Leto VII,, šfev. 80. Celie, sobota 25. fulija 1925. Fošfnina plačana u gofovini- Stane mesečno 7 Din, letno 84 Din, z* inozemslvo 240 Din. Oglasi se računajo po tarifu. Pri večkratnem oglašanju popust. PosamezitQ Stevlllcai 1 I>ln>. Izhala v torek, tefrtek In sobolo. UrednlSStvo: Strossmayerjeva 1, pritličje, desno. Tel. 65 Upravnlštvo : Strossmayerjeva 1, pritličje, levo. Tel. 65 Račun pri poštnem ček. zavodu št. 10,666. Iz življenja naših zasužnjenih bratov na Koroškem. (Darje.) Stan je življa. Že iz dosedanjih izvajanj sc vidi, kako vlogo so igrale avstrijske državnc oblasti v vseh germanizacijskih akci- jah in vseh nasiljih, ki so jih vršile nemške nacijonalistične organizadje s Heimatsdienstom na čelu. One so od vsega začetka razlikovale v praksi dvoje vrst državljanov: Nemce z več- jimi in Slovence z manjširni pravicami. Nočemo se spuščati v dobo ne- posredno po plebiscilu in tudi ne na- vajati vseh onih mnogobrojnih slučajcv malih in velikih nasilj, ki so se izva- jala nad Slovenci in slovenskim irne- . tjem. Ne rnaramo tcga storiti, akoravno vemo za celo vrsto opravičenih slo- venskih tožb radi nemških nasilstev, tožb, ki pri avstrijskih oblastih ne naj- dejo niti sprejema niti razumevanja. Omejiti sg hočemo na poslednji čas, o katerem bi sc lahko po pravici mislilo, da je že dovolj daleč od borb iz let 1920. in 1921., da so strasti po~ mirjene ter da se je povrn.il občutek razmerja in odgovornosti. Žalibog nas ono, kar vidimo dan za dnem na Ko- roškem, prepričuje, da ni tako. . Eno odino dejstvo zadostuje, da kara4tterizira avstrijske oblasti in nji- •rrj«? do sls>72n:-:l«> 'r.anjžir1^. .. humi, predsednik zloglasnega Heimaitiiensta, jc biJ v oktobru 1.1923. izvoljen za pokrajinskega nanicstiiika za Koroško. Sele v februarju 1. 1924. je g- Schurni odložil cast predsednika Heimatdiensta. Ker vemo, da je Hei- matdienst nemška organizacija, katere edini cilj je borba proti Slovencem, stojimo sedaj pred neverjetnim dej- stvoni, da je šef vlade na Koroškem, vlade, ki je Nemcem in slovenskimanj- šini skupna, bil istočasno tudi pred- sednik društva za borbo proti tej manj- šini. Treba je samo še dodati, da g. Schumi tudi potem, ko je v februarju 1. 1924. izstopil iz predsedništva Hei- matdiensta, ni prekinil svojih zvez s tern društvom. Heimatdienst je, pod imenom Heimatbunda, še danes vrhovna organizacija na Koroškem terima, tajno ali javno, odločilen vpliv na vse sklepe oblasti in vse dogodke v dezeli, in to vedno v korist Nemcev in v škodo Slovencev. lsti g. Schumi, ki je po svojem položaju poklican, da enako ščiti in— terese vseh državljanov, pa naj pri- padajo ti katerikoli narodnosti, sodcluje v izrazito germanizacijski organizaciji »Schulverein« in ima šovinistične go- vore povodom otvarjpjnja novih šol ki jih ta organizacija ustanavlja v po- polnoma slovenskih krajih. Ce stoji na čelu vlade tak človek, potem je povsem razumljivo, da ga skušajo nižje oblasti posnemati in po možnosti v germanizacijski sloveno- fobski gorečnosti celo prekositi. Način, kako delajo avstrijske oblasti in kako izigravajo pozitivne zakone ter pogodbeno prevzete ob- veznosti, se vidi najbolje iz sledečega primera. V septembru leta 1924. je izdal okrajni glavar v Velikovcu g. Friedl sledeči odlok: Prepis. Bezirkshauptmannschaft Völkermarkt, am 26. IV. 1924. ZI. 103/Präs. ex 1924. Vertraulich! Verbreitung von im jug. Auslande gedruckten Schriften, Mitwirkung der Geistlichkeit an derselben. An alle Gemeindevorstehungen und an alie Gendarmeriepostenkommandos im Bezirke Völkermarkt Die letzten Berichte über die Ver- breitung von im jug. Äusl&nde ge- druckten Schriften wurden zur Kennt- nis genommen. Die Gemeindevorstehungen und üeridiirr'ieneposumkornrrianäeri werden beauftragt im Sinne der bereits er- flosscneu Erlässe der Verbreitung von im jug. Auslande gedruckten Schriften (Bücher und Zeitungen) ein besonderes Augenmerk zuzuwenden. Über die ge- machien Wahrnehmungen (insbeson- dere auch hinsichtlich der Mitwirkung der Geistlichen, Studenten und Fort- bildungsvereine) ist der B. H. bis läng- stens 12. XI. 1924 neuerlich eingehend zu berichten. Den Gendarmerieposten- kommandos wird auch nahe gelegt, einzelne Nummern des Vrtec, Septem- ber-Oktober 1924, des Eogoljub, Okto- ber 1924, allenfalls Mladika und an- dere Zeitschriften, die im jug. Auslande gedruckt werden und im dortigen Po- stenrayone vorkommen, zu sammeln und anher vorzulegen. Der Amtsleiter: Friedl m. p. Für die Richtigkeit der Ausfertigung: Mack m. p. (Konen priJi.) Cutiška borza v petek 24. julija. Becyrad. 