we podporne jednote III, tortk. 29. —pterebr« (8ept. 2»), IW1 Mašilo slovenske STKV.—NUMBER 227 Laval irt Briand v Berlinu VERJEVEM TABORU SE SIRI impak »dravijm j* oposoriln. d*, '.priporom >Bftcl ■ ' — -i, " • f ■ • P10SVBT« PROSVETA the en lightkmobvt Glasovi iz Haselbin * mm * • «MI Mojzesa čakajo.. Ce j« kdo dandanes vreden pomilovanja, •o one dobre dule, ki »o izgubile vero v vm, kar ao doaiej oboževale, zdaj pe tavajo naokrog brez upe in cilja in tekajo čudeža. V nekem liatu čitamo: "V vaem avejem življenju niaem videl taka histerije, gnilobe v politiki, sebičnosti v buaineaau ln ftupidnoati v vladi, kakršno vidim danes. Človek bi ae smejal, še bi ae bilo, tako žalostno. Dežela, ki velja za mogočno, napredno, bogato, civilizirano i« ki ae imenuje Združene države, je v tem momentu brez moči kakor pijana klada, ki leži v grabnu .. . Take konfuzlje nI bilo še nikdar. Na milijone Američanov je v stiski In proai pomoči, amerižka vlada pa obrača tem milijonom hrbet ln gleda v Evropo, kako bi tam pomagala odpraviti krilo ... Tu pa majhne koterije hinavcev s penami na ustih le vedno skulsjo diktirati moralni standard vssmu narodu. Delala je natlačena s komisijami, ki preiskujsjo vss, ssmo pravih vzrokov nale nesreče ss nihče ne dotakne . . . Devetdeset odstotkov nslsga bogastva js v rokah deeetlh odstotkov ljudi, kl imajo svoj sedež v Wsll Streetu in od Um diktirajo vsemu ljudstvu . . . Kdaj, oh, kdaj vstene na obzorju mož, ki popelje ameriško ljudstvo is puščave, v kaUro eo ga speljali sleparakl vodlUlji? Morda ss šs nI rodili" Ali nI hudo? Revež spoznava situacijo, od daleč ee mu Molči resalea, toda on leži s deželo vfed v grabnu — in čaka "moža, kl vsUne na ohsorju" in ga potegne te grabna ter popelje v sss as m rodil, no moral en umreti v jsrjcu i Takih Je na tieoče m milijone. 8emi svoji MoJassl nočejo biti. Od nskod drugod — is obiskov, morja ali koderkoli — mora priti. Poor sapsl "8hort sel I ing" Js borzlsnsks fraza, ki poda prsšsl nekaj — navadno vrednostne papirje na bere! — šeear še nimaš. To narediš v špekullmnju, da potem kupil isto stvar po nižji ceni In spet prodal a dobičkom. Papirjev sploh ne vidiš, ksr so v rokah večjih špekulantov. Vsa transakcija ee vrši aa papirju in na slepo srečo kakor pri kartah, ko sUvil aa denar. Kljub temu je "short sslling" legalna igra, kaUrs ee poslužuje na tieoče in tieoče malih špekulantov, drobnih uši, ki ae passjo na velikih Ipeknlantlh: finančnikih In drugih. ♦ • Ali jih je finančna depresija oplaMla? NI-ti_awfe ne. Dokler žive veliki paraziti, bodo žlvsli tudi mali. delavcev. Vsi žlvs od banko, 71 Mu 1M6, Je najsi ffaalo Priac Ilierrr at., 1 kstol IA In znoja seo RUte Cltjr, leU Kratka vest se glasi: Ko Je JUffanlo Prisoo odi at., New »upnika, ds mu js banko blagoslovi. Toda legep ae je slabo prijel. Bsnks Je sdaj saprla vrata in na tisočo IUll-Janov je izgubilo svoj deasr. Prisco js s svojimi sinovi vred obtožen sleparija. Wsllt Upajmo, da Italijanski vložniki kmalu poaabljo na banko in šegsn. Ali nI sam sveti oče enkrat lani. ali kdaj je Is bilo. blagoslovil vss Amsrike? kem šmiru smo danes! V Hevelandu Je neki monsignor Joseph Smlth, katoliški župnik, kl je oaaašen v poročilu sa "velikega prljetslja delavcev". Te dnt je avetoval aUvblnaklm delavcem, naj'al malo snilajo plače, s čimer es snllajo stroški gradbenih projektov In petem bo več dela. Ali nI monsignor velik prijatelj ? Kapitalisti le v splošnem reducirajo mezde. Delavtl bi seveda "kip lUliatom lahko prihranili U posel In bi al kar asm! snllali la sicer čim bolj nizko t Pa M bili lavcll fie boljli bi MU, še bi dolall kar ali samo sa "lunch* In "carfars", To bi še bolj znižalo isdatke delodajalcem. Zakaj monsignor ar »vetuje delodajalcem, naj sl malo snllajo dobičke? Tedaj bi verjeli, da je prijatelj delavcev. Tako ps vidimo, ds js prijatelj — drlmlajaleev. Pa pogiejU, v ka- vat, volite sa socijalisU, ki so nasprotniki %aplUliauMi in sedanjemu aiatemu. Kdor je nasprotnik kapiUlizma, je ps! prijatelj in vi pa pri volitvah volite sanj. (Opomba:—Kar smo vse priobčili, novno.) v V Rasi jo? Wls. — V njem času ae mnogo govori in pile o Rusiji; nekateri jo hvs-HJo, drugi jo grsjsjo, tretji pa priporočajo, da polijemo zastopnika tja, da prog« razmere in ko ee vrne, da nam predava o razmerah kakršne so v resnici danes v Rusiji. Jsz pa pravim, da to je vse nepotrebno, zakaj kdpr hoče izvedeti resnico iz Rusije. lahko izve v Ameriki bolj filtro in bolj pravično, kakor če {gre v Rusijo. Zakaj Rusija je velika ds-žeU in bi vzelo našega sastop-nika, da bi jo prehodil in preštudiral precej let, le bi šel pa aamo v Moskvo in Leningrad — zdi se mi, ds samo v teh dveh mestih bi* se naaitil študiran j a Rusiji. Smelo rečem, da bi tudi dosti vidsl in isvedel, ali naprsm celi Rusiji bi bUo toliko, kakor da bi vzel koaarec vode iz Michiganakega jeeera. Kakor že rečeno, da lahko Izvemo resnico o Rusiji tuksj hitreje, kakor če gremo tja prou-čsvst. Ssmo nsroČiU si delavske časopise. Slovenci si naro-ČIU Prosveto ln ProleUrca In čiUli boste v njih točno in resnično o delavskih razmerah iz cele Ruelje, ne samo iz Moskve ln Leningrada. Bodite uverje-nl, da deUvski listi kakor sU ProsveU in ProleUrec ne boeU zavajala ali hvalite kar ni za hvaliti, ksr njfhovs dolžnost je, da le držiU gesls pravičnosti, zsto ksr sU delavska in poma-gaU delavcem; podučujeU jih