81. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 10. aprila 1899.
XXXII. leto
SLOVENSKI NAROD.
lahaja vaak dan ivečar, isimli nedelje in prasnike, ter velja po polti prejeman aa avstro-ogorske dežele za vse leto 10 gld., aa pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meneč 1 gl 1. 40 kr. Za Ljubljano brea poBiljanja na dom ta vse leto 13 gld., aa četrt leta 3 gld. 30 kr, aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. — Na naročbe, brea iBtodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plaCuje ae od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jodenkrat tiska, po 6 kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj hq izvole" franko?ati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. UpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. »ee administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 5t. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
IN'U'foil Hl. 34«
Organizacija kranjskih trgovcev in obrtnikov.
Oovoril na shodu dne 6. t. m. Fr. Peče.
Slavni zbor, velecenjeni tovariši!
Razveseliti mora vsakega tovariša ogromna udeležba pri današnjem prvem občnem shodu trgovcev in obrtnikov. Prihiteli ste z vseh stranij naše domovine in to navzlic zaprekam in žuganju naših nasprotnikov. Udeležba pri shodu je najglav-nejši protest proti gonji, katera se je uprizorila proti nam.
To je tembolj vredno uvaževanja in naglašanja, če se pomisli, s kako strastjo in srditostjo so so izvestni gospodje v ta prepotrebni shod zagnali, in kako so se trudili, da že v kali zatro vsako organizacijo našega stanu.
Naravnost infamno pa je to nasprotovanje organizaciji trgovcev in obrtnikov iz tega razloga, ker se povsod pospešuj e organizacija stanov, ker se vsem drugim stanovom privoščijo dobrote in olajšave stanovskih teženj potom združevanja in bodi samo za naš stan, za trgovce in obrtnike izjema.
Ogromna udeležba pri današnjem shodu je mogočen odgovor in slovesna manifestacija proti divji gonji naših nasprotnikov, in je dokaz, da se tudi mi zavedamo svojih pravic in da ne potrebujemo paten-tovanih rešiteljev vseh stanov, da si opo-moremo. V našem stanu je dovolj sposobnih mož, ki bodo vztrajno in neovrgljivo branili naše pravice in delovali na obrambo našega stanu.
Glasilo naših nasprotnikov, „ Slovenec", nam je v št. 69. t. 1. vrgel psovko v obraz, češ, da se shoda ne udeleži noben pošten in spoštovan trgovec. Po „Slovencu" ni nobeden izmej Vas, kar Vas je danes tukaj zbranih, pošten in spoštovan človek. Istina pa je, da obstoji današnji shod iz poštenih mož, iz najuglednejših trgovcev in obrtnikov, a podle duše, ki nas s takimi insulti
obkladajo, ne dosežejo niti našega zaničevanja.
Trdi se, da se pustimo zlorabljati v politične namene, ker se hočemo organizo-vati. To ni res Hvalo srno dolžni .Slov. Narodu", ki je jedini list, kateri se je za nas zavzel, a gola resnica je, da samo nasprotniki v politične namene organizujejo ljudstvo, da si ustanavljajo društva sarno v okrepljenje svoje stranke, ker so ta društva zgolj orodje gotove politične klike. Naa je privedla na shod samo sila in potreba, prišli smo vsled tega, ker moramo misliti na svojo obrambo pred pogubnimi naklepi naših nasprotnikov.
Pravi se, da se organizujemo na boj proti konsumentorn. To je perfidna laž, kakor si jo zamore izmisliti sarno zloben sovražnik. Prva skrb vsacega trgovca in obrtnika je, da vstreže konsumentorn, in mi se tega tudi vestno in pošteno držimo, pač pa so naši nasprotniki trgovcem in obrtnikom naravnost napovedali boj, so jim napovedali, da jih uničijo, pač pa nasprotniki na celi črti že sedaj sistematično uničujejo trgovski in obrtni stan.
Našim nasprotnikom je vsako sred stvo dobro, da nas počrnijo, da nam ukradejo pošteno ime. Mej drugimi obrekovanji trde, da trgovci in obrtniki ljudstvo odirajo in da so trgovci in obrtniki krivi, da je bilo prodanih obilo kmetskih domov.
Ako se je kje tudi kaj tacega zgodilo, bila je to izjema. Taki slučaji so redki in so se na Slovenskem zgodili le malokje po domačinih, nego največkrat po tujcih. Sicer pa za posameznika ni odgovorna celota, in znana resnica je, da so trgovci in obrtniki v tisočih slučajih ljudstvu pomagali in bodo tako tudi v prihodnje. Naš srednji stan je stal pri narodnem preporodu v prvih vrstah in deluje povsod nesebično in požrtvovalno v prospeh naroda in ljudstva.
Delovanje konsumnih društev je pokazalo, kako je organizacija trgovcev in obrtnikov potrebna. Če bi konsumria društva bila zasnovana na reelni podlagi, če
bi to bila le kupčijska društva, bi se dalo ž njimi konkurirati. Ali konkurenca je sedaj nemogoča, ker se za društva dela reklama v cerkvi in v spovednici, ker so ta društva v prvi vrsti politična, in ker se nobena oblast ne briga, da bi se ta društva držala obstoječih zakonov. Skušnja uči, da ta društva tudi ničesar ne koristijo. Na to, da bi kaj koristila, nihče ne gleda, glavno je, da uniči politične nasprotnike.
Organizacija trgovcev in obrtnikov pa ni le potrebna radi delovanja tistih društev, ki ugonobljajo eksistenco marljivih in poštenih trgovcev in obrtnikov, potrebna je organizacija tudi radi konkurenr-e z večjimi tržišči radi spoznavanja z veletržci v večjih trgovskih mestih radi povzdige malega trgovca, radi cenejšega nakupa blaga, radi povzdige kredita malega trgovca in radi osvobojenja od tujega kapitala.
V svrho organizacije je najprej potrebno splošno društvo. Temu društvu pristopimo vsi, da tako pomaga celota posameznikom, in da z združenmi močmi branimo trgovski in obrtni stan. Društvo bo imelo nalogo delovati na omejitev delokroga konsumnih društev in zlasti na to, da ne dobe gostilničarske koncesije. Ta društva imajo največ upliva vsled tega, ker imajo gostilne, in ker se jim dopušča, da prezirajo vse zakonske predpise. Nadalje bo naše društvo imelo nalogo, da členom v pravdnih stvareh pomaga, da pošilja peticije in pritožbe na zakonodajne zastope na ministerstvo in na trgovsko in obrtno zbornico, da pošilja deputacije na merodajna mesta, da vpliva na poslance, da vstvari potrebnih podružnic, da nadzoruje konsumna društva po zaupnikih in naznanja pristojnim oblastvom vse nepravilnosti, katere se zgode.
Toda delokrog novega društva bo Še širši. Društvo bo imelo nalogo, ustanoviti denaren zavod in sicer banko, ki naj skrbi za trgovski in obrtni kredit, naj uredi informacijski oddelek in naj pospešuje prizadevanja za ustanovitev trg. šole v Ljubljani.
Dolžnost je vseh trgovcev in obrtnikov, da se krepko oklenemo tega društva. Naj bi organizaciji pristopili vsi trgovci in obrtniki brez ozira na stranko, kateri pripadajo, ker tu najdejo pomoč v gmotnem in v duševnem oziru. U6 koristi organizacija vsem stanovom, koristila bo tudi nam. Organizacija bo dokaz, da se ne damo za-vratno umoriti, ker imamo tisto pravico do življenja kakor vsak drugi stan. Naj bi današnji dan rodil obilo sadu na korist trgovskega in obrtnega stanu! To se zgodi, ako boderno svoje pravice branili z odločnostjo in z združenimi močrni, po geslu, da sloga jači. nesloga tlači.
Deželni zbor kranjski.
(VII. seja dne 7. aprila.)
Konec.)
Posl. pl. Lenkh je nasvetoval, naj se dež odboru naroči, delati na to, da kemično preskušališče prevzame država ali dežela in da stavi primerne predloge; kateri predlog je bil sprejet.
O ustanovitvi kmetijske šole na Gorenjskem se je razvila daljša debata.
Posl. Langer je vprašal, kaj .se je zgodilo za to stvar, na kar je posl. Povše pojasnil, da je kmetijska družba na to stvar odgovorila meseca marca, vlada pa je meseca marca naznanila, da bi za to šolo ne mogla dovoliti izdatnega prispevka, da pa je pripravljena, za nepopolno speci jalno šolo za Goren;sko dati primerno ustanovno podporo, ne pa tudi za troške vzdrževanja prispevati. Dež. odbor bo nadaljeval svoje studije in v prihodnjem zasedanju stavil sveje predloge.
