Nobenih posebnih dogodkov. Carmen Sylva umrla, — Pričetek novih podmorskih bojev. — Odmor v prodiranju Nemcev pred Verdunom, — Avstrijske baterijeyNemcem na pomoč. — Grška občutljivost Ne pozabimo družbe sv« Mohorja! Vojni čas ni posebno prijazen izobraževalnemu delu. Zato je marsikatero naših dr»štev na pol za-isp'alo. Ni čuda. Najbolj delavni možje in mladeniči se nahajajo na bojišču, ali pa jih že krije hladna zemlja, in tako primanjkuje društvom delavnih odbornikov, ki so sicer skrbeli za živahno in risoešnb de- 1 lovanje društev. Vendar nekaj moči še je povsod doma, Izobraževalno delo v naših društvih ne sme nikjer zaspati, zakaj, moramo se pripravljati že sedaj na bodočnost. Naj se zato povsod pritegnejo v odbor delavna zavedna dekleta, ako primanjkuje moških moči. Hvala Bogu. skoraj povjsod že najdemo navdušenih mladenk, ki z veseljem sodelujejo pri izobraževalnem delu. Ljubezen do čitanja se je v vojnem času silno okrepila. K/clor ni preveč mrtev za vojne dogodke, i-ma svoj časopis. Čitanje vojnih porodil izobražuje bralce in jih utrjuje v ljubezni do Boga in do rodne zemlje. Sedaj še le uvidevamo, koliko nam je vredna naša domača zemlja, ko nam jo hdče zdrzni sosed u-grabiti. Prav tako, S ponosom gledamo vedno večje število naročnikov in bralcev „'Straže" in „|Slov(ens-kega Gospodarja.“ Kdor se jima bo sedaj privadil, jima ostane tudi v bodoče zvest. In ljudstvo naše še postane bolj trdno! v veri, vi katoliških načelih, v ljubezni do prelepe naše slovenske domovine in do kmečkega stanu. Postane pa tudi, bolj ponosno, ko dan na dan čita* kaka junaštva izvršujejo naši slovenski vojaki, kako z netsmrtnimi deli širijo slavò našega naroda po svetu. Narodnega ponosa in narodne zvestobe še nam bo v bodoče bolj treba kakor do-sedaj. Glavna izobraževalka našega naroda je naša družba sv. Mohorja. Kdo naj zadostno oceni njene velikanske zasluge za naš' vsestranski napredek? Cina je naša krušna mati, zakaj, njej mora biti hvaležen sleherni Slovienec za njene prelepe in pomenljive knjižne darove. Vojska pa žalibog preti zmanjšati število njenih udov. kljub temu, da je marsikje še več denarja, kot pred vojsko. Toda ne nazaj, temveč naprej v številu udov vsaj tam, kjer ne razsaja vojska!1 Zato pa na delo, poverjeniki, na delo vsi prijatelji družbe,/ da ohrani tudi v sedanjih hudih časih visoko število udov! Njenih knjig ni treba hvaliti. Ali niste v Koledarju, ki ste ga prejeli v jeseni, brali z največjim zanimanjem nad vse poučno poročilo o vojski.? Komu ne »gaja prekrasna knjiga „'Zgodovina slovenskega naroda", ki nas uči, da imamo tudi mi Slovenci zgodovino, samo poznati jo moramo ? Poleg teh dvjeh že znanih knjig, ki jih v nadaljevanjih udje dobe tudi letos, še dobimo za 1916 „Podobe iz narave", naravoslovno knjigo, pisano nad vse zanimivo, veliko povest „Svetloba in senca", vzeto iz narodovega življenja, in jako potreben molitvenik „jVečne resnice", ki ga je spisal v laškem jeziku sv. Alfonz Ligvori, A draginja je povzročila, da nam družba more dati le pet knjig za 1916, toda vredne so po svoji odlični v-sebini, da se nahajajo v hiši slehernega zavednega Slovenca. Poverjeniki v kratkem zaključijo nabiran-e udov. Storite vsi svojo rodoljubno dolžnost. Nikogar, ki ljubi svoj narod, ne smemo pogrešati med u-di. veliko manj, še celih župnij. Torej na delo za družbo sv, Mohorja! Zadružništvo koncem 1. 1915. —nj—-. Po izbruha svetovne vojske se je opetovano razpravljalo o uplivu svetovne vojske na zadružništvo. o skušnjah o priMki moratorija, umestno pa LISTEK. Trdnjava Verdun« Nemška uradna poročila nam javljajo dan za dnevom večje uspehe nemškega orožja pred znamenito trdnjavo Verdunom, in pričakovati je, če bodo še Nemci z enako silo in vstraljnostjo, kakor doslej, nadaljevali svoje oblegovalne akcije, da bo ta trdnjava v kratiklem v njihovih rokah in tako tudi predrta — francoska črta na enem najvažnejših mest. Verdun leži na obeh straneh reke Može v okraju Meuse. Reka sama, če ni nara|stla, ne tvori posebne ovire, toda more se zajeziti in tako poplaviti nad mestom kakih 1500 metrov široka dolina, V ostalem pa je Moža ® svojo mokro dolino velika ovira za zvezo med izhodnim in zapadnim ozemljem. Mesto Verdun je važno železniško in cestno križišče. Na izhodni strani 'Može vodi do mesta dvotirna železnica, ki prihaja iz Metza preko Conflansa in Etaina, od Verduna dalje p'a vodi v Reims, poleg tega pa Še pet prvovrstnih cest. Ob izhodnem bregu Može pa vodi tudi dvotirna železnica Mezieres—To-ul. S te strani vodijo v mesto tri izborne ceste iz notranjosti dežele. Verdun je potemtakem zelo važno oporišče za obrambo fronte ob Mozi. Odkar so namreč Francozi po vojni leta 1870 in 1871 izgubili porenske pokraji- BBWBMWlitilltlilillWil J|, "I1 bllilifcj 1.11I II ne in posebno svojo mogočno trdnjavo ob Mozeli --Metz — so posvečali vso svojo skrb svoji izhodni meji in so jo skušali z mogočno^ trdnjavsko fronto zavarovati proti vedno pričakovanemu napadu s strani Nemčije. Glavno podlago te trdnjavske fronte je tvorila črta ob gornji Mozi in Mozeli s krepkimi oporišči Verdunom, Toulom (s skupino pri Nancyju) in E-pinalom, oziroma Belfortom, ki se nahaja v podaljšku te črte. Posebno važnost je francosko armadno vodstvo pripisovalo črti ob Mozi, ikier je bila ta črta navpična na strategično smer iz Porenja preko Verduna v Pariz. To je bil tudi vzrok, da so predel med Verdunom in Toulom zavarovali s celo vrsto utrdb na desnem bregu Može, in do St. Mihiela tudi na le vem bregu. Ta črta je torej zal obrambo Francoske silno važna in to važnost so tudi upoštevali Nemci že takoj izpočetka vojske, kajti že mesca septembra 1914 so v primerni razdalji obkolili Verdun z izhoda in zavzeli celo tudi utrdbo St. Mihiel. Verdun je močno utrjen. Žje takoj po vestfalski mirovni pogodbi, ko je prišel Verdun pod Francosko, je začlel tedanji sloviti stavbenik