o razmerah kakršne so,.ps bodi iz Rusije, Amerike ali kjerkoli iz drugih delov aveU. Delavski Usti, pa naj bodo katsregakol! jezika, dobivajo poročila od drugih dslavskih listov, kl se danes tiskajo po vsem vetu. Ravno Uko ProsveU in doblvsU vesti is sveU od detevskih listov, ravno tgko pošteni kakor jšnjl. Zato je pa vsak Slovenca in vseh delavcev nost, ds člUjo' delavske Časopise. Pustimo delavce, ki jim dopusti denar in imajo veselje, naj grade v Rueijš, klrimi ho- Jsva soprog* fa^m** *kor l^n zsdAla. Imeli am< kegal nfkeMI ^frtfope dol«- karja, iz BMevilla John Kvar-tlcha, brate in družine, Iz Am-bridga Louis Uhernlka in družino, iz '^itUburgha Lou do prav gotovo Informirani kako je v Rusiji ln kam gredo, predno se podajo tjs. £ Vemo, da je težko tukajšnjim časopisom poročati resnico o Rusiji, ksr poročils pridejo v Ameriko prsdeUna, possbno U-ka, ki koristijo delavstvu, a u-rsdalkl znajo Uka predelana poročila brati med vrsticami da lahko porošajo resnico. Ml pa takim poročilom, ki Jih pile delavsko časopiajs uiJgmMpu. pa ho bolje kakor ds pošiljamo zastopnike v Ruelje. Verjemi- te v no Laval, predaodnlk franeoSke vlade, Ameriko v kratkem. To pomeni, ds je v za padnl Evropi nekaj slino trohlegn. Amerika, pripravi rože! mo Prosvetl in ffroletarou, ki pileU in še bosta plsaU o ime-rllkfh političnih mshinaeijah kakšne so in kakšne se bližajo, da bi I njimi zopet delavstvo posadili na osla ali slona. Ce bo-sU vi dslavci še nadalje verjeli kaplUllstlčnlm . mahinscijsm, gorje nam bo fte nadaljns 4 Iste. Ni treba misHti, da bodo odpravili industrijsko depresijo, če je ne boste sami potom valih zastopnikov, Če Jih pošljete Javne urade.* Vali zastopniki niso nobsnl drugi kot Stopite v socialistično ko ln verjemite njenim Ijem. ClUjte njih litem-tusfl ln potom tega boate znal kejv socislisem hoče dobrega atmrltl aa doUvstve ln IJlidltvo sploh. Kakor as čuje, mislijo poli tičal fsnatlkl pri prihodnjih vo. Iltvah zopet begati ljudstvo da bodo dali nasaj lato« la vino, tleti, k ho nikoli ds prisiljen, in Uko ne boffcle republikanska in demokratka stranka piva ln vina al pa Odpravila prohlMeljo, še bqi| prisiljeni polom glasov nleTpU ss Jih vite Iz politične s rane. KspiUllatlčni alatem napravil prohlMdjo ln t njo nekaj milijonarjev In ps milijone siromakov — In mnogo tisoč jih Je šla tudi na oni gvet. Torej, dragi delavci, če Me* U odpravit proh|>lcijo In stopiti v normalna čase, volite prihodnje leto sa socialistične kandidate. Ce hetet* imeti dobrine, do katerih ste upravičeni, ss pripravite ss volitve, drugo leto, ko boste lil giaeo- prejrtblcljo, če bodo U karpa ni res. Z« enaki ukrade, ne naflgt če ni prisilj Ule smo prejeli, Pošljite po- In druge novice Brldgeport, O. — Konferenca soc. klubov in društev Prosvetne matice zs U okraj, ki ss je vrtila v Bridgeportu, je bUa dobro obiskana, ravno tako ludi piknik v prid konference. Razprave so bile živshne in premišljene. Sprejetih Je bilo več važnih zaključkov kot v prid delavskim publikacijam, pojalenju klubov in kako pridobiti mladino v našo sredo. Ns razpravi js bilo tudi, aadnja točka, naseljevanje delavstva v RUsljo. t. Konferenca je zaključila, da bo IU stvari na roko, ako gvidi, da bo IU polteno naprej, ne pe, ako bi kdo lel Rusijo gledat za deUvske žulje in bi ne prbu. I pravih podatkov. Prihodnja konference se zopet vrli enknat v januarju v Bridgeportu. Odbor je bil izvoljen vss stari, rassn s. Albine Kravama, kl zavzame meeto organizatorice sa Glencoe. Po konferenci so hsm aodrugin je kluba It 11 priredile obed« potem smo Hi vsi na piknik, na katerem je bila kot glavna govornica Jane Pradel iz Latroba, Pa. Ona Je v lepem govpru v scenskem kot angleškem Jeziku opi-razmere in mizerijo delavstva. Priporočala je mladini, da se pridruži spe. stranki, kot tudi odrastlim. Ona je dobra govornica — to spravi v dobro voljo ln lati hip pripravi, da morsš resno misliti. Pridobila si j* zaupanje delavcev in želimo, da bi jo kaj kmalu zopet slišali. Na programu je bil tudAmla-dl Viktor TušeM, ki ga j ara. To imajo te v navadi zadnjih par let in so Imeli vedno Sober uspeh. Vrši se 10. okt. v društveni dvorani. — 16. avg. je C. & Steel zlnižaUmezde 200r 000 delavcem in nI bilo nikjer nič posebnega, vaaj v tukajšnjih listih se je molčalo. Ko to pišem, se ps poroča, da bodo vse večje korporacije, med njimi U. S. Steel, znižale mezdo zopet za 10 odstotkov. To ho 1. oh* V mesecu in pol 20 odstotkov znižanja! 2e sedaj se. nič ne zasluži, delamo po dvs do tri dni na teden in dva mofta na enem delu ali trije na dveh delih. Kaj bo— /ima je tukaj? Ali se bo delavstvo zbudilo? Treba je shoda in pradavanja, da se masa Izobraci in gre v boj. Na Labor day je komunistični govornik tukaj udrihal po ao-cialististih. To kaže. da netijo samo boje med delavstvom. Na Cheswicku, Pa., je komunistični govornik v začetku zadnje sUv-kerekel na shodu sUvlurjev, da RUsija jim bo dala $10,000,000 z* ta boj. Kje so milijoni? Taka taktika, ki jo vodijo ti voditelji, je v pogubo, ne pa da bi delavec kam prišel. Namesto, da bi i delali roka v roki, pa netijo aorraštvo. Ne verjamem, da bi k«J takega delali v Rusiji. Zato se pa tudi njih delo kaše v pravi luči. ,&ukatf podirajo tovarno U. S. Steel, v kateri je delalo 400 ljudi JCam bodo šli, je vprašanje Kot se jih je nekaj izrazilo, da bodo stopili h klubu št. U JSZ. Se,*naznanja, da klub zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 0. dopoldne v društveni dvorani. Poziva se tudi Ware sodru-ge, da se udeležujejo sej. Imar mo dosti, sa razmotrivati, posebno sedaj, ko nas tare mizerija. Pevski odsek kluba It. 11 gre poyoljno naprej pod vodstvom sodr. Fr. Matkota. Kdor Ima veselje do petja, naj .pristopi. Nastopil je na pikniku konference -sept. in bo zopet nastopil 24. okt. Le naprej, tbor "Naprej T Vm čast vam, ki se žrtvujete za na|p slovensko pesem. Joseph 8noy. Midwaya John in Mi še nekateri ki jih niaem zapom- fWaMMfbo bili navzoči starši Jane Fradelove. Zabava je bUa živahna. Posebno je bil zastopan —^ VVindsor HelghU, W. V% $gm Upi*" živi par zavednih nslih as*!