Jt*o Loto IX., štet. M®1** Poštnina plačana t gotovini. V LJUBLJANI, v soboto, 4. aprila 1925. MfeaJ* razen ponedeljka ln dneva pc prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: S^abljana, poštni predal S ter. 168, (M-aSm ca telegrame: >Naprej<, Ljubljana« Čekovni račun 5t 13.807. NAPREJ Današnja številka Din 1-58. Stane mesečno . . . . Din 25'— za inozemstvo .... Din 85-— x ' Oglasi: Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: besedi 60 par, najmanj 5 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer m M priobčijo. — Rokopisi se ne vračajOw Reklamacije za list so poštnine prosta Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. «i«kwi Letnik VII., štev. 14. Četrtkova ,i*lapre]eva“ števiJke tshafa Kot tednik: 1 GLAS Olasllo * Kmetsko-deJavske ev< Slan« laino 60 Din — mesečno I Dh J. Gorenjec: Polom opozicije v parlamentu. (Kritika dogodkov v nar. skupščini brez ozira na zakulisne vzroke.) Boj, ki se je vnel med vladnimi »Irankami in opozicijo o priliki verifikacije mandatov, je končal z zmago vladnih stranic. Čeprav vodi stranke, ki so danes na vladi, izredno nasilen in maščevalen duh, je poraz opozicije vendar mnogo prevelik celo pri današnji porazdelitvi političnih sil. In to je neodpustljiva krivda opozicije. Pri verifikacijskem glasovanju v aoči od 27. na 28. marca v belgrajski narodni skupščini je slavilo svojo preveliko zmago nasilje zaradi neenotnosti duha, nenačelnosti in strahopet-»oeti opozicije, to je dejstvo. Ko so se novoizvoljeni poslanci prvič sešli, je opozicija v duhu odpora proti nasiljem med volilnim bojem čisto pravilno zahtevala, da se morajo izpustiti na svobodo vsi novoizvoljeni poslanci, ki so v preiskovalnem zaporu ali v internaciji. Ta zahteva je bila tolikega načelnega pomena, da bi morala opozicija vztrajati pri njej tudi, če bi se od verifikacijske debate ali celo skupščinskega dela morala popolnoma abstinirati. Oprta na prvotne odloke zagrebškega sodišča glede preiskov. zapora vodstva HRSS (Radičeve stranke), bi bila mogla dati opozicija abstinenci (neudeležbi) parlamenta tolik moralni poudarek v tu- in inozemstvu, da bi bile vladne stranke prisiljene pogajati se. Kakor tudi so namreč vladne stranke nasilne, abstinence cele opozicije bi v takih okoliščinah nikdar ne mogle prenesti. Morale bi se pogajati prej ali slej. če takoj, bi mogla opozicija izsiliti v verifikacijski debati čisto drugo smer, kakor pa jo je dejansko zavzela. A v celem opozicionalnem bloku ni bilo moža, ki bi bil občutil in spoznal odločilnost tega trenutka. Nezainteresiranost Davidovičevih demokratov in SLS (klerikalcev) na usodi Radiča in njegovih po sili duha najbliž-jih tovarišev ter strah za usodo lastnih mandatov pri celokupni opoziciji sta zakrivila, da se je že kar prvi dan zlomil ta edini načelni in zato simpatični in močni nastop opozicije. S tem je bil zamujen najugodnejši trenutek. Že takoj v začetku so dobile vladne stranki vtis, da je opozicija v načelnih vprašanjih popustljiva. Od tega trenutka dalje so bile vladne stranke ves čas napadovalke, in opozicija ni imela časa, kaj šele moči, da. bi se zavedla, kaj da se ž njo godi. V toku, ki so ga ji narekovale vladne stranke, se je branila čisto mehanično, brez zanosa, le z nervoznim otepavanjem, kakršnega je narekoval le strah za mandate in volja ostati v parlamentu za vsako ceno. (Prav, da so pokazali iskreno voljo, ostati v parlamentu, toda opozicija bi morala tako v svoji notranji odločitvi kakor pred vladnimi strankami kazati možnost, da se abstinira. To bi vlilo njenim nastopom vse drugačnega duha!) Razveljavljenje 61 radič. mandatov in 2 Davidovičevih, kakor je sklenil verifikacijski odbor ter anketa za ma- iiuorsiio-ceijski volilni okraj, to so bili uuarci, ki so po svoji naivni brutalnosti osupnili opozicijo tako, da je izgubila merilo, zakaj da prav za prav gre in kje da se naj s svojim stratiom ustavi, in vendar je biio za vsakega zdravega človeka jasno, da Pašicu ni moglo biti na tem, da bi na način, kakor ga je nakazal v veriiikacijskem odboru po manj vplivnih radikalih, vrgel ker vseh bi radičevcev in poleg ujm še par Davidovičevih demokratov in klerikalcev in parlamenta. Posrečilo pa se mu je s tem obrniti pozornost opozicije od tistega bistvenega, kar je opozicija pri prvem nastopu tako pravilno čutila: od usode Stjepana Radiča in njegovih najbližjih tovarišev ter ostalih volilnih nasil-stev. S stopnjevanjem nasiija v verifikacijskem odboru je radikalna stranka ubila občutek in odpor proti na-' silju, izvršenem nad vodstvom HRSS (Radičeve stranke) ter tako vsaj za-vodstvo Radičeve stranke izpremeniti krivico v pravico. Saj je znano, da pred večjim nasiljem človek pozabi na manjše, posebno, če zna samo šteti in ne tudi tehtati. Razen tega so igrale vladne stranke tako v verifikacijskem odkoru kakor v skupščini posebne vrste burko: prepričevale so opozicijo, da je pravzaprav ona vršila nasilstva in ne vladne stranke. Tako se je v par dneh izvršila čudovita sprememba: tožniki so postali toženci in toženci sodni ki. Človek je samo še strmel, ko je nato čiial še ponižne, po svoji pohlevnosti v ničemer, niti v neenotnosti opozicije utemeljene izjave dr. Šuperina in drugih v dneh 26. in 27. marca. Ves poraz je začel dobivati smešno strahotne oblike! Vse vodilne ideje, v katerih so Hrvati vodili šest let čudovit boj in nosili vso glavno težo beograjskega imperializma, so bile zabrisane tako, da mora nastati v hrvatskem narodu velika zmeda. Nobena krilatica o Radičevi prefriganosti tu nič ne pojasni. Kadar človek zatrjuje nekaj, o čemer v dnu duše ni prepričan, je bolan. Ali ni tudi mehanično pojmovanje pacifizma pokazalo tu svoj nezdravi, bledikasti obraz? Tako je prišlo do zgodovinsko pomembnega glasovanja v noči od 27. na 28. marca 1925. Rezultat? Šest otl naroda izvoljenih poslancev ne sme v parlament. Politiki so se postavili za sodnike, ne da bi čakali na sodni izrek edino kompetentne sodne oblasti. Vodstvo Radičeve stranke ostane v ječi od radičevcev samih sramotno žrtvovano. (Samo navidezno, najbrže bo kmalu očitna kupčija!) Sodniki najbrže ne bodo imeli več toliko moralne moči, da bi kljubovali taki vladi, kakor je današnja. Za 24 radičevskih mandatov je odrejena anketa. S to anketo drži radikalna stranka nad Hrvati še nadalje svoj bič. 29 radičevskim poslancem pa radikalna stranka milostno dovoljuje sodelovanje pri parlamentarnem delu s pripombo, da bo stala budno na stra- ži. No, ne bo treba: dr. Šuperina in še več takih je med izbranimi radi-čevci. S par udarci, od katerih je bil zadnji zadan radi zamude odločilnega momenta in radi neenotnosti opozicije po prvem sestanku narodne skupščine, so bili Hrvati vrženi za desetletja nazaj. Ves boj za boljšo notranjo ureditev Jugoslavije je stopil s tem v novo fazo in komaj je mogoče kaj napovedovati. Slabotni in bedasti ljudje — teh je povsod dovolj — vidijo tudi v takem uspehu, kakor so ga izvoje-pa drugič. vale viadne stranke — zmagujočo pravico. To je najhujše. Za komunisti radičevci! Kdo pride sedaj na vrsto? Tisti, ki se bo belgraj-skem mogotcem najodločnejše upiral. Slovenski proletariat v tem boju ne bo smel držati rok križem, če hoče stati čist pred zgodovino. Le tisti se ne boji, kdor je na vse pripravljen. Ali veste, kaj se pravi biti na vse pripravljen? O ozadju tega poloma bomo pisali Zedinjenje socialističnega proletariata. (Po odgovoru ?Socialista< na naše odprto pismo.) Zadnji »Socialist« je prinesel odgovor na naše odprto pismo, v katerem smo pozvali vse takozv. delavske liste, naj preidejo od besed k dejanjem. Predvsem bi bilo v interesu pravega in odkritega dela za zedinjenje, da bi »Socialist objčtvil naše odprto pismo, kakor smo mi objavili njih predlog. Tega doslej ni storil. Ko smo ta-kozvane komuniste in socialiste odkrito pozvali, naj za zedinjenje delajo, a ne samo frazarijo o enotni fronti — je vsem sapo zaprlo! Niti eden izmed »delavskih« listov ni ponatisnil našega odprtega pisma. Le i Nova Pravda« je objavila naša vprašanja, razmišlja pa potem solzavo o izgubljenih mandatih. Torej že pri samem začetku ni videti pri »Socialistu« in drugod niti volje za pravo zedinjevalno delo, niti iskrenosti. A mi srtio objavili celo njihov nesocialistični predlog. Če hočemo združevati s preglasovanjem, s kapitulacijo te ali druge skupine — to ni socialističen način združevanja. To ni združevanje, temveč imperializem. Tako združevanje nima nobenega pomena, ker ni iskreno, ni idejno in grozi vedno zopet nevarnost novega razkola. Zedinjevanje se mora torej izvršiti predvsem iskreno in pošteno, brez zahrbtnih misli in namenov, pred očmi moramo imeti samo interes socialističnega progresa in interes delavskega razreda. Zato pa je potrebno ugotoviti razlike, ki razdvajajo delavske frakcije — potem pa naj vsaka skupina izjavi, če je mogoče te razliki odstraniti in na kak način. Uredništvo »Socialista« priznava, da se je njegova skupina ločila od stranke, to priznava tam, ko govori o vzgojnih metodah s. Bernota. To priznanje si bomo dobro zapomnili! Nismo se ločili radi vzgojnih metod« — kajti potem so bili voditelji zabiti, če niso razumeli pomena načela javnosti in progresivnega davka — preprosti delavci so namreč oboje kmalu spoznali. Ampak voditelji so bili za načelo javnosti za progresivni davek, za pravilnik — v besedah! — ko je pa stranka zahtevala od njih, da to, za kar so glasovali, tudi izvršujejo, so pa izstopili! Zdaj se je že jasno izkristalizirala razlika med našo stranko in skupino okoli »Socialista«: vi smatrate delavski razred za objekt (predmet) — ka- terega je treba pridobiti za vaše namene, ne pa za subjekt (osebnost), ki ga je treba vzgojiti in organizirati za razredni boj v takih organizacijah, ki jim bo delavstvo res lahko zaupalo, ker jih bo samo vzdrževalo in imelo vselej tudi javno kontrolo nad njimi! V tem oziru se prav nič ne razlikujejo pri »Socialistu« od Žerjavovih demokratov ali kristanovcev. Če ml slijo, da je to v programu londonske internacionale, se