Vautbjan utrjevati to mesto. Mesto je dobilo obzidje z basti j ami in te utrdbe so Še ojačili z osrednjo trdnjavo in fortom Saint Victor, Ta fort je tudi daleč naokoli zavarovan z — minami. Po n em ško-fTan coski vojni leta 1870 in 1871 so povečali Verdun v veliko pasovno trdnjavo, ki tvori sedaj severno oporišče Črte ob Mozi, ki ima za južno oporišče Toul. Vmes leži sedem zapornih fortov, med je, da se seda.j v drugem letu svetovne vojske, razpravlja o položaju zadružništva in o skušnjuh, ka>te-re smo v letu 1915 naredili. Mi živimo v času obilice denarja, obilice, katera povzroča, denarnim zadrugam več preglavic, kakor pomanjkanje denarja v letih pred Svetovno vojsko. Vloge zelo naraščajo, padajo pa posojila, nova posojila se ne podeljujejo, ker ni potrebe, prejšnja posojila se v znatni meri vračajo. Ziadruge tarnajo, da nič ne zaslužijo, bilance izkazujejo majhne čiste dobičke, velikanske svote ođvišnega denarja pa povzročajo preglavice osrednjim organizacijam. Par vzgledov naj dokaže, kako silno narašča odvišen denar pri zadrugah! Neka zadruga je imela koncem leta 1914 še 740 K kredijta pri Zvezi, koncem leta 1915 pa izkazuje že 13.308 K odvišnega denarja; (druga izkazuje koncem leta 1914 K 132, koncem leta 1915 pa 21.923 K odvišjnega denarja; jedna posojilnica izkazuje koncem leta 1914 K 2819, koncem leta 1915 pa že 168,720 K odvišnega denarja. Pred seboj imam 28 bi-laoc manjših posojilnic, katere so bile prejšnja leta večinoma navezana na kredit Zveze, v bilancah leta 1914 se naložen denar in krediti teh zadrug skoraj izjednačijo, koncem leta 1915 pa znaša odvišen denar teh 28 posojilnic okrog 800.000 K. Odvišen denar štajerskih članic Zadružne Zveze v Ljubljani je znlašal koncem leta 1914 okrog 1,200.000 K. koncem 1. 1915 bo gotovo znatno presegel znesek 3,000.000 K. Kako pa naj zadruge ustvarijo ravnovesje v svojem gospodarstvu, kako naj dobe sredstva za pokritje svojih stroškov in krepljenje rezerv? Posojilnice morajo slediti vzgledu velikih denarnih zavodov, osobito bank, ki so znatno znižali obrestno mero za vloge. 3%, k večjemu 354 % je sedaj obrestna mera za vloge pri bankah. Zakaj ne bi posojilnice, dokler vlada tak den tok vlog, a je popolnoma ponehalo povpraševali j e po denarju, znižale obrestne mere za vloge na 4%? Nisem za to, da bi se morale zadruge popolnoma ravnati po razmerah na denarnem trgu, zlasti glede obrestne mere za posojila ne, moramo pa iz trgovskega stališča. — zadruge so trgovci z denarjem, poljskimi pridelki., živino itd. — upoštevati razmerje med blagom (denarjem), ki je na razpolago, in med odjemalci blaga (denarja). Po končani dojski se še tako hitro ne bodo rajzmere uredile, ne bo število prosilce/ za posojila toliko, kot v letu 1913 in prejšnjih letin, katerimi so Troyon, Paroches in Camp des Romains tekom velikih bojev po zimi 1914 igrali precej važno ulogo. Trdnjava Verdun ima jedro — Vaubanovo u-trdbo — ter notranji in zunanji pas fortov. Primerno dosegu težkih oblegovalnih topov so najprej na točkah v okolici trdnjave, ki so jih spoznali kot važne za obrambo, zgradili pet velikih oporišč, tako da je nastal notranji pas. Utrdbe so imele v obsegu 20 km, pomer pa znaša 5 do 7.5 km. Po uvedbi, topov z večjim dosegom v 80 letih so utrdbe na izhodni strani porinili dalje celo do roba hribovja Cotes in so porazvrstili tamkaj večje Število fortov in baterij na kakih 10 km dolgi fronti. Od teh fortov stoje forti De Vaux, La Lanfee in De Ma-ulainville ob železniški progi. Na jugu trfdnjave se priključuje tej fronti druga obrambna črta, ki jo tvorita forta Rozellier in Haudainville. Severno, od mesta so porabili ozek višinski rob, ki vodi v jugozapadni smeri proti vrhu in fortu Belleville, ki spada k notranjemu pašu, za zgradbo goste vrste utrdb. Forta Douaumont in Froide Terre sta krilni oporišči te fronte. Poleg tega so pa v svr-ho podaljšanja odpora zgradili za izhodno fronto v bližini železnice še več utrdb. Na zapadnem bregu Može gre zunanji pas preko vrhov Dugny-Landrecourt-Bois in Chapitre-Bois des Sartetles na rob Bourrusa proti vasi Charny. V tem polkrogu so posebno važni forti Dugny, Landre- zato si bodo zadruge le z znižanjem obrestne mere za vloge zasigurale potrebne dohodke. Obrestna mera 4% za vloge ni prenizka, ako pomislimo, da dajejo banke le 3 do 854%, z isto bodo tudi razumni vlagatelji zadovoljni, kar priba dejstvo, da je imelo, že leta 1911 melji 296 posojilnicami, ki so članice graške Zveze in delujejo na Gornjem, Srednjem in Spodnjem Štajerskem, 267 posojilnic, to je devet desetink vseh posojilnic, 4% obrestno mero za hranilne vloge. Na Spodnjem Štajerskem so pa tudi posojilnice, ki pripadajo drugim Zvezam, ki obrestujejo vloge vedno le po 4%, imajo obilo vlog in izkazujejo znjatne svote odvišnega denarja. Znižanje obrestne mere bo oviralo le jedno: ozir na konkurenco. So znaki vsepovsod, da se želi skupnega gospodarskega dela, za to govore v prvi vrsti gospodarski razlogi, nadalje pa ne-številni drugi razlogi, katere nam narekuje sedanja doba; treba ne samo želje po skupnosti, naj slefde željam tudi dejanja. Pozabimo v teh resnilr časih na v-se, kar nas loči, oziroma navidezno loči, iščimo le o-no, kar nam je skupno: gospodarsko ojačenje našega naroda in rešitev cele vrste važnih narodnih v-prašanj, katera bomo rešili, ako bomo v gospodarskem oziru ubrali skupno pot. F(rva prilika skupnega nastopa spodnještajerskih zadrug je sedaj dana, ako se vse zedinijo, [da s 1. julijem t. k znižajo obrestno mero za vloge na 4%. V ta namen se naj v vsakem okraju prirede sestanki, katerih se naj udeleže zastopniki vseh zadrug in vseh Zvez, katerim pripadajo posojilnice v okraju. Mogoče se na ta način doseže zbližanje, oziroma vsaj odstrani takozvapo „(konkurenčno“ postopanje. Skrb za dobrobit in napredek denarnih zadrug nam veleva, da posvetimo vso pozornost denarni krizi, 