* Kfevo Ijenlkov in se bodo pridrutlli klubu It 11. Dobitek (Elgin uro* J* dobil JoŠko Oven la Chleaga. To naj vsi, ki so Imeli številke, vzamejo na znsnje. Bila je It. 190. Nsli sodrugl in sodruginje so pridno delali vee dan. Priznanje gre Ivani Rebol, Mary Kroflich st., Rose dkoff, U. Snoy, Patru Kroflich, Josephu fikoff, I. lled-rick in I. Kravanja. Dan 20. eept ne bo kmal u pozabljen. Bili smo v skrbeh, ker zjutraj je grmelo ln padal dež, pa narava se včasih tudi usmili uboge deUvsks pare. In res smo imeli lep dan kot nalašč. Hvala vsem, ki po listke pokupili in vssm, ki so pomagali, da ae Je stvsr v zadovoljstvo Iztekla. Napravili ravno nismo dobička, js pa moralno u-apelo. Kajti zavedali smo se, v kaki krizi se dsUvstvo nahaja, zato nismo imeli vstopnine In le pij drugih stvsrsh smo popustili in vendsr le par dolarjev1 .napravili aa konferenčno blagajno. Pokazalo se je, da Imsmo shqpt-tlčarjc tudi v daljnih naselbinah. In zakaj hI jih ns imeli, saj vendar gre v korist delavstva. Sodrugl In sodruginje, delujmo, da ss sklepe konference v čim Večji meri Ispolnl. Pojdimo na delo, saj zgubiti ne moremo ničeear pridobimo pa lahko. Tukajšnji soc. klub in njegov pevski odsek "Naprej'' ae pridno pripravljata aa Igri, kateri ee boeU vršili 24. okt. v druitvenl dvorani. V slovenskem J v-ziku bo "Chsrlljevs ženltev." v sngle-Ikem pe "Klas Ma, Camilie." Ker so posetniki vedno bolj zadovoljni s priredbami kluba, ssto se tipa. da bodo tudi aedaj. Ns programu bo tudi več drugih točk: govor, petje In musikallčnl slovenski komadi—M 3noy, Vera Hribernik in Rsymond Rebol Program bo obširen ln vstopnic aa aamb 8Bc sa asoike In Me aa Aensks radi alabtti delavskih razmer. Program bo objavljen v Prosvetl U ProleUreu. Drnltvl It 18 In to SNPJ ho-sU Imela vinsko trgatev v prid Mlklsvževsga večera sa mladino ■Virginla, Mta' Htt kratkim aem čiUl "Revolucijo 1917," —delo Lenina. 2e izza mladosti sem rad čital kar mi je prišlo pod roke, ali mnogo ni prišlo radi stroge cenzura, k! je takrat na Slovenskem pazijo da ni prišlo mladini v roli' kar yzbuja misli, ■ omaga1 ter se 1 mla-in "pade" v skuš-- pohujša. A že takrat je v meni oživelo neko na-gnenje, ki me ni več zapustilo— namreč nagnenje do knjig. So-lolcl so po dokončsni ljudski loll odložili knjige ter zsčeli stopati po stopinjah odraslih vaških fantov — Jan pa sem kar naprej po matom ČiUl. i ^ftdlični rodoljubi so bili mne-ftjfc da prolstarska literatura tr-ga ljudem dušo in jo pogublja in ker eo bili iskuleni, so "vedeli, kaj je aa nas dobro, pa ao si vzeli pravico nssprotovsti. Ns-gnenje se je v meni oživljslo In silijo: "Čemu se som ne prepričaš? Stopi in pogloj. ssj imaš dve|e očes kskor onL Ako je res k$f trdijo rodoljubi, bo ostalo le fUMom res, akoprav vso stvar do dna preilčeš. Ako pa nf res, boBVssj vedel s kom imaš obrni čuSati." Sekaj neki braniti ljudem—ali ae.boje, da bi odkrili kako resnico, katero bi pohodil! in strll? Ljudje žive v amotah — mnogi to «vedo, ali samo vedeti ne po-msga. Ura bres svonca In kladiva ne bije. To je splolno znano, kljub temu ura brez zvonca in kladiva ne bo zvonila.—£ onim nagnenjem aem doapel do Umi-nove revolucije. Velikim in oblastnim ljudem n! potrebno, biti usmiljen. Majhen po ideji pa morasti usmiljen, da lažje odpu-Ičd krivico oblastnim, ker le U-ko«al utrjuje svojo trdnjsvo, ki bo premagala nasilje. Lenin je bil nesprejemljiv za čUMvs. ki so same velika potrebam zato ga Js odklanjalo moje mnenje: Mož brez srca In čustev Js v mojih očeh lisjak, ksteregs ns morem in ne morem vzljubiti, pa naj bi bU le Uko "kuntUn" in rasumsn. lisjaka ne prenesem. Lsninu, koderkoli sem ga srečeval, pa jo ravno Isti ogenj sUsl Is vsake njsgove besede, mu t v Iga! is OČI; kakor da ae je peklo oprostilo avojih zaklepov— je netil in prižigal In je gorelo. Gorelo pe je le Um. kjer je on hotel, da gori. Jftenea sam ga posUvtl naepro-U4dnoolne. Dva revoluclonsrjs in različna v marsičem, v enem pa enakega ans£aj a .