temeljito motijo. To je program buržuazne internacionale, ki bo na Telovo imela svoj kongres. (To naj si pri tej priliki vsak zapomni: če pravimo mi, da se oni pri »Socialistu« ne razlikujejo od žerjavov-cev, ne mislimo pri tem na vse delavce v »Socialistovi« skupini, temveč le na tiste voditelje, ki tam vso politiko vodijo.) Mi ne »proglašamo za ničvredneže vse tiste, katerih za svoje nauke še nismo duhovno pridobili,« kakor pra- vi »Socialist«. Brez dvoma pa je znak ničvredneža, če kdo kako načelo, program ali pravilnik sprejme, glasuje zanj, potem pa napravi puč, dezertira, razkolje stranko — a potem frazari o zedinjenju. To velja posebno za inteligenco, ki rada govori o socializmu, dela pa protisocialistično. Vsak advokat hoče imeti danes svojo posebno stranko, dr. Tuma svojo, dr. Korun svojo, dr. Lemež svojo, dr. Perič svojo in vsi drugi tudi. Razumemo, da je za advokatsko kariero dobro, če je ovita s politično gloriolo, ali socialisti nam bodo pač dovolili, da razkrinkamo in s tem preprečimo tako izkoriščanje delavskega gibanja za objekt osebnih ambicij. »Socialist« se krčevito brani razpravljanja o temeljnih razlogih razkola in govori o nekih »visoko teoretičnih razpravah«, ki da so nepotrebne. Seveda so, ampak o temeljih zedinjenja se pa moramo prej pomeniti, to je vendar popolnoma jasno za vsakega poštenega socialista. Ali mislite, da vodijo k zedinjenju laži, fraze in skrivanje resnice? Mi smo prepričani, da je 99% delavcev, ki so glasovali 8. februarja za dr. Koruna, glasovalo za izvajanje programa in pravilnika, dvomimo pa, da bi bili za iskreno zedinjenje (ml voditelji, ki so brez vsake potrebe napravili puč, dezertirali iz stranke in ustanovili novo. Zato pozivamo vse prepričane socialistične delavce, da vzamejo organizacije SPJ v svoje roke — pa bomo kmalu zedinjeni! Politika pučistov je kakor naročena od Žerjava in Kristana. Danes že vsi trezni in pošteni socialisti pri SPJ lahko vidijo, da jih vodijo njih voditelji v čisto buržujske vode. Prepričani srno, da bodo vsi pučisti v teh vodah plavali naprej. Vendar pa verujemo, da se bo naj-zavednejsi del uprl temu toku in pu-eistom — in potem ne bo nobenega razloga, da ne bi prišlo do iskrenega, poštenega in trajnega zedinjenja. Razno. r Dogodki v parlamentu. Borba za Radičeve mandate je končala tako, kakor je le malokdo pričakoval: s popolno kapitulacijo radičevcev! Zadnji petek, zadnji dan verifikacijske debate v narodni skupščini, sta izjavila poslanca dr. Šuperina in Pavle Radie, da se Radičeva stranka izjavlja za monarhijo, za vidovdansko ustavo, pa proti republiki in kmetski internacionali. Te izjave so bile podane v takem tonu, kakor da se radičevci plazijo ponižno pred radikalnim bičem (tudi koritom!), kakor tepen pes pred gospodarjem. Naravno je, da pomeni to tudi poraz za ostale opozicionalne stranke in njihovega bloka sporazuma in seljaške demokracijo«. r Volitve za osrednji urad za zavarovanje delavcev odgodene! V zakonu o proračunskih dvanajstinah je minister za socialno politiko dobil pooblastilo, da odgodi volitve za osrednji urad in okrožne urade za zavarovanje delavcev in imenuje nova ravnateljstva, ker se dosedanja niso izkazala za sposobna. Med ministroma Gjuriči-cem in dr. Žerjavom se je vršila konferenca zaradi noveliranja zakona o zavarovanju delavcev zlasti v tem smislu, da se rudarji izvzamejo iz splošnih določb, ker so zanje organizirane bratovske skladnice. Ministra sta se sporazumela, da se meseca maja predloži novela o zavarovanju delavcev. Tako poroča >Jutroc z dne t. t. m. Za zdaj samo to: ne vemo še, kdo bo imenovan v novo ravnateljstvo, pa kdor že bo, kar zdaj ga je že lahko sram! r Proračunske dvanajstine. Ker je 1. t. m. poteklo redno proračunsko leto, a vlada ni utegnila napraviti novega proračuna, je predložila narodni skupščini samo proračun za prve štiri mesece v letu ali štiri proračunske dvanajstine. Narodna skupščina jih je tudi takoj sprejela. Ta štirimesečni državni proračun je tak, da je moralo napisati celo »Jutro«, ultra-vladni list, da ni zadovoljiv. Ročnim delavcem je prinesel tudi svojo Hiobroto«: 2% pavšalirani davek od mezde, t. j. vsak delavec bo plačal od svojega zasiužka 2% davka. To je pač škandal, da mu ni kmalu para, a vpiti zdaj in razsajati, delati se velikega rrrevolucionarja, bi bila le demagogija. Pač pa je treba delati že zdaj, da enake krivice ne bodo dolgo več mogoče. Najuspešnejše delo je: poživiti in okrepiti proletarsko zavednost in prave socialistične organizacije, da si priborimo čimprej politično moč v državi. Mi druge poti — vse drugo je ie megla, ki zakriva delavcem pravo pot in končni cilj socializma. Proračun ima razen te še druge stra-hovitosti. Šole bodo n. pr. reducirali, a za vojaški arzenal v Kragujevcu so dovolili bO milijonov dinarjev. Itd. — ,»Jutro« je nekaj pisalo, da so se de-mokratje upirali temu proračunu — glasovali pa so zanj! In taki demagogi si upajo ustanavljati še »delavske« organizacije! Upamo, da jim pač noben