'ki je posledica — denarne o-bilice. Glede denarnih zadrugi še opomnim sledeče: Pri subskripoiji vojnih posojil so se kmečjke zadruge častno izkazale, mnogo jih je suhskribiralo dosti več kot znašajo njih rezervni fondi, le malo število je taktih, ki so se radi raznih neopravičenih pomislekov držale bolj rezervirano. Za slučpj, da še pride jedno vojno posojila, je potrebno, da udeleže vse zadruge subskripcije in, porabijo isvojd razpoložljive rezervne zaklade za subskripcijo vojnega posojila. To zahteva od nas patriotična dolžnost, potrebno pa je lo tudi v interesu kmečkega stanu. Kak pa je položaj nedenarnih zadirug? Dočim ne morejo denarne zadruge denarnih sredstev primerno razpečati in doseči dobička, imajo vse vrste nedenarnih zadrug obilo odjemalcev in lahko vsako blago dobro spravijo v denar. Vojska ni le zacelila mnogo ran, katere so imele nedenarne zadruge, temveč je istim podala sredstva za obstoj in nadaljnji razvoj. Vojska nam je tudi pokazala, koliko dela se nas čaka glede nedenarnih zadrug, nam je pokazala, da si lahko pridobimo stalne odjemalce za naše kmetijske pridelke, izvzemši vino, na jugu; kaže pa tudi nam in prebivalcem južnih dežel v naši državi, da naj, stopijo zadružne organizacije pri nas in na jugu v stike, v poslovne odnošaje, kar bo v prid našemu ljudstvu kot producentu, in ljudstvu v južnih deželah kot konsumentu raznih kmetijskih pridelkov, katerih samo dovolj ne pridiela. Bilanca za zadružništvo kopcem leta 1915 je zelo ugodna: denarne zadruge so si pridobile toliko denarnih sredstev, da bodo lahko pospeševale po vojski vsa stremljenja za povzdigo kmečkega stanu, nedenarne zadruge so se okrepile v toliko, da bodo po vojski lahko uspešno skrbele za boljšo vnovčenjte naših lcmetijiskih pridelkov, — kmetijske zadruge so se court na jugu ter Bourrus in Belle Epines na severu trdnjavo. Utrdbe zunanjega pasu so oddaljene od sredino mesta 5 do 8 km in obsegajo potemtakem kakih 43 km. Utrdba šteje 16 velikih in nad 20 manjših fortov. Z ar ajdi majhne oddaljenosti pasu, posebno na severni fronti, mesto, kolodvor in mostovi v trdnjavskem področju niso zavarovani proti obstreljevanju z modernimi težkimi topovi. Da odpomore temu nedostatku, je branitelj Verduna primoran, da v slučaju vojne pred stalnim trdnjavskim pasom zgradi po poljskem'načinu predpostojanke, To se je tudi zgodilo. Kakor se poroča iz glavnega stana nemške armade, so morale nemške čete premagati izredne težave pri napafdu na predpostojanke. Utrdbe notranjega pasu so blile izpočetka izgrajene v starem dvookopnem slogu, pozneje, po uvedbi brizajnčnih bomb, pa so jih predelali in ojačili z betonskimi pokritji. Forti zunanjega pasu so po večini zgrajeni kot oklopni forti.! Imajo betonsko jedro z več oklopnimi stolpi za težke topove. Pred jedrom se nahaja nizek oklopljen stolp za pehoto in lajhke topove. Ob vratu fortov za zgrajene kasemate, odkoder se more prostor med posameznimi forti obstreljevati s strani. Utrdbe zunanjega pasu so pred izbruhom vojne veljale za varne pred bombami. Po izkušnjah zavezniške artilerije s 30.5 cm motornimi možnarji in 42 cm havbico pri zavzetju belgijskih in ruskih trdnjav pa je bilo pričakovati z vso gotovostjo, da se tudi francoski oklopni forti ne bodo mogli dolgo upirati obstreljevanju omenjenih topov. Da so Nemci tako hitro zavzeli oklopni fort Douaumont, desno krilno oporišče severne verdunske fronte, je najboljši dokaz, da se tudi ti forti ne morejo ustavljati napadalnim sredstvom zaveznikov. v vsakem oziru obnesle kot najboljša opora kmečkega stanu. Novi pogoji glede oj etniko v-delavcev. —b—. Cesarska namestnija je izdala knjižico, v kateri se natanko opisuje pogoje radi ujetnikov-de-iavjcev. Ti pogoji in določila so veljavna od 1. marca 1916 naprej. Na zborovanju županov in zaupnikov, ki se je vršilo dne 28. febr. v Mariboru, je na-mjestniški tajnik g. SimarGall podal glede ujetnikov sledeča pojasnila: Kdor bi rad imel ujetnike kot delavce na svojem posestvu, mora napraviti prošnjo na okrajna glavarstva, katero pošlje prošnjo na urad za razdeljevanje ujetnikov (Gradec, Mehlplatz št.' 2). Sedaj se oddajejo tudi manjše skupine ujetnikov v posamezne občine in sicer 6—8 mož. Za vsakega moža se mora plačati kavcija 30 K in sicer vnaprej obenem z vloženo prošnjo. Kavcija se vrne., ko se ujetniki odpustijo od dela. Zapade pa kavjcija, ako se delodajalec ne ravna pu izdanih predpisih. Važno je določilo, Jda delodajalec) ne sme samo-lasitno ujetnikov prestavljati ali pošiljati na delo v drugo občino, k drugim posestnikom. Dovoljeno ipa je, da, če ima delodajalec v sosednji občini posestvo, da smejo ujetniki iti tuidi tje delat, saimo spat morajo iti v svoje stalno bivališče. Važno je tudi, ako občina sama prevzame ujetnike in za nje vloži kavcijo, sme oddajati ujetnike qd Časa do čajsa posarne',znim posestnikom na delo. Seveda se priporoča, da občina to politični obliasti takoj pri sprejiemu ujetnikov točno naznani. Dosedaj je veljalo določilo, da so morali ustniki imeti v v]saki občini skupno taborišče ali skupno stanovanje. Odslej pa 'dovoljuje Vojaška oblast, da smejo ujetniki stanovati (spati) tuldl pri posameznih posestnikih. Za to se mora vložiti prošnjo na okrajno glavarstvo, v kateri se navede, da skupno taborišče več stane, da se zamudi mnogo Časa ter se rajztrga mnoeo obuvala in obleke. Nova in skoro nesprejemljiva! je točka novih določil, da vojaški erar od 1. marca naprej ne Idaje za hrano ujetnikov nikake odškodnino več. Krušne karte za ujetnike-delavce se dobijo pri okrajnem glavarstvu. Stražo preskrbi ali vojaška oblast,- ali pa jo prevzame posestnik. Sieveda morajo biti stražniki od politične oblasti zapriseženi. Za hrano vojaški istraži plačuje erar posestniku 1 K 30' v na dan s kruhom vred, za civilno stražo pa mora posestnik sam s-krbeti. Napačno naziranje vlada med posestniki glede