9*05 Inž. I. Ahtik: Falska elektrarna in preskrba Celja z njeiiim tokom. Pred kratkim je bila med falsko elektrarno in celjsko mestno občino podpisana pogodba za dobavo električ- nega toka. Kakor znano, dobavlja do- sedaj mestu električni tok tvrdka Wes- ten, ki je glasom pogodbe vezana na dobavo še do konca leta 1926. Ker pa je tvrdka Westen uvidela, da ji pride od Fale dobavljeni tok cenejši kot v lastni elektrarni proizvajani, je sklenila svojo elektrarno ustaviti in se priklju- čiti na falsko elektrarno ter sooročila mestni občini, da po preteku z mestom sklenjene pogodbe iste ne namerava več obnoviti. Mesto je bilo primorano po- iskati si novega dobavitelja. Stopila je v pogajanja s falsko elektrarno, ki je stavila to pot mnogo ugodnejšo po- nudbo kot pved 4 let», ko je bil Wes- ten ugodnejši ponudnik kot Fala. Falska elektrarna, ki je ena naj- večjih elektrarn v Srednji Evropi, leži približno 15 km zapadno od Maribora na reki Dravi. Z gradnjo elektrarne se je pričelo leta 1913. Ob izbruhu vojne se je moralo i delom prenehati in se je nadaljevalo leta 1915. Elektrarna sama je bila dokončana leta 1918., medtem ko se omrežje razširia in iz- popolnjuje Še danes. l:'od:,t'fi^ jo finanrirann .vl :Wir.ar- ske družbe, ki ima tudi v Avstriji na reki Muri dve večji elektrarni in sicer pri PegKau-u in Lebringu. Tudi faLska elektrarna prvotno ni bila namenjena za preskrbovanje naših slovenskih kra- jev z električno energijo, ampak bi rnorala dobavljati tok Srednji in Zgornji Štajerski, kjer je industrija zelo razvita in zgoraj ornenjeni elektrarni ne zado- stujeta za kritje potrebe. Ker pa je k sreči falska elektrarna pripadla po prevratu Jugoslaviji, so bi!i lastniki elektrarne primorani, po- iskati si odjemalce na siovenskem Šta- jerskem. NemŠka Štajerska si je kot nadomestilo za izgubljeno falsko elek- trarno zgradila novo, nekoliko rnanjSo elektrarno na reki Teigitsch, okoli 28 km zapadno od Gradca, katera |e bila ba5 letos'njo pomlad stavljena v obrat. Elektrarna Fala bo pri polni iz- gradnji v stanu proizvajati pri normal- nih vodnih razmerah približno 50.000 konjskih sil. Generatorji, ki so direktno sklöpljeni z vodnimi turbinami, proiz- vajajo vrtilni tok 10.000 voltov nape- tosti. Ta napetost pa ni uporabna niti za razsvetljavo niti za pogon motorjev. Za žarnice je namreč potrebna nape- tost 110 ali 220 voltov, ker se do da- nes §e ni posrečilo proizvajati žarnic za višjo napetost, ki bi brezhibno de- lovalg. Elektromotorji, ki služijo za po- gon najrazličnejših strojev, so grajeni navadno za 380, 220 ali 190, redkeje 110 voltov napetosti, večji motorji pa tudi za visoko napetost .000 ali 5000 voitov in tudi več. Kolikor se torej po- rabi toka za razsvetljavo in motorje v elektrarni sami in njeni neposredni bližini, se mora ta visokonapetostni tok v posebnih strojih, takozvanih trans- formatorjih transformirati na nizko napetost. Nastane vprašanje, zakaj ti gene- ratorji ne proizvajajo takšne napetosti, ki bi bila takoj uporabna? Električna energija se prenaša iz enega kraja v drugega potom žic. Pri tem prenašanju se med potom izgubi nekaj energije in tudi nekai napetosti. In baS izguba napetosti igra pri pre- računavanju prostih vodov najva!nej§o vlogo. Pravimo, izguba napetosti pri prenaSanju do kon^umenta znaSa toliko in toliko procentov, to je, napetost pri konzumentu je radi izgube za tolikc in toliko procentov nižja kot v elek- trarni. To btevilo procentov seveda ne sme prekoračiti gotove dopustne meje. Kajti če si? dovaja žarnicam in motor- jen; nižja napetost, kot za katero so isti grajeni, svetijo žarnice slabše in motorji ne delujejo tako kot bi morali. Seveda, čfm debelejše so tokovodne žice, tem manjSa je izguba, ker nudi debelažica toku manj upora kakor tanka. Zato je treba vsak vod dobro prera- čunati. CDalje prih.) ZAGREBŠKA BORZA. v petek, dne 24. julija. Berlin: 1547—1362 Dunaj: 7'97—8^09 Milan: 2'56—259 London: 275*30—278-30 New-York: 56'48- 57*28 Pariz: 267—272 Praga: V68—17040 Curih: 1103—1^*13 Proti odebelosti SX™ SaK »Vilfanov čaj« ^^Sl!ov!i Dobiva sc v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja: Kern, pharm. laboratory Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilica 204. A. č s 'Maksim Gorki]: Prijatelja iz mladih let. (Dalje.) »Celi dan me jc iskal s puško — ustrcliti me je hotel! Tak je bil! Ne- ugnan — ognjevit — pravi zapove- dovalec! Ljubil me je. Zlata dušica... Ko me je moj stari nekoč namikastil in je on prišel in to videl — ljubi Bog — kaj je počel! Postal je bled, se začel tresti, stisnil pesti in hajdi nad očeta! ,Kako se drzneš?' Moj stari je rekel: Jaz semoče!' — ,Äha! Dobro, ti si oče, sam ne morem biti s teboj gotov, toda tvoj hrbet bo dobil ravno tako klobase, kakor tvoj sin!' Zarjul je in stekel. — In kaj menis, očka? Držal je obljubo. Najbrže jc naščuval služinčad, kajti nekoč pride moj stari domov in stoka ; srajco je hotel sleci, a se je držala hrbta . . . Jezen je bil takrat moj oče. ,Tebi se imam zahvaliti za bolcčiriG, hinavec' Palica je pela. Glede hinavca mi je storil krivico, nikdar nisem bil. . .« »Res, Jefim, nikdar nisi bil!« je potrdil jctnik — in se preplašil — »to se ti vidi tudi danes — ti se ne znaš prilizovati«, je hitro pridejal. >Sern pač rad imel Vitija!« je za- klical Jefim. «Razumen mladenič je bil — vse ga je rado imelo, ne samo jaz! Če je začel pripovedovati — ne vem nič več o tern, trideset let je minulo — ljubi Bog — kjc se nahaja sedaj? Če še živi, je danes na vplivnem mestu — ali pa je zagazil v najglobje moč- virje! Tako jc človeško življenje! Kuha in vre, a nikdar se ne izeimi nič pa- metnega! In ljudje se pokvarijo — škoda jih — smilijo se ...