKE, ITALIJE, MADŽARSKE, MAKEDONIJE, NEMČIJE, SLOVAŠKE, SRBIJE, POLJSKE ter SLOVENIJE.
Generalno pokroviteljstvo nad turnirjem je že četrto leto zapored prevzel LAFARGE Cement d.d. iz Trbovelj.
Tekmovalci in tekmovalke, med njimi večje število nosilcev medalj z evropskih in svetovnih prvenstev, pa se je pomerilo v različnih starostnih in težnostnih kategorijah.Tudi ljubiteljev in navijačev karateja ni manjkalo, saj si je turnir ogledalo preko 2000 gledalcev. Turnir, ki je potekal več kot 10 ur, je bil popestren z uradno otvoritvijo med dopoldanskim in popoldanskim delom tekmovanja in shovv programom, ki tokrat ni slonel na borilnih veščinah. Prisotne v dvorani je takoj na začetku dvignil na noge mladi Trboveljčan, Aljaž BASTIČ z Zdravljico. Nato pa se je izmenjeval prostor pod tribuno, z prav tako trboveljsko plesno skupino BIT.Vsi nastopajoči so dobro ogreli dlani v celi dvorani.
V času trajanja samega turnirja se je v dvorani zvrstilo kar nekaj aktivnosti, ki sicer niso bile v sklopu samega turnirja so pa samim prireditvam dale še bolj slavnosten pomen. Priznani proizvajalec športne opreme IPON iz Indije v Srbiji ter podjetje SIMKO d.o.o. iz Trbovelj, ki je zastopnik za Slovenijo, sta se odločila, da podarita najboljšim slovenskim reprezentantom ter reprezentančnim trenerjem kimone, skupaj z zaščitno opremo. Omenjena gesta je zelo zadovoljila obdarjene tekmovalce in trenerje, saj se v tem športu zelo redko dogajajo podobne zadeve.
Tako kot v organizacijskem pomenu so trboveljski karateisti tudi na tekmovalnem področju igrali zelo pomembno vlogo. Kot vedno so tudi tokrat nastopili zelo številčno, saj je nastopilo glede na tekmovalne sposobnosti kar 44 domačih tekmovalk in tekmovalcev. Po dolgem času so se domači organizatorji odločili, da tokrat ne bodo izvedli tekmovanja v ekipnih sestavah kat, kjer so pa lani osvojili kar šest medalj od enajstih. Kljub temu so optimistično in z veliko željo čakali poseben rekord, osvojitev 200 - te medalje v eni sezoni na uradnih domačih tekmovanjih in mednarodnih turnirjih. Dosedanji rekord je bil 164 osvojenih medalj v letu 2004. Takrat je bil to fantastičen dosežek in za večino Trboveljčanov ponovno nedosegljiv. K sreči ni bilo treba dolgo čakati, saj je takoj na začetku nastopov Tadej KOLANDER osvojil 199-to medaljo, srebrno in 200-ta je pripadla Sonji BALOH BAROVIČ, ki jo je osvojila v katah - bronasto. K sreči se bera osvojenih medalj ni zaustavila,
saj so domači kataši tokrat presegli sami sebe. V nadaljevanju je medaljo uspelo osvojiti še Žanu KRAJŠIČU in Aljažu VESENJAKU bronasto ter Mariji PLOHL srebrno. Pet osvojenih medalj v katah na tako kakovostnem tekmovanju kaže, da delo priznanega beograjskega strokovnjaka v tej disciplini, Livius BUNDE že kaže prve sadove. Livius je pred kratkim postal tudi trener reprezentance Slovenije v katah.
Športne borbe pa so tako vedno bile paradna disciplina trboveljskih karateistov in to so tudi tokrat dokazali. Bronaste medalje so osvojili Tea LOPAN, Sanja NARAGLAV in Nik ŽLAK. Še stopničko višje se je povzpel Almin SALKIČ, ki je osvojil srebrno.V zgodovini trboveljskih turnirjev pa bodo z zlatimi črkami zapisani zmagovalci. Tokrat je to uspelo kat trem Trboveljčanom, Žanu KRAJŠIČU, Timiju UMEKU in Žigi ŠANTEJU. Splošno pravilo je, da je tisti ki osvoji medaljo na tem turnirju res zelo kvaliteten tekmovalec, kajti v tako številčnih kategorijah, uspeh ne more biti naključen. Komur pa to uspe v obeh disciplinah, kot je tokrat Žanu KRAJŠIČU in Aljažu VESENJAKU, pa je nekaj posebnega.
Tudi tokrat se je pokazalo, da se domačinom ni treba bati za bodočnost trboveljskega karateja, saj so tudi najmlajši že obogateni z izkušnjami, tako domačih, kot mednarodnih borišč.Trenerji so poleg rednih treningov v klubu s pomočjo dodatnih treningov preko vikendov, svoje bodoče upe pripeljali do takšne športne forme, da so lahko na tem, za Trboveljčane najpomembnejšem tekmovanju pokazali največ, kar so trenutno sposobni. Želja vsakega trboveljskega karateista je stati na zmagovalnih stopnicah najstarejšega in v tem delu Evrope najkvalitetnejšega turnirja. S 13 osvojenimi medaljami so dopolnili domače organizatorje turnirja, saj bili najboljši tudi po osvojenih medaljah. S tem se ponovno potrjuje pravilna usmeritev trboveljskega karateja.
Pohvaliti velja tudi sodnike, ki so pod vodstvom vrhovnega sodnika, Mariborčana Primoža DEBENAKA, sicer mednarodnega sodnika svetovnega ranga, svoje delo uspešno opravili.
Samo število nastopajočih tekmovalcev iz rekordnega števila držav udeleženk turnirja pa je letos potrdilo izjemno uspešno organizacijo, kar je nedvomno najvišje priznanje celotnemu kolektivu Karate klubaTRBOVLJE, in tudi hkrati napoved, da bo organizacija turnirja prihodnje leto šla še korak naprej.
Besedilo in slika:Bogdan Simerl Predsednik organizacijskega odbora
tpofü/nzomw
Tri tretja mesta na odprtem turnirju Hrvaške
Sedem izlaških tekmovalcev s trenerjem in spremljevalci je bilo v soboto petnajstega decembra na zelo močnem turnirju v Kutini na Hrvaškem. Na turnirju je bilo, po podatkih organizatorjev, prijavljenih kar 83 I tekmovalcev, ki so sestavljali 101 ekipo iz 17 držav. Mladi, že dobro uveljavljeni izlaški borec Tilen Zajc je v prvi borbi suvereno z 12 proti 6 premagal Bolgara Izviorskega, v drugi borbi pa zmagal proti borcu iz Bosne s kar 10 proti 0.V polfinalu pa se je srečal z pretkanim Madžarom iz ekipe Kiraly team, proti kateremu je, po nekaj Madžarovih nešportnih potezah, izgubil z 4:6. Toda to je bilo za dosti za osvojitev bronaste kolajne. Krstni borbi na tako velikem turnirju v tujini pa sta imela Sara Smrekar in RokVrtačnik. Rok je imel nekaj smole, saj je že v prvem krogu naletel na Hrvata, ki je bil kasnejši zmagovalec. Rok se mu je dobro upiral, toda vseeno prepustil zmago Hrvatu. Isto se je zgodilo Sari, ki je zgubila proti Hrvatici Klaričevi. Bolj pomembno pa je, da sta oba borca dobila mednarodne izkušnje, katere še kako potrebujeta. Nus-mir Bajraktarevič je imel prav tako nekaj smole z žrebom, saj je v prvi borbi dobil odličnega Madžara Meszleny-eva. Po prvi rundi, ki je trajala le minuto in pol, je njegov nasprotnik povedel za 3 točke, toda na koncu tretje ga je Nusmir ujel, in nato po napeti borbi v podaljšku izgubil 10 proti I I .V nasprotju z ostalimi pa se je Milošu na tem turnirju le malo nasmehnila sreča, saj sta mu nasprotnika predala borbo kar v dveh kolih.V tretjem pa se je boril z izkušenim borcem Leoni-jem iz Italije in ga na koncu premagal z 12:10. v polfinalu pa se je srečal z starim prijateljem Juvanom iz Zagorja.Tekmovalca sta prikazala izredno športno in lepo borbo, v katere sta oba vidno uživala, toda na koncu je nekdo moral zmagati, in žal za Izlačane je bil to z 10 proti 12 Zagorjan. Miloš pa je na koncu vseeno stal na 3. stopnički. MajaVetršek se je v polfinalu srečala z aktualno svetovno prvakinjo Anno Kondar, proti kateri je žal klonila. Proti staremu znancu iz Hrvaškega kluba Pon-Do-Kwan Jastreb iz Jastrebarskega pa je klonil tudi JureVetršek.