razumen delavec ne more iti na limanice. r Novi tiskovni zakon, o katerem smo že poročali, kako reakcionaren da je, tako namreč, da bi ga lahko imenovali tudi obznano proti tisku, bo predložen parlamentu, čim se bo zopet sestal. r Na vesele velikonočne praznike domov so odpotovali gg. narodni poslanci. Sestanejo se zopet 26. aprila, dotlej je pa zasedanje parlamenta od-godeno. r Zaupanje v našo stranko in naš list raste! Vidno znamenje tega zaupanja so dopisi, ki jih dobivamo iz vseh krajev v objavo. Vsem ne moremo takoj ustreči, ker imamo premalo prostora. Tako bodo morali počakati na objavo novi dopisi iz Celja, Jesenic, Mežice, Črne, Škal pri Velenju, Rogaške Slatine in dopis s. Oseta iz Liesinga pri Dunaju. Dopisniki pa naj radi tega nikar ne prenehajo dopisovati, temveč naj gledajo na to, da bodo dopisi kratki in jedrnati. In tudi za to bo treba poskrbeti, da bo izhajal »Ljudski glase oz. »Naprej« vsaj dvakrat na teden! r Zopet velika rudniška nesreča. V Newcastle-u na Angleškem je udrla voda v neki premogovnik in zaprla 38 rudarjem povratek na svetlo. Po najnovejših poročilih je vsaka rešitev izključena. Med angleškimi rudarji vlada radi tega veliko razburjenje, ker parlament vedno zopet zavlačuje sprejetje zakona o zaščitnih pripravah pri industrijskem in obrtnem delu. Ako piješ ,BUDDHA čaj, vživaš že na zemlji raj! Zadružnikom- V nedeljo, dne 29. marca je bil v Ljubljani pokopan poslovodja Kon-sumnega društva za Slovenijo,* iz prodajalne v Ljubnem na štarejskem, Bizjak, ki se je pretekli teden v nekem ljubljanskem hotelu z lizolom zastrupil. S tem se je končal zopet eden onih brezštevilnih samomorov, o katerih lahko rečemo, da so posledica sedanjih socialnih razmer. Meščanski listi so ta žalostni dogodek iz proletarske tragedije le na kratko omenili, kakor tisoče podobnih! Izmed članov Konsumnega društva za Slovenijo gotovo le malokdo sluti, da je bil Bizjak nastavljenem njihovega delavskega konsuma, ki ima nalogo, da delavski razred na gospodarskem polju okrepi in gotovo ne, da svoje lastne nastavljence prvič gospodarsko upropašča in kot take potem žene prostovoljni smrti v naročje. Letos poslovodja v Ljubnem, oče dveh otrok, radi primanjkljaja 20.000 Din, lansko leto v jeseni si je pa v Gušta-nju poslovodja s svojo ženo končal življenje z jesihovo kislino. In to so nastavijenci proletarskega konsuma. Vprašali boste: zakaj? Pri vsej odgovornosti dobivajo poslovodje prodajalne reci in piši pet tisoč kron temeljne plače brez prometne doklade, ki v slabejših prodajalnah ni velika. In je čudno, da nastane potem primanjkljaj? Rekli bodo, da se prodajalna ne izplača. Tu je treba v prvi vrsti skušati dvigniti promet in če to ne gre, ker recimo Konsumnemu društvu v tem kraju ne zaupajo, potem rajši zapreti, kakor pa nastavljence trpinčiti, korumpirati in gnati v obup. Sicer pa, če je pri našem konsumu režija previsoka, se da že na drugih straneh štediti, ne pa ravno pri najbolj revnih nižjih nastavljencih, zlasti če imajo tudi precejšnjo odgo- vornost. Družinski oče in pet tisoč kron prejemkov, s temi naj živi prav-tako kakor gdč. M. Urbančeva s 15 tisoč kronami kot samska oseba, ki še baje komaj izhaja! Morda hoč» vodstvo Konsumnega društva na ta način odpraviti socialne kriv ice kapitalističnega sistema? Ali nam.hoče konsum s takim urejevanjem razmer v lastnih vrstah pripomoči do boljšega družabnega reda? Direktorij sam sebe že zna zasigurati, prvič z za delavski konsum razmeroma visokimi plačami, ki naj bi jim bile zasiguran« — do smrti in še potem dedičem visoke odpravnine. In ko je lansko leto občni zbor naložil vodstvu, da se službeno razmerje mora tekom pol leta potom pragmatike regulirati, je to neljubo nalogo poverilo vodstvo v izvršitev g. Svetku, ki je pa zopet skušal težišč« izvršitve same prenesti na organizacijo uslužbencev, v kateri se nihče ne upa preveč gibati, ker so včlanjeni v njej tudi vsemogočni člani direktori-ja, tako da so nazadnje, ker nalog obč. zbora ni bil izvršen, le krivi baje nastavijenci sami. Na ta način ostaja lepo naprej vse pri starem, da so nižji nastavijenci prepuščeni le svojemu obupu. Še danes, pri neznosni draginji so pri sami centrali zaposlene ženske meči s trgovsko izobrazbo, ki po 2 letih službovanja prejemajo po 1800 kron mesečno! In če se kdo zgane in zine besedo nezadovoljstva, ga kaj’ »ven vržejoe, kakor se je to zgodilo svojčas Moserju. Ko smo pa lansko leto na marsikaj opozarjali in članom zaklicali: »Zapreti jih dajte!« namreč direktorij, takrat so oni oči zavijali, češ, glejte jih, kako razbijajo! Pa še ni vseh dni konec! Letos bo zopet občni zbor. Člani, na vas je, da vplivate na to, da se razmere našega konsumnega društva spremene tako, da bo ono vršilo res tisto nalogo za delavski razred, za kar je delavsko zadružništvo sploh ustanovljeno, p« ne da to zadružništvo pomaga le par pijavkam do korita! Delavci - zadružniki, na- prihodnjem občnem zboru ne pustite, da bo še naprej delavski konsum, delavskemu razredu v sramoto, namesto v čast! Cian Kons. društva za Slovenijo. Pregled organizacij SSJ in KDZ od septembra 1924 do februarja 1925 (vpoštevajo ss samo Bani, ki so r-Iačaii prispevke, in organizacije, ki so obračunale centralnemu tajništvu SSJ in KOZ v Ljubljani). j i i • n ' « § I 5 ! g tat so Organizacije SS. 2* Jo e co CM •u — c o Rednih članov ie bilo 1924 ! 