— Posl. A ž m a n je to pojasnilo vzel na znanje.
Posl. grof Barbo je rekel, da ni bil pri seji kmetijske družbe, ko se je izrekla, za sedaj, da zadostuje šola na Grmu in ni treba nove na Gorenjskem. Ko bi bil na-vzočen. bi bil glasoval za novo šolo, kajti le če je kmetovalec strokovno omikan, zamore biti kos svoji nalogi.
LISTEK.
Pridiga.
(PortugiSko napisal Albcrto Braga.)
Đilo je na dan velikega praznika. Že od zgodnjega jutra stal sem, naslonjen ob zid svojega vrta, v senci akacije, v kateri je pel slavec — da gledam romarje, ki so hiteli trum orna na prostor pred cerkev.
Predno se je prišlo v atrij, stala sta dva častna stebra, popolnoma okrašena z rožmarinom in barvastimi zastavami.
Ob 11. uri dopoludne se je slišalo samo še mrmranje zbrane množice. Na cesti ni bil skoro nikdo več; tisti pa, kateri so se še bližali romarskemu kraju, hodili so po časi in trudno tik ob kmetijah, da se izognejo pekočemu julijskemu aolncu.
Ob ovinku ceste se je prikazal nakrat voz gospe Viscondusse, katera naj bi bila to leto „sodnica" na slavnosti.
Mimoidoči so postajali, se stiskali k zidu in pozdravljali z udanostno ponižnostjo. Odprti voz sta vlekli dve angleški muli, kateri sta težko sopihali; kočijaž pa je sedel kakor sveča na kozlu, nogi stegneni in bič v desnici. V vozu, leno nazaj naslonjena, je sedela senora Viscondessa, uljudno pozdravljajoč z lahnim nagibanjem glave na desno in na levo. Pepelnatobarvani aolnčnik • o je varoval pekočega solnoa. Nje nasproti
je sedel gospod župnik, še mlad obrit človek, v bliščeči se sutani, čipkastimi našitki in atlasto kapico na glavi. Roke je držal sklenjene, in oči so mu visele na zeleni, s čipkami obrobljeni obleki Viscondesse, katera se je pred njim razprostirala, kakor pahljača.
Romarji so počakali toliko časa, da se je peljal voz mimo; potem so se pogledovali in samozavestno nasmihali.
Ko je izstopila senora Viscondessa pri cerkvenih vratih, izpustili so nekoliko raket; jaz pa, kateri nisem mislil prisostvo vati slavnosti, sem si prižgal cigareto in šel počasi proti cerkvi, dokler se ni začela pridiga.
Cerkev je bila okrašena s škrlatastimi preprogami. T»-stran preproge je stalo ljudstvo nabasano, se napajajoč na bogatem okrasku cerkve. Trije patri, sključeni od starosti in ed teže z zlatom obšitih sukenj, so sedeli ob strani.
Gospa Viscondessa je stopila hitro skozi stranska vrata, katera so peljala v zakristijo in pokleknila pred oltarjem. Ko je dovolj molila, se je prekrižala počasi in se vsedla.
V tem hipu je nastal mej verniki šum, župnik je stopil na lečo. — Njegovi ozki, beli roki je zakrival do nohtov široki rokav. Župnik je pogledal vernike in pokleknil. Potem je zopet vstal, porinil nekoliko rokav nazaj, popravil fttolo, slavnostno sa*
kašljal in si potem z robcem lahno obrisal ustni. Potem se je naslonil naprej; mej tem ko je položil roki na rob lece, je s tihim glasom začel:
„Mulierem fortem'juies inveniet ? Pro-verb 31." Bila je pridiga sv. Elizabete-mu-čenice. Župnik je povedal njeno Življenje od časa, ko se je v svojih palačah posvetila molitvi in dobrodelnosti. Poročila se je s kraljem Dinizem, ali kmalu ji je ogrenila kraljeva nezvestoba izdano srce.
„Kajti", zaklical je župnik in vzdignil roko, „kolikokrat pač zakriva kraljičin plašč tužno srce! V sredi krasne palače, obdana od vse bliščeče visokosti, hči in soproga kralja, kakor spartanska kraljica, quae Regis filia, Regis uxor, ni imela sveta kraljica miru.
„Bila je kraljica, Regis uxor, bila je mogočna, bila je bogata; ali največje njeno bogastvo je bila njena duša. Množina zlata njenih zakladnic, ni imela visoke vrednosti njenega srca, — čisto, pristno, Žlahtno zlato, katero se ne obrabi pri rabljenju, katero pa množi in čisti raba svetih dejanj!"
Nekatere žene so začele jokati same ginjenosti, in gospa Viscondessa, katera je pazno poslušala,je zamižala vznak pritrjevanja.
Župnik je nadaljeval pripovedovati od svetnice, kako je rada pomagala nesrečnikom, Povedal je čudež spremenjenja rož v kruh, ko jo je jedenkrat zasačil kralj na dobrodelnih potih.
Potem je stegnil roki v paralelnih črtah predse, kakor bi hotel vse presenečene poslušalce k sebi potegniti, in zopet začel: „Toraj vidite, čemu je denar ! Ne mislite, da ste nesrečni, Če tudi niste bogati! Ne pustite se premotiti od skoposti, da se ne bode v vašem srcu vila in je izpolnjevala, kakor zvita kača pekla I"
In kazoč s prstom proti nebu, nadaljeval je s Še slovesnejšim glasom: „Tara je previdnost božja! Ona je dala bogatim zlata, da ga razdele mej revne. Prošnja ni ponižanje, niti sramota! Lep primer dal nam je Jezus sam, ko je učil svoje učence ponižno prositi".
„In kaj je večja tolažba", je nadaljeval župnik, „kakor z milodari podpirati tiste, kateri so manj obdarovani z bogatimi lastmi tega sveta? Lačne nasititi, žejne napajati, gole oblačiti, solze vdov sušiti, sirote varovati, starost podpirati! O, sveta dolžnost ljubezni do bližnjega! Najsvetejša cvetka na oltarju božjem! Usmiljena ljubezen do bližnjega ..."
To je bilo presenetljivo. Poslušalce je pretresal mraz; kakor magnetični tok navdušenosti prešinilo je vernike. In potem je končal župnik s prijaznim, tihim glasom, v katerem je svetoval posnemati Jezusa, kateri je, proseč darov, hodil po deželah* in bogatinom, posnemati sveto kralj iaelPfc & zabeto, katera je nesrečnikom razdelpi bogatstvo svojih palac. \$i'J
Posl. vit. Langer je odgovoril na neke opazke posl. Povšeta, rekši, da kmetijska družba ni kompetentna odločilno govoriti pri deželnokuIt urnih zadevah in predlagal, naj predloži dež. odbor tiskano poročilo o vseh izjavah v tej zadevi in naj v prihodnjem zasedanju stavi konkretne nasvete.
Na to je posl. Po v še rekel, da tiskano poročilo predloži, da pa treba stvar
dobro  premisliti,  predno se sprožijo konkretni nasveti.
Ko je še poročevalec Lenarčič rekel, da kmetijska družba sicer nima odločilne besede, da pa je poklicana izreči svoje mnenje, je posl. Langer svoj predlog modificiral tako, da naj dež. odbor o svojem delovanju glede kmetijske šole za Gorenj sko poroča, in je bil ta predlog sprejet.
Posl. Božič se je oglasil p i točki o živinoreji, pojasnivši, da se gojene nade niso izpolnile. Zakon je pomanjkljiv in se nemarno izvaja. Pomanjkanje bikov je velikansko, in so biki pogostoraa slabi Tudi se ne ozira dosti na čistokrvne pasme. Licencovalne komisije niso stroge, glavarstva pa delajo površno in se nikdar ne zmenijo, če imajo občine tudi v resnici bike. Mehkoba pri licencovanju ni več umestna, zlasti z ozirora na hvalevredno delovanje kmetijske družbe in dež. odbora. Tudi se spuščajo celo nelicencovani biki. To bi danes ne smelo več biti. Velik nedostatek je tudi to, da so načelniki lic. komisij okr. glavarji, ki o sposobnosti bikov prav nič ne razumejo. Komisije naj se predrugačijo in tudi pocenijo, ker so sedaj neprimerno drage. Misel, da se ustanove pasemska okrožja, je jako umestna. Naša živinoreja se še ni približala umni živinoreji. Potrebno bi bila, da se skrb za govedorejo odvzame občinam, ker tej nalogi niso kos. Ako ae uvedejo pasemska okrožja, naj bi se napravili tudi odbori, ki bi skrbeli za dobre bike. za pravilno spuščanje, za postajališča itd. Govornik je predlagal: Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru naroča se skrbeti za to, da se zakon o povzdigi živinoreje točno izvaja; da skliče enketo, ki naj prouči nedostatke zakona o povzdigi živinoreje ter naj končno v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru predloži načrt za premembo zakona o povzdigi živinoreje.