delovnega časa. Ponekod orožniki tirjajo, da se ne sme zahtevati, da bi ujetniki delala pred 6, ali pa po 6. uri. Ujetniki, ki so določeni za k m e -čko delo, morajo delati kakor domači delavci, t. j. od zore do mraka. Ce bi s-kušal v fem oziru kdo delati [kake zapreke, n a j, s e ga opozori na točko „[Delovna doba“, odstavek a), n a m e s fi n i Š -kih navodil o ujetnikih (stran 18). Ko dobiš ujetnike, preglej natančno, ali ima v-sak ujetnik dotično obleko in druge reči, ki so mu predpisane. Ujetnik mora dobiti iz taborišča: pokrivalo, suknjo, plašč, par čevljev, dvojno platneno perilo, brisačo, flanelno perilo, nahrbtnik, priprave za snaženje obleke in čevljev ter jedilno orodje. Ce ujetnik pri prihodu teh reči nima, moraš takoj reklamirali, sicer boš moral te reči pozneje plačati,. Popravilo obleke in čevljev moraš plačati le tedaj, če se isti predčasno raztrgajo, sicer pa mora za popravo obleke in obuvala skrbeti erar. Nova določila predpisujejo, da se mora ujetnike takoj, ko so došli, dati zdravniško preiskati. Preiskava se mora vršiti v prvih Štirih tednih vsak teden enkrat, pozneje pa vsakih 14 [dni. Ako je tako pogosto zdravniško preiskovanje nemogoče, naj občina takoj javi okrajnemu glavarstvu, da ni zdravnikov dobiti za tako pogosto preiskovanje, Zdravnika in z-dravila (v «lučaju bolezni) plača posestnik, ne erar. Nova odredba določa, da se mora dajati ujetni-kom-delavcem 15 do 50 v dnine za 12urno delo. Za delo čez uro se jim naj da dodatek po 6 v na uro. Ako ujetnikov ne rabiš ali ne maraš več, moraš jih pri okr. glavarstvu pismeno odpovedati in sicer 14 dni poprej. Ako se tekom 14 dni ujetniki ne odvzamejo, imaš po 14 dneh pravico za visak dan zahtevati 2 K odškodnine za hrano, za osebo in sicer za stražnika, kakor tudi za ujetnika. Priporoča se tudi, da se pred odhodom ujietni-kov napravi z orožnikom, ki ima glavno nadzorstvo, zapisnik o oddanih predmetih ujetnikov (obleki, obuvalu itd.), o zdravstvenem stanju, o plačani dnini i. t. d. S tem se izogneš vsem morebitnim poznejšim (Sitnostim. Zborovalci, katerih je bilo kakih 150, so vsi zar trjevali, da kmetje večino teh novih pogojev ne morejo sprejeti. Posebno hudo zadenejo kmeta določila, da se mora založiti kavcija, da se hrana ne povrne, da mora posestnik sam skrbeti za zdravnika in da se mora plačevati dnina. Izmolila se je deputacija, ki bo izročila cesarskemu namestniku grofu Claryju želje kmečkega prebivalstva glede spremembe ostrin teh določil. Razprave so se udeležili: poslanec Ri- šek„ župana Galunder in Lasbaher, ter posestniki l Škof, Girstmayr, Mihelič, Repnik in drugi. Natančna določila glede ujetnikov se dobijo pri e. kr. uradu za raizdeljevanje ujetnikov v Gradcu, Mehlplatz štev, 2, ali pa pri c. kr. okrajnih glavarstvih. Deset vojnik naukov. Vojska nas je že marsikaj naučila, d api ta huda in ostra šola še ni pri kraju. Ce imatmo v mislih šolstvo, moramo priznati: [To, kar so nekateri smatrali za zastarelo šaro, vendarle ni bilo tako slabo, kakor tudi ni vse dobro, kar so podstavljali kot neprecenljivo pridobitev. Prav tako se tudi glede vzgoje in učne metode .vsaka novost ni obnesla. Strokovnjak :dr. Weber je razvil na neki konferenci sledeče nazore, ki naj bi bili nekak pravec v pedagogiki za bodočnost. 1. Naša šola je morala biti zadnjih 30 let na , pravi poti, drugače bi se naši vojaki ne bili tako obnesli, kar se tiöe ali splošne /izobrazbe, ali versko-nravne trdnosti, ali praktične uporabe. Zato moramo tudi- v bodoče ohraniti konservativna šolsko politiko; kar imamo dobrega, ne smemo zabarantati za nepreizkušene reforme, marveč premisliti je treba, če nismo že preveč modernizirali. 2. Soli moramo ohraniti pravi domači značaj; vzgoje za spoštovanje in avtoriteto ne smemo zamenjati za tuje varljive ideale „isamovlade“ in za takozvano svobodo osebnosti. 3, Ne smemo se udati nevjarnemu toku, da bi o~ troka mehkužili in oboževali po vzorcu mehkužnih in. lahkoživih ljudi. 4, To, kar v Šoli delamo 'in učimo, mpramo pravilno in pošteno izvršev/ati, ne pa hlepeti po zmedeni raznovrstnosti. Mojster je tisti, ki sle zna omejiti in obvla-dati. 5j. Med realnimi predmeti naj ima še bolj kot dozdaj prednost tista tvarina, ki je s človekom boij v zvezi- n. pr. zgodovina in zemljepisje. Učeno in abstraktno prirodoslovne v smislu biologije je pač previsoko za naše učence. Za državljansko izobrazbo sta zgodovina in zemljepis najboljša priprava. 6. Za telesno izobrazbo bo treba pač kolikor lo mogoče veliko storiti, toda nikakor ne vi smislu onih kričačev, ki hočejo otroka (docela razbremeniti, ki mu prepovedujejo vsak napor, zraven pa polovico prostega Sasa. 7. Na učiteljskih pripravnicah naj se kandidati tega temeljito uče, kar bodo pozneje rabili. S tem ni rečeno, da se morajo vsemu priučiti, ' marveč' iz semenišča, morajo prinesti zdravo in živahno smisel za učenje, da se morejo izpopolnjevati. Ako se doseže po pripravnicah še peto leto za učiteljsko izobrazbo,, bo to narodu le na korist. 8. Geslo za bodočnost bcjdi : Ne prevtijsoka učenj ašk a bahavost! AkademiŠka „(učenost“ v smislu v-* seučiliških ved se ne sme precenjevati; kajti tudi preprosti možje iz ljudske Šole so se izkazali v vojski ne le po zadostnem znanju, ampak še bolj kot vseskozi razumni in pametni ljudje, tako da so jih takozvani olikanci morali naravnost občudovati. 