1525 j ? ix. i x. i xi. i xn. i. « OJ » V *-• O * S £ rt tM ■ Bin p I i I 2 3 4 6 (i 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 j ‘/1 I 22 | 23 24 I 25 36 i 27 28 ! 29 i 30 31 Bizeljsko Brežice Celje Centrala Črna I. Črna II. Globoko Gorje Hrastnik I. Jesenice Liboje Litija Ljubljana Mežica Mislinje Sv. Peter p. Gor. Škale Škofja vaa Šoštanj Store Tacen Trbovlje Velenje Videm-Krško Vrhnika Zabukovca Zagorje Zg. šiška Gorica pri Marib. Pragersko Sv. Lovreuo n. Poh. Vseh rednih članov Zamudnikom . , . . Vseh članov skupaj 4 13 12 12 9 2 4 2 7 14 11 168 65 23| lli 50 23 125 83 33 21 31 26 17 17 48 4 4 61 4 34 45 8 50 87 19 24 10 3 11 29 44 19 26! 2t>i 26 54 24 127 96 26 12’ 118 42 29! 127 108 3S| 38 39 21' 2o! 10 17 51 4 3 61 8 28 45 8 71 88 18 24 9 13 28 44 17 19! 22 31 964 953 75 112 1107 26 17 20 50 4 5 61 9 44 8 66 88 11 24 8 13 25 47 16 896 95 1065 991 37 24 47 4 6 61 9 39 9 80 76 9 24 7 25 47 15 942 105 1047 36 22 5 47 17 18 20 37 4 5 4B 6 3». 9 79 53 7 23 9 24 24 14 541 128 669 25 128 16 80 74 1 90 37 i 10 50 217 40 70 1925 v mesecu II. čelnih Stena* 54 22 58 71 15 25 17 20 41 4 6 52 5 36 9 76 53 8 26 10 22 24 14 668 Izmed teh članov so zadnji mesec plačali po Oln 2 1 3 5 6 8 10 12 15 2G [ 25 45 10 55 49 15 17 8 8 22 4 6 50 o 34 8 55 48 3 22 6 22 21 12 525 o 3 17 19 3 2 2 61 19 Progresivni pristopnina 27 7 12 6 avek /amudnikor 30 40 50 ! 75 2 - 100 nad 100 Centralno tajništvo ja prejelo : jj proores. davka skupaj !! Din Po. p. od član« Din 106 40 60 20 83 30 123 20 21 64 45 121 98 5 8 75 7 53 16 124 87 24 55 21 30 39 23 Centralno tajništvo Je torej prfcjelo v tem maaecu 35 1290 217 35 111542 10 10 B 97 78 43 73 40! 57! 50 i 05; 34 | 40 i 4° j 45 I 40 47 i 86; 64 65 06 12 17 Načelo tajnosti ali tajna diplomacija in javnost. Jutro« z dne 27. marca ima med drugimi noticami iz Trbovelj tudi sledečo: Med tukajšnjimi klerikalnimi zaupniki kroži z velikim zadovoljstvom govorica, da so socialistični člani predsedstva celjskega kongresa za zedinjenje socialističnih in komunističnih strokovnih organizacij zamolčali pozdravno brzojavko uprave glavnega radničkega saveza s sledečim besedilom: »Rad (delo) kongresa toplo pozdravlja, vendar svari pred optimizmom — uprava glavnega rad-ničega saveza v Beogradu.« — Brzojavka je bila po njihovih izjavah odposlana iz Beograda ob 11. uri 20 minut ter je imela številko 9074. Radi tega ker svari glavni radnički savez skoraj neprikrito pred komunisti, ki da so nezanesljivi, ni hotelo predsedstvo kongresa prebrati omenjene brzojavke zbranim delegatom in tako je vsak pozdrav cd saveza izostal. Radovedni smo, kaj bedo na vse te govorice, ki morajo vsekakor vsebovati resnico, odgovorili prizadeti člani navedenega predsedstva. Proti načelu javnosti so agitirali stari grešniki pri nezavednih najbolj s tem, da buržuazija potem vse zve, kako je pri nas. Mi smo že od začetka rekli, da buržuazija itak vse zve, pri načelu tajnosti prav tako hitro, kakor pri načelu javnesti, razlika je le v tem, da brez načela javnosti sarno delavci ne zvedo, kaj in kako delajo takozv. »delavski voditelji« s proletarskim imetjem, s socialističnimi načeli, programom itd. in da zvedo delavci šele potem za različne zadeve, ki jih že buržuazija izrablja za agitacijo proti socializmu in organizacijam, ne pa proti krivcem, posameznim koruptnim elementom. »Jutrova« vest, ki jo objavljamo, je zopet nov dokaz, da buržuazija vse zve, celo za številko posameznega telegrama, čeprav so ga hoteli voditelji utajiti. In to bo rodilo nezaupanje v organizacijo, organizacije se ne bodo okrepile itd. — Iz greha se rodi greh. — Potem se bo pa pojavil »modrijan« v »Socialistu«, ki bo napisal da zapušča delavstvo stranko in organizacije radi vzgojnih metod s. Bernota« in ne radi tega, ker organizacijam, ki jih voditelji popolnoma obvladajo, delavci ne zaupajo. Farizej! 1 Bleke OD N A ROKE B MESTNI TRG K ERNATOVIČ. Iz stranke. ške stroške. Rudarji, zedinite se v »Skupnem (rdečem) domu«, stopite v rudarsko sekcijo! IZJAVA. Krajevni organizaciji SSJ in KDZ Celje in Celje okolica sta na svoji skupni izredni seji med drugim razpravljali o poročilu Korenovega sek-tantstva, objavljenega v »Socialistu štev. 15 z dne 27. marca 1925 pod naslovom »Občni zbor SSJ v Celju«. V tem poročilu napadajo s. Leskoška, češ, da je on kriv, da ni prišlo do zedinjenja s Korenovci v Celju. Skupna seja je ugotovila, da ni bil s. Leskošek navzoč niti tedaj, ko se je o zedinjenju razpravljalo in so bili Korenovci povabljeni na skupno sejo, niti tedaj, ko jim je bilo naznanjeno, da z zedinjenjem ne bo nič, ker so napravili Korenovci nov razkol za državnozborske volitve s tem, da so postavili svojo listo. Skupna seja je sklenila, da se bo ves material o ze-dinjevalni akciji zbral ter v prihodnji številki »Napreja« priobčil. Za danes konštatiramo le, da so razbijanja in propadanja strokovnih organizacij krivi Korenovci. Najboljši dokaz k temu je, da so izvolili v 11 članski odbor krajevne organizacije SP J nič manj kakor 7 strokovno neorganiziranih delavcev in nameščencev na občnem zboru 15. marca 1925 pri »Zelenem travniku«. Tak je torej vaš znanstveni socializem z vidika materialističnega zgodovinskega razumevanja. Odbor SSJ in KDZ Celje in okolica Celje, dne 31. marca 1925. Zavarovanci v smislu objave v »Socialističnem koledarju« za 1. 