Dež. predsednik baron H ein je dejal, da je sedanji zakon dobro uplival na živinorejo, a ne da se tajiti, da so se pojavili nedostatki. Dež. odbor je že sestavil novelo k zakonu in jo predložil dež. vladi, ki je zadnji mesec sporočila dež. odboru svoje mnenje. Vlada ni tistih mislij kakor dež. odbor. Božičevi nasveti se bodo morali pri sestavi zakona uvaževati, in tudi enketa bo koristna, tako da bo v prihodnjem zasedanju možno priti do končnih sklepov.
Ko je še posl. Po vše razložil razliko v nazorih mej vlado in dež. odborom zlasti glede pasemskih  okrožij  in licencovalnih
„Amen I"
In hitro, rudeč in sopeč, zapustil je lečo in si brisal z robcem kaplje potu raz čela. *
Isti dan je bil povabljen gospod župnik k gospej Viscondessi na kosilo. Ko sem prišel, končali so z jedjo in sedli v šotor na terasi. Viscondessi nasproti je sedel župnik, leno naslonjen v širok stol iz vrb in srkajoč v malih požirkih svojo kavo.
Čestital sem mu na njegovi pridigi, in tudi Viscondessa vzdignila je navdušeno glavo in živo pritrjevala: „Imenitno! Imenitno ! Povejte mi", se je obrnila k meni, in me vdarila lahno po kolenu, „ali se vam ne zdi, da gospod župnik deklarnuje lepše, kakor Bmilia Adelaida iz gledališča Donna Maria?"
„Ah!u sem zaklical presenečen od tega primera, „na vsak način !*
Sluga je prišel, da sprejme ključe. Pristopil je k Viscondessi in polglasno rekel: „ Spodaj je uboga žena, ki prosi Vaše blagorodje za kak milodar!"
„Kaka drznost", je zaklicala nevoljno, in čelo se ji je izgubančilo. „Daj ji radi mene malenkost, Francisco!"
Gospod župnik, kateri je hotel ravno izpiti zadnji požirek kave, je obstal s po-vzdigneno čašo pri teh besedah in rekel nekoliko nevoljno i „ Ali, gospa Viscondessa« — in počasi je majal z glavo — „gospa Viscondessa, s tem podpirate le ljudi v njih slabih navadah; bodete videli, da se je ne bodete več odkrižali. In potem, ravno ta ženska ni vredna tega. .
komisij ter se izrekel za enketo, inje posl Lenarčič pritrdil, je bil sprejet Božičev predlog.
Posl. Zelen je govoril o varstvu t i Če v in predlagal, naj dež. vlada stori pri namestništvu v Trsta korake, da ae bode zakon o varstvu tičev tudi na Primorskem strogo izvrševal, a je svoj predlog po nasvetu poroč. Lenarčiča premenil v tem smislu, da se osrednja vlada opozarja na to in prosi, naj ukaže podrejenimoblastora, kar je v tem oziru treba.
Posl. Seh\veiger je predlagal, naj vlada za streljanje proti toči dovoli jednake prispevke kakor dežela in naj zniža ceno smodnika. — Sprejeto.
Nadaljuje svoje poročilo je posl. Lenarčič razpravljal o nedostatkih pri železnicah. Z ozirom na padanje cene bukovih izdelkov je bila lani v dež. zboru podana interpelacija, vsled katere je dež. predsednik izjavil, da mu je trgovinski minister obljubil, to stvar intenzivno študirati. Zgodilo se pa ni ničesar Upravni svet dolenjskih železnic se je bavil z vprašanjem o znižanju tarifov za take izdelke ali storil doslej tudi ni še ničesar. Vsled tega je izvažanje tavolet silno zastalo, in je nebroj teh izdelkov na razpolago, katerih za nobeno ceno ni možno prodati. Južna železnica je sicer pripravljena, znižati tarif od Ljubljane do Trsta za take izdelke za 6 gld. pri vagonu, toda bati se je, da se bo to znižanje toliko časa odlašalo, da se pripravljeni tavoleti pokvarijo, in da postanejo nerabni za kupčijo. Poročevalec je nasvetoval, naj deželni odbor naprosi vlado, da izposluje pri južni železnici znatno znižanje tarifov za transport lesa v Trst in na Reko in naj vpraša že-leznično ministerstvo, do kara je prišlo studiranje vprašanja o znižanju tarifov dolenjskih železnic in o eksportu bukovih izdelkov.
Končno je poročevalec, govoreč o pogozdovanju Krasa, še nasvetoval, naj se komisiji za pogozdovanje Krasa sporoče želje dež. zbora glede pogozdovanja.
Deželni predsednik baron H e i n je pojasnil, da je v tej zadevi posredoval pri treh trgovinskih ministrih, a prav hitre premembe v trgovinskem ministerstvu so vzrok, da stvar še ni dognana. Posedanjih trgovinskih pogodbah menda ni upanja, da se sedanje eksportne razmere premene. Ministerstvo skuša eksport tavoletov napeljati na Japonsko, iz česar se da sklepati, da smatra konkurenco naših tavolet proti amerikanskim izdelkom za nemogočo.
Posl. dr. Schaffer je obžaloval, da se ni predložilo tiskano poročilo o tej zadevi, na kar so bili stavljeni predlogi sprejeti.
S tem je bila končana razprava o „de-želni kulturi" in je bila seja po prečitanju interpelacije posl. dr. Majarona glede ravnopravnosti pri grašketn nadsodišču zaključena.
V I JiiMJanl. 10. aprila.
Vseučiliški štrajki v Rusiji.
Vse ruske visoke šole so zaprte, vsi velikošolci izmatrikulirani.   Ker so se pridružile velikošolcem tudi peterburške ve-likošolke, je zaprta tudi  ondotna visoka šola za gospe in gospodične.   Izmej 1000 dijakinj so jih 206 za vselej  izključili ter jim ukazali, da morajo oditi tekom treh dnij v svoje rojstne kraje. 0 vzroku, da so zaprli vse visoke šole, poroča se „Neue Freie Presse" iz Moskve:   Vsled posredovanja moskovskih in  peterburških profesorjev se je v Moskvi štrajkajočim dijakom 15. marca naznanilo, da se začne 25. marca zopet redni pouk na vseučiliščih. Tistega dne so bile vse šole polne, toda dijaki niso prišli poslušat predavanj, nego izjavit, da bodo štrajkali dotlej, da se jim da zadoščenje radi žaljenja po policiji. Ker pa je bil del dijakov proti nadaljnemu štrajku, so nastali na vseučilišču hrupni izgredi, pri katerih so se visokolci prav fantovsko pretepali.   Štrajkujoči  visokošolci  so razbili šolske klopi, in končno so se jim pridružili tudi spočetka proti štrajku nastopajoči kolege.   Tedaj šele je dobil rektor moskovskega vseučilišča iz Peterburga ukaz, naj zapre vseučilišče in  izključi vse dijake. Štrajk pa se je razširil na vse univerze, katere  so sedaj  vse   zaključene. Javno mneije je  na   strani   dijakov. „Novoje Vremja" je pisalo proti njim ter svetovalo vladi, naj štrajkujoče dijake kratko izključi. Ta pisava je vzbudila veliko ogorčenost mej Rusi.  Premnogo učenjafikih društev, mej temi oarska zgodovinska družba in
mineraloško društvo, ter vsa dijaška bralna društva so odpovedala naročnino. Slavni pravnik Araenjev je tudi v lista .Pravo* ostro protestiral proti pisavi .Novega Vr " Vsled tega so dijaki jako samozavestni, in menda še dolgo ne bo mira.
Grške ministarska kriza.
Zaimis je odstopil, in kralj js pozval Delvannisa, naj sestavi nov kabinet De-Ivannis pa je kraljevo povabilo zavrnil. Bržčas pride sedaj na krmilo Zaimiaov glavni nasprotnik, Theotokis, ki sprejme poleg predsedstva tudi notranje minister stvo. Zunanje ministerstvo bi imel Rama noss, finance pa Sinufloulos.
Nova razkritja v Drevfusovi afsri.