Tako so Izlačani z skupnimi tremi tretjimi mesti zaključili letošnje tekmovalno obdobje.
vju
Zasavski frker
TRČILA V AVTOBUS
Dne 12. 12. 2007 okoli 13.05 se je vTrbovljah pripetila prometna nesreča z udeležbo avtobusa in osebnega avtomobila. Voznica osebnega avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti izgubila oblast nad vozilom in trčila v nasproti vozeči avtobus. Nastala je le materialna škoda za okoli 4000 €. Zoper voznico so policisti podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče.
ZA 5000 € ŠKODE
Dne 15. 12.2007 so bili policisti obveščeni o prometni nesreči, ki se je pripetila pod trojanskim klancem zaradi nepravilnega prehitevanja. 23-letna voznica osebnega avtomobila iz Hrastnika je trčila v vozilo 31- letnega voznika iz Ločice ob Savinji, pri tem pa sama dobila tudi lahke telesne poškodbe in iskala zdravniško pomoč. Zoper njo so policisti podali obdolžilni predlog, nastala je materialna škoda v višini okoli 5000 €.
JUNAK, DA MU NI PARA
Dne 16. 12. 2007 so policisti pohiteli naVodensko cesto v Trbovljah, kjer naj bi neznani voznik divjal in povzročal hrup. Kljub večkratni kontroli voznik ni bil izsleden. Toda malce kasneje so policisti voznika vendarle le uspeli zalotiti pri prekršku, zaradi česar je bil ustavljen in kontroliran. Ugotovljeno je bilo, da gre za 18-letnega voznika izTrbovelj, ki je bil pod vplivom alkohola.Voznik je bil primerno oglobljen in prepovedana mu je bila nadaljnja vožnja.
TRČILV DREVO
Dne 17.12.2007 ob 9.34 uri so bili policisti obveščeni o prometni nesreči v Kresnicah. Ugotovljeno je bilo, da je voznik z osebnim vozilom po klancu navzdol vozil z neprilagojeno hitrostjo, tako da ga je zaneslo v drevo. Na vozilu je nastalo za okoli 1000 EUR materialne škode.
Ravbajo kot srake
ROP TRGOVINE
Dne 10. 12.2007 v večernem času se je zgodil rop v trgovini v Zagorju ob Savi, kjer je v trgovino vstopil mlajši zamaskiran moški, oborožen z nožem in od prodajalke zahteval denar. Iz blagajne nato vzel okoli 400 € in odšel neznano kam. Za neznancem zbirajo obvestila.
UKRADEL DENARNICO IN DOKUMENTE
Dne 12. 12.2007 ob 16.45 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v osebni avtomobil na Izlakah, kjer je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec vlomil v vozila in iz notranjosti odtujil dve torbici z denarnico in dokumenti. Lastnica vozila je oškodovana za okoli 400 €. Za neznancem zbirajo obvestila.
Aufbiks
OČE JO JE PRETEPEL
Dne 16. 12. 2007 okoli 20.00 ure so bili policisti s strani zdravnika ZD obveščeni, da se je po zdravniško pomoč zglasila 21 -letna ženska iz Zagorja, katero je doma pretepel oče. Ugotovljeno je bilo, da gre za nasilnega očeta, ki je hči že večkrat pretepel, vendar o tem ni obveščala nikogar. Zoper nasilneža so policisti-kriminalisti zbrali obvestila in podali kazensko ovadbo na tožilstvo. Hči je bila pri pretepanju telesno poškodovana.
PRIJATELJI PA TAKI...
Dne 13.12. 2007 ob 15.30 uri so se pred stanovanjsko hišo v Trbovljah pretepale štiri osebe. Ob prihodu policistov na kraj je bilo ugotovljeno, da so se med seboj sprli prijatelji, ki so skupaj popivali, nato pa so se stepli, tako, da je eden izmed njih dobil telesne poškodbe in je iskal zdravniško pomoč v ZD Trbovlje. Zoper vpletene sledi obdolžilni predlog na pristojno sodišče.
NEDOSTOJNO VEDENJE
Dne 13.12.2007 ob 12.30 uri se je neznani moški nedostojno vedel pri drugem državnem organu v Trbovljah. Ugotovljeno je bilo, da je v pisarno organa vstopil 30-letni občan iz Trbovelj, ki je pričel uslužbenki groziti in jo žaliti. Posredovali so policisti, ki so kršitelju izdali plačilni nalog in ga napotili iz uradnih prostorov.
SKORAJ BIVŠI MOŽ JO JE UDARIL
Dne 14. 12.2007 ob 19.25 uri sta se med seboj sprla zakonca v ločitvenem postopku. Na kraju so policisti ugotovili, da sta se sprla mož in žena, pri tem pa je mož fizično obračunal z ženo, katero je udaril po obrazu in zapustil stanovanje. Nasilnežu so policisti izdali plačilni nalog.
NEDOLŽEN JIH JE FASAL
Dne 15. 12.2007 so se na avtobusnem postajališču v Trbovljah prepirali mlajši moški. Do njih je pristopil 25-letni občan iz Trbovelj, ki je hotel strasti pomiriti, vendar ga je eden izmed sprtih oseb večkrat udaril, tako da je le-ta pri tem dobil lahke telesne poškodbe in je iskal zdravniško pomoč v ZD Trbovlje. Zoper nasilneža so policisti podali obdolžilni predlog.
PRIDRŽALI SOJIH
Dne II. 12. 2007 okoli 00.00 ure je bil kršen javni red in mir na terasi gostinskega lokala v Trbovljah. Na kraju je bil pri vpitju in razmetavanja inventarja terase gostinskega lokala zaloten močno pijani 27-letnil< iz Trbovelj. Ob prihodu policistov se ni umiril, temveč s kršitvijo nadaljeval ter se nedostojno vedel tudi do policistov, zato je bilo zoper njega odrejeno pridržanje do iztreznitve na PPTrbovlje. Izdan mu je bil plačilni nalog.
UkONIČNO ©
PIJAN ZA VOLANOM+NEDOSTOJNO VEDENJE-+NAPAD NA POLICISTA...
Dne 15. 12. 2007 so policisti pri kontroli prometa ustavili močno pijanega voznika iz Hrastnika. Pri postopku se je nedostojno vedel in tudi fizično napadel policista, zaradi česar je bila zoper njega uporabljena fizična sila ter odrejeno pridržanje do iztreznitve. Policisti pa so poleg obdolžilnega predloga podali tudi kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo.
PREPOVEDANA DROGA
Dne 18.12.2007 ob I 1.50 uri so policisti občanu v Litiji zasegli neznano posušeno rastlino, za katero sumijo, da gre za prepovedano drogo. Snov bodo poslali v analizo in po opravljeni analizi ustrezno ukrepali.
Zbral: Peter Motnikar
080-1200
“Skupaj proti kriminalu”
ČE HOČEŠ POMAGATI POLICIJI PRI RAZISKAVI IN ODKRIVANJU KRIMINALNIH DEJANJ, ČEVEŠ, KJE SO SLEDI STORILCA ALI PREDMETOV,
KI BI DOKAZOVALI NJEGOVO DEJANJE IN ČE HOČEŠ OSTATI PRI TEM ANONIMEN POKLIČI NA ANONIMNI TELEFON POLICIJE 080-1200
Občani lahko o problemih v Zasavju iz pristojnosti policije pišejo na e-mail:
pp_trbovlje.pulj@policija.si po_hrastnik.pulj@policija.si po_zagorje.pulj@policija.si gorazd.lipovsek@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) bostjan.bokal@policija.si (vodja policijskega okoliša Trbovlje) aleksej.vidovic@policija.si (vodja policijskega okoliša Hrastnik) marko.slenc@policija.si (vodja policijskega okoliša Hrastnik) saso.smid@policija.si
(vodja policijskega okoliša Zagorje ob Savi)
Nove tel. številke policijskih oddelkov;
PO Hrastnik 03/56 46 334 in 56 46 335 ter PO Zagorje ob Savi 03/56 69 056 in 56 69 057.