9. Pred vsem bomo skrbeli, da bomo pospeševa- li notranjo kulturo, to je versko-nravno čustvo, da bdde ostalo ljudstvo odkrito in resnično, zvesto in pobožno. < , ■ 10. Kar se tiče zunanje kulture,, smemo željeti* da bo vzgoja dostojnosti in olike Še boljša, vsekate pa taka, da nas bodo zunanji narodi še bolj spoštovali, kot doslej. SL U, Nemški ,Nationalverband4 preklicuje. Pred kratkim je nemški , jN ation al verb an'd“, ta je zveza svobodomiselnih1 nemških državnih poslancev, objavil svoje načrte za bodočnost, in sicer sporazumno in v zvezi z nemškimi krščanskimi soci-jalci. Med drugimi sredstvi v dosego nemško-narod-nih namenov je „Nationalverband“ tedaj naglašal tudi razširjenje [deželne avtonomije. Tö točko je nemški „Nationalverband“ sprejel v svoj program po zahtevi krščanskih socialcev, kakor se Je povdarjalo pozneje. O stvari se je razvila po nemškem Časopisju precej ostra razprava in skoro vse izjave so se glasile odločno proti razširjenju 'deželne avtonomije, in to z ozirom na razmere v tistih deželah, kjer se nahajajo nemške manjšine. Posebno ostro so se uprli vsenemci na Koroškem, ki ;so izjavili, da so sklepi nemškega „Nationalverbanda“1 v marsikaterem oziru prenedoločeni, v marsičem, posebno v jezikovnem v-prajšanju, polovičarski, v vprašanju deželne avtonomije pa ravno nasprotje onega, po č|emer so Nemci stremeli že od nekdai sem v interesu državne enotnosti. „Kar mi želimo, ni slovanski ali krščansko-so-cialni federalizem, temveč notranja okrepitev države potom ojačenja državne oblasti in poglobitve Jdržav-ne misli, in to se more doseči z omejitvijo!, nikakor pa ne z razširjenjem avtonomije dežela.“ Celovške „Freie Stimmen“, glavno glasilo pristašev nemškega „iNationalverbanda“ na Koroškem in glasilo poslanca Doberniga, so imenovale to izjavo — času primerno. iTe in enake izjalve okl vsels strani so prisilile nemški „Nationalverband“, da je znatno popravil s-voje stališče glede deželne avtonomije. V „jpeutsejhe Nachrichten“ je namreč priobčil naslednjo izjavo: „Na podlagi predloga s krščanskosocialne strar ni se je sprejela v vrsto skupnih zahtev tudi zahteva po razširjenju deželne avtonomije. V svoji lapidarni kratkosti je ta programma točka dala plovod za nar-pačna tolmačenja in na strani nasprotnikov veljkih nemških str,a|nk so se vneto trudili, da b|i stvar tako predstavili, kakor da je bil nemški ,,:Nallorialver-band“ opustil svoja lastna načela in bi bil pripravljen izročiti nemške manjšine Slovanom. Nemški ,„jNa-tionalvterband“ je v zadnjil? dneh v neki objavi označil sicer samoposebi razumljivp stališče/ in izjavil, da je zahtevo po razširjenju d |e ž e 1 n e avtonomije, kolikor prihajajo v poštev jezikovno mešane dežele, razumeti tako, da se m o r a za n e m š k e d e 1 e dežela poskrbeti p o t d m ustvaritve samostojnih okrožij. Ko bi bilo mogoče objaviti zahteve, ki jih je postavil nemški11„Nationalverband“ sam, bi se bilo pjokazailo takoj, da nemšjkona-cionalni poslanci naravno slejkoprej polagajo največjo važnost na čuvanje narodnih pravici nemškega naroda.“ Tako objava nemškega [„Nationalverbanda.“ K tej izjavi bi pripomnili edino, le tolliko, da — enaka pravica za vse — pričakujemo, zanašajoč se na pošr lenost in možatost teh zastopnikov nemškega naroda, od njih, da bodo z enako mero, kakor jo merijo sebi in svojemu naroflu, merili pravica tudi drugim narodom naše države. Pričakujemo torej, da bo po njihovem lastnem načelu veljalo tudi (za nas Slovence, da naj se v jezikovno mešanih deželah poskrbi za slovenske dele dežela z ustvaritvijo samostojnih okrožij, če se razširi avtonomija dežela v smislu izjave nemškega „Nationalverbanda.“ Francosko bojišče. Pri Verdunu se je ustavilo nemško prodiranje, ker so Francozi začeli s protiofenzivo, da bi si priborili nazaj izgubljene postojanke. Dosedaj se jim to ni posrečilo, kakor je razvidno iz francoskih poročil, le nemško prodiranje se je ustavilo. Ali se bo zopet začela vojska v jarkih ali pa bo ena izmed vojskujočih se držav na vsak način hotela odločitve, je vprašanje najbližjih dni. Angleži so začeli ob Yseri z večjimi boji, da razbremenijo Francoze pri Verfdunu. Novi uspehi pred Verdunom Dne 28, febr, je bilo delovanje nemške in francoske artilerije pred Verdunom izredno živahno. — Francozi so z velikansko naglico spravili mnogo rezervnih bajterij v verdunsko okolico in so tako s silnim topovskim ognjem prodiranje nemške infamterije naslednji dan, dne 29. febr., ustavili. Nemci so dne 28. febr. izhodno ofd Može zavjze-li z naskokom majhno oklopno utrdbo^ tik severozapa-dno vasi Douaumont. Novi sovražni napadni poskusi v tem ozemlju so bili zaidušeni že v razlvloju. V nižini Woewre sq prekoračile nemške čete Dieppe, Abacourt in Blanzee in očistile obsežno gozdovje se-veroizhiodno Watrovilla in Haudiomonta in zavzele s krepkim naskokom Manheulles in Champion. Do dne 28. febr. zvečer je bilo, kìar se tiče neranjenih ujetnikov, naštetih: 228 častnikov in 16.575 mož;| dalje 78 topov, med njimi mnogo težkih najnovejše vrsje, 86 strojnih pušk in uplenjen nepregleden vojni materijah Do dne 29. febr. so Niemci prodrli 7 do 8 km dalje proti Verdunu. Nemški topovi so ta dan dosegali že tudi notran e verdunske utrdbe. Velik franc ski odpor pred V rdumom Nizozemski list „Courant“’ piše dne 1. marca: Nemci nadaljujejo svoje grozovite udarce na Verdun, toda to je šele začeten:. Nemški napadi so ciser uspešni, iz česar se še pa ne more sklepati, da bo ugo- den za Nemce tudi končni izid napadov. Dozdevno je francoski o_d-P or velikanski in postaja vedno vedji- iTtrenotno je Verdun ogroževan od izhodne in severne strani. Douaumont izpraznjen. Francoska poročila pravijo, da so Francozi u-trdbo Douaumont že v prvih mescih sedanje vojne večinoma izpraznili. Nemška poročila pa zatrjujejo, da so Francozi sicer najboljše topove spravili proè, a da je vsekako ostalo v utrdbi nekaj v beton vzidanih težkih topov. Nemški odmor pred Verdun* m. Iz nemškega uradnega poročila z dne 1. marca je posneti, da nemška armada dne 29. febr. ni več napadala Verduna, ali pa je infanteria zadela na prehud sovražni odpor. Angleški listi domnevajo, da /so se Nemci po sedemdnevnem neprestanem napadanju prehudo utrudili in so odredili odmor, da bodo naslednje dni s tem večjo silo zopet napadali verdunske utrdbe. Nekateri angleški listi so mnenja, da se Nemcem sploh ne bo posrečilo, Verduna