Kakor znano, je začel pariški „Fi-garo" objavljati natančne zapisnike kazenske kamore glede revizije Drevfuaove obsodbe. Ti zapisniki vzbujajo na Francoskem in povsod drugod največjo senzacijo, saj razkrivajo kolosalno površnost, s katero je vojaško sodišče sodilo in obsodilo Drevfusa, pojasnujejo nečuveni vpliv francoske generalitete in neverjetno podlost njenih kreatur a la Esterhazv. Protirevizt-jonisti so silno potrti radi objave teh zapisnikov, in povzročili so, da je začela vlada „Figara" preganjati, ker so njegovi zapisniki — prenatančni in predoslovni. „Inde pendance Belge" pa trdi, da je izročila vlada sama vse akte omenjenemu časopisu, in da je vse preganjanje le navidezno. Vlada je želela namreč sama, da se prižge Francozom luč. Že dolge mesece se je borila vlada brezupešno proti nacijonalistom in reakcijonarcem, ki so z geslom „za čast armade" razburjali narod ter hujskali proti reviziji. Vlada je bila nekako v su-ženstvu generalitete. Vlada je prepričana o sokrivdi nekaterih višjih častnikov, a jih ni mogla zapreti, ker se je bala nacionalistov in rekcijonarcev ter razdraženega naroda. Zato ni mogla storiti ničesar dru-zega kakor razkriti vso resnico ter objaviti urbi et orbi vlogo, katero so igrali podkupljeni višji vojaki, jezuitje in monarhisti, ti gospodarji Francije. Ako pa tudi domnevanje lista ,Ind. Belge" morda ni povsem utemeljeno, ostane vendar uspeh isti: narod spozna istino!
Padec Maloluss.
Rezidence vodje Filipinskih vstašev, Aguinalda, mesta Malolosa so se v četrtek polastili Amerikanci ter ga zasedli s 4000 vojaki. Okolica pa je seveda tudi zavarovana. Generala Mac Arthur so sprejeli v Malolosu Kitajci, ki so javili, da Filipinci na odpor sploh mislili niso, nego so se umaknili že na vse zgodaj proti severozahodu. .Palača" Aguinalda je bila lesena hiša. Amerikanci ne mislijo preganjati vstašev, ki so se umaknili v gore, kamor jim ne more slediti nihče Vročina je grozna, mej Amerikanci razsajajo bolezni- V kratkem se začne tudi deževje.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10. aprila.
— Osebne vesti. Notar v Žužemberku, g. Matija Bežan je premeščen v Maren-berg na Štajerskem. — Okr. komisar pri dež. vladi baron Rikard Apfaltrem je imenovan c. in kr. komornikora.
— Deželni zbor. VIII. seja bo jutri, dne 11. aprila ob 10. uri dopoludne. Dnevni red: 1. Branje zapisnika VII. deželnozborske seje, dne 7. aprila t. 1. 2. Naznanila de-želno-zborskega predsedstva. 3. Priloga 42. Poročilo deželnega odbora o poizvedbah, katere so se vršile zaradi učiteljskega pokojninskega zaklada. 4. Priloga 44. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži glavna bilanca ljubljanskega mestnega loterijskega posojila z dotičnimi računskimi sklepi za leto 1807. in proračuna posojilnega in amortizacijskega zaklada za leto 1809. 5. Ustno poročilo iinančnega odseka o proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za leto 1899. ter o dotičnih peticijah. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1897. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji mlekarske zadruge v Vrbici za podporo. 8. Ustno poročilo finančnega od« seka o prošnji posestnikov iz Novevasi pri Žireh za podporo za popravo občinske poti po račevski dolini. 0. Ustno poročilo upravnega odseka glede ustanovitve občinskih posredovalnih uradov. 10. Ustno poročilo upravnega odseka o samostalnom predlogu gospoda poslanca Ivana Hribarja
glede podaljšanja veljavnosti nekaterih do-ločeb zakona z dne 23. junija 1896, drž. sak. It 68. 11. Ustno posolilo aptavaega odseka o prošnji slovenskega učiteljskega društva v Ljubljani za odstranitev nekaterih nedostatkov v pravnih razmerah kranjskega očiteljstva. 13. Ustno poročilo upravnega odseka o § 3. B letnega poročila: Agrarne razmere. 13 Ustno poročilo finančnega odseka o peticijah, in sicer: a) Blandine pL Gariboldi sa zvišanje miloščine;
b) Marije And roj na, vdova deželnega po-močnega uradnika, za dovolitev miloščine;
c) upravnega sveta Elizabetine otroške bolnice v Ljubljani za dovolitev podpore za daljna tri leta. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) slovenskega Čebelarskega društva v Ljubljani, da se sklene zakon proti razširjenju čebel ne gnjilobe, b) okraj no-cest nega odbora v Črnomlju za podržavljenje okrajne ceste Luža Štrekljevec-črnomelj in deželne ceste Črnomelj-Vinica; c) županstev v Krškem, Mokronogu in drugih, da bi Krško meščansko šolo prevzela v oskrbo, 15. Ustno poročilo upravnega odseka o § 6. letnega poročila: Občila. IG. Volitev posebnega odseka 9 članov za pretresovanje vprašanja glede gospodarskih zadrug (konsumnih društev). 17. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu kranjske kmetijske šole na Grmu za leto 1897. 18 Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zaklada prisilne delavnice za leto 1897. 19. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada prisilne delavnice za leto 1899 ter o prošnjah umirovljenih paznikov Antona Štrukelj na in Valentina Vrančiča za zvišanje pokojnine, in pazniške vdove Frančiške Tomazin za miloščino. 20. Ustno poročilo upravnega odseka glede uvrstitve občinske ceste, ki se na zapadni strani vasi Kramplje odcepi od okrajne ceste Velike Lašice-Bloke in drži čez Lahovo na Ravnik, med okrajne ceste.
21. Ustno poročilo upravnega odseka o uvrstitvi v cestnem okraju postojinskem se nahajajoče občinske ceste, ki se od okrajne ceste Dilce-Studeno-Planina med Brinjem in Studenim odcepi in drži na Bukovje in Gorenje, med okrajne ceste.
22. Ustno poročilo upravnega odseka o peticijah, in sicer: a) Krašovec Valentina, občinskega odbornika v Št. Petru, da bi se določbe občinskega zakona natančno spolno vale; b) vasi Breze in Jurjevica za napravo vodovoda; c) posestnikov iz Jakovce, občina Vrabce, za napravo načrtov za vodovod.
— Občinski svet ima jutri, v torek 11. aprila izredno sejo. Na dnevnem redu so predsedstvena naznanila in poročilo direktorija mestne elektrarne o ponudbah glede naprave električne cestne železnice v Ljubljani.
— Klerikalne volilna shoda, ki sta
se včeraj vršila, sta o ba prinesla združenim klerikalcem in krščanskim socijalistom velik fijasko. Za dopoludanski shod v „Kato-liškem domu" so klerikalci kar od hiše do hiše agitirali. Razdajali so posebna vabila in v svojih listih naznanjali, da se zber6 vsi tisti mestni volilci, kateri so s sedanjim gospodarstvom na magistratu nezadovoljni-A ko je dr. Janez Evangelist Krek otvoril ta shod, je na svojo žalost videl, kako malo je tistih, kateri so s sedanjim gospodarstvom na magistratu nezadovoljni. V „Katoliškem domu" se je zbralo vsega skupaj kaci h 50 oseb in še te so zbobnali z veliko težavo. „Laufbursch" „Slovenskega Lista", Štefe, je ljudi kar na Turjaškem trgu ustavljal in jih nagovarjal, naj gredo v nKatoliški dom" na shod. Razen klerikalnih stebrov: dr. Kreka, Erzina, dr. Brejca, Petriča, Vencajza, Milana Kozaka, sluge kranjske hranilnice Kurenta, popa Goflarja in postreščeka Grila je bilo navzočih nekaj Šiškarjev, ki niso ljubljanski volilci, nekaj klerikalnih Trnovčanov in Krakovčanov in nekaj krščansko-socijalnih delavcev. Najmanj je bilo — ljubljanskih volilcev. Tu se je videlo, kako revno malo je ljudij, kateri bi hoteli sesti na klerikalne limanice. Shod je bil hitro končan, kajti dr. Krek je uvidel, da bi bilo vender pre-smešno, ako bi taka družbica postavila kandidate za občinski svet in je zategadelj volilce, katerih ni bilo dvajset, in nevoliloe, katerih je bilo kacih 30, hitro odslovil. Po-poludne je bil shod v Vodmatu. In tudi na tem shodu se klerikalna ~ stranka ni upala s svojimi kandidati na dan. Vodmatskega shoda se je udeležilo devet volilcev, sedem
A
tercijalk in 19 na volilcev. Shod ae je zaključil c naznanilom, da aa kandidat) a pozneje naznanijo. Kakor čujemo, sta določena za sedaj dva kandidata: dr. Krek, po domače „Štokarjev gospod" in pasar Kre-gar, ki je pri gosp. Tratnika v tako dobrem spominu. Tretji kandidat Se ni določen. Za kandidaturo se potegujeta znani Erzin in pa iz Radeč pribegli Petrič, a stranka se se ni odločila. Ko so se udelež-niki Vodmatskega shoda vračali domov, je neki duhovnik ogovoril možička, ki ni več prav sigurno stopal, a možice k ga je prav neotesano odslovil, rekši i Zdaj ko sem pijan, me poznate, prej ko sem bil žejen, me pa nobeden ni poznal!