1925. 283. Josip Pastorek (89), knjigovez, Ljubljana, N. Sl., Din 1250.—. 284. Alojz Pilko (906), kolar, Celje, Din 250."—. 285. Anton Pilko (92), kolar, Celje, N. Din 1000.—. 286. Lenart Švikart (98), Sv. Lovrenc na Poh. Din 250.—. 287. J. Osovnikar (93), lesni del. Sv. Lovrenc na Pohorju, Lg., Din 500.—. 288. Franc Opohal (94). kovinar, Dob-Prevalje, N., Din 1000. 289. Franc Geier (83), Sv. Peter pod Gorami, Din 250.— 290. Franc Zo-renč (76), Sv. Peter pod Gorami, Din 250.—. 291. Martin Kramer (901), Sv. Peter pod Gorami, Din 250.—. 292. Anton Mak (904), Sv. Peter pod Gorami, Din 250.—. 293. Pratengrazer (61), mizar, Sv. Peter pod Gorami, Din 250.—. 294. Janez Gubina (81), mizar, Sv. Peter pod Gorami, Lg., Din 500.—. 295. Franc Gubina (69), mizar, Sv. Peter pod Gorami, Lg., Din 500.—. 296. Josip Geier (78), delavec, Sv. Peter pod Gorami, Lg, Din 500.—. Dopisi. s Trbovlje. V torek, dne 7. aprila ob 4. popoldne bo v gostilni pri Po-čivavšku članski sestanek, oziroma diskuzija o »Skupnem domu«. Pridite vsi! s Žerjav pri Črni. Mlada gospodka silita naše delavce, da bi delali deset ur na dan. Poživljamo vse trpine rudarje, da vstopijo takoj v sekcijo rudarjev in če je še ni v Črni, pa začasno k mežiški. Javite nam vsako tako željo in če bi se tudi imenoval kateri gospodek inženjer, ker bomo prijavili vse primere Inšpekciji dela. Mlada gospodka bosta že dobila »žavbico«, da se namažeta pod nosom, da jima brčice porastejo. Sodrugom v Heleni! Poživljamo vas, da javite kateri ste organizirani pri sekciji rudarjev in kateri mislite pristopiti, kako se godi v posameznih rovih: kako rudnik drži pogodbo, koliko novih Wranglovcev pride v rov, koliko ti producirajo, kakšne razlike delajo med njimi in našimi člani v pr- vi vreti višji na9tavljenci rudnika. Sodruge poživljamo, da stavijo funkcionarjem naših organizacij predloge glede občinske politike, nedostatkov v organizacijah itd. Člani dobe brezplačna pojasnila in tudi brezplačno pomoč, v kolikor ni vezana na pravni- Velenje. Dne 15. februarja je imela tukajšnja (Korunova) organizacija SPJ že svoj drugi'občni zbor. Glavne funkcije so razdelili sledeče: Predsednik strelni mojster Ivan Salesnik, blagajnik Marn, skladiščnik v konsu-rnu, tajnik strelni mojster Valenčak. Ta pisana družba si je nadela nalogo, da spravi tukajšnje delavstvo v dva tabora. Med tem ko je Salesnik toliko odkritosrčen, da nastopa že dalj časa proti nam, sta Valenčak in Marn šele sedaj začela z ofenzivo. Sedaj nam je tudi razumljivo, zakaj ima Čobal po konsumih nastavljeno svojo »žlahto . Ko se je ustanovila tukajšnja prodajalna, je bil nastavljen s. Vizjak, ki je sedaj v Hrastniku. Nekaj mesecev pozneje pa pride Čobal z Marnom, bratom svojega zeta, in ga nastavi v prodajalni, češ, Vizjak ne zna pisati. V »Socialistu« št. 8 je napisan dolg članek jz Velenja, ki ga je najbrž spisal nekdo, ki zna dobro pisati. Vse poročilo o shodu v Velenju je lažnivo in neresnično. Seveda, to je bilo napisano za agitacijo za volitve. Med drugim hvali pisec Valenčaka, češ da je spravil M ar tinska v službo. Da bo enkrat za vselej te demagogije konec, povemo sledeče: Čobal in Valenčak sta na vseh shodih hujskala Martinška, da mora vse dokazati, če misli, da je pri rudniku kakšna korupcija. Takratni poslanec Ivan Tokan je v resnici izposloval v ministr. za rude in šume komisijo, ki je uradovala 19. jul. 1922. Dasi je Valenčak bil točno informiran c celi zadevi že nekaj mesecev, pred-no je bil s. Martinšek odpuščen, si je pustil od takratnih zaupnikov podpisati polo, kjer je on sam lastnoročno imel napisane vse delavce, ki so delali pri raznih uradnikih, in koliko šihtov je vsak napravil. Povedal nam je, da dobiva vse informacije iz pisarne. Pred komisijo je pa vse utajil, češ bodo že druge priče izpovedale. Druge delavce je pa hujskal, češ, nobenega se ni treba bati, vse povejte, kar ve, to je ministerialna komisija, nobenemu se ne bo nič zgodilo. Sedaj bi pa še radi vprašali nekdanjega neustrašenega bojevnika Valenčaka, kako je zagovarjal s. Martinška pri g. inž. Čučku o priliki, ko ga je ta pozval, da mu je naznanil kot predsedniku delegacije, odpust s. Martinška. Ali se Valenčak še spominja, kaj je on na to naznanilo odgovoril? Mi se spominjamo, da — »ja«. Ali se Valenčak še spominja, kako se je obnašal, ko