—Evropa je molčala ob porazu suženjstva v tej deželi. V šolsko zgodovini^ Uke "malenkosti" ne pridejo, ker zs Evropo je bila to le novica moralne zmage. Tudi Amerika molči dar nes o Leninu, se ga ogiblje, le tu in Um, kadar je kdo v stiski, mu pokloni čestitke v zns-prizrjanja, ali to le po o-vinkih, kar ne pomeni ničesar. Čemu neki ae usUvljati ob Leninu, saj ni zanesel v svet nič novegs? Nič novegs! Ali njegovo delo—kdor hoče biti iskren, mom priznati—je ogromen delokrog, ki jasni mraknve zmot, s katerimi je prenasičena naša doba. V tem njegovem sviUnju vse stvari zadobivsjo nov sij—drugo lice. Nič novega! Ali ni že ob zibelki videl vsak, da iz mladike raste drevo iz zemlje. To je pač vsakdanja stvar—Moj oče je že 70 let sUr, pa mlajši kot Jaz. Lahko še živi dvajset i 'ne ifatfrem reči o sebi" .. . Mr. Adamič js svojo enosUvno spojil z uvodom in epilogom, v obojen zofira o sedanjih ekonomskih in socia merah Amerike ter poudarja, da nje« ca je zgodba tisočerih naseljencev vse nosti. Podal je tudi splošno, dasi ampak resnično sliko življenja in trpi darjev v Pen nsy Ivani j i — življenja i nja "Bohunkov, Hunldjev" itd. V uvodu pravi Adamič, da je že bi ga 18 let v Ameriki in dosUvlja iroi se nima dosti pritožiti. Vse deške m mu izpolnile . . . Našel je avanture ir Hjive momente* kakršnih ni nikdar yal. . . In stradal ni nikdar dalj kot 1 skupaj ... Kljub temu Amerika ni ljubljena dežela" za revne in preproi in delavce iz Evrope. Danes je bolji kontri. "Po mklem delaš ln po malem pa lahke dolgo živiš . . ." Skoda, ker ni Adamič literarni Njegova novela bi lahko bila polna ki napetih, dramatičnih momentov, je hvaležno snov stisnil v skopuško, sko skico samih ledenih dejstev. 11 Zanimive novice iz An ' ^^mm^mmmm Lete 1981. je bilo v Angliji neka nov ljudi breg posla. — Tsga leta ps Dougies Fairbanks (znan filmski igri praviti po sebi voščeno "pupo", ns ki skuša njegov krojač njegove obleke. -Britanija je dovolila svojim kolonijsi za plačevanje dolgov, južna Afrika odlog odklonite in plačuje zapadle ivo ve redno naprej. — Tega leU ao poU rekord v izdelovanju obleke: obleko «o i v 2 urah, 9 minutah in 46 sskundsb. čaaa so potrebovali od striženjs ovc 4 i«vitve obleke. Delalo je 94 mož ns mi 40 krojsčev pa je obleko šivalo. OMd iiljaU 100 untov (skoraj 000 doUarj Umrljivost otrok je padU za 60 proč« Podrli eo iS starih jetnlšnic. - V tek *eei sssidalf v nekem londonskem pn 25,000 MŠ/— Gospa Ashley sl je deh :vfH t*«teijo is stekla. — Za bolnike i lefr*lWl. mid 10* milijonov funtov, L uttM 28 tnlHjone^; ^ Meseca junija "muf' zopet V medor eeveds iz Udto Park Une so odprli hotel "Dorcheiter' hotelu stene najcenejla eeba p«t č imajo pa v njem turlke kopeli, ssloe tičenje, zrak pa obnavljajo vaakih 10 med stenami pa je vdelana plutorina, sobe ne aliil noben ropot Vm okna » na na ulico; poslopje je sldsno tako, um +11 iHIšz ffllijan vrhe «*•)• ih«. PHlfMito polovise t svojim dsr ssvejftek -l«k® Ukko m odpreti! UJCKY tmbjomiMtm m vak* pral«, e • ee s e tOREK. 29. Jugoslaviji podeljena vstava "tlSlnc« senit« ho določc-voHH drla*!«* - h sprejem zakanavjnma P« !1kim> soglasje (>l>eh d0"*° K papirju lolHKla t teka« — Ve,ike ^caibe v vladi (Zakasnelo.) UjubUnna, S. septembra 1M1.. Sukor se je pričakovalo tako nTtfodilo. Ves pološnj aad- Lj« narekoval izpremem-\ dsdi in režimu. V noči od Hna danes je izdal kralj Bjjcijo na narod, v kate-Uoročs, da daje driavi u-L novo ustavo, katere, naj-Ejfti del je oni, ki govori o •Dovitvi dveh domov—abor-. genat in skupščina. (Podob-itkor na Angleškem Zgornja Spodnja zbornica). Obenem bila»tem v zvezi izvršena ve-1' itprememba vlade. Ozem rib miniztrov in dva, ki ata de-ifjoniraia. Uztavo bodo flluš-ie novine razglaaile danes, ■navedemo poročila urad-p.j»cije Avala: [ova ustava sloni oa flemo-ih načelih, kakor W topre- mer je poaUvljen aa ministra zgradb, dr. Dragotin Kojič pa za pravoaodnega ministra. Demisijonirala pa sta minister Dušan Sernec, dosedanji minister gradb, in dr. Svetomir Lje-tič, minister pravde. Na njuni meeti sta postavljena ie nova ministra. * o, ^ Imenovanih je torej osem no-vih ministrov, šestim od teh pa še ni odkaaan resort, marveč so ustavljeni ss giinistre brez port-felja. Kako si bodo razdelili re~ sorte in kdo bo od dosedanjih ministrov še odpsdel, se še ne Are. iz preme m be v vladi so v zvezi z izpremembo režima. V ugibanjih pred temi izpre-membami se je govorilo, da bo odpadel tudi general 2ivkovič kot vladni predsednik. Za zdaj e še na svojem mostu. Po vsej državi ao danes nalepili kraljevo proklamacijo, s kamero javlja, da so se razmere Izboljšale v toliko, da daje narodu ustavo. __i Htao Iz LjvMjaRt j in v narodnem edinatvu, uvaja novo narodno pred- uiitvo dveh domov. ivna načela te uztave so na- djevina Jugoslavija je u-nasledna monarhija pod ;ijo KaragjorgjevlČev. žbeni jezik je hrvstsko- slovenski. nčene so široke držav- ke svobodščine in politične v enakem obsegu kakor rih zapadno-evropskih u-zlasti gtetfe enakosti državljanov ped zakonom, ■ vesti, tiska, nedotaklji-stanovanja, lastnine, pi- ■ in brzojavne tajnoati, pravnosti vseh ver, popol-livisnosti sodišč itd. ino predstavništvo sesto- senata in narodne skupšči- / ovico članov senata voli za šest let, krona pa, lahko ta enako število seuator- ina skupščina se voli ) in enako pravico glasovanja leta. Sestaja se redno > Jeto 20. oktobra. BHjPHI ■ pravico glasovanja za imajo osebe po 40. letu, ao skupščino po 80. le- ktivna pravica za oba do- I je z 21. letom, upičina ima široke prora-ke pravice, pravico lnterpe- ■ ankete, zakonodajne inl-m. nci uživajo imuniteto, ■prejem zakonov je po-»oglasje obeh domovi jamčena je široka samou-bavinovin, katerih število ra fiksira na 9 in so obele- II tedanjimi mejasniHH)| I nj bana je postavljen na »topnjo s tem, da ga po-kralj z ukazom, na pred-i^-finika vlade.