— Klerikalen „Bierschvvefel". V soboto se je .Slovenec" Se jedenkrat lotil govora dra. Tavčarja o konsumnih društvih, in mu posvetil dolg članek. .Slovencu" smo za to prav hvaležni, saj je gotovo njegovo obiranje tega govora pripomoglo, da je došlo toliko naročil na dotično število našega lista, in ne le s Kranjskega, da smo morali napraviti posebne odtise, in da so tudi ti Že vsi posli, dasi jih je bilo narejenih več tisoč. „Slovenec" se v sobotni številki na vso moč trudi, da bi dr. Tavčarjev govor v nič del, a vse njegovo divjanje in tulenje samo kaže onemoglo jezo njegove stranke. Ako bi bil kdo klerikalce obdelal z bičem, da bi meso ksr v cunjah od njih viselo, bi ne tulili tako, kakor tulijo vsled tega govora. Na to, kar pisari „ Slo venec", pač ni vredno odgovarjati. To pisarjenje kaže, da je kazuistika katoliške žurnal iste že popolnoma poneumnila. Tako neslanih do-vtipov, tako šepastega dokazovanja in tako bedastih zavijanj, kakor v sobotnem „Slovencu1* že dolgo ni bilo čitati. Kar je povedal »Slovenec", je prsvi pravcati »Bier-schwefel". Tistim, ki ne poznajo tega izraza, kodi povedano, da je vzet iz žargona nemških buršev in da pomeni brezumno, vsem zakonom logike nasprotujoče, po alko holu narekovano besedičenje. „Bierschvvefel" je najprimernejše označenje za sobotni .Slovencev" članek, za kateri pa smo, kakor rečeno, „Slovencu" prav hvaležni, ker pridobi govoru dra. Tavčarja gotovo novih čitateljev, a kdor prečita ta govor, že sam spozna, pri čem da je, in kako vrednost ima „ Slovencevo" puhlo zabavljanje.
— „Slovenski List" oblajal je v svoji zadnji Številki shod trgovcev In obrtnikov in njega udeležnike po svoji stari navadi in je zarobljene svoje napade in zasramo-vanj a zabelil z vsakovrstnimi psovkami in obrekovanji.  Tako podlo piše samo znani
pop, ki je, izbrcan zaradi svojega izdajskega značaja iz vsake boljše družbe, in pri klerikalcih ravno tako zaničevan kakor pri narodni stranki, same togote že popolnoma stekel. Izkazali bi temu opljuvanerou poštenjaku preveliko čast, ako bi se z njegovimi podlostimi obširneje bavili. Pojasniti hočemo samo jedno stvar. „Dihur* očita g. Terdini, da jenemškutar. Nasproti temu konstatujemo, da je bil g. Terdina vedno narodnjak. Živel je dolgo let v Celovcu in tam rad podpiral vse narodne naprave, odkar pa je v Ljubljani, je vedno člen narodnih društev, stalen obiskovalec čitalnice, in je vedno volil z narodno stranko. Gosp. Terdina uživa, in to po pravici, splošno spoštovanje in mu ostane to spoštovanje kakor doslej, naj tudi podivjanci „Slov. Lista" brizgajo nanj svojo gnojnico. Ti ljudje stoje" pregloboko, da bi g. Terdino sploh razžaliti mogli.
— Duhovniške dolžnosti — pa shodi Svedrcev. Zakaj se del naše duhovščine najbolj briga, nam kaže jako drastično naslednji slučaj. Da pa ne bo povoda [kakim nesramnim zahtevkam po imenih, kakor se Vam dogodi, gosp. urednik, kadar radi obzirnosti za molči te osebo in kraj ter jedino le iz dobrega namena ožigosate slabo stvar, Še to kar takoj navedem. Gosp. Fr. Pešec, sedanji župnik na Robu, sicer skromna, a slavnoznana osebica še iz Časov svojega imenitnega nastopanja v Cirknici, uvidel je tudi te dni silno potrebo, da se udeleži tako važnega in krvavo potrebnega shoda »vseh prijateljev zadružnega gibanja" v Ljubljani. Radi posebne imenitnosti tako važne zadeve je bilo seveda neobhodno potrebno, da je šel že nekaj poprej v Ljubljano. In tako se je dogodilo, da je mej tem časom umrl neki mož v njegovi župniji nepreviden, drusega je pa komaj le zalotil nekaj hipov pred smrtjo kaplan iz sosedne
fare. Ljudstvo je radi tega ogorčeno, in marsikateremu se vsiljuje vprašanje, kaj je prav za prav dolžnost duhovnikova: ali obiskovati shode Svedrcev, ali pa deliti umirajočim poslednjo tolažbo? —
— Nsbirsnje za škofove sevode. K amničanje so sicer dobri katoličani ali vzlic temu se jim zde škofovi zavodi nepotrebni, in zato se tudi niso podvizali, da bi zanje kaj darovali. Toda kamniški dekan si je znal pomagati.  Izbral je dva vneta klerikalca in jima dal pooblastilo, da smeta po Kamniku od hiše do hiše pobirati prispevkov za škofove zavode.   Za veljavni zakon glede nabiranja darov se dekan seveda ni zmenil. Bržčas misli, da so se že povrnili časi, ko je duhovnik stal nad vsemi zakoni. Njegova pooblaščenca sta hodila od hiše do hiše. Bila sta tako nadležna, kakor ni noben židovski krošnjar. če so ju kje dvakrat čez prag vrgli, prišla sta v tretje skozi okno. Ves Kamnik je bil radi tega ogorčen. Na posled se je ogorčenje teh dveh mož zdelo celo politični oblasti preveč predrzno. Spomnila se je, da še ni razveljena naredba iz leta  1875. in se odločila, narediti konec temu počenjanju dekanovih pooblaščencev. Politična oblast jima je nabiranje prepovedala in konfiskovala nabrani denar, kateri se vrne darovalcem, dekanova pooblaščenca pa bode primerno kaznovala.  Ali zadene pravega krivca, kamniškega dekana, tudi kazen, še ne vemo.   Politična oblast je v tem slučaju korektno  in pravično postopala, znano je pa, da se tudi v drugih krajih izsiljujejo prispevki tako kakor v
Kamniku.
— Večer Prešernovih čestilcev. Kolosalni uspeh včerajšnje veselice na korist Prešernovemu spomeniku je napotil odbor, da se je odločil, ustreči občni želji in jutri, v torek to veselico ponoviti, zlasti že z ozirom na to, da je včeraj več sto ljudi j moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Pri jutrišnji veselici sodelovala bode zopet vojaška godba, postrežbo pa je prevzel restavrater g. Maver. Vstopnina je določena na 20 kr. Ker je danes po vsi Ljubljani samo jeden glas, da tako lepe, zabavne in sijajne veselice še ni bilo, pač ni treba, da
bi občinstvu še posebe priporočali obisk jutrišnje reprize, za katero je preskrbljeno, da bo prav tako znamenita in zabavna kakor je bila veselica v nedeljo. Začetek veselice je ob 8. uri zvečer, ne pa ob 7., kakor je pomotoma naznanjeno na lepakih.