@ Rfizmmo
REŠUJTE
KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO
1000 €
Rešitve iz prejšnje številke.
'gl S
O P A L_
=Tk:a v a
SV ' TIČ _ g I RAN 33-Wa|š jT I Y j R , O, N j E as P L A VAR ELOŽ = P R E H O Dp E I O [±fe r L A D A¥ž A R G O N S| A| Š |iB| T O M B 1 ATS] V I ~ R A B - V. I K A D ~ H A V A jTl ™ A R A jat “ F I L M
"VIK
ETpfc
H S E R I J A
t-\ = \ 1 i
V A R S K E A N.U
-.KRAVA LE ~
S O J A^ Č EVA I. N I ! K ~ P A N A M A S J A K A
9	8	4	1	6	3	2	5	7
1	2	7	9	4	5	3	8	6
3	5	_6_	2	8	7	9	1	4
8	1	3	5	2	4	7	6	9
6	7	2	8	1	9	5	4	3
5	4	_9_	3	7	6	1	_2_	_8_
2	,3	1	6	9	8	4	7	5
7	9	8	4	5	2	6	3	1
4	_6_	5	7	_3_	1	8	9	_2_
SUDOKU
								
9			2	4				
								6
	7		3				5	
		2	5			1		3
1							9	2
	5							4
				3		7		
4		8			6	9		
KAKURO
NURIKABE
Nagradna
križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 22. decembra 2007 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 26/2007. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar,Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, I x bon za 12,52 EUR in I x za 8,35 EUR
Izžrebanci nagradne križanke 25/2007
Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
-	Jožica Obran,Titova 6, 1433 Radeče - bon za 20,86 €
-	Jožica Bučevec, Selo 6, 1410 Zagorje ob Savi- bon za 12,52 € -Viola Prosen, Gladež 22, 1411 Izlake- bon za 8,35 €
BRGLEZ ROMAN s.£. PEKARNA- SLAŠČIC ARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
Za sladke trenutke......brglezovi keksi.
Naj bodo prazniki sladki....
Od 27.12.2007 do 09.01.2008
Keksi v refuzi
Samo v trgovini jaka v zagorju
1
J
TER VSE


LEP IN TOPEL,BO
V PRIHAJAJQCEM LETU
vam želi Kolektiv brglez
Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje Tel: 035660280
Ali se prepoznate?
Kako se le ne bi? Saj ste vendar na slikilNič ne čakajte! Takoj pokličite Marto na o4l 410 734, da poveste svoj naslov, na katerega vam bomo poslali bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah - do petka 4. januarja 2008.
pizzemn čebelica
YRAÖCYIÖ m o tej Volvozofjevo % IZUME, Tel.: 03/56-74-157
Kuhamo s Stašo
MAKOVO PECIVO
Od praznikov vam bo najbrž kaj ostalo, vse skrbno pospravite v posode ali zavijte v folijo in spravite v zamrzovalnik. Kaj pa potem?
PPečenka v solati Sestavine:
•	kosi nemastne pečenke
•	čebula
•	kuhan korenček
•	kisle kumarice
•	olje
•	začimbe
Pečenko zrežemo na tanke koščke, čebulo na tanke kolobarje, korenček na lističe, prav tako kisle kumarice. Čebulo posolimo, pomečkamo med dlanmi in pustimo deset minut stati, nato primešamo vse drugo, popopramo, prilijemo olje in kis, premešamo in pustimo vsaj pol ure v hladilniku, preden ponudimo s kruhom.
Dober tek!	Staša
Ko pesem spregovori
Drage bralke, cenjeni bralci! Novo leto je le še vprašanje nekaj dni. Zaželeli si bomo zdravja in sreče. Kaj sploh je sreča? Ali to, da zadenemo na loteriji? Sreča je neotipljiva, ampak brez nje bi življenje izgubilo smisel. Bistvena lastnost človeških bitij je želja po sreči, blagostanju.Vsi upamo v boljši jutri, ker nam to daje moč, da vztrajamo v včasih krutih življenjskih okoliščinah.Toda ne bi se smeli pritoževati, saj živimo v bogatem delu sveta. Mnogi ljudje lahko samo sanjajo o stvareh, ki se nam zdijo samoumevne, vendar nismo hvaležni zanje, ker se ne zavedamo njihovega pomena. Sreča torej ni v stvareh, prinaša jo občutek ravnovesja s seboj in soljudmi. Želim vam jo čimveč. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
NA ROBU VRTINCA
So ljudje, ki izvabijo iz nas ponovno rojstvo.
Nanje ostaneš nepojmljivo priklenjen, vstavljajoč zadnje puzle v svojo sliko.
Ce pa se ti je že prej zazdelo, da si sestavljen, se ob njem razdreš in sestaviš na novo, drugače.
Ali pa opaziš, da si slika, obrnjena na glavo, in se postaviš na noge.
Dolgo ne dojameš prevare in koplješ po sebi in po njem, da bi jo našel.
Ujeta v vrtinec čustev, ne moreta več ven iz njega.
Omotična od vrtenja vleče k skupni točki.
Doživetje vrtinca pa te z njim združi.
Četudi izvrže vsakega na svojo stran, vedno iščeš rob, da bi te znova potegnilo nazaj v vrtinec.
PRAVA POT
Spet se ustavljam na poti do vrha, morda smer ni prava, bo treba drugod? Pod nogami spoznanja se kamenje krha, prosim, Vsevedni, pokaži mi pot.
Čutim ljubezen, ki me obdaja, sprejemam tolažbo, ko v noči ihtim, a me življenje varljivo zavaja, da ne slišim, ko kliče me iz globin.
Znani zvok prihaja od nekod, kaj postajam, so že drugi pred menoj hodili tod.
Spet zastavim svoj korak, je prava pot, to se razodeva mi od vsepovsod..
Francka Šmid
Sreča ni cilj,
temveč sredstvo za življenje. (Paul Claudel)
DANAŠNJI SVET
Res se zdi, da pred njimi so trnove poti. Obupani in žalostni, spet nič prav na svetu ni.
Ko tavajo brezciljno pot, ali zavedajo raznih se grozot in zmot?!
V šolo hod’jo, ker starši tak’jim prav’jo, na zabavo pa zato, da vsaj malo “srečni” so.
Prava sreča hitro mine: v tem kotu droga, iz drugega viski švigne. Vsi polni radosti, veselja, a naslednji dan bolni, spet na poti so trpljenja.
Zakaj več zabav brez droge in pijače ni? Si res “folk t’ko nezdrav lajf” želi?
Se sploh vidijo v prihodnosti, ali živijo le za veselje in zadetost preteklih dni?
Kdaj čas bo za zdravo zabavo? Kdaj čas, da si najdete ljubezen pravo? Nekoga, ki poleg staršev ob strani ti stoji, daje ti oporo in zaupa ti.
Apolonija Lipičnik
Vesna Berk
Aleksi/ Porednih:
KUPITE, NE BO VAH ŽAL!
Žilica mi ne da miru, da se ne bi obregnil ob trgovce s srečo v obliki minljivih potrošnih dobrin, ki vsak dan gredo skozi želodec in glavo, končajo pa v zbirališčih civilizacijskih odpadkov - po domače v greznici. Dobesedno in zato še kako resnično. V greznici konča tudi veliko težko (ali za koga lažje) zaslužene poveličevane skupne valute večjega dela evropske skupnosti narodov. Potem pa se nekateri med nami pritožujejo zaradi nadlegovanja prodaje željnih prinašalcev izdelkov, ki bi jih morali nujno imeti, ki bi nam utegnili pomagati, nam podaljšati življenje ali nas celo spraviti v višave neminljivega užitka.
“Spet me je klical(a), tako lepo je govorica), da sem spet kupil(a) eno knjigo. Ne vem, ali jo bom res potreboval(a), ampak naj bo. Zaradi 50 evrov me ne bo “hudič vzel”. Po drugi strani pa nič ne veš, kaj mi bo prav prišlo v prihodnosti.” Seveda, ‘nategnjeni’ kupec mora upravičiti svoj nakup, četudi gre za metanje denarja stran.V resnici bi si želel(a), da ne bi kupica). To bi bilo mogoče, če bi uspel(a) postaviti mejo. Kaj potem, če je bil človek na oni strani telefona prijazen (če je dobro “v rit lezel”)? To še ni razlog, da bi mu morali iti na limanice. Njegova naloga je bila prodati in iskanje šibkih točk potencialnih kupcev je ključ do uspeha.
