G zdarski 
1.1'1 k !'iG, številka 3 
IW1I '!, 2:1 liK ~~o • 1!1 
r "'J ~h 'Yiikl: 
Bro ·J.t v 
snežnl~ k••m 
pol(uoju 
Gozdno delo v HlmalnJI 
o lj<ika 
etika 
Podllli~l 
d el F-6 



vestnik 
Ljubljana. maj 1998 

DANAŠNJI DIGITALNI TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEM TELEKOMA SLOVENIJE, ZA KATEREGA SKRBIJO NAŠl STROKOVNJAKI, JE TEHNOLOGIJA NASLEDNJEGA 
TISOCLETJA. OMOGOCA 
KOMUNIKACIJO S CELIM SVETOM IN V SLOVENIJI MED 
1.943.1 58 LJUDMI. 
S POMOCJO TELEFONSKEGA PRIKLJUCKA, ISDN PRIKLJUC~ IN SLOVENIJA ONLINE KOMUNICIRAJTE TUDI VI. TELEFONIRANJE JE EKOLOŠK( 
NEOPORECNO. 
Telekom ~ej S ovenij' 
,, 
\ :r_:o r(l .1:r ! :J~rc r u~t-r t-=.' ek ? r~ I u flrka 
CQ4 1 p. -o trtt• 
o 
.. ,dnr,.;ki veslnik, h•U1ik :)fi • ŠtC"Iilka :J 1 J (J/. ;16 • .Yo . :1 
1 :;t ro~nv r• ,J 1Av1)fl 1a (IOZL19r5-tvo . SIOvRI11.91l pmln;S.V<whll f!w•IRI '"' fun•Mf} 
RiiZP!lAVE 
GOZ!l~RSIVOVD.SUttPROSTffiJ 
S~llfV.Z.I 
ST.II.UJ.H OOidE\I 
MJSl\'ENE '<E;:i"11 
KADAI tr~ 1ZOtlf1.42EVAN..E Zi'NIM~IOSrt P~EDSWA.JAJOSE 
IRCOOZDN ifl lE5N ifiSOI~T I !.ENTOV 
130 Uvodnik 131 ilvl<o KO~I R Bre1e v ~olju gozoov amr~k ~ ln jelke v snežniškem pogorju BKc.n u~sln rh" Norw~y splt!Ce ane Eurooea11 fir foJests' su.·rctJild· mgs m !ha Snttlnlk. ,'J/gh!imd.~ 
149 Lado KUTN~R . L odo ELERSEK Ne~alellt vrste •2 drutlne Krib>c (Brt~ssiCaceoe) ln njihov ondokato<skl 
pomen 
Some s()8eoos ol Cress lnmily {13tusicaceseJI!fl{! lheir lf1(IIC<tlor value 
157 Marko ~CCETTO Nova spoznanJa o rts~I"SMJ '" rasqu KoOOvso<e NQW R~tognltior"' OIXM UJe Fbe MK1 1"11 V~lat.Qn cl rhe KOCevsko 
A<O& rs sta""""'! 
1~ Marjan Llpoglavl<tk Gomno diliov Hrnala, 170 Milan SINKO PsTc> ~lavaiJII Sealf.a "' ~ aut<s 17J TomaiBARTOL ~ :rn PIT'fii>O~vvvsl:lvenskihpo.Jblicacijah s~ goz~-va 
1 n r...,. odme'o'l oa !'IM Gozdarski vesrok 178 Uspe$nOSt nowga •-""' >OnarQvnega gospodar1enla 1 gozdovi v 
SI<Nem~ 180 Gv 1998/1 ·Rezullall M keiBa P<l>1\IIV80iu gozdo·~~n gozdarstva v J"Vnosll 181 Podaljšan• del <J.nopske pe~ noto Ct ~ Bal li~-W~ChaL..Jadran-Egelsko morJe 183 Dru~l\'o ~1\Jdentcv gozdai$Na se predstav' 
183 Obvesuh c lanom ZGOS 184 Pebn<lV3JSellet §.'udta kr&~• nsk~ &miiB'\Iuro na 810te/lnlškl takUite~ 185 Andrej DOBRE. Rooort ROBEK Po sled"" Rrnsi<r! ces1e 189 Gozdarska vozila SC.ANIA 1~1 C«.ne gazdmh lesnih preozwda.v IJ'Vtm bom e~ull!ia 1998 
12!1 

Teden gozdov-onesnaženost slovenskih gozdov 
Zadnji teden maja je posvecengozdovom. Teden gozdov je teden, 
ko naj bi gozdarji javnosti pobliže predstavili gozd, njegov pomen in 
vlogo in neglede kateri organizaciji pripadajo, strnili vrste. 
Kot vsako leto so nosilci dejavnosti Zveza gozdarskih društev Slo­
venije in obmocna gozdarska društva. Pri izvedbi programa se v zad­
njih letih aktivno vkljucuje tudi Zavod za gozdove Slovenije. Tema, ki 
je izbrana za letošnje vodilo dejavnostim, je "Onesnaženost slovenskih gozdov". Naslov, ki lahko povzroca skrbi in je morebiti simbolicen. V S/ovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo: onesnaževati-delali nekaj necisto, umazano. navadno zdravju škodljivo. Onesnaženost pa je lastnost, znacilnost onesnaženega. Ali ima naš gozd, na katerega smo tako ponosni, med vsemi pozitivnimi lastnostmi, kijih tako radi poudarjamo, tudi to znacilnost? Žal je odgovor pritrdilen, v slovenske gozdove je segla tudi ta upridobjtev" civilizacije. 
Za mnoge je gozd kakor preproga v sobi, pod katero nevestna gospodinja pometa prah. Saj se od dalec nic ne vidi. Ko pricnemo razmišljati o oblikah onesnaženosti, najprej pomislimo na smetišca in odlagališca kosovnih odpadkov, tako urejena kot divja. Ta so le vrh ledene gore, ki gleda nad povr~je onesnaženosti. Gozdnemu "zdravju" škodi predvsem clovek s svojimi dejavnostmi. Pri izkorišcanju gozdov se samo iz mecev motornih žog v gozd izcedi nekaj deset ton mazi/nih olj, žal vecinoma biološko neraz­gradljivih. Lokalna onesnaženost s škodljivimi plini in njihov daljinski prenos so vzrok upadanja vitalnosti prenekaterega sestoja. Turizem in rekreacija, vnos rastišcu ne­prilagojenih ali celo tujih rastlinskih, živalskih in gliv nih vrst, genetsko siromašenje so Je nekateri od vzrokov onesnaženosti gozdov. Da bi javnost kar najbolje ozavestiti o posle­dicah onesnaževanja slovenskih gozdov. bo Zveza gozdarskih društev Slovenije ob tednu gozdov izdala plakat "Kaj ogroža slovenske gozdove", ki bo prikazoval najpogostejše vire onesnaženja in njihovo nasprolje, zdrav gozd. 
Kaj pa slika nas-gozdarjev, ali si zasluži mesto na plakatu? Zakaj? Vredno je razmisliti; ali si nismo onesnažili svoj stan -gozdarstvo_ Mnogo dobrih namenov, kako preseci odtujenost gozdarja od gozdarja, je bilo že zapisanih, izgovorjenih. Kljub temu pa smo lahko onemeli, ko je predsednik Republike Slovenije po pogovoru s predstavniki najpo­membnejših inštitucij gozdarstva ugotovil, da se v letih, odkar trajajo spremembe v gozdarstvu, le-li nikoli niso dobili za isto mizo, se pogovorili o problemih in poizkusili poiskati rešitve_ V položaju razdeljenosti gozdarstva najvec reklame gozdu naredijo politiki, ki se ne morejo sporazumeli, ali naj gozdove vrnejo ali ne. Zaradi stanja v gozdarstvu pa jim je zelo lahko delovati po nacelu deli in vladaj. 
Naj bo teden gozdov priložnost, da preseJe mo spore (takšne in drugacne) ter pricnemo iskati poti za gozdarstvo jutri~njega dne. Preoblikovana tema Tedna gozdov iz preteklega leta "bogastvo gozdarstva je v pestrosti" je moino izhodišce . 
Za zakljucek bi ponovil misel prof. Trstenjaka: " Problemi gozdarstva niso problemi gozda, so problemi cloveka~. 
Jošt JAKŠA 

GozdV 56 (1998) 3 




Razprave 
1761 (Betula pendula): 174.7 (Picea excelsa in Abies alba) : 497.12 • 05 (Snežnik) 
Breze v okolju gozdov smreke in jelke v snežniškem pogorju 
Birch tr·ees in the Norvvay spruce and European fir forests' surroundings in the Snežnik 
Izvlecek: Košir, ž.: Breze v okolju gozdov smreke in jelke v snežniškem pogorju. Gozdarski vestnik, št. 3/1998. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 16. Razprava obravnavana vegetacijo na rastišcu breze v snežniškem pogorju. Obsežneje obravnava breze. ker se morfološke razlikuje od navadne in puhaste breze. S primerjavo z z.nanimi srednjeevropskimi brezami in mortolaško analizo po uslaljeni metodologiji ugotavlja. da zavzema intermediarni položaj med obema brezama in se s tem približuje karpatski oz. muritijevi brezi. ki imata veliko morfološke variacijsko širina. Morfološki videz povezuje brezo z njenim rastišcem; nakazana je introgresijska hibridizacija breze v tesni povezavi s suhim rastišCem v okolju ekstremno visokih padavin na meji visokogorske in subalpske stopnje . Potrebno je nadaljnje raziskovanje in razširitev proucevanja brez in njenih rasti~c. da bi dobili pregled nad vrstami naših brez in povezavo med oblikami brez in raslišcnimi razmerami. 
Kljucne besede : snežni~ko pogorje, rastiMe breze. vegetacija, oblika in vrsta breze. 
Abstract: Košir. ž.: Birch trees in the Norway spruce and European fir forests' surroundings in the Snežnik high!ands. Gozdarski vestnik. No. 3/1998. ln Slovene with a summary in English, liL quot. 16. 
The article deals with the vegetation in the birch tree natural site in the Snežnik highlands. The birch has been dealt with in deta il sin ce il differs from Betula pendula and Betula pubescens from the morphological point of view. By m eans of a comparison of the known Central European birch species and morphological analysis according to the methadolagy practised, il has been established that its position is intermediary, between both birch species, thus approaching Befula carpa!ica or Be tufa murithii, which evidence high morphological variation breadth. The morphological appearance of this birch is related to its site and the introgressive hybridizalion of the birch is indicated, closely related to a dry natural site in the environment with extremely high precipitation rate, which borders that of high mountains and subalpine region . ln order to gel a survey over the species of Slovenian birches and the relation between birch forms and site condit.ions further detailed research of birches and their sites will be necessary. 
Key words: Snežnik highlands, birch natural site, vegetation, birch form and species. 
UVOD  
INTRODUCTION  
Pri proucevanju gozdnih združb v osrednjem delu snežniškega pogorja,  
ki je bilo po umiku ledenika glacialno preoblikovano, smo naleteli na osam­ 
ljene breze, ki po svojem videzu odstopajo od navadne in puhaste breze.  
Naseljujejo ekstremna rastišca na karbonatni podlagi, kot so skalni vrhovi  
in g!acialni ali tektonski narivi skal in blokov, ki so obticali na izpostavljenih  
vrhovih, v neposredni sosešcini združbe Sorbo -Abietetum ali Calama­ 
grostio (variae)-Abietetum in še ekstremnejšega rastišca združbe Va/eria no  
tripteris -Piceetum. Take rastišcne razmere je bilo težko uskladiti z dose­ 
danjim poznavanjem rastišcnih zahtev obeh naših brez. Ker je breza po­ 
memben clen v postglacialnem razvoju naših gozdov, smo ji posvetili nekaj  
vec pozornosti. Ob koncu zadnje ledene dobe je namrec breza vodila  
ponovno porašcanje z gozdom. Ob umikanju ledeni kov se je oblikoval pas  
svetlih subarkticnih brezovih (ali brezovo-borovih gozdov), ki so znacilni  
za srednjeevropsko pozno glacialno obdobje. Pri tem je verjetno puh asta  
breza, kot toplotno manj zahtevna vrsta, prehitevala navadno brezo pri  * Dr. ž. K., dipl. inž. gozd.,  
osvajanju rastišc.  Turjak 34, 1311 Tu~ak, SLO  
GozdV 56 (1998) 3  13 1  


Iz razši(jenosti eurosibirskih brez nam je znano, da se areala navadne breze (Be/ufa pendula Roth) in puhaste breze (Betula pubescens Ehrh) prekrivata. Razlika v arealu je zaznavna šele na severni in južni meji njune razširjenosti. Medtem ko 8. pendula seže na južni meJr do Elne na Siciliji, se 8 . pubescens ustavi na južnem podnožju Alp. Posamezna nahaja lišca so še v Ligurskih Apeninih ter v hnbovju okoh Parme, na vzhodu seže še v južne Karpate in na Balkanskem polotoku v gorate predele Srbije in crne gore. 
V sosednjih deželah NemciJe, Avstrije rn S vice je 8. pubescens razši~ena v nižinah rn sredogor1u ter sega v predalpe, v alpske doline in v subalpski stopnjr Visokih Alp pogosto do gozdne meje (Fomogletscher v Oberegadinu do 1.950 m. Taschachgletscher v severni Tirotskr do 2 200m). Tu naseljuje le silikatne substrate. Na apneni podlagi se pojavlja le lokalno. in sicer na substratu, ki vsebuJe manJ apnenca. Na teh rastišcih ima redko tip icno obliko in so mnogo pogostejše hlbridogene mešane oblike, ki po enem ali vec znakrh spominjajo na B. pendula. 
Ne glede na to, da je že Regler (1865) ugotovil da: »rod Betula prršte­vamo k tistim težkim rodovom, k1 privedeJO raziskovalce v dvom, IJ. dvom v možnost, da bi tu naredili trajni red« smo v preteklih letih sistematicno po­iskali podobna ekstremna ra stišca in dosledno naleteli na to bre.::o. Najpo­gosteje se pojavlja kot osamljena drevesa. rastoca v karbonatnem skalOVJU, kr ga ni moglo povsem osenciti okoli rastoce drevJe (Pl eca, Caša , Obramec, Požar). Le na dveh mestih· na Obramcu rn Požarju-se pojavlja pogosteje, ker se rz svojega pnmarnega rastišca spušca tudi niže na rastišce omenjene združbe smreke, ki je bilo v preteklosti oci tno razgaljeno. V tem okolju do­segajo posamezna drevesa breze zavidljivo višino, do 15m, vendar zaradi pomanjkanja svetlobe izgubljajo vitalnosl rn postopno odmirajo. Na izpo­stavljenih skalnih vrhovih ln v pecinah . kjer so življenjske razmere izjemno težavne, ima kržljavo drevesasto rast in se obnavlja s poganjki iz korenic­nika. Na takih mestih naletimo na odmrlo drevo breze, ob njem rastoce drevo in rzrastke iz korenicn ika, ki bodo verjetno nadome strli sedanje drevo. 
2 VEGETACIJA NA RASTIŠCU BREZE 2 VEGETATION INA BIRCH SITE 
Goli skalni vrhovi. bloki in neustaljeno skalovje pretežno iz kompaktnega apnenega dolomita 1n dolomita so le slabo obrasli z mahovt 1n lišaji (pred­vsem: Torte/la inclinata, Ctenidium mol/uscum, lsothecium viviparum, Cla­donia rangiferina, C pyxidala). V razpokah ali razjedah strmih skalnih slen so se naselrh rjavi sršaj, pozrdna rutica (Asplenium trichomanes, A. ruta muraria). sladka korenrnica (Polypodium vu/gare) in smrd ljicka (Geranium robetrianum). V razpokah na skalah se je ugnezdil Senec10 squa/idus. ki ga sicer ne zasledimo nikjer v sosednjih gozdnih združbah. {Ta skalni grint ~e ni zanesljivo do locen, ker ni zaznavnega neprijetnega vonja listov, ki je sicer zanj znacilen.) Ze lišcna in grmovna vegetacija je skoraj izkljucno omejena na vmesne prostore med skalami, ki so le delno zapolnjeni s surovrm humusom in prhnino. Tu imata vecjo pokrovnost in stalnost jesenska zlata rozga (Solidago virgaurea) in lepki osat (Cirs,um erisithales). 
V grmovnem sloju je redno prisotna z vecjo pokrovnostjo kranjska krhlJi ka (Rhamnus tala x). Našo posebno pozornost pa pritegne sibirski brin (Juniperus sJbirica), ki ga najdemo v tem okolju da lec od njegovega strnje­nega areala. 
Ocenjevati drevesni sloj je veliko težje. Rastišca , ki jih porašca breza, so površinsko skrajno omejena na le nekaj deset kvadratnih metrov ali še 
132 GozdV 56 (1998) 3 

1 l''" 1 
",.r4 Boo;A raur lu ~mezi'O alo Ic v mar>ti• sKvP'r.l Ras1l&c! Z3$1ora 
• 11.-w<~ ~. u_.,• • ._...c!N okolo<.J llld:ufbl smreke ~'1 ,elKe ~«0111'194 use<>tenja se bren P<>QOIIO obnavlja le v neposredor blttr<'• P•,..," korenltnoh olo korenoruklh pogon1kov ln 1~ "" tako uresn1e """'r.w~u JlOIIOSCO vKlteoelna. Tak~no rut POvezujeJO "~~a lon bvlor1o 
IJ'3bi'o•lto karpa tA~e br11ze N' klor."-breze smo r.Dicteu ro v enem pti~N'" , .• e<)lno neka) v.t,. povliinl nrocenoze .• ,., ,. pnsolen ludr srbrrakr brin Na Qdmnlh detllill 1• PO<J0$1~ te vrdnn hrt lova gobo 1 Poploporu~ batv/Jr.:,S !BUD ex Fr Karli). 
Na tem :aslr!tu breze 5t pOjaiiiJOiO h dnJOD drevosnt vrsto ki nn~azu . )elO inrC'arn& ra.M/.M Mzmere. P~leg ll B fPOQOIIfti A~ •rtrreklloo lu A•PQ­samrcnoon uazlrl:no stalnosqo prrsolnr mokovec jerebika (Sorllusllrio on $. auwpJ~a). lipa, (rodke1e llrpovec ( Ti!m pl•lyp!JVI/r).< ( t:OrrjDID\, gorski bre•t ll)lmus scsDra). gorskr1avor (Acer psoudopla!DIIrJ ~· •. !IBO !Tntvs bo ccalai r. ruci že 1elka {Ab1•S 811JB) 
GIYliOVf\<:1 •n ze!,~cn a vegeraCIJil $kupno ne pol.;d ... ata ve~ kot 1 O do X. odslotkc,.., povr~ine drevtJsnl &lOJ te •r.otno trahr,an 1n poknva nskaj nae 60 oosrolkov povr~rna. l 'T1ahavl skromno PO~ fi lO S~DIOV) t on Oof'f\;111 gCIIt petire r.b opisani vogeladjski sestAvi dn1010 CCIOlrl• PO\I'"n' .tnlleAI i.atel· nega pr. • ašca n,a z gozdom Podrobnejlr pogl•d v telnrno vagel&e•lol<o sestav" tell fi;ocenoz •an ko pov'Zamemo r% fitoconolotke r.l>elttP< IIOQh t 1 
2.1 Koeficient podobnosti fl1ocenololklh poplsov 
2. 1 s.milanty coefficienl of plani tnvenlones 
Fll:.,cenozo n.a lem ra!itl ~fu smo Ultasno po.rneno'<iili kat~ u.ad!J Bewtn' · Prcea abies da ;>rrdotlllr popiS<! s w di\Jglh 'anlja~ b•eu Povr,rne popi sao ih ploskev $0 llj<!<'lnO "''ljtiNI Cop. av ID k<Htflt:lent po­dobnosti (n<'d popisi v dobrem delU VI $jo od 60"' tPO Sc.er.,..."., • 6J ,..., JO le t•oba prrdobtu še dooatne popose Ul u-•ev polo!.o,. 11 fr10<»nc>u 
2.2. Ekološki spek1er 21 Ft.ological spectrum 
RA<firnsk<'wsl: vfrtoce-slu ta!>el ""'~v-....".,. po k•tenh Je podan tudi ekološki spekler ~ b<eu Iz~ tal1ko ;>ov;amern~ •Oa goe na vseh po:>prsa<W'Ipc>.'drna/t .<al!!ID poda!Jr.., rasmtne ra2me·~. ""Mar je nalea2<'f'>.' poskocn:> l'"'lltfŠe"3"tl' sušno6rr ra~a., 

... 
o . eo.go 
'2. • 
• ~ao 



' ,. 
< asc.;ol 
3 ~ 
05<l·60 
1140-.501 
2 3 s & 7 & 
• 

S.m.~tt t<, C(;ltffof'W",, ot liUMI!fS ~ 

ro$.,"..,.,., 
at!Xl')'dP:n~· 
tl) 
l(oi;ir 2' Bre>ze 'okol u g ... LtL.v ~rnre~e n 1el~.to v sm:ln ~~em cogorJU 
---­
G'c!h<or. l E.<oloSki spekter po­pisav sladija Betula x -Picea abies Grapll 2 Ecologica/ spectnJm of surveys of thA Betula x -Picea ab/es stage (Ure sequence of sur­veys by a phyto-coenotic table) 
zakisovanje tal s kopicenjem slabih oblik humusa. Prevladujocim vrstam zmerno suhih rastišc in svetrh rastišc se pridružujeJo vrste z razmeroma veh kimi zahtevami po trajni vlažnosti Za to poskrbiJO izjemno visoke pada. vine in padavrnska voda, ki se preceja preko golih skal ln se zateka v razpoke s humusno posteljico. Ta kot goba dolgo zadržuje potrebno vlago za razv(!)j praproti. Po drugi strani pa poleg nevtrofrlnih vrst ž~ uspevajo acidofilne vrste. kr uspevajo v prhninrrn surovem humusu. ki nastaja in se nabira med navaljenrmi skalami zaradi zadržane mineralizacije Kratko lahko oznacimo ekološke razmere na tem rastišcu kot suho rastišce v okolju ekstremno vlsokrh padavin na mejr visokogorske in subalpske stopnje. 
)t ~ 70 r 
-+-1157 
~ 
>
.... "' 60 
): .. 50 
.. _ 
~to 
4 145 
c: c:: 
s 144 
~! 30 
1! 'a 20 
:;!e> 
~~ 10 · 
6 143 
o 
la lb 11 111 IV V VI 5 
Zolo suho Mokro 
~xtrttmly dty Wet 
3 SPLOŠNA MORFOLOGIJA IN ANATOMIJA BREZ 3 GENERAL BIRCH MORPHOLOGY AND ANATOMY 
Breza, ki naseljuje ta rastršca, se morfološke in anatomsko razlikuje od navadne in puhaste breze. Da bi dobili cim popolnejšo podobo o morfološ­kem videzu breze v snežnrškem skalovju. smo poskušali pridobiti listje, veje in plodove cim vecjega števila brez v tem okolju Nalogo je oteževala raztresenost še neznanih (mikro )rastišc breze nil obsežnP.m ter; toriju, skraj­no težko prehoden teren ln težak dostop do vej zaradi visokih drevesnih krošenj. Tu obravnavamo material, ki smo ga zbrali z devetih dreves na šestih :akacijah (Obramec, Požar, Pleca. Caša, Sladka voda in Grajševka). 
3.1 Primerjava z navadno in puhasto brezo 
3.1 A comparison with Bet ufa pendula and Betula pubescens 
KrašnJa breze snežniškega skalovJa je široko razpostavljena, s tem spominja na puhasto breze. Kjer jo utesnjuJe okoliška drevje, se krašnJa metlasto prebija do svetlobe Vejice so togo pokonc n e in št rfece kot pri puhasti brezi, vcasih so pri vrhu kratko previsne. Poseben videz daje krošnji drobno listje, na da lec ovalne oblike. Skorja debla Je v spodnjem delu grcava. temno srva z rdeckastimi razpokamr rn sega nekaj metrov v višino debla: porasla je z ma hom in lišaji (Hypnum cupressiforme, Brachytccium ve/ufi· num. Cfadonia rangiferina). 
Lubje debla je belorumenkasto ali sivo, lubJe vej glavne razvejitve J6 belorumeno, ki prehaja na spodnji strani v rdecef)avo do temno rjava barvo. Lubje ostalih vej je qavo do temno cmorjavo, ki prehaja na zgornji strani v sivo barvo Mlade veje so svetlejše in le redko slabo puhaste ter z redkrmi smofnimi bradavicami. ki jih pri puhasti brezi pogrešamo 
Listi v osrednjem delu veje so trikotno okrog/asti, na kratko priostrenr, redko top1, le malo daljši kot so široki. pogosto so tako širokr ali širši. kot so 
GozdV 56 { 1998)3 


1 v tem Y! tud• ra711ku)etO n<t '"'o' ounaste hf•ze. "' 50 ""'09~"'' dol~113h o•• ~· Velikostl.stne plo,,.,. teh oslOv le med 2 "' 5 Cli' dol l.,. ft tift>* ""' crevi~!O dtobnt ltJo te P<>vt><&Mlt llellkost 11$10• te oil Ol ~ 011 Stohl ~tM!jOIISia se • tzl~<uteod pu...we tnoc --Otta lJIII'I p~n>tov"' •edno ~ ' ~ ~ 1~. w fi!IU"'"f'f n.1 ~ t••LO t..>~ 16n plol.<r" It~ >'lllnill,. 51)110v u. Mt<~,.". 
ao,. ~'" ~-<12tllun ~'""'.-.o"'-zaoolie,.., rtOtll<mtmll '**"' I)IYP"~"' -..no iiiii/CHIO L "'11 h ~OOIC:II<Sta ;8 •on.e-.nt 11• VIOJ ~ V lo."" poe ..uma otA! kO e><I\Uie l>te:o, medtenl kO SO Usli nt•&dnt 
(IIC1t •IY'"""' zdol90 pogosiO~>alltan Uj)OQnjeno •onltO. pa.ptrnatotMkt ,. Zli"'"'"''"' s•-.dett se. na spcxln, 'vttlete zl'len• Lontjl n kQn·C• t•s~ navadne " eu p konka.ma. le redko rav'a 
LtOCn> m1>1c ~&kome mo ai grObo . .Us•n en~ "'mo pogosto lud• d•otno ~· 1l> ~ait no Pf&hodnoollli<O "*1 navadno •11 puhaslObrOU> Ll$1nt 1*'1' zryomto/1 •n osredn.ilh '"'"" 00$"1)•1" pOiov1c.o dolttne kliN p~Qal. .. (1 oa 1 8 ""'"'oo b<ez .-n oradt·< ZooM,a w•n 0$10\ Jii *"""'JU ., 1,.gtn< " ... "" s:>Od""' stran 1" ~ u.o ~ Ufll\l Po 113"' k,:;a,. ~ :10;1\Ha '"' na"/3CII'> (;<~2 l tl oo '~godili"'~ 
IJoJO"'' WICUA z cliMCI> smolO ".".",tate ...,.,. motne ~" ., pogo&l<l 
~·•••'"o oot"' s~ .. b so po~, s:~,.."""'~ l "'.....,bet~~> o.: ,_", , ......... .mcM ....... lhtSU<Int w. ... ~ ", P""ll~ &Quh, •• f1011Mi.1 Naoepe l....,e .boe n~ SPO<Jn!' wtno '"""" ont~o ~ hrM ro-•· 
...".ce ne<:~tetn '-.o P'• Ol,l'lasu treZ.t iZta.b!O tlSIOQatO Ra:·1•t1 llb so skor,. """"*.:.ml gol• 1ft lstne ltle OS"''a!O famotule V lom se riUIIkuJ" od puhz>"O bt&ZO ln SI rnhhl.uje na•ll<!nl bctll '•thlct ttzi .. '>Q\1 medloSt• pO oblik• '"vo!! tk OSli nt 4st&l!'l C•evesu )e ZII.X.Inoit ten D<ez 
Ltsto• 1'4'eJJt ln mlodt pog:•ntkl '10 zelo •azl~tJV> dlako" •• lm.>IU lf(MIII!I ogot•t~ •ot pn nav~Unl t>rtv fo.oll~d· pog&n)U ~.51 t.nntJti~ZV'fi!O so bolj gosto o1Likavo on dl~l\aVOII <10100 OhranjiijO ;>odOI>no )Ol oolane,c> dolg<> c.sa ounasb nJdt •cxin• POQanJI.• ~vaone b<eu 
L"kena httnon poplu,.,$0 l)avUS~ !lbdane s ktatklml •tllc(Jm•. ~· ~J!Im• 101"" OUIIa$ll bnll•. pQOI<• 10 ~~o 1<! ob ro!AII •" tm~l" v~o sm,>lnn <X:OcJg<; \01 .. znt(Wne za n<~·•acno bfezo 
J.2 Pumerjava rulltcnlll razmer } 2 A comparisoll ol St te condotoons 
N "'l\dN br ua na MOto •tt' ""'bolj """"' ., sunalll C•ll Ih ~ 3 .".,., >tnon Ul "' 141 ~auh s ~""""sto ~·suno .., 209 w • nt~"' ~ p "''QeTO W l!.ol ui>OQO 1 fNI'clnl ot\<aslo C·~•...c8 .. !lf"' li.,_,. trelJi oho: za tlo-et.om• ,., .., ...CI'IC CIOIIOO'"IO ~Mio~_., •z(r.)an h <rl>h·,.."" <~"' ~• ~ z.atcv-e SU00!1 I'OI\O'o.".O.t l.Ot~ld z 9Qltb" 
"V>.lss.1 eoeu pout~ u ·u..,. f'leP'P"'-'0 ll'al/\1 da p,.,,~ ". ::.,.. ~te' ltfWt ··-otnn,-t.llllnO •iCI9'>"' < IAtm PQSP<'Wje rtl\q111SI..., "...,.te,a,o • ..:,., •.alno \'lagr;l T•o na<41~U)e moe-'''"' bilJ.,. Ika teina millr(WI\CI tla od r~YI"'Ir'loft 'wil \t gotO\i~, M $evtmJ se prdrul:t IMfekl 7na6lr\al JI~ 1kuptn.:l &SOCtiCit 1\tlor>Skth OrUOVih bin) Z Vaec"""m utlgot\OWm 110' H()lro -B~t(tJetOJm. 1n tudt 1.11 (drutbe lletufo . Ooctt<ttu,., ne dt~ltun tlovnal•h tloh z zos11)3JOCO 'OdO V gorah a~ •;ztlodnl S••OI>J• Evtopo ,e P<>Q0$1a pr9dv6em 1\11 viOOh h '"''Ph • l<ll\ltbt lycopoctoc A.'IIOOMI • ~­t~.;m v ravtunah seh 1uJ! v ,en • ..,,. ror~"'" ~Qnr.p ~' IIM~'tK 
A!nel""'! ~ 'fl!\Odu ""Ml" St~ E .-rooe v te w • Dot•--~ 9QWOYe tn na DOlO"<• DOti' 1 s Pttlus s,....._ ., P mupo ~ ~~ bau Int> 
lU 

Slika 1· P rime~ava listov brez: 1 ­
B. pendula: 2a-i-B. pubescens x ,D8ndula; 3j, k in 1 -B. pubescens Figwe 1. A comparison of birch le­a ves: 1 -8. pendula; 2a-i -B. pu­bescens x pendula: 3j, k and 1-8. pubescens 

GozdV 56 (1998) 3 
F 

3 pnmerJ3va z drugimi drevesastlml brezami ~3 A a>""parrsoo wrtn other tree-like b•rches 
zaraa• pn oM~ave morlciO!~ih zn acii"OS i i breze sneioot kega ~kalov1 a 
bO(nO OtJISall ' C druge dreve1as;e breze, ki r.D hJb-ndogen&gA porakJa tn Jih gbravna...-ar1~0 ko1 samostoj"e vr$te ali kOl podvrs-te .n s,.cer 8 Ciltpabe..f. 
S. pob!UC<Jf'.S $Si) munuv/ ln 8 0)1:1<Mf'IUIS ~f'iii'CA il e! K. on Wold. katpal•ko br'ozo p~amdzn1 sv~e-r1 1 dok&j 
8 
e~zfilnc oDtJ~~t..,O!O Natho JO opiSUJe a okoltce barja Grnal · Mllrilze;, kJRr naJ bo 08s 1~ 1a avtohtono s nib:>cJiza o•jo, kot Qm1 all grcavo robate dre·•o s 1f!(l1110. rjavo IJO ')aVO rumenkasto skorJo VF!je 1n l1$li, nKl• v t•lruh ~uha/t. 10 go~~ l <1 1" nekaJ nao oolo-oooro na~r~ L~tnl rob spotnol'lji"" navaono twezo. ~'\C,\t pe r-.azobcanost OOOJla-V ost:lb.tt znatrln0$bh sPQmtnJa na p<JII.SIO br tull Kot v"' taJ~ ~On$ta n tn o 10 talilO opredeljena. Ne glede na 10 , da Je vdl')etno n.astsla s f\tb rld iz~ aio. jo zaradt lasmosfl obuwnava 'Kol samOSIOino vl\10 Karpats ~t breze zato ne v ~ l,u l.ul" v s~u prno baslatd<W ist'W.C jo !lbtavru va ko! san'<ISiotno vts 1o poteg :><Jhasle ., ruovadne bre:e. 
He\'1'-"''avnava ~arpaiSko br'ero kot podvrsto. B pul>e&~ftfls sso car· plltK.d (\'llilldst. ol t<Jt ) on navo1a. da 1e pre••tno g nnilsl~ ODlike on redi<e1e <ltev•soe, oogostc 1e 1 do 2 (3) m visoka, z grca·...,m oeblnm 1n svetleco ~·lon llr,eno do o d~rjavo SI<Ot)O Ml;xle vel~ (poganjki) so dlakave ln kmalu ogo~1o •Jeje &o .casih upogn)ftl18 10 obdane • I<Tall<IITI ""J'CA'A1I Celo4na 
1oCio"" ~r:;:a ,e §.rol«> ol<roglll dti J,llOko Ol<rcogll;-rombocna li$1i so da~~ . ltot !.ril. ""Jsdr pog0$10 na "odi na v<:lll pflo~tlenl rn 10 redl<o topi, ob onu 11•nasr1 a•, l<"Okrotenl, na robu eHkri=\1, redkeje dvojno nažagen•. vcasi h tudi r.areza ~>o n atagani , 2.5-S :m dolo:JI. 2 • 4 cm(4.S) Cl!'. šlfOMo Ola~ice kmalu po~em odpadeJO el1 oslanf>IO il! ob !ilar •. Barva ~sta ,e rnoii>O zelena. LAIN pe<~~ :e '·'do 7 c:m <k*,l H•91 \ • S$7) pouoa~a . da VllroZilkcvatn. zna~l niso vedno enako jasno ralootnavnl Kot znacil ne OZI'ake omenJa predvsem !Jelorumeno du rdec6 kas lo tuo;e. nagnjenost k preotasnemu odpa:mn1u dlacic ln prooli1evanje ~ romba.;\1 osnovni obJ1ki 1610'-Ke1 se oojavt1a v ra~cl:tuh ~r&JU\ pose~no na ~rovzhodu,JIJ poQ~ rn pre•'l3du~ . ~J8 ~oi~!Uiras • .jan ranq podvr>IO C49f'O• JO ve~"""' n•tlllia po ooltog••alp~r hobodiucqo 
Pr.Jatk, o ra:-:lll)f!nosu karpmske breze nakazujejo. da F)Ji;lll are al še n1 
~Ovolj preuten Po Hegiju je rntro;lsec.a v -.itir.ah na vl ~tni h ban3nsk i ~ 
l&i\avah, pogOS.leJSa je predv$em na obati Sevarnega maqtt Raztreseno 
s.e 001avija ~e • \'l!.jlh leg<!h room~a sr~. pogostOj!e na \IZhodu. 
prOii lahodU '" pq3'h,a -tc<!~eje Po Nauru re • az~it}ena predv~em v MOM)cem VtSokngo'JU. v vet.,th V1.$1r.ah sredogorJa. redkf.Htt v ni~•nah '" 
oarpr· tllenberg (19861 obramava B. carpalica • oycoviensts, lori![ kol SlllOI1lm "n?.Vi>jd nfono rad•rjenost" Talro, kjer se ptiotvti kot poOIW S'~""'" 
"""""""""" ljClldu. 
Po) FournterJV ( 1961) (FtanQJ'I) naseljuje Slralovje v Alpan kol redka vrsta 
(RR • Drugace kol drugi aviOfll navaja za t\lflno zn aci lnos l th.Ue . k1 so šir~. kot o:Mij~1 on goh VeJe on vej•CO so pcsevno ookontne. crn osrve enole1ne \1Cpce pa so d• ollno ·:lla~av& 
\10i<V1ru kalfl81$1.e br'ua ·~ol>ravnav~liUo.ir 9 m~IIJ/Iro Geud (18JO). l.&r rna veVka podo()no$ti z nfo Jn ,o zato r>e~atero avtol'}o (NathO) uv<šca1a 'rokv.re velike vanabllf'lOsli karpats~e breze. l-legl 1o obravnava kot podvrst o 8 Qubescefls subsJ) muri!lm. Muri lijeva bre:zn !~ 1edko drevesast& (do 5 no) t o~ roglo·jajcaslimi prislljenlml ~sti . ki so pooos1o srr5r (do A cml kol OOiq1 LJsU so l QOtilf o11vn02elern l malo ra .. ?lfesMrm~ d'.abcaJm, ~paddj oreM<o 

13T 
Kostr. Z. B1eze v okOlJU gnz:o:w mreke Jn jelke v sne_ž:n_i_sk_e_m_p'---o_,g,_o-.!...qu _____ _ _ 
svetlejši, skoraj povsem goli, ob žilnih pazduhah bradati Po KrOssmaruJ (1960) so listi najširši.pod sredino lista, grobo naža9ani s kratkimi PeClji. Kot rast1šca navajajo visoka barja v Alpah (Natho), v Svici v kantonu Wallis v Bagnes-Tal, kanton Waadt v Vallee de Joux, oziroma kot zelo redka (RRRR) v S2vojih. v skalovitem alpskem svetu (Fournier). 
Vendar poreklo muritijeve breze še ni razjasnjena. Nekatere znacilnosti te vrste nakazujejo, da je pri njenem nastanku bila udeležena tudi 8. nana ker je bi la dana možnost ta kega k riža nja zaradi njene ra zši rjenos ti (NA THo 1964 ). 
Breza na Snežniku ima po velikosti, obliki in barvi lista še najvec skupnih morfoloških znacilnosti s karpatsko in tudi z muritijevo breze, vendar se Od njiju lahko mocno razlikuje po rastni obliki (hab1tusu). Ce upoštevamo veliko variabilnost karpatske breze, na katero vsi avtorji opozarjajo zaradi morto­loških znakov (tudi v habilusu) in rastišcnih razmer. potem je naša breza na Snežniku še najbliže tema dvema vrstama. k1 pa sla obe blizu B. pubescens. 
8. oycov1ensis Bess., je grm ali drevo z gosto razvejano krošnjo. List je rombicen do široko rombicen in majhen (1 ,5 do 4 cm dolg in 0,8 do 3 an širok). Rob lista je pretežno enojna nazobcan. 
B. oycoviensis se zelo približuje navadni brezi, vendar jo obravnavamo kot samostojna vrsto iz istih razlogov kot karpatsko brezo. Vrsta je zelo redka. 
lntrogresijski hibrid B.pendula x pubescens Wmkler. ima številne oblike iz katerih je jasno viden prehod med starši. Znacilnosti teh hibridov so intermediarne ali pa se približujejo balj enemu ali drugemu staršu. Zata se zajema vse te križan ce v isto skupino. Vendar ni izkljuceno, kot navaja Natho (1956/57), da bodo nadaljnja raziskovanja teh oblik pokazala, da jih je potrebno obravnavati kot samostojno vrsto, B.rombifolia Tausch (1938), kot sta obravnavani 8. carpatica in B. oycoviensis. 
3.4 Plodovi brez 
3.4 Birch fruits 
Pri dolocevanju brez se pogosto opiramo tudi na krovne luske plodov, in sicer na položaj stranskih krilc. Toda položaj teh krilc je priB. pubescens tako raziJcen, da sežejo celo v obmocje, ki je znacilno za 8. pendula. Za navadno brezo je znacilno, da so stranska krilca vedno štrleca na stran ali upognjena nazaj in nikoli obrnjena naprej. kar je sicer pogosto pri puhasti brezi. Natho meni, da se plodovi 11cistiha vrst brez dovolj razlikujejo, vendar jih ne vkljucuJe v morfološke znacilnosti za dolocevanje hibrid nega indeksa. 
Osnovna znacilnost stranskih krilc krovne \us ke pri B. pendula je, da so skoraj gola. široka in upognjena nazaj, medtem ko je srednje krilce tri kotno in kratko. Krilca semena so 2 -3 krat tako široka kot elipticen orešek in s tem dokaj širša l<ot pri B. pubescens, kjer so le tako široka ali malo širša kot ovalen obrnjena jajcast orešek. 
Krovna luska B. pubescens Je mocneje dlakava, kar lahko najbolje opazujemo na celem p!odu. Srednje krilce je pogosto malo podaljšano, stranska krilca so navadno ožja, štiri ali trikotno zaokrožena, malo po­maknjena naprej ali štrlijo na s1ran. . 
8. carpa/ica in 8. pubescens subsp. murilhiiimata stranska krilca krovne luske ploda trikotno zaokrožena in nekoliko nazaj potegnjena, srednje krilce je široko ali razširjeno. 
GozdV 56 (1998) 3 
Košir. Z : Breze v okolJu gozdov smreke in jelke v snezniškem pogorju 
8. oycoviensis ima srednje krilce plodne luske le malo podaljšano, orešek . pogosto malo razširjen.Ta vrsta je zelo blizu navadne breze in po skupnih 
orioloških znakih ima mesto na robu svoje siceršnje variabilnosti. rn Plodove breze snežniškega skalovja smo lahko dobili le z enega drevesa. Slika 2 prikazuje krovne luske in oreške dveh macic in primerjave z našo navadno in puhasto brezo Ljubljanskega barja. Na podlagi prime~ave lahko sklepamo. da imajo plodovi intermediaren položaj. S puhavostjo krovnih lusk 1n krajšimi krilci semen se nekaj bolj približuje puhasti brezi, z obliko ploda pa bolj navadni brezi. 