^^^^B predatavlja v banovini »pno oblast. ^^ ■ banovina ima ayp) bati »vet, izvoljen a občo, I direktno glasovalno m iilni orjfan tega avata je rtn*kiv>dbor, a na njegov ban pontavlja vae bano- uradniitvo po zakonu o upravi. finski k vet sprejema bati proračun; ki ga odobra-■"čni miniuter. itavo je zajamčena aeeta-•nranizaeija občin po nepopoln«' samouprave. ■Vl ima določbo, po kater "Jieru mobilizacija, vojne »•n^a javnega reda lah-®bramiM> .javnih intere-mpendirajo poeamcane do-I* naknadno odobritvijo na-* P^-lHtuvnlštva. zakoni oatanejo ■v>. dokl.-r ne n« reden aa-na. m ne lipremenljii " * v flavnem določbe oata-Jib navaja uradno po- ^Mnrmbe v vladi r'J*rijim ukazom ao bil. *Jn' ** miniatrs brez port-Timotijsvič, dr. I-Andrs Stanič, Pa-.as«. lr Avdo Hssan-8e- 17^^-neev pa jop*** L,'- 4""*danj| naš po-dr. Albert Ksn- Ljubljana, 16. Septembra. —' Jesen iešetos prišla v naše kra- vSto uitnim f®dno jo je napo- V OUBIUJ yadjil j>pj^t|ar m z njQ tudi pra. vo jesensko vreme in puščoba. >rav za.prav nas je začela pozdravljati takole začetkom avgu-sta, kaj^ že ta mesec je bil bolj moker ln hladen kakor bi smel biti. Ce je bilo prej premalo mo- Nafe tek ii zdravj« nedavnim je odkril najeki zdravnik dr. da učinknj« jo visokofie-tokl sek) sdravilno na otekline. Sedaj »a je ugotavll, da imajo enak učinek tudi aa vnetna obolenja m«hur ja, ki jih oadravijo približno še po tednu dni ln Sicer, kakor vae Tudi preobčut-Ijivost aa tdelo6ane jedi Izgine v kratkem šasu. Dr. ŠCnšpimaaher je poskusil svojo metodo tudi proti želodčnim kamnom in ie opa«U» da ta dobro vj^liva ^^ bolečine, tek in apaoje. Za po dveh, treh postopkih ae ie pokazal adravil-ni učinek visokolrekvenčnih tokov, ki aa.vpoapešili izločitev kamnesfl I^IHI^^H t »V t ___ainiilki v človeškem želodcu aa notranje obae-vanje človeškega organizma ae še dolgo trudijo, da bi izumili napravo, ki bi megla nepoared-no obsevati votline v Človeškem telaau. V ta namen se poalužu-jejo ultravioličaatlh žarkov. Dr. Stafan Westmann poroča o teh prizadevanjih v atrokovnem zdravniškem veathiku, kjer opisuje aparaturo, kl ae odlikuje po tam, da sama od »ebe proizvaja Iskre v notranjščini organizma. Aparatura' ieatoji lz povaem zanesljivih žic, ki s pomočjo krs-menca krešejo iskre. Teh žic'je nekaj vrat, ker ne rabi zs Vse procedure eden in isti postopek. Sa obsevanje mehurja ao v rabi kombinaoijs s cisloskopom, torej a napravo, kl elužl sa dlagnoatieiranje bolezni v tam organu. Za obsevanje Želodčne vreče pa se poslušuje dr. Wostmann elastične gumijaste ssvke. Na njenem koncu se a po-,......... 1 ,1 močjo kremenčeve luči lahko na vae strani raspošiljajo ultravlo-llčasti žarki, ČUHh valovna kakovost js po sodbi dr. We«tmnnna popolnoma enakovredna Živosrebrni kremenčasti luči. Neškodljivost žarkov, kl nastajajo na ta način, je ufotevijsna s dolgoletnimi iskušnjami na živalih, katere so anntomično preiskali v pogledu tkiva in bakterij. Ari tam ao adravoikljugotoviii še nekaj, čaaar.dotlej niso vedeli. Žarki v notranjosti organizma uničujejo tudi bakterijo. Z novo napravo Isčijo zdravniki še asdaj kronična vnetja mehurja in kro-nišna obolenja želodčne zlunnki, metoda pa obeta v prihodnosti Še zanimive uapehe. Posedanj na Kltnjakem Povoden j, kl se je razlila nedavno na Kitajskem, je ena največjih, kar jih poena zgodovina. Veda je preplavila vso srednje-kitajsko ravnino, torej osami j s, ki je 1560 km dolgo in ns mnogih krajih nad 100 kilometrov, široko. To ja nnjrodovitnejši ln naj plodov it nejši ln najbolj ob-ljudeni del Kitajske, kjer prebiva do 90 milijonov ljudi. V tej dolini Je uničena vea šatev, hiše ia {toda večinoma odnesla, ali pa so v vodi raapedle. Kar se ljudi nI mog!o rešiti, čakajo na drevju aa ra^ltt-v ali pa umirajo od lakote. N*l«li znaša 18 metpov. Tako zi lahkv pred-stavljamo, kakšne allne maae vode vali ta reka a aeboj 1 Letošnje deževje v teh krajih je bilo Jako dolgotrajno, tako da je eredi meseca julija voda atala zalo vlaoko. Prve dni av-guata meseca pa je voda odneala že nad 5000 hiž. Položaj je že pooatrlla allna poletna vročina. Termometer je kaaal cele tedne 40 atoplnj Cel-sija, nižja kot 80 atoplnj pa temperatura nI bila nikdar. Vsled silne mase sopare je bila vročina še neznosnejša. Zato so Evropejci te kraje tudi večinoma zapustili. Največja nevarnost sa poplavljene kraje pa ao žlvalaka ln človeška tjrupla, kl jih voda od' laga enkrat tu, enkrat pa tam ln U trupla so glavni vzrok nalezljivih bolezni. Vi Imte lahko POMANJKANJE GROZIUA SA MOŠT KNA DVIGNITI C1NI San FrsncUco, 81. »tpt.—Valad pomanjkanja groadja sa moit sa saajo rana latamu v krstkam svliatl po mna-nju Donalda D, Conna, upravnags • »vnataUa California Vu>«yardiata Aa-»ocUUon ln FriUt Industrias, Ltd. Mr. Oonn Ja prad kratkim naaaanlt, da Km it Industrla« Ud. Moa obratuj« pat tovaran sa pruisvajaaja koncentratov ii (raadja. T« tovarn« s« nahajajo v Ukiah, Lodi, Ualsno, Napa, in Guastl. Tovarna v Napi Ja aava ln |a bila šala sadnji tadan larsšana obratu. Tovarna v Guaati obratuja pod ponabnlm dogovorom a Gailfornla Grap« Control M^nlom, potom kat«-ratfa vlnorajcl lahko grosdj«, kataraga imajo odva^, dostavijo v (iuaato, kjar aa lat« pradala, aakar plavajo tn pra-akrb« tudi avojo poaodo. Frult In-UuaUrlfa, Ltd., potom pravaam« koa-cantrala pogojno. Nadalj« P« Isjavt Mr. Conaa, s« bodo oana graadju dvignil« vaUd tega, kar, kakor sa «uja, da Frult Indua-u iaa, Ltd.. pladuja od do |40 sa tono grosdjs št. 1, in od $lš do |S* aa grosdja it, 8, Savada, mor« blago uiigovarjati barvi In kakovosti. S plašno mnenja Jo, da ja dobro, tudi vblival« aa zvišanj« ««n« groidja," J« rakat Mr. Gonn. Val«d Uga J« priporočljivo, da al kupol naimvljo grosdja aadaj, ko J« eeaa š« niak«, la ko J« na trgu š« do-volj raallčnih vrat grosdja, In kot J« v«ak«mu snano, da J« grozdni sok sa domačo uporabo postavno dov«IJ«n.