« Jefim je globoko vzdihnil in po- vesil glavo. Dolgo sta molčala . . . »Ali se ti tudi jaz srnüirn?« je vprašal dobrovoljno jctnik. Res dobre volje je bil in celi obraz sc mu jc svetil od dobrodušnega lepega smeha. »Ti si čudak!< je zaklical Jefim. »Seveda se moraš smiliti! Kaj si prav- zaprav? Potepaš se, nič nimaš last- nega na svetu. niti otrok, niti premo- ženja! Morda ti teži vest kak velik ^ločin. Kdo ve? Revež si!« *Da da«, jc odvrnil jetnik. In zopet sta molčala. Solnce jc že zašlo in sence so postale temnejše.. Dišalo je po vlažni zemlji, evetlicah '» gozdnem izpuhtevanju ... Dolgo sta rtiolče scdela . . . »Kakor je tu prijetno, vendar mo- rava iti. Imava še prehoditi osem kilo- metrov. — Vstani očka, dvigni se!« »Posediva še nekoliko!« jc prosil jetnik. »Radi mene lahko — tudi jaz sem rad ponoči ob gozdu. Toda kedaj pri- deva k svetniku? Hudoval se bo in zmerjal — pozno je že —«• >Nic nc de, to ni hudo —. Ce zame govoriš ... sc je smejal cuvaj. »Lahko«. »Kaj porečeš?« »Torej ?« »Ti se šališ«. »To te bo nagnal!« »R\\ tepe?« 'Strog je! In uren U *Dobis klofuto in mislis, da te je udaril po nogah.. .« »Potem ga pretepava<:, je rekel mirno jetnik in potapljal svojega ču- vaja po plečih. Ta familijarnost čuvaju ni ugajala. Saj jc bil vendar od oblasti in ta po- bič ne sme pozabiti, da ima pod pa- som svoje uradno znamenje. Vstal je, prijel za paiico, nataknil si uradno znamenje na prsa in ukazal: »Vstani! Pojdiva!« »Ne grem!« je zaklical jetnik. Jefim jc postal zmeden, odprl na široko oči, molčal pol minute in ni razumel, kako si more jetnik dovoliti tako šalo. »Ne sitnari, pojdiva!« je rckcl po- hlevnejše. »Ne grem!« ga je odločno zavrnil jetnik. (Konec prih.) Stran 1 »NOVA DOEA« Stev. 80. Seja eksekutiv© SDS v Ljubljani. Službeni komunike. V pondeljek 20. t. m. sc je vršila pod pre.dsedstvom dr. Žerjava v Lju- bljani seja eksekutive ljubljanske in mariborske oblastne organizacije SDS, katere so se udeležili vsi delegati. Obsežno poročilo q političnem polo- žaju sta podala dr. Žerjav in dr. Pivko. Njuna refcrata sta bila z odobrava- njem vzeta na znanje. V toku obširne razprave se je ugotovila popolna enotnost nazorov na politično situ- acijo in nadaljno taktiko SDS. SDS lahko s samozavestjo ugo- tavlja, da so ideje jugoslovenske de- mokracije v naši državai politiki na celi črti zmagovite. To je v velikem delu uspeh doslednosti dosedajne po- litike stranke in zlasti njenega parla- mentarnega kluba. ki je kot soodlo- čilni faktor Narodnega bloka v glav- nem pripomogel, da je fronta separa- tistov prebita in da je prišlo do for- malne izločitve takozvanega hrvat- skega vprašanja. SDS je želela, da se pri ustvaritvi novega političnega sta- nja izdejstvujejo jačje garancije, nego se jih je doseglo z medstrankarskim aranžmanom RR. Tem bolj se pa za- veda mod svoje pozicije v državi in svojih nadaljnih nalog. Sedaj ko je glavni državnopravni konflikt odstav- Ijen z dnevnega reda, bo mogla SDS podvojeno silo posvetiti socijalnim, gospodarskim in kulturnim vprašanjem našega naroda. Slovenski del SDS bo pri tem še posebno važnost polagal na to, da stranka tudi v bodočc pri vsem svojem delu upošteva upravičene interese naše ožje domovine. Vnepo- kolebljivem vztrajanju pri ravni črti jugoslovenske nacijonalne politike, ki edina more tudi uspešno uveljaviti slovenski del naroda v naši narodni deržavi in v vztrajnem delu za jugo- slovensko demokratično misel, bo SDS ostala trajni mogočni faktor končne konsolidacije Jugoslavije na podlagi popolne in dejanske enakopravnosti vseh treh delov našega naroda. SDS je vsled aranžmana RR raz- rešena neposredne soodgovornosti za vodstvo državnih poslov. Toda ona se ne bo nikdar podala na pot nega- tivistične politike. Pazno motrcč dclo- vanje nove vlade more organizirana jugoslovenska demokracija s pozitivno in objektivno kritiko sodelovati, da se onemogoči vsako popuščanje od osnovne linije one politike, ki jo je Narodni blok dovedel do tako lepih uspehov. Potrebno pa je, da se neokrnjena sila SDS, katere avtoriteta v našem državnem življenju vsled zadnjih do- godkov ni zmanjšana, temveč na- sprotno še pojačana, še dvigne in še bolj usposobi za naloge bodočnosti. Pozivljamo vse svoje organizacije in strankine pristaše na pospešeno delo za poglobitev in razširjenje na- šega programa. Jugoslovenska demo- kracija je vršila svojo važno nalogo že pred svetovno vojno in vseh šest in pol leta mladostne Jugoslavije z odločujočim vplivom. Somišljeniki! Z novim ognjem na delo, da bomo po svoji ojačeni organizaciji sposobni prevzeti boj za končno zmago jugo- slovenske demokratične misli. Ta čas ni več daleč, zatc: borci na plan! Prosta stanovanja v Celju in celjskem srezn. (R Ä Z G L R S.) Nastopna stanovanja se bodo v smislu zakona o stanovanjih dodelila: a) Prvic objavljena