3.5 Anatomske razlike 
3.5 Anatomy differences 
Anatomske razlike v zgradbi lista (prerez lista in spodnja povrhnjica) med navadno in puhasto brezo obravnavata Hegi (1957) in Natho (1956/57), ki pa za taksonomsko raziskavo niso povsem zanesljive. Vecjo zanesljivost daje le izoblikovanje epidermijskih celic. 8. pendula ima manjše in so v primerjavi 2 njimi zapiralke še enkrat vecje. 8. pubescens ima bolj grobo strukturo bistveno vecjih epidermijskih celic. vecje so tudi celice zapiral ke, toda v primerjavi :z epidermijskimi celicami približno enako velike. Ugotovitve 
o anatomskem videzu spodnje povrhnjice veljajo tudi za naši brezi z naha­jališca na Ljubljanskem barju. Za brezo na nahajališcu Obramec, ki smo jo primerjali z brezami na Ljubljanskem barju, smo ugotovili, da so epidermijske celice tako velike, kot so reže, kar je sicer znacilnost puhaste breze (slika 3}. V primerjavi z anatomskim prikazom spodnje povrhnjice navadne in puhaste breze, kot jo je predstavil Natha (1957), lahko v primeru naše breze (Obramec) še dodamo, da so celice povrhnjice zelo neenakomerno okro­glasto oblikovane, medtem ko so pri navadni brezi (Ljubljansko barje) izraziteje oglato oblikovane in vrstno povezane pa tudi manjše. 

3.6 Moriogrami in hibridni indeksi 
3.6 Morphograms and hybrid indices 
Pregled preko navedenih morfoloških razlikovalnih znakov nam dajejo morfogrami. Vanje bomo vkljucili podatke, ki jih navaja za glavne samostojne vrste drevesastih brez Natho (1956/57) in jih primerjali z mofogramom brez z Ljubljanskega barja in Snežnika (preglednica 1 ). Uporabili bomo Froilandovo metodo hibrid nega indeksa (HB). ki je delno modificirana po Na thu (1956157). Razlikoval ni znaki so navedeni v tabeli. Vrednosti za posamezno oznako so izbrane s petstopenjsko lestvico, in sicer tako, da sl kot ekstremi stojijo nasproti znacilnosti puhaste breze (vrednost O) in znacilnosti navadne breze (vrednost 4). Vmesne vrednosti se oznacujejo z 
Slika 2: Krovne luske plodcv in oreški brez: 1-2 Befula penduJa, 3­5 Betula pubescens x pendula, 6­7 Betu/a pubescens Figure 2. Cover fruit sea/es and nul: 1-2 Betulapendula, 3-5 Belula pubescens x pendula, 6-7 Betula pvbescens 
GozdV 56 (1998) 3 
""" 
:\1'11 .. • -";;111~ Cf\ai'BC[~ 
... 

vred110stmr od 1 do 3. '·i Sota vseh uvrednotemh ra zlil<ovalmh zn;:tkOv dAJe vr~dnos( hjbrk1neg~ •ndeksa 
Med morfogramt navadne on puhasJe brez• ki jih podaja NRihO (19~1 5 Tt, 11"1 n;U1m1 UJ brtt:-lt t llllb'ta.nsteega har1a ne mo remo ugo1ovill b1 SI\Ieni~ •azjik Komet ~ven ,e odl<lon ~ Sfll<ln manj~~ lrpi~s b prr B .oubeaqn• To nam omogot.a nadaljnto pnmel)llvo sne truške breze z brezam• v Sredrtj Ew<C'I" 
f.1odDk:llb ~rui!ltnolt! Morphologk;. ch~tradfK;,,Jo5 




l BradO!.ice na ntecf.h ~~~h W .._ (ln )'OOrlg btaoc:tiol. '1 f)MQ na mladil\ ~M H#a on )'OlP'Ig bral'lchN 


l<l'y.., .... 



~ --­
• ce,... __ .__ 
. ~c 
.O\J ~.t l0 1 oi14)1} 4 
T~ hW'~t ctlmltJ, ftllfr •) 
}l!~ lt Jll • )J~.)J~ 
$. llbloo ... >g. ... .".. •""" ­T ri:b. aa V<~! vp andlcwtJi .ar ttatt 
6 ~t.11na-~~kiclrrtt 
Ve;t cootr.-st OD the Dftf t..r Pili 
7. Te1cshnllsta 

Lea/s te.xrure­
8. Oblika .. nva: u,,3 
1 3 ~ 1 1 u 1 :1 ,, ' Il 
o ' 11 o 1 n o o 
l..ufJfl0$.1 /I.Jrm 
9 ) 22001JJ00 
10l ttl 11 -SlapJng of ufe edg9J 
9. l.zd::&:ll'o'&nje •trans"" IOOt.W 
ID 4 :.! 2 j 
, 2 ] J ' 
10. l.Jnp. n 'kootcfhU1 
~ ' 1 
' ' 
' 
l.Jne !OwW!INil'IJ 
11 Cer;iAa abilr.•lltta 
11 ' 3 .. Co o ' l • o O G o ' 1 

1 ' ' 
T-leolfMn 
__ .....,._ 
!2 • J J ' 1 3 l rl, Olole....,V. ""'­

t1.t. 
II Q.31 ~ .40 1) l t, tOO 1 
13 S• ' t ~~ 
~ Oroot..q. 80!'<­

1S-~ 2 
J:Ct01• c • OO •, 1 : o 1 
15. Oblib.~· 
Tref!CYOIM\IIWII\ 
16 Vejeudnil'Q• nk'U! 
' • 2~0 11 .11J (I('1 111 1t 12 
l.Ost~"O.,_ 
l llbtlctl>ll-• HB 6J 4l 
5t " 11 li, 5$ 6'1 T S » 2S 2:9 M 22 22 27 31 
/l'tl!rld-x HO 

~ j. ~-#..· 1;/ -" '/ .;c • •;;x. . .. • -.. S~~t ~ 
1 \ ./ '-. ·· -·: · ~.> :\x · 
~ ·
; -"":-... ') -:;:-•->" 
-... a pet"tCU, 26 
." 6 •• '-·-=· .. .:-. ..." ...... 
f ,, : ' /.· ' '• -c -. ~,-;:(1 ... ., • •• 1 l 1 ' \ ~ •••• · .,... • ... -•• -··­'2 , '~· .,. ... "' ... ----a fJIUOtu:..n. J 
$. r. -------"" "!tt--' ....., ' -----------· 0 Clll~tlt14t 
2 3 • s 6 7 8 9 10 11 12 1) ,. ~~ 16 
• u c•Pfflc:• •o 
Morfolot• • r.n~tll nottl 
ltl Ol phOJOgft: Ul•r ~~ri;~; 1!/l U 
v ll'orfogram za bteze-na Sne!naku S.m() noknlK!no vld)Ueltl tvdr breze. l '"""'"00,..,.1 u ~~~ 1111 knwe srno nalelell"" 2ara~y.lC1h se lfavn,klh P" Gra1~vkl1n gozdnem ~·I'Q~ bl014 OO ~~I'IfiiAIN ;.. "' 1 4 ~ krMid· 
robu v p01mr•t 1~tu Slad~~ vooe r1.1t &t1lX'ftl1 ~ A:(Vrdr'l?IU 
1<1on(lm lndei'.S za br~ 2o sne1ni&k~a ~al ovja j& v mejah od 22 dc l l 
NI Ih 
la ..".Qdn()Sijn uvrSCa v vanabilno S1nno hibndnega 1nl1eksa B ca..-patJC• k1 
~ .t ~-x-x-x-x--x-x-x x-:~:-x-x-• ·· X 
~ ·. " / .·· .. · 
• 1" /S .. ~ .. Vtf ' 
~ ~ '/\. " """-:-::.·· " 
_ _, -4 ,..""" ... a..-... " ---B M n t'Y"'ft,..\1' "' 
j~~. ·~--~ 
A puaaa.c..M~ ~~• t 
1 2 3 ol 5 D ._, 8 9 10 l' 1? Il ~· 115 t6 
Wll)r foln"k• z:roai!dn o$11 
Morphologir. Gharac..retJSlJc.s 
n v me!<lh HB = • do 2o ob socer o>ajp09QSIO~I \ll'&r:lnoso HB • 11 S 10 J • ~us 
1
porcMo " B ~ ,. 1.1> 
v•Nlnoslj<> J• HB br11ze s Sne.!mka znatno pod spodJ1"m lnle<valam...,. 
~boolu 
~Q iiO oOsil B oendvl• (2bl s HB ~ 62 oo ~.} 1e1 s wn •ud• POd h.b'IO""" 
G. t .& nopJiitY•·• br 8 
.. lo\ 1om 8. oycov•MSJ$ s ><B = 51 B. putoesr:ens 'P'e-4.>0\J~"' '-ks· 
~ ~ 
..... 
nur nc:tek&om HB = 4 1ma tntervalnc w~ti od HB; 1 oo 19 Iz gaftkona 
-
-C...• • -)1' -Clor*""C l ( 
O,.,.....; 11 --lJ <.:.. .... ? ' . ....,. 
"'-·~'l-.. / 
Pl:.l• 141: 
/ '· 
11 •.) u ,. 1\ 11 --~· t] 
••.,...u•-'" 
Morloloi h u'.Kinou.l 
lti(Npno/OfJIC'I t c~r•ct.", 'Slln .-Or lili...-ka< ... 1 ~ 
-~"'-'Odlil 11 
6 '"' raZVIdne """lolc!ke zrBUnos• na~.n on sreon,eewoosklh c;oz pa <.llerrh M u-.ntaJO • Ot'le"l""' ~:>li "terva' t atNtsko breze ak pa DM<I· 1ollovtlaJD rwtwldogeno $k"'J<(IC) B publ>scMs c B. ~~ 
t>tdw "" "'" SN.•,.. 
Sna!rvila bleta o:pnminj3 po glnl>alno c.blolll drevesa .. momo >e~·· lW!Mtista na i)UhasiO blezo.dtobn• Joso z ..cjosonnc kOldol!IOO '" t~ casl"'' dr'l()m pa r-elO M pn:llkavn 1><620 Cli)Jik;> ~Stnoga m1>a1• tlftiJll I)Lihan b<no an :ar ad o grobe e<W!fle nazvb(<>nosb, karpatsk• al•murr11e"' O<ozo Y8<'da• 


·~ t 
1\ošir. i .. Bre:ze v okolJU gozdov smreke 11 
jelke v .sne.tn1bkem pogonu 


4 3 
B. pendulo 2a B. pendula 2b •Jtedoost ("s.otFH.3) Value (sum H5} 
B. oycoviensis 1 
Grafikon 6: Primerjava morfogra­mov navadne tn puh aste breze ter htlxidni/1 vrst Srednje Evrope z bre­zami na Snežniku 
Gra ph 6 · A wmparfson of morpho­grams of B. penduta and B. pubes­cer.s end fhe hybnd species of Mid­dle Europe with the birches on the Snežnik 
t42 
2 
1 
o 
4 
7 
13 10 
18 MJrf . :znacilnosti 
Morpl'Jo!ogic characlenstics 

je pogosto tudi prehodna k navadni brezi. Z ozjim krilcem oreška se približuje puhasti in pritlikavi brezi. Na navadno brezo spominjajo vec a\i manj žlezaste mlade vejice. Barva in vecja ali manjša dlakavost mladih veiic in listnih pecljev pa jo približujejo puhasti brezi. Hitro odpadanje dlacic na vejah in listih jo približujejo navadni brezi, žametaste žile in listni peclji bolj k puhasti in pritlikavi brezi. Na stran rastoce glavne veje in pokoncne veje in vejice. ki se s kratkimi poganjki prepletajo skoraj v mozaik. ji dajejo habitus puhaste breze. Groba anatomska struktura spodnje povrhnjice jo uvršca med pu­haste breze. Kromosomsko število ni ugotovljeno. 
3.7 Pogostost hibridnih indeksov 
3.7 Occurrence of hybrid indices 
Pogostosti ugotovljenih hibrid nih mdel<sov za brez o na Snežniku ne mo­remo ugotavljati. ker obravnavamo tako malo dreves. Zelo širok Interval hibr\dnih indeksov za našo brezo lahko prim~rjamo s pogostostjo za vecje število dreves B. pubescens in B. pendula, ki so ugotovljeni v zadnjem casu na Saškem (Sachsische Schweiz) ob kartiranju rastišc breze. HB so izra­cunani po Schmiede~evi metodi (1996), ki uporablja za izracun hibridnega indeksa enajst morfoloških kriterijev in tri stopenjsko lestvico za vrednosti. Za morfološke razlikovalne znake uporablja iste kriterije kol jih uporabljata Fro1lein in Natho (1956/57), led~ ne upošteva vseh raz\ikovalnth znakov. Taka primerjava v relativnem odnosu povsem ustreza in Schmieder ugo­tavlja, da tudi pel stopenjska lestvica ne daje zaznavne drugacnih rezultatov. Iz grafikona je razv1dna veliko vecja variabilnost puhaste breze v primerjavi z navadno brezo. S to metodo se lahko razlikujeta osnovni drevesni vrsti brez s 96% natancnostjo. · 
Na podlagi te analize locijo na Saškem le dve brezi: puhasto in navadno. Vendar Schmieder poudarja, da je v intervalu puhaste breze zajela tudi karpatsl<a breza, l<i se moriološko dobro loci od preucevane puhasle breze. vendar z razli kovanjem v le nekaj vrednostih v okviru vseh drugih še vedno 
GozclV fi6 ( 1998) 3 

r .:41. ~ t:ii"Lt' """~ 2C--"(((• , •• ~ 

v obfTIC4" sp~o>~e vanabolnoSb puna54e breze ~. po<Sag> tob< odl109e Ml~ ."' mo~'oO Ianesi11V() razlll<ovau B. put>es.:ensod B ar~ 
~d-S• 
-' KROMOSOMSKO ŠTEVILO IN HIBRIDIZACUA CHROMOSOM'-L NUMBER <INO HYBRIOIZ. .. TION 
po kromosom<kem šle"lu st< ~ IITSie btel tasno razlltujeln S ndllll 1ma .,,."o:;omsko šte·•ilo 2n : 28. 8 l)(.d)esceM ln : 56 ~ :,1Y10$0MSl<C ~'""10 '"'3 tul) B CN{)aiiCa Za kntaOGe S oo~' ' ~,. Ndth01t!l!>6.'57) ugotov• vrednos~2n: ~' · '"" koornosomsko ~ oma :1J4o ~-oycoii>6<>SIS Prt dreveSih z v.~jlm ~ibrldnomllev11o<n HB 
• 2lcla )1·k&qej)rorr"'r ludl po o našthsnetno~h bleun-Je bllougolo'.1,oi'Q ~' !levilomed 2n • 35 jo~a 50 Te pod•lkll n3'''1" kol neza· neslJr't· ke< 1 h ,e ~rebOO dopell\llo z nG'.-.. lli e>IOlošktml•aZJskavAmt vefl(!ao cjapU!ta rMžn0$1, da obslaj~jn ooleg 2n • 42 tudi druga kromll•omsJ<a &loda 7a k•ol<>noe Zatado pnmerjave nava)&tr•C> !e k romosoms~o tlevlio prilld<a'd ~ -.ze (B nano L ). k• 1• po um1ku leoenoka ve<JI!Ino ""'<!lJeval• ludJ 18 !)IP.deiP 2.1 • <'8. tore, en oKo kol navadna oren• 
Gr.J(IUlt\ 1 POQOODI -­"'<llk•• n~ S.>tii<Aim ($a,.­5wea' 
v~ ; Oce~ ol t;yc;r<! r,.. (JO-Y~ &J.rrr.y (S_.,,,,~ 
Kbrldni lncMtla ,..., 
H>fO'Id o•du(Hll} 
l nbsetno ~~o drll"'eu>lll brez • AJpoh "9QQAIItJA H.bSdl·.leHor 1 t%4). oa ~ $OCe< I'I)Olno ~()(<·· ~ ae-.esa " '""'"' I'OiClloš>co "'"'""'' """"'~ ~ Vft'lM' "'.,....,., ... ' 8 ~ 12n . 181102B' al 
~ B p.-l)esceM (2n • 50 oo 561 Zalo ne -~ pomena l'ltlndll• "''• DL l'i'ogrt .. Pil OOI•o-~n,.. "ot on lot> 1e B Pll•dula ., B ~.,. . .,.s. ~·JO z •et ~ 1 ~ ~SCMt$. wt>o<o U~I>a~>ea 1~p MVrnrm., ouD•P ~1 
Po LHsonomsl<emOI)J_.,...,.. dobtenl..-.18 sa -edno~IJI>I\t.le\<-a ~t<l"''$0M>~O !l~ilo. Vendao na.-IJQOIOV'Ivt Ntll\a 119561!>71 "'jon j)OClpu~jOiu(ll ugo!D\IM druiJihB'.ri"'J"Y(TISUlle< Md~) da. •l>"VUj OO<>oo'~'~U POznavenjaiJomosomskega lle>'lla. 54! t&h ra~•,.. ne~ ll't-..e· tlt Nf! glede na to . .., JO ravno p11 rodu Betula ptelnno IM!IJ3V1IO UI>Oitn-,arie 1eh ~r ednoSir on velJalo je ~a so drevesa 1 kromosoms~<•m i~Mu11 2.1 • ~8 B pendufa in z 2n ~ 56 B pubescens Pri lem pogoslo noso ~-le u~1evane morfolo~Ke razl1ke. Na podlag• ugota,!lta<>1a ••omo 1.3MS•ft9a 'tev1la (~tetje na kc1en1nskem v1~ick u vZki'IIJ&nih semen) 1• ugo~ o-AJeno. oa kromosomsko ~te -.lo la,ko dobro podpora morfolo~o o~a­
•zo. cu PI s.o numerr. za1ad1 mtrogJes1vr.e hlt:.nd,;;acrJe pogof;IO Ielt) 
. 
, 


zabrisane. Križanci imajo pogosto kromosomsko število po eni ali drugi vrsti kot tudi intermediarno vrednost 2n = 42. Zato kromosomsko število.11j brezpogojno znak razl icnosti osebkov << 
lntrogresijsko hibridizacijo je Anderson (1 949) definiral kot. » ponavljajoCe medsebojno kri~anje ~astardov v na.ravnih razmerah s starši in med seboh kar koncno vod1 k oblikovanJU ene h1bndne skup1ne, k1 vec ah manj (konti­nuirano) povezuje 5larše.« Nekateri drug: avtorji uporabljajo tudi druge izraze npr. »Veckra t na transgresija« (SCHWARZ 1937}, JENTYs. SZAFEROWA ( 1938)-))complicadel hybnds«, ali »omeJena hibridogena infiltracija genov« (DENFFER 1971 ), itd. Zaradi razlicnega casa cvetenja brez in zaradi kratkega casa možne oprašitve (2 do 3 dni). so mnenja avtorjev zelo razl icna o tem. ali je v naravnih razmerah križanje meda. pendula in 8. pubescens sploh možno. 
Na Finskem v okolici Helsinkov cveti puhasta breza 6 dni kasneje ko~ navadna breza (SARVAS 1952}. v okolici Varšave 10 do 12 dni kasneje (J ENTYS-SZAFEROVA 1938). Na razdalji od Geisenhe1ma/Rheinlande. (8" vzhodne dolžine) do Moskve (38• dolžine) je ugotovljena za breze kota, alba L. povprecna razlika v cvetenju 25 dni. Za razmere v okolic; Varšave ugotavlja Jentys-Szaferova . da v naravnih razmerah prakticno ne pride do križanja med tema vrstama brez. 
Natho (1956/57) je mnenja. da se cas cvetenja obeh brez od zahOda proti vzhodu diferencira skladno z vecjo geografsko dolžino in širino. Raz. korak v casu cvetenja puhaste breze 1n navadne breze se od zahoda proti vzhodu povecuje za 0.5 do 0,9 dni za dolžinsko stopinjo 1n z. geografsko ~irino za 0,2 do 0,3 dni. Omenja tudi ugotovitve Mea Il istra ( 1993 ), da (ceprav se navadno obe vrsti ne križata ·umetno križanje med diptoidno navadno brezo in tetraploidno puhasto brezo daje predvsem le sterilne potomce) lahko pride do oprašitve cvetov B. pubescens s pelodom 8 . pendufa, pri cemer redukcija kromosomskega števila izostane. Po navedbah Schmidta (1996/97) je v Srednji Evropi med drevesnimi vrstami brez ugotovil Nalho (1989 in 1993} 30% bastardov, Schellhammer pa je leta 1989 med 150 brezami v Zadlizbruchu (Dubenerske resave -Saška) naštel celo 48 % križancev. 
V okviru ožjega obmocja , kot je snežniški masiv. nastopajo velike kil· matske razlike že med južnim in severnim pobocjem . Pt> Manohinu (1957) v ekstremnih razmerah v mirnem vremenu predvsem pozimi. padajo soncn i žarki na južnih pobocjih z nagibom 30• pod enakim kotom kot na 15• zemeljske širine, na severnem pobocju pa kot na 75• zemeljske širine. Ob teh skrajnostih moramo dodati še hladne vrtace in doline ter mrazišca. Skratka, v razgibanem kraškem terenu osrednjega snežniškega pogo~a je bila v postglacialnem casu, tako kot je tudi še danes. dana vsestranska možnost za oblikovanje zelo razlicnih lokalnih klimatskih razmer in s tem tudi za zelo razlicno fenologijo breze. Znano pa je. da je produkcija peloda brez zelo velika in da je pelod zelo lahko prenosen. Zato ni iz kljucena možnost, da so se tudi v tem okolju oblikovali knžanci z lastnostmi, ki jim omogocaJo, da se na lem rastišcu z nadaljnjo lntrogresijsko hibnd1zacijo ohranjajo in dalje razvijajo. V tem primeru jih moramo obravnavati vsaj kol ekotipe, ce že niso samostojne podvrste. 
Tako možnost nakazuje tudi Natho (1956/57), ki ugotavlja, da dolocene oblike križancev nastajajo ali se ohranjajo le na dolocenem ras tišcu . Kot primer navaja brezi B. carpatica in 8. oycoviensis. Ti obliki brez sta dobro omejeni in kažeta na lastnosti obeh vrst brez (puhaste oziroma navadne). 
8. murithii in 8. oycoviensis se pojavljata le na ozko omejenem rastišcu . 
GozdV 56 (1998)3 
~ -Stt ...... -
oe da.-..8 "_veqe~Yeq<>VIIf1&CI!Sko<lmo1018 Oyro<'le.'lSIS Z4 ~..,... ..".~~tq 81"&11 poleg $!eoogo.)8 naseljuje lud• ca•fa '" •avn•oe 
S. r.e~ potekle kaZtJO $~~!vine obli~e. v kalonh ~ pojavlja 1'18 ::-' posb"&&l pnmer navaja Nalllo (195615?)' azsirjenost b1o2 v IJO"eza'll 
s~ v()bln()(ju Peenelal (MI!!<;klent>urg'J Po rasiiseruh zahtevah loC<jo : "'vrst. !J(CZ Il mmulls.l<i zahteva onoiu a barja !\Ska da. B ~er>1 ". "eJ<Sf -x>' ull<l> oa<$l<oh !Jell. n".edlem •o 8 oen<:Va ra.,. na suhih lat; Ih ..,. Kn!o">:> 'Md lult.rvrt pr~<aclu!t 1\a\'aMa breza s. nal'lllf<ltJO "' na .,...olh '-so 1211» ~ So<e b~ bolj s" ha. ~ot rast• ~ic<! s listo ~ -.rezo K otta"" B hurrtiisx pu:>es""ns se pOJav1taio Jo na rasllš6ih, kiW se 8 •.umo~~S ne moro polnO uvelftlvili Tn:>jn< ~rl!anci B ~umli!s • pendu/a i puN<~'s nasellu!&JO •asUšla po zahttvah p<evladuJOtegJt st.arSa Tu ugolll\41~ hlbri<l<ac;o broze <lesn. pov~za"' z rastišlam 
5 ZAI<UUCEK 
S C()NC,USION 
s lo ·aL.pra·.ro s,rr,o l~lell opozqnt; "' svojevr s tno~t bf(tZe na na!em v<$01<"'" ~ .. su Vseio,akOt Q1 e v snezm~kom poqorj1J za brez o lu Je ne mortmn ubtavna"flll kot ostala breze v S.Oo~en'J' Hoteli &mo ugotovm pUO··ll"'e It obl<ko O<ezo z oposan..nl run!Q>m. ra:znwa"" Vse na _.,. .lfiO'O"'""" o tauanon10kem rangu le oblll<.e bl ete J\8 AodtfO v lo 
~ Pol'•ono ti 1>110 nadaljevali preucevan,a le brezo. za k~r sedat tal ~ oogo~· Velik prispevek k ;>reucevan1u brez bl btlo !e ib•nlnJe helbN ''"eoa motenete ·~tega'" sosednjoh Obfllii(JI ()jY<rn11h ve111 da 01 b<lo llOllell<IO bolJO o.c>Otl'OU tudi l>feze na ~)Ih ti<JUtn '"" ras.ttlt<h (npr mo..'w)~ M Bto$la l)la~)ln blko dObili IIPQ<)~ v OO•"'""" ~dot*~""' orez1n raSlJso To f'll>&kilve bo Olle OQI'I\embne za ~ • :wMf' ()IIIOine I)IOblerMIIko roctu broz. por< ob no, ker smo na obrobju ro.:SIIf"<·OII• obe" glavn~h drevesnoh brez Zola!< t• tudi. da Oi OOl(:~~· P" 
•.oo~" tll'.u v ~ozclu posveulovec pozou'IOSIJ r;r~t~m na ekstremnih ta$:1~ · 
bn. llo~<$1 v numidnem skalovliem ali moewnom svetu ln v "J•90"•'" oorob1v ki•• OObijO ot>tuno mo! nost p<ehOOoe uv~tlf41111Ve Na<lai"..o ta­ZISI<I•t bodo omog<ll:tte bolJe OOtrod<thb ot>moqe kjer ""1 bl breze wr..,o• , . flo)< AmO ~<Stino 10 "" zalti\11• 
BIRCH TREES JN THE NORWAY SPRUCE ANO EUROPEAN FIR FORESTS' SURROUNOINGS IN ThE SNE.tNIK HIGHLANOS 
Summary 
Whole Sllld)lfl9lorest a$$0<:-•ln 111e e""" .ol ~~~ ot M>e S<\~t1111k req<On we ca me 1\etoss sorT"' lll'che• wlln<o aopear~nce was drlfe.-.nttrom 11\al ol B penrJitlo end IJ~Iula PllOe<ctn$ Th<ly grow ln e.rren>e slles on <a<OOMBle gtwnd sucn u roc~ to ps and gloclnl or teclonlc push moraori8S It ms 1\&I"Y posslllle 10 bnng ,.,~so 51~ condit<ons on to Ilne woth the presen! knOWlo~ge reg•rdlng "'-donwxls ol !)()Ih bird! soe· ties: :•.us th•s •pecies was givo11 son'le mote auen~on 
BN6 rock tops block• and uns~b'e rrx:JT;y .".,,.,,.., -· <Xlml'6d ""-''ne dolt'n>te ...., dofo<Nte tve•.til a1e pool1y overg•own Dy ~ aod ilc "eM Tile <Jad<s andcOfl'ooed f&~orti olatHp •oc:~<v rac:es ~ 1:<eoen oopulate<l by mcl<y l!!m$ end Ser....-.o aquolidua. tNI ta Mer not lletng tnuna m any ot the "eiQII· boto<>r9 lotut HSOCtdti<>ns ln ooo• humus lotrns ln roc~v blocks hiQhe• canQfly and compklle stab~ty ol the ;:~uwmf'l Soltdsgo virqavres and CJrstom errSJitlalt:!C 
.. , 


ln the shrub stratum Rhamnus falax is regularly present with greater canopy, special attention deserves Juniperus sibirica. which can be found in this location far from its coherent occurrence area. 
ln a very narrow site only individual birches can be found in the tree stratum, surrounded by Norwa~ spruce and individual trees of Ulmus sabra and Acer pseudoplatanus, Abies alba, Sorbus aria, Tilia platyphyllos and Sorbus aucuparia. We carne across birch seeds only once, in the only a little larger phytocoenosis area, where Juniperus sibirica was also presen t. 
As to the area, the sites of tlils birch are extremely limited and scattered within a large territory. Tl\e material studied originates from nine trees of six locations (Obrarnec, Požar, Pleca, Caša, Sladka voda and Grajševka). 
The morphologic description of the birch occurring in these si!es has been compared with other tree birches of Central Europe and presented by me ans of monograms according to the methodology of Froiland and Nath ( 1956/57). It has been established !hat this birch of the Snežnik rocky reg ion s differs from Slovenian Betula pendula and Betula pubescens as well as from other birches in Central Europe. As to morphologlc criteria it is closest to Betula carparica and Betula murithii, both evidencmg very broad variability, indicating their hybridogenic origin. Consequently it might be possible that in this environment as well hybrids with the ch<~racteristics enabling lhem to be preserved and developed by means of further introgressive hybridiza­tion have been developed ln su eh a case they have to be treated at lea st as ecotypes, if not as independent subspecies. This presumption is also confirmed by Nath, who has established !hat certain form s of hybrids emerge or are preserved only in a definite site. As an example he cites the already sta ted Be/ufa carpatica, The birch of the Snežnik region certainly deviates from other birches ln Slovenia. It would be necessary to cont1nue its stud1es, the presen! situation. however, being unfavourable therefore. 