Umetnost prodaje je odkriti, na katero struno je potrebno zaigrati, da ‘folk’ odpre mošnjiček. Ljudje smo različni, zato je potrebno k vsakemu pristopiti na njemu lasten način. Kdor to obvlada, mu denar od prodaje priteka kot po tekočem traku. Dejansko ni težko služiti, pojavi se le vprašanje, kako poštena je prodaja, ki človeka pripelje tako daleč, da vidi nakup kot edino rešitev svojih težav, ki sicer izvirajo čisto drugje. Namen moje zadnje pisarije v letošnjem letu (če želite, bom pisal še naprej, v nasprotnem vas nočem več “utrujati”) je v tem, da vam na enostaven način pokažem, zakaj ni vredno nasedati sladkim besedam mešetarjev.
priložnost za trgovce s “potrebnimi" izdelki.Veliko ljudi ne zna reči “ne”. Storili bi vse, samo da jim ne bi bilo treba nekoga zavrniti. So odlično blago, na katerem se da služiti in bogateti. Nihče ni dolžan kupiti samo zato, da bi naredil uslugo prodajalcu. “Saj mora tudi on nekaj zaslužiti,” je včasih slišati od blagohotnih kupcev. Jebeš takšno prijaznost (oprostite izrazu, ampak včasih je treba kakšno stvar tudi tako ostro zašiliti), “dobremu človeku z druge strani telefonske povezave” gre v prvi vrsti za denar. Iskrena želja po pomoči sočloveku je običajno šele v drugem ali tretjem planu.
Za številne nakupe velja zgolj ugotovitev, da gre za prefinjeno pretakanje denarja v žepe “odrešenikov” naših skritih, prepoznanih ali samo namišljenih potreb. Poznamo namreč celo primere sinov in hčera “matere Eve in očeta Adama”, ki niso zasvojeni z alkoholom, nikotinom, hrano ali kokainom, ampak z nakupovanjem. Če ne gredo na nakupovalno romanje med bogato založene police, ki so v prazničnem času še bolj vabljive, niso zdravi. Če ste se oziroma se še boste pregrešili s prazničnimi nakupi, naj vam bo odpuščeno.V novem letu 2008 pa se vsaj kdaj spomnite na rek:“Ne kupite, da vam ne bo žal!”
Uspeh za prodajalca je lahko poraz za kupca. Obstajajo ljudje, ki se jih da ‘nasra-ti’ vse. Njim bi celo ‘drek’ lahko prodali. Vsa čast prodajalcem, ki jim to uspe, kajti če govorimo v prenesenem pomenu, se proda izjemno veliko dreka. Polovice stvari, ki jih kupimo, ne potrebujemo. Za to niso krivi prodajalci. Slednji samo izkoriščajo slabosti ljudi, ki ne vedo, po kateri poti bi šli.Večina prodajalcev svojega posla ne bi opravljala tako zavzeto, če ne bi dobili plačila za vse, kar spravijo v promet. To v manjši meri velja za premalo plačano delovno silo v trgovskih centrih, katere žulje izkoriščajo pohlepni lastniki, bistveno bolj pa za tiste, ki imajo korist od prodaje slehernega izdelka.
Prvič, proizvajalec dobrin v večini primerov dobi najmanjši kos pogače zaslužka, čeprav brez njega ne bi imeli prodajni strokovnjaki česa pošiljati v tržni obtok. Drugič, nihče ne potrebuje toliko dobrin, kot želijo prikazati njihovi prodajalci.Tretjič, nihče od sladkobnežev ne bi šel opravljati del, ki precejšnjemu deležu prebivalstva prinašajo prihodek za preživetje. Četrtič, nihče vam ne more ničesar prodati, če tega nočete. Kdor se izgovarja, da mu je “prašeč” nekaj ‘uturil’, je bedna karikatura samega sebe. Nakup se izvede samo takrat, ko od prodajalca nagovarjana oseba reče “da”. Lahko reče tudi “ne”.Tega ji nihče ne prepoveduje.
Ravno tu je po mojem mnenju največja
0 wo/o&miA
Delavski dom Zagorje
Petek	28.12. ob 19.00
ma	
Sobota	29.12. ob 19.00
Nedelja	30.12. ob 19.00
Petek	04.01. ob 19.00
Sobota	05.01. ob 19.00
Nedelja	06.01. ob 19.00
Ponedeljek 07.01. ob 19.00	
Torek	08.01. ob 19.00
Kino Izlake	
Nedelja	30.12. ob 19.15
Nedelja	06.01. ob 19.15
Kino Hrastnik	
Petek	28.12. ob 19.00
Sobota	29.12. ob 10.00
	ob 17.00
	ob 19.00
Nedelja	30.12. ob 17.00
	ob 19.00
Ponedeljek	31.12. ob 10.00
Sreda	02.01. ob 19.00
Četrtek	03.01. ob 19.00
Petek	04.01. ob 19.15
Sobota	05.01. ob 17.00
	ob 19.00
JAGENJČKI IN LEVI am.dra-
POSTRELI JIH am.kom. triler JAGENJČKI IN LEVI am. drama
BEOWULF am.anim. domiš. Pustolov.
INVAZIJA, ameriški, znanstveno fantastični triler BEOWOLF INVAZIJA, ameriški, znanstveno fantastični triler 3:10 ZAYUMO am.vestern
POSTRELI JIH am. kom. triler INVAZIJA am.znanstv. fantast.triler
PREDZAKONSKE ZDRAHE am.kom.
ARTUR IN MINIMOJČKI anim.igrana kom.
VARUŠKIN DNEVNIK am.druž.kom.
PREDZAKONSKE ZDRAHE VARUŠKIN DNEVNIK PREDZAKONSKE ZDRAHE VARUŠKIN DNEVNIK NEVIDNO ZLO 3 am.zf.groz.
NEVIDNO ZLO 3 UGRABITEV am.akc.triler NEVIDNO ZLO 3 UGRABITEV am.akc.triler.
Koncert pihalega orkestra SVEA Zagorje
Po izjemnem uspehu na 13. Mednarodnem tekmovanju velikih pihalnih orkestrov Ostrava 2007, so člani Pihalnega orkestra SVEA Zagorje pripravili tradicionalni Božično-no-voletni koncert, ki je bil v soboto, 22. decembra 2007, ob 19. uri, v Športni dvorani Zagorje.
Gost je bil tokrat priznani klarinetist prof. Jožeta Kotar, ki je z njimii zaigral Puciharjev Solfeggietto - skladbo za solo klarinet in orkester, s katero smo navdušili žirijo na tekmovanju v Ostravi.
Na koncertu so gostili tudi Zagorski oktet, ki v letošnjem letu praznuje 30. letnico svojega delovanja.
Dirigent orkestra Peter Kuder in člani orkestra so, skupaj z obiskovalci preživelu glasbeno obarvan predpraznični večer. Vstop je bil prost.
Nedelja
Sreda
Četrtek
06.01.	ob 17.00 UGRABITEV
09.01.	ob 19.00 BEOWULF am.anim. domiš.
Pustolov
10.01.	ob 19.00 KO ŽOGICE POBESNIJO
am.šport.kom.
Kino Dol pri Hrastniku
Petek 04.01. ob 17.00 NEVIDNO ZLO 3
Kino Delavski dom Trbovlje
petek	28.12. ob 18.00	BIVŠI
	ob 20.00	3:10 ZAYUMO
sobota	29.12. ob 18.00	RATATOUILLE animir.druž.kom.
	ob 20.00	BIVŠI
nedelja	30.12. ob 10.00	RATATOUILLE
	ob 18.00	BIVŠI
	ob 20.00	3:10 ZAYUMO
torek	01.01 ob 18.00	RATATOUILLE
	ob 20.00	MICHAEL C LAYTON triler
sreda	02.01. ob 18.00	RATATOUILLE
	ob 20.00	MICHAEL CLAYTON
četrtek	03.01. ob 18.00	MICHAEL CLAYTON
	ob 20.15	ELIZABETA: ZLATA DOBA Zgodovinska drama
petek	04.01.ob 18.00	ELIZABETA: ZLATA DOBA
	ob 20.15	MICHAEL CLAYTON
sobota	05.01. ob 18.00	MICHAEL CLAYTON
	ob 20.15	ELIZABETA: ZLATA DOBA
nedelja	06.01. ob 18.00	MICHAEL CLAYTON
	ob 20.15	ELIZABETA: ZLATA DOBA
ponedeljek 07.01. ob 18.00		ELIZABETA: ZLATA DOBA
torek	08.01. ob 18.00	V DOLINI SMRTI drama
sreda	09.01. ob 18.00	V DOLINI SMRTI
	ob 20.15	NOČ ČAROVNIC Grozljivka - 109’
četrtek	10.01. ob 18.00	V DOLINI SMRTI
TRADICIONALNI PRAZNIČNI KONCERT V STOLNI CERKVI SV. DANIJELA
petek, 28. december 2007, 19.00, Stolna cerkev sv. Danijela v Celju
V petek, 28. decembra 2007, bo ob 19.00 uri v Stolni cerkvi sv. Danijela v Celju tradicionalni praznični koncert, ki ga z mladimi glasbenimi solisti že šesto leto zapored pripravlja Društvo ljubiteljev umetnosti Celje.