stanovanja (z imeni hišnih lastnikov): Rančigaj Ivana, Sv. Matevž, obč. Braslovče 2, 2 sobi. — Radišek Fran, Braslovče 22, sob ?. — Zgonc Terezija, Prekorje 17, 3 sobe s kuhinjo. — Kraj- šek Anton, Prožin 100, 1 soba s šte- dilnikom. — Vivoda Josip, Breg 32, 2 sobi s kuhinjo in shrambo. — Pirš Marija, Prožinska vas 115, 1 soba s kuhinjo. — Kajtna Anton, Gaberje 104, 1 soba s štedilnikom. — Stavb. urad. zadruga, Celje, Kersnikova ul. 4, 3 sobe s kuhinjo in pritiklinami. — Derča Fran, Gornilsko 26, 1 soba s kuhinjo. — Lo- pan Jakob, Celje, Kralja Petra c. 33, 1 soba. — Ledl Hugo in Ivan, Vojnik 72, 1 soba s kuhinjo in shrambo. — Kalda Hilda, Celje, Äleksandrova ul. 7, 2 sobi s kuhinjo. — Gregorič Karol, Celje, Vodnikova ul. 13, 2 sobi s ku- hinjo, shrambo in kletjo. — Zamparutti Dominika, Celje, Aškerčeva ulica 15, 3 sobe s kuhinjo in pritiklinami. — Klinar Fran, Lotnica 1, 1 soba s ku- hinjo. — Pilih Martin, Zvodna, obč. Teharje 21, 1 soba s kuhinjo. — Per Marija, Smarjeta 19,1 soba s shrambo in drvarnico. — Žager Melhijor, Lož- nica, občina Celje Okolica 12, 1 soba s kuhinjo. — Jošt Miha, Lava 14, 1 soba s kuhinjo. — Jošt Miha, Lava 14, 3 sobe s kuhinjo. b) Drugič objavljena stanovanja: Dr. Kollaritsch A., Celje, Aškerčeva ul. 7, 1 soba s štedilnikom. — Vo- lavčnik Katarina, Gaberje 22, 1 soba. — Rogelj Marija, Griže 31, 2 sobi s kuhinjo. — Pristovšek Ivan, Zgornja Hudinja 26, 1 soba. — Sumej I., Sv. Jurij ob j. ž., trg 38, 2 sobi s kuhinjo in shrambo. — Švet Marija, Kapla vas 34, 1 soba. Strankß, ki spadajo po stanovanj- skem zakonu med zaščitene osebe, se pozivajo, da v roku petih dni, to je do 28. julija 1925 opoldne naznanijo v pisarni stanovanjskega sodišča, da se potegujejo za eno izmed gori ozna- čenih stanovanj. To imajo storiti tudi tisti prošnjiki, ki so v svojih prošnjah navedli, da se potegujejo za »katerosibodi stanova- nje«, ali ki so prijavili kako drugo stanovanje, ki pa jim ni bilo dode- ljeno, ker bi sicer pri dodeljevanju gori označenih stanovanj ne prišli V poštev kot reflektanti. Zaščitene stranke, ki svojih pro- šenj za nakazilo stanovanja do sedaj vobče niso vložile odnosno starih pro- šenj niso obnovile ali spopolnile po predpisih novega zakona o stanovanjih, se pozivajo, da to storijo do navede- nega dne, ker bi se jih sicer pri do- delitvi teh stanovanj ne moglo upo- števati Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Celju, dne 22. julija 1925. Predsednik: Žužek s. r. Požar v Rifengozdu pri Laskem, ZloČin iz maščevalnosti in obupa. V zadnji številki smo poročali o požaru, ki ga je v torek blizu Laškega zanetil 29letni Miha Zorko iz Rifen- gozda. Sedaj smo prejeli o Zorkovcm dejanju sledeče poročilo: V torek 21. t. m. ob 19. zvečer je z zvonika cerkve Sv. Mihaela začelo biti plat zvona, znamenje in grozno ob ve- stilo prebivalstvu: »Nekjegori!« Ta- koj jc začelo po vseh ostalih cerkvah zvoniti. Prebivalstva se je polastila ve- lika panika. Kmalu je bilo ugotovljeno, da gori v Rifengozdu. Požar je bil velikanski. Kljub neumornemu gašenju okoliških požarnih bramb je požar po- polnoma upepelil dvema gospodarjema 6 poslopij. Poleg poslopij ]q zgorelo vse gospodarsko orodjc in lctošnje za- oge sena. Skodo ccnijo na približno pol milijona dinarjev, zavarovalnina pa je zelo mininialna. Požigalec jc bežal iz Rifengozda v tričetrt ure oddaljeno vas Tolsto ter tudi tam zažgah Požar je tu vpepelil tri gospodarska posiopja. Požigalec, ki so ga videli v Rifengozdu in v Tolstem, je ububožani vojak in zadnje case ra- dar, 20 letni Miha Zorko. V okolici je grozil, da zažge tudi posestvo svoje mačehe v St. Rupertu. To se ni zgo- dilo. Po celonočnem beganju se je po- žigalec Miha Zorko v sredo 22. t. m. javil orožnikom v Laškem, ki so ga odpeljali uklenjenega v zapore celjskega okrožnega sodišča. Tragična usoda Mihe Zorka. Ves čas svetovne vojne je moral služiti vo- jake. Roditelji so mu zapisali doto. Med vojno mu je umrla mati, pozneje tudi oče. Njegovi varuhi so njegovo doto spremenili v vojno posojilo. Ko se je Miha Zorko po prevratu vrnii domov, je z bridkostjo opazil, da je postal be- rač, ker mu na vojno posojilo ni ho- tel nikdo dati niti beliča. Posestvo je preslo na druge ljudi. Miha je šel uža- loščen in obupan na delo v rudnike. Tam so ga pred nekaj meseci radi rudarske krize odpusiili. Svojim so- rodnikom je v obupu večkrat očital, da so mu zapravili doto in domačijo, Najbolj se je jezil na varuha in tudi ostale sorodnike. V Tolstem je zažgal posestvo, na katerem jc omožcnanje- gova sestra. Politične veati. Stjepan Radlč v Beogradu. V sredo zjutraj je prispel Stjepan Radič v Beograd. Imel je celo vrsto govorov in nagovoril tudi množico na cesti skozi okno novinarskega kluba. Bil je zelo gostobeseden in je v deloma zelo zmešanih izvajanjih razlagal razna po- litična vprašanja. Po enodnevnem bi- vanju je zopet odpotoval iz Beograda. Na beograjsko iavnost pa je napravil s svoiim obnašanjem neprijeten vtis in je spravil zlasti svoje državotvorne pristaše s svoiim bivanjem