— (Adv.) Ali ate še aaiošill Proaveto ali Mladlnakl Hat svotemn pri jate-IJu ali sorodnik« v domevineT To ie edlnl^dmr traj^mdneatl, ts svojcem v * vi prsv nič očarljive, rajši čudne ta smešine. ( , , Oni dan grem po Selepb vi ulici in pred menoj sta s la dva kmečka fanta. Nai pride priletnejša Eva s okroglim obrazom in trojnim podbrsdkom, ns glavi pa nekje na atrani orehova lupinica Imenovana "Evge-nija klobuček." Mene je poelUl smeh, toda fanta pred menoj ae nista kar nič emejala. Pogle4šia sta jo In zdelo se ml je, da vidim usmiljenje v nJdnih očeh. Pa II pravi eden: "fikods, da ne more videti sama sebe tale Ženska, ker potem bi ne nosila tiste lupine na glavi. Kaj pa ti praviš, Jože, k takim-le klobučkomf Joža Je poškiljil še entrat na najnovejši modni olutaak ter zabrundal: 'Meni se zdi, ko ds Ji je nekdo za šalo pritisnil na glavo kravji hlebec. Ja, Franee, ženski svet pa zdaj ras /popolnoma smo-Kar smilijo ae ml te pr|-smojene meetne ženske." , V mislih sem jlms prav is srca pritrdil. Res so ženske, kl ae klanjajo orismejeni modi, velike revice In vssga usmiljenja vrsd-ne. Ampak pomagati nI. In končno—vesel človek sem in ee rad smejsm, zato nič ne protestiram proti tem "klobučkom." p Zda J pa nekaj že maloae pozabljenega lz moje bolešplea. V "Jugoslovanu" t dne II. **ft»-sta sam aapaall In ai zabelešU sledeče vrstica: "Caaopisna ra-klama najbolj bedaate vrste Je t-1 .ta zils, kl ustvarja današnje prominente" (odllčnjaks) kar čez noč — ljudje pa verjamejo^ češ, še bi ne bilo to in to res, W ne bilo tiskano. Takih ljudi, kl tavajo okrog brez možganov, je žallbog tudi pri nas vež kot preveč." Zdaj pa naj kdo reče,«e ae upa, ds med Slovenci nI odkritosrčnih In resnicoljubnih ljudi t Dolgo js to-le pismo, pa le nizom vasgs (povedat, bom pa dru gič. Kaj se hoče — nisem redko-bearden človsk la Itbdšr as ml astvornlcs odpre, jo je težko zapreti. Naj ml naša rojakinje, ki ae navdušujejo I I klobučka, ne zamerijo moje odkritosrčnosti; saj, če kateri slučajno "psše," je bom prav rad iKihvalil, če Jo bom le Imel priliko videti. Drngnšs ps bi aeveda rajši molčal kakor govoril preti tu ♦»•«.' 1 •tu.« JI ■j iiW*'A, /š$9$§k Š0 H^S' Si m*h* p* H. S C. Ivan JonUu: V OGNJENEM OBROČU h zapiskov kmečkega mladeniča C -9 Soseda, ki Je eama in na bo nikogar izgu-bila pravi, da Je norica. To me Je ujezilo. Tudi vi bTnoreli, če bi bili v njeni koli!" ae Jo zavrnil. "Seveda, čemu nekir ae je zmrdni-U "Saj te moža vzamejo, to ie ni Uko hudo, da bi moral človek noreti! Saj Ji ga že niso ubili T __J i • mi ' Kaj nem hotel? Prerekati ee i njo? Ni vredno. Taki ljudje, ki oetanejo hladni v očigled tuji nesreči, zaslužijo aamo prezir. Jok, stok, solze in preklinjanje kamor 8t°PCloveku se mora storiti inako, ke vidi vso to nesrečo in žalost, ki je padla na »ss Uko hi-tro in trdo. fcene, matere, sivi starčki, ki Jim je gruda izlela te skoro ves življenskl sok, o-troci, ljubice, vsi se zvijajo v bolečini grenkega slovesa in z njimi trpim tudi Jaz. Sicer ne gre nihče od naših v vojsko, — oče Je v Ameriki, mi, njegovi otroci pa smo ie premladi — a me vaeeno boli in aoize mi silijo v oči, ko zrem na vso to žslost in trpljenje. Pri dopoldanski msžl v naši prostorni cerkvi je bilo toliko ljudi kakor ob največjih praznikih; cerkev Je bila natlačeno polna prestrašenih in zdvojenih kmetov, kmetic in njihovih otrok, ki ao prišK prosit Vsemogočnegs, nsj vsruje njihove drage najhujšega; amrtl. Jaz sem stal na koru in množica pod menoj se mi Je zdela kot morje glav, ki se priklanjajo in valovijo pod silo strašnega viharja. Zdihova-nje in pritajeno ihtimje . i. Vroče proinje, ki morda ne bodo uslišane . . . Sama žalost in strah pred grozno šibo, ki pada na nas ... Širok pramen solnčne svetlobe je razsvetlil s dimom kadila napolnjeno svetišče, da je Izgledalo prijaznejše in znoanajle. Jas sem se oddahnil. Utje se prenaie pogled ne nesrečo, če sije solnce ... Pri zakristiji pa Je zsjokal zvonček in takoj žetem se je prikszsl sivolaei župnik ter počasnih korskov stopal proti prii- wm Moriš človeških kIuv se je hipovs umirilo ln v cerkvi je zavladala popolna tišina. Tola$-nik Je prišel... Oče nsš . . . Cerkvena oananila ,. ♦ Nato pridiga. Ne vem, če ao vsi ti ljudje, ki so bili zbrani v hiši Gospodovi daaee, že kdaj teko verno poslušali in tako rskoč goltali besedo božjo... ? Mnogi skoro gotovo ie ne ... Ampak ob uri nesreče so potrebni tolažbe tudi bresbrižnežl. . . Pridiga ni bila dolga. Než župnik Je vedno bolj kratek v zvojih pridigah. Kaplan je drugačen. Dolgovezen in ostrega Jezike. Zjutraj je on maleval in pravili so, da Je bila njegova pridiga polna žolča in šibajoča. Da smo preveč grešili, zato nas Je Bog uderil s svojo Šibo, js dejal. Da moramo mirno prenašati ves gorje, ki bo prišlo na nas in da ^s smemo godrnjati nad božjo kaanijo, katero smo trikrat zaslužili. "Svarili smo vas, niste hoteli poslušati, zato boste adaj trpeli r je kričal. Možem In fantom, ki se poslavljajo od svojih dragih, morda sa vedno, Js aabičeva), naj brez godrnjanja prenašajo vse težave vojnega Življenja ter se hrabro borijo za vero, dom, ce-earja ... Tistim, ki bodo morsll položiti svoja mlada življenja na oltar domovine, je obljubil nebesa ... Za bodoče vdove in sirote ni imel tolsžilne besede ... In tako nsprej. Kaplan Je mlad, poleg tega Je goreč klerikalec. Pravijo, da je dobro zapisan pri cerkvenih gospodih v LJubljani. Župnik pa ne prav poeebno dobro . . . Star je že in tudi ni posebno vnet sa politiko. Zato. pravijo, bo bržkone kmalu upokojen in njegovo mesto bo zavael najbrž kaplan ... 