Delavski dom Zagorje
Četrtek lO.l.ob 19.30. uri - VALVASORJEVIVEČERI 2008 NEKJEVMES - plesna skupina EnKnapGroup Umetniški vodja IZTOK KOVAČ
M
mali oglasi
Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi!
OBČINA RADEČE
Vam želi vesele praznike in srečno novo leto 2008!
^nUZlINs#^
oS&J
srud©
Cesta zmage 65, 1410 Zagorje
SREČNO NOVO LETO 2008!
Storiti prave reči in v sebi in drugih najti le dobre stvari vam v letu 2008 želi občinska organizacija DESUS Zagorje ob Savi.
Prodam:
-MB 200 diesel tip 124, registriran do maja, strešno okno, letnik 1988. Tel.:03-56-66-882, cena 1800 EUR.
Skoraj novo vlečno vrv za vlečnico Tomos. Dolžina vrvi 150-170 povratnih metrov.Cena 150 EUR.Tel.:041-823-736 -Suha bukova drva.Podarim mlade mucke dobrim ljudem.Tel.:03-56-76-3 10
NAROČILNICA ZA ČASOPIS
Zasavc, Cesta 20 julija 2.c, 1410 Zagorje o/S Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:.
Naslov:.
E
I
*

© msmo
Uspešno izpeljan 8. Glasbeni večer v Radečah
V petek, sedmega decembra, je tokrat za spremembo v Domu Kulture v Radečah, namesto v Godbenem domu Pihalnega orkestra Radeških papirničarjev potekal koncert pod naslovom Glasbeni večer Tatjani. Sestavljen je bil iz dveh delov, v prvem delu je s solo koncertom na klavirju zaigral Hinko Hass skladbe Beethovna, Chopina in Gershvvina. Zasavski muzikant Jure Tori in avstrijska džezovska legenda Ewald Oberleitner sta predstavila pesmi z albuma Odsev spomina, na katerem glasba poleg državnih in žanrskih meja presega tudi uveljavljene kakovostne standarde. Virtuoza s harmoniko in kontrabasom sta se vešče sprehajala prek Juretovih avtorskih skladb, v katerih je udomačil folk, blues, džez, klasiko in sorodne žanre.Vmes se jima je na odru kot gostja pridružila in z njima zapela pevka in saksofonistka Neva Marn. To je bila že kar osma prireditev v spomin na žal prehitro umrlo izredno glasbeno pedagoginjo Tatjano Mole.
Hinko Haas, slovenski pianist in pedagog, * 22. julij 1956, Celje. Sodi med vidnejše predstavnike srednje generacije slovenskih pianistov. Prvo klavirsko izoba-zbo je prejel v Celju, v razredu prof. Mirce Sanzin. Leta 1975 je opravil sprejemni izpit na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak končal diplomski (1979) in podiplomski študij (1992). Leta 1978 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Izpopolnjeval se je pri Rudolfu Kehrerju v VVeimarju, Claudeu Coppensu v Bruslju in kot štipendist švicarske vlade pri Carlu Engelu v Bernu. Kot solist in član komornih zasedb je koncertiral v Sloveniji, Avstriji, Belgiji, Bosni in Hercegovini, Črni Gori, Hrvaški, Italiji, Makedoniji, Nemčiji, Rusiji, Srbiji itd. Njego-
vi posnetki so izšli na ploščah tujih in domačih založb (solistična gramofonska pološča in duo s Acijem Bertoncljem; He-lidon in Edizione pizzicato itd). Od leta 1992 poučuje klavir na Akademiji za glasbo v Ljubljani, leta 2000 je bil izvoljen v naziv izredni profesor, od leta 2001 pa je prodekan za umetniško dejavnost na tej ustanovi.V njegovem razredu je srednješolski študij klavirja zaključil tudi njegov sin Miha Haas. Leta 2005 je prejel Betettovo nagrado.
JURE TORI seje rodil leta 1975 v Trbovljah. Glasbeno šolo je začel obiskovati pri sedmih letih, harmoniko pa se je začel učiti dve leti kasneje. Poleg harmonike je igral še klavir in orgle. Radovednost in želja po igranju ga je že v zgodnjih otroških letih vodila v sodelovanje z različnimi zasedbami iz bližnjih krajev. Največji pečat pa mu je dala skupina Orlek, ki so jo skupaj z ostalimi takratnimi člani ustanovili že pri njegovih 14-ih letih, in pri kateri še vedno igra. To dolgoletno sodelovanje in ustvarjanje mu je prineslo veliko izkušenj. Do sedaj so posneli sedem zgoščenk in številne videospote, med katerimi je po svetu najbolj prepoznaven Perkmandeljc. Nastopajo skoraj po celem svetu, od Evrope, ZDA, Avstralije, Nove Zelandije do Azije. Začetek skupine Orlek je bil zanj tudi začetek ustvarjalnosti in osebne rasti. Začetek pisanja glasbe, aranžiranja in razdajanja na odru. Ljubezen, izkušnje in energija pa so ga vodile še naprej. Tako so se mu poti križale z različnimi ustvarjalci. Rodila so se nova sodelovanja, nove melodije in nova čustva. Do sedaj je soustvarjal z mednarodno plesno skupino En Knap, glasbeno skupino Hiša, Pihalnim orkestrom Svea, Skupino Bluesteam, Alko Vujico, s skupino Pax, s Sa-šom Boletom, skupino C raze d
Farmers, z Jadranko Jovanovič in Nikolo Račkov.V zadnjem času mu je poleg skupine Orlek, v veliko čast igrati s kontrabasistom Ewaldom Oberleitnerjem iz Gradca in z Bogdano Herman. EWALD OBERLEITNER - bas rojen 1937 v Leoben-u, je glasbo študiral v Munchnu in Gradcu (klarinet, kontrabas in tolkala). Od leta 1973 poučuje oddelek za jazz na graški univerzi za umetnost.Zaslovel je kot basist s skupinama »Ne-ighbours« (skupaj z Dieter-om Glawischnig-om) in »Karl-Heinz Miklin Trio«. Na koncerti in pri produkcijah je sodeloval z glasbeniki kot so Anthony Braxton, Chet Baker, Art Farmer, Albert Mangelsdorff, John Surman, Wolfgang Puschnig, Eje Thelin, Herb Ellis, Sheila Jordan, Jay Clayton, Paul Bley, Karl Berger, Mark Murphy, Ellis Marsallis itd. Nastopal je v skoraj vseh evropskih deželah, kot tudi v severni, južni in latinski Ameriki, Afriki, Indiji, Maleziji, Indoneziji ter Rusiji in na Kitajskem. 1967 leta je zmagal na dunajskem jazz festivalu skupaj z Christian Schulze Trio. Nato je 1983 dobil deželno glasbeno nagrado dežele Štajerske s skupino »Neighbours«. Dve leti kasneje so ga bralci revije »Jazz-Life« izbrali za najboljšega basista Avstrije. Leta 2000 je dobil veliko nagrado Josefa Kreinerja skupaj s »Karl-Heinz Miklin Trio«. Sodeloval je kot basist in bobnar (čperkusio-nistč) na okrog 45 LP-jih in CD-jih. 2004 je dobil nagrado Bata Anastasiewic mesta Niš (Srbija). Trenutno aktivno sodeluje kot basist s skupinami „Neighbours“ in „Karl-Heinz Miklin Trio“ ter z Bernd Luef, z Michael Kahr Quartet, z „Murwater Ram-blers“ in s „Serenaders«.