so delegati ravno pri istem inženirju predlagali deputat premoga za oženjene 110 centov, za samce 55 cen tov in za oženjene še vsake tri mesece en voziček poln drv, za samske pa na pol leta? V navzočnosti sedmih delegatov je bilo pet za, Ferdo Valenčak in Ivan Salesnik pa proti. Obveljal je sklep zadnjih dveh, to je bilo res »socialistično«. Raspustinov zli duh v Mežici. Meniha Raspustina, svetovalca bivše ruske carske rodbine, so sicer grdo umorili, kar ni bilo lepo, kajti »božje namestnike« je treba z mazilom in kadilom poslati pred božji prestol, ne pa na zavraten način k vragu! Kar so na Ruskem zagrešili, se maščuje sedaj nad južnim rodom, v Mežici. Zli duh se je 'preselil v mežiški rudnik, kjer zdaj mežiškim rudarjem nagaja. Rudnik ga mora za delo, ki bi ga vsak fante mimogrede opravljal, zelo drago plačevati, tako drago, kakor dva najboljša kopača na akord. (Mislimo seveda samo na pozitivno in produktivno delo!) In ni tudi nič vreden, če mii vštejemo doktorat intrigan-stva univerze v Kurji vasi in poročila o protialkoholnem gibanju v Mežici. Za to gibanje ima precejšnje zasluge, radi njegovega vpliva je najbrže tudi občinski odbor odklonil rudniku koncesijo za novo gostilno. Velespoštovani duh ima namreč smolo, da si naši ljudje ne puste graditi Potemkinovih vasi — še več smole pa ima ravnatelj- V VSAKI PRALff IC1MA3DESE ZLATOR06 Ml 10. ZLATOM« ID M 3 M O! (O B Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za veda. Nsjcenejši nakup nogavic, žepnih robcev, bri-salk, klola, belega in rujavega platna, sifona, kraval, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje in za obrezovanje trt. Ha velita! Kanali! stve rudnika, ki si jih pusti postavljati in jih še plačuje. — G. ravnatelj Bargate je zelo strog človek, od človeka zahteva dela, zopet dela in še enkrat deda. človek bi pričakoval, da vidi strogo oko tudi navzdol, pa ni tako! Ej, koliko zaslužnih ljudi ima naša domovina, da bi jih morala nagraditi z letoviščem in pisanjem nakaznic za premog, če pa Angležem ni za naše zaslužne rojake, bi gotovo našli invalida — celo takega lahko, ki ga je napravila za invalida angleška krogla — in tak človek bi vam napisal 300 nakaznic na dan. in naredil še mnogo drugega koristnega. Rudnik bi redil enega parasita manj — sploh pa je treba pri svincu ljudi, ne duhov, ne pobeljenih grobov, tudi če so od mišk z venci odeti. Kadar bodo Angleži spoznali vso to s častljivimi atributi odeto gnilobo, jo bodo pognali k večnemu počitku. In to gnilobo bomo tudi tako dolgo razkrivali in pojasnjevali, da bo vsem zasmrdela, tudi raznim gosposkim nosovom. Seveda ne zato, da bo smrdelo, ampak zato, da se je znebimo. Smo temeljiti — saj nismo zastonj socialisti! Logatec. »Sporočam vam pozdrave v imenu dr. Žerjava, v njegovem imenu vas poživljam: zdaj pa rokavic« dol, kdor ni z nami, je proti nam,< tako nekako je govoril g. dr. Rape, tajnika SDS na demokratskem zborovanju v Logatcu. Notar Tavzes pa je poživljal delodajalce, da naj odpustijo vsakega delavca, ki noče vstopiti v demokratsko delavsko unijo, katero so sočasno ustanovili v Logatcu. Delavci, ki so že enkrat sedli na limanice narodnih socialistov, so zato izto-pili iz organizacije narodnih socialistov ter so se vpisali v demokratsko unijo. Značilno je, da je bil izvoljen za predsednika delavske unije neki delavec, za podpredsednika pa postajni načelnik iz Logatca, za odbornike razni gospodje demokrati, orju-naši, med njimi tudi notar Tavzes. — Delavstvo iz Logatca in okolice pa poživljamo, da se vpiše v organizacijo socialistične stranke, ki ima svoje glasilo »Naprej«, ki se bori na razrednem stališču za koristi proletariata. Pristaši delavske unije bodo baje začasno dobivali list Domovina« — izrazito kapitalistični list. Časopis, katerega bo demokratska stranka začela izdajati za delavstvo, bo imel le namen, delavstvo odtegniti od pravih delavskih organizacij. V zadnjem času vam kličemo: Izstopite iz demokratskih or-junskih organizacij ter vstopite v prave delavske socialistične organizacije! LEP USPEH SOCIALISTOV PRI PREDSEDNIŠKIH VOLITVAH V NEMČIJI. Pri nedeljskih volitvah so dobili: socjalist Braun 7,798.346 glasov, komunist Thaelmann 1,871.207, Jarres, kandidat nem. nacionalistov in nem. ljudske stranke 10,408365, demokrat Hellpach 1,567.197, centrumaš (klerikalec) dr. Marx 3,884.887, Held (ba- varska ljudska stranka), 1,006.790 in narodni socialec general Ludendorf! 284.975 glasov. Ker pri prvih volitvah ni dobil noben kandidat absolutne večine glasov, bodo ponovne volitve 26. aprila, pri katerih zmaga kandidat z relativno večino glasov. Najbrže se bodo tedaj združile tri najodločnejše republikanske stranke: uocialisti, demokrati in centrumaši. Lastnik: >Sloga<, r. l. a o. p. Isdajatelj in odgovorni urednik: Zvonimir Bernot (v imenu izvr. odbora SSJ in KDZ.) Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. 