v presto- lici v prav mučen položaj. Stjepan Radič in Pucelj. Na ple- narni seji radičevskega kluba so bili v sredo zvečer isključeni poslanci Ja- gatič, Uroič in dr. Buč, ker so se iz- javili proti viadini deklaraciji. Po seji je bil še izključen tudi poslanec Ivo Trojanovič, poslanec Kukelj pa je sam izstopil iz kluba HSS. Kakor se poroča, mu bo sledilo še več radičevskih po- slancev, ki se ne strinjaio s politiko vodstva HSS. Medtem ko se pojavlja med radičevci razkroj, pa je g. Pucelj smatral potrebno izstopiti iz zemljo- radniškega kluba in presedlati k radi- čevcem. Po sprejemu v Hrvatski se- ljački klub ie imel Pucelj pozdravni govor, v katerem je naglašai, da je njegov vstop zgodovinske važnosti , . . Stjepanu Radiču je poslal po seji brzo- javko, v kateri ga pozdravlja kot svo- jega Šefa in voditelja. Nova zvezda je torej zažarela na radičevskem r.ebu . . . Debata o vladini deklaraciii se ie začela v sredo v Narodni skupščini. Govoriii so črnogorski federalist Sekula Drlievic, minister Nikola Uzunovic, posl. Grol in posl. SuSnik. Za to sejo je vladalo zaradi Radičevega bivanja v Beogradu ma!o zanimanja. Debata se je nadaljevala na Četrtkovi seji. Kot prvi je govoril posl. Ljuba Davi- dovič, ki je povdarjal, da s sporazu- mom med radikali in radičevci §e ni rešeno takozvano hrvatsko vprašanje,. Treba preiti od besed k dejanjem. Nato je posl. Juraj Demetrovič (SDS) ostro, a. stvarno. kritiziral radikalsko-radi- čevski sporazum in njihovo politiko. Govor posl. Demetroviča so spremljali radičevci z divjim kričanjem, samo- stojni dernokrati pa so ga sprejeü z viharnim ploskanjem in odobravanjem. Končno je še govoril radičevec Basa- riček, nakar je bila seja zaključena. Sporazum z Italijo. Povodom podpisa nettunskih konvencij,sklenjenih med Jugoslavijo in Italijo, je zunanji minister v četrtek zvečer sprejel novi- narje in jim dal podatke o ureditvi jugosl. ital. dolgov in terjatev, o spo- razumu o reciprociteti glede zavaro- vania delavcev, o sporazumu glede iz- vedbe rimske pogodbe, v kolikor se nanaSa na Reko, o sporazumu glede pokojnin, o zgraditvi mostu za vozove na Sušaku od strani Italije, o dopiso- vanju med reškimi in našimi sodnimi oblastvi ter o dopolnilih rimske po- godbe, v kolikor se nanaša na promet. Celjske novice Redni sestanki Samostojne demo- kratske stranke ob sredah so tako dobro obiskani in je zanjc toliko za- nimanja, da se bodo letos vsled splošne želje vršili tudi v počitnicah in sicer kakor doslej vsako sredo ob pol 9. zvečer v klubovi sobi Celjskega doma. Članstvo, ki ostane v mestu, je vabljeno, da se shaja na prost in neprisiljen raz- govor o vseh tekočih javnih vprašanjih. Jesensko porotno zasedanje. Za tretje redno porotno zasedanje v letu 1925. je imenovan za predsednika po- rotnega sodišča v Celju dvornosodni svetnik in predsednik okrožnepa so- dišča dr. Josip Kotnik, za njegove namestnike pa višja deželnosodna svet- nika dr. Friderik Bračič in dr. Ivan P r e m s c h a k ter deželnosodni svetnik Valentin Lcvičnik. Gospodarski svet Občesloven- skega obrtnega druStva v Celju si je v svoji prvi seji dne 20. t. m. izbral za bodočo poslovno dobo podpred- sednikom g. Vinka Kukovca, tajnikom g. Miloša Hohnjeca, blagajnikom g. Karola Perca. Izvolili so se obenem 3 odseki in sicer 3-članski odsek za sestavo novih društvenih pravil, 3-član- ski odsek za sestavo predlogov k de- lavskim zakonom in 5-članski gospo- darsko-brambni odsek. DruStvo skliče za 23. avgusta v Celje zborovanje obrtnikov savinjskega okrožja ter bo na tem zborovanju obravnavalo sle- deče pcedmete: Delavski zakoni. Ize- načenje davkov. Obrestna mera. Celjsko sokolsko okrožje priredi svoj letošnji zlet v nedeljo 2 avgusta v Rogaško Slatino in sicer ob prilikl Sletnice tamošnjega Sokola. Članstvo v Celju se udeleži zleta korporativno s praporom ter se vsi člani, ki imajo kroj, opozarjajo, da je zlet zanje ob- vezen. Čas odhoda in prihoda se nak- nadno objavi. Vabljeno je tudi ostalo občinstvo, da se zleta v dm večjem številu udeleži. Vožnja polovična. Na- bavite si pravočasno izkaznice za po- lovično vožnjo, ki se dobijo pri na- čelniku in načelnici. Petrovičeve »Ouše« na celjskem odru. Kakor čujemo, je znani hrvatski pisatelj Petar Petrovič, ki sc je prcd nedavnim časom mudil v Celju, dal mestnemu gledališču izključno pravico slovenske premijere svoje drame »Dü- se«. Delo prestavlja v slovenščino le- karnar g. Fedor Gradišnik. »Duše« se bodo uprizorile jeseui pod avtorjevim osebnim vodstvom. Štirl preprečene nesreče v Sa- vinjl. V pondeljck, dnc 20. t. m..jjQ- poldne bi se bila v Savinji pod prvim železniškim mostom skoraj zgodila smrtna nesreča. Neka ženska, ki oči- vidno ni znala plavati, je med kopa- njem nenadoma zabrcdla v globoko vodo in se pričeia potapljati. Na njen krik sta prihitela na pomoč dva fanta in jo že napol nezavestno spravila na suho. V torek popoldne se je kopala skupina dečkov v mestnem kopališču. Med igranjern in ruvanjem jc padel neki 12letni fant s plavajočega mo- stička v