Ob tej priliki smo po končanem koncertu poklepetali in samem koncertu govorili s organizatorko koncerta glasbeno pedagogi-
njo Nino Mole.
Kako je prišlo do tega , da ste pričeli s koncerti in komu je ta namenjen?
Po smrti moje mame Tatjane Mole, se je v bistvu Simon Ser-nec spomnil-prišel z idejo na dan, da bi v njen spomin prirejali vsako leto v decembru koncert. Ker je bila ljubiteljica tako klasike kot jazza, smo sprva prvo leto priredili poleg predstavitve klasike in jazziste smo predstavili tudi otroke v bistvu učence iz okoliških glasbenih šol, tako da smo imeli kar dva koncerta in to popoldanski z nastopom mlajših in večerni. Idejo klasike in jazza, modernejše, bolj sproščene glasbe s prizvokom jazza ali pa etno smo pa hoteli ohraniti za vedno ali vseskozi. Sicer pa je potem tisti del t.i. mladinski del potem odpadel in ne prirejamo več popoldanskega koncerta z nastopajočimi učenci- samo večernega. Je pa res mogoče letos tako izpadlo, da ni več ta strogi jazz. Sem za to, da tak kot je bila moja mami za fleksibilnost in fleksibilno glasbo letos sta bila pa Jure Tori na harmoniki in kontrabasist Ewald Oberlaitner s pevko Nevo Marn. Za drugo leto sicer še ne vem, vem pa da bo v prvem delu še vedno klasika morda bom tudi jaz-morda s triom ali solo - pustimo se presenetiti. V drugem delu pa bodo mladi, ki so polni optimizma, ki ustvarjajo kakšno novo glasbo. S tem ne mislim, da je nova klasika je pač ta zvrst oziroma je več zvrsti , tako je da ni več ostrih mej niti med novo klasiko moderno in novim jazzom- včasih se to samo pomeša. Skušamo pa dati to naši publiki nekaj prijetnega, tako da gredo vsi zadovoljni domov in letos mislim, da smo uspeli.
Na teh koncerti ni bilo veliko vokalistov, boš morda povabila kdaj trudi Kristino Oberžan ali Alenko Gotar?
memio/mBc ©
Ne vokalne se niso. S tem da jaz nekako popa ne bom vabila in tudi ne mogoče čistega rocka. S tem, da smo imeli letos prvič pevko, ker so te recimo etno - variante prišle v poštev.V prvi vrsti se sicer trudimo dobiti pianiste. Tako je letos bilo prvič tako da v drugem delu ni bilo klavirja, saj smo se trudili, da tudi v drugem bolj sproščeno zabavnem delu - jazz delu če lahko rečem - vedno vključiti klavir. Letos je to bilo brez in zakaj to ne bi bilo. Sicer to
lahko razširjamo, ne mislimo pa razširiti pa, da bi potem v drugem prevladoval vokal. Držala sem tega da naj bo klavir, če ne pa instrumentalna zasedba v prvem planu.
Se bo sodelovanje z JZ KTRC in Občino Radeče še nadaljevalo?
Seveda se bo. Že v prvem letu je KTRC prevzel nekako glavno finančno podporo. Potrudili smo se pridobiti pomoč s strani sponzorjev, ker več je izvajalcev je, več financ potrebujemo. Mis-
lim da JZ KTRC in Marija Im-perl si vsako leto prizadeva bolj za ta koncert in je nanj zelo ponosna. Tako da bo to sodelovanje ostalo.
Glede na to, da je bila tvoja mati izredna glasbena pedagoginja me zanima, če je še čutiti oz je njen utrip in navdih čutiti na radeški glasbeni šoli?
Mislim da bi bila moja mama zelo vesela , da v teh zadnjih letih zelo aktivno napreduje cel razvoj od pianistov do drugih in-
strumentalistov na naši glasbeni šoli. Več nastopamo kot v tistih letih, ko je poučevala ona. Tako da je to nadaljevanje njenega koncepta. Konec koncev sem jaz bila njena učenka in sedaj učim, prav tako Brigita Mlakar. Veliko njenih učencev, prijateljic in sodelavk nadaljujejo sedaj šolanje.V tej smeri že - drugače pa je to nekako mala sredina -toda tisti, ki so iz Radeč, pianisti kateri smo od nje izšli imamo njeno noto.
Besedilo: Rudi Špan
Jana Nlakai9 Adamiči umv. <npi. etnoi* m soc* kun.
...o muzejski svetovalki Zasavskega muzeja Trbovlje, Jani Mlakar Adamič.
Leta 2003 sem ob že obstoječi zbirki Rudarsko stanovanje iz 20. let 20. stoletja (avtor Miran Kalšek) zasnovala stalno razstavo Rudarsko stanovanje - 60. leta 20. stoletja. Obe zbirki sta skupaj celota, ki skozi etnološko dediščino bivanjske kulture predstavljata in primerjata ključni obdobji v zgodovini Zasavja: čas, ko so si Revirji prislužili pridevnik »rdeči« in obdobje, ko je v spremenjenih družbenih razmerah za Revirje postal relevanten termin »proletarski«. Z dvema ambientalnima postavitvama, ki ju loči ena stena in 40 let je bivalna kultura prikazana kot dinamičen proces.
Ob razstavi sem izdala tudi spremno publikacijo oz. katalog zbirke Rudarsko stanovanje - Bivalna kultura skozi čas.
Razstava Rudarsko stanovanje je med najbolj obiskanimi muzejskimi razstavami, saj jo domačini in turisti prepoznavajo kot del naše zasavske tipičnosti.
Leta 2004 je izšla (avtorica: Jana M. Adamič, izdajatelj Zasavski muzej Trbovlje) etnološka monografija Teknilo nam je! Študija razmer, ki so pogojevale samosvojo knapovsko kuhinjo je nastala v sodelovanju s slušatelji Univerze za tretje življenjsko obdobje (smer etnologija).
Knjiga je bila dvakrat ponatisnjenja, prodanih je bilo preko 1000 izvodov, kar je, glede na to, da jo je moč kupiti le v muzeju, lep dosežek.
Ob izidu knjige (2004) sem postavila občasno razstavo z istoimenskim naslovom Teknilo nam je!, ki je poleg predmetov,
vezanih na nabavo, pripravo in konzumacijo hrane ponujala še ogled 12 minutnega dokumentarnega filma Peka kruha v krušni peči. Film med drugim ohranja tudi podobo zdaj že nekdanje kolonije Limberk.
Leta 2006 smo skozi rudarske kolonije trasirali Etnološko pot, ki v postrudarski dobi pripoveduje o prepletanju vsakdanjega življenja in dela v nekdanjih rudarskih Trbovljah od cca 1890 naprej in predstavlja kolonije kot kulturno dediščino. Poleg 16 napisnih tabel z osnovnimi podatki in slikovnim gradivom o najbolj tipičnih kolonijah sem pripravila še vodnik Etnološka pot Trboveljske rudarske kolonije, ki omogoča individualen ogled trboveljskih značilnosti.
Sem soavtorica leta 2001 stalne razstave Srečno...Črne doline (področja: Socialni položaj prebivalstva, Gostilna, Kulturno in športno življenje), avtorica strokovnih tekstov (vodniki in muzejski katalogi) in člankov s prej omenjenih področij.
Od leta 2000 do 2006 sem sodelovala z Univerzo za tretje življenjsko obdobje kot mentorica študijskemu krožku za etnologijo.Vsi člani so postali muzejski sodelavci, karkoli je že bil naš projekt, vedno smo po najboljši močeh promovirali Trbovlje. Leta 2006 sem bila pobudnik in organizator ustanovitve Muzejskega kluba, ki deluje pri Zasavskem muzeju Trbovlje. Muzejski klub razvija partnerstvo med muzealci - strokovnimi delavci in ljubitelji/privrženci, ki imajo svoj kraj radi in želijo, da se vedenje o preteklosti ohrani za prihodnost.
literarni večer Društva invalidov
Hrastnik
V ponedeljek, 16. novembra 1001 je bil v galeriji DD v Hrastniku literarni večer, ki so ga organizirali pri
kulturni sekciji DU Hrastnik.
»Zvedeli smo, da imamo med svojimi člani starejšo članico, ki se uči pisati na računalnik in ob učenju računalnika zapisuje stare ponarodele pesmi,« je povedala Minka Rizvič, ki je večer tudi vodila.