4. IV. 1925 — '2500. I psaP**’ Najboljša j ,Puch‘ kolesa j " i i ■ j 0 po zelo ugodnih cenah dobite le pri £ | IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ul. 7. f gagaza: »p j geae—■ Najboljši šivalni stroj fe edino le Pouk v vezenju brezplačno. Večletna garancija. Delavnica na razpolago Grietzner in Adler za rodbinsko in obrtno rabo v vseh opremah Josip Peteline, Ljubljana £XPom*X)‘ Tvornica dežnikov in soinčnikov L. MIKUŠ, LJUBLJANA Mestni trgr štev. IS priporoča svojo bogato zalogo dežnikov v kakršnikoli velikosti po naj nižji ceni. -■ 1 Domače sredstvo katero Vam je potrebno in ki bo tudi pri Vas ob vsaki priložnosti pokazalo svoje bolečine olajšajoče dejstvo, je: LEKANARJA FELLER* JA ELSA-FLUID. — Vrelec močil — Že 26 let izkušen in priljubljen! Znotraj za želodec, pri krčih in bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Hitro deluje kot sredstvo za drgnenje pri revmatičnih bolečinah in v vseh slučajih, kjer je masaža potrebna! Odstrani nahod instori neobčutljivega proti mrzlem zraku, je enako dobro za oči, ušesa, zobe, glavo, usta in grlo! Z zavojnino in poštnino stanejo: 1 paket s fc dvojnat. ali 2 specialne steklenke 62 Din. 2 paketa s 6 dvojnat. in 2 specialne steklenke 96 Din. 3 pakete s 12 dvojnat. in 2 specialne steklenke 130 Din. 6 paketov s 18 dvojnat. in 6 specialnih steklenk 240 Din. EUGEN V. FELLER, lekarnar V Slutold Donjl, Elsatrg 252 Hrvatska Za nadopolnitev pakela se priporoča: ELSA-ŠVEDSKE-KAPLjICE za želodee, ki pospešujejo prebavo. ELSA-ZAGORSKI SOK proti kašlju in bolečinam v prsih. V, v dolžini 2 do S m 20 m močnega cefirja Din 240'—, 20 m trpežnega oksforia Din 290-—, 20 m močne modrovine (druk) Din 290'—, 20 m krasnega kanibrika za otročje in ženske obleke Din 240‘—, 10 m 'nlačevine dvojno široke (cajga) za moške obleke Din 350'—, m belega platna Din 230‘—, 20 m sirovega platna Din 180'— razpošilja veletrgovina R. Stermecki, ceiis sta llustrovani cenik z čez 1000 slikami se pošle vsakemu zastonj, vzcci od sukna, kamgarna in razne manufakturne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci en gros cene. ostanejo vedno darila iz zlata in sre- Trajne vrednosti bre, ker obdrže še po proleku mnogih let svojo prvoino vrednost. Ure, verižice, prslani, zapestnice kakor tudi vsakovrstna zlatnina in srebrnina, nakit «in predmeti za dnevno uporabo, v najlepši in najboljši kakovcsii dobi se dobro in poceni pri tvrd ki Suttner — Zahtevajte divno ilustrirani cenik, za katerega je treba poslati samo 2 dinarja na:^^ Konfekcijska tovarna F ran Derenda & Cie. Ljubljana, Erjavčeva cesta štev. 2. otvorila je prodajo na drobno svojih konfekcijskih izdelkov, ter nudi po čez vse ugodnih cenah vsem delavskim in nižjim slojem vsakovrstna oblačila in sirer obleke že od.....................Din 400' naprej delavske hlače od................Din 45'-— naprej jahfclne hiače od.................Din 80*— naprej otročje oblekce za šolarje že od . Din 80*— naprej Ako hočete kupiti po ceni dobro blago, ne zemudiie prilike in prepričajte se, ker edino tukaj si lahko prihranile mnogo denarja. Proti garanciji dobe železničarji in drugi državni uslužbenci obleke tudi na obroke. Odpošiljalnico ur H. Suttner Ljubljana štev. 990 (Slovenija.) Ža udobnost odjemalcev sc morejo zb nadopolnitev peketa primoteti tudi cobra in fina Elsa-mila lepote ln drugi kosme* tičnl preparati tokarnari« Fallerja. V KRVI EEŽI NAŠE ZDRAVJE. Človeški organizem se more primerjati s strojem. Ce se stroj ne čisti redno od vse nečistosti (totoga) in rodno ne maže, aastane v pogonu zastoj. V tem slučaju so nečistosti nepredelani produkti prebave, kateri se morajo Izločiti skoz čreva in mokroto. KRI OSVEŽITI aaorejo samo taka strupa prosta sredstva, katera na ugoden in popolnoma neškodljiv način pospešujejo prebavo hrane, dvigajo cirkulacijo krvi in na la način preprečujejo posledice slabotnega pretakanja krvi, kakor: zaprtje, potrtost, lt* ttv kivi v glavo, hemeroidi. glht, zbadanje v kosteh, nečistost kože, in razdraženost živcev, ter povotjno upllva M sdravje. Vsakemu nudimo priliko, da se o tem popolnoma brez« plačno prepriča kako Je to mogoče. Zahtevajte moje najnovejše delo MEHSCHENIIEBE1 (Ljubezen človeštva) Pišite takoj na naslov: ERNST PASTERNACK, Berlin, S. O. Michaelkirchplutz 13. Abt. 142. m ,. * v f Oglejte si tudi Vi aovo došlo blago za ženske in moške obleke, fine sifone, cefirje, razno perilo i. 1. d. po znižanih cenah v manufakturni in modni trgovini MILOŠ PŠENIČNIK, Celje, Kralja Petra cesta St. 5. V zalogi samo pristno £c5ko In angleško blago. Postrežba solidna. Društvom in zasebnikom prevaja in prepisuje spise ,,Posredovalec Sv. Petra cesta 23. Pošljite naročnino I MNOGO DENARJA prihranite, ako pred nakupom blaga za obleke, perila, srajc, ovratnic, naglavnih rut, šerp, obri-salk, nogavic, odej, najrazličnejšega drugega blaga ter usnja, obiščete trgovino, kjer so najnižje cene in sicer pri tvrdki „DANICA“ Majzelj & Raj šel J Ljubljana, Turjaški trg št. 1 Klobuke, čepice, slamnike, parilo in modno bago za moške kupite najceneje pri tvrdki IVAN KUNOVAH Ljubljana, Starš trgr IO.