užugati. Ce se nemška a-fenziva ponesreči, potem pa se ho pričela francosko-angleška ofenziva, ki bo baje glede silovitosti vse dosedanje daleč prekašala. Četrt milijona Nemcev pred Verdunom. Iz Curiha se dne 1. sušea poroča: Nemci oc zbrali okrog Verduna tako ogromno število čet in topov, da se temu čudijp še celo nepristranski vojni poročevalci. V Parizu je znano, da so vrgli Nemci v boj za Verdun en Četrt milijona mož, ter tako ogromno število težkih topov, da je nemogoče opisati z besedami učinka, katerega so napravile granate nemških težkih topov. Še nikdar poprej niso postavili Nemci na nobeni drugi točki bojne črte tako ogromno število težkih topov, kakor sedaj pred Verdunom. Ferdun napol v razvalinah. V mestu samo 12 nevojaških oseb in 1 uradnik. Iz Pariza se dne 1. marca poroča: V okolici trdnjave Verdun se nahaja veliko število vasi, katere je moralo dotično nevojaško prebivalstvo zapustiti. Iz Verduna samega pa beže nepregledne množice nevojaškega prebivalstva, proti Parizu. Vsled obstreljevanja iz težkih nemških topov je mesto hudo trpelo. 150 hiš je popolnoma porušenih in več kakor 200 pa zelo poškodovanih. Na prebivalstvo, ki se je poskrilo v kleteh, je napravilo padanje nemških granat utis, kakor če bi sipal pekel ogenj in železo na mesto. V več «lučajih so morali prebivialstvo prisiliti, da je zapustilo mesto, kajti vsako preskrbo-vanje z živili je bilo onemogočeno, V mestu samem je še ostalo 12 nevojaških oseb in 1 državni uradnik. Mesto Verdun je napol v razvalinah. Artilerija bo odločila. Oba sovražnika skušata drug drugega glede artilerije prekositi. Artilerija bruha noč in dan svoj silni ogenj na nasprotnika. Ozračje neprestano žari, črni dim se vali nad verdunsko okolico. Tako strašnega boja, kot ga izvršuje sedaj artilerija pred Verdunom, še svet ni videl. Radi tega bodo tudi žrtve na obeh straneh ogromne. Francosko in nemško armadno vodstvo predobro ve, da bo zmaga na oni-le strani, ki bo najbolj uspešna uporabljala artilerijo. Važno je tudi vpraša|nje municije. Sedanja bitka pa je prekosila vse račune francoskih generalov in število granat prekaša vsajk’o cenitev. Francozi pa imajo dosti municije. Tudi o Nemcih je znano, da jim ne manjka municije. Nemški vojaški «trakovnialt pravi, da v bitki pri Verdunu ne gre za pravo trdnjavsko bitko, marveč za splošno velikansko borbo. Bojev se udeležujejo vse trdnjavske čete in veliki del mobilne armade. Cele armade torej izvršujejo tu protinapade. Že dolgo se je slišalo, da pošiljajo Francozi z juga in jugo-izhoda proti severu vse nadomestne m rezervne čete in je računati s tem, da bodo pošiljali v boj vedno še nove Čete. Mackensenove čete pred Verdunom. Švicarski „Journal de Geneve“ poroča iz francoskega glavnega stana, da Nemci oblegajo Verdun. Med oblegovalnimi četami se nahajajo tudi najboljša čete Mackensenove armade, ki je bila od grške meje poslana na francosko fronto. Tu,eli našli avstrijski težki možnarji so prišli Nemcem pred Verdun na pomoč. Poveljnika pred Verdunom. Naskakujoči nemški armadi pri Verdunu poveljuje nemški prestolonaslednik princ Eitel Friderik; francoskim četam pa general Humbert. Avstrijske motorne baterije na francoski fronti. Iz Geneve se poroča, da so na osmih mestih francoske fronte postavljene avstrijske motorne baterije, ki uspešno sipljejo ogenj v francoske postojanke. Kakor pred Antwerpnom in drugimi trdnjavami na zahodu in pozneje na Galipolju, tako pomagajo naši topovi uničevati Nemcem sovražne trdnjave. Angleži se pripravljajo. Angleži so pri Ypernu zbrali veliko število topov in noč in dan obstreljujejo nasproti ležeče nem-SKe postojanke. V Calais so došle sveže angleške čete. Angleži se očMdno pripravljajo na resen napdd na nemško fronto v Flandriji, da tako prihitijo Francozom na pomoč. List „Times“ je zapisal značilne be-sejcle: Ce bodo Francozi pred Verdunom premagani, bo tudi Angležem slaba predla. Ob belgijski fronti. Tudi ob belgijski fronti se je pričelo živahnejše vojno gibanje. Tako poročajo o bojih ob Yseri in jugovzhodno od Boesingha dne 22. febr. Tulili ob kanalu Ypres—Comines je prišlo dne 24. febr. do živahnejšega boja.) Kmalu nato se je ppsreeilo Nemcem pregnati sovražnike z desnega brega Ypres—Boesin-ghe—Tourhout. Ob obali se vrše tudi razni manjši boji. Albanija. Glavno mesto Albanije, Drač, je v naših rokah. Ali si borno šli tudi po Valono, ne vemo. Po našem mnenju ne, ker bi si s tem razdražili Grke. Saj tudi nič ne škodi, če sedi sedaj kakih 60.000 Italijanov v Valoni, kakor Francozi in Angleži v Solunu. Prišel bo ča«, ko ho Grška prostejše dihala in takrat bodo sovražniki morali iz Valone in Soluna. Sicer pa treba povtiarjati. da je le to naše privatno mnenje, O-ficielne razglasitve nimamo nobene na razpolago. Kako smo zasedli Drač. Po zadnjem ljutem boju za draško, zemeljsko stegno se je vjiedeljo, dne 27 febr., odločila usoda mesta. Do zadnjega so se Italijani z veliko energijo poizkušali vzdržati, z obupno silo so si prizadevali, üa bi si ohranili zadnji važni kos severne Albanije. Na vrhovih izhodno lagune Kneta^durs nameščena avstro-ogrska težka artilerija je v soboto, dne 26. februarja, obstreljevala pristanišče, toda tudi italijansko brodovje ni bilo nedelavno. Postavilo se je v najskrajnejšem delu zunanjega pristanišča in je branitelje podpiralo z besnim bombardiranjem bojnega ozemlja napadalcev. Od obeh strani so tako letele krogle tudi v mesto in v popoldanskih urah je še izbruhnil ogromen požar v mestu. Toda tudi srditi o-genj italijanskih oklopni c ni mogel prepoditi napadalcev, ki so videli, da so že tako blizu enega glavnih ciljey. Neumorno prodirajoč so se od severa in izhoda prihajajoče kolone ugnezdile tik ob morju in zemeljskem stegnu. Da bi naskočile jez, se je zdelo skoraj nemogoče, tako oz*a je bila utrjena napadna fronta, ki se je nudila izhodni skupini. Vendar pa je bil zgodaj