— Velika veselica na korist Prešernovemu spomeniku se je izvršila sinoči v gorenjih sobanah „Narodnega doma" toli sijajno, kakor doslej Še nobena taka veselica. Še nikdar ni bilo ob jednaki priliki zbranega toliko občinstva, katerega je došlo ne le iz Ljubljane in okolice, nego tudi z Gorenjskega, Dolenjskega in Notranjskega uprav ogromno število. Naš prostrani „Narodni dom" je bil včeraj prvikrat premajhen, zato pa je moralo mnogo ljudij oditi, ker niso dobili niti kotička, kjer bi mogli vsaj — stati. Ta veselica združenih ženskih društev v Ljubljani se je zares vzorno posrečila, in prirediteljice so na svoj vspeh lahko prav posebno ponosne. Pridržuje" si obširnejši popis te prelepe veselice z izredno bogatim vzporedom za jutrišnjo što-vilko, konstatujemo danes le, da je bil ves arangement jako eleganten in okusen. Narodna tvrdka J. J. Naglas in dvorni založnik Mathian sta oskrbela naravnost
krasno dekoracijo raznih paviljonov, razstave in dvorane, in sicer kar treba omeniti s posebnim   priznanjem, brezplačno. Istotako gre največja hvala gospodoma in-ženerjema Ciuhi in C. Kochu, ki sta priredila zlasti prekrasno aranžirano električno razsvetljavo, ki je napravljaia uprav magičen vtisk.   O zaslugah vseh drugih faktorjev in o posameznih točkah vzporeda, ki se je izvršil vseskoz izvstno, spregovorimo jutri kaj več. Za danes naj izrečemo samo še svoje lastno veselje, da naša pred-poročila o tej veselici, katera smo prinašali minoli teden, niso bila pretirana, nego se je nudilo občinstvu na tej veselici še neprimerno več, kakor smo mu obljubljali. In tudi to se doslej še ni zgodilo!
— Čudno obnašanje. Pišejo nam: V soboto zvečer ob Vi7. uri šla je cveto rioa slovenskih dijakov Čez Hradeokega most. Pred njimi Šla sta dva topničarska častnika. Kar nakrat se obrne jeden proti dijakom, ki so govorili slovenski, ter pravi: „Dleses windische GekiatT, kan ioh nicht
weiter anhoren." — — Na to hodila sta častnika za dijaki. Ali je to prav, da nas olikani častniki na ta način žalijo? Pričakujemo, da se bode s poklicane strani proti takemu postopanju protestovalo in da vojaška oblast poskrbi, da se kaj takega več ne zgodi.
— Novi dsž. glavar goriški. Zgodilo se je, kakor smo poročali. Deželnim glavarjem na Goriškem je imenovan vodja laške stranke in strupeni nasprotnik dvotretjinske slovenske večine goriškega prebivalstva, dr. P a j er. S tem imenovanjem je slovenska delegacija dobila zaušnico, katera ne more ostati brez posledic.
— Živinsks Iskots ns Dolenjskem nastala je v grajščinskem hlevu na Brajte-novem pri Novem mestu. Novonastavljeni oskrbnik, neki „Majdar", nebrigajoč se na jesen za krmo, prišel je v zadrego, da nima sedaj razen plesnjive slame, živini, katere je nad 60 glav, ničesar poklajati. Vsled tega je že 5 najlepših brejih krav poginilo in sicer lakote, kakor je živino-zdravnik sam konštatoval. Drugi živini preti jednaka usoda, in je že tako shirana, da že vstajati ne more. Ali ni to mučenje živine kaznivo?
— Nesreče. V petek zvečer, t. j. 7. t. m., povozil je vlak v bližini kolodvora na Rakeku nekega Korošca — imenom Je-soppa. Mej največjim bučan jem vetra in mej dežjem drznil se je iti po tiru proti Postojini. To bučanje zmedlo ga je najbrž, tako da ni slišal vlaka, kateri ga je povozil in strašno razmesaril. Mogoče tudi, da se v svoji zmedenosti ni mogel umakniti, ker ravno nekako ob istem času se križata na istem mestu dva vlaka. — Pri Trbovljah je zidarju A. Mittoniju, ko je delal na železniškem nasipu, padel velik kamen na glavo in ga tako poškodoval, da je mož dva dni pozneje umrl.
— Poštne zadeve. Načelnikom društvene bolniške blagajne c. kr. neeraričnega osobja na Kranjskem, Primorskem in v Dalmaciji izvoljen je od strani odbora gosp. Fran Fajdiga, c kr. poštar v Sodražici namesto odstopivšega dosedanjega načelnika g. Alojzija Schreva, c. kr. poštarja ter predsednika društva c. kr poštnih upraviteljev v Jesenicah. Blagajna ostane torej nadalje v domačih rokph.
— Žganje ga je ubilo. Anton Gril iz Žec si je 5. t. m. privoščil toliko sladkega jeruša, da je vsled nj» ga umrl v nekem hlevu, kamor so ga pijanega prinesli.
— Na semenj dne 8. aprila je bilo prignanih 501 konj in volov, 148 krav in 42 telet, skupaj 691 glav. Da je bilo tako malo Živine na semenj prignane, bilo je krivo deževno vreme. Kupčija je bila sploh prav živahna, ker so prišli kupci z vseh krajev in so dobro kupovali in tudi dobro plačevali konje kakor tudi govejo živino.
* Vzorna brstovsks ljubezen. Iz Stutt-garta poročajo: Nedavno je padla v tukaj Šnji tvornici za sladni ekstrakt 151etna deklica v kotel, ki je bil poln te vrele tekočine. Nes rečnica se je pri tem grozno opekla, zlasti po spodnjem životu. Tekom zdravljenja pa so izjavili zdravniki, da se reši deklica le s tem, da se nadomesti sežgana dekličina koža s kožo druzega, zdravega človeka. Toda kdo naj si da potegniti s telesa svojo kožo? Nikogar niso našli. Končno pa je izjavil 161etni brat nesrečne deklice, Karol Frohnmuller, daje pripravljen žrtvovati sestrici del lastne kože. In res, dečku so rezali tri ure kožo z nog ter jo prenesli na sestro.
Telefonična in brzojavna poročila.
Nadvojvoda Ernest f.
Dunaj 10. aprila. Včeraj je bil pokopan nadvojvoda Ernest. Pogreba se je udeležil cesar z nadvojvodami in nadvojvodi-njami, zastopniki tujih vladarjev, vsi ministri, generaliteta ia drugi dostojanstveniki. Pre-zidij poslanske zbornice je zastopal dr. Fer-jančič.
Izvrševalni odbor desnice.
Dunaj 10. aprila. Načelnik izvrševal -nega odbora desnice, Jaworski, je imel v soboto daljše posvetovanje z mininsterskim predsednikom grofom Thunom, in je bilo sklenjeno, na dan 13. t. m. sklicano sejo izvrsevalnega odbora odložiti na poznejši čas. Shod nemških zaupnikov. Dunaj 10, aprila. Včeraj so se sešli pooblaščenci nemških strank na posveto-
vanje glede nemških postulatov. Odsotna sta bila Lueger in Hofmann - VVellenhof. Vseh udeleženikov je bilo 17. Poročevalci so bili: Prade za Češko, G ros s za Moravsko, Kaiser za Šlezijo, Liechten-stein za Gor. in Dol. Avstrijsko ter za Solnogra ško, Hochenburger za Štajersko, L e m i s c h za Koroško, S c h \v e g e 1 za Kranjsko in Grabmaver za Tirolsko. Sklenilo se je varovati najstrožjo tajnost glede posvetovanj in sklepov. Zaupniki so izvolili pododsek, v katerem so Groas, Hochenburger, B.irnreither, Pergelt, Liechten-stein in Prade. Toliko naznanja poseben komunike, privatno se poroča, da so zaupniki sklenili, zjediniti se najprej glede tistih zahtev, ki jih oglašajo vse nemške stranke za vse krono vine, potem šele o drugih zahtevah razpravljati. Pododsek začne svoje delo šele po zasedanju dež. zborov. Vojsške premembe.
Dunaj 10. aprila. Posebna izdaja vojaškega uradnega lista naznanja, da je vojni zapovednik v Pragi, grof Griinne, odstopil. Na njegovo mesto pride fcm. Fa-bini iz Košic, čegar naslednik postane podmaršal Pokor ny. Šef generalnega štaba v Pragi, polkovnik Boro vic, ostane na svojem mestu še nadalje.
VVolf in nemški liberslci.
Praga 10. aprila. Na shodu nemških učiteljev je Wolf priznal, da je o nemški liberalni stranki nedavno tega rekel, da ne bo prej miroval, dokler je popolnoma ne uniči. Rekel je tudi, da nemške abstinence ne o dobrava, češ , po Badeni-jevem odstopu so Nemci mogli v češkem deželnem zboru prav tako nastopiti, kakor prej v državnem zboru. Za slučaj, da se nemški mandati vsled abstinence anulirajo, napovedal je VVolf energičen boj nemškim liberalcem in njih slabotni politiki, ter prorok o v al svoji stranki sijajno zmago, češ, da so štiri petine Nemcev na češkem v njenem taboru.
Tržaška bolniška bisgsjns.