Ta »učenka« je članica Dl Marija Klajn, ki je napisala na liste formata A4 39 strani pesmi starejšega datuma, ki se jih še spomni.
Pesmi je brala, veliko pa jih zna celo na pamet. Prebirala jih je tudi Irena Kavšek, upokojena slavistka. Prisotnih je bilo dvajset poslušalcev in vsem je poklonila svojo zbirko starih pesmi. »Med nami je veliko talentov, samo poiskati jih je treba,« je še dodala Minka Rizvič, ena najbolj aktivnih članic Društva invalidov.
Fanči Moljk
Eksplozivne poškodbe
Eksplozije povzročajo multisistemske, življenje ogrožujoee poškodbe ene ali več oseb. Pri nas se pojavljajo pogosteje v prednovoletnem obdobju kot posledica uporabe petard in drugih pirotehničnih pripomočkov.
Obseg in način poškodovanja z eksplozivnimi snovmi je povezan z vrsto in količino pirotehničnih sredstev (prisotnost drobcev v eksplozivu, kontaminacija), prisotnostjo zaščite (očala, zidovi), z razdaljo med žrtvijo in eksplozijo (petarda v žepu) in s še nekaterimi drugimi dejavniki, med katerimi je zlasti nevarno sestavljanje in lepljenje več različnih pirotehničnih pripomočkov in lastna izdelava, predelava in dodelava, ko uporabnik ne ve, kako, kdaj in kako močna bo eksplozija. Največ poškodb utrpijo otroci. Poškodbe se pojavljajo v obliki opeklin, zmečkanin in amputacij v področju roke in zgornjega uda ter kot poškodbe oči in obraza. Zelo pogoste so obsežne in kompleksne poškodbe roke z dramatičnimi posledicami, saj gre večinoma za poškodovane kosti z več zlomi ter za obsežno prizadetost mehkih tkiv vključno z žilami, živci in kitami.
TODAY'S SPECIAL - THE TURKEY SURPRI5E
Eksplozivne rane so umazane rane, zato je po operaciji velika nevarnost okužb in temu pridruženih zapletov. Posegi pri poškodbah s pirotehničnimi sredstvi so težavni, dolgotrajni in zahtevajo izurjeno kirurško ekipo. Mnogokrat so potrebne ponovitve operacij, kjer se poskuša s pomočjo različnih tehnik zagotoviti čim boljšo funkcijo in videz poškodovanih delov te-
lesa. Kasneje praviloma sledijo številne korektivne in estetske operacije, ki pa v večini primerov ne odpravijo vseh posledic poškodbe. Prva pomoč ob eksplozivni poškodbi je odvisna od teže same poškodbe. Najprej je potrebno pomiriti žrtev.V primeru krvavitve je prvi ukrep zaustavitev krvavitve, ki se doseže tako, da se močno pritisne na mesto krvavitve z gazo, robcem, srajco. Če je krvavitev močna, je potrebno v gazo zaviti trden predmet in močno pritiskati na mesto krvavitve ali pa močno pritisniti na žilo ob kost malce višje od rane, da preneha dotok krvi do rane. Če je prst odtrgan, ukrepamo kot je zgoraj navedeno in poiščemo odtrgani prst ter ga primerno shranimo. Opeklinsko rano hladimo do največ pol ure ter pokrijemo s čisto gazo. Poškodovano oko rahlo pokrijemo s čistim robcem tako, da se robec ne bo prijel na oko in da do očesa ne morejo drugi tujki in povežemo oko s povojem. V vseh primerih je nujen čim hitrejši prevoz k zdravniku, ki bo dokončno oskrbel poškodbo. Poškodbam s pirotehničnimi sredstvi se z lahkoto izognemo, če smo pazljivi pri njihovi uporabi in če jih ne mečemo v ljudi ali živali, saj jih s tem lahko resno poškodujemo in zaznamujemo za vse življenje.
Maja Knez, dr.med. in Marko Miklič, dr.med.
Delavnica v Sineiu
V četrtek in petek, 6. in 7. decembra 1007 so v Sinetu organizirali dvodnevno delavnico za poverjenike civilne zaščite in njihove namestnike. Uredba določa, da imenujejo poverjenike CZ gospodarske družbe, zavodi, šole, vrtci, lokalne skupnosti...
Podjetje Sinet d.o.o. Hrastnik ima pridobljeno pooblastilo Uprave RS za zaščito in reševanje za izvajanje uvajalnega in temeljnega usposabljanja poverjenikov in namestnikov za CZ. Program usposabljanja obsega splošna znanja, kamor sodijo na primer naloge in ukrepi zaščite o nesrečah in strokovna znanja, kjer se usposabljajo ocenjevati ogroženost, dajati navodila, znake za alarmiranje in podobno.
Dvodnevno izobraževanje je potekalo v modri dvorani Zdravilišča Laško. Predavatelja sta bila priznan strokovnjaka s področja zaščite in reševanja Rajko Simič in Julij Jeraj, univ.dipl. obramboslovca.
Fanči Moljk
Naša bodočnost
Vlada se v letu 2007 hvali s gospodarsko rastjo, mlade mamice in očki pa se ponašajo z občutno povečano rodnostjo.
Tokrat so se v trboveljski porodnišnici otroci uravnoteženo rojevali — 13 deklic in 13 fantkov.
I I. 12.2007
Barbika Rožič, Trg revolucije 2, Sevnica - hči Lea Podlesnik Maja Fajfer, Petelinkarjeva 5, Zagorje ob Savi - sin Filip Košič
13.	12.2007
Nevenka Kovačevič, Cemšenik 44, Zagorje ob Savi - sin Žiga Lavrič
Marjetka Erman, Kladje pri Krmelju, Šentjanž, Sevnica - sin Ožbej Florjančič
14.	12.2007
Karmen Kuder, Potoška vas 46, Zagorje ob Savi - sin Matic Ležič
15.	12,2007
Ksenija Felicijan, Log 25, Hrastnik - sin Tilen Jerman Lara Anžel, Sitarjeva c. 25, Litija - sin Alex Klavdija Selčan, Škofja vas , Celje - hči Ema
16.	12.2007
Vahida Smajlagič.Trg borcev NOB, Dol pri Hrastniku - hči Lamija
Marija Vidgaj, Gabrsko 18 c,Trbovlje - hči Ajda
17.	12. 2007
Hirmis Ramadani, Levstikova 2, Litija - sin Musa
18.	12.2007
Urška Borišek Grošelj, Šklendrovec 15, Zagorje ob Savi - sin Urban Gorišek
19.	12.2007
Alja Vozelj, Čolnišče 26, Zagorje ob Savi - sin Miha Veronika Jager, Keršičeva c. 23 a,Trbovlje - hči Ana Spela Režun, Kešetovo 6,Trbovlje - hči Tita Razinger Helena Nap ret, Gore 3, Dol pri Hrastniku - hči Špela 21.12. 2007
Tomka Brčina, Naselje Aleša Kaplje 68, Hrastnik — hči Anhela
Sabina Bec, Trg revolucije 26,Trbovlje - sin Maks Urh Barbara Zelenko, Novi log 21, Hrastnik - hči Tiana Rea Lipec
Natalija Pirnauer, Dol pri Litiji 19, Litija - hči Lana Zajc
22.	12. 2007
Marta Poglajen, Loke 12, Izlake - sin Gal Julija Klančišar, Opekarna 2 a,Trbovlje - hči Zoja Veronika	Novak, Podkraj 41 a, Hrastnik - sin Jan
Kreže
23.	12.2007
Sevime Hamiti, Opekartna 7,Trbovlje - hči Medina
24.	12.2007
Sonja Zupančič, Log 28 c., Hrastnik - hči Lana
Branka Osredkar, Cesta zmage 45, Zagorje ob Savi - sin
Rok Hauptman
ISKRENO ČESTITAMO
Grad gradič na Nlinšah
Prav zabavno je bilo, ko so se zagorske podružnične šole zbrale pred dnevi na Mlinšah. Otroci so si ogledali predstavo, ki so jo pripravile vzgojiteljice zagorskega vrtca in se nasmejali gozdnim živalim, ki so si zaželele toplega zavetja v gradiču. Zgodba se je seveda žalostno končala, saj je medved gradič podrl.Vzgojitelji-ce pa so nadobudno publiko navdušile kot prave profesionalke. Pridružil se jim je še dedek mraz, ki je šolarje pobaral, če so bili kaj pridni. Otroci so se veselo sladkali z lizikami in se z dedkom dogovorili za novo druženje čez leto dni.