reko in izginil pod vodo. Na preplašene krike njegovih tovarišev je skočil ncki gospod za njim in ga rešil iz valov. Dečko je bil že nezavesten in šele po daljšem naporu se ga je posrečilo zopet obuditi k življenju. V četrtek dne 23. t. m. popoldne se je šievilo nezgod še povečalo za dve. Blizu prvega železniškega mosta so rešili neko gospo in nekega fanta, ki sta zašla v valove in pričela izgub- Ijati zavest. Upajrno, da bo ta lahko- miselnost vsem ostalim v svarilen vzqled. Pri kopanju v Savinji je na nekaterih globokih mestih potrcbna opreznost, da se preprečijo smrtne nesreče. Zopet požar. Tekom štirih dni be- leži ceijska okolica že tretji požar. V pondeljek je gorelo v Lopati, v torek v Rifengozdu in v Tolstem, v četrtck, dne 23. t. m. ob 10. zvečer pa jc iz- bruhnil ogenj v leseni sušilnici za opeko v Trnovljah. Okrog 15 metrov dolga baraka, last g. stntona Mahna, je po- gorela do tal. Ognjem odsev se je razlival dalcč po okolici. Sumi se, da je ogenj zanctila ista zločinska roka, ki že več mesecev s svojimi peklen- skimi dejanji vzncmirja vso vojniško okolico. Med prcbivalstvom vlada ve- liko razburjenje. Äli zlodnca po to- likem času res ni mogoče izslediti?! Turistl, pozor! Z otvoritvijo nove Tillerjeve koče v Logarski dolini se je število ležišč znatno pomnožilo. Sta- novanjske in prehranjevalne prilike v naših divnih solčavskih planinah, zlasti v Piskernikovem zavetišču in na Okres- lju so se v tem osiru letos zboljšale. Istotako vozi dnevno jako ugodno poštni avto Rečica—Solčava, ki jemlje s seboj potnike. Nadalje je cesta Sol- Slav. 80 »NCVA DOBAt Slsan 8 čava—Piskernik popravljena in za avto- mobile povsem uporabna. Kljub vsemu temu in kljub lepemu vremenu je obisk turistov letos razmeroma slab. Zato posečajte ljubitelji narave in planinskih krasot v večjem številu Logarsko dolino. Naša »nadjonalizirana« indu- strija. Od zavednega obrtnika smo prejeli na vpogled tablico mizarskega kleja domačega izdelka, ki nosi v sedrnem letu po osvobojenju še vedno žig: »Qualität Ossa superior Laibach*. Brez komentarja! Legitimacije za obisk obrtnc raz- stave v Ljutomeru, ki se vrši od 9. do 16. avgusta, s katerimi jc dovoljen 50odstotni popust na žclcznicah in vstop v vse razstavnc prostore, se dobe v Celju tudi pri g. Iv. Rebeku, Mariborska c. 1. »Savinja«, tovarna testenin v Ceiju, je zopet začela polno obrato- vati. Pričakovati je bilo, da se pod spretnim vodstvom zopct zasigura njcn razvoj, ker si vsak uvideven človek želi procvita in napredka industrijc v našem mestu. Poslovanje, ki ga jc sedaj prevzel sam lastnik g. L. Kudiš, se priporoča vsestransko. V tovarni -Savinja« se izdelujejo prvovrstne ma- karone in testenine vsch vrst in naj- boljšc kakovosti ter po okusu, hran ljivosti in ličnosti prekašajo vse drugs vrstc, kar dajemo v vednost cenjenim strankam in trgovcem. 667 2—2 NOČNO LEKARNIŠKO SLUŽBO iitia prihodnji teden lekarna »Pri Ma- ri ji pomagaj« na Clavnem trgu. V KONCERTNI KAVARNI »CEN- TRAL« se vrši vsak večer salonski koncert pod vodstvom kapeTnika gosp. Silbersteina. Profi oidiju, peporcuspopi itd. so preizkušena sredstva: SALOJD1N, SULIKOL, HIPERM ANGAN. ProtS škodljivcem na hmeüju, vrfnicah i.t. d. s TOBAČNI IZVLEČEK pomešan z Mazavim inilom, Mfficsu na sadnem dvevjus LO5OL katranov preparat, istoveten ¦"**^"¦"! jn nadomestek zi\ Arborin. Z navodili vrcd se dobi pri SANITAS, drogerija, Celje. Kino« Mestni kino- Petek 24., sobota 25. in ncdelja 26. jul.: »Poletje, solncc in students. Prvovrstna komedija v 4. dej. V glavnih vlogah Pat in Patachon. Kot dodatek »Zajčja pcčenka«. Vitežka igra v 2 dej. Za mladino dovoljeno. — Pondeljek 27., torck 28. in sreda 29. julija: »Šest strašnih dni«. Monumentalen Gold- wyn-film v 7 dej. V glavnih vlogah Corinne Griffith in Frank Mayo. Kino Gaberje. Petek 24., sobota 25., nedelja 26. in pondeljek 27. julija: »Človek brez živcev*. Siiajna pustolovska drama v 7 dej, V glavni vlogi Harry Pi el. Za mladino do- voljeno v nedeljo ob pol 5. in pol 7. uri. To in onto. SreČna Amerika . . . Človck ki zasluži v Arneriki prilično 100 do'l50 dolarjev mesečno, lahko pokrijc s tem denarjp.m vse stroške za dostojno sta- novanje, dobro in obilno hrano, lične obleke in obuvalo, zavarovalnino, kur- javo, plin in elektriko, šolnino, zabave in davek. Poleg tega si lahko prištedi najmauj 10 dolarjev mesečno. Naj- zanimivejše pa je, da si more nabaviti tudi svoj avto, katercga odplačuje v mesečnih obrokih po 30 dolarjev in ga vzdržuje z 8 dolarji rnesečno — vse to samo s plačo, ki jo zasluži z umcr- jenim produktivnim delnrn.________ Odgovorni urednik: Rado Pečnik. Iz^aja in tiska: Zvezna tiskama, Celjß. He zomuiif e redke priiožRosf i! itglascValcc glssoVirjcV G. JUW« iz Ljubljane ostane še en teden v Celju. Cenjena naročila sprejema podružnica Goričar & Leskovšek, Glavni trg, in 3 uprava tega lista. 1 rLJiTtjni rjuh iz močne tkanina ä2 m Din 360--, ä 2V4m Din 400'—, iz pristnege lanenega platna ä 2 m Din 450-—, ä 2*/4 m Din 510'-- prodaja se v velc- trgovini R. STERMECKI, Celje. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj! Trgovci engros eerie! 9>roda se mlada hosla obsegaioča 11/2 orala, ležeča v Košnici. Natančneje se izve pri Franc Koblič, LaSko 15. Stanovanje v Celju, četudi na periferiji mesta, ob- stoieče iz kuhinje in ene večje a!i pa dveh malih sob, iščem s 1. septembrom ali pa še prej. Najemnina postranska 2 stvar. Naslov v upravi lista. 2 Absolvent trgovske šoBe zmo- žen slovenščine in nemščine, se sprej- me kot praktikant v elektrotehničnem podietju. Mesečna plača 500 Din. Ponudbepod »Začetnik« na poštni predal št. 11 v Celju. Naslov 2 pove tudi uprava lista. PrimaTij dr. I. Raišp ne ordinira od 26. julija do 70. avgusta 1925. 2 Prazna soba' in hrana za starejšo gospo v mestu j se išče. Ponudbe na upravo lista. Naznanilo preselitve. Tem potom vljudno naznanjam svojim cenj. odjemalcem, da sem preselil svojo popolnoma novo urejeno ter bogato opremljcno manufakturno trgovino iz Plevčakove hiše v Gaberju v hišo šf. 55 (pri flosfiini Wilson*) eaberie-CeUe. V zalogi imam razno tu- in inozemsko blago vsch vrst, kakor vedno doslej tudi sedaj po najnižjih konkurenčnih cenah. — Priporočam se za nadaljnji obilni nakup z odličnim spoštovanjem irgovina z manufakturnim blagom. Mwrnw tnjio; sprejme takoj »ObČesIovensko obrtno društvo v Celju«. Povprečno 2 uri dnevnege dela. Ponudbe z naznanilom pogojev do 31. julija na vodstvodruštva. Huharico event, samo za čez dan, z znanjem nem- škega jezika se sprejme pri Beer, Majdsčev ml in, Sp« Hudinja. „SAVIWIA^ <Ärna teste*. *° L.Hudtš *** CELJE, LJubljanska c. je zopet p7*iLela s polnlm obraiom izdelo- vati že znane prvovrstne testenine iz najboljših surovin, katere nadl^riljujeio izdelke inozemskih tovarn. Skrbel bodem za najboljšo kvaliteto svojih izdelkov, kakor tudi za točno in solidno postrežbo po najnižjih cenah ter se tem potom priporočam za nadaljna obilnanaročila. Na gradu Frankolovo pri vojniku se proda |BP' ™Bn Phaeton-vnz -- prvovrstno izdelan. -- ZwtopitBD zai Ljubljano je zopet preuzcl g. Roberta iHand z odličnim spoŠtovanjem L. Kudiš. Zahvala. itodbina Krajnc v Celju se tem potom najiskreneje zahvaljuje za vse dokaze odkritosrčnega sočutja povodom težke izgube nenadomestljivega, ne- pozabnega in ljubega nam soproga, ozir. očeta, gospoda Zdravka Krajnca posestnika in trgovca, Presrčna hvala vsem, ki so došli od vseh strani ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poii, zlasti vsem cc. duhovnikom in vsem, ki so kakorkoli čutili z nami. Najlepša zahvala tudi vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov. V sreih vseh, ki so ga poznali, bodi ohranjen nanj lep in blag spomin. r V Celju, dne 24. julija 1925. Stran 4 »NOVA DOBA« Stev. 80. Dnevne vesfi. Uredba o draginjskih dokladah duhovnikom. Posebna komisija v mi- nistrstvu ver je končala z redakcijo uredbe o draginjskih dokladah duhov- nikom. Z novo redakcijo je ta uredba precej izpremeniena in se bistveno razlikuje od stare, že objavljene uredbe. Prlreditve v Rogaški Slatini. V torek, dne 21. t. m. je koncertiral v Zdraviliški dvorani baritonist beograj- ske opere g. Adolf Ertl. Dne 23. t. m. je predaval prof. dr. Lazanič iz Beo- grada, dne 26. julija pa bo elitni pies pod vodstvom plesnega učitelja g. Peč- ntka iz Maribora. Dne 1. in 2..avgu- sta so jugoslovansko-češkoslovaški dne- vi s koncertom, iluminacijo zdravilišča, zborovanjem itd. Dne 2. avgusta pri- spejo v Rogaško Slatino Sokoli celj- ske sokolske župe. Živalske kužneboleznl v celjsketn srezu. Stanje dne 17. julija. Svinjska kuga: Braslovčc (Glinje 1 zakužen dvo- rec, Gornje Gorče 7 dvorcev, Kamenče 2 dvorca, Male Braslovče 1 dvorec, Oria vas 1 dvorec); Nova cerkev (Nova cerkev 2 dvorca, Vizore 1 dvorec); Sv. Peter v Sav. dolini (Zgornje Roje 5 dvorcev, Spodnje Roje 1 dvorec, Sv. Peter 1 dvorec); Velika Pirešica (Podkraj 3 dvorci, Studenci 5 dvorcev); Zgornja Ponikva (4 dvorci); Vransko (Bistrica in Ločica po 1 dvorec). ENOSTAVNEJŠE IN CENEJŠE PR ATI! to naj bo geslo za prihodnje pranje. Neprijetno in trudapolno pra- uje na perilni deski ni sanio miika, ampak je tudi mnogo dražje. TJporab- ljajte Persil. Perifo je treba samo ne- koliko časa enostaviio kuhati, pa je eisto in brez madežev. Da pa dosežete popoln in lep učinek, uporabljajte Per- sil farez pridodatkov in se držite na- tancno navodila za uporabo. IVANA GANKARJA zbrani spi- si so začeli izhajati v zelo okusni in estetično izpeljani izdaji v polplatnu in usnju vezani. Priporočamo knjige v okras in ponos vsakemu Slovencu. Naj ne manjka v nobeni slovenski hiši ta biser slovenske literature. Knjige so na vpogled v knjigarni Goričar & Leskov- šek, Gelje. Oopisin Žalec. V nedeljo 26. t. m. ob 8. uri zvečer uprizori v Roblekovi dvorani v Žalcu »Klub napr. slov. akademikov v Celju« Gogoljevo »Ženitevs groteskno rusko komedijo. Režija je v. rokah g, Košiča, člana kr. ljubljanske drame. Sodelujejo člani celjskega mestnega gledališča. Predprodaja vstopnic v tr- govini g Piliha v Žalcu. Gospadarafvo. H M E L