VIRI 1 REFERENCES 
ELLENBERG, H., 1986. Vegetation Mltteleuropas mit den AlpP.n.-Stuttgart, 989 s. ELLENBERG, H., 1996. Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen.-5. Auflage. 1 095s. FOURNIER, P .. 1961. Les Qualre llores dc la France.-Paris, 1105 s. HEGI, G., 195'! lllustrirte Flora von Mittel-Europa, Band 11111. Tei/.-MiinchP.n s.150-159. HESS, H. 1 LANDOLT, R., 1983. Flora der Schweiz.-Basel und Stuttgart. s. 683-686. HIBSCH-JETTER. C., 1994. B1rken in den A:pen. Taxonomisch · ckologi sche Untersuchungen an Betula pubescens Ehrh. 
und Betula pendula Rolh.-Conlr. Biol. Arborum 6. KRUSSMANN. G., 1960. Handbuch der Laubgeholze.-Berlin und Hamburg. s. 237. MAGDEFRAU, K./ EHRENDORFER. F., 1971 Lehrbuch der Botanik'fur Hochschulen.-Stuttgart. MANO HIN, v .. 1957 Podnebje Sne.lnika in okolice, IGLI S (Institut za gozdarstvo in lesno induslnjo)-4. Prebiral ni gozdovi 
n<J Snežniku.-L)ublj,;~r.;;~ s 17-22. NATHO, G .. 1956157. Vegetatiosbreite und Bastardbildur.g be1 mitteleu"opaischen Birkensippen. Feddes Repertorium sperierum novarum regni vegelabilis.-Band 59, Berlin. s. 211·273. NATHO, G .. 1964. Sland und Problemalik der Belula-Taxonomie in Mitteleuropa.-Biotog1sChes Zentralblal, 83. Band, Leip7ig, s. 189-195. OBEROORFER, E., 1992. Siiddeulsche Pfianzengeseflschaflen. Tell IV: Wiiider ur.d Gebiische 2. Auflage.-Stuttgart· 
New York. OBERDORFER, E., 1994. Pflanzensociologische Exkursionsflora, 7. Auftage -Stutcgart. SARVAS, R., 1952. Ein Beitrag zur Femverbreitung des Bliitenstaubes einiger Waldbaume.-V: Zeitschr;ft Forstgen. u. 
Forstpflanzenzuchtung, 4. SCHMIDT. A. P .. el all., 1996 -1997. Zur unlersuchung von Hange-Birke (Betula pendula Roth.) und Moor-Birke (Belula 
pubesccns Ehrh.).-Sach.sische FI.-Mitteilungen 4. s. 148-160. WEICHE, K , 1972. August Garcke -lllustrirte Flora Deutschland und angrenz.ente Gebite.· 23. Auflage, 1607 s. WILHELM, K. 1 HEMPEL, G., 1896. Baume und Straucher des Waldes. 11. Band.-Wien, 148 s. 
GozdV 56 ( 1998) 3 

• 
-, .. ~· · · P'U~~sw.d1 
iio'•M ---->U/9« 
~ ~~.._ .............. 
==---------~ 
.... ....._. ,.~ .. ~~ 
___. .... ...._~..._-J4to1 

···~ ~..:..........­
....... -;­
r:•.._._..., __ 
....... ~ 
~ 
···-~ 
.... 
_ .. s 
,,. 
~ , 
. · 
' 
-. ., . c• " 
~ 
.. , 
• 
'j 
• .... 
• 
J 
.! 
• 
• 



~ •• · 
o 
.. • 
" 
,., 
.... 
'1 '1 
. , " 
.1 
s 
o -;· 
' ' 
r 

' 

~ 
.. .. 1 •• 
" : ~ 
• 
.. 
...... Mr .... 
~·-~ 

.. _­
,.,, ...... ".._ 
, ... t.! .. -·~ ~ 
... .....,_ 
lilO..__._ 
!!•-.­
~, .. ....",.._ ........ u-----.... 
,.".c-y..,.. 
........... .­
--·-----­
h .."_ ·-·"'·­
z.m-.... , • .., ·-'· 
.w.M'f!)l ............. " 
... ~~~·· ... 411 ....... , ... nevu~·.~t•~~; .... •• ~J! "~-... , •••• 
·~) liJII.o ... ~. ,il~'!"_ 
... ~ ..... ......­
.";;-,;.",..........__ 
, ,~.-.:.. 
~.., ............... 
--'.'!"!---_"... 
. 
, ... ~ 
-~~ ·.a-~-~ 
liMe..-...-..~ 
-· u:.., .. olll_ 
,, 
\llrohll>tlll--· 
·~ 1'1110... ~ ........ 
, .. "<:-......... ,~ .. ttJ .:.:..~·"· ....... ""' .. ~'"9""" .~'""''-A 4l r.••ill'!llllo ~ ""''""'" 
~ti \111111 \)"-M'!_III 
,.., ................... ,... ...... 
..... 
.. ou ou .. 
• •• ·' 
·~ 
w f 1 '" : s ;; " gi 
ft ft .. \:1 
• 
-• • .. .. •• ,, .. " ... 
'!' ~ -•• oo: 


" ... i· 
• 
• • ,-' 
! 
,-!­

' 
Clo!dVS. 1"Wl' u• 
Košir, Z.: Breze v okOlJU goz.dov n1reke ln )elke v snefmskem poa•rJu 

A Ekološka skupina 1 Ecological group B Dolomit in dolomitni apnenec; skalovit grušc 1 Dolomite and Dol. limes.! one: Stony rubb!e C Stalnost/ Permanency 
GozdV 56 (1998) 3 

Razprave 
GOK: 176.1 Fagus silvatica L. : 114.521.6 
ekatere vrste iz družine Križnic (Brassicaceae) in njihov indikatorski pomen 
some species of Cress famlly (Brassicaceae) and their indicator valu . 
Lado KUTN1\R'. Lado ELERSEK ~ · 
Izvlecek: k L N k t . d ž. K ·-. (B . ) . ..h . d'k t ki G d k. . 
Kutnar, L., Eler~ e , .: e atere vrs e 1Z ru 1ne nzmc rass1caceae 1n nJI av 1n 1 a ors pomen. oz ars 1 vesln1k, .§t J/1998. V slovenšcini , cii. lit 17. 
· Prispevek seznanja bralca z nekaterimi zelišci iz družine križnic -Brassicaceae (Cruciferae), ki jih pogosteje videvamc v naših bukovih gozdovih. Predstavljena je njihova ekološka podoba po Landoltu (1977~ . Ellenbergu s sodelavci (1991} in t<oširju (1992) ter njihovo pojavljanje po razlicnih lipih bukovih gozdov. Na koncu je ob slikovnem prikazu obravnavanih vrsl podana njihova kratka "osebna izkaznica". 
Klju_cne besede: rastlinstvo, fitolndikacija , bukovi gozdovi. 
Abstract: Kutnar, L. . Eleršek, L .. Some species of Cress family (Brassicaceae) and the ir indicator value. Gozdarski vestnik. No. 3/199S. ln Slovene, lit. quot. 17 . This article informs the reader of some herbs from the Brassicaceae (Cruciferae~ family which can otten be found in our beech torests. They are presented in an ecological portrait according to Landol! (1977), Ellenberg et al. (1991) and Košir (1992). Moreover, the ir focations in different type s of beech forests are shown. ln conclusion, a brief "ldentification card" Is gi ven along with the pictures of the species treated . 
Key words: flora. phytoindication, beech forest. 
UVOD 
INTROD UC TI ON 
Cvetoca zelišca so svojevrstna popestritev v sicer skromni barvni paleti rjava-zelenih tonov poletnega gozda in za vsakogar zanimiva paša za oci. Pestrost barv pa ni samo estetski. temvec tudi funkcionalni element. Pisani cvetovi so rezultat dolgotrajne evolucije . Nežni cvetovi namrec ne privabljajo samo lepote željnih obiskovalcev, ampak tudi mnoge žuželke, ki tako o­pravljajo izredno pomembno funkcijo opraševanja in s tem nadaljevanja teh rastlinskih vrst. Zelišca so tudi dober pokazatelj okoljskih razmer, zato lahko na osnovi njihove prisotnosti razmišljamo tudi o bolj ali manj skritem ozadju, ki ga ponavadi imenujemo rastišce . 
Predstavila bova ekološko mesto nekaterih križnic -Brassicaceae (Cruciferae) in njihovo pojavljanje v razlicnih tip ih gozdov. Omejila se bova na liste. ki so najpogostejše v naših bukovih gozdovih, saj jih lahko srecamo na vsakem koraku. 
Te vrste pogosteje navajajo kot znacilnice ali razlikovalnice dolocenih buk.ovih združb. Na splošno lahko recemo, da je njihovo pojavljanje glede na razlicne okoljske dejavnike relativno široko. 
S pricujocim prispevkom (in morebitnimi naslednjimi iz te serije) poskušava rednega ali slucajnega bralca navdušiti za opazovanje teh zelišc 
·Mag. L. K .. dipl. inž. gozd., 
in razmišljanje o vzrokih za njihovo prisotnost v dolocenih okolišcinah . 
Gozdarski inšlitul Slovenije, Vec­na pol 2, 1000 Ljubljana, SLO 
•· L. E., dipl. inž. gozd., Golo Brdo. p. 1215, 1000 LjublJana . SLO 
Go7.dV 56 (1998) 3 149 
• '1 1 
~ btaC*'Io L:! ~ (fot(l L 
~""'"""'­
Elottot.)" 
~ .. ~"""'~'"'"' 
:uceYih z:dru::ib. v~ x <n.ZtiJ­Y ~~ lll.lt z:na-!ft(JI: M ".._ 
-pe '-""'"'oo­
.. u,n pou ~ '19Giilll 
_d_..... 
~M>' . lin~~ 1 WNLM &cl o.M ~ t:na~4JdensK:s..l1 • dam_,. 
~--·..:co-v 
"\;; r.>M -jlt6i 
. ·~ Gtedl! ,.. nllll:'nef\ Pi" 
~· n zaoo ll!hoCnc.....,.. 
~~·ioi.I.Aft\Y~I)I'. 
~r..~· 
2 ZELI~tA IZ DRUŽINE KRIŽNIC, KI SODIJO V BUKOV!; GOZDOVE 2 HH<BS FROM IHE BRASSICAGEAE FAMIL Y IN BEE(;H FOREST$ 
O knt"""h "~Mala Aara Slo·1en1j8 n&slecnje (MARTIIIICIC : SLISI'IIK 1984) "'Enof.etn~e ... -ebetnlce zetnato 1ra1mta, redko polgr'Tl•tkl Usti raz. 
•Titetw Sj)lald.slo !:<et pnislcv So.."'~elte gro>.<!<l Cv~1110 ode-ale dvojno, 'hr~a,...., (S»-a 11 Pri:Šnikav &. 4 natran~ dAlJ.'.! od 2 zunan11h PIOdnq ~ \'ral , Plc.d ,e c-c~le•ta QIIIVICJI(Iual< ah lu tu~ j t•llf<a 2\ led .. la.<pade n.l enosetnerW:e olodrc.ei~UI PlOd)." 

Kol ki Jue za IZbOr p~~m&,,.h ~ntnre ,e Oo la''".,.. put:.llk•o,;:> Buk""' ~atdav1 na S l ovens~em (MAR•i'K:EK 19871 ~,leo 50~ kro:niC<l navedene k ni LnHtllntc~ r:th raztli<:ovalntce dOiotlnlh bY~ alntaKSOrov (pregfF.tjntca 
1) 


1. g«bb o•Jioln IJ! hi< O VQ'JIOVIVI, Cl& 50 ~r.tniCI MGjpoot.)~IC>,e O(Wl'dlt,_ 
znaQ.,..(A' ~ .. tU7IikOva~t~.~ ilnlakSOI'()\ v ~'WtdAICitt~•m dlf"'ArsK.fl1"'1 in tD! f(ldlrat•'K"I ~IOQeo<)IOiske"' ()bmoCIU (Piegledn.c:a 1) pr b ~ · O:lfOVNv4...r• lntl'o( .....Ct~ da W po,bAJitO pttO>M<I'I w go<· 
....... paw .._<O",...,.,. Mli• pd>U l)llo!cv)<l ""'"""'~"". ·~ ..... .,.su Alt'le,ON r .... t..r.o ~"" toeh -lriMI" •"""'' •'ll""""lll<atl. ~~· "'*"""''~"'~ (11ESSeul 197'o 
3 FfTOII" >IKACLJSKA VREONOST KRI!NIC ~yT• .ou;.li\ONAI. 'l~lUE OF BRASSICA.Cf;AE 
rto osno:• pq••'tr+' I'OW'I'lllZnrh •uli.., nz Ctllnlnol'l ""VO"' "''lilo si>"'· perro na <' oiiu• ru,.".,.. ' ,b:Jap na~ rasl.st.. ~norne $0 ~~lot;•spealoer<holo~llrazmerl'e~e<)JI~ OtaiiiJ!Ciesne .,...u-e~ po,a''-'_.,<ICIOCI'•II~ Jn~ noolc>-~· 



"" del•"""'"" 
~ • • fA>I:AlOIO ~ .. '"lnoSl 0>0114 Ol~ kclrndl~ .".pe ~ • ~ l,.,.... hri10 n -·noG ounlrM ~111'1" '' ..,._. ,... da u ",__, ~ det:>.....,l.e ol~-' tTARMAN 1992:. 
~-~ ..,.., .. gcolGa w J,Krnereo ~*•br IIZ1'14f n spre­tnoml> • ~ •• _.,.....,I-H· MONIER el al 1992 Sr.HONHAR 1993. lHI\AON ER Il lil 1994 $CIW10T 1~1 
Metoda DO La"CCoolu •'977)10 rtlatovno g<o~a sa, ~ "'""~<•l••n v•ed· 
llGSI• v ll';rocnLO me<l 1 ., S Prva SIOI)Iltt pOcneno ""ti'U"I._,.., Pel.t ~!Opnja n•rv•ci-> me•o dolot.enft9A c~o,..·-• v pr~ 2 i" v~quc.. .. r. DSNn dej3voil(ov z... vs.e Qbra."na....~tne ._r\ltw".-rUMtas.a~ U.n.'"()N(.t f"C:• l<aGijske wo4no•~ se nantU,O pr~ na i·o(Af~O "<•" t,tlo) Mla~ko tud• ..ek~lt.o radoi<~JOP od ese,.".. .. rol.,... pr n., riC.lHNAR 19'J1). 
ui'OOnlt977ICClled<ll~ rbll'lnol4NI \nlll.l ••*• •1111lni4 "'~lnm ,..,.,.,. •od ~ 1<1lrll 110 IMt"lh raSII~I P·~jolfn M prldv5em na llen.~lltll-11' tl<MOII't'-''*""'" $ "..".~ Ol)fevMvallt kntnlce ,.. cq.a..-\lifO na tlet", kt &O be(J&ta 1 humusnrw !tnov"v L.-tt pt2n t li:retlrti n~l ~fi' ....rsl.lll•l s cw·wprtfnmt NJmU)n.mt t<tltr'tttlmt, &at rntt na gru~c · 
Nh~ do ,:elteotn IIth, .... lltm kn •• OIIJJ"' '""" fl016JIJIIt~ na IIth l 001 


• 


u...o-.. .. -­
M kb. .....,llllnl ~:Jie-­"' oe ~~.....,.,.. .tea..,.. gtd.. ... t~u ~~ .... :.re 
n. """' .. ---... ... 
.... ,.,. .. ,v....,._ 9<> 
........,o~ 
-·m:oj. 
,_ "" llndollu p~m 1-,.. po­
~~ 
-.. ......... ~ 
~ J'>l•IC1r!U (''i71J ( dclliJ t<Jt -} 
... 
Kutnar L Eleršek, L.: Nekatere vrste tz druzme Knznic (Brassicaceae) 1n nJihov md1 ·atorsKi pomen 

pešceno do prašnato teksturo. Landol! uvršca te vrste med sencne rastline ki se na dobro osvetljenih mestih pojavljajo le ob manjši konkurenci drugih rastlin . Najmanj sencen znacaj ima deveterolistna konopnica. So vrste povprecnih toplotnih razmer, ki so znacilne za gorsko stopnjo, in vrste predelov s suboceansko klimo (preglednica 2). 
Ellenbergova metoda ( 1991) v seznamu 2. 726 vrst praprotnic in semenk opredeljuje tudi ekološke zahteve petih od sedmih obravnavanih križnic (preglednica 3). Vrednosti so bile dolocene v zahodnem delu Srednje Evrope. 
V preglednici 3 sva primerjalno zajela indikacijske vrednosti obravna. vanih križnic za šest ekoloških dejavnikov po Ellenbergu in sodelavcih (1991 ). Ekološka reakcija rastlinskih vrst je ovrednotena v devetstopenjski lestvici. Prva stopnja pomeni najmanjšo, in 9. stopnja najvecjo mero dolo­cenega dejavnika. 
Po Ellenbergu in sodelavcih (1991) so obravnavane vrste oznacene kot pretežno sen cne do polsencne. Po toplotnih zahtevah so to rastline zmerno toplega obmocja , ki se po avtorjevem mnenju pojavljajo predvsem v sub-
Preglednica 3: lndikacijske vred­nosti po Ellenbergu in sodelavcih (1991) (-ni podatka) 
Table 3. lndicalional values accord­ingtoEI!enberget al. (1991) (-data not avai/able) 
·-­~ ~ ~­~­-Vrsta Spe cie s  Ili .o o ;::>­Q).i::. ~S>  ~~ ~~  ii) o c §.....; c c Q) Ql c:: c:: ~ ~ o o ::..::'(")  -::.... g:§ •N E Ili ::3 5J::  """ Q (/) ]i'O ro et:: ~~ ..:.: u ro 111 Q) Q) o::n:.  ~ """ o ..c~ ..!!! ·!:: -r.::. > <lJ ~ ~ :::. ·-.::: O:;:!  
Brsticna konopnica Denlaria bulbifera L.  3  5  4  5  7  ·""' 6  
Deveterollstna .konopnica Dentaria enneaphy/los L.  4  4  4  5  7  7  
Mnogo!istna konopnica Dentaria po(yphyfla W. et K.  \  
Peterolistna konopnica Dentaria.penlaphyflos L.  3  5  2  5  7  6  
Trilislna penuša Cardamine trifolia L.  3  4  4  6  6  7  
T rpežna srebrenka Lunaria rediviva L.  4  5  4  6  7  8  
Zasavska kohOpnica Dentaria trifolia W. et K.  

montanskem pasu Srednje Evrope. Nekoliko manjše zahteve po toploti imata deveterolistna konopnica in trilistna penuša. Obravnavane rastline so suboceanske vrste, ki jih obicajno najdemo v celotni Srednji Evropi. Izjema je le peterolistna konopnica , ki je oznacena kot oceanska vrsta. Te rastline naseljujejo predvsem sveža tla, medtem ko se trilistna penuša in trpežna srebrenka pojavljata že na nekoliko vlažnejših tleh. Ustrezajo jim predvsem rahlo kisla do bazicna tla. Tla, na katerih najdemo obravnavane vrste iz družine križnic, imajo vsaj nekoliko nadpovprecno vsebnost dušika. Pogosteje so to tla z vecjo vsebnostjo mineralnega dušika. Trpežno sre­brenko (Lunaria rediviva L.) uvršca Ellenberg (199i) med prave indikatorje za dušik (preglednica 3 ). 
Metoda vrednotenja rastišcnih dejavnikov in relativne kakovosti rastišca po Koši~u (1992) zajema okoli 544 rastlinskih vrst naših najbolj razširjenih gozdnih združb. številne rastline so ocenjene loceno po razlicnih sinuzijah, tako da imamo na voljo okoli 780 rastlišcnih koeficientov rastlinskih vrst. 
1 52 GozdV 56 ( 1998) 3 

. '.} . IL.r.r.... ,. 
-
-
~·•oe'oen<• u (llrol)sl<f' ~"""' rvau,o po~ZI1o pr; ~PI' rt ~~.lim~ l.oe(UntA St(ltm ""th •oiOfll"CIJ'hlh 
~· ~,......-: prtdsta-_,. reii~M>a ta ~ OV061 rastKta Mani"l kot jo ~ ""'"~v~ koel.,..nliiV votJ.a J'l proozvn<'na •po­ioiJnO'!I tU,;ta f~'~loel'lOtfltl llal«lzaqsl<l koof>Oen~ ;xwed­
!10 podlf'"'luCJ 6lNkD "..,..." nllmer poum"'"" r.osfton ... e vrste 
v preq,e.Y"O ~ .o·~· ~oor.uen~ vstl' ~h "'51 Z.a ~"mer ­"." sva •:tr• .. ou~t"' knJruc;. • ..,._P tli ~arbOnl!tM POdlegoe na ~1• 1 ~ .. ,.~~IN ~-kl,o~r ( l992oop<~~e la v !<IS• ""1' oD I '1 tet wr-. oo vl<-ue.tna run~ ln rasltonske vrste. h 41/ff!P v chon.o kafi)Or\ltne pod lige P'-t CIOiomitorn 
~ ozna,ca vr$1 v df119111 arnwlf'h ' " '"lll.n 1"~1 rall•~. zalO .,ga prm<"'~ ne mor trM ...c>~Uivno pOSpiOiAD Mv~ dr~ matiCne sub­,.,_ r "..g.tno~nezn tllll on drugatnlm vpi IlOm po<1nehNh ~J8"""'"'' lilic<" •ut(prego-lu 4j te opr8dt~eM\ \0( ra\One ~obO kr$lh 181 ~.aq~a ..-ednnst J) N~KAf!T\81'4 ~~At& VIsi, ko <O prete 1M AA ne-t-alno 
al<atn• ''"" bogttlh z bazam• alt l ati>Qnah lvalortUG•I••• .."8dnc.t !>t 
()br3'M'•ont vnle •• oblelltno po1•"'t•,o n.J razl<l1o glot>Mih n..n N" glObOkih Ueh (60 ICO un) se JlOI!•I3 br s tilna ~oncpna N.t alo pil(~; ih lel-(pod 1 S o:nl se obo<!&; no po;•vtja to l>ftln• areb<tn~a. na plotv-h tleh (1~ 

P-Lot !Mi cA .. ~~\Oli -po~ JI 'l!O? -.",. ' ~ Q:::e4uu; 45 -=:c:oang » l(olr 1 J 99;l 
• .10 C"T ;>ol _......". ~ liM ..U.<! vr~ IIU!c,O "·~!!• t Ol VM'It JIIOOO'vtl kh ()(1 eo CITII Kolo< (19921 :ll)'ede~u,e r~tno Wlnn<n 01 .,....__ ~ ..... tf1000 lot UD!ln iJielehh t.l 8<StltN tn ao-.;u\onopnoc.t~ rasre<a 1\,) Vf4n4! ·~·.n &1 pe~tnoh ~"" "'-»loW n,.x>;~~•l811! I)OWI,_.e,O ile> 50 ilO 75 +;, ! • tlr.lt.l v Z~t'lfol> 
-,.",:on"" 
tZr<-....a .... ~ •e ~~~re P<lltt~JO"' "'"'"" ~,. , pnl\i,a *' ~~ ''~" "'• .-..!~ lvtiOnZ~•'' •~lo•M 5Jon s oam no z~tn "'-1r>to t.1 o..-"'"• "'""''c!roo"' •·•U• ''•IO<•UC'!$1'• loelcoeot 3) 
l'llll&i-11th I VII()nl~ ' k~>tf(o@N 1) Ze veQno Obta.me•ar>h vrs; 10 ~ro 11"1'1•~ v Ntcll.t' vla!J.,'I levan v SledOQOIIU (ptrl;l&dlll:. 4) 

•u 
Kutnar. L , Ereršek, L.: Nekatere vrste 1<' druž.me KnL.n1c (BrasslcAc:r::ae) m njihov 1nd1katorsk1 pomen 

Stika 3 Brsticna kanapnica (8. mlaja) OentariCJ bufbifera L Ra. Vecinoma bukovo-jdvo~evi gozdovi; V. 30-60 cm, • tV­VI; O. c. Cvetovi svellovijolicasti (lahko beli ali rožnati), v po­daljšanem socvetju; D. p. Stebeln1h listov 8 ali vec , sp. pemati, zg. enostavni. Pogosto se razmno2.uJe tudi vegetativno z za­rednimi brsUci, ki jih raznašajo mravlje. Lusk sulicast (dolg 25 do 35 cm), proti plodnemu vratu pocasi zožen. (foto L. Kutnar) 
Slika 4. Deveterollstna konopnica (D. mlaja) Dentaria enneaphyllos L.; Ra. Sveža bogata tla, sencni gozdovi in rušje, od nižin do subalpinskega pasu; V. 15-30 (40) cm, • IV-VI. 
O. c. Po 5 -1 O cvetov je v visecem grozdastem socveiju. Vencni listi rumenkasti, dolgi 15-20 mm. Prašniki in vencni listi so enako dolgi; D. p. Ime ima po treh lridelnih listih. Lusk je na daljšem peclju, dolg 45-75 mm. (foto L. Eler~ek) 

:~ lhr. c Mnogolistna konopnica (M. mlaja) Dentaria poly­phyl/a W. et K; Ra. V sencnatih bukovih, bukovo-jelovih in smrekovih gozdovih od gorskega do subalpinskega pasu (do 1500 m); v. 20-30 (60) cm; '"IV-V; O. c. Rumenkasti cvelovi so razvili na vrhu rastline. na tankih, precej dolgih cvetnih pecljih Cašni listi enkrat krajši od vencnih, ki so dolgi 15-20 mm. Prašn1ki krajši od vencnih listov; D. p. List je sestavljen iz 7-9 listicev. (foto M. Piskernik) 
154 
V. do SO cm; ·1v-V; O. c. Cvetovi vijolicasti ali rožnati. prašnice rumene: O. p. Stebelni listi pet-pemali. (1oto L. Eleršek} 
GozdV 56 (1998) 3 

Slika , Trilistna penuša Cardamine lrifolia L. Ra. V gozd0vih (bukovih), od nižin do subalpinskega pasu. 
V. 20-30 cm; • IV-VI. 
o. 
c. Beli cvetovi so na vrhu stebla. na pecljih, dolgih do 1 cm. Vencni listi dolgi 9 -11 mm. 

o. 
p. Pnzemni listi trojnali, dogopecljati, usnjeni, zimz.eleni. (foto L. Eleršek) 



Slika 8. Trpežna srebrenka Luoaria rediviva L Ra. Vlažm gozdovi. na svežih, zmerno kislih Ueh, na razlicnih geoloških podlagah, od nižin do gorskega pasu. V. 30-120 (140) cm:· V-VIl. 
O. c. Svetlo vijolicasti, redkeje beli cvetovi, dišijo. Vencni listi so dolgi 10-18 mm. 
D. p. Plodovi so elipticni, viseci, dolgi od 40-80 mm, na obeh koncih prioslreni. Pozno jeseni znacilno srebrnk~sle barve. Listi pecljati, srcasti , neenakomerno nazobcani. (foto L. Eleršek) 
Slika 9 Zasavska konopnica (Trilistna mlaja) Dentaria lrifoliB 
W. et K. Ra. V listnatih (bukovih) in mešanih gozdovih od gorskega do subalpinskega pasu (Kamniške Alpe, Pohol]e, Kozjak, Posavje): 
V. 10-40 (50) cm; • IV-VI: O. c. Beli cvetovi, po 4 do 15 v skrajšanem grozdastem socvelju . Cašni listi so ozki. zeleni, dlakavi in precej krajši od vencnih Ustav. Prašniki temno vijoli­casti, veliki. D. p. Prizemni listi na dolgih pecljih, tridelni. Na steblu so 2-4 tridelni listi z dolgo zašiljen im vrhom. 
O. p. Prizemni listi trojnati, dogopecljati. usnjeni, zimzeleni. (foto M. Piskernik) 
l<utrlar. l Eleršek. L. . Nekdtere vrste rz dru2me Krr:žP rc (Brassn;aceae ) rn llJillov rnllrr~alorskr pomen 
~ 

4 PREDSTAVITEV IZBRANIH VRST KRIŽNIC 
4 PRESENTATION OF SELECTED BRASSICACEAE FAMILY SPECIES 
Slike 3-9 prikazujejo izbrane vrste križnic s pripadajoco "osebno izkaz­nico" (ŠIL IC 1983, MARTINCIC 1 SUŠN 1 K 1984, KREJCA 1 ŠOMŠAK 1988, SEIDEL 1 EISENREICH 1992, TRPIN 1 VREŠ 1995): 
Legenda: Ra-rastišce, V-višina rastline v cm,~-cas cveten ja (mesec), 
O. c. -opis cveta, D. p. -drugi podatki. 
5 ZAKLJUCEK 
5 CONCLUSION 
Med ekološkimi oznakami izbranih križnic prihaja do manjših razlik, ki so posledica razlicnih metodologij in njihovega geografskega izvora. lndi· kacijske vrednosti križnic so bile ocenjene v razlicnih delih areaia razširje­nosti vrst. Vrsta se namrec lahko v locenih delih areala razširjenosti zelo razlicno odziva. Metode so bile razvite na podlagi drugacnih kombinacij rastlinskih vrst, kjer vladajo poleg povsem specificnih rastišcnih razmer tudi drugacni konkurencni odnosi (KUTNAR 1997). 

V celoti gledano so izbrane kriinice znacilne za svei.a do vlažna tla, ki imajo nadpovprecno vsebnost hranil. Tla, na katerih se pojavljajo, so veci­noma srednje globoka z relativno veliko vsebnostjo skeleta. Najpogosteje se pojavljajo v gorskem (montanskem) pasu, v sencnejših legah z relativno visoko zracno vlažnostjo. 
VIRI/ REFERENCES 
ELLENBERG, H. J WEBER, E. H. J DULL, R 1 WIRTH, V. 1 WERNER, W. 1 PAULISSEN. D .. 1991. Ze~gerwerte von POanzen in Mitteleuropa.-Scripta Geobotanika, 18, Erich Goltze Kg, Gottingen, 248 s. HESS, H. E. 1 LANDOL T, E. J H IR ZEL, R., 1977. Flora der Schweiz und angrezender Geblete.-Band 11, Birkhauser Verlag, Basel, Stuttgart, 956 s. KOSIR, ž., 1992. Vrednotenje proizvodne sposobnosti gozdnih rastišc in ekološkega znacaja fitocenoz.-Minrstrstvo z.a 
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Ljubljana, 58 s. KREJCA, J. 1 ŠOMŠAK. L.. 1988. Rastlinski svet Evrope.-MK. Ljubljana, 374 s. KUTNAR, L., 1995. Rastlina-rezultat rastišcnih dejavnikov.-Gozdarski vestnik 53, 7-8, s. 322-330. KUTNAR, L., 1997. Prime~ava vrednotenja lastnosti gozdnih fitocenoz in njihovih rastišc na primeru Landolta (1977), 
Ellenberga in sod. (1991) in Koširja (1992).-Magistrsko delo, BF Oddelek za biologijo, Ljubljana, 125 s. LANOOLT, E., 1977. Okologische Zeigerwerte zur Schweizer Flora.-Geobotanischen Institut der Eidg_ Techn. Hochschute. 
64. Heft. Zurich. 208 s. MARINCEK, L., 1987. Bukovi gozdovi na Slovenskem.-Delavska enotnost, Ljubljana, 153 s. MARTINCIC, A. 1 SUŠNIK, F., 1984. Mala flora Slovenije.-DZS, ljubljana, 793 s. SCHMIDT, W., 1995. Waldbodenpf\anzen als Bioindrkatoren niedersachsischer Naturwalder.-Forstarchiv-Themenheft 
66, 4, s. 150-'r58. SCHONHAR. S., 1993. Die Waldbodenvegetation als Standortsweiser.-Allgemeine Farsi und Jagdzeitung 164, 9/10, 
Frankfurt am Main, s. 173-180. SEIDEL, D./ EISENREICH, W., 1992. Slikovni rastlinski kljuc.-DZS, d. d., Ljubljana, 288 s. ŠILIC. C., 1983. Sumske zeljas\e biljke.-"Svjellost", OOUR Zavod za udžbenike i nastavna sredstva, Sarajevo, Zavod .za 
udžbenike i nastavna sredstva, Beograd, 272 s. TARMAN, K., 1992: Osnove ekologije in ekologije živali.-DZS, Ljubljana, 547 s. THIMONIER, A. 1 DUPOUEY, J. L. 1 BOST, F. 1 BECKER, M., 1994. Simultaneous eutrophicot.on and acidification of a 
forest ecosystem in Nort-East France.-New Phytologist126. s. 533-539. 
THIMON IER, A. 1 DU POUEY, J _ L. 1 TIMBAL, J., 1992. Floristic chr~nges in the herb-layer vegetation of a deciduous forest in the Lorraine PI ain under the influence of atmospheric de position.-Elsevier Science Publishers B.V., Forest Ecology and Management 55, Amsterdam, s. 149-167. 
TRPIN, D. 1 VREŠ, B .. 1995. Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice.-ZRC SAZU. Bioloski inštitut, Ljubljana, 143 s. 
156 GozdV 56 (1998) 3 

Razprave 
GDK: 17 (497.12 * 06) 
Nova spoznanja o rastlinstvu in rastju Ko cevske 
New Recognitions about the Flora and the Vegetation of the Kocevsko Area (S 
Slovenia) 
M~rk o ACCETTO" 
Izvlecek: · 1· tv . t. K c k G d k. . "t 3/~998 V J v.. . 1' 
Accetto, M: Nova spoznanJa o rast ms u 1n ras JU o evs e. oz ars 1 vestnik, s . , . s ovenscm1 s povzell'\om 
v anglešcini, cit. lit. 31. v prispevku je podan pregled novih nahajališc naslednjih redkih, že znanih, po daljšem casu odkritih in že objavljenih aksonov ter dveh novih sintaksonov, ki jih je avtor odkril na Kocevskem v letu 1997: Acer monspessulanum, Arabis alpina 
1ssp. ctispala. Campanula jusliniana, Carex depauperata, C. sempeNirens, Carduus carduelis agg., Cicerbifa alpina. Cof}'dalis ochroleuca, Cotinus coggygria_, Daph~e alp_ina, E~uisetum sylvatic~m, Frangula rupestris, Galium purpureum, Iris il/yrica, Lonicera caerulea, Matteuccta struttoptens, Pelf1gera JeucophJebJa, PotentJI!a caulescens, Prunus mahaleb, Pseudoslel/aria europaea, Pulmonaria stiriaca, Rhododendron hirsulum, Ruscus aculeatus, Saxifraga paniculata, S. petraea, Sesleria autumnalis. S. kalnikensis, Vaccinium vltis-idaea, Seslerio-Fagetum s. lat in Campanulo justinianae-
Piceetum. 
Kljucne besede: rasUinstvo, rasije, Kocevska, Slovenija. 
Abstract: Accetto. M.: New Recognitions about the Flora and the Vegetation of the Kocevsko Area (S Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 3/1998. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 31. This article provides an overview of new locations of the following rare, but known taxons which have been observed after a rather long period of time. The taxons have been already described and published, togetherwilh two new sintaxons which the author found in the Kocevje region in 1997: Acer monspessulanum, Arabis alpina ssp. crispata, Campanula jusliniana, Carex depauperata, C. sempeNirens, Carduus carduelis agg., Cicerbila alpina, Corydalis ochroleuca, Cotinus coggygria. Oaphne alpina, Equisetum sylvaticum, Frangula rupestris, Galium purpureum, Iris illyrica. Lonicera caerulea, Matteuccia strutiopteris, Peltigera leucophlebia. Potenl!lla caulescens, Prunus mahaleb. Pseudostellaria europaea, Pu/monarfa stiriaca. Rhododendron hirsutum, Ruscus aculeatus. Saxifraga paniculata, S. petraaa, Sesleria autumnalis, 
S. kslnikensis, Vaccinium vitis-idaea. Seslerio-Fagetum s. Jat and Campanulo justiniana€)-PiceBtum. 
Key words: flora, vegelation, Kocevska, Slovenia. 
UVOD 
INTRODUCTION 
Prva najdba obubožanocvetnega šaša (Carex depauperata With.) v Sloveniji, na strmih skalnatih pobocjih nad reko Kolpo v Beli krajini (ACCETTO 1998b), in spoznavanje rastišc, na katerih raste (Querco­Ostryetum s.lat.), sta me vzpodbudila, da sem obiskal tudi podobna rastišca na Kocevskem, med zaselkoma Laze in .Laga v Kolpski dolini. 
Pri floristicnem popisovanju rastja po standardni srednjeevropski metodi {BRAUN-BLANQUET 1964) v omenjenem obmocju, na Veliki gori, Goteniški in Borovški gori ter dopolnjevanju floristicnih popisov ob Mokrem potoku zgodaj spomladi, sem naletel na številne floristicne in vegetacijske zanimi­vosti. Nekaj se jih v obliki krajših prispevkov ali zgolj omemb nahaja v tisku, zaradi celostnejšega pregleda floristicnih najdb na Kocevskem v letu 1997 pa jih navajam tudi v tem prispevku {pri teh rastlinah splošnih podatkov o njihovih nahajališcih ne navajam). 
Odkril sem številne naravne zanimivosti, ki kažejo na floristicno in ve­getacijsko bogatost KoC':evske, in želim, da se z njimi seznanijo tako stanovski in drugi ljubitelji rastlinstva ter rastja kot tudi strokovnjaki nave­
• Dr. M. A., dipl. inž. gozd., denih podrocij. 
Hocevje 26, 1301 Krka, SLO 
GozdV 56 (1998) 3 157 
_ _________ /\_c_cc_.l_to_. _M_. _N_o_·.t_a _spoznanj<J o rastlmstvu in r~s lJU ~<ocevs /\(< 
Vse obravnavane floristicne in vegetacijske zanimivosti ter novosti na. vajam po obmocjih, v katerih so bile najdene. 
2 KRATEK EKOLOŠKI OPIS OBISKANIH OBMOCIJ 
2 SHORT ECOLOGICAL DESCRIPTION OF VISITED AREAS 
Kocevska se razprostira na geobatanicno izredno raznolikem prostoru na kar kažejo že sami obravnavani rastlinski taksoni. ' 
Strma, skalnata, proti jugu in jugozahodu odprta pobocja v dolini Kolpe, katere del uvršcamo v belokranjski distrikt preddinarskega fitogeografskega obmocja (ZUPANCIC et al. 1987), so pod mocnimi vplivi submediteranskega in subpanonskega podnebja. Zato vladajo tod toplejše 1n sušne ekološke razmere. Na prevladujoci apneni in dolomitni maticni podlagi (SAVIC 1 DOZET 1985) z vložki rožencev, na kateri so se razvile razlicno globoke rendzine. so razširjene številne toploljubne, še ne v celoti proucene asociacije kot so Ouerco-Ostryetum s. lat, Sesferio-Fagetum s. lat., Ostryo-. Fagetum in druge. 
Dolina Mokrega potoka je v osnovi v vzdolžni smeri potekajoca depresija, ki leži sredi jugovzhodnega dela Kocevske v nadmorski višini okoli 4 70 do 560 m. S širšim obmocjem vred, ki ga gradijo pretežno permski pešcenjaki in skrilavci (ibid.), se nahaja sicer v preddinarskem svetu, vendar se je v razmerah, v katerih prihaja do temperaturnih obratov, izoblikovala hladnejš.a in vlažnejša mikrok!ima. Ob samem potoku prevladujejo obrecna tla, ki jih zarašcajo zanimiva, še nepreucena siva jelševja (Ainelum incanae s. lat.), na razgibanem svetu nad njim bukovja (Bfecno-Fagetum) na districnih rjavih tleh, ki jih danes porašcajo debeljaki smreke. 
Višja obmocja Kocevske, kot so pogorja Goteniške, Velike in Borovš!<e gore, že pripadajo dinarskemu fitogeografskemu obmocju s posebnim dinarsko-kontinentalnim podnebjem, cigar osnovne znacilnosti so vecja namocenost, nižje letne temperature in vecja dnevna temperaturna kole­banja (PUNCER 1980). Na prevladujocih apnenih kamninah so se razvile številne oblike tal od sprsteninastih rendzin do globokih rjav ih tal. Prav tako pestra je vegetacijska odeja, kjer prevladujejo je lova bukovja (Omphalodo­Fagetum) s številnimi oblikami. Poleg teh se ponekod pojavljajo še visoko­gorska (Ranunculo p/alanifolii-Fagetum s. Jat.) in gorska bukovja (Lamio oNalae-Fagetum), smrecja (Ribo afpini-Piceetum, Asplenio-PJceetum var. geogr. Omphalodes verna) in druge asociacije. 
3 IZSLEDKI 
3 RESULTS 
Pri podrobnejšem opazovanju strmih, bolj ali manj skalnatih pobocij nad reko Kolpo med Škriljem in Lazami sem nad gozdno cesto Lapinje-Laze, kjer se tako kot v Beli krajini pojavl,ia še neopredeljeno crno gabrovje s puhavcem, našel tudi obubožanocvetni šaš (Carex depauperata With.· 0456/3, n. viš. 4 70, S. Leg. & det. 12.7 .1997). To je prvo najdišce na Ko­cevskem in drugo v Sloveniji. V robnem delu zahodne in južne Evrope, Kavkazu in Iranu, kjer je ta ostr\cevka doma, raste v podobnih ekoloških razmerah kot pri nas in jo v Evropi uvršcajo med znacilnice reda puhavcevih gozdov ( Quercetalia pubescentis). ' 
Od petih znanih nahajališc bledorumenega petelincka (Coryda/is ochroleuca Koch) na Kocevskem so bila prva tri omenjena že pred 96 leti (MULLEY 1 PAULIN 1901 ), zadnja pa šele pred nekaj leti (ACC ETIO 1993 ). Nova opazovanja na kolpskih pobocjih med nekdanjim zaselkom rvluha vas 
GozdV 56 (1998) 3 
l 
-