v jutru od 26. na 27. febr. zapovedan napad in izveden je bil na res junaški način. En avstrijski oddelek je s kopnega sem zaposloval branitelje zemeljskega stegna, drugi je pa skočil v morje. Puške držeč nad’ glavami so bredli ljudje po močvirnati laguni in so v najhujšem ognju zavzeli leseni mast pri Meti, Tako je postal položaj Italijanov na zemeljskem stegnu nevzdržen. Toda bilo je treba še naporov, preden se je zavzelo to mesto. Moštvo je zopet poskakalo v morje in plavaje so dospele patrulje do mesta ter udrle vabje. Vedno več ladijskih krogelj je na to začelo padati na mesto in nastajalo je vedno več požarov. Todja. ne oziraje se na to strašno obstreljevanje, so prednje straže ob jutranjem svitu udrle v mesto in sledil jim je na to cel bataljon na splavih, V mestu se je še med maloštevilnimi italijanskimi oddelki in Avstrijci razvil obupen boj. Italijani so bili. popolnoma pobiti in nad Dračem so zaplapolale avstrijske zastave. Italijani se tolažijo Italijanski listi sicer slave izpraznitev Drača, ter prevoz čiet v Valono kot neprekosljiv čin italijanske mornarice. Seveda p'a italijansko časopisje popolnoma zamolčuje velike izgube Italijanov pri umikanju in vkrcavanju. Generala Bertozzija, voditelja operacij v Draču, slave kot novega nacionalnega junaka. Naše uradno poročilo pa je pokazalo v pravi luči ta italijanska bahanja. Italijani so morali zapu- stiti v Draču večje število svojih težlcih topov, ki so jih v obrambo mesta proti morski strani vzidali prejd več mescih poleg tega pa še 17 poljskih in gorskijh topov, torej znaten del artilerije svojih bojnih sil. A naše čete so našle v Draču poleg tega še v vieČ velikih skladiščih ogromne množine ročnega orožja — nad 10.000 pušk — municije in bogate zaloge živil. V pristanišču je bilo zajetih 17 trgovinskih ladij, ki deloma zaradi pomanjkanja premoga, deloma pa radi našega zapornega ognja niso mogle več pobegniti iz pristanišča. Italijani so se umalknili beže in veliko fcnakov jkaže, da je bil ta beg paničen. Tako so pač ovržene trditve o mojsterskem činu italijanske mornarice, s katero pač poizkuša italijansko časopisje osladiti italijanski javnosti' grenko dejstvo izgube Drača, Valono utrjujejo z vso naglico. Iz C uri ha se poroča o velikanskem italijanskem nalgoru, da bi obdržali v svoji oblasti Valono, ki je zadnja italijanska opiralna točka v Albaniji, Lašjki ministrski svet je dovolil svoto pol milijona lir za izvanredne začasne utrjevalne naprave v Valoni in v njeni okolici. Istočasno je odredilo italijansko armar dno vodstvo, da morajo spraviti v Valono vse srbske in črnogorske čete, ki se še nahajajo v Albaniji, da ojačijo italijansko posadko v Valoni. Poparjenost v Italiji radi Drača. Italijanski listi sicer ne smejo priobčevati av-strijjskih poročil o padcu Drača, temveč le nejasne in dejanski stan prikrivajoče italijanske uradne vesti; navzlic temu pa se javnost zavefda težkega poraza ter je skrajno vznemirjena.. Listi se tolažijo, da so italijanske čete opustile Drač „brez izgub“., toda celo „(Giornale d’Italia“ vprašuje, ali bi ne bilo pametnejše, da so ;ga opustošile, predno so se spoprijele z Avstrijci. Sicer pa, trdijo listi sedaj, italijanska vlada sploh ni nameravala Drača držati, temveč so bile italijanske Čete v srednji Albalniji izkrcano le za to, da rešijo 150.000 mož srbske alrmade, kar se jim je sijajno posrečilo, tako da jih občuduje že celi svet! Savonova brigada, ki je zbežala iz Drača, je odšla v Valono, katero nameravajo Italijani za vsako ceno držati. Italijansko bojišče. Parlament se je otvoril in prvi govornik ni izrazil simpatije laškim vojakom, ampak — francoskim pred Verdunom. In vendar bi pričakovali, da bi poslanci izrekli svoji armadi zahvalo, ker se je tako junaško umaknila izpred Drača. Kolikor so nam laška poročila že danes na razpolago, se ime Dirač sploh ni izpregovorilo, V Gorici porušenih 1000 hiš V celi Gorici je dosedaj porušenih in poškodovanih okroglo 1000 hiši 'Mesto Gorica; šteje sama 1600, z oikolico vred pa 2700 hiš. Škoda se ceni na najmanj 20,000.000 K. V spodnji Adriji. „Agenzia Stefani“1 objavlja naslednji komunike: Od srede decembra do sedaj je bilo od enega do drugega obrežja spodnje Adrije pod varstvom italijanskega brodovja in prideljenih zavezniških ladij prepeljanih 260.000 ljudi in znatno število štirinožcev na kopno na 250 perniških vožnjah. Nadalje so istočasno na sto paraiklih prepeljali 800.000 stotov materijala. Sovražnik je poizkušal to obširno in komplicirano premikanje preprečiti z neprestainim delovanjem letal, polaganjem min, s pogostim nastopom torpednih lovcev. Vse te poizkuse so preprečile naše spremljajoče ladje. Tako beležimo! le potop treh malih parnikov; dva od teh sta zadela na mine, tretji je bil pa torpediran, ko je bil že nabožen. Niti en srbski vojak ni prišel na morju ob življenje. V prvih dneh mesca januarja je bil potopljen neki avstrijski podmorski čoln, dva druga Čolna sta bila najbrže iste dneve izgubljena; blizu Valone smo zaplenili sovražno pomorsko letalo. CK temu poročilu se mora pripomniti, da je potopitev enega in izguba; dveh drugih naših podmorskih čolnov enostavno izmišljena.) Italijanski „junak“. Znanega hujskača D’ Annunzio je zadela nezgoda na zračnem poletu v »neodrešene« kraje. Listi poročajo, da je bil ranjen D’ Annunzio na poletu nad Ljubljano in sicer ga je zadel strel v glavo; krogla je šla skozi nos v levo oko, ki je skoro gotovo izgubljeno. Drugi viri zopet pravijo, da D’ Annunzia ni zadel sovražen strel, ampak da se je sam ranil v oko po nerodnosti, ko je stopal iz aeroplana. Italijane in Italijanke baje zelo boli, ker D’ Annunzio trpi hude bolečine. Italijanski oficirski aspirante odrekli prisego. V Modeni so zaprisegli pred par dnevi 2500 novih rezervnih oficirjev. Kakor poročajo iz Turina, se je pripetil pri tej zaprisegi pomemben slučaj; štirje