J. XIII. poročilo limeljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov v fno- zemstvu. Žatec, C. S. R., 18. julija 1925. Ugodno vreme in zadostne padavinc minulih dni so povzročile, da je rastlina lepo napredovala v razvoju in da je polna cvetja, ki že tudi prehaja v ko- bule. Začetkoma prav dobro stanje se je pa sedaj v toliko izpremenilo, da se prikazujejo posledice ponovne po- množitve hmeljskih ušic in posledice hladnih noči. Poleg medene rose se javlja v posameznih nasadih tudi črna rosa. — Tudi bakreni palež se pri hudi vročini bolj prikazuje. Vsled na- vedenih škodljivcev se stanje naših hmeljskih nasadov ne more več ozna- čiti kot tako zadovoljivo, kakor smo to javili v našem zadnjem poročilu. Od vremena bodočih treh tednov je odvisna množina Ietošnje letine: ali bo ta obila ali pičla polovica nor- malne množine. Sedanje stanje kažc bolj na drugo polovico. Cena od 2400—2600 č. K. za 50 kg. Vsled silne vročine se je konzum piva povečal in upati je, da se bo tudi razpoloženje na hmeljskem trgu zbolj- šalo. Savez hmelj. društev. Odjemalcem premoga. Redno na- l stopi v jesenskem in zimskem Cetrtlc- tju zeio občutno pomanjkanje vagonov. Glavni vzrok ternu so vclike potrebe na vagonih za prevoz živil in sladkorne pese. Ker se morajo za prevoz tega blaga dostavljati vagoni prvenstveno, se potrebarn na vagonih za Ies in premog nc more v polni rneri ugoditi. Zato se opozarjajo zlasti odjemalci premoga, v prvi vrsti industrije, da se naj kolikor je to mogoče že v poletnih mesecih založijo s premogom. Jadranska razstava. O priliki otvo- ritve liške železnice se otvori svečauo jadranska razstava v Splitu, ki bo tra- jala od 25. t. m. do 28. avgusta 1925. Za lesne izvoznike. Zbomica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima na razpolago naslove glavnih uvoznikov lesa v Solunu, Pireju in Kavali. Mednarodni semenj v Solunu. V Solunu se vrši I. mednarodni vzorčni semenj, ki sc slovesno otvori 18 ok- tobra. Grške prometne oblasti so do- volile za ta semenj 50% popusta na vseh grških progah. Pogoji so za raz- stavljalce na vpogled v pisarni zbor- nice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Seznam velesejmov in razstav. Seznam velesejmov in razstav, ki se bodo vršile še lctos v vseh evropskih državah, je izdala Mednarodna trgov- ska zbornica in je interesentom v pi- sarni Zbornice za trqovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. V krojačnici za dame in gospode IVAN BIZ JAK, CELJE Prešcrnova ulica, zraven magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1303 Se priporoča! 41 SAnt. Lečnik O urar in iuwelii* o *>eije, Glavni trg 't. V (pp«j Pacchiaffo). Kamnoseš&a mdusfrijska družha Razlagova 7 v Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastni kamnolomJ. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzidne plošče, mozaik in vsa v kam- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblike Za- htevajte načrte in proračune. Nahrbtnike Vaeh vpsi palice Ribiške potrebšČine Igralne kai^te Telpvadne čevlje OtroSke vozičkc Razglednice vseh vpst Žalne trake Nagrobne wence Rožne wence (mo!Bee) „Okpaske za ki*nte Zepne nože in Skarje D. M. C. predmete Flor nogavice 10 Vse wrste pisarniške polpebSčine kupite najceneje pri 10 Kramar & Mislej Celje (Prica & Kramar) Celje Affanara««nB«aiBnBB«B«B»«niiiiBBBBBin(BaiBiBBBB««inwBSiHaB»i«{aBiiBHaii»^ ¦ % i Naznanilo! ¦ Cenj. občinstvu naznanjam, da sem pričel izvrševati v Celju, Breg 14 ¦ živinozdravntško prakso. : Potrudil se bodem, da si pridobim splošno zaupanje in prosim, da me J ¦ ¦ v slučaju potrebe blagovolite zahtevati. =z= ¦ 3—3 Jožaj|Keluc,; živinozdravnik. J • ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ftMnaiiiMiillllllHllllliaai^ Za veselice na prostem priporočavas Lampijone v narodnih bar- vah, serpentine, konfete, papirnafe krož- nike9 dopisnlce za šaljivo posto, vstopnice (v blokih, tridelne), svileni in kreppapir« Nadalje opozarjamo za birme na našo veliko zalogo \ v raznih vezeh. ¦¦ lzbira velikanska. Miu iiii in O E __ KJ > o n > V* is ci o -*¦* o. o p. ®j8 as Popoln oma varno n«lc21te denarne prihranke pri zadrugi LRSTHI DOM «tavb. in kredttai AdB^oou T Gaberjn pri Celfn Obrestoi* ks«slls« vl-oge po 8% YeL)e «tatee ^ogg y» dtfjp y urn natugodneje Janatvo » ^to^e UmA t nttifoa 250.000 Din. Plsarna v CaQ^ Pf**wmotfa asi«a št. 15. S. SO ta w CD < Na drobnol Hupujte Na debelol Rupujte po konknrtjn-^^^^1^^: p« konknren- čnih cenah w ~zŽŠ8L~.M^~. Cnlh ccaah v veletrgovlal prt, '¦"vSRMRs*- TCletr9ovini pri ,Solncu* **mr .,Soliicii' manufakturno in modno blago kakorn.pr.r Sukno, UlaLeylo*,«8tawfcm(Dnic!c),ceflr,ve1naza jumperje, pavolav vsehbarvah, p«l|c«» vexentna,Magoxaprte, dežnlke,kravate, moSko perllo, svllene robce^ vroce xa neveste, flor oogavice itd. ,i......-i> i~irii*i*r»rin.ii\ni*Mi n * - - - _ . . .________ . , » »n ri rv. <*-!<¦> «im »ni t~, n * r n Platno belo In xnjavo, Zt&o prepričaffce se vsi, KupiS pri nas satno pram ^ Da pri oas po cent se dobl. OiiU, Gene, Blavni trg 9.