ln~-ruat~om Laze (11455/4 n vd 500 oo 600 m. SW S L!lg & det 23 7 •·J97l ti"' te ol~ pe<el nteo< znan le 2 1\&Mtat-Ua 
BiP'I~"-' ,EY F>t.UUI'l1901). WIJ!O <1<1 rasle lod P<NSO<I na sl<atn~h ~· N~l" e llOJ'I'AJo' na zgornjem robv pobocij. !<jer na !te..,IM'I kS3jfl\9'oto:r, ."..novnopopl<oreso.ndr\lg.,.. naskalnrmi vrstaltl 3SOOitCitO ~Cot)<1aielv.n lio<vat 1S62 la~<o pogosto kot to ble<lorumeoega 
l~" ne naj:lemO nolcJer druQie na Kotlwsl<em 
pe v zal>c.'Cil$'" delu Veike xeile na pot>oc~ zahodno od Grebena {602 ml je tuo• oumlfeno nah.lfiii!Qe alpsltooga valc<na (Daphne ...."..,.. , 1 [)c.sle! ~:o ~li>C<tle!Se n~ na KO(~em n -...rail • Slovetvp (bita \1 lA ~teb YI1ICn raste lu W4>all sutno krhtiko { Frangu/~ ~ 1&oo 1 Selu ~ k.tlniško vlovln<> (S<>Ier..,tcatni,ensts Jav 1 ikr· latfiO ta koto ( G~ PI""""""' o.l montpeli~<l krm na getjckom tOla"· lniJSI7\0o1<,:l<J.SSulltnw L 1. navadmm rujem !Co!rl'us coggygna Scop.) on rdefj;ko tPrUt1U$ mehateo L) Naha}abSCa pravkar o.stehh 'lrst ~e n:so ~ obja·AJf!n• (04 551~ . n ,-1~ 550 m. SW leg & det 23 7 t997j ln se 
razen P"'e. pojav! lalo ~ol<at JlOOOSio v 1/Sei Kolpslu d<Wi• 
ft 
te 
,. Jl 
1& 
,. 
17 
" 
" 
OD 
Ol 1111 
as 
04 115 

l wu" osh~..n1 u na zgort'f4!1rn robu strmega pobot.Ja n&61Jllalkom .5pudrifa Blll4 ' •'$ je fakalo pr&s.t~ten,. Z •zje:no alpsl<ega\IOitln.l u poleg Z9013i ta o-.:•ntll'llh rasuinSloih v<St v OAtenpu nane,a,o !.« Ilirsko ptrrwllk.a lir.-> lllynt:A f()ll'lti'I3SII'O · 045514 n ~ ~tOm SW leg & Oftl 25 7 1997). boO.t-d lobodika (Ruscus acuteBrvs l ) <n ttolcrpi Javor (AC<>' monspe­uw.n...". L 1 M..Otem ko si• la<fnlil laksona dokaJ pogosta v vecl&m o• lu W~o dollne. je thn~• a pel\ln<ka rooka Ika rta 2j Tokrntno, tl()"<O nahajali see v novwn kvarfranhJ 1e sed&J ~ele Celr1o v Kolpski dnlm1 or•tom;~ na Ko· cev$k•m 
S"u' • 1 povsod oa pobotjih med Skllljem in Lalamr w • &oHdntl Sj>:­o''Jf'lU:Aki gort ras~e v ra1Ucn1h t'$003C~an tudi podvrsra repJntastega bode~a (Csrduus C/lttJuelis li!X; IL \Oren ·G45SI' n 'Id 400 ~ 601) m. 
SW ~"9 6 det 25 7 1997 Spodrlc~ka gora. 045613, 055611, n "'~ 700110 65(] m E S W Leg & oet JS 7 •997]. Ta laJ<SOn na t<ocovskem (l<ouAIP"" ome",a v PLEMEl11862t .,9'1 JE. sooec polattnsl<em Imenu f~<lulis deflon!t"s smatral u alpskega V sose~ni• 8ell kro1•n• tapmcasti bodak • nQvtt~em casu omontato PODOBNIK 1 WRASER (t982j 1n Po.CCETTO pg971 
Ra.. ..... poool •""''"'~" 
~ana l(clevskam ' ' C>.$trflv.J!tvr, p( Dopl•r~• alflrllll 1n Kof.P.v~~ ttt'P.A 

,., 


K~1l« 2 Raz~irjenost ilirsKe perunike na Kocevskem 
M;1p ::! Dislribution oi Iris illyrica in Kocevsko area 
Pogosteje in kolicinsko obilneje, kot srno vedeli do sedaj, dobimo obravnavanem obmocju jesensko vilovino (Sesleria aurumna/is (Scop.) 
F. W. Schultz-0455/4, n. viš. 250 do 640 m, SW, S Leg. & det. 23. 7. 1997). Na toplih legah celotnega Kolpskega grebena, kjer prevladujejo apnenci in dolomiti, gradi celo asociacija z bukvijo (Seslerio-Fagetum s. lat.-slika 3l, ki Je razširjena v sicer ozkem, a vendar skoraj neprekinjenem pasu med Skril1em in Lazami. TaKo razši~ena kot tu ni nikjer drugje na Kocevskem. Vednost o teh toploljubnih bukovjih na Kocevskem se je zaceta in koncala z navedbo dveh nahajal išc (Stružnica, Stojna) in popisom M. Wraberja ( 1963). Zgolj v kar1i razširjenosti celotne asoc1acije Sesterio­Fagetum s. lat je te lokacije upošteval le DAKSKOBLER (1991). V obeh vegetacijskih kartah Slovenije (cistoris listov Novo mesto in Ogu Im v merilu 
1 : 50 000, Biotošk1 inštitut ZRC SAZU, 1969 in v karti 1 : 750 000. Biro :za gozdarsko nacrtova nje, v: GREGO R IC et al. 1975} ta asociacija na Ko­cevskem ni bila prostorsko prikazana iz razumljivih razlogov. saj je bilo hl obmocje v preteklosti zapr1o. Prav tako jo ne omenjajo v ureditvenih nacrtih za g e Kolpa (RUPNIK 1983, MIKULIC 1993). 
46 ~7 --· 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 48 49 50 51 64 65 

~ 
Novih 14 floristi cnih popisov te asociacije v sicer dokaj nekakovostnih bukovjih, ki j1h je povrhu še mocno prizadel ž.led v letu 1997. kaže, da gre v kocevskem primeru najve~etneje za posebno varianto geografske variante s topokrpim javorjem asociacije bukve z jesensko vilovino (Ses/crio­Fagetum (HI.) M. WRABER ex Borhidi 1963 var geogr. Acer obtusatum. Podrobneje bomo to varianto obravnavali na drugem mestu. Vpogled v to1 dosedaj manj znano bukovje. prikazujem v spodnjem popisu. 
Nad cesto Lapinje-Laze, n. viš. 500 m, S, nag1b 15 stopmj, skalnatost 20 %, najvecji premer drevJa 40 cm, najvecja višina 20m, 9. 7. 1997: E3 (90 %): Fagus sylvatica 4, Acerobtusatum 2: E2 (40 %): Fagus sylvatica 2, Acer obtusatum 2, A campestre 1. Cory/us ave/lana 1, Rosa arvensis 1, Sorbus aria +, S torminalis + ; E1 (70 %): Ses/eria autumnalis 4. Asarum europaeum ssp. caucasicum 2, Care x pi/osa 2, Cie malis vita/ba 2, Epime­dium atpinum 2, Galium schuftesii 2, Helleborus dumetorum 2, Hepatica nobilis 2. Ajuga reptans 1, Aposeris foe/ida 1, Aremonia agrimonioides 1, 
160 GozdV 56 (1998) 3 


~ 
.. 


.. R:-·~ !tM'W• 
~1'\f!lf~~"ftl'\fiRel 
k ..... 
~,.s._ 
......... "'.:".,.".,....,-­
., .. .". ... 
Aspa•~t.']O< '"""'•/011"$ :. Bt.chypo<J'Uif• •tl•tiJCuno 1 CdrouuJ ••·a~ J uo 1 c:,MtX'Ilh!Jtr: VL'~ll/8 ' Cyc.'aman ;wrpurllsc•n• , u. ,,., J m&b.SStl;Jit~u", t Ptcnd•Uff1 •qutrl,nutl'" 1. PtJI".Ottt". olt<.lflf/tt 1 \l!o!UI•"'-'•~ hwundmen• 1, Buphlhlllmu.,. l~ultum • CtUOIII• rl-. 
• E•'J'I'••I» &m)"'((f~S • F"'}t/.1> ,,.,...,,oc.t • G1'f006ll0n mtYO/fl'~ •. HScq,t.al&a eptQftCl~ •. Let.,yful ...enetus .. P()lyQOr,.'u.fl'f f"'"Urt ~1 • Pe<.r:t;ddnum "'"stnowm ' . Pnmulil 11Uuluc , Sold~ "'P,... • r.,.,.A commutll) .,. . Vet.,non• CQif,n• .. 
tz •~a· rn dluglh non$lrtllon popoSO\.' "nt ~o .. ...,..f-'>11'• o<ege~n·~r l 3~ko spr.>znam~. da 1o0 v na'lh buto-y 7jt~n.,.o ~ tudi ra$11mskr el eo.,&~'>h OI<CtiošJUh bo~ on n\llnf ra.di•J*nlll oi(JQ•<~ tOll'l'~ F&90I/;!ol, HiX/tr(>-I'•IJ#IIIJf't 0tHII1'X)o{)Jil)'81!Jml kOl \10 F.-H" ltfltr'Vn. Helfeooru,>nrg••· riDcquett~ epi~I•S V tem~ • .,~~aJo lt* ~ UgC.tC.v'•l ve kO! .!8 i$lotll'lilnska kolpska bu~ "" .-w~d.k.em (DAI<Sr<:>BLER 1991) P•av tako pa se rudi ~b •·~OYina v -.,tli" ~P' ·' po,avtra v lo o"""''""~ ~tol:M ds<>olilo,ah ce10 • hlldretSoh 1og11t1 (H•.;qut;!IO-FaQelvn>l 
'-lo '"'"O"' v~eh y f)lller.iosl ~~R 1963~ nlldo-mo I A ~CETTO 
1995' n '"'"•' oo~rrrn ~-~~·....._..,.,.me.;~ ~. ,..., 
R,o,l._,, .. 
~ 
...... ~-v...-r 
o.,_,. 1 ".....,.".. ..:Rrr--.r:, -~ .... 
~ 
~ ~ 
1 
. 
, 
Acc::etto, rvt · Nova spoznanJa o rastlinstvu rn rastJu J<:.o(;cvske 
Kana s-Razširjenost vrste Pefli­gera ieucophlebia na Kocevskem fviuf-i 5 Distribulion of Pe!ligera Jeucophfebia in Kocevsko area 
in Lazami že lahko ugotovimo. da se ta izrazito toploljubna submediteran­ska-ilirska vrsta pojavlja v strnjenem pasu med Zdihovim in Lazami, raztr~ seno razširjeno pa jo dobimo skoraj v vseh ostalih predelih doline Kolpe, od njenega zgomejga toka do zaselka Damelj v Beli krajini (karta 3). Tod je bila ugotovljena že v 10 kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore. 
V povsem drugacnih ekoloških razmerah je bila na Kocevskem prvic odkrita evropska gomoljcica (Pseudoste/Jaria europaea Schaeftlein-slika 1). Najprej sem jo našel ob Mokrem potoku (0455/1 ,2, n. viš. 490 do 500 
m. Leg. & det. 9. 5. 1997, herbarij LJU), kjer se pojavlja na številnih krajih v posebni geografski razlicici sivega jelševja (Afnetum incanae s. lat.) na obrecnih, ana spodnjem delu pobocij na districnih rjavih tleh. 
Po teh najdbah sem sklepal, da bi lahko v podobnih geobotanicnih razmerah evmpska gomoljcica rastla tudi drugod. Zato sem obiskar še ravninsko obmocje zahodno od Slovenske vasi. Našel sem jo v crnem jelševju (Carici elongatae-Ainetum glutinosae var. Geum rivale) (035412, 
n. viš. 500 m. Leg. & det. 1 O. 5. 1997). Tako kot na doslej znanih številnih 
91 92 93 94 95 96 97 98 
99 
oo 
Ol 02 03 
04 [)5 

najdišcih v Sloveniji raste tudi na Kocevskem v ozko omejenih, vlažnih do zelo vlažnih rastišcih . 
Vosamljenem apnenem skalovju sredi prevladujocih permskih pešcen­jakov nad Mokrim potokom sem odkril še nova nahajališca skalnega kam­nokreca (Saxifraga pefraea L.) in predalpskega petoprstnika (Potentilla cau/escens L.). prvega tudi nad Miževko, ponorom Mokrega potoka in panoram potoka Malence, navadno perušo (Matleuccia slru/hiopteris (L.) Todaro) ob izlivih dveh desnih pritokov v spodnjem in gozdno preslico (Equisetum syfvaticum L.) ob zgornjem toku istega potoka (ACCETTO 1998a)_ 
Zanimivo je, da v širši okolici doslej teh taksonov nisem opazil. To kaže, da za njihovo uspevanje nista odlocilni samo kamninska podlaga in vecja vlažnost, temvec tudi hladnejše mikroklimatske razmere v dolini Mokrega potoka. Le tako si lahko razlagamo navzocnost borealnih vrst kot sla A/nus incana in Equisetum sylvaticum na tako ozko omejenem prostoru. 
V Ribniškem obmocju sem na severoseverovzhodnem vznožju gozd nate Bukovice odkril štajerski pljucnik (Pulmonaria stiriaca Kerner) (ACCETTO i998c). Raste na nekoliko zakisanih, nanesenih tleh, ki ponekod prekrivajo prevladujoce karbonatne kamnine. 
Goz.dV 56 {1998) 3 

·~----­
r:=.~·-""'-' ....... ,~~:.. .... ::.:: 
~tJ ...,:og treh u znanih na~!l!t ·~"''RABER el al t954. ~ccm o 
1993l••st• ~e na <!•eh krajir' Nafl)fet sen• jo na!el v severnem •ii.tem oetu ~toh •·en v Velekrgori 103SUI n viS 1 000 m. SE L~ & der tJ 7 19971 .,.,Ite tuc1•• Cmemvrllu allrol.ne!c • octoelku :11.27 g. e Grtaooe (O.»AII ...t 1 tOO m S\11 do SSE leg & det 24 o 19'?7t kf'!l te po904I"JY • 01 na II'"JSnfl'll' N!!Ocitu v OIHtl1 po Wlle'l n • os 1e v U~n "'"'""" 
nel<#·":l"tf!l !.t IM.' ""...,."_rn smraqu .. M P'l!1'viJ" ~ Md zgornt•m robOm~"" S. stol'ol! t.late Bele st.,.,. rn 'Gotonr~ko R<>n Flonstltfl3 podoOO . .,)li snneqa te ra>VIdna •Z fton!IIIGnllgl POP• so· 
On.".,. odd 11 ~ a •Jftariot..e n ~te! 1 100 rn. SW, nagtb 15 stopin1. sU'nall»' ;10 "'· R6j•ecf< premerdrhta •0 tm, '•O)"<eeJa v•tono 28 m. 24.8 1gg7 El .110 'Ito Pretin .>b"'s 4. Abi~s albA 1, F•fl"" sy!vntiCB •. E2 (20 't&t. a.m,.·rS !lf"""' 2. Fogus syltat•C& 1, Rnamf>vs f~ll< + R~a pendulina t. $DrM ~.l(opjlna SSP 11Utuporl8+, El (90•4) VeccomurnrroyrtrHus 4 Eric• c61n••l •tvpbrlots.lllgO 2. Lvll•lllsylv•~up •rn·••.u 1 L~ 
ant>O/Nr>n.1. P181>11n/lllls tourpu•N 1 C •mp~nui•JuSUnlln• l Get'llarlot ~-· • ~ .wMt.<ms '· RLIO..<$ JdJw!W : v~ • .." llfir~­
-· • 4/W:$ ol!>l • Asp/M'IMI' ~s + 8tOO'Iv.S SIIH'rl•s + Ci!re; t:lgtMJA • ~..",.. fltnnt&.Dhyln.S •. FasfUC'8 alt1U1",. • Frfl(JtrnFt w. . .::ca t. ~ ,.,."_ • "'"" •~><es + Ser>ecoO !vc~s" •. volenaoa tnpt6fls •. 
EC 16C 'lrt• ~ncl>um 'Ofmosum 3, Co'fiflldMrt rnallo•curr 2. Harn•luth~· OUI"'' S/!.~:.tffl NccJc•r• r.r~s::>8 2 iorteu,. rl"'>rt'V0$11?. Bltlll'tru'tt trh'oba!fl1 P~eg«MA aspiDrUo•~ S 1. Gt•mm,a puiVInDUJ •. Loucob:)'u~>l g1qucum + Pfag.omt'"'"" iJ/ldlliotum •. Rl>yt•d•ad8tphus friq.,otrus •, 1/&rtlropohl/a au•e~t • 
vos~~nph pod prav1ear omenJenimi smrecji "Gc\1• Sl$n• r1alt lud• redka ne rit.no~ ~nrn nbml>tju I>'V•t ln na li•~eon ~oc~vtkem obmoCju l.ele drugoc rtajderld aroto!no-alpsl<a \nil, gro>dasto kamnokret ($1wlr"91~<l M-1 • Ve•~> oe>ra. Belt >tene . 0354/1 "-v~ , tOO m, SE ll'O & dol 2• 9. 1997 ~nJLJUI 
No"' ro,dr>-:e n1 I((I(&..P•m s.oce< bolj rad1tJE<I8ila dllklvega s leca (Rtcdo.J'>l"odron hitWIUm L ) ,. v I)O<IODnell\ >o'lltlfu Md 01ot•nttm v udd 19, ~ e R""'* 1 0454/2. n ~~~~ 1 130m. W Leg ~ del 25 9 1 9!17 Novo ~ot.t<> • novem kvld•D•tlul Olakav• slel je sedat le • 7 kvtldtMt•h (~ana 4)"' 1" enJ oz med n~Jboljt&z$orjenoh •IDSkoh vrni n~ Kocevskem 
NuYa <~ahatali~~· Jus t•novo rvon clco (Campnn~IBJVSMIOO~ Wn) so llcla '"iknta v oslenl•h 1\doolkov S 1, l6, "' 34 v g e c;,a,,IGII to 11 nad Smrek cv m žlebcm (Velika gora. 035411, n. vi~ 1 1 O. m E Leg ~ oel > S 191!? 11n v Cmem -..mu (Vololo.-gora <ow 1 1 OZ m. NW. L~ & det 24 a 1997 \lt11ika gora. Crnovl'tko kolll\eVks. n VI$ t IJO '" Leg & det 3 8 19&7\ 
Y be·' t<lZSir}et\111 smr411!lllt t atcWtn rlbezam !Ribo """"o-PicHt....,) v Gotenoš"90'1 $0010~ dY111t kJajot'nttel tvd• modro ko s to nl~vl• otCJt~a twnhal · odd 19, g "-Ra""" 04!1412, n viS 1 oi'O "' 'N leo & rle: )4 9 IQ97). NafdJil le gunovn•t6 n~ 1\oto'ISkem je zanlml·1a ur aa o dveh ~L Hkrabs potrdotvoto rNM>db FLEISCHMANN (1843) ut HUFN~GL (1892•"' pora1a1o tudi vpraJ&r~ja po·,ozana z njeno sedanjo red~OSIJO Fltitr..h·mmn poleg v1st kol so tomce ra alo•qen.a L. xyloSt!IJm . 1.. mg~ "'""J~ , a ha,a lišce modrega ~OSien•t•·•Ja pro Kof.evju Hul nagi• Gotenoilo gon. pu C•roor pa crneg• kost..",~eyta ". omenja (obod 1 Ker 10 Dol Hutl\ill1 il:Jcom opaz·:·vale' '" zeptsovatec takratnl/t razmet. JE-ff<!e"*l~ tfd.te• Ila jo 1& v:wanem ureddvenem t!lal:tor.Jw load) preJ ne!toteJZIJU$111 kol do Jt "'POlnaJ Ceprav pra,·ega Odgo.ot~ rta to 'lpfašanr<J ..e<jelno r..c0oo ne 
... 


...__., bomo dobili, lahko po dveh najdbah modrega kostentcevja iz preteklega stoletja ln opisa HUFNAGL-a (1892) ter tokratnega. šele po 154 ozirorna 1 05 letih potl)enega nahaJališca na Kocevskem. sklepamo. da je bila ta grmovnica v preteklosh bolj razširjena O vzrokih za njeno sedanjo redkos1 lahko le ugibamo. Ali gre pri tem za vplive rasllinojede divJadi, saj je najdeno modro kosten1cevje mocno Objedeno, al1 za nepoznavanje njene razširjenosti na Kocevskem, bodo pokazala nadaljna flor ist icna opazovanja. Bojim pa se, da je zadnji omenjen1 vzrok maoj verjeten, saj sem bil s Hufnaglovo navedbo že dolgo casa seznanjen in bil zato pri floristicnih popi sov anjih smrecij nanjo še posebej pozoren Razen tega je v obseinetll floristicnem popisnem gradivu ne omenjata ne PISKERNIK (1977, 1980 v: HOCEVAR et al. 1980, 1985 v: HOCEVAR et al. 1985), ne ŠTIMCEVA! (1982), niti ni omenjena v deliu PUNCERJA (1980). Navadno planinsko loc iko ( Clcerblta a/pma (l.) Wallr.) sem opazil še v VISokogorskem bukoVJU Borovške gore, to je v oddelku 77 g. e. Ravne (ACCETIO 1998a). Med kriptogamntmi vrstami ve11a omenitlli~ajsko vrsto Peltigera leuco-. phlebia Gyelnik (karta 5) Vsa njena dosedaj znana nahajališca na Kocev­skem so bila odkrila v koliševkah. Tokrat je bila odkrita tudi na hladnih skalnatih pobocjih, kt Jih zarašca na hladnejša rast1šca prilagojena vananta asociacije Ribo alpini-Piceetum (Velika gora, g. e. Grcarice , 0354/1: Mari novec. odd, 43, n viš. 980 m. Leg.& det. 24. 8. 1997; odd. 34, Cmovrška koliševka, n. viš.1.130m.Leg &det.3.8.1997;odd. 27,n, viš.1.100do 1.050m Leg.& det. 3.8. 1997; Goteniška gora, pod Goteniškim Snežnikom, g. e. Ravne: koliševka v add. 10b, 0454J1. n. viš. 1.170m. Leg. &det. 25. 9. 1997; kohševka v odd. 10 b., 0454/1, n. vtš 1.168 m. Leg. & det. 25. 9. 1997). Pod Gotenišk1m Snežnikom raste v prvo omenjeni koliševki v odd. 1 Ob, 
g. e. Ravne tudi kodrasti repnjak (Arabis alpina ssp. crispata (WiUd .) Wettst. -0454/1 Leg. & det. 25 9. 1997) Ta taksen je na Kocevskem še vedno redek, saj je to šele cetrto osamljeno nahajališce . 
Vednozeleni šaš (Carex sempeNirens Vili.) je na Kocevskem prisoten v štirih kvadrantih srednjeevropskega kartiranja flore. Novo nahajal i šce sem v sicer že ugotovljenem kvadrantu našel na pobocjih odprtih proti vzhodu nad dolino Sušice pri Bosfjivi Loki (ACCETTO 1998a). Tudi tam se pojavlja v družbi ka/niške vilovine, s katero gradi lravišcno asociacija Sesieno kalnikens1s-Caricetum sempervirontis. Med alpskimi vrstami na Kocevskem je kolicinsko najobilneje razširjen !akson vcdnozeleni šaš. 
4 RAZPRAVA IN ZAKLJUCEK 4 DISCUSION AND CONCLUSION 
Na koncu tega pregleda floristicnih in vegetacijskih najdb na Kocevskem lahko ugotovimo. da so bile v enem letu odknte na razlicnih krajth in v razlicn ih ekoloških razmerah. nekatere med njimi pa potrjene po vec kot 1 OO letih. Znatno število novih nahajališc sem odknl v doslej manj proucen ih, v preteklosti zaprtih obmocj ih Kocevske. to je v Kolpski dolini, ob Mokrem potoku in med Škriljem in Lazami, nekaj tudi v floristicno in vegetacijsko bolj raziskani notranjosti Kocevske in deloma zunaj nje 
Nic nenavadnega ni. da posamicne rastlinske taksone šele odkrivamo. Bolj presenetlJivo je, da so lako dolgo ostala neopažena relahvno dokaj razširjena bukovja z jesensko vtlovino. Skoraj gotovo njihova površtna ne presega enoodstotnega deleža v celotni gozdni površini g. e. Kolpa, kjer iih je najvec. Kljub temu so ta pomebna s sinsistematskega in sinekofoškega 

1 • ~ 
vidika sai S"' :ll r~ub<la t>Uio..,a oa vmes~ pr~IO'\I med~ !e 
~rur'N ·~ IOtn"~Oe.loml gozoovw f'\8 Hsva~em 11\ submedfee•ansk.o-<hnar· 
~trnlvau.l "' lanl• prt"'' 
pO(JObiiC' ..,9QIOY•'e'J v~lj l :ud• la ~ene do~onCoo OPH!td81Jttna smreqa, Id jirn da,et• pouoen llorlstltnt pecat nJ1•eC1a stal noSI '" lUd• dokajšn1a ~.a :·bllnOit Jutl•nove .:voncK:e ter na'lznt.nosl rmo:n•attanskega YJ8S? Ju'11110VI tvon~otl se ne PC>ta·JIJa samo v tD<PO~a n ve cjih skal 1n peOn (N• :ki'O-Cimpanvlolum IUSfln•anae), l•nwer. ludt v ~litih mahovnth ~··h p~ smret,e )f bilO sicer 2e optli!OO v SvtCI r F.nco· PitJe~'"'" SUowt·noRX* 19121 Vendar,.. sodet po novth not~su tn•h P'lP""""" ~~""' "'"-OC>mOC!U Noct~•oga Snelnrt.;). n~&. smte<je 
11011SI ICI'I(I ;.>ko $ai'IOIIIOjO. <13 11" ()O ""'! _,etnoth ne bon'.-. mnglo Steb niti za goo·;•alsko va11anto ~"'~~oga N.JI>'e'Jell'ejt Ott v na&.m ~u za san,oSIOJtlCJ DSCIClar.•Jn • Campar.vlt; JUg,rm.•mH·Ar.aP.Ium, kar bn6o pokDz•le rorlal1n• prtmcrjnve 
V&d"'t;~~1 o rasll•nstvu in r a~tJU Kocevska z v&alitml noVIm apo:zno'IJAm postopO""' dopolnluJt'mO. lal pa tD dopoln1evan)e &e vedno ntso plod p<errl~torl& . ttmv"t Lg<JilllubiloljsKe ••slhnoOiovsk• tAdOvednosll 
NEWRECOGNITIONSABOUT THE FLORA ANO THE VEGETATION OF THE KOCEVSKO AREA (S SLOVENIA) 
Surnmtry 
1n Che 1(~'18 regl:)n and the ~y ~r.gs, l'le'l' ioGaUOt'S d 28 "'f9t'-' 18XOI'4 anG""" SO<naxons halle be-.n detect..a. 
On th• SJoep, rod<y banks of 1hft Koloe ""' " beM.oen tile l\amltlt l ;ao and the 1ntmer ~~ Zdl>Owo. the nlllt iocalion of the Specoes Cero• tiO()Itvpa••la in ~Kotev~ lllg!on w~ O.~ ed ~ 4 N ~ secoM fOr~IOI'I lound ln Slovetua. On Ih« same banld. U>ere ·~al so .a ".... (IM IOutlllt locabon ol !he~ ca ln> •liyttca Jn the Kotevje re~ and lhe SoUih-easterrvnostloQIIoon ol the ~ OaDhne • ..,.,.. on SloYen,.. A!>a•t from tile s~oes ",.nbOtle<l, thos os also a new le<:atiOtl of tuons such as Aoer ~~~C~mC>HSUI4num ca...u.:s t;<Jt'!J\Iflks liW COfYClaAs ocloroler~ Coi!<IIIS C"9f1'191'8. frangula IUPfSins. Gaolum pu<(Wftum. Pr<Jrous mahaleO. Ruscus IOCuteervs. SeslBIIe kaln•tenSis Mld S euwmnllks 
tn ;:w,IOca!Jon.lhe laSisoeaes-cruteslhe asY'I"P>-., SesJoono.F"f1"1UmS llll INlth me beech 111M "'""'._flO! <>een -ed n ~At ~ regoon ~ br '"~~• asSOGIII()<> 6,p'eads ln a thon. bul at most unlnre 'TUpled •tnp along 1he enllta K(llpol QOIQ& bet-.en ZdlhoW .no LAta 
ln es~oanons ol Atlelum incanH s lal ~od 13«1>no-F&ge1Um ti "be• llClolr brP<>k. onll>e w-oer wr I'OUrdlngS of whoCII Penrian santlSICne ptedornnlteS lT'oe f<S4IOCalrCC'I ol N ~ Psevrlosle/IMilJ ~ on !he l<ot.e·JJe tego()l'l was doscolle<ecl ~~ d ....as a1>0 lour<i near 1t1e ,.... ol ~a <as .o': lhe "..,....". 
oi"''"'Ilolle<rgu lrbltanes•niOe ~QOur$8oiMolal poColc. thor:o "' -10c..atoor4oltne $I)6CI8$ l,qneucatt ~M3 (ACCETTO 1997bi. whilt! '"the lmestone rooks baku llllCI obOvelhe stn!<-l'oole ollhe brool< mon'O"ed lthe Mlie-A<a~ Sax.traga pe~r&ea and PoiMiilla caulen~$ (lb•d ) are presen(. the forrnet Dfllr9 .,.,..led Malenc.3 after lt'oa ·mzw• ola bfOOk ln the wper wurse ol lhe Silffi<l tl<OOI<. there rs otsoa newty 
-.'MH'ed loc.'llion ol IN s~ Eqw«um S)>(va6cum (ibid 1 
Al e.:ta st=a (oo'lhte wal) on Velll\8 90'3 I'I'OUntain new loeaiiOnt ol tne scectes Sfmlrage r>Bntr.oJ/018 ~ "_, iound (the...."".., ~!Ion on the Kocev]e regl()l'l). as well a$ ol V.awntum vilis·•daea, wt>•oh •& mote i>but>oar-t in Cm. vrli ol 90111 speoe$ metttoone<J grow tllefe 1n a not conclusrvely def11>od •pruce lore,r Nhocn oS also PreseN~ llel:ka Bela slena. Mala 8~11 sten.~. on Gol<!nltka gora ITlOUI'UIIn, and 
wt•f i>lso noted "'the aon ol Sneb>rf. """""""" onU>e t+Wan,I$U ·~«> 10 INI aSSO<:o&hon mento<;ned on 
Goleno•ka gora mountatn, a new toullnn of lhe S?6QeS R~ lw/IUflln can be lound thlttpeoe~ Is now pr~sem in severo qUbdrants ol t!>e Cer.tral E.ulopean Flo-a Mappong on lhe '<ocevje ""~"" ond 1$ recoqntsed as one or IMe ml)sl spr&ad Alpine spedes the<e. 