2upnik je tolažil Naj ne obupujemo, naj raje zaupamo v Njega. Id gotovo ne bo dopustil, da bi nedolžni trpeli ... na j s zaupanjem zremo v bodočnost, ki morda ne bo Uko strašna kot ei jo prsdsUvljamo ... in če koga izmed nas zadene neizogibna nesreča, nsj jo vsakdo prenaša mirno kot se spodobi sa kristjana ... Naj nihče ne preklinja usode . .. ssj On, brez katerega volje ne pade niti las s glave, ve kaj dela ... in sekaj .. . Može in fante pa je prosil, nsj ne Izgubijo vere in zaupanja Vanj in naj se verujejo* da jihd Doriana ni bilo več nobenega zlssu. Anice Je bila popol-noma v svoji bridkoetl. fte ko je bila otrok. Jo Je prešinjavalo materino čuetvo in eedaj ae ni mogla odločiti, da bi šU k sdrav-niku. V težkih urah zapuščen* »ti in razdvoja Je prejeU Dolfovo pl-smo. On Ji Je pieal: Draga Anica! Prejel Tvoje pismo. Oprosti, da TI Šale «daj odgovarjam. Takoj po prvjnnu Tvojega pisma nisem bil zmoten odpisati. Strašne skoraj nrm'H goča se mi Je adeU Tvoja ixpo-vrd. Ko nem prebral pismo, aem dobil hud udarec v arrr in zdelo se mi je. da se podira v*e moje šivljgnje. Tako nasadoma. Uko jeprlčak< ano je vs« to prišlo. Prsj bi verjel v polom sveU kakor pa v polom avoje sreče. Kako težko ln trdo Je bilo spoznanje, da nisi več moja, Anica, vendar uvldel sem, da je najbolje udatl se v položaj, kakršen je. Koliko sem pretrpel, TI ne bom oplsovsl, ker vam, da s tem položaja ns Izboljšam. V pismu me prosil, naj Te ne sodim krivično. Ns, ne. draga A-nlce, nikdar ae ne bi drznil U soditi krivično in slsbo. Vem dobro, ds si plemenlU duša ln Jaa nimam pravice obsojati Tvojega življenja. Tvoje prijatelj-atvo aprejemam s na j globoke j-šlm spoštovanjem ln naj se zgodi karkoli, pomni, da Te Dolfl še vedno ljubi ln bo pripravljsn dati zate tudi življenje--- Ko Je plamo prebrala do konca, Je zopet pričela bolestno ih- teti. "TI dobri Dolfl, niaem se motila o tebi. Rasumei me In odpuščaš. Popolnoma al ae udal v svojo nesreče. O bog, da sem se mogls srečati s človem. kateri Je kruto, ne da bi imel usmiljenje. rasdrl In potepUl najlho življenje !M Dan za dnem noč sa nočjo Je brskala v neplodnem premišljevanju po evojl raztrgani, bolni duši. Zgodilo se Je večkrat, da Je sanjala o Dolfu. Sanje se se razvijale: postala je njegova iena k» mlada, »rtvne mati malčka. katerega ta oba floboko ljubila. Srečna J« bila t sanjah. družinska sreča jo je božala in poljubljala mehko na obraz. Dolfa je ljubila kakor nekdaj, vse njeno romanje po tujini je bilo pozabljeno, izbrisano iz sanj. Ko ss je ob takih trenot-kih zavedla realnosti, je seje-Čela in tiho prosila v Umno noč: "O zlate ssnje, povrnite se, ne pol^gnlU, osUniU z msnoj in me zazibajte ponovno v njegovem naročju!" Dorianova alika Je Umnela vedno bolj, Doifova je žarela avetlejše. Kmalu ee je savedla, da zopet hrepeni po Dolfu. Njegovo plamo je prebirala vedno ianova. Včaaih Je že upala na novo življenje, teda otrok, o-trok. daairavno še ne rojen. Je eUI pred njo, kakor strog sodnik. "Ne, ne, nisem vredna nove areče. moj greh je preveliki" Končno, po dolgem boju, ee Je Odlogi ls Iti k zdravniku. • • • Temna čakalnica pri sdrav-alku. Mlada dekleta sede na nizkih atolih In divanih. Bile ao mračne. nervozna, molčeče — z bolnimi. žalostnimi očmi. Vsa U dekleta ao ljubile s strastjo, kakršno dekleU razodevajo v IJ«*-besni Ob prvem prevaran ju so postale obupane in ko so prebolele prvo razočaranj* eo postale hladne in brezčutne in polagoma so padale globlje ie globlje v brutalno hlastanje burnega, življenja. Navadile so ss takšnega življenja in živeti z drugih spolom jim je bila življenjska potreba. Sedaj čakajo v zdravnikovi čakalaid — okužene, zastrupljene, izživljene, bolne in noseče. V njih telesih ni več dražljive nežnosti. Vbite so od nočnegs, izžemajočega življenja, njih o-brazl eo odurni, oči topo bulijo v svet Nekdaj deviške, idealne, privlačne — eedaj razbrzdane, reslflnirane, odbijajoče. V čakalnico je stopila Anica. Njena prožna in ppnosna hoja je vzbudila namah dekleU iz njih topega premišljevanja. Strmele so v njo in njih izsehle ustnice Ur mračne, bolne oči so zavidljivo vpraševale: j "Kaj ti, zdravo in ponosno dekle, tukaj iščeš? Ne Izgledaš naše vrsU In tvoja prisotnost nas žali, ponižuje, bolM" Anica je videla v njihove bolne oči in smilile so se ji. Skromno je sedla v najtemnejši kot čakalnice in jih sočutno opazovala. Zdravnik se je pojavil na vra-tih ordinacijske sobe in zamom-Ijal: "Next?" Ko je Anica zaslišala njegov glas, se je naenkrat zavedla svoje prisotnosti 'in mrzla zona jo je spreletela. Ena izmed čakajočih deklet je vsUla in izginiU za vrati ordinacijske pobe. Tako se je ponavljalo venomer. Ena ven, druga noUr. Anica je čakala dolgo, zelo dolgo. Globoko se ji je vsesal nepopisen strah, pred zdravnikom in vsem, kar se ima zgoditi z njo v kratkem. Končno je prišla na vrsto. 