Slike, besedilo:St.R.
® H£Fm/Kt£PüfiMCA
Darežljivi Božiček
Letošnji december je za Slovence nadpovprečno darežljiv. Pomislite, kaj vse smo dobili tik pred božičnimi prazniki in kaj nas še vse čaka do novega leta in takoj, ko nastopi leto 2008. Pa ne samo letos, že pred 17 leti se je dobri mož izkazal z da-režljivostjo. Podaril nam je samostojnost. No ja, sami smo 23. decembra leta 1990 in pol leta kasneje z orožjem obranili, kar smo na referendumu izglasovali, brez pomoči lepo rejenega in rdečeličnega starčka pa verjetno ne bi šlo vse tako gladko kot po maslu namazano.
Božiček, kot mitološko bitje, naj bi bil ustvarjen v odraslih glavah, namenjen pa otrokom. S svojimi nadnaravnimi sposobnosti in čutom za pravičnost, naj bi vse videl in enkrat na leto vsakega nagradil, odvisno kaj si je kdo s svojimi dejanji skozi celo leto zaslužil. Čista pravljica bi kdo dejal. Morda. To, da je stari dobri mož, na katoliško sceno bil pred stoletji postavljen, je bilo dobro premišljeno. Tako dobro, da svojega uroka niti skozi stoletja nadnaravno bitje ni izgubilo. Bolj, ko postaja človeštvo vsakodnevno neprizadeto do vseh krivic, ki se porajajo okrog nas, bolj se krepi avtoriteta izmišljenega dobrotnika in pravičnika.
Igro, ki smo si jo izmislili odrasli, igramo vsi. Otroci pišejo Božičku pisma, odrasli pa igramo vlogo starega, dobrega strička. Scena je idilična in popolna. Mož, ki med letom pridno spi, se vsako leto v decembrskih dneh prebudi in darila ter dobroto deli. Srečni pa smo vsi, še najbolj trgovci, ki pridno prodajajo in štejejo dobičke.
Božiček ob svojem času na ljudi deluje kot omama. Povsem odrasli ljudje, ki so si v davni preteklosti izmislili dobrega in poštenega starega strička zaradi otrok, so očitno skozi stoletja podlegli pravljici namenjeni drobižku človeštva in enkrat v letu, ko se približujejo božični prazniki, padejo v nakupovalni trans. Evropa v zadnjih dneh praznuje premik šengenske meje in prosto gibanje državljanov EU znotraj unije. Ljudje se veselijo. Božiček je letos še posebej radodaren tudi do Slovencev.V soboto, 22. decembra 2007, bomo tako, poleg proslavljanja zaradi Šengena, priča svečani zaprisegi novega predsednika države. Proslavam v mesecu decembru kar ni videti konca. Da pa je Božiček zares dostojen pridevnikom; dober, pravičen, dokazuje v našem prostoru že vrsto let. Prav nič častihlepen očitno ni mitološki stari mož in trohice egoizma, tako lastnega človeški naravi, ne premore. Vsako leto svojemu socialistničnemu kolegu prepusti dovolj prostora in časa, da tudi on odigra svojo pravljično vlogo dobrotnika in pravičnika.Tako bo Dedku mrazu letos prepustil, da se bomo Slovenci lahko šest mesecev igrali oblast nad celotno EU.
Darila tudi Božiček in Dedek mraz ne dobita zastonj. Letos smo jih s podražitvami in v obliki visoke inflacije v zadnjih mesecih leta 2007 Božičku že plačali. Za račune, ki jih bomo dobili takoj na začetku leta 2008 in se bodo nanašali na darila Dedka mraza, bomo morali po napovedih makroekonomskih strokovnjakov v svoje mošnjičke še seči. Darežljivost tandema dobrih starčkov pač ni zastonj.
Nič hudega. Do naslednjega decembra bomo preluknjane nogavice zakrpali in jih s prihranki ponovno napolnili.
Mefisto
Ženske v letu 2008
1.	Kadar se odločate med možem in ljubimcem, se odločite prav, saj mož ne bo izvedel. (Zakon enakopravnosti)
2.	Če vam govorijo, da nikakor ne kažete svojih let, ne verjemite - prepričani so, da ste deset let starejši.(Princip lažnega ogledala)
3.	Če hočete ostati res mladostni, proslavljajte rojstni dan vsaki dve leti. (Pravilo preskoka)
4.	Ne ponočujte, ne vdajajte se alkoholu in razvratu - obstaja 90- odstotna verjetnost, da srečate moža (Načelo presenečenja).
5.	Ne ukvarjajte s feminizmom! Kdo bo pa vzgajal otroke, brisal prah, kuhal in likal? (Temeljna zapoved zakonske sreče)
6.	Ne nasedajte govoricam, da podpirate pet vogalov hiše ! gradbeniki bi se vam smejali. (Zakon statike)
7.	Če pozabi na vajino obletnico poroke, ga nikar ne spominjajte - ne bodite sadistka. (Zakon nesreče)
8.	Vsak dan mu vsaj enkrat recite, da je seksi. Drobne laži ohranjajo zakon. (Načelo mačizma)
9.	Lastnega moža ne primerjajte s poštarjem. Poštar pride in gre, vaš mož pa gre zato, da bi prišel. (Teorija sreče)
10.	Kadar je bolan,ga ljubkujte, mu kuhajte čajčke in ga nasploh razvajajte. Samo takrat lahko iz njega iztisnete priznanje, da ste čudovita soproga. (Manipulativno načelo prehlada)
11.	Če je odšel po cigarete in se ni vrnil,je nehal kaditi (Pravilo izginjanja).
12.	Če ste prepričani, da je njegova ljubezen res slepa, se večkrat poglejte v ogledalo. (Zakon nujne diete)
13.	Bodite mu mati, žena in prijateljica. Ljubico si bo že poiskal sam. (Nujni zakon zakonske sreče)
Moški v letu 2008
1.	Sodelavk si ne poskušajte podrediti z avtoriteto, ampak s šarmom. Ljubeče vam bodo služile do smrti.(Modrost iz harema)
2.	Vsak moški lahko spravi v posteljo vsako žensko, če ve, kaj ji mora govoriti.(Z jezikom se daleč pride)
3.	Ženske najraje slišijo, česar same ne verjamejo: da so pametne, da so lepe, spet lepe, drugačnih pa sploh ni. (Umetnost pihanja na dušo in sajenja rožic)
4.	Ne razlagajte, kakšen je vaš zakonski stan, da boste lahko v kateremkoli trenutku odigrali pravično ogorčenje. (Svoboda je zakon)
5.	Preden se zlažete, trikrat premislite, kako bi jo lahko prizadeli z resnico. (Lepa beseda lepo mesto najde)
6.	Nikdar ni tako lepo, da ne bi moglo biti še lepše. (Načelo nadomestljivosti)
7.	Če vam očita, da preveč delate, ji dokažite, da se moti. Delajte še ob nedeljah in praznikih. (Delo osvobaja)
8.	Več, ko jih boste pahnili v obup, več jih bo koprnelo za vami. (Lastne napake so najslajše napake)
9.	Če vam verjame, je lahkomiselna, če vam ne, je pokvarjena. (Načelo moralne izprijenosti)
10.	Mogoče ste res rekli vse to, kar pravi, a to še ne pomeni, da ste tudi mislili tako.(Umetnost diplomacije)
I I. Če ima po naključju prav, lahko še vedno uporabite pravico do molka. (Osnovni seznam človekovih pravic)
12.	Če ste šli predaleč, se ne opravičujte. Lahko bi podvomila, da ste popolni. (Vsakdo ima pravico verovati)
13.	Ne obljubljajte, kar nameravate izpolniti, obljubite tisto, kar se zagotovo ne bo zgodilo. (Načelo nesmrtne ljubezni)
Dobrodošli v hipermarketu EBOB® ZAGORJE!
■o
"d
d)
>*
(O
</>
(O
N
ro
c
ro
m
O 0) IO =5 " O 0) .Q :=* >-o I-= o
° S > 2 0)
L-
Ö)
l_
I-
o
o
m
oo
m
to
ir>
oo
o
c
£
0)
£
w
d
">•
m
U)
to
N
m
JC
c
to
-Q
<§>
O
ro
35
o
Q.
d)
www.banka-zasavje.si