lU 
New I O<:a~ons or mo 6pociM Comp6MIII ]vr.MI/IIIf were dtscovered on Velika ~ora moun1110 •.e. "'~ roD. tilctJ: on the cool $lopes abovo liH) spruce ttw1ne. 1uld w, two pfiltll5 on Crn1 \o'rh mountAU'I t1111 ln the ro(~ la~ undar the peaK Ql en altt1Ud& or 1 102 m GOd ~ecood lo lhft Mslo ol C.mt vrh 
On Gnt1uu~ ka gora rnounla•n. RJbQ alptttlaPrcoetum w~s lound m A r.Uhl'lr Wldupr•ild a~ti(Jn W1lh Vle spec•es <.Vtltcent Clleo!~a. Here hOwever. WG aro dealing w•lh en conltrmadon of old -~ Dl tile Kotev)• reg100, menhoned 1~4 yearo 8QO iFLI:. I SCH!,1.~ NN 1n 1843) 1>nd 105 ye&rt &gO tHUFNAGl 111921 respecltvoly. We can Inter from Hulnagrs reference tlb•C ) Vlat •~• apecoes used to be more _""'..,in the past The reason lot it.s present $e&rctty 1$ unknow~ P"rhap.5 herhiVOtous dHr e~&<f ~ ~ IIIC Soet1e5 
l holld\en snociM P•:t~r•l•ucophll!blll whod\.ln lheKoUV)e rejjiOf\ "-5 lwlhe<IO-~non~ ln Ih ~ dolin es, hal nowbeen lo und both h\ newly four.C dOl ines. 6M *'SO On 0001 ~ 11'1 N ... brl.tlalcl\e r,QI<I tovtng vManl ol lhe a$$OCiellon R•ho •fo,.o/.P.ce•tiJI"; on Vc>-t.ke 90'1 1nd Vt\ltl 90'8 moutiCilrC. 111 the <lOMa below Goten, ~, Snalml< mountaon the Spt!QU Alebls .;"...s>;> ::MDMI ,.,. on the Ko(e<;je '~')ton e~>n oo fouoo 
On the coo• sloocs above lhe Su*~ va~ey. ntlil Boollt•• L~ 1 "..,. loa-..o ol tllt soeaes C...l .'<#mpef\/•rtm.< (ACCE ITO 19!16a;wn diS<:O-cd l~e IS eiHwhete ontllt ~:oe..,.r-voon . "-apeoe&• presenlln nssociatoon SeSieno ;.•lr~~ktfl$1s.Ct11Ctw"" U"'PflWt"l>$ 
CtUrblts llipma hu been found on th4t Eulwn !IIOplt ollhe Sorovtu 901~ ~-"""' 't on' new hatma:., a Qulll!ram wnere tt .s atreacy l--.n iii>O 1 ln lhe netghbouung area ol RobruU.o al lha lnol ol l'iu!<<MCA hill. whlc.h •• co-., ror .. t ~ PrJimona"a S!of;<lCBiACCETTO 1998c}; 1M .s t11t llt\l obS.,.,tt«omtot ontllt InN ol~ 11'>3 Rlbtdl<o 
The rteW'y OISCDVered locabon• ol !ha ~do 1101 come ua sur priM es tllt bill • uuate<1111 tl'te lcrmerlyei:>Sed area ol KOCeVJe ~-• 4qude retn-'kable INI!.._ r..o~toOn• Sn .. IO-"egHI.ITI s lat and a s lili ~nde~ned spruce loresl '0-e lille< ...,<"~~oo co.er latge ••ul .,...", ·Jie PI._ d 
the speoes EncJJ r.i11l"e1t ta. tamni.SC.ftn! otU.... uloOCJ.I,l•on Enco·P'Ic.-CJM de&c:r~ '" S'Nttrertand (Scll'.ve.ngrubet 1912i.l>vl ~.".. •• n01at '"'"""""'· ••• s.o s~ INt ~~~ecn.""'a tre,... w• Claurfy ~ .. an nl<lepenoent assoc.at•on (G.tmpa.1ulOJUStHII""IM·AciNl!.nnJ The rtew IOeahOI'IS ol rne tax~ and~"' rr.ennon.O ~~ ~~.ad to OVI kr.o'N4f\dgft (11\ flora tild vegetation bortl "'Ule l<.ocev .. fe\)104' and Sloventa t;ntl)rtunate~·. sud\ r:onlnruttons a"' rli! not lhrt !rud ol -•~red rmu•Ch bUl ~TWlti) ot •mal4Ur ootan.cal cunos."y 
VIRI / REFERENCES 
AC.CEITO. U 1~ N.rn.·;lt t\4tl'\t'aW..a · H~~;J. 10 ;w •tivt ACCETTO, lv1 H9Sb Clt'f.!Xd~p!J~ Gooot-roougntn Curtl•lC'A·~,...,. · "-W~IIUIO' ~'VO'olr' Wori · Gotwnta 
.'v trsku' ACCmo M 1998(. Pn:r.pi!!Veil. "poznA"~ nL2:11r)er.os.a A"J.IC ~ Wnlal Kemar ., Sio~Mr\lt u~p~~r,.r..• • ~CCET'"O. M 199&1 Novo 51""""'''!0 o ,..,., Bole """"""ti <>'.cpal 
&IOLO~K ii NSTITU TZRCSAll. 196~ V"9f'....,......,~Sto--·(.aro<,......,. .. _,nwo nOQ<Jt.1vmorh,l ' ~o ooo BRAUN·BLANQU(T J 1911-< "1\arre~ Gtn<lhl9'fdor ''19'*"'"11)""~' S ••f1<19a Sp"'IW w ... NO" Y .. I . NI>i 
DAKSKOBLER 1 1991 Gt.>e """"" tn ji!.....U -.s...~~r~o Mlmf14IO•.r""'..,. .~ IJ50) N """"""' t' ?~ll 1 960••vbll'ed"e<anslw·;><edo41>P.e"!~~ ~ ~· J 1-~) DAK.SKOBLER, I . 1;.94 A"""""''l Se.Wc......,~·F ...... t .. IG-'111 , U ".,,_, IGS1t IIHI(I • U<NII1•'*'"""' 
delu 1hrsU Ao--no prov.N:e:-O.U. Oddei6ll u got0atst10 ~ btlutw .. v lf!l...."_ l&e.atr IG 11 lilO r LEISCHMANN. A !SU Ube~'~ :Jet fba lt<Jatn s-?olt-J C·REC.ORIC llt•>l 197S ~1"'90'~P<l<'loo.> · G<Iz"""v~m lf'JCIIIINI l081 Ho.'>tEVAA. S ! (lAOC. • • MAATINCit A. o "'SKERNt: M 1911Co ~c••go.-d _...,..••ciS......,tloO,....,..I. 
vegeta:l)i," c:kalo:Ha) · ~ ;o.ns.~11 '"tew:r~n. \9 HC>CEV~~ . S • SAnt F 1 MAA11..:.C 4 PISJ<ERNI< U 1~ Pr-go•••• .,..)(>'•'"'-' Sln><><T"''" :n.Jn$1....,n.a .1N!. VTCZO .!.a Gouu.ru...o IGtG 70 s t.2t,:; 

1 • .. . 
J.IC)RVAT l"Mi.Z '19gfll~ rli~ t.&pAr.ne 11r.thtsk~ • Pnr .sua!! .. ar,a JAltJ .\0, 1,~ '( 1-A)f~C-L L '8.92 't'.'tt\s.chat.s:Qt'l dtJ S.nei».I(J.-uo 1 Gotl~t'lltl·e• Ueb~tge · Gohs.chce 233 s W.RTl~c :K: A SUSNIK F el fi. 1~ "..._ 'l<v3 $lnv"·1e Ca'lo.l!fje.a U!<'it>t, 7~3 • ...,.."r'Ef? c_ ·~.l SVtQm~l(.ncvttrucs.to•,;tns.ll.~oumt;.a ·Dela "' ra! .SAltJ.S,InAt.tll,•tr~~~CI J.lll.lbl-3~" 
~n ~ .,UC. ..Il~ ~' t~l lk~·•ena M~o'r Ut 9 t ~~ tm.'fil02 Zavod za SJI)2'do~·t. Ot>rnu6na enota Ko«!"Je Kra,<eYf'l et!C"".i lll';)te".P-a p._.., 18' ......._uv c : P.&U..IN. 4. 1901 61 ~«~aKoc;n Aotae~•c.c.an!ICamlo.iea LJtJit. tooo:: pt.SA:E~·~· u un Go.rCne .. ~s Ovtfl.-e v '»'iW\J c-t~n ~l®v Zo :;:.~ttJ ml '!Is , ~ Pl,..El.€~ '• •fif2 &.*agel\I"AYo\M.nl.n1 OtaM.aa.~i OOS.\.'I:fa~df''i. -<t}III"I$Cohef'llllldft5 Mu~turn, ,L,...~.Y.I I '-·;;--·;.. 
PO()C"'9" .. P A 1YRI'3t'l • 1981 ~ .. ' ilA'-ovaN IMJoOfa 'U\tC.A 1'9'" &:). LA.t'~,tans 131 
~'" 1 'J"' ~.-~~h ·~•at--A•lJlA'o•l ro>< SAZV.22 6.< <C< ~~ 
RL'I''"'. ,g,u ,,._ .. .-,Dp t •-'*"' ''l8J.~: , p~ ·SMiroi<'Kottvlk•Rol_. 1<6< 
s<•'IC r x.n· s •'le$ o. .... ,...~ ...... ,,ooolOO TOOMiocuo<>tDttn<e·,33-?0 601 SOfN( NGf'US(R: F k \i72 0... ~ 1 ... 9'\trauer~~"".e~ Im ! q~~~~~~~~~~ t1~' ",, •• CH E"""'""'"""" Ar-t f --'•~ ~ 2 s 27a..206 sm,1~ : 1 ·~ Toot~~(>o>t(.eo• Oclo>o ..... -..", -~u"•toli<>"'<I•UI.j..c>ljt'" 
0-r ."~. "oliliO?o' ll i. ltJ9A'l~(.o .. l 1~.1 ~onlntd!)""'-OI'k-otSic...".• B--13.1 4'l-IHI vEGfTA;:uSJI.' ~TA SIO"i:N Jr (A><",.. ... .,... ..,.... -'O.-:lguon • ........, t SO 001. !!oo~ ' ' rA<•V i'<G 
SAZLJ t0&9 
WR.AA'R M 191>3 flot 11>0-w 000<" f•"<• 1• s-o-M Jco4'\0 H~ l1"C ;.toZ\1 WRAa .. n ~ fl•al . 19&.t•Gc,~·~·~~ .. ~.".K~~~~ .. "'"I)(f'v• ~ :IJ'"''" •nnht Podprt~~~ au 0ptst galCINf\ 7aruiD ja: 16 W~f\' · 11 M •lO , I\06AD G<IZ:)no<)C!•vt<>o elal)()ol< U OOt'ot,e ·-"'}0')<>1-· .,.,....., .. ,.._...,~ · Oot~ 
d-'nii•A onf)lfl Grtll"'ce lit~ls QOl~"'taru!c. 11 • 
( 
-­ 
[  .,  ~  •  
'~  , .  
1'  .. . 
, " ~  de - 1 '  
~ "· ·' ...  '.  ,. '·\ 1' .• ~·  • ·~ ·~  •• ='• • ~· ··­ 4/11 .. _,. .~­1/0 3 ... .t:  "' j j­ • t-!  ..  

Evroos:ka gomoljbca IPH•!Io&lfllllfll '""''""'"~ lf<*l Mo~ -• "'>x> !>7­
Aoc:o~o) 
• 
Gozdarstvo v casu in prostoru 
GDK: 312: 904 (541 .31) 
Gozdno delo ' Himalaji 


V drugi polovici oktobra 1997 sta IUFRO (ivledna~ rodna organizacija gozdarski.h raziskovalnih organiza~ cij) in FAO (Organizacija ZN za prehrano in kmetijst­vo) priredili v Butanu v Himalaji seminar z naslovom: "Gozdno delo in tehnika v himalajskih gozdovih s posebnim poudarkom na ergcnomiji in socialnoeko­nomskih problemih''. Poleg butanskega ministrstva za kmetijstvo in FAO sta za IUFRO seminar organizirali dve raziskovalni skupini: S.3.06, Gozdno delo v gor~­kih razmerah in S. 3.07, Ergonomija. 
Udeležencev seminarja je bilo okrog 70, vendar le 23 iz tujine in sicer iz 9. dežel. Kot pomocnik vodje s k11p ine Ergonom ija se je seminarja iz S loven ije ude­ležil tudi avtor tega prispevka z referatOm o obreme­nitvah sekacev pri delu z motorno žago. Tamkajšnji gozdari i so reki i. da je prvi Slovenec, ki je obiskal Butan. Seminar je bil sestavljen iz 3-dnevnega sestanka z referati v glavnem mestu Butana Thimphllju in S­dnevne strokovne ekskurzije po osrednjem in vzhod­nem Butanu . Referati na seminarju so bi 1 i ruzporejeni v 6 tematskih sklopov: gozdarstvo Butana, nacrtovanje in izdelava prometnic, tehnologija spravila in prevoza lesa, okolju prijazno pridobivanje lesa, ergonomija gozdnega dela, povezanost gozdarstva z razvojem po­deželja. Referenti so bili iz goratih dežel: z Japonske, Indonezije, Tanzanije, iz Alpskih dežel in seveda iz Butana. Tako so vsi referati skladno z raziskovalno skupino IUFRO, ki je bila gl<wni priredirelj (organi­zator) seminarja. govorili o razmerah in delu v gorskem gozdu. Prevladovale so naslednje teme: ~gradnja enostavnih cest in vlak, ki omogoca dobro 
odvajanje vode, manj vzdrževanja in je prijazni\ okol­
ju oziroma preprecuje eroZIJO; -primernost razlicnih sistemov žicnega spravila za 
gorski gozd (Dve zanimivosti z Japonske: enotimi 
>>tramvaj(( za prevoz delavcev v strminah in široka 
uporaba vozickov na žici z lastnilll pog01~om in ra­
dijskim vodenjem.); 
-uskladitev mehaniziranega pridobivanja lesa z ekol.oš­kimi zahtevami (biološko raznolikos~o, na primer); -obremenitve sekacev, vplivi nanje io njihovo zmanj­
ševanje; 
• ProF. dr. M. L., di pi. int. gozd., Bf Oddelek za gozdarstvo, Vecna por R3, LJubljana, SLO 
-uskladitev potreb prebivalstva po lesu in drugih gozd­nih proizvodih (paša) z zmanjšano sonaravno rabo. 
Referati bodo publicirani v zacetku naslednjega leta na internetu. Šele tedaj bo mogoce podrobno spoznati celo vrsto tehnicnih novosti in strokovnih ugotovitev, ki so jih referenti le kratko predstavili na seminarju. Na koncu sestank~ v Thimphuju so bili sprejeti tndi :zakljucki in priporocila. S podrocja ergonomijeje bilo sprejeto priporocilo, da mora vsako izobraževanje in oblikovanje dela v gozdu upoštevati ergonomijo oziroma optimiranje razmerja med produl<tiv­nostjo in dobrim pocutjem (zdravjem, varnostjo) delavca. 
Strokovna ekskurzija je vodila udeležence iz glav­nega rnesta proti vzhodu cez vec gorskih prelt~zov in globokih himalajskih dolin, ki jih povezuje vijugava glavna cesta v Butanu. Prvo cestno povezavo z Indijo je Butan dobil šele 1963 lera. Pre1ežno rocno vzdržuje to cesto vec )judi , kot se jih po njej vozi. To so pred­vsem delavci oziroma cele družiCle iz Bangladeša in Indije. Udeležence je seveda najprej zanimalo goz­darstvo Butana. Butan ima veliko raznovrstnih gozdov_ Ohranjeni gozdovi pokrivajo 64% države, vseh gozd­nih površin pa je 72%. Tolikšna razlika nastane zaradi razlicnih definicij gozdne površine. Paša je namrec v Butanu dovoljena v vseh gozdovih, ceprav so bili na­cionaliziran!. Prebivalstvo lahko za svoje potrebe, ne pa za prodajo, pridobiva iz njih vse lesne in ne!esne proizvode. Tako so nekateri gozdovi še iz casov poži­galništva povsem uniceni, dmgi pa se vedno preobre­menjeni s pašo. Zaradi cred, ki se selijo, so nekateri predeli na višinah nad 3.000 in 4.000 m obremenjeni s pašo navadnega goveda poleti in s pašo jAkov pozimi, ko se tja preselijo z višjih predelov. Gozdovi okrog va~i so obremenjeni še z vsemi drugimi rabami . Pri gradnji sicer zelo lepih in lepo okrašenih velikih hiš iu gospo­darskih poslopij porabijo ogromno lesa, do katerega imajo prebivalci "prost pristop". Zanimivi so tradici­onalni nacini pridobivanja lesa: tesanje trnmov v gozdu, rocno žaganje desk, izdelava cepljepih screšnih dešcic -šinkelnov iz najlepšihjelovih debel, uporaba bambusa za stene in strehe bivahšc in za številne drobne tlpo­rabne predmete (od posod do pohištva). Vse proizvode spravijo vašcani iz gozda na svojih plecih ali na plecih 
GozdV 56 {1998)3 
Gozclarstvo v (:asu 1n prostorLt 
vomih konj. Ker ni prometnic. vozov oziroma kolesa 
. G d k . k ' . 
ravzl\pr.w ne poznaJO. oz ove o rog vas1 pos usaJo p nO''a p1·i ,. <11 izi rll ti, dodeliti vaš kim skupnostim, ki naj ~i wdi skrbele za njihovo obnavlj:mje, saj so zaintere­sirane. da bi dobivale gozdne proizvode blizu vasi. Tam, kjer so pašo opllstili (ograjuj ejo velike površine), se gozdovi mdi zelo dobro naravno obn<1vljajo. Na ero­dir;nih površinah (zaradi paše) tudi pogozdujejo. Dr­zavnn go:Ldarska politika je trajnost no sonaravne go­spod;l!jenje za dobrobit domacega prebivalstva in ne izkori~c;mje gozdnega bogastva za pridobivanje do­bicka na rrgu z lesom. Prednost ima ekološka, naravi p1ijnzn3 r:~ba gozda, naravnana predvsem za ohranjanje btolo;ke pestrosti. Ta je v Butanu, tako pri rastlinskem kot 7:ivi11!lkem svetu, zelo vel ika. Butan se namrec razprostirl1 od ozkega nižinskega pasu ob Indiji s trop­skim gozdom do gorskih vrhov nad 7.000 m nadmorske višine. G !avni ra~tišcni dejavnjk je toplota oziroma nadmor'\ka višina in ekspozicija. Ravnine n<J ekskurziji 11 ismo videli, pac pa izredno stnna pobocja. Na južnih pobocjih so poljedelske površine, na severnih pa ohran­jeni. m;lrsikje nedotaknjeni gozdovi. Nekako pri 2.000 m zamcnj<'jo vedno zelene gozdove listavcev gozdovi igl<1vccv. Najprej so to topli borovi gozdovi, tem pa sledijo mc.5ani gozdovi iglavcev: bor, cuga. smreka, m<tC.t:~cn. Pnmešane so jin1 tudi listopadne vrste: ja­vorji. breze, ipd. Nad 3.000 m se zacno jelovi gozdovi :; pocht~slimi rododendroni. V njih živijo tudi rdece pan­de. ki .i ih z morebitnim izkorišcanjem gozda nikakor nocejo ogrož<Hi. Z gospodarsko pomocjo nekaterih ev­ropskih držav, predvsem Avsrrije in Švice, skušajo izpeljati premene jelov ih gozdov v gospodarski gozd. Predele z izdelanim ureditvenim nacrrom odprejo s preprosto zgrajeno gozdno cesto, pogosto brez zgor­njega ustroja. Nanjo spravljajo les z žicnimi žerjavi na dolg~ razdalje. Les prevažajo s kam ioni manjše nosil­nosti, nakladajo ga rocno ali s hidravlicnimi nakla­dalnik\ velikih zmogljivosti. Žicne linije so položene prece_1 redko, tako da med njimi ostanejo neizkorišceni pnsovi. Ker še ne vedo, kako se bo jelov gozd pomlajal. je pri lesnih zalogah okrog 800m3/ha intenziteta secenj previdno majhna () 2-1 S % ). Zastavili so Lu di raziskave 
o porn lajanju jelke, pri katerih ugotavljajo. da se tudi v vec jih luknjah skupinsko postopnega gospod<lljenja jeJ ka dobro pomlaja. Tako bi bila tudi vecja intenziteta secenj neškodljiva. Zdi se, da paša pospešuje pomla­jevanJe jelke, saj živina poje predvsem listavce. Z žic­nim spravilom tudi dosežejo, da ostanejo gozdovi (ra­zen ob cesti) neodpr1i za loka Ino prebivalstvo oziroma za tradicionalno izrabo gozdnih proizvodov (drva, strešne dešcic.e). Problem pridobivanja lesa je v tem, da so mnoga stara je lova drevesa trhla; tretjina povsem, tretjina pa deloma. Tudi deloma trhl<l drevesa izrabijo, saj obede debel dobro prodajo v lesa lacno Indijo. S prenosnimi tracnimi :žagami zdrava debiCI razžaga jo kar v gozdu, da zmanjšajo transportne stroške. Odpadki lesa so ogromni. Butanski gozdarji izvajajo, vcasih s tujo pomocjo, tudi projekte t. i. socialnega gozdarstva. Z njimi odpirajo doslej zapne doline, da omogocijo številnim va~em prvo motorizirana povezavo z vecjimi kraji in možnost prodaje kmetijskih pridelkov na trgu. Lokalno prebivfllstvo denarja skoraj še ne uporablja, dobrine menj<wajo nli pa jih ocenjujejo z doloceno kolicino riž<J. Ceste, ki jih gradijo v take zaprte doline, so zelo preprosto grajene in ne smejo ogroziti narave ali polj na stnninah, saj je ob velikih kolicinllh p<ldavin erozija lahko zelo mocna. Omogocale naj bi le prevoz z majhnimi trikolesnimi ali enoosnimi traktorji, b­mionov ne vzdržijo. Ce se prometnica -pravzaprav to ni prava cesta -konca v gozdu, jo podaUšujejo še s preprosto potjo (vlako) za iznos tradicionalnih gozdnih proizvodov s tovomimi konji. Vlacet~a z živino po tleh ne poznajo. 
Ergonomija se v teh preprost)h razmerah zelo težko uveljavlja, ceprav se zavedajo, da sta ohranjanje zdrav­ja ln skrb za dobro pocutje ljudi zelo pomembna. Ob prevladujocem rocnem delu lahko uvajanje mehaniza­cije ogroža zdravje \judi, vendar jih je na primer zelo težko prepricali, da bi uporabljali osebna varovalna sredstva (rokavice, celado). Delavce za delo v gozdu je težko dobiti, saj so vsi zaposleni s težavnim prido­bivanje!ll hrane v poljedelstVll in živinoreji. Tudi de­narna placi la še niso pomemben motivacijski meh ani­z em. 
Ekskurzija je bila zelo zanimiva, ne samo zar11di spoznavanja posebne kulture življenja in ohranjanja kulturne in naravne dedišcine, ampak tudi zaradi se­znanjanja s povsem drugacnimi gozdarskimi strokov­nimi problemi, kot jih poznamo v Evropi. Spremenila je tudi marsikateri nacin razmišljanja o evropskem gozdarstvu. Razprave o reševanju strokovnih proble­mov na terenu med gozda1ji iz zelo razlicnih dežel so bile zelo poucne. Na koncu je postala razumljiva izjava butanskega ministra za planiranje ob zacetku seminar­ja: ''Gozdov ne potrebujemo za pridobivanje do­b ic ka, ampak za zadovoljevanje ma teria ln ih in duhovnih potreb prebivalstva". Udeležba na semi­narju ni bila pomen1bna samo za to, da smo v daljni deželi pod Himalajo povedali, daje na robu evropskih Alp tudi Slovenija, ampak tudi zaradi novih spoznanj, ki jih bo mogoce uporabiti pri delu v domacem goz­darstvu. 
GozdV 56 (1998) 3 
(;o zdar~i.v > V <~ rtS itl prostoru 
GDK: 907 (049.2) 
Pismu poglavarja Seattla in okoljska etika 
· il:w \ INI (l 
ZAPLET 
Dogodki, ki so me spodbudili za ra prisnevek, so se pravzaprav zaceli takrat, ko mi je kolegica podarila knjižico z naslovom ''Kako naj vam prodamo modrino neba?" (BURGAR 1 BURGAR 1990). Darilo je bilo pravzaprav nekakšno prosvetljevanje s prijnnim po8­svetilom: "Za prepric;me, da utrdijo prepricanje, za skeptike, da poglobijo skepso, za vse. ki odkrivamo nebj, karje bilo pred casi za nekRtere samoumevno" Scved<l sem knjižico z bcserla1ni indijanskih poglavar­jev o njihovem razumevat~u narave in življenja nasploh prav hitro prebral. Ce povem, da se mi je že nil zacetku zdelo neoavadno, zakaj je treba v knjižici navedene ··originalne" besed~ poglavatja Seattl<~ "Kako se da kupiti ali prodat) nebo ... " spremeniti v vprašanje, ki je dobro znano vsakemu postenemu okoljevarstveni ku ("Kako naj v<lm prodamo modrino neba?") ne boste imeli težav, da me uvrscite v ustrezno rubrike listih. ki jim je knjiga po ko!cgicinih mislih namenjena. Uvod v knjigo in recen11jo sta napisala ugledna ljubljanska univerzitetM profcsmja. Poklicno me zelo zanima, kako je prof. Manca Koširjcva recenzijo takega deiD sploh naredila. 
Zame se je ta :zgodba koncala, dokler nisem cez tri leta prebral (PEPPER 1996), da okoljevarstveniki za dosega1\ie vecjih ucinkov svojih dejavnosti velikokrat uporabijo kulturo prvot11ih prebivalcev razlicnih celin, na primertudi sevemoamcriških lndijancev. Da bi bili ucinki šc vecji. so celo prirejali njiho\'a verovanja lako, da so podpirala sodobno usmeritev. ln kol primer je navedeno domne,·no pismo poglavatJil Seattla ameriš­kemu predsedniku. s katerim rnu ind1janski poglavar leta 1854 odgovatja na ponudbo ZDA. d<1 odkupijo indijansko ozemlje. Avtor kt)jigc navaja. da je pismo ponaredek. No. tudi to dejstvo me ni prevec vznemirilo. dokler nisem leta 1996 v dveh novejših univerzitetnih 11cbenikih za študente gozdarstva (Funkcije in vloge gozcia, Ruralna sociologija) opazil, da ~e sklicujeta oziroma navajata omenjeno knjigo (pismo). Spomnil sem se tudi primerno publicirane prisotnosti severno­ameriškega lndUanca na JUFRU kongresu v Ljubljani leta 1986 in propagandnih listicev o Indijancih. ki so 
• M~g. M. S , dipl. inž. go~d .. BF Odrlelek z~ gozd2r~rvo. Vecna pot 83. Ljubljana, SLO 
bili še pred nekaj leli samopostrežno na voljo v zgornjiij nadstropjih Oddelka za gozdill'Stvo. Zato in tudi Z;)raqj iskrenega razocaranja nekaterih kolegic in kolegov, kQ sem jim omenil ro zgodbo, sem se odlocil zadevi po. svetiti nekaj vec casa. Sev~daje treba povedati, da •ni je bil interne\ in brskalniki po njem v veliko pomoc. 
KAKO NAJ VAM PRODAl\'lO MODRE IDEJE? 
Pismo poglavarja Seattla iz leta l R54 je kot nekak­
šen ekološki manifest slavno po vsem svetu. V njem 
se Indijanski poglavar sprašuje, kilko se da prodali ali 
kupiti nebo in toploto zemlJe. Opozarja, da smo del 
zemlje in ona del nas, daje voda sveta, da so orli naši 
brati in re~e naše sestre, d<~ bo clovek umrl od silne 
osamljenosti, ce ne bo vec živali, da je na svetll vse 
pov~za•~o, da je zemlja naša mati, da zemlja ni clove­
kova li'lst. ampak je clovek last zemlje. da je pravega 
življenja konec, zacenja se boj za obstanek in še mnogo 
podobnih misli. 
Do zdaj se je pismo 2c stokrat, ce ne tisockrat po­javilo v knjigah, na plakatih ali brošurah, ki so bile prodajne uspešnice v razlicnih državah, tudi v Slove­niji. Leta 1992 so npr. organizatorji Dneva Zemlje celo prosili voditelje raznih verovanj, naj javno preberejo pismo. Govorice, da je s pismom nekaj narobe, so se pojavile !era \975, saj naj bi se Seattle obrt~cal v grobu. ce bi vedel, kaj so nnredi 1 i iz njegovega govora. Nemški zgodovinar KHiser je odkril izvor pisma in objavi 1 svoje ugotovitve leta 1987. V literaturi, ki se ukva1ja z varst· v om oko lj(), je bi 1 izvor pisma objavljen leta 1988. Zgodba se je pricela razpletati. 
Pismo se je prvic javno pojavilo leta 1974, lela 1976 
pa so ga objavili Prijatelji zemlje (FOE). Je namre~ del scenarija, ki ga je leta 1970 nap1sal scenarist Ted Perry. takrat iz Teksasa, za okoljevarstve1li dokumen­tarni film "Home". film je bil izdelan leta 197 1 v ZDA za konvencijo Južnih Bantistov, ki so hoteli primerno .osladiti svoja fundamentalisti cna okoljska sporocila z všecno sentimenralnostjo. Producenti filma so izbrisali ime sccnMista in da bi bil ucinek vecji, položili misli v usta poglavarja Seattla. Ted Pcny je temu nasprotoval in poskušal uveljaviti pravico do avtorstva. Pismo ne· kateri imenujejo tudi prevar<~ ali ponaredek, vendar avtor ni imel tega namena, saj je odkrito priznal in si 
GozdV S fi (1 !198) 3 


(;ozc.larsivo V (~asu U1 prostoru 
rizadevcd, da hi vedeli tudi drugi, da je zgolj izmiš­11~ v"!L.IJ-<1 tcoa kar bi poglavar mogoce lahko rekel. 
JCilil " -= ' . . ~ . 
Prevara je Z<liO kvecjemu nadaljnja raba p1sma, vseh, edo Z"' 1\I.Ci!OV izvor. Založniki in ostali uporabniki 
1r.l ._· v ··" . ~ 
menil i. da se bo prodajalo in ucinkovolo bolje, ce 
ro ... ·-. 
bo pnpis;~no lndijancn. Ap~lltjavnosu po 111111h Indl-·ancev je. kol kaže, brezmeJen. J Poe.l;lVlll' Scnttle je resnicno živel na zahodni obali ZDA in umrl 1866. Mesto Seattle na severozahodu ZDA je Jobilo po njem ime, vendar šele potem, ko so mu obljubili. da bodo plemenu izplacali odškodnino za moknjc njegove posmrtnosti. Ta cast mu je pripadla kot pomembnemu voditelju staroselcev, ki je omogoci 1 miren prenos oblasti v roke koloniz.atorjev. Stan1s vodje !ndij:H>CC\' tistega obmocja je Seattle dobil z vojnami med plemeni, sai se proti belcem ni vojskoval. Bil je pokristjClnjen in imel osem indijanskih sužnjev, ki jih je osvob0di 1 šek poL incolnovi razglasitvi enakoprav­nosri. Kol vecina indijanskih poglavaljev je bil sposo­ben eovorcc in zgodovine\ priznava, daje imel leta 1854 gov~r. ki nai bi bil osnova :za kasnejše "pismo''. Po­glnv<~r je v svojem jeziku govoril lokalnemu guvemerju 0 tcŽil\·;'lh svojega Jjud~tvu, prevajal pa je dr. Henry Smith, 1< ije po zapiskih naredil pisno razlicico in jo prvic obj:1\·il trideset let kasneje. Henry Smith je do tl\krill :?tvel samo eno leto na tistem obmocju, znan pa je tudi kol pesnik. Zato je tudi "izvirni" govor predmet mzpr(l\' o avtenticnosti. Še posebej, ker so ugotovili. da so nekateri deli dodnni knsneje. Smithova verzija govora n;1_i bi bi la izhodišce za Perryev scenarij, ki pa je v neLtlcrih delih celo nasproten tistemu, kar naj bi poglli\-J.r rt~ izjavil. Mnogi temu oporekajo, ker "iz­virtll .. govor sploh ni bil posvecen okoljskim temam, saj ScaHie o okolju takrat ni govoril. Oba, pismo in govor, _ic mogoce prebrati v že prej omenjeni knjižici (BURGAR 1 8 URG AR 1990). Na samem zacetku je besedilo Teda Perrya, proti koncu pa še Smitha. Perry je nJ.pis;tl pismo za baptiste, zato je tudi spremenil ·izvirno' Seattlovo misel iz govora, da imajo belci in Indijanci razlicne bogove v idejo, da je bog isti in s tem prt~ v tako potrdi 1, da mu je s luži 1 Smithov tekst pred\· sem kot vzorec za slog pisanja in manj kot vse­binska predloga. 
Perry kot filmski zgodovinar ni bil strokovnjak za kulturo Indijancev in tudi ni vedel veliko o njihovem naeinu :življe1~a. Zato vsebuje pismo predvsem njegove zamish oziroma pricakova1~a modemih "okoljevar­stveno ozavešcenih" ljudi, kako so Indijanci razrnišUali Ln žlvelt. Dober sprejem je pripisati prav optimalni umelnl konstrukciji "lndijanca belega cloveka", ki je v idealnih razmerjih sestavljen iz "plemenitega div­j<lka" in ustreznih prepricanj nekaterih sodobnih belih ljndi. V pismu je vr~ta napak in nedoslednosti, zaradi katerih je za mnoge kritike nenavadno. da se pravi izvor ni r<lzkril že prej. Poglavnr omenji'l železnico. ki so jo zgradili 15 let po njegovi smrti. bizone, ki niso živeli na njegovem obmocju, prerijo, ki je ni nikoli mogel videti, "govorece žice", s katerimi ni imel opravkov. Razlicne priredbe so bile narejene tudi na fotografiji poglavarja SeCittla. Nekaterim izdajateljem se je zdelo pomembno, da ima odprte oci, spet drugim, da drži v rokah palico, kar ni v originalu. 
RAZPLET 
Razkritje, da pismo ni nikoli obstajalo in njegov izvor,je povzrocilo razlicne odzive. Okoljevarstvenik! so menili, da so pomembne ideje, kijih besedilo izr<lža, in da izvor niti ni pomemben. Pismo se še vedno po­gosto pojavlja v rJzl icnih medijih kot pismo poglav<l1ja Se<:~ttla brez navedbe pravega avto!ja, zato je mogoce sklepati, da je to še vedno njihovo mnenje. Pravijo, da ce tega 11 i rekel, pa bi IZ~ hko ozim ma moral. Nasprotno pa celo avtor pisma Perry meni, daje tak odnos škod­lji\-, in se sprašuje, zakaj je tekst za belec tako zelo sprejemljiv, ce ga pripišemo lndijancem. Kt~že_. da belci postavljajo Jndijance na piedestal (zaradi slabe vesti?) in se poskušajo izogniti odgovornosti za svoja dejanja in iskanja lastnih rešitev. 
Zakaj so belci v tem primem potrebovali Indijance, oziroma so besede položili v usta Indijancu? Morda zato, ker so Jndijrmci v predstavi belcev "s civilizacijo nepokvarjeni", "prvinski'', "divji"-skratka tako rekoc del "neodtujene" narave, "stopljen! z njo". Besede iz ust Indijanca so za "ekološko osvešcenega belca'' tako rekoc besede nara ve, kot da bi mu spregovori Ja sama narava. Belec naj bi preko Indijancev oz. sprejemanja njihovega odnosa do narave ta stik ponovno vzpostavil. Vendar je (bil) tak odnos do narave Indijancem pripisan oziroma je izrazito belski-idealiziran. Nemalo antro­poloških študij simbolnega (družbenega) svet<! Indi­jancev razkrije. dai majo povsem neromanticen odnos do narave> ki ga doloca simbolni "daj-dam": narava je predvsem neprestana grožnja (poseljena tudi z zlobni­mi duhovi prednikov) in z žrtvami ter dolocenimi na­cini obnašanja morajo to grožnjo neprestano krotiti. V takem miselnem univerzumu ni podlage za koncepte "modrine neba··. ki so izrazito evropsko-roml\nticni, idilicen pogled na noravo z distance mestnega okolja. 
Mogoce je presenetljivo, vendar tudi severnoame­riški Indijanci ne odobravajo uporabe pisma. Upirajo se stalnemu 1zrabljanju lndijanske kulture za dnevne 
GozdV 56 (1998) 3 
Gozclars l vo ' ' c a::-;tt ii1 }Jrosto•-u 
in modne potrebe belega cloveka (GlESE \996). Indi­j anska duhovnost je uporabljena vedno, ko je treba ilu­strirati kako evropsko teorijo. Zgodovina1ji in sever­noameriški Indijanci se že leta trudijo uveljaviti resnico 
o pismu in drugih mitih staroselcev, vendar miri režko um ir aj o. Še posebej tisti, ki ustrezajo okoljevarstve­nemu gibanju, ki temelji svoj obstoj na custvih, manj dejstvih. Tudi trg daje prednost ponaredku. saj so npr. na Nizozemskem decembra 1995 prodali 100.000 knjig 2 besedami pri pisanimi Seattlu, in samo 40 letopisov, ki so razkrili pravi izvor (McCARTHY 1996). 
IN SLOVENIJA? 
Zanimanje Slovencev za severnoameriške lndljance izvira pravzaprav že iz prejšnjegll stoletja, ko smo dobili tudi pr;o etnološka razpravo S lo venca o kakem nesi ovenskern narodu. Napisa 1 joj e leta 1836 Friderik Baraga, misijonar in poznejši škof v ZDA. Zanimivo, da njegovih odkritij še niso navajali, recimo, v okolje­varstvene namene. V knjizici indijanskih modrosti (BURGAR /BURGAR 1990) so navede11e nekatere Baragove misli, vendar v primerJavi z obsegom nje­govega besedila (BARAGA t 970) zelo skopo (posa­mezni stavki). predvsem pa so opisi zelo skrbno iz­brani. Marsikaj, kar je opisal Baragn, bi namrec oma­jala ide<:~lisritni pogled na življenje Indijancev, cetudi bi njegove besede upoštevali z veliko rezerve. Pozna­vanje ozadja pisma in govora poglavarja Seattla pil seveda zncenja vprašanje verodostojnosti ostalih takih ali dn1gacnih s staroselci povezanih zgodb. 
Pismo je imelo v Sloveniji velik vpliv na razvoj ekološke (okoljske) etike. Profesor Kim namrec pri­pisuje poglava~.ju Seatdu simbolno ocetovstvo ekološke etike (KfRN 1992), ker da so v pismu eksplicitno in implicimo izražena pomembni! izhodišca za ekološko etiko. Pismo mu predstavlja ekološko-eticni manifest, sporocilo in opomin prerijske kulture Indijancev agre­sivni kulturi belega cloveka. Tudi v literamem pogledu ocenJuje Kirn pismo za biser ekološke 1 iterature, ki ga po njegovi presoji evropska misel in kulrura v tedanjem casu ni prcmogla. lz pisma naj bi vel duh tisocletne eko loške modrosti Indij ance v in njihovega duhovnega in psihicnega odnosa do življenja in narave nasploh. Ekološko-eticno sporocilo sevcmoameriških Indijan­cev je po mnenju prof. Kirnn univerzalneg:1 pomena in naj bi dalec presegalo meje zg o lj nj ihoveg<1 speci­ficnega razmerja do narave. 
Selektivna uporaba verov<~nj, duhovnosti, anlropo, morfizmov in razlicnih ideologij rade v slovenskern gozdarstvu na dokaj plodn<~ tla. Vendar, ali ni prena. sanje kultur, duhovnosti ali posameznih misli 'ekso­ticnih' ljudstev\' naše družbeno in k11lturno okolje nekaj podobnega kot prenaš~nje neavtohronih dreves­nih vrst v naše kraje, proti kateremu se bo slovenski gozdar še kako dosledno in strokovno bori}') Raba "eksoticnih misli" in eksoticnih drevesnih vrst imata enak namen. Služita dolocenemu cilju. Neprilagojene rastišcu, v primeru idej pa le~hko recemo kulrumcmu in duhovnemu okolju, nim~jo dolgorocnih možnosti preživetja. V naravi brez ustreznih vlaganj energije razvoj z neprilagojen imi vrstllmi opravi svoje in podob­no je z idej ami. Prvotn<t religija 1 ndijancev ali pa nj ih. o v odnos do npr. poligamije v n~šem kulturnem okolju ne moreta pognati korenin, "njihov'' odnos do narave pa zlahka. Seveda se lahko vprašamo, zakaj ideje ''pogla­varja Seattla" tako dobro uspevajo v belskem-razvitem svent Zato, ker so to v h1stvu njemu pripisane "naše", belske ideje. 
Razmislek o eticnosti okoljevarstvenikov in dn1gih, da st cer popolnoma legitimne ideje nekaterih sodobnih ljudi o naravi prodajajo zavite v celofan, poriskan z indijanskimi motivi, pa naj bo preplL~cen bralcu. 
VI Rl 
BARAGA, F. 1970. Zgodovina. znacaj, nr:~vi m )ege Sevemo­amcriških lndijanc~v.-Mohotje"a Ul užba. Cc lj~. 12 3 s. BURGAR. F. /BURGAR K. M. 1990. Kako naj vam prodamo 
modrino neba.· Va i. Ljublpn~. 159 s. GI ESc, P. 1996. Purpo>es afld persona 1 philosophy of na11 v~ 
american.-URL:hup:l/indy4 .fcH .cc .lnn.us/-isk/boobilmuk­
phil.htm!. 
JENNINGS, P. 1996. A (eV.' references 10 ChiefSeanle-URL hup:i/www.syn:>.plic be c;~/ejoulllal.'seattlc-2. htm. JOHANSSON, P. 1996. Chtef Sea ule on [nternet.-URL:hup: / 
/www.geoc tties comiAih~o'\/2.344/cht ef~J .httn KIRN. A. 1992. Ekološka ( okoljsk~) etikrl.-ARAM, Ma libor, 4.:1 s McCARTHY. J. 1996. Abow 1ne Clm:f Sea1rlc Sprtch.-URL: 
!t llp:J/www-forma l.st<~n ford .edu lj mc /prog re ss/fa ke. h!tr.l. PEPPER, D. 1996. Modern Er,vironmentatism.-Routledge. Lolldon, 3 76 s. 
TENNENT, M. 1996. Chi ef Sc~llle debunking.-URL:ht~p·:'; 
www. urbanlegends.comhnisc.icl1icf_seaHie_ debunking. 
html. ---, C:hildreu's Best Seller Lises Fake Chief Seattle Speech.­
URL :h11p://ind y4 id l.cc.mn .us '-isk/books!baddies/mugs· 
hots.html. --·,We maybe Brothers Af1el" All.-LiRLhltp:/inw.gna.com au/ 
-prfbro wn/t hec h ie f. h 1m l. 
GozdV 56 (1998) 3 