2e je hoUla pobegniti, toda bilo je prepozno. Vse sile je zbrala, da prežene strah. Stopila je pred zdravnika in mu v kratkih sUvklh razložila ves položaj. Čakala je njegovega odgovora, toda on je molčal, njegove oči so prodirale in rile po njenih očeh. Končno je pričel riti: Brez govo- vvell, gospodična, u-se bo U stvar di dala lepo rp- MiTb- Nekje Je dobila naslov ovinkov zdravnika, je povedala % SEPTpu^ "Da, da, gospodična, popolnoma vas razumem. So nekateri zdravniki, ki ne zdravijo iz poklica, ampak is čisto materij al-nih ozirov in pri tem se najdejo taki zdravniki, ki se poslužijo vsakega lepega, mladega dekleta za svoje pohotnosti. DekleU seveda, ki se nahajajo v takem položaju, pristanejo na vse, samo da se rešijo iz svojega mi-zernega sUnja. Ti nesramne-ži to dobro vedo, Uko da je po-sUlo pri njih Že nekako pravilo, ki pravi ^_dekle, najprvo dobro plačaj in za nameček mi posodi svoje telo!" Anica je videla, da ima poštenjaka pred seboj in ga prosila: "Doktor, prosim vas, rešite me iz tega položaja, plačala vam bom pošteno za vaš trud in vašo dobroto," "Zelo rad bi vam poioagal, vendar bojim se, da je prepozno ln lahko 'nasUne nevarnost, da podležete operaciji," je on skrbno svaril. "Ne skrbite, doktor, močne narave sem, s trdno voljo bom vse prenesla. Navajena sem trpeti, v trpljenju aem zrastla." "Well, če je temu tako, potem bom skušal storiti vse, kar je v moji moči. Jutri dopoldne pri-, dite k meni v urad. — Se nekaj! Predno storim operacijo, zahtevam od vas, Če bi nasUle even-tuelne komplikacije radi tega, da ne izdaU mojega imena, ker jaz a tem riskiram svojo čast in službo." "Ne bojU se. Naj se zgodi karkoli Že, vašega imena ne povem nikdar!" Zdravnik je vedel, da bo držala besedo. (Konec prihodnjič.) 13 KUPITE SEDAJ! •> j Več kot pol sezone je že minulo KALIFORNIJSKO GROZDJE ZA MOŠT Kalifornijsko grozdje za mošt j® AV na trgu. Z pošiljatvijo istega sa j« Wto» pri; delo tri do štiri tedne peprej kot lansko lato. Le-toinji pridelek gro*dja j« mnogo manjši kot lani Detevje v sedanji sezoni bi imelo uničujoč vpliv ns zmanjšane pošiljatve. Prav sedaj je čas, da si nabavite potrebne *mdje po smernih cenah. Z pošiljanjem grosdja ta moit se bo končalo poprej, kot se boste tez« savedli. Kalifornijske grozdje za mošt vsebaje leto« več sladkorja kot prejšnja leta. Naročite si od vašega .trgovca fejadjem Zhifandel, Alicante, Muscat, Petite Sirah, ali druge vrste groid-ja, predno \m -arepoznfle Ut0nj! pridelek grozdja je sgodaajš&nMi »Z>J«. Pomnite^'wa gro&ni sok za domačo uporabo je pdtyftwo dovoljen. C ALi FORNIA GRAPE CONTROL BOARD, Ltd. SAN FBANCI8CO, CALIPOKNIA BepreseaUag U^sf tke satire Califontia i Grape Prpdaction MLADINSKI UST JE TUDI ZA ODRASLE. ALI STB NAROČENI NANJ? pam urediti. Ukazal ji je, naj se sleče. Pohotno jo je ogledaval, njena mehka nagota ga je razburjala. Že dolgo ni imel pred seboj U-ko lepe ženske kakor je bila Anica. K njemu so se hodile zdraviti dekleta bfez vsake privlačnosti, otopele ln sedaj naenkrat je sUla pred njim dekle polna mladega žMjenja, privlačnosti in nežnosti. "Well, gospodična, vse se bo lepo uredilo, toda operacijo izvršim jutri, danes pa vam stavim gotove pogoje. Naj vam povem odkritosrčno . . . toda to je neobhodno potrebno ... namreč, da se ml vdaU prej, ker to ugodnejše upliva na vaše telo pred operacijo . . ." "Niaem vaa razumela dobro, je rekla začudeno in prestrašeno. Pojasnil ji je ponovno. Sedaj je spoznala s kakšnik človekom ima opraviti. Skočila je k obleki in ee pričela hitro oblačiti. On Jo je skušal zadržati in Ji odločno pojasnjsval, da je to neobhodno potrebno s zdravstvenega stališča. "Nesramni slepar, žlvsl ste in ne zdravnik!" "Toda, ne razumete me pravilno." "Niti besede več! Vaš namen sem slutila, UkoJ ko sem vam pogledala v oči!" .Zdravnik je aedaj spoznal, da Ima opraviti z inteligentnim, moralno nepokvarjenim dekletom ln skušal ae je na vse načl-ne opravičiti, vendar je bilo sa- Druga čakalnica, drug zdravnik, druga dekleU. Ta čakalnica Je bila popolnoma podobna prvi; ubita dekleta, zdravnik je bil istega degeneriranega karakterja kakor prvL Z Anico ss Je zgodilo prav tako kakor prvič. Cea Je tekel hitro. Anica je bUa še vedno v noenem stanju. Ni vedela kaj bi storila. Za are-čo In novim življenjem je vedno bolj hrepeneU, na Dolfa je mislila noč in dan. Sleherna njena misel je bila posvečena nJemu. Velikokrat bi mu rada pisala in se mu i i povedala, vendar tega ni storila, ker se Je bala. da bi nasUl neprediren zid med njima. ' K zdravniku moram r se Ji je ponovno \ racala misel, in naj se zgodi karkoli. ■ ....... STAR IN ZVESTI PRIJATELJ je U poznana banka vsem svojim odjemalcem, katerim vedno rada pomaga in daje nasvete. Ona obavlja vseh vrst bančne posle In prodaja "šifkarte" vseh družb. Ne poaubHe ee obrniti na njo Čadar kaj potrebujete. Vaši prihranki ao aa varovani pri KASPAR AMERICAN STATE 1M0 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGa JilL SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBIT SPAlAJOtA BELA Tlaki vabil* saVtssUee In shoda, vlsitnica, časnike, knjiga, koledar-Ja, letake itd. v alovenakem, hrvaUkem, alovaikam, fe&kem, nemikem, sngfaiikim Jrcflra in drugih »VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &N-PJ-DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI yaa pojasnila dale vodstvo Cene usijako dalo prvi *"ta 8. N. P. J. PRINTERV MS7-M Sa Uww!ml« irm cmemuc. TAM SI DOBE NA ZEUO VUDI V8A USTMENA FOMSNILA