aspirantje so odrekli prisego. Takoj so bili aretirani in izročeni vojnemu sodišču. Velikanska poneveejenja v Italiji. V Italiji so poneverjenja. pri poštah, bankajh in drugih denarnih zavodih na dnevnem redu. Pred tedni so listi poročali o več milijonskih ponevjerjenjih pri gornj eitalijjanskih poštnih uradih, sedaj se pa še poroča iz Siicilije, da je poneveril ravjnatelj šicilijs-ke banke' 2,000.000 lir. Naši vojaki v italijanskem ujetništvu. Italijanski listi poročajo iz Sardinije, da laške zdravstvene oblasti opazujejo skozi' štiri tedne zdravstveno stanje ujetih avstrijskih vojakov, katere so s-pravili iz Srbije in Crnegore v Italijo. Na to bodo u-jeti avstrijski vojaki odvedeni v notranjost Italije, o-ziroma v južno Italijo. Le majhen del ujetnikov bode ostal na otoku Sardinija. Zdravstveno stanje ujetnikov je tačas povoljno, ujetniki uživfajo največjo prostost in se nahajajo pod, policijskim nadzorstvom. i n i mni"T"" '1-riMMiiii—nrimTniiniT—mm—i»ii ii mi iinuinn-1-p———.-.- ma« rr, Rusko bojišče. Rumunski list „Minerva“ poroča, da se Rusi pripravljajo na novo ofenzivo. Vsak dan prihajejo nova ojačenja v Besarabijo. — Naiši zrakoplovci pa poročajo, da se opaža posebno mnogo artilerije, ki je večinoma japonskega izvora. Oh Drvi. „Gazeta Wieczorna“ poroča dne 29. febr., da ruska artilerija ob Ikvi in sicer v prostoru pri trdnjavi Dubno že več dni obstreljuje našle postojanke. Pri raziskovanju se je našlo, da, granate niso več japonskega; izvora, ampak iz ruskih Putilovih delavnic. Rusija ne odstopi Besarabije. Iz Petrograda se poroča: Ruska vlada je označila željo, ki je bila izražena na. zborovanju zastopnikov zemstva, češ, Rusija naj prdpusti Rumuniji vso Besarabijo, ne da bi zahtevala za to kake odškodnine, kot za nekaj nemogočega, kajti Rusija ne more odstopiti nobenega dzemlja v času, ko še imajo sovražne države zaseden del njenega ozemlja. Turška bojišča. Rusi zasedli Kermanšah. Reuter poroča iz Petrografia: Rusi so zasedli Kermanšah. (Mesto KermaJnšah je glavno mesto province Ardidan v Perziji, šteje 35.000 prebivalcev ter je v zračni črti oddaljeno kakih 250 kilometrov od Kut-el-Amare.) Grčija. Grško in solunsko vprašanje Poleg dogodkov na zapadnem bojišču in vi Albaniji je solunsko vprašanje, ki obrača neprestano pozornost na-se. To vprašanje je vprašanje Grške, je znak nevrednega položaja, ki je zašla vanj ta kraljevina, izgubivši popolnoma svojo neodvisnost. Razmere v Solunu kažejo kako je Grška postala) za čet-verosporazum stvar, s katero se ne računa. Solunski dopisnik milanskega „(Corriera.“ podaja nazorno sliko o tem. Položaj grških oblasti v Solunu nima primere na svetu. Gršika- ima tamgsvbje redarstvo, svojo vojsko, pošto, brzojav. Ali nihče se niti ne briga ne za grške vojaške, ne za civilne obliasti, ne za vrhovno "vojno zapovedništvo, Angleži so aretirali1 konzule sovražnih jim držav, ne da bi bili vprašali žive duše, najmanje pa grške oblasti, smejo li to na grški zemlji?! Zasedli so pošto in brzojav in niti ena brzojavka ne prihaja in ne odhaja, da ne bi je videli uradniki Francije in Anglije. Razpršili so mostove v zrak, vzeli železniško službo v svoje roke, ne da bi koga kaj vprajšali! Ko se je neikega dne grški ravnatelj železniške proge Solun—Carigraä osmelil, da je prišel na kolodvor in povprašal glede uredbe vlakov, mu niti odgovora niso dali, in so lepo z rokami v žepu — žvižgali marseljezo. Mesto Solun in grn ška Macedonia sta — da ise to niti opažalo ni — popolnoma prešla v gospodstvo četverosporazuma. Grška občutljivost. Z ozirom na grško občutljivost se menda ne bo naistopilo od avstrijsko-bolgarske strjani niti proti Valoni niti proti So Lu n u. Tako se odvzame Grkom vsak tudi najmanjši povod, !da se priklopijo četverospiorazumu. Grška zopet vpoklicuje rezerviste. Grški konzulat v Parizu je pozval vse grške rezerviste jilo 40. leta, da naj se takoj pripravijo za odhod v domovino. Isto povelje bo baje izdano za v-se grške konzulate. „Corriere della Sera“ poroča iz Aten, da so se odnošaji med Grško in četverosporaz-umom po obisku generala Sarraila. pri /kralju znatno zboljšali. Sirijo se vesti, da misli kralj na ljubo čet-verosporazumu razpustiti grško zbornico ter izročiti sestavo ministrstva Zaimisu, da se tako premosti nasprotje med kraljem in Venizelosom. Rumunija. Rumunska armada. Dan za dnevom prihajajo v svet poročila, da se bo tudi Rumunija v bližnjem času udeležila vojske. Nekatera poročila zatrjujejo, da si gre Rumunija po Besarabijo in bo v to svrho napadla Rusijo, drugi pa zopet pravijo, da bo napadla Avstrijo. To je pač starà rumunska pesem od začetka vojske sem. Švicarski „Baseler Anzeiger“ poroča, da šteje rumunska armada z vštetimi zadnjimi letniki 75)0,000 mož, torej približno trikrat toliko, kot je štela srbska armada, ko je šla v vojsko zoper Avstrijo. Rumunsko žito. Med Rumunijo. ter Avstrijo in Nemčijo se je s-klenila kupna pogodba za nadaljnjih 100.000 vagonov koruze, ovsa in ječmena. Avstrija in Nemčija ste poleg tega nakupili še vso ostalo koruzo iz leta 1915, kar znaša tudi približno 100,000 vagonov. Pričetek novih podmorskih bojev. Kakor je bilo naznanjeno v noti našega zunanjega ministra barona Buriana in nemške vlade, se je z 29. febr. pričel podmorski boj znov)a. Že prvi dan, dne 1. marca, so nemški podmorski Čolni potopili tri sovražne ladje. Nemški podmorski čolni imajo povelje, da potopijo vsako trgovsko ladjo, ki je oborožena. Kaj bo k temu novemu načinu bojevanja na morju rekla Amerika in kaj druge nevtralne države, Še sedaj ni popolnoma jasno. Domneva se, da Amerika zopet stopa na stran naših sovražnikov. Francoska križarka „Provence“ se potopila. Dne 29. februarja 1.1. je potopil nemški podmorski čoln v Sredozemskem morju francosko križarko »Provence«, ki je prevažala čete iz Francije v Solun. Na krovu je imela 1800 mož. Utonilo je 1124 mož, 676