Strokovno izrazje 
[JOK: OOJ 
f\av odila za pripravo izvleclio v ,. slovenskih publikacijah s podrocJa 
gozdarstva 

uvoD 
Pn Slovenskem nacionalnem centru AGRIS že ne­kaJ lel spremljamo kakovost bibliografske opteme ne­katenh publikacij s podrocja ra:;rlimke in živalske proizvtldnje, ki izhajajo v Slove-niji, hkrati pa po med­narodnih nacelih od leta 1994 gradimo tudi nocionalno racllllllllliško biotehniško zhirko. Ta zajema vse domace pnbliblcijc: s šir~ega podrocja biotehnike, kamor se uvršc:~jo wko proizvodnja ter varstvo rastlin in živali kol rud1 zivilstvo, lesarstvo ter gozdarstvo. Za podrocje lesarstva in gozdarstva dokumentiramo prispevke iz revij f..cs. Gozdarski vestnik, Zbornik gozdarstva in tes;;~rst\"i) ter zbornikc posvet<)v-anj . Te-publikacije bi­bliografsko obdelamo ter vsem znanstvenim in stro­kovnim clankom , ki so opremljeni na ravni 1zvlecka. dolocin10 mednarodno kontrolirane angleškedeskrip­loJje lET širše predmetne kategorije. Vse dokumente iz naše zbirke pretocimo (download/export) ter poš­ljemo prek interneta do osredJ~ega strežnika na Dunaju za vnos,, mednarodno bibliografsko podatkovno zbirko AGRIS, ki se kooperativno gradi pri FAO in je do­~!opn;-~ v vseh pomembnih svetovnih knjižnic ab oz. informacijskih centrih v obliki kompaktnih diskov (CD-ROM) ter linijsko (onlioe). 
Iz ciomt~cih publikaciJ, kjer se posamezni prispevki pišejo vecinoma v slovenskem jeziku, zajemamo za vnos v zbirko rudi angleške izvlecke. Zgolj naslovi prisp.::vkov dejansko niso dovolj informativni, zato se potcnciillni koncni uporabnik lahko o vrednosli primar­negil c lanka ) kadar rnu le-ta ni dostopen, odloca le prek izvleek". Izvlecki še zmeraj ostajajo pomembno merilo vsebine prispevkov,, bibliografskih zbirkah, saj celotni prispevki pretežnega dela relevantnih publikacij še nekaj casa ne bodo dostopni prek interneta, sploh pa ne zastonj . Še posebej pri prispevkih, pisanih v malo razši1jenih jezikih, je velikega pomena, da so oprem­ljeni z dovolj velikim številom mednarodno razum ljivih elernc;ntov, ker se lahko le tako najdejo prek racu­
· Mag . T. B., predstojnik centra, Slo~·cJlski n~cionalni cenll'J AGRJS. Biotehniška fakulteta, Jamnik arje va 1 O 1, 1 l l 1 ljubljana, SLO 
nalniških sistemov ter pritegnejo pozornost tujih upo­rabnikov. Izvlecek je eden takih pomembnih ele,nen­tov, ki pomagajo oceniti vsebino nekega prispevka. Ker torej za vnos v zbirko AGRJS zajemamo tudi angleške izvlecke, precej dobro poznamo tovrstno opremo ve­cine posame7nih gozdarskih publikacij, hkrati s tem pa tudi pomanjkljivosti, do katerih pribaja pri marsi­bterem prispevku. Izvlecki v naših publikacijah niso na taki ravni. kot bi želeli, najbolj kriticna tocku pa so angleški izvlecki, ki so pogosto neprimerni z.a prenos v mednarodne podatkovne zbirke. S svoJim pregledom in navodili bi radi avtorje spodbudili k izdelilvi kako­vostnejših in informativnejsih izvleckov, ki bi rezultate slovenskih gozdarskih raziskav lahko posredovali tudi morebitnim tujim uporabnikom, domacim uporabni­kom, predvsem študentom, pa bi ob podpori kakovost­nega angleškega izvlecka lahko rabili kot referenca strokovnega besednjaka. 
KAJ JE IZVLECEK 
Izvlecek je pri sekundami bibliogr~fski opremi pub­likacij komplemenraren element indeksiranju, zato si najprej poglejmo indeksir<Jnje . rndeksirnnje (dolocanje kljucnih besed, dcskriptotjcv) se definira ko! kodiranje vsebine dokumenta z nekaterimi izbranimi standard­nimi strokovnimi i;.:rni . (ndeksiranje s pomocjo kljuc­nih besed iz tezavrov ima to prednost, da se dokumenti oznacijo z zares bistvenimi pojmi, kar je pomembno pri kasnejšem racunalniškem iskanju. Pomanjkljivost indeksiranja pa je ta, da v primeru iskanja samo s kljucnimi besedami izgubimo tiste dokumente, kjer se želeoi pojem pojavljll v manj pomembnem, a strokovno še zmerilj dovolj zanimivem kontekstu. Ta problem delno odpm\'lja izvlecek, k1 je vsebinsko najbolj izcr­pen element sekundarne vsebinske 1n bibliografske obdelave dokumentov. 
Izvlecek je m:I jcdmat in delno shematiziran nacin predstavljeno bistvo vsebme nekega dokumenta. Vsak prispevek v neki strokovni publikaciji naj bi imel izvle­cek. kar se posebej velja Z<l znanstvene in strokovne prispevke. Obliko in uporabo izvleckov predpisuje mednarodi standard ISO 214. 
Gozav 56 (1998) 3 
Strokt)Vllo izr<.1.zjc 
Izvlecek navadno izdelajo avtorji sami, saj ne gre pricakovati od uredništva, da bo najelo visoko uspo­sobljenega dokt~~nentalista, kij ih bo pisal. Ker avro rji najbolje poznajo svoj prispevek, lahko sami najlažje napišejo izvlecek, kar pa ima tudi nega[ivno stran. Avtotji namrec dokaj subjektivno ocenjujejo svoj ptis­pevek, to pn vpliva na to, kaj bodo vkljueil iv izvlecek. Nekatere strokovne ugotovitve se avrorjem npr. zdijo samoumevne, zato jih v izvlecek ne vkljucijo, ceprav imajo visoko informativno vrednost in so bistvene za rnumevanje dokurnenta. Po drugi strani lahko avtorji pretirano poudarjajo mnnj u~pcl postopek, s tem pa lahko (ne)hoce zavajajo možnega uporabnika infor­macije Kot vsak dn1g element vsebinske obdelave ima tudi izvlecek pomanjkljivost, da je prepušcen subjek­tivni presoji tistega, ki ga izdela. Vse od zacetka raz­voja rabe racunalniških sistemov v dokumentalistiki se sicer že pojavljajo poskusi z avtomatizirano sintezo teksta za izdela vo izvleckov, ž;:~l pa še niso dali preti­rano zildovoljivih rezultatov. Zaradi pomena, ki ga izvlecki še zmeraj imajo v racunalniških bibliografskih podatkovnih zbirkah, morajo avtorji pri pisanju upo­števcui vsaj os no \ona navodila ter poskrbeti, da zajamejo izvlecki kar najvec relevantnih informacij iz doku­menta. 
Jzvlecki se že dolgo pojavljajo tudi kot predmet raziskav v bi bl iornetriji. Navadno se raziskuje prisot­nost izvleckov v bibliografskih podatkovnih zbtrkah, s pomocjo izvleckov pl'l se izvajajo tudi lingvisticne raziskave Zelo veliko r<1ziskav se ukv<uja tudi z mož­nostmi avtomatizirane izdelave izvleckov, kjer pa re­zultati zaenkrat še niso prevec prepricljivi, saj racu­nahlik težko Zlljame znacilnosti narilvnih jezikov ter zmožnosci cloveške sinteze znanja. lzdelava kakovost­nih izvleckov je dokaj kompleksen proces, zato mot·ajo tudi prevajalci upoštevati slogovne zakonitosti pri pi­sanju izvleckov. Ponekod se prevajalci tako udeležujejo posebnih ICCC\jev za pripravo izvleckov. 
VRSTE IZVLECKOV 
Klasicna znanstvena informatika izvlecke navadno deli n<~ infonnativne in indikativne. Informativni iz­vlecki se izdelajo za dokumente, ki opisujejo eksperi­mentalno delo. Taki izvkcki vsebtuejo informacije o metodologiji in rezultatih nekega eksperimenta. Za uporabnika informacije mora biti že iz izvlecka raz­vidno, ali je nek eksperiment zanimiv. J ndikativni izvlecki· ne vsebujejo podatkov o rezultatih neke raz­iskave, pac pa informacije o namenu rniskave, stro­kovnern podrocju in metodo log ij i. Taki iz v Jec k 1 so primernejši za preglede ali monografije, saj je njihov namen le ta, da zgolj orišejo vsebino dokumenta. V praks1 pa se najpogosteje pojavljajo informativno~ indikativni izvlecki. 
Izvlecka (ahstract) ne gre zamenjevati s povzetkom (summar)'). Povzetek, ce je potreben, je navadno na ko11CU dokumenta in po v za me le rezu It ate ter bi slvene elemente iz sklepov ali diskusije. Povzetek, :za razliko od izvleckov, tudi ne povzema namena rer metod razi­skave, torej ni Je nekakšen raztegnjen izvlecek. l:e vsebuje prispevek kakovosten informativni izvlecek, sploh ne potrebuje povzetka, saj je izvlecek nacelno in f01mati vnejši, ceprav je lah ko krajši. Ce povzetek ž.c mora biti, naj ne vsebuje vseh elementov iz izvlecka. Vcasih je 11\0C tlldi šc zaslediti izraz synopsis. ki se po formalni definiciji v dokumenlalistiki uporablja Ic zet tak izvlecek, ki ga je izdela! sam avtor, 1nedtetn ko je izraz abslract namenjem tistim izvleckom, ki jd1 izdelajo dokumentalisti oz. informatorji. V no\'ejši rabi to razlikovanje ni potrebno. torej naj se 2<1 vse vrste izvleckov uporablja zgolj slovenski izraz izvlecek oz. angleški izraz abstracr. 
NAVODILA Z.A PRIPRAVO IZVLECKOV 
Navodila se nanašajo predvsem na pripravo infor­mativnih izvleckov, torej takih, v katere se zajem<ljo tudi številski rezultati. L:e je le mogoce, naj avtorji vedno pripravijo infonnativni izvlecek in vanj zapišejo vse bistvene številske rezultate oz. imena elementov. ki ~e pojavljajo v tekstu. Vodilo avto1ju naj bo vedno vprašilnje. s katerimi izrazi bi sam iskal podobno pro­blematiko in kateri rezultali bi ga zanimali v takem dokumentu, ki mu ne bi bil dostopen v celoti. 
V i7vlecku naj se namen, metode. rezultati in sklepi 11avnjajo v en<lkem vrstnem redu kot v originalnem dokumentu. Izvlecek naj vsebuje vsn kljucna dejstva iz dokumenta. Nove ugotovitve naj bodo na zacetku, detajli v naslednjih stavldh, sklepi, ce so potrebni, pa na koncu. Kvalitativne in kvantitativne info1macije naj se navajajo v skladu 2 dejansko težo, ki jo in1ajo v primarnem dokumentu. Upoštevajo naj se standardna slovnicna pravila, dovoljena pil je tudi naslednja lo­gicna shematizacija in krajšanje besedila: -11porabljajo naj se standardni slovenski (oz. angleški 
pri angleškem i7vlecku) pojmi; · -111anj poznane okrajša ve ali krat ice naj se, ko se prv1c pojavijo, z besedami izpeljejo v oklepaju; 
GozdV 56 (1!398) 3 
_ vse merske enote in pogosto n1bljene besede naj se 
išejo "1 okr11jšavo (leto -1. yc minura-min ipd.); . ~a kcn1ijske elemente ali spojine se vedno uporabljajo simboli in formule, razen ce ne gre za pojme, ki so del standardnega besednjaka (npr. voda); 
_ stcviiJ se ne pišejo z besedo, pac p11 s številko; _ce se bodo neka beseda, pojem ali besedni sklop v 
irvJcdm veckrat ponovili, n<~j se ob prvi rabi za nj irni 
v oklcpaju predstavi neka kratica ali crka, ki naj v 
1111dal.injcm tekstu tak s k lop ves cas nadomešca. 
Pri dokumentih, ki se nanašajo na popise populacij oz. opis~ ekosistemov, biotopov ipd .. je pomembno v izvlecku našteti vse posamezne opazovane elemente, k;~r po~cbej velja za tipe gozd<~, združbe ter 2a posa­mezne drevesne (rastlinske) oz. živalske vrste. 
N<.~meslo '·trgovskih" izrazov in žargonskih imen n<~j se upor<~bljajo standardizirani strokovni izrazi, cerudi je ni ihova raba manj razširjena. Priporoceno je seveda, dt~ se taki izrazi uporabljajo tudi v primarnem tekstu dokumenta. Izogibati se je treba uporabi razlicnih si­nonimov za nek pojem (npr. uvajanje nepotrebnega pndcvniškega "close-to-nature", ki se v anglešcini sicer llporablja le kot prislov, ali celo '·co~natural'' (sic) nan1csto uveljavljenega pojma '"sustainable" Za sloven­ski pojem sonaraven). Slog naj bo jedrnM in naj ne v'lebuj~ r<~znih prescžnikov ali neporrebnih pridevni­kov. !?ogibati se je trebil uporabi standardnih fraz ali mašil ter navajanju splošno znanih ugorovitev. ki ni­m11jo strokovne informacijske vrednosti (npr. gozdovi so naše veliko bogastvo). Prvo vodilo pri pisanju i7­vlccka naj bo dejstvo, da so informacije v izvlecku namenjene predvsem strokovnjakom z dolocenega pod­rocja. le-ti pa osnovne z11konitosti podrocja dobro po­zn<:~jo. 
Izvlecek naj ne razlaga priprav za raziskavo ali nacrtov za prihodnje, še ne izvedene raziskave. Iz dol­zine izvlecka naj bo razvidna nar~va dokumenta, dol­žinil pa naj se oblikuje rudi glede na kolicino relevant­nih novih informacij v dokumen1tL Ce \'Sebuje vse bistvene informacije, je kratek izvlecek še bolj ucin­kovi[. saj je preglednejši. Ce gre v dokumentu za eno samo jasno definirana raziskavo, vcasih udostuje že en sam daljši stavek, kjer so predstavljene metode in izbrani rezultatL 
V slovenšcini pišemo izvlecke r11je v aktivni kot v pasivni obliki, lahko izmenicno v prvi osebi množine (npr. merili smo vseb110SL .. ) ter tretji osebi ednine ali množine (vsebnost znaša, meritve kažejo ... ). Pri po­daj<:~nju rezultatov (npr. rezultati prikazujejo. iz meritev 
Gozd V 56 ( 1998) 3 
Strok(>Vll() izrazje,; 
ni raz v id no, analiza kaže, ugotovljene vrednosti so ... ) je primemejša raba sedanjega casa . 
V anglešcini je raba nekoliko drugacna, saj je pa­sivna oblika pri tein jeziku stilisricno sprejemljivejša in tudi strokovno okretnejša rer razum!jivejša, zato je treba pri angleškem izvlecku paziti. da le-ta ni zgolj literami prevod ~lovenskega. Vrstni red n iza1~a ele­mentov je za angleško rabo torej potrebno ustrezno preuredili. Kerje angleški izvlecek nacelno namenjen tujim potencialnim uporabnikom, je sprejemljivo, da avtor v njem poda še vec kljucnih informacij za razu­mevanje izvlecka. To velja predvsem za jedrnato po­jasnjevanje nekaterih geografskih pojmov (krajev), ki jih domaci upor~bniki dob[O poznajo, tujcem pa so neznani, aje Z<l razumcv<lnje rezultatov pomembno, za kakšno podnebje in nadmorsko višino npr. pri po­skusu gre. Tujemu uporabni ku ime Jelovica verjetno ne pove dosti, zato je v oklepaj primerno dodati "Al­pine plateaLI". Ravno tnko se zemljepisni pojem Lju­bljanska kotlina lahko dodatno pojasni npr. z izrazom "subalpine basin", lnfonnat01ji pri indeksiranju iz­vlecke sicer \ah.ko obogarimo s primernimi deskriptorj i in identi fi ka to1ji, vendar ne gre pri porocati, n<tj se avto1ji vedno zanesejo 11a razgledanost infonnatO!jev in na njihovo domišljijo. 
Poudariti pa je treba,. da se tako, kot velja zt~ slo­venšcino, tudi v anglešcini izvlecki ne pišejo v istem slogu kor prima ma besedila. Avtotji, ki <:~nglešcine ne obvladajo dobro. naj se i2:ogibajo niza nju prešteviln ih delnih stavkov, saj je struktura angleškega Jezika dru­gacna od strukture slovenskega in se v takih izvleckih pomen besedila izmalici. 
PRIMERISLOGAIZVLEtKOV 
Navaj<Jmo nekaj primerov ustreznega sloga dejan­skega in hipoteticneg;l pisanja izvleckov iz Zbornika gozdarsl va in lesarstva: 
Nil vzporednih vzorc1h 5 sta ros lil ih sb1pi n ( ce:mipelalno A od 1 O., B od 20. 1er C od 30. brat~ikc, O v j edrovini n2 meji z beljavo cer Ev b~ljavi na meji s bmbijem stnrekovinc (Picen. aiHeS Karst.) -il debel in jclovine (Abies albo Mili.) -7 debel smo dolocili: gosloto \' nbsolulno suhell\ st<mju (r), su.šilnicni 
0 
in maksinwni skrcek (b) ... 
On para11el specirnen:> of 5 age groups (centri peta 1 from the bord~r of (A) the lOth growtb ring. (B) the 20th and (C) the 30th, (0) from the pcnphery of the heartwood and (E) from the periphery of sap wood) of Norway sprucc (Picea nbies KarsL) and of sil ver fir (Ahies albu Mi! t.) ( 11 and 7 ste ms respecliVdy) the following characteristics we re dete:nnined: speci fic gra v 1ty (r0), drying and maxima! shrinkage (b), shrinking anisolropy (An) and indicalors of dm1ens iona 1 slabil i1y (the mio of s wet\­
Str<>l~ovno izrazje 
mg (q). coefficient of swelling (h) nnd thm anisotropy and the rMio of sorption (s)) ... 
A smo gojili na hranilni podlagi (hp) MEA pri 1 O, 20, 25 in 35° C. nil gojišcih z vodno aktivnostjo, uravnano na 0,98. 0,96 ter 0,94, na hp MEA, PDA, OA pn 23° C. .. 
A \\'ilS grown in vitro on MEA medium ati O, 20, 25 and 35 deg C, 011 media with water acflvity modi fi ed to 0.9&, 0.96 and 
0.94 and on MEA, PDA, <~nd OA media al 23 deg C... 
Pri ocenjevanju stanja gozdov nil tockah 16x 1 fi mreže v Sloveniji smo v 1996 ugotovili nasledt1je vsebnosti kovin (mgl kg} suhih tal (.A}. iglic (B) llstja (C): A-mqna vrcdno.->t/opo­zorilna v1 ed nost/kriticna vrednost: Cd·l/2/12. Pb-85/l 00/530. Zn-200/.1001720, Cr-I OO/ 150/380, B-povpr/min/maks/obmoc­je: Al-71/1 S/453.29·86, ... Cd·0.3/<0,I/l, 1/0,1-0,5 terC-povpr/ mm/muks/obmocje: A\-140125/382/31/) 1-309, .. Fe .... Mn .. 
As ra rt of cstablish ing the state of the forest in Sloven i<1 111 the l61-16 km Jletwork the r'ollowing metal content (mg/kg) of forest soil (A), needles (Bl and leaves (C) was detetmined: A· 1 iro it valudw<lrning value/cri tica 1 vnlue: Cd-112/12, Pb-85/ l OO/ 5 30, Zn-200/3001720, Cr-I OO/ 150n80, B · <~verage:m inlm<>xl range· Al· 7l/l8/..!53,29-86, ... Cd-OJ/<O,l/l, 1/0, 1-0.S and C­avcmge/min/mi~x/range: Al-140/2 51 J 82/31/ J 1-309, .. Fe .... Mn .. 
Pri aaaaa (A ), bbbbb ( B ). cc ccc (C) ter ddddd (D) smo j~nuarja, maj;\ ter decembra merili xxxxx (X), yyyyy (Y) ter zzzzz (Z). Rezult::Jti za X, Y. Z znnšajo zaporedno po mesecih za A 100/200/300, za B 110/210/31 O. za C 120/220/320 ter za D ... pri X; ... pri Y. ter ... pri Z. 
X. Y ond Z were estimated in Jann.ary, May ;md December for A,B,C and D and everaged in respectiv:! months for X: 1 OO/ 2001300 for A, J 10/210/3 1 O for B. 120/120/320 for C and ... forD; for Y: ... ;and for Z: ... 
Kot vidimo, se da pri tovrstnem nacinu v nekaj vrsticah zapisati izjemno .število kljucnih numericnih infonnacij. Ta n<:~cin nizanja elementov se uporablja predvsem v tistih primerih, ko želi avtor v izvlecku podali zelo veliko številskih parametov. Ce je le-teh manj in bo izvlecek kratek, ga ni treba strukmrirati tako ze\o shematsko. 
Pri nizanjih podatkov pa se je v izvleckih treba izogibati primetjav naslednjega tipa: najbolje uspeva A, manj B ter najmanj C (besl, second best, and low­est), saj so razmerja rned A, B ter C nekako nejasna. Ni jasno ali je tu C zelo skromen v absolutnem smislu ali le v odnosu do A. 
Ker je v naših domacih publikacijah najšibkejša tocka pisanje angleških izvleckov, ti pa imajo medna­rodno infotmacijsko težo in posredno lahko vplivajo tudi na citiranje dokumentov, podajamo še nekaj pri­merov rabe speci fi cnega c.ngleškega sloga pn IZ­vleckih: 
. T_he swnds were mea~ured ln 1986 <~lld \99!: during tb.l,S tl!·ne mtCJTalstanc.ls expencnced <1 drought and outbrcaks ofleaf defo!ia to rs. For i nd ividua 1 dbh classes, 5 yr dir~nJeter growt~ was predicled within +/-0.3 in. for ~li spedes. Mean enors for BA proJeCtions \\·ere with in+/. 5 ft2/ac fm a!l species, and mc~n error for trees/ac ranged from -33 for other red oak to +16 fo Sltgar map\e. Although precision w11s variJble, Lake Stntes TWlGS pro\'ided accurale prcdicrions of 5 yr dia meter growth for the five specics tested. Projections of mort<~lity werc less accurate. 
This projec1 addrcsw.lthc problem of inadequate anchors on rocky soi Is for guyl ines and llltlho!ds of cable Jogging cquip. ment. A subsritute Lipping anchor was developed which was estunaled to have a brcaking strengtb of 350 lo 400 kN if fab . ricated of east iren or mild steel. When installed and proptrly backfilled 10 dcpths of.2.4 to 2.7 mina gravelly clay loam iiOil overiaying metnvolcanic greenscone, the anchors had pullout c;~pacitics averaging J \0 kN (95% conftdence interval of285 lo 340 kN). C11pacit!es closer to the break mg strength of tile anchor would be expected in rock1er soils. 
Demanc has excecdcd supply for conserv;~!ion p!antings o( Scouler willow (Salix sco11leriana Ban·att ex Hook.). To test possible \VilYS lo improve prop11ga1ion, \Ve rrcated 8-to JO-cm. long hnrdwood Cllttings with 0.0, 0.\, 0.3. 0.8. and 1.6 % in. dole-3-buryric acid (IBA), and 5-and lO-cm-long softwoo. cunings. with 0.0 and 0.3% IBA. Best rooting (73% atHl87 %) occurred after llcatment with 0.3% IBA in the hardwood :lnd \O-cm-long sortwood cultings. respectively. Microshoots wae tcsted with the ant1biotic cefo!axime and cakium g!uco-: nate to control baclerial contamination and shoot-lip necrosis. Microshoots, with or without naphthalenencetic acid (NAA). rooted up to 92 % both in and ex vi tro without N AA. Si milar micropropagation options may improve production of other di fllcult to propag<~te wi llow~. 
Navaj3mo še nekaj pogostejših angleških glago!ov pri navajanju namenov in metodologije v izvleckih: study, discms. consider, perfonn, obtain, observe, prefcr, investigate, present, show, reveal. 
SKLEPI 
V našem prispevku smo prikazali nekatere zakoni· tasti priprave izvleckov. ki, kljub možnostim racunal­niškega prikazovanja celotnih tekstov prek interneta, ostajajo pomembno sredstvo prenosa infonnacij. Pri' tem nas je vodilo dejstvo, da so izvlecki v naših do· mac ih publikacijah še zmeraj preskromni, besedila so razvlecena, v izvleckih pa je tudi še vse premalo šte· vilcnih rezultatov, poleg tega pa so prevodi velikokra nekakovostni. Ce to pri slovenskih izvleckih še ni tak zelo pomembno, saj je na voljo ptimamo besedilo. pa mocno vpliv() na informativno vrednost angleških iz­vleckov, prek katerih tuji uporabniki lahko dobijo po· 
GozcN 56 (1998)3 
Strokovr1 ) izrazje 
·.,Ino zanimive informacije, ki lahko vodijo do 
rencJ.. . ~ .. 
. · r"'JIJ· ~ dokumenta. Tud1 ce da avtor slovenskiLzvle-
c•u ,, • . cek pren:sti kakov?stntmu prevaJ~~~~· le-_ta ne bo po_­krbel Zt"l vnos tistih elementov, kt Jih v Izvlecku m. ~rav bi bilo lo;-ej, da bi naši avto1ji, bolj km do sedaj, v izvl.:cke vnašali veliko vec numericnih informacij, iz katenh bi bili dejansko razvidni rezultati poskusov. Avrorji bi morali paziti tudi na primeren slog pisanja izvlecka\'. Izvlecki so strukturirana besedila in ne upo­števajo \·s eh (literarnih) zakonitosti naravnih jezikov. Jzvleckc .ie zatorej potrebno primerno oblikovati, tako v slovenšcini kot v anglešcini, saj je angleška struktura drug;i1Cl1<1 od slovenske. Avtorjem, ki želijo pisati kar najbolj bkovostne izvlecke, priporocamo, da po brska­jo po podntkovnih zbirkah (npr. TREECD, AGRIS) in pogledOJO. kakšen slog se pri gozdarstvu uporablja v dokumentih. ki prihajajo predvsem iz Velike Britanije in ZDA Prav gotovo bodo našli veliko uporabnih in­formaCIJ, ki jim lahko postanejo vodilo pri izdelavi itvlcckov. V casih vedno hujše poplave podatkov se rnorajo ;.Jvlolji zavedati, da uporabniki v procesu iskan­ja informacij uporabljajo razlicna sita, saj je infonnacij pogosto t(lliko, da uporabniki ne zmorejo predelati vec niti riqih , ki so relevanrne. Avtorji si morajo wrej prizadevati, da rezultati njihovih poskusov obstanejo " procesu kroženja in se tako oplajajo. Rezultati pa 1norajo biti dostopnim eden od prvih pogojev je njihova predstavitev v mednarodnih podatkovnih zbirkah prek izvleckov. ki pa prispevajo k strokovni prepricljivosti rezultatov le, ce so ustrezno izdelani. 
Tuji odmev na naš Gozdarski vestnik 
Nekateri gozdarji vcasih tožijo, da našega Vestnika skor:Jj nihce ne bere in da je njegova odzivnost majhna. Zato nas prijetno preseneca revija danskih gozdarjev in la~tnikov gozdov SKOVEN, ki je v letošnji mar­cevski številki v celoti objavila preveden<1 angleška povzetka clankov Winkler/Marence, Ucinkovitost go­spodarjenja z gozdovi v novih dmžbenih in gospo­darskih razmerah rer Winkler!Krajcic , Zagotavljanje 
Gozd V 56 ( 1998) 3 
VJRl 
BARTOL , T.. 1992. Analiza 24. letnika rCVIJC Sodobno kme­tijstvo glede na zastopanost in kakovost izvlecka'< . -So­dobno kmetijstvo, 25. 7-8. s. 296-299. 
BARTOL T.. 1993. Aplikacija nekaterih z:~konitosti znan~tve­nega informiranja in možnost izbolj~nja intormiranjil m1 podrocju ribištva v Sloveniji.-lchthyo:;, 10, 12, s. 45-55. 
BARTOL, T.. 1993. Standardizacija btbliografske opreme revije Les 111 njen pomen za identifikacijo vsebine prispe\·kov.­Les, 45, 9. s. 250-253. 
BUSH-LAUER, l. A., \995. Abslracts in German medicaljour­nals: A linguistic 2.n2.lysis.-lnfonnation Proces~ing & Man­agement, 31, 5, p. 769-776 
CREMMNIS, E. T., 1982. The art o( absrracting.· !SI Press, Philt~delphia, f 50 s. Documentation -Abstracis for publir.aJions and document2­tion.-ISO 214, Paris , 1976, 1 O s. 
GUARDIOLA, E. 1 BANOS. J. E .. 1993. Presenct o[abstracts in non-English journnls indcxed in MEDLJNE (1981­1990).-Bulletin of the Medical Libraric:> A$Sociation, 81. 3, p. 320-322 . HARTLEY, J. / SYDES, M .. 1996. Which layont uo you pre­fer'? An ;malysis ofreadcr:>' prefercnces for different typo­graphic layouts of srmctured abstrllct~.-Joumal of Infor­mation Science, 22 , l. p. 27-37 . KOLTAY, T .. 1997. A wider homan to tnformt~tion handling: Teaching abstracting tO students of 1ranslarion.-Education fM Information, 15, p. 35-42 . 
PINTO MOLINA, M., 1995 . Documen1nry nbstmcting: toward a methodological model.-Journal of the Americ:~n Society for Information Science, 46. 3, p. 225-234. 
ROTHKEGEL. A, 1995. Abstracting from the perspective of text prod\lction.-[nfonn;uion Processing & Management 31, 5, [l. 777-784. 
Stališca in odmevi 
gozdne reprodukcije, ki smo ju objavili v prvi letošnji številki Gozdarskega vestnika. Ce upoštevamo, da je prvJ lerošnja številka Ve~tnika izšla v zacetku febm­<Hja. prevod paje bil objavljen že v prvi polovici marca, se je treba odzivu zahvaliti; ne samo zaradi vsebinskega zanimanja, ampak rudi zaradi hitrosti odziva, kijo pri nas marsikdaj pogrcšamo. 
Prof. dr. Izrok Winkler 
t77 
Stališca in odr11evi 

Uspešnost novega sistema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji 
V Gozdarskem vestniku (GozdV l998/2)je bil ob­javljen prispevek mag. F er li na "Uspešnost novega si­stema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Slove­niji" . Ce upoštevamo vse napovedi pred objavo clanka. naj bi pomembno prispeval k analizi dogajanj v goz­darstvu pri nas, vendar je njegova uporabnost zelo omejena. Glavni razlog z;:~ to so napacna opredelitev pojmov, neopredeljcnosr vzrocno posledicnih zvez in ne nazadnje sam pristop pri analizi gozdarske politike. 
POJMI IN DEFINICJJE 
Že na prvi strani prispevka lahko opazimo, da je nekaj narobe z osnovnimi pojmi, ki bi morali pomemb­no vsebinsko opredeliti prispevek. Pojem uspešnost je preveden v anglešcino enkrat kor "efficiency'' (kar je napacno) in v naslovu izvlecka v anglešcini kot ';suc­cessfulness" (primerno za pogovomi jezik, manj za strokovni clanek) . Enaka nedoslednost se pojavi v clan­ku še veckrat. Ustrezen strokovni izraz za uspešnost je po mojem mnenju v anglešcini "effectiveness", ki je pojem, povezan z ugotavljanjem uresnicevanja ciljev dolocene politike. Pojem uspešnost je torej povezan s cilji, ucinkovitost (efficiency) pa je raz­merje med doseženim ciljem (stanjem) in zato po­rabljenimi sredstvi. Razmerje je lt1hko izraženo v fizicnih enotah in opisuje tehnološko ucinkovitost, v energetskih enotah (energetska ucinkovitost) ali denar­nih enotah, s karerimi dolocimo ekonomsko ucinkovi­tost in podobno. Ucinkovitost je predvsem ekonomski pojem, zato za <malizo uporabljamo dename enore kot razmerje med vrednostjo inputov (prihodki, koristi) in outputov (stroški, oporrunitemi stroški). Omeniti velja tudi , da je razlikovalnosr obeh pojmov v slovenšcini še slabo opredeljena, vendar sr.a rako ucinkovitost kot uspešnost tesno povezana z doseganjem željenih, pri~ cakovanih ali nacrtovanih dosežkov, ciljev. 
Naj uporabim za pojasnitev pojmov enostaven pri~ mer. Zastavili smo si cilj "priti iz Ljubljane v Maribor". Tja lahko pešacimo, kolesarimo, potujemo z volovsko vprego, avtomobilom, celo z letalom. Vsak, ki bo prišel v Maribor, bo uspešen. Dosegel bo svoj cilj, cetudi bo šel preko Postojne (ce bo tako pot seveda nacrtoval vnaprej) in porabil tri dni . A vendar? Kaj razlikuje vse Le "usp~šneže"" Predvsem ucinkovitost oz. kolicina virov (energije, casa, denarja, ... ), ki so jih porabili za 
178 
pot v Maribor. O ucinkovitosti se vprašamo, kadar ne velja geslo "cilj (uspešnost) za vsako ceno''. Vec težav povzroca opredelitev uspešnosti, ko je popotnik še na poti. Najenostavneje lahko recemo, da je vsako (za~ vestno, nacrtovano) približevanje cilju uspeh, vendar taka ocena ne bo zadovolji la vseh ocenjevalcev. Za nekoga bo uspeh. ce se bo v eni uri pripeljal do Domžal drugi se bodo pocutili uspešne, šele ce bodo v iste~ c~su že v okolici Maribora . 
Uspešnosti ne moremo oceniti brez opredelitve cii~ jev. To zelo pomembno komponento uspešnosti avtor zanemarja. Že pri prvem poglavju o ucinkovitosti ugo­tavlja, da je z ekonomskega vidika zelo pomembno kolikšen vpliv oziroma ucinek imajo proracunske spod~ bude na gospodarjenje z gozdovi. Za presojo ucinko­vitosti (razmerja med ucinki in stroški) nam ne pontldi obeh potrebnih parametrov: stroškov (inputov) in ucin­kov. Navede sicer porabo proracunskih sredstev, niti z besedice pa ne omeni re2ultatov (ucinkov) spodbud. Materialne spodbude so ukrep gozdarske politike, s katerim dosegama željene ravnanje lastnikov, preko katerih uresnicujemo dolocen ci lj. Spodbude torej niso same sebi namen in ne edini nacin, s katerimi bi lahko dosegli enak cilj . Ucinkovitost je tudi eden izmed kri­terijev pri izbiri razlicnih ukrepov gozdarske polltike. Pri tem primeru se zopec pokaže podcenjevanje ciljne usme1jenosti in na (ne)razumevanje pojma ucinkovitosti, kar pa ni samo <lVt01jev problem v slovenskem gozdarstvu. 
Za analizo uspešnosti in ucinkovitosti torej potre­bujemo vrsto podatkov o stanju, ciljih, koristi, stroških, ucinkih. Najveckrat se težave pricnejo prav pri opre­deljevanju teh navidez enostavnih kategorij. Cilji in ucinki razlicnih politik so kot po pravilu zelo kom­pleksni in gozdarska politika pri tem ni nobena izjema. Cilji so najveckrat izraženi zelo splošno (recimo: ''Ohra· ni tev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v kraji­ni ''). Tako splošno opredeljen cilj je treba za analizo us­pešnosti in ucinkovitosri politike natancneje pojasniti. 
V ta namen uporabimo kriterije in indikatorje. To je poskuša! tudi avtor, vendar je uporabljal oba pojma nedosledna. Kriteriji so razlikovalne znacilnosti posameznega kompleksnega pojma ali stvari, ki jih obravnavamo (npr. Ohranitev naravnega okolja). Z nji­mi opišemo razlicne dimenzije, vidike stvari, kijih pre­sojamo. S kriteriji tOrej opredelimo bistvene kompo­nente, s karerimi ocenjujemo stanje ali ugotavljamo us­pešnost neke dejavnosti, politike. Kriteriji so predvsem 
GozdV 56 (1998) 3 