Trst 10. aprila Boj za okrajno bolniško blagajno, kateri je mej laškimi radi-kalci in mej socijalnim i demokrati trajal celo leto, je bil včeraj dobojevan in se je končal s popolno zmago socijalnih demokratov.
Zanimiv volilni shod.
Ino most 10. aprila. Klerikalni poslanec Kap ferer je za včeraj sklical shod volicev v Hali. Na shod so prišli nemški nacijonalci, in vsled tega se Kapferer ni upal na shod. Zborovalci so sprejeli resolucijo, s katero se izreka Kapfererju zaničevanje in se ga poživlja, naj odloži mandat.
Izgredi v Bukureštu.
Bukurešt 10. aprila. Narodna liberalna stranka je priredila včeraj javen shod, na katerem sta govorila ministerski predsednik Sturdza in finančni minister. Shod je ostro obsodil gonjo proti Siurdzi. Zajedno so imeli nasprotniki shod. Fleva je vlado ostro napadal in poživljal svoje pristaše na upor. Flevovi pristaši so uprizorili poulične izgrede, katerim je vojaštvo naredilo konec. Mnogo oseb je bilo aretovanih, mej njimi senator Brabeceanu, kateri je hotel z revolverjem streljati na vojake.
Narodno gospodarstvo.
— Licitacija. Dne 1. majnika 1899 ob 9. uri dopoludne prodajalo se bode potom ustmene dražbe pri c. in kr. topničarskem skladišču v Pulji starinsko blago (železo, jeklo, verige, odpadki usnja, vrvi in lepenke, cunje itd.). Pismene ponudbe sprejema gori navedeno skladišče do 30. aprila 1899 11. ure dopoludne. Razglas se lahko vpogleda v pisarni trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani.
Izjava.
V „ Soči« z dne 7. aprila t. L št. 28 je notica iz Tolmina govoreča o ravnopravnosti bivšega g. glavarja in po njegovem odhodu o celih vrstah pritožeb, o terorizo-vanju tujcev in o nemškutarjenja v Tolminu.
Na podtikanju in sumničenju, da bi bil jaz ono notico pisal, izjavljam slovesno, da tega nisem storil. Sploh se meni v tem oziru krivica dela, in proti takim in jednakim podtikanjem in sumničenjem odločno protestujem.
V Tolminu 8. aprila 1899.
Andr. Vrtovec.
Darila.
Uredništvu naSegal 11 s t al |e p o si al a Za   družbo  sv.   Cirila   in   Matoda: G.
Helena Baudek ▼ Ljubljani mesto venca na krsto pok. Ivana Benedika, cerkovnika pri Sv. Petru v Ljubljani 6 kron. — Živela darovalka!
Umrli so v Ljubljani:
Dne H aprila: Jernej Kahne. tapetnik, 58 let. Mestni trg st. 10, vsled raka. — Ksaverija Čerček. c. kr knjigovodjeva hči, 12 let, Vodmat Stev 109. vnetje možganske mrene. — Ivan Re-nedik, i-erkvemk in posestnik," 63 let, sv. Petra cesta Stv 78, ntrpnjenje pljuč.
Meteorologično poročilo.
Vitina nad morjem 306-3 m.   Srednji «r»£nl tlak 730 0 mm.
1	čas opazovanja	Stanje hari>-metra v mm.
8.	9 zvečer	7U4 fi
9 •	7. zjutraj 2. po pol.	7-2-1 7-2; r>
•	9. zvečer	7309
10. ■	7. zjutraj 2. popol.	7336 78811
29 b g
Vetrovi
Nebo
»1
is
6 8 al. ivzhod del. jasno S S
^ si ssvzh skuroobl. ^ 9 8 al. svzhod  oblačno | do
7-0 I  al.; jug jasno
1-8 Isl.fjug;
13 5 sr.r'jug
jasno jasno
S 5
O O
Srednja temperatura subote in nedelje 55° in 7 2°, normale: 8'3° in 8 51.
D\a.na.jslsa "borza.
dne" 10, aprila 1899.
Skupni državni dolg v notah. .	100 gld		80 kr.
Skupni državni dolg v srebru	100		50 „
Avstrijska zlata renta   .   .  . .	120	•	08 ,
AvBtnjska kronska renta 4" „. .	100		40 „
Ogerska zlata renta 4" „.   .   . .	119		66 „
Ogerska krunska renta 4" 0    . .	97		15 ,
Avstn >-^gerske bančne delnice .	920	n	25 *
		n	
	120	t?	70 „
NemSki drž. bankovci za 100 mark	59	.	081, „
2« mark..........	11	n	79 n
2U frankov.........	9		B8«/| n
	44	„	35 „
C kr cekini ........	6	n	67 „
0L3T* Vso vrednostna papirja praakrbuje BANKA			
MAKS VERŠEC, LJubljana, Selenburgove ulica 3.			
Sračke na mesečna obroka po.	2, 3,	5-	lO (Id.
Urarskega pomočnika
18 do 20 let starega, vzprejmem takoj.
Franc Benedičič
(660—2) urar v Škofjiloki.
Krepak deček
poštenih starižev se vzprejme takoj za učenca v špecerijsko prodajalnico v Ljubljani. — Kje? pove upravniStvo „Sloven-skega Naroda". (600—3)
Caojara si naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzemam m lzvrSnjem točno naročila na
kavo, čaj, olje, rlž, makerone, delikatese, sadje, ribe, vina 1.1 d.
Pofidjatve v omotih po b kil oddajam po posti, one od 30 kr. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take poSiljntve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. krćmarjam. dro linam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine *ii žele o raznih prilikah nabav ti si specijalitete, katerih se na deželi ne dobi, aH pa le zelo drago, n. pr.
morske ribe ln rake, sveie sadje, fino olje i. t d.
Glavni moj namen J« razpošiljati dobro blago ln po nizki oani
Cenike razpofeljem radovoljno in brezplačno. Za p  n. gg. trgovce imam poseben cenik in zamorem dajati blago po tako  nizkih  kap h, da se ne bojim konkurence. (S37—50)
Tudi Mprrjenaavin savstopatva lu vaalto-|ai~ca poareilovamjas.
Z odličnim spoštovanjem adani
v Trstu, v ulici San Francesco štet. 6.
Izvod iz voznega red«
▼•Uavaa «4 «*e 1. ekteara Odaad Is Iajmbljama jol. kol. Trati. Ob 13. un f» ■. po no*i oaobai vlak v Trbil, Beljak, Celovec, Frajuanafaste. Ljubšo; Asa SeUtbal Aoaae, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Liac, na Dunaj via Amaterten. — Ob 7. uri 6 m. ijntraj oaobni vlak v Trbiž. Poctabel, Beljak, Celovec, Fran-aenafesta, Ljubno, Dunaj; ees Selathal v Sol nog rad ; Čez Amatetteu na Dunaj. — Ob 11. ari 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sel zt hal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m. popol mine oaobai vlak v Trbiž, Beltak, Celovec, Ljubno; čez Selit h al v 8olnograd, Lend-Oaatain, Zeli ob jezera, luomost, Bregenc, Cunh, Oenevu, Pariz, čez Kloia-Reiniog v Steyr, Line, Bndi»j«vice, Plaenj, Marijine vare, Heb, Francove v/are, Karlova vare, Prago, Lipako, Dunaj via Amstttte.i, — Proga v/ lova aaeato ta v/ Kočevja. Osobni vlaki: Ob 6. ari 54 m. ijntraj, ob 1. uri o5 na. popoladne, ob rt. ari 55 m. »večer. — Prihod t LJubljano j. k. Proga Is Trbiža, Ob 6. ari 46. m. ejntraj oaobni vlak ■ Dunaja via Am-■tetten. iz Lipakega, Prage, Francovib varov, Karlovih varov, Heba, Mari) inih varov, PUnja, Budejevic, Solno grad«, Linca, Stejra, Aaaaoaa, Ljabna, Celovca, Beljaka, Franzenafeate. — Ob 11. ari 17. m. dopoludne opobni vlak z Dunaja via Amatetten, Karlovih varov. doba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Soloograda. Linca. 8tpyra, Pariza, Oeneve, Carina, Bregenca, Ino-moata, Zella ob jezera, Lend • Oasteina, Ljabna, Celovca, Linca, Ponrabla. — Ob 4. ari 57 m. popoladne oaobni vlak ■ Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensteate, Pontabla. — Ob 9. ari 6 m. zve-čt-r osobni vlak a Dunaja, Ljaboa, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga %% STovaga aaeata ln Ko-dev/Ja Oaobni vlaki: Ob 8. ari 2L m. zjutraj, ob Si. un &2 m. popoladne i a ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod ls LJubljano d. k v aTftSl-1* Ob 7. ari 23 m. zjutraj, ob S. uri 5 m. popoladne, ob 6. ari 50 m. — Prlžtod ▼ LJubljano d. k. Is Kamnika. Ob 6. uri 56 m. zjutraj, ob 11. 8 m. dopoludne, ob 6. ori IU m. (1)
Proda se radi bolezni
10-12 parov konj
s kočijami In vorml ln ostalo k tem pripadajočo oprav«.
Ob jednem se daje v najem jako
dobro urejen
ki se nahaja v sredini mesta, na obsežnem prostoru, v zvezi s hišo.
Nadalje se prodajo
spra? e, ^^.za sUatUsca Biva
vse pod ii tej P« volj noj i i in I po« *oJI.
Kupci naj se blagovolijo obrniti naravnost na JFranJa Hulz-a« lastnika v Rešil« (681-D
Brady-jeva
kapljice
za želodec
(prej Marijaceljske kapljice za želodec)
prirejene v lekarni ,,prl o«er«tWrm kralju." Karla  Br»dy-Ja na Danaja  I., Flclšeh-■uarkt 1
ohf*> ItkuMiio In  pox.iM.to zdravilo, ki oalvlja ta »krepcaje selode«, e« Je pre-t»a%a   moleaa  ln  apluh   pri aeloilčnlli bui«*4-inavh.
Cena steklenici • • 40 nove« Dvojna steklenica. 1© nove.
Dsojam ae opozarjati Se jedenkrat, da se meje kapljice za želodec cestokrat ponarejajo. Pazi naj se torej pri kupovanja na gorenjo varstveno znamko a popplaona O. Brady in naj se zavrne vse kot nepristne, ako nimajo te znamke in piMlplna C. Brady.
lekarnarja
(prej VfiarljMvr«l|Mke kapljice a« zelo Jee)
so   shranjene  v  rudećih  nagubanih skatljah in imajo   podobo  sv.  Matere   Božje Marijaceljske (kot varstveno znamko). Pod' to znamko mora biti podpis £\#\aitj' Deli so navedeni. Kapljlee aa ftelodee ae pristne dobivajo v 1680-171      %neh lekarnah.
Kapljice za želodec
sobo
% separatnim vhodom (eventualno z malim kabinetom vred) brez kuhinje. — Ponudbe čim prej posta restants LJubljana pod šifro. „Snslnost". (661—2)
in specijalitete v krušnih krožnikih in Izprehodnlh
palicah itd. itd. so valed mojih znižanih režijskih Btrofikov, ker nimam več ulično prodajalnico, tako po ceni, kakor nikjer drugod. Poskusila bode to potrdila. (631—7) Z veleapoBtovanjcm
FRANC STAMPFL
Oledaliska stolba 3, zraven „Tonhalls".
Štev. 11.591.
(682—1)
se mm leto IN9B oddaja v najem.
Pismene ali ustne ponudbe sprejema da SO. t- m* in pogoje naznanja mestni komisarijat v navadnih uradnih urah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne* 6. aprila 1899.
Za večjo parno žago
se iščejo:
1 Izpranan vodja lakoma-
tlve« zdrav, krepek in trezen, z mesečno plačo 50 gld., prostim stanovanjem in kur -javo na razpolaganje,
1 Izprašan kurilec lokomotive, z mesečno plačo 35 gld.,
1 Ispra&an kiirllec kotlov« z mesečno plačo 35 gld.,
1 kijucavnlcar (izveden v delih žaginega obrta) z mesečno plačo 35 gld.,
f arozdnl manipulant« taki, ki ima že v enakem delovanji praktične izkušnje, ima prednost, z raes. plačo 50 gld.
Ponudbe naj se pošiljajo (680)
upravi žage Hornwald pošta zelem, postaja Kočevje.
I Za spomlad [
priporoča
AVG. AGNOLA
L Ljubljaaa, Dunajska cesta 9
II poleg „Figovos"
} steklenine, porcelana, 1
.......
zrcal, šip itd.
posebno pa (608—6)
ia gostilne
v mestu in na deželi.
\
• Oj^#a,av sa ajuDiuuc ,
I v mestu in na deSeli. J
I Vrčki, kozarci in steklenice J
j po islo nizkih conah. J
Kulmbachsko pivo
w staMaiiloal.
priznano zdravilo in krepilo sa bolnike
j« v sslogi trgovine (21—81)
pri „Zlaferoaru
•t.
Na prodaj je
lahek, nov, na pol pokrit m
za jednega ali dva konja; kočijažev sedež
se lahko proč vzame. Istotam se tudi proda po jako ugodni ceni
voz za prevažanje kruha, sifona ali mleka.
Natančne poizvedbe: Radeckega cesta (Kravja dolina) it. 3. (645—3)
V torek, dne 11. aprila 1.1.
ob 10. uri dopoludne
prodalo se bo
v skladišču na juž. kolodvoru v Ljubljani po javni dražbi
10 sodov slivovke.
Sporco 1315 k(j. K obilni udeležbi vabi (668-3) načelništvo postaje.
■e prodajo (390-3)
tirjatve do dolžnikov na Kranjskem in Primorskem
pr. circa 4O0O gld. a. v.
Pojasnila daje upravitelj konkurzne mase
dr. ESznll Maolitatacli
dvorni in sodni odvetnik Dunaj, VII.« Meubaugaaic 1A.
NajviSjo priznanje Nj. c. in kr. Visokosti presvetle gospe prestolonaslednika vdove nadvojvodinje Štefanija.
Stefanijine zobne kapljice
lekarnarja
Piccoli-ja v Ljubljani
9
m
h I*'
m
□
dvornega dobavitelja Nj. svet. papeže Leona XIII. Primirans v hltjijenicnih razstavah v Lon-donu, Parira. Oenovi, v n. mejnarodni far* macavtilkl ratitavl ▼ Pragi ln
vjubilejski razstavi na Dunaj! 1.1898.
Vporabljala jih jo opotovano Nj. c. in kr. VisokoHt presvetla gospa prestolonaslednika vdova 3a.*xćL-v©i"vo<3.1n3av Stafa«.ija v najvi&jo Nje zadovoljnost (tajnifiki dopis iz Laksenburga s 30. dne oktobra 1894) in jo glasom objavila Nje gosp. najvišjega dvornega mojstra z dne 27. decembra 1898 Stev. 230 iz leta 1897 najmilostivej&e blagovolila dovoliti, da se smejo po lekarnarju Piccoli-ju v Ljubljani iznajdene in izdelane zobne kapljice imenovati Stefanijine lobne kapljice.
Nekej kapljic na pavoli se dene v votli I (1) c   zob in vtolažijo bolečine. (582)
i
BSf* Pod Trančo št. 2.
Veliko
zalogo
priporoča
|j1»>^ J. Soklič.
tra. z »? o?ubjx pod jsrfl oat
3» -j^sMrss&sj&sj^j^s^^
i
Avgust Repič
sodar
Ljubljana, Kolizejske ulice štev. 16
■V Traovaoa se priporoča si. občinstvu in naznanja, da izdeluje in popravlja vsakovrstne sode iz hrastovega in mehkega lesa po najnižjih cenah. — Kupuje In prodaje staro vinsko 16 posodo. I
saaaaaasasaaaaaa aa#.ai
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na Izbero.
VsakerSna naroČila izvr&ujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo.   Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 15
4   Josip Reich ►
4 likanje snkna, barvanja in > 4 kemična spiralnica ► \  Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 t>
d se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k 2 15 dela. f
'      Postrefbe točna. — Oene alake. f
•Ir^^r^^r^r    ojp ^nm^m^m^m "sr^r
^e0sssa>
IV
Fran Oetter
i.
LJUBLJANA, Stavi trg 61.
15 Prva in najstarejša laloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje izvrstne alamoraznlce in mlatilnlce, katere se dobivajo vallo njih izbornosti ceno. — Oenlkl isatonj In poitnlne prosti.
15
Ign. Fasching-a vdove
ključavničarstvo
Poljanski naelp it. 6 (Relchova hlia)
priporoča svojo bogato zalogo
fttodilnlli ognjišč
najprIproatejalh kakor tudi najfInejaih, z žolto medjo alt mesingom montiranih za obklade z pečnicami ali kahlami. Popravljanja hitro in po ceni. Vnanja naročila se hitro izvr&d.
Največja izbar najnovejšega
svilnatega blaga
črnega in barvaatega sa cele obleke 16 in bluza, priporoča
Alojzij Persch6
Pred škofijo 22, poleg mestna hiše.
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip Nolli.
Tasatnine ia tisk „NArodns Tiskarna".
57
02