Stališca in odn1evi 
• . · • 11 -zato j. ih moramo na uporabni ravni 
•IJG!\1 p011:1 · lt."'rt.: ,;" 110 1 i 1 icne1n procesu, zna ns tv ena ana­
1Jlr razpra 11 .... · · · · d'k · · 
li · delili z enim air vec ustrezn1m1 1n 1 atorJf, ht<t } opre T d'k ·· 1 hk k 
l .. ve S\)I"CII1enljivke. Il 1 atorjl so a o o­
~1 ~o ~mer JI • . . . . . .. . . 
. : • . · k kovos!nl all optsm. Avto! na pttlllel navaJa 
ht rnlikr, a · · · · d 1 d 
. d'k· 
tor(·{} ncnd )<akovosll IZVaJanJa e m il·en po-
k 11 1n t a · · · \._· ·· k. 
do vi h O ha pojma sta t1p1cn<~ K..! lie nJa, 1 zato, 
kc)db vgoz · · · . 
·... enosredno merljivi'~, potrebujeta za 11Jllno anahzo 
~c.'r ms ta n Y . . • k . . 
·. d·t.ator1·cv. OJ)redelHev kakovosttjdo 1 s 1 prrmer 
\l''l-W IJ\ lr.. . . . . .. 
·'·snosli opredelJevanja nekega kntenJa. 
k(lrllp t Cifl. . .. • • d . k . d b. 
z opredelJf\'i,io kwenJev m m 1 ·atOIJ_e: o 1mo _ vna orodjn (merila) za oceno uspesnosll neke po­
o~no . k . .š 
· -k ·1• s ren1 0mooocimo obJe tJvneJ o razpravo na 
hu ·e 1.. c.. . . . . . . . . kovni zu:lnstvent , poltncnt al1latc1H ravnL Le kdo 
... uo • • b'l k . 
1 • 
ni sodelo,·?.l v razpravi, kt Je t a, ot pravtmo, n~ konstru k tinJ~ , l<er osnovni pojmi niso bdi "razciš­
• ., ·· ~·' TtH1i \' Gozdarskem vestn1ku lahko naJdemo 
l.lCil 1• rake primere. Dolocevanje kriterijev in indika10rjev je zahteven 111 dolgotrajtn raziskov<llni in politicni proces. ki pa je \ mednarodnem gozdarskem okolju vec kot spodbnjan, , U omogocil si rpno razpravo. Žal " Sloveniji noben tak proces, kljub podpisomraz_licnih.res?lucij, ni zaživel. Oo locanje kril~riJCV alt tnd1katoqev JC lahko stvar po­·amezncga razi s kova Ica (kot je to stori 1 avtor), vendar le v omejene1u obsegu, saj lahko raziskovalec zaradi ~zi icnih razlogov izbere kriterijt:, ki podpirajo njegove hipoteze oz. 7.anemari tiste, ki mu ne ustrezajo. Še posebej pri pre-soJi uspešnosti politik moramo upošte­vati dnJžbeno priznane kriterije in indikatorje. kajti vcasih k rako ](1hko ugotovimo, kaj družba od posa­mezne politike pricakuje. Tukaj moramo rudi omeniti dejsrvo, da:ie politika usme~ena v zagotavljanje koristi družbe in ne recimo gozde~. 
VZROC:'-iO-POSLEDICNE ZVEZE 
Nezadostna opredelitev vzrocno posledicnih zvez je oaslednja pomankljivost prispevka. lnd1katorji mo­rajo biti v tesni zvezi s stanjem in s cilji politike. Upo­rabimo kot primer kar prvi kriterij (indikator?), ki ga uporablja J\'tor, namrec lesno zalogo in njen prirastek. Pogrešamo nnvedbo raziskave, ki na znanstvenih te­meljih opredeljuje zvezo med velikostjo lesne zaloge 1 , sonaravnostjo in družbo. Lesna zaloga in prirastek v slovenskih gozdovih se po avtorjevih navedbah stalno 
1 Vsi rumen so uporabljeni zgolj za pojasnitev pripomb. ki se nana .~ajo na metodologijo. Ce ne omenjam v pnspevku navedellih podatkov in skkpov. ne pomeni, da se z nJimi 'lrinjam. 
povecujeta Pogrešamo razlago, kako je to narašcanje povezano s sonaravnostjo, kako tako narašcanje lesne zaloge prispev<J k družbenim ciljem ipd . Na primer: kakšne posledice ima povecanje lesne zaloge za milijon (deset milijonov) mJ na razlicne vloge gozda in s tem posredno na družbo? 
Podobne pomisleke bi lahko izrazili tudi pri uporabi biološke pestrosti in ekološke stabilnosti in vrsti dmgih kriterijev. Kako merimo biološko pestrost kako eko­Joško stabilnost? Kakšna je npr. zveza med biološko pestrostjo in povecanjem lesnih zalog? Je to mnenje avtOrja ali rezultat raziskav? Šele 1ako bomo dobili podatke in zveze. ki jih bomo lahko uporabili za ugo­tavljanje ucinkovitosti. Zakaj sploh potrebujemo po­datke o ucinkovitosti? Osnovni razlog je omejenost sredstev) s katerimi zadovoljujemo individualne in d ru:žbene po trebe. Po same zn ik alj družba mor" zado­voljiti razlicne potrebe, zato se odloca med porabo Ml razi icnih podrocjih. Zaradi omejenosti virov pa je eko­nomsko racionaln<l odlocitev tista, ki ima najvecje ucinke ob enaki porabi. 
O RJEKTIV NOST -SUBJEKTI V NOST 
V prispevku je težko prezreti pogoste vrednostne opredel itve. Avtorjeve osebne vrednote namrec dolo­cajo njegova izhodišca za izbiro, uporabo in oceno podatkov, ki jih uporablja. Raba izrazov, kot so: žal, k, poslabšuje, izjemno, preveliko, prenizko, obcutno premajhno in podobnih, je za strokovno rabo neprimer­na, ce ne kar nedopustna. Kar je za nekoga preveliko, je lahko 2a drugega majhno, kar je za koga izjemno, je drugemu popolnoma povprecno. Vsi navedeni primeri so vrednostne opredelitve, ki ovirajo strokovne razpra­ve. Za ~trokovno razpravo potrebujemo nt~tancno opre­deljena merila . Raba pridevnikov je dopustna samo v pri me1javah. 
Pricakovati popolno nevtralnost raziskovalca je ne­realno in nestrokovno. Na vsako analizo politike vpliva vrednostna opredelitev raziskovalca, vendar se ji ra­ziskovalci poskušajo v cim vecji meri izogniti. To je tudi dodatni razlog, da na zacetku cim natancneje in nesporno dolocijo osnovne pojme in predpostavke, ki opredeljujejo raziskavo. Seveda pa se tukaj ne moremo, pn ce si še tako želimo, izogniti pretekle vloge in po­ložaja avtorja samega. Slovenija je pac majhna 1n ne 1norerno kar tako spregledati, daje bil avtor visok (po­liticni) uradnik v gozdarstvu , ki je lahko vplival na sistem gospodarjenja, ki ga analizira. Avtor tudi ni nevtralni sopotnik razvoja "sonaravnosti", ampak njen 
179 
Stali šca ir1 o<imevi 
izposravljen zagovornik. Zato se kar ne mor~ mo znebiti vtisa pristranosti, ki ga po rnojem rnntnj n že prej ua­vedene pomanjkljivosti prispevka potrjujejo. Pri analizi politik je treba ohraniti primemo distance do predmeta raziskave, kar avt01ju v prispevku ni uspelo. Z enakim pristopom je treba obravnavati sonar avno ali pa k<lkšno manj naravno gospodarjenje z gozdom. Jn ne nazadnje poznati znanstvene in raziskovalne metode, ki ustrezajo objektu raziskave. V tem primem ro pravzllprav ni gozd ali drevo, marvec politika in zaradi tega tudi družba. 
ln nllj za konec vnaprej poskušam odgovorili še na vprašanje, Zll katerega predvidevam, da si ga bo. pred­vsem zaradi zadnjega dela odgovora, zastavil marsi­kateri bralec. Nekateri zaradi obrambnega refleksa. drugi se lahko sprašujejo kar tako: ·•pa kdo je ta Milan Šmko, da premore toliko nevtralnosti in obj~ktivnosci, da soli pamet drugim" Kaj so pa njegove vrednote?" Menim, da so vrednote, ki so me vodile k pisanju:\: prispevku implicimo dovolj opazne, in upam, da niso vplivale na mojo strokovno presojo in zakljucke_ Hva. Ježen bom za vsako pripombo. O kol išci na, ki je mogacu najbolj pripomogla, da je prispevek nastal, pa je, da v 'sonaravnost' 11e verjamem na besedo in da ta pojem razumem kvecjemu kot sredstvo in ne cilj, kilj še\o smoter. 
Vsa navedena nme1~a so moj11, govorim samo v svojem imenu in moja stališca nujno ne izražajo stališc ustanove, v kateri sem zaposlen. 
Mag. Milan Šinko 
c,, 1998/1 -Rezultati ankete o poznavanju gozdov in gozdarstva v javnosti 
Po prvem presenecenju ob prebiranju pomislekov. kijih je v zvezi z anketo o poznavanju gozdov v javnosti (izvedena v OE M.:~ribor Zavoda za gozdove Slovenije spomladi 1997) navedel gospod mag. Milan Šinko, sem spoznal nekaj stvari, ki se mi jih kot novopecenemu piscu v Vesin ik u zdi vredtlO objaviti. 
Nil OE Maribor smo se ob izvedbi ankere zaveda1i njenih pon,anjkljivosti (kar smo zapisali tudi v se· stavku), ki jih je vec oli manj opazil in nat~e reagiral rudi g. Šinko. Tudi mi smo razmišljnli, da bi anketo izvedli s pomocjo nepristranske in strokovno uspo­sobljene organiz"cije, vendar sredstev za kaj takega nismo imeli na voljo. 
Po pojasnilu pojmov javna dobrina in javno dobro, ki ga je n<~vedel mag. Šinko. bom odgovoril le na en njegov pomislek. Sprašuje se: ''Kaj postoriti s tistimi ljudmi, ki ttC vedo, da (upam, da bo tokrat formlllacija pravilna) itnajo nekatere vloge gozda znacaj javne do­brine?" Moj odgovor bi bil, da se moramo gozdarji (morda še posebno v ZGS kot javni gozdarski službi) še bolj zavzeti in o teh vi og ah govori ri v j avnosri in s tem osvešcati še tisti de! ljudi. ki se ne zaveda splošno­koristnega pomena nekaterih vlog gozda. 
Vesel sem, da je moj prispevek sprožil reakcijo\' gozdarskem strokovnem krogu . Razlogi za izvedbo anket. kijih podpira tudi g. Šinko, so z njegovo reakcijo po mojem mnenju celo preseženi. Namen izvedene ankete je bil "razburkati" laicno javnost, kar je bilo doseženo z objavo v casopisih in radiu. ce paje sprožila vsaj majhen odziv med strokovno javnostjo, je lo-še halje. lilkaj? 
Magister Robett Robek je v uvodniku k 1. številki Vestni ka v letu 1998 zapisa 1: " Še naprej si borno pri­zadevali za kulturo dialoga, ki ga v casu razcep ljeno stroke še kako potrebujemo. Zelo smo veseli. da so pisci prepoznali Vestnik kot medij, ki omogoca so• obmje razlicnih pogledov." Gospod Šinko navaja, p9 mojc1t1 mnenju, zgolj strokovne pomisleke. Stroko pa ob vseh problemih v gozdarstvu kar pogosto posta· vljamo na stran. 
Upam, da bodo tudi drugi pisci, ki bodo deležni takšnih in drugacnih odzivov na svoje pisanje v Vest· nik, le-te razumeli pozitivno in jim ne bodo neprcma· gljiva ovira, temvec še dodatna vzpodbuda in pomoc pri nadnljnern delu. 
Alojz Pucko 
GozdV 56 (1998)'3 

Društvene vesti podaljš;l ideJ eYropske pešpoti št: 6 Baltik-\\'achau-Jadran-Egejsko rnorje 

uvoo 
Podt~\j ~;\1\ de! evro~ske pešpot~ št. 6 Baltik-\~achau­Jadran-Egcjsko mOIJC. od Vehkega Snežn1ka do Slrunjnna. je bil odprt [J . septembra 1997 v Strun­
janu. 
pOTEK POTI OD KOZLEKA DO STRUNJANA 
Iz Svis c:a kov nas pot pripelje na Kozle k-najvišji vrh nnjužncm robu visoke Snežniške pla~ole . Njegovo bocJ. t: !\tnno pada v Podgora -zgornJO dolino No­po S d · 1 •· 
tranjskc Reke. Od tod je prelep raz~led .. po aJ. ez1 Podgora mcd Ilirsko Bi.str~co . i.n Zab1canH : n~d ~Jo se dviga hribovje z DolenJSkmn m Novokrajsknm vrh1: zadaj ra so vrhovi v Cicariji z Ucko . Proti JV se blešCI K \'1ll1lersk i zaliv, levo opnzimo vrhove v Gor.skem Ko­1a1ju. N<t Lahodu se nad Rešk~ dolino širij?_hribovili Brkini, z;,Jnj pa se vlece dolg1 hrbet Slavmskega po­go1ja s SJ~vnikom v sr.~di~i. Prot.i SZ je dolgi rob Snež­niške planote s SrednJim m Go\tm vrhom ter Gabrov­cem v ospredju, v tej smeri pa vidimo tudi Vremšcico , Nanos in Caven. 
[z pbninske koce na Kozlcku, ki stoji na zavetni srrnni uk pod vrhom. se spustimo v sedlo mcd Kozle­kom in Srednjim vrhom. Po planinski poti gremo na Srednji vrh in od tam po grebenu do gozdne ceste Ko­zlek-Vrbiški dol. Zavijemo in gremo po gozdnih poteh skozi bo ro\•e sestoje proti glavni cesti (]irska Bistrica­Svišca kl. s katere cez 3 O minut zavijemo na desno proti l:mim n;ivam. Od tod se spustimo v llin:ko Bistrico, sredi šce-po kraj j ne ob zgornjem toku Reke. Do Rjavc nas spremlja Transverzala vezistov in kurirjev NOV, skozi vas Zarecje, mimo turisticne kmetije Bubec v dolini potoka Posrtev in po njegovi ozki, s<:~motni dolini med slcn1eni Brkinov, porašcenih z listnarimi gozdovi. Od zadnje naseljene kmetije Urh v dolini se povzpnemo po ko]o..,ozu do Pregarij, središca vzhodnih Brkinov. Por nadJljujemo po asfaltni cesti, speljani po osred­njem, nn,i višjem slemenu Brkinov mirno vasi Gabrk do Rjavc . Od tod nadaljujemo ~e naprej po slemenski cesti, l1<1to zavijemo proti Brezovemu Brdu, gremo skozi \fiS, nato na desno na kamionsko cesto, ki nas pripelJe do travnika in cezenj travnik do samotne hiše 
'A. J>., dipl. ini. gozd., ZGS, OE Sežana. Partizanska 49. 6210 Sei;~na. SLO 
GozdV 56 ( 1998) 3 
Krkavc. Povzpnemo se do kamnitega kolovoza, ki je prelomnica med f1išnatim in kraškim svetom. Ta nas pripelje na asfflltno cesto, ki vodi do vasi Ritomece . Sledi kraška pokrajina-kamniti kras s kraško floro, vrtacami in jamami . Za vasjo gremo po kolovozu cez porašceno planoto, gozd in travnik do asfaltne ceste, nekaj casa po njej in nato na desno cez gozd do jame Dimnice, ki je urejena za turisticni obisk. Ime je dobila po vodnih hlapih, ki se pozimi dvigajo iz nje. Do Slav­nika vodita še Slovenska planinska pot in Transverzala kurirjev in vezistov. Najprej gremo skozi vas Markov­šcina. cez mednarodno cesto Trst-Kozina-Reka do vasi Skadanšcina . Pot nadaljujemo po kamnitem kolovozu. Nekaj casa je pot precej ravna, na obeh stranehje kraški svet z njivami in travniki, potem se zložno vzpenja med leskovjem in brinjem rer po mešanem gozdu. Kmalu se zacne kolovoz vzpenjati po lepem bukovem gozdu . Ko se gozd konca , nas ozka steza popelje cez travnik proti SlaYniku, najvi5jemu vrhu v slovenskem delu Cicarije, od koder je cudovit razgled na vse strani. Mimo Tumove koce pod vrhom se pot spusti cez trav­nik proti Podgorju, nato se spušcamo skozi varov<~lni gozd cmega gabra in malega jesena. Ko pridemo v dolino, gremo po asfaltirani cesti do gostilne pod Slav­nikom, od ta~ nadaljujemo pot, najprej skozi star borov gozd po protipožarni preseki . Na poti se srecamo s Slovensko planinsko potjo,ki jo kmalu npustimo1 ho­dimo ob železniski progi Pula-Divaca in jo tudi prec­ka mo. Pot se zacne nato spušcati , skoraj neopazno prei demo kraški rob ter se skozi borov gozd pri bližamo vasi Podpec, najvišje ležeci vasi pod kraškirn robom, nad katero na vrhu navpicne stene stoji popolnoma ohranjen stolp iz dobe beneškega gospostv~:~. Odpravi­mo se navzdol proti Hrastovljam , ki ležijo v hudour­niškem podaljšku Rižanske doline, svetovno znanih po taboru -cetverokotnemu obzidju iz 1 6. stol. z romansko cerkvico sv. Trojice iz 12-13. stoletja. Nato nadaljuje­mo pot proti vasi Kubed med hribom Lacna z zanimi­vim flišnatim pobocjem in Vrhom . Kubed leži na manj­ši kraški planoti sredi tlišnatega sveta, znanje po sred­njeveški cerkvici in taboru. Nato se zacnemo vzpenjati do Varde in naprej nekaj casa po asfalm, nalo pa po makadarnu do vasi Kocjancici , od koder se odpre p<1­gled na gozd nad hudournikom Rokava. Konec naselja v DaJan ih , ki sledi, se nam odpre pogled na Koprski 
1 81 
Društver1e v esti 
zaliv, na Sv. Anton. Oo slemenske ceste, ki nas bo pripeljala do Marezig, vodi kolovoz sredi vinogradov in njiv ter mešanega gozda. Pokrajina na obmocju Ma­rezig in bližnjih vasi pripada najvišjim predelom tliš­natega gricevnatega sveta v Slovenski Isrri. Por nadal­jujemo po slemenski cesti proti Rajcem do Pomjana, kjer se odlocimo za asfaltno cesto do razpotegnjene vasi Šmarje, ali pa za gozdno pot. Iz Šmarje je lep razgled na Koper in širšo okolico. Gremo skozi vas do križišca glavne ceste Koper~Oragonja,jo preckama in se pocasi vzpnemo do strnjene vasi Gažona s cerkvica sv. Petra, v kateri je glagolski napis iz leta 1470. Nato gremo mimo nogometnega igrišca, od koder se nam zopet odpre pogled na Koper z šir.šo okolico, proti razloženemu naselju Baredom, od koder je zelo lep razgled na Izolski zaliv. Pocasi se spustimo proti Ja­godju, precka mo glavno cesto Koper-Portorož in gremo proti turisticnemu kompleksu Belvedere, priljubljeni izletniški tocki s cudovitim razgledam na morje. Gremo mi mo kampa po cesti do kmetije Ronek. Pred njo nas pot pripelje do cipres, ob katerih se spustimo po potki med J~ivami in vinogradi in naprej mimo hiš po cesti. Preden se zacne cesta spušcati v dolino, zavijemo na shojeno potk o med sredozemskim ras gem nad zalivom Sv. Križa proti rticu Strunjan. Od tod se spustimo proti zdravilišcu Strunjan do parkirišca, do našega cilja. 
PREHODNOST POTI Pot je prehodna pretežni del leta. Pozimi je treba v primeru snega povprašati na informacijskih tockah in drugje na poti, predvsem na odseku KozJek-Ilirska Bistrica. Pot vodi vecinoma po ob~udenem svetu, in ker je na~ menjena popotništvu. se ogiba velikim višinskim razli­kam; le prehodu cez Slavnik se nismo mogli izogniti. 
Tstraje podrocje, kjer vodi pot skozi mnogo naseli" in po 8sfaltirani slemenski cesti. To pa zaradi tega, ke~ je vecina kolovozov in potk speljanih iz dolin na hribe prehodnost cez pobocja pa je izredno majhna. · 
PRESKRBA IN PRENOCEVA~JE 
Prenoceva1~e na pori je možno v planinskem domu na KozJeku, Slavniku, hotelu Turist v Ilirski Bistrici. v gostilnah ob cesti Kozina-Reka, na Pomjanu, v Stnnt­janu. Prenocišca, ki so najbližja poti, so omenjena v knjižici, izdani za otvoritev. V sili paje na poti mogoce naj ti tudi zasilna prenocišca. 
OZNACITEV POTI 
Pešpot je zaznamovana z markacijami (rdec krog z nnneno piko). Potrebno bo še dodati kažipote, smeme triko tni ke, mednarodne tablice, razne opozorilne table. Pretežni del je dobro zaznamovan, kljub temu se bod9 verjetno našla mesta; kjer bo treba oznacbe popraviti: 
ŽIGI 
Žigi naj bi bi Ji na naskdnj ih tockah: KOZLEK -koca ILIRSKA BISTRICA-hotel PREGARJE-Prega1je 5l ,Kapelj DJMNICE-kamniti zidek SLAVNIK-koca HRASTOVLJE-pri cerkvi POMJAN -gostilna STRUNJAN-zdravilišce 
OSNOVNI PODATKI (ocena): Dolžina: 73,5 km Trajanje: 24 ur 30 minut 
;!!t!f~t:~~;~~!~~~
{tJ!!!~~~~~, ~s~~~~~·~~~~~~~~ 
:;)
';_:
·,:,_ 
·.·::;. 
-' ;> " .>~-~.~~ .. ~-~/f:':·~~ :.':· 
Skica poteka dela pešpo[i E6: od Velikega Snežnika do Strm~ana 
GozdV 56 { 1998) 3 
Društve11.e vesti 
oruš vo študentov gozdarstva se predstavi 
Društvo študentov gozdarstva (DŠG) je nevladna, 
o . 
eprotitn!l organizacija, ki je bila ustanovljena leta !990 nn pobudo študenta Miloša Kecma1.1a. Namen drušMljc <;oclelovanje pri izvenštudijskih dejavnostih, 
ovezanih z gozdarstvom doma in v tujini. p že ob ustanovitvi smo se pridmžili mednarodnemu združenJU gozdarskih študentskih organizacij -JFSA (lntemarional Forestry Students Association). Od ta­kra! redno sodelujemo pri vseh mednarodnih aktiv­nostih in se udeležuj emo mednarodnih srecanj, ki jih vsako leto organizira lFSA. Lansko lero je srecanje potekalo med J 3. in 27. septembrom 1997 v Južno­afriški re publiki. Naš o državo so za s ropali trUe pred­sravn ik i. Na simpoziju narn je bi lo zaupano zastopstvo zn JFSA v Evropi, obdržali smo tudi funkcijo 'Ex­chnngt: Program Cor.1missioner', ki ureja delovno prakso n vse clanice IFSA. 
Poleg udeležbe na mednarodnih sim poz ij ih vsako leto orgatHziramo izmenjalne tedne s kolegi iz dntgih evropskih držav, naši delovni tabori so v tujini postali ena od bolj priljubljenih aktivnosti JFSA in so zelo dobro obiskan i. V o kvi ru dmštva potekajo tudi d m­ž.~bna ~rccanja s predavanji, ki jih vodijo naši kolegi, ali p<1 na željo clanov povabimo v goste druge preda­vatelje. 
ObYestili clanom ZGDS 
Naše delovanje skušamo razširiti tudi na sodelo­vanje pri ekoloških in gozdarskih projektih. Tako srno pomagali pri obnovt Cigletjeve pešpoti (E6) ter Resslo­vega gaJa. 
Tudi v letošnjem šolskem letu smo si zastavili am­biciozen plan. Tako smo že v oktobru organizirali iz­menjalni teden s študenti iz Španije, naši študentje pR so bili na povratnem obisku na Finskem. Nadaljnji nacrti pa so*: -organizacija 'Vecerov društva', -vrnitev obiska španskim študentom, -organizacija novega izmenjalnega tedna s študenti s 
Hrvaške in iz Italije, -vrnitev obiska hrvaškim študentom, -sodelovanje pri 'Sarajevo project', -organizacija mednarodnega delovnega tabora, -udeležba na simpoziju IFSA v Gani. 
Za uspešno delovanje in izvedbo nacrtov potrebtue­mo podporo. Zato prosimo n.tdi vas, spoštovani bralci,~ k?.kršnokoli financno, organizacijsko ali materialno po­moc. Vse, ki bij ih sodelovanje pri omenjenih C~.krivnostih -zanimalo, naj se obrnejo na avtorja tega prispevka. 
Predsednik DŠG Aleš Poljanec 
Jesensko posvetOvanje ZGDS na temo Poškodbe sestoj ev in gozdnih tal je bilo na zadnji seji 10 ZGDS odpovedano. Razloga sta dva: 1) clanstvo sen\ o glasilo na prvi poziv za sodelovanje s prispevki in 2) Ministrst­vo za ;~:nanost in tehnologijo posveta ne bo financiralo. Teme se bomo ponovno lotili, ce bo zanimanje za po­škodbe v gozdovih zaradi pridobivanja lesa naraslo. 
Dr. Boštjan Košir 
Uredniški odbor Gozdarskega vestnika je na seji 23. aprila 1998 sprejel naslednji sklep: Kljub odpovedi posvetovanja "Vplivi p1idobivanja lesa na sestoj in gozdna tla'' se pripravi posebna številka Gozdarskega vestnika s to tematiko. Doc. dr. B. Koši rja, kot vodjo projekta, se zaprosi, da ob koncu junija J 998 prid ob j 3-4 pri spev ke na to temo. Objava prispevkov v Gozdarskem vestniku bo tudi vzpodbuda za pripravo posveta s to vsebino v letu !998. 
Uredništvo Gozd V 
·Opomba uredništva: Druš1vo študentov gozdars1va je v zncetku leta prevzelo tudi skrb za dvig bralnosti in norocc:nosti Vestnika med ~rudenti gozdarstva. Rezullati so spodbudni, o njih pa bomo porocali v eni izmed naslednjih šrevilk. 
GozdV 56 ( 1998) 3 
Kadri in izobraževanje Petindvajset let študija krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti 

Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani se je fom1alno zacel študij krajinske arhitekture z letom 1972, ko je Univerzitetni svet potrdil dveletni podiplomski študij z naslovom magister kraj inske ar hi tek ture. Nekaj let kasneje ( 1976) je bila pripravljena zasnova dodiplom­skega štiriletnega študija na osnovi spoznanj in izlru­šenj s podiplomsko šolo. Pripravila jo je skupina ma­ticarjev, ki jo je imenoval Pedagoško-znanstveni svet BF, sestavljali pa so ga profesorji BF (dr. Andrej Ho­cevar, dr. Dušan Mlinšek, prof. Dušan Ogrin in dr. Kazimir Ta nna n) in drugjh fa kuJ tet (dr. Zdravko Mli­nar, dr. Igor Vrišar). Nastanek študija urejanja krajine sovpada s casom, ko se je vse bolj cutilo pomanjkanje stroke, ki bi zmogla dejavno sodelovati v nacnovalnih, pripravljalnih fazah urejanja prostora s tem, da bi vanje vnašala spoznanja o možnih posledicah za prostor in da bi o tem hkrati oblikovala stališca varsrva narave in okolja s sprejemljivejširni alternativami. 
Oddelek za krajinska arhitekturo Biotehniške fa­kultete je 25. letni jubilej obeležil z: -izdajo jubilejnega zbornika "Kraj inska arhitektura" 
in -organizacijo konference "Varstvo krajine v Sloveniji''. 
V zborniku so zbrani osnovni podatki o razvoju oddelka, nosilcih izobraževanja. vsebini študija \n opravljenih nalogah s tega podrocja. Cetrt stoletja je že primerna doba, da mlada stroka oceni dosedanje delo: "Ali so se uresnicila pricakovanja in alije mogoce od nje pricakovati, da bo kos zahtevnim nalogam, ki se za prihodnost napovedujejo v s lo venskem prostoru", kot je navedeno v pred govoru ju bi lej nega zbornika. V tem obdobju se je na podlagi 1 O. razpisa dodiplorn­skega študija (razpis je šele od 1995 leta vsako leto) vpisalo 312 slušateljev, od katerih jih je 87 diplomiralo. Podiplomski študij je vpisa lo 62 slušateljev razlicnih profilov (arhitekti, gozda1ji, agronomi in inženirji kra­j inske arhitekture), od katerih je z ak lj ucilo podiplomski študU 15 slušateljev. V tem casu so bile opravUeni dve specializaciji in 4 doktorati. Vsi diplomanti so našli zaposlitev v širokem razponu nacrtovanih možnosti in še naprej se odpirajo mesta na novih podrocjih. Odde­lek za krajinsko arhitekturo pri BF danes sestavljajo tri katedre: 
-katedra za krajinsko arhitekturo, -katedra za krajinsko planiranje in -katedra 2a krajinsko tehniko. 
Kot organizacijska enota za raziskovalno in nacr­tovalno delo na podrocju krajinske arhitekture deluje še Inštitut za krajinsko arhitekturo. 
Konferenca s tematika "Varstvo krajine v Sloveniji" 
24. in 25. oktobra l997 v Ljubljani na Biotehniški fakulteti je bila združena z razstavo pomembnih dd s podrocja urejanja in planiranja krajine, izdelanih v te obdobju. 
Uvodni del konference se je zacel s slavnostjo, saj so zbor poleg ministra dr. P. Gantarja pozdravili !udi predstavniki Univerze in pri študiju sodelujocih fakul­tet. pa tudi predstavniki državnih institucij, ki aktivno sodelujejo z Oddelkom za krajinsko arhitekturo. Pro­dekan BF prof. dr. Lobnik je podelil priznanja vsem zaslužnim, ki so sodelovali pri organiziranju študija. 
V dveh dneh posvetovanja je nastopilo 24 preda. vateUev. Zajeli so zelo široko problematiko varstva kraji ne, kij o lah ko združi mo v sledece tematske skl<r pe: -študij krajinske arhitekture med vceraj in jutri, -zakonodaja in prostorsko planiranje ter kraj ina, po­
vezana z njim, posebna obmocja in integralno obli­
kovanje oko Ua. -konceptualna, metodološka varstva krajine in vpra­šanja teritorialne in bimske raznovrstnosti, k.rajinsk ekologjje in ranljivosti okolja; -varstvo krajine v okviru varstva narave, vodne kra­
jine, urejanje gozdnega in kmetijskega prostora i 
kulturne dedišcine; 
-presoja vplivov na okolje in problematika varovanj mestne kraj ine ter konkretna primera vars[va krajin na Dolenjskem in v Prekmurju. 
Udeleženci posvetovanja so prejeli pismene pav zetke referatov, celotni referati pa bodo objavljeni v posebnem zbomiku. Tematika je zanimiva in povezana z delom gozdarske stroke, ceprav smo bili prisotni z dvema referatoma Je trije. 
Mag. Janez Pogacnik 
GozdV 56 (1998) 3 
Po sleddt Rimske ceste 
A.J1dr.:i 1 )( Jlll< 1 . ~~~~tw rl Rl ll~ l 1\ ., ~ 
CESTA-OBJEKT VECNIH NASPROTIJ 
Cesta je: usodno povezana z življenjem cloveka. Že od davnih ctlsov je clovek gradil prometne poti. ki so mu omogocile lažje gibanje in tov01jenje blaga. Pro­metnice"~ ohranjajo kot zunanji, nfljbolj vidni zapis ~ospodnr!;kega in kulturnega dogajanja v dolocenem ~rostonl in casu ter preživijo mnoge cloveške gene-
r~~cije. Le v redkem objektu, ki je delo cloveških rok, je nakopicenih totika nasprotij, kot prav v cesti. Poznan je i"Zrek 'Via vita', ki izhaja še iz rimskih casov in pa lAtinsko pomeni 'Cesta je življenje'. In res, cesta lahko pomeni n dolocen kraj, mesto, za posamezno domacija življenje, ker daje možnost za obstoj ali celo gospo­d~trski (azcvet. Isti izrek pa lahko preberemo tudi po it<~lijansko. seveda z drugacnim naglasom, vendar dobi povsem drugacen pomen, in sicer' S tr an z živ lje nj em· (DOBRE 1979). Žal tudi takšen izrek velja za cesto, saj ccst3 prinaša hrup, nemir in v zadnjem casu vse prc:pogo::;to tudi smrt. Cesta simbolizira še druga na­sprotja. Po njih so nekoc drdrale bogato okrašenekra­ljcvskc kocije jn po istih cestah so hodili in ob njih umirali tudi beraci, Po cestah so se pretakale mt:~rerialne itJ kulturne dobrine clove~tva in po istih cestah so korakak tudi vojaške horde, namenjene osvajal nove kraje z ognjem in mecem, 
Rti\'lSKE CESTE-ODSEV MOCI RIMSKEGA 
!:\1PERJJA 
Rimski državniki, ki so bili hkrati tudi vojskovodje, so se dnbro zavedali, da morajo, ce hocejo utrditi svojo državo in razširi(i svoj imperij, zgraditi solidno omrežje prometnih poti. Prav Rimljani so postavili temelje razumnega pristopa k oblikovanju prometnega omrežja pon<1cclu-ohraniti vse prometnice, kijih je mogoce uporabiti, premišljeno in solidno zgraditi nove z jasnim ciljem, in kar je najpomembnejše, vse upo­rabljane prometnice tudi dobro vzdrževati. V tem so bili Rimljani pravi mojstri, še danes vredni posne~ ma1~a. Rimske ceste kol tedaj edine zanesljive promet-
y 
Doc. mag. A. D .. dipl. inz. gozd., Laknerjeva 1, 1000 Ljublj~nJ, SLO 
•· M(lg. R. R., dipl. inž. gozd., Gozditrski inš1i1ut Slovenije. Vccnn pot 2, l 000 ljubljana, S LO 
Zanitnivosti 
ne vezi so bile namenjene predvsem za hitro in nemo~ teno premikanje vojske z vsem pratežem, hitremu pre~ našanju pošte, trgovcem in potnikom. Da bi lahko slu­ži le svojemu namenu, soj ih gradili cim bolj ravne, po naj krajših smereh in ce se je dalo, po razgtednem te~ renu. Na nevarnih mestih so bile zavarovane z obrambnimi okopi. Podobno, kakor danes stojijo ob avtomobilskih cestah bencinske crpalke in gostišca, so tudi ob rimskih cestah zgradili oskrbovališca za vojake, potnike, konje. Obcestne postaje so postavljali dan hoda vsaksebi, razdalje med nj imi pa. so oznacevali obcestni kamni-miljniki ( l rimska milja= 1,48 km). Najdeni milj niki še danes sporocajo mnoge dragocene podatke o nekdanjih cestah. 
VeUa omeniti, da so Rimljani 2a svoje ceste vodili za tiste case dokaj natancen kataster in karto cestnega omrežja, ne toliko zaradi evidence cest, kot zaradi ucinkovitega prometa po njih. Na višku moci rimskega imperija (sredi 2. sto\. n.št.) je omrežje glavnih cest (itinerijskeceste) obsegalo skomj 100.000 km, oziroma bi s temi cestami lahko vsaj dvakrat obkroži li Zemljo okoli ekvatorja, z vsemi (imskimi cestami pa kar de­setkrat (SCHREIBER 1961 ). Danes se cudimo, kaka so mogli zgraditi in obvladovati tako obsežni prometni sistem. No, povedati je treba, da jim je to omogocil cas, saj so Rim lj ani svoje cestno omrežje gradili in dograjevati polnih 600 let, brez zaznavnih reorganiza­cij ski h pretresov. Pri nji ho vem delu jih je vadi la misel. da bodo vecno obvladovali svoj imperij. Zato so tako širokopotezno nacrtovali in tako solidno gradili. 
2.1 Gradnja rimskih cest 
Zanimivo je ugotc:Jvljati, kdo je gradil rimske ceste in na kakšen nacin. Znano je, da so Rimljani imeli številno in dobro izllrjeno vojsko. Vojskovodje so ve­deli, da morajo biti vojaki vedno zaposleni. Kadar rimske legije, ki so štele po 5000 vojakov, niso bile na bojnem pohodu, jim je bila gradnja cest najboU pri~ merno delo, saj so te ceste služile prav njim. Rimljani pa so imeli tudi posebne vojaške oddelke, ki so v pri­pravi na vecje vojaške pohode vnaprej izboljševali obstojece ceste. Poleg vojakov so jib gradili tudi do­macini v podjannljenih krajih in vojni ujetniki. Nacin gradnje se je v rimskem obdobju spreminjal oziroma izpopolnjeval z izkušnjami. Sprva so obstojece zemelj-
GozdV 56 (1998) 3 

t.t.e pot. le ucmvah r potlpln_lem !iflltnOU n& mth k~h r.rt~.clth 5C' Zf"Omlt planil zcml;e n11prt1 dodlh 1pno lil La~IJ do!:-tli ~ri-v pOdlag<• .ta bmr•ilo nuutJt 
\' kamej~Cill Ob•JCtbJu S<"' b<olJ Obt~ l l'let\jl!'tl<' te-ste t' Vtae ~ l ri!I~I C ') tlnk'ovalt ~ k;tmnitun lj'ln\~2rll1 '\aCm gradnJe 071r(\rr.• :rgradbo \'OZc ~ca ~o prtlA$tA).:th nmtl· nosil t~Rn.t. matcnulu ln JC" bli nil ~o+olto m pomenu \:Ctk {doloccntk 1'!' ht\o vet kaLcront t.UtJ. Vol c ~co: A3J ho l1 1'(1111<111 boo b • eSI J' b< lo lSUJ<'IO 11\hn h pl.>;u. sknpmc dehe1•f'IIIJC lnJ~la (tla do (11<"81 t'fl('lrl Gra riii:!IJ 1 r~M ~a ~ r..t\ nil.lt Jk": pt"l<ehn•h ptetips\th ~7 R1m:a. ki SO dnl()l:Dit kom.u•ckcijo \'(: ? 1.~.!J 1,1 f'f"•llliiT•O'JlO \1".'\10 ~es te: . ~mna 11."111\kc -:este je bd3 rcJvtiiiU oel rlj ~n e~a nw1e11i rt.li~'4111"1'C'''bnc:j.k ;,.U btlc ftttJk:: t:o::lo 6 -1 
l't\e'{(O\'. 
J RtMSKr ('FSTr. '(A SI .OVI::\l:)( I:M Ql.f\IIJl" 
S .StrjCn!Ctn ll niSkC !:~ impi'rlj11 pJHII ')(\>::rovzbodu j~ utcmhe U;sndnje SI-JvclHJt' pnSltJ pod oh laM l ur.:.l c dri;ue (\ )'l~ttku J SlOJ. r.n SC) 1n C:.UI IO\.' njl!j skotaj ~!lot S(CI~IJ \'lem Obdoh)U .~ bti(l tU k lltC'mlji n«!pQ S<OO"'' \~IJlKQ>()\' Il\'J)<IlJ<lo:IIISII'(oJ JIJil"A\Tol'o, \Ojask•. k t<lr.•mn.gru.~~k r.l nm«<' d"'.&\'t' il ar _Je ldpYU•ln ne•na1<1 iltdt prav do dana~n)lh l'-liJO\ 7..aradtt2'Jen'IM pmnembn< l<!m ljepisne le,:_t' 11\Cd Id ko prehodnun Q_nf(')\'jCM1 Alp .n Jadran:o:.kih rnrUJCin 1' <IZemljc dan~~­MJe SIC\-CMI)C predstavljalo nckukicn prag ali m o~u ~t.c , 
, .. 
prd~ kotcrt:ga :;:() Ru1'11J3fll rtf, ·:a~a : t tnl<~i:leJeoh vllt· do-..-.a.Jt ;>okrattne do Don-11\G '" Lmc&i! ; nort~ Pc'Jgled o~ tcmiJCI!td SlovC'TltJC z ''nuntml nmsktm1 tr:u.li'Di ISh .. j 1), l'tbtl."• <adl.~t•l te\Q ~to Ctt.JOO Omt~)l(.' pr<~nroiJI\'0 p<>dobnos< ""'d Jl')ldoo·.gl.-noh<atiw rtar.~L1\1 1 m1 avmce~tam 1 R•md:'1 n.ali'IC"'•:.alnc-e$1 10bih odi 1C111 fraseru 1 n :;(l pn IHIS: odknl 1 r. t~Jpe"'mc.mhrte.~le p1ornc:nc )men Jn prehode (m1 (ll•mcr Tro)ane} Ko&h ti,r..ddt JIVtvtuQb,l~o cato l.Ju~ IJana · Za.~re h. \11 $t rw ,,,~,h mt>'Sti~. pod "'"J' paklllal, s~rb11o 1lotau 
ko\mrt r.wn~l lt"'st( t:tstt 1'l'J'ft4 :ha rt~ Iti Tudi lciAILkG.s.l!ke, rw'i"llCJC' pnu.hno lihT llt-(t 1n ~~4 n\WdliUIC'tlC nam ~kll.t: IO n"•ZIBlk:!itetr, ino • lralll nm>lt.e ~.:<:,le kar ,c 110) 1c11:nu ua~am oCem nl.flto, 
• OST' 'OJ<I RI\1SI(f.(ESTE V PODKORE"U ~~~ t;ORE:-.JS KE~·I 
C ('pra .. je 1.: nm•ltc•Yt ob&Jt\ju ta m.k k11tc tw>~ 1'1\IO prt.~t) cest \() ~ d~"~ <llll~'•j • h dnt <ah! IUttlt ot.~ lnii ~ I'.I!J:tlh r.d~t~k .. w Ir. n3 tf)d1th nt(:ST•h Eno tahh Al l~ tudi r.a vn.:;jo (•odkr.ttn nm GorenJske1n (s.llkn 1) lc.jer te k danes dooro \'l.r1cn oko It pet:;to l'nf:lr'rl\ dtliS t'dsc~ 1'1C'kd.inJC nm.s.kc cat.c:. lt tc prckc· 1\.oren,k.<.r.a .~J~ pt)\'f!'J'o-..~1• Goccntlk~ t" ZIIJ:).\.c doltna O tm11 pr l11)(! n~ po'S.t"lltZntt. mQIIh •, ln'O ~lo vklcuno ""Ol~ 
h:r :.dvžem \Cc!Jt kamm. ~ sl-:do"1 kolcmtc Ct.hh 1};; 
R..rnlJ:stH so ze ~o ~lune od'ieke <~lliekov'l))i) kJnru~ 
ZanimiV<) s ti 
. . lo~catn, ;~li vecjimi kamni in vttnje vklesali okoli unll P · d b. d · ž · · 
, cm široke kol~sn1ce, zat~, a l, pre vsem pn ~o nJI 
0 
-r. dol prcrrd1lt zdrs vozila (FRELIH 1 988). NLJ zelo 11 ~\Znil~ 11h so na zunanji strani ceste naložili vecje 
1 1n 6 
ncvanite bloke. ki naj bi varovali vozove in voznike v kmn . . . . N k -· 
'1 
. eru ce b[ vozilo liStO IZ t1rmce. a ta nacm so 
prilil , . . . . . 
. .. (fra: eni posamezm odseki glavne nmske ceste, k1 
bl 1 1 z~ J . . . . . .. .. z Htuši(:c povezovala OgleJ (Aqutle1a) 10 LJu­
Je c". bljano (Emona}. verjetno ~o sledi kolesnic na cesti v Podkorenll nastllle z;lr<1dl obrabe ka~na pri v_ožnji ~oles z želez­nimi obroc 1. ne pa za rad 1 v k lesamh mn 1c. Ohranjc11i odsek trase nam odkriva osnovni princip, kilko 50 Ri1nljllni trasirali in gradili ceste v težkem, nev~tmern gorskem svetu. Cesto so polozili, ce je le bilo nogocc. na položnejšo polico, zelo strme nevarne 
1 predele pil ~o premagali z velikim (podolžnim) nak\o­
0001. Pogu~lO so jo vklesali v živo 
skalo. Tako speljana trasa je bila tudi ugodna z.:~ takratni promet. saj so s wvori naložene vozove vek li konji, ti pa so na krntk1h razdaljah sposobni pre­magati rudi velike klance, ce strmini sledi polo.Z.nejši odsek trase, da se vp(ežnc 7.rvali lahko odpocijejo. Po­membno je bilo, da so s stnnimi ce­stllmi hi{ro p1·emagal i težaven teren in 
s.l obenem ·Lelo skrajšali pot kar je bi lo pomembno za daljinske ceste. Kako srnne so bile rimske ceste v gorskem svetu, je clobro vidno na podolžnem prere111 trCI~e v Podkorenu (grafikon 1 ). Trasa se na razdalji 670 m dvigne kar za 108 meuov, torej je povprecni na­klon lo %. posamezni krajši klanci pa so strmi tudi do 25 %. 
Podoi7.ni prerez trase tudi kaže, ka­ko hitro se nakloni spreminjajo in da smnemtl, sicer kratkemu klancu, sledi položnej~i odsek ceste. 
Rimska cesta cez Korensko sedlo je znana še po dmgih zanimivostih. Ne­kateri 7godovina1ji d~mnevajo (Zgo­dovin.a ce:;t na Slovenskem 1972, str. ()O), rla so cesto gradi 1 i v casu, ko se je vojsko\ udja in prvi rimski cesar Gaj Julij Cez.(lr pripravljal na osvajalne. po­hode v Podonavje. V letih 59-57 p. n. šr. je zaeel urejati poti cez alpske pre­ska sedlo. Dalje nekateri viri (GREGORIJ 1994) omenjajo, da st<1 po tej cesti leta 868 potovala celo slo­vanska apnstola Ciril in Metod, namenjena v Rim. [n še ena zanimivost. 22. junija 1561 naj bi po tej cesti potoval tudi Primož Trubar, ko se je vracal iz Nemcije . 
5 SPOROCILA RIMSKIH CEST ZA DANAŠNJO RABO 
Tukaj predstavljeni odsek rimske ceste v Podkorenu ni le ena od lokacij za nedeljski izlet, ampak je možni okvir za razmislek o današnjih infrastrukturnih posegih v prostor. Ko opazujemo ostanke, drobce stvaritev nek­danjih kultur. se lahko zamislimo ob dejstvu, d<:J so se zn1šili mogocni imperiji, ki so bili v svojem casu videti vecni, spreminjajo se ideologije, temeljito opravljeno delo pa preživi vdiko cloveških rodov. Nasprotno, 

laze, mcd njimi tudi cesto cez Koren-\l 1k.·t ::: : Sledovi kolesnic -spomin oa živahno rabo rimske ceste v 
Podkorenu (Foto: R. Robek) 
GozdV ss (1998) 3 187 
Za11in1ivosti 
120 60 
--Naklon trase(%) DVišinska razlika (m) 

100 80 
m 
60 40 20 o 
t? N o 
~ "!. "!. c::: 
M --,., "' ~-co ... "' "' oo o "' ,.._ 
,.._ ,_ 
<O "' "' o N ; N ,., o .,. <'") 
"' " N "' ~ ~ "' 
N N 
"' Stacionaža (m) 
,.._ .., ,.._ .., 
~ ,.._ ''"'' 
., N ,., ..... "' .., "" 
., .., ~-.". E­
O-N o 
., 
U')U')U') <O "' ~ "' ~ 
"' "' 
Cirati l.:o n 1: Podolžni prerez in spremembe !lakloJla trase rimske ceste cez Korensko sedlo 
so 
40 30 % 20 
10 
o 

polovicne rešitve povzrocajo glavobole takratnim in bodocim generacijam. 
Gozdarskega inženirja -nacrtovalca in usmerje­valca odpiranja gozdnega prostora in njegove rabe -lahko sprehod po trasi rimske ceste opomni na ponov­ljivost zgodovine in vsestransko zdrami ob spoznanju, kako dolgorocne so lahko posledice njegovih odlocitev. Spomni ga na vitalno povezanost med prometnico in prometnim sredstvom, na kar v novejšem casu, ob 'ad­hoc' rekonstmkcijah in prekategorizacijah vse preradi pozabljamo. Že mogoce, da so cenene rešitve spre­j em lji ve za prometne kapi 1 are, vendar je potrebno tudi tam posege presojati v luci vseh ciljev gospoda1jenja. Vsak odsek je del omrežja in šele celovita obravnava vsega omrežja lahko vodi do kakovostnih odlocitev. Še tako kakovostna odlocitev v danem casu bo ob spre­membi ciljev in tehnološkem razvoju oujno zastarela, opredmetena odlocitev pa bo še dolgo ostala v prosto11.1 kot dokument naših pravilnih ali nepraviln)h odiDcitev. 
Ob razmišljanjH o stvarnDsti v slovenskem goz­darstvu ne moremo mimo gorece želje, da bi vse sno­valce in režiserje bodocih odlocilev na podrocju po­
f88 
trebnega vzdrževanja in dograjevanja gozdnih pro­metnic povabili vsaj na ogled h kateri, od še ohranjenih rimskih cest pri nas, ce·ne mdi na premislek o njej. Menimo, da bi bil odsek rimske ceste cez Korcnsk~ 
sedlo kar primeren za zacetek. VIRI 
DOBRE, A., 1979. Cesta v gozdu kot gospodar5ki objckl in tujek.-Referat na študijskih dnevih ·Tuja telesa v gozdna kraj ini·. tipkop1s, ~ s. 
GREGORIJ, J., 1994. Rimska cesta v Podkorenu?-Gea. J. s. 50. 
FREUH, M., 1988 . Komunibcijski sistem v prazgodovim in <:~ntiki na primeru logaške koLI ine.-V: Mladinski raziskovaltu tabor Logatec '88, Zbornik porocil razis kova lnil1 skupin. Obcinska konferenca ZSMS Logatec in obcinska raziskovaln skupno~t Logatec in mes1na raziskovalna skupnost LjubljaM s. 10-50 
SCHREIBER, H.. 1961. Simfonija cest.-Ljubljana. Cankarjtva zalo1ba, 400 s. 
---, 1972, Zgodovina cest na Slovenskem.-Ljubljan'a. Republiška skupnost z~ ceste, 304 s. 
GozdV 56 ( 1998)3 

ozda r ·ka , ·ozila SCANL\ 
Scmtio (.'f/ AB sodi med najpomembnejše svetov11e · c.u·ofn: teikih tovornih vozil, m·tobusov ter indu­
proJZ1' . . . . . . . 
• ·i'skih i1; Jatlt;skJh motO/jev. V n;e/7/h tovarnah po ~(1 ~ k' 'k. . l ., 'bl'" 
Evropi ili Lu1i11s 1 Amen_ z ;e za?os_ em 1. ?n Jzn_o n 000 Jj11di. Scaniaje tud1 eno na;bolj doh1ckonosnzh --d.eti; " .n·ojem sekTorju. Svoje izdelke prodajajo 
por; J d 9~% · 
približno ,: s ro drtava 1 po svetu. o tega ::> o zunaJ 
Svedske. . SCANlA CV AB je lansko leto ustanovtla podruž­nico tudi v Sloveniji. Scania Slovenija d.o.o., Ljubljana ·e rako podjetje v 1 OO% lasti tega znanega švedskega ~roizvaja lea M~d predno~tne nal~ge podj_etja sodi predvsem šmtcv 1n poso~ob1t~v selVJS~e mreze. ~anes iJU(l Scania \. SlovemJt ze tn pooblascene serv1se (v LiubUflni, Kopru in na Ptuju). Z marcem letos pa smo u~edli rudi ul:inkovitejši sistem dobave rezervnih delov, 
k.i omogoc:1 dobavo rezervnega dela v 24 urah. S tem se je c<~s popravila obcuno zmanjša l. 
0<'1 bi predstavili gozdarska vozi la in jih približali !udi slovenskemu kupcu, smo v Sea ni i S loven ija pri­pravili v e1prilu predstavitve gozdarskih vozil Scania. Na teh predstavitvah smo udeležencem predstavili goz­darska vozila, sami pa so imeli t1.1di možnost preizkusiti dve vozili, ra? licnih konfiguracij, v pogojih delovanja. 
likušnje Sranie 
Skandinavski gozdarski transport je zaradi primerne ucerlitve glede dolžine in teže med najbolj ucinkovitimi na sve lu. Tako tovornjaki kot tudi pri kol ice so optimi­rani glede nosilnosti in gibljivosti v gozdu. Zaradi omejitev naJvecje dovoljene dolžine in teže je vecina rransporra v gozdarstvu izven Skandinavije omejena na skupno dolžino 18 metrov. Najpogostejši so tovor­njaki s konfiguracijo koles 6X 4, v srednji in vzhodni Evropi pn dominirajo tovornjaki s pogonom na vsa kolesa, predvsem zaradi hribovitih podrocij in slabših 
cest. 
Kot eden najvecjih svetovnih proizvajalcev tovornih vozil ima Scania dolgo rradicijo razvoja gozdarskih voLil. Gozdarska vozila Scania so zasnovana za prevoz rcžki~ tovorov in ne tovorov z vel iko prostomino. Ker pogosto vozijo po slabših cestah, so mocni, robustni in lrpežn i, ne glede na spec ifi kac ije ali uporabljene sestavne dele. Gozdarska vozila Scania odlikujejo ro­bustnašasija, ki omogoca prevoz težkih tovorov, mocni motorji in visoka zanesljivost, kot tudi nizki operativni 
Predstavljajo se 
stroški navkljub težavnim pogojem dela. Izredno udob­je, ki ga ti tovomjaki nudijo vozniku, in izjemna varnost vozila sta preostala faktorja, ki Scanio postavljata v sam vrh gozdarskih prevozov, k temu pa so pripomogle izkušnje švedskega gozdarstva. 
Izbira pravega vozila 
Cvrsra šasijaje osnova prevozov v gozdarstvu. Za­radi tega Scania nudi široko paleto mocnih tovon~akov razreda Cin G. Ta tovorna vozi la so hkrati tudi osnova za razlicne nt1dgradnje, ki so znacilne za razlicne trge. Sodobna gozdarska vozila so zasnovana tako, da do­voljujejo visoko skupno tezo, ob nizki teži samega vozila. Vendar zanesljivost ne sme biti ogrožena, nav­kljub težkim pogojem, ki mnogokJat mejijo na nemo­goce. Tovrstno ravnotežje je težko dosegljivo. razen ce ima kot Scania dolgoletne izkušnje v tovrstni pro­izvodnji. 
Razred G 
Scania je rnzvila tovorna vozi la s konfiguracijo koles 6X2 s parabolicnim vzmetenjem za normalen gozdarski transport na dobrih cestišcih. Te šasije so preproste in cvrste, kot take nudijo osnovo za stroš­kovno ucinkovit transport. Za zahtevnejše naloge je na voljo konfiguracija 6X4. Scania nudi poganske osi z enoj no redukcijo in tandemsko dvojno os, ki je zasno­vana tako, da tovorna vozila zlahka prenašajo obreme­nitve. 
Razred C 
Gozdarski transport pa velikokrat zahteva pogon na vs?.. kolesa. tu gre za tovorna vozila razreda C, ki so primerna tudi za transp011 v gradbeništvu. Zadnje osi -enoj no reducirane ali take s stranksim prenosom-so na voljo tako pri 4X4, kakor tudi pri 6X6 konfiguraciji. 
Varnost na cesti 
Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na varnost na cesti, je zavorni sistem. Kljub velikim to­vorom in obremenit vam, ki so jim izpostavljene, mo­rajo zavore vedno delovati brezhibno. Scania že leta vlaga veliko sredstev v razvoj zavornih sistemov na težkih tovornjakih in je tudi prvi proizvajalec, ki je vpeljal elektronski zavorni sistem (EBS) z disk zavo­rami. 
Gozc!V 56 (1998) 3 189 
Pn::·d ,.:;t avlj:1jo :-;(' 
San111 1r rJZV I h~ tuJt tc.titrdcr, ki lt' \'grajen v m,n. Jalntlt m tma ~h:u tluc tmcltgcutne iunkC&Jf!, ki mocno JlbOIJšajo l3ko ~,~.~~,mm l k.ut ucilJhJC pri ... ol.11,j1. l~ c1ardcr n• mot~'"a ltavot!l k• ju vu.mik ot'3 up~o\"l jg s J>C'dalom z~q:.re . prt'f!rt))(() l\'Qt ita najt.oh~ t1x>n1"'1 • H l3VI)J'J)i sis1em na lt ii~u. NM S•SIC1l1 t<IOtdrtJil uniJ lud~ u,gOOe.n o:pliv na go~poduno~t v(\7110 Je ltihe'-. kar t><>f'ner.i. da jC' lahko llWtlf Jt't)•. t,.il)ul)-' ll\•O• ~ 't zm1mj~na na 
0"•11JinlUI11 
Okolju prij11na ro,·onu \ Orila 
To\'iR11JHI XAn11 t.tpolnJUrreo 7.ahcC\(: Llsm•~m· p.1 milah opcnt!'.-nJJI st~1h 1r1 7Jhl.c\'C. ohl3.~n . 11 po~ 
~ tav l,t ajo rMJU' 11• cd ru !Ic • prtrl\'H!tn &led(' ltpu.šJt.~ pJini.)Y ln lli'U!')II lf' YdJII IUdi /), gc11dm k ~ VOlj 
Ccludt M' 1liJ~I I!"'OIOI JCV vu ru ZV15:UC:JO. Jt Sc.aJ~~ UipelfJ VITIC'JiU C'JnllljC llpul.n1h pii OO"·. fi(' tU b1 fOtlfiC\ nega1iltO vpi:·, na IIUPOSI\ •n<XOI)t\' MotDIJ• Sc::.tQ u~ltC'zajc \.~1n u"X.••~l•ru t11e<t'pU~Jfn i]edc 11~ pliJ\o' Zll>nov.,..p.t S<J !Akt.>. d• JUIIOOOO.,.IIt2l~ IQl ' bod.Xr T ud. •l\-t1'lluupo J< r••lkl. hr ;< p<J<ItdJq 
•ot!OOobncJI<~I o1ol1Jr», •r"<>IJ~·'"' m(l<lta!< '""'<liJi 
l.n d.~ 'l'V.Xn< ll•'bc:.,,., 
SrdaCvu 

(iozduiSko votlin SC"N'" r · ~~CB6X4'\l 400 K.l.l ' W\h>dv:gnlom /Nimkc JOl'5ERel) rn pooknlt<r> NARKO 
Trg gozdnih lesnih proizvodov 
Cene gut.dnih lesnih proizvodov v prvem trimesecju leta 1998 
Prvo trimesecje leta 1998 je zaznamovalo lepo in suho vreme. Posledica takih razmer je nadpovprecen sek predvsem v zasebnih gozdovih. Odkupovalci opozarjajo, da je trg z gozdnimi lesnimi sonimenti p~siccn. d:.1 je ponudba vecja kot povpraševanje, zato svetujejo kmetom, naj del nacrtovanega poseka 
11 
resUJvijo v k<lsnejše poletne ali zgodnje jesenske mesece. Naj s! ab še se prodaja les J istavcev slabše kakovosti. ~dkuP celuloznega lesa iglavcev ni problematicen, ker tovarna celuloze in papi1ja v Vidmu o bra tuje. Trennt­predstavlja vecji problem nesposobnost lesne industrije za redno placilo surovine. Zaradi velike po­
110 
nudbe so odkupne cene v marcu nekoliko padle. Po podatkih Statisticnega urada republike Slovenije. ki s remlja cene pri nekarerih podjetjih, je indeks cen gozdnih lesnih proizvodov v prvih dveh mesecih 1 02.4. p Toknlt predstavljam povprecne, minimalne ter maksimalne odkupne cene nekaterjh najpogostejših gozdnih lesnih proi~vodov. V nasl~dnji številki_Go:darske~a ves~nib bodo objavljene cene manj pogosti~, i\ cenjenih drevesn1h vrst. Povprecen cene so 1zracunane rz cenrkov 15 odkupa valcev. Cene posameznrh odktlpovakev se najbolj razlikujejo pri visoki kakovosti, prav tako pa so znaci Ine razi ike tudi med po­kraj in<' mi_ Razlike v cen ab so najvecje pri hlodovini iglavccv, ki dosegajo naj višjo ceno v osrednjem delu Slovenije. najnižjo pa v gorenjski regiji. Za bllkovino velja podobno kot za blodovino iglavcev, saj dosega najvišje cc:ne (povprecno 23.900 SITim·') v centralnem delu (Ljubljana, Notrl\njska) ter na Štajerskem (povpreene 22.900 SIT/m3) in najnižje na Gorenjskem (povprecno 19.000 SITim'). Glede na zbrane podatke lahko zakljucim, da so cene blodovine najnižje na Gorenjskem in najvišje v centralnem delu SlovenUe. 
Drevesna vrsta  Sortiinem  Povp. SIT/m3  Min. SITim'  M;1x. SIT/m1  Srednji odklon  
Smr~ka  Hlodi F  21.283  13.500  28.600  4.438  
Smmka  Hladi 1  11.849  10.000  14.000  762  
Smreka  Hlodi Il  l\.50&  6.) 1 ~  10.000  647  
Smreka  HJ{Idi lJI  6.158  4.51 J  7.150  463  
Jelka  Hlodi F  19.82)  9.000  28.600  3.955  
Jelka  Hlodi 1  11.078  6.700  \3.167  1.062  
Jelka  HlCKI.i 11  8.064  5.200  9.900  1.023  
JeJka  H1odi fll  6.163  4.513  7.1.50  580  
Smreka 1 Jelka  Celuloz. les  2.663  1.000  3.300  345  
Macesen  Hlodi 1  10.129  8.600  )2.668  1.260  
Macesen  Hlodi JI  7.609  5.900  9.293  l. IJ l  
Macesen  Hlod1 lll  5.067  4.061  6.552  790  
Rdeci bor  Hlodi r  9.345  7.000  12.4~5  1.123  
Rdeci bor  Hlodi Il  6_873  5.000  8.715  850  
Rdeci bor  Hlodt lil  5.254  4.061  6.379  756  
Bor 1 macesen  Celuloz. les  2.060  1.400  2.860  407  
Bukev  Hlodi F  22.273  18.000  2.:>.500  1.938  
Bukev·  Hlodi L  14.685  11.000  17.094  1.104  
B1,1kev  Hlodi 1  10.800  8.000  13.090  !.;53  
Bukev  Hladi Il  7.880  6.500  9.680  544  
Bukev  Hlodi 111  5.239  4.513  6.050  383  
Bukev  Golt  3.458  2.800  4.800  471  
Hrast  Hladi F  24.533  20.000  30.000  3.533  
Hi' ast  Hlodi 1  14.508  12.635  18.100  1.268  
Hrast  Hladi Il  9.108  7 000  11.800  1.248  
Hrast  Hlodi III  5.887  4.950  7.200  550  
Gorski j~vo r  Hlodi F  28.017  23.000  33.250  2.696  
Gorski jay or  HIO-di L  17.577  11 000  23.750  4.296  
Gorski javor  HIO-di 1  15.354  8.000  17.900  1.463  
Gorsld javor  Hlodi rr  10.726  6.500  15.000  1.996  
Gorski javor  Hlodi Ili  6 056  5.200  6.650  571  
Velik\ jesen  Hlodi F  24.700  11.000  31.800  6.850  
Veliki jesen  Hlodi l  14.367  8.000  r 7.902  2.6.50  
Veliki jesen  Hladi Il  10.927  6.500  15.000  2 909  
Go2dV 56 (1998) 3 


Opomba: Vse cene so FCO kamionska cesta in vkljucujejo prometni davek. 
Nike Pogacnik 



Znocilnotl premau~ 
· se$1MJ!:lle .1 sL>Cobnrn t!l<lcioOII. k1 so 
emtllg"""'"\lll"' 
· le< sr-t; pred nap)(Jom biDJOSiob 
~odlpvcev. kol >o ~1-w. r>'•<-ol 1< .,_,,.,. 
· lazur., N OYlalli »:71,..", ..OO.olh d~rlj 
. \4 rurv~ IQ(.OV. ma11"'t<lbA dokilcil~J'l ir. cov>\~noo u~til.tles.> v brJ~nrh prOOI<lnb ., na p~oslem. "'mJO) ;lpOS'.lloljlnel..sMttlernenlt 
-1.!:2ura, na os<~av. ~kr.!'11n IIOdnlb ~~~petllj -H b.Jrvn1b looOY, !~lle!k -Ile kora dia. opla mt ~11enre fi Llltna leSd " 
Sr.IIIO\Ianr<h., na p!C$lem, lo:IH le les nlposrtdno lm~S'.J\Ilj<n vr!mtllsldm vplivom 
Notrcn!e povrline 
• les, liJ je 'IPOStalolje.n ~'DI.lSidm SltOOIJM:fm (u kle:eh, ~SV~j>. kO~Ini<:a~) na.!!IIE! ~n'mo s 
P '1ll~l11no m 1 V>< h llr.l ~1 
-1 <lo J 1\Jf\OSI v v!a1nlh pro11onh ll~il.rno les najprej s froldrui\Om 
. 1 002n;~~~cs;; 
vvi&Jn.h !}l'os:orih 
~!JmOiesnatPrO!$ 
Prcit<1llk:lm 
Zunonj6 povrllne 
lf!S. tLSf"ol\!,<.1 liJ PIOSI!tll zaWJim~ < 
Proleld.Jnom l vsc:n stnnr 
· 3nariOSI 
·1'1311i~mor.ales. 'd~bil 
prellhodoo 2.11t11eo s 
Prolei<WIOm 
-1 do 2 fWlOS3 n~ les. kr,. bil l)ttdhodno z>!iti 11 n 1 BIOiln rut/tn·m poertiVOII\ 
. naru!mJO n.t lts, ~~ re Od predhodno ~Wen t Prolt1d&I10I:1 
Gozdarski vestnik, LETNIK 56 • LETO 1998 • ŠTEVILKA 3 Gozdarski vestnik, VOLUME 55 • YEAR 19g8 • NUMBER 3 Glavni urednik 1 Edifor in chief mag. Robert Robek Namestnik urednika 1 Representative editor mag. Franc Perko Uredni~ki odbor 1 Edltorial board prof. dr. Miha Adamic. asist. mag. Robert Brus, Dušan Gradišar, Jošl Jakša. prof. dr Marijan Kolar. prof. &-. Ladislav Pavle, prof. dr. He1nrich Piec.ker, mag. Mirim Medved, prof. dr. Stanislav Sever, mag. Livan Veselic, prof. dr. Iztok Winkler Tehnicni urednik 1 Technical editor Blai Bogataj Prevod 1 Translalion Janez Spendor 
Lektor 1 Loc/or Julijana Cufer Dokumentacijska obd. 1 Jndexing and dassificaUon mag. Teja Cvelka Ko/er-Povh Uredništvo in uprava f Edilors addross ZGO Slovenije. Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLOVENIJA E-mail: Go.zdarsld. vestnik@zgs.sigov. ma il si 
2iro racun 1 Cur. acc. 501 01·678-48407 llsk: DELO. Ljubljana Izdelava foto/itov: Delo reprostudio Trženje oglasnega prostora: Agam d.o.o_ Poštnina placana pri po!l!i 1102 Ljubljana Letno izide 10 stevilk. 1 10 issues por year Pcsamezna številka 800 SIT. Letna individualna narocnina 5000 S\T, za diJake ln ~ludente 2500 SIT. Letna narocnina za inozemstvo 1 OD DEM. Izdajo številke podprla 1 Supported by Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS Na osnovi I'IV'>enja Ministn>tva za kult tJ ro RS št 415-4 29198 z dne O 1.04.1998 šteje reviJa Gozdarski vestnik med proizvode, za katere se placuje 5% davek od prometa proizvodov (Ur. ti st RS šl 18/90, 3J/90, 9/91, 20i91, 33/91 ). Gozdarski vestnik }e eferiran v mednarodnih bibliografskih zbirkah 1 Abstracl from lhe joumal a.-e oomprised in the international bibliographic databases: 
CAB Abstract, TREECO, AGRIS. AGRICOLA. Mnenja avlo~ev objavljenih prispevkov nujno ne izražajo stali~ z.ao1nika ni~ uredni~kega odbora. 1 OpJnions expressed by aufhors do not necessarl/y reffect the policy of lhe publisher Mr /he edilolia! bCJard. 

• 
KaroseriJa avta v gozdu, GE Rog 1 Kocevskem (april 1998). 
1 
Avtor nagrajene fctogratlje: Janez Konec[ d;pl, ;,;. go,d. 1 
1 
Naslednja številka izide v zadnji de~ junija 1998. 
192 GozdV 56 (199 

·_ OGLJIVO NIVO MOREM 
NIVA JE z vro 
Vec kot 50 letne izkušnje tovarne RWSEY pri izdelavi vidov, zagotavljajo proizvodom izredno kvaliteto in uporabnost. Imajo mocne in zanesljive ele­ktro motorje in upravljanje preko daljinskega stikala, kar omogoca varno delo z vitlom. 
POOBLAŠCENI PRODI\JALCI: CELJE: Avto Celje, 34 271, Avtomotor, 443 033, JESENICE: Avtoprizma, 861 204, KOCEVJE : Rozalkomerc, 851 113, KOPER: Avtoplus, 34 621, Klt\N}: Avtotrade, 242 300, LJUBLJANA: Avtomarket, 161 35 25, Avtomerkur, 141 20 OO, MARIBOR: Avto Šerbinek, 411 148, Avtotrgovina Jagodic , 640 540, MENGEŠ: Avtodetr, 737 041, MURSKA SOBOTA: A servis, 21 630, NOVO MESTO: Novotehna, 321 570, RAVNE: Avtomotor, 23 151, ROGAŠKA SLATINA: Avtoluky, 816 776, TRBOVLJE: Avtomotor, 27 664, lNFORMAClJE: LIDA AVTO: 06l/444 420, www.lada-avto.si 

~ žoge z malimi motorji ~ kmecke žoge 
NUDIMO 
~ ža9e z:o profesionalce 
Mo1orno žago Snhl OA6 
S1'1HI.. 
ST/HI.:. ­
' 
Tokrat Yom prl!dsta><l'iomo motorno zago 
zo proleslonol<:e Stih 046 
~ 10 1• 1ogg •nodn(~tJO rq.reda (elel ~ro>l6rn ona 76,5 Cf1131 mo( motorfo~ 4,1 kw, lo:io 6 hg) 
-s'Zlddl:ino orgcm~m,kq obllltovc"'o 
:t s popolno v6rnosJno Qpremo • o\llom;ot•ko ~raVel IS• STif.ILQolda!op noP.•~Jonle verige , '"""' 
lo<ll zoaon molorfo -STIHLElo•t<>·START 
nov *'""' motanlll ""ljge -snHt Emo!ic 
(oo~rnaii\Q motanje • ..,jlk prihronelc o1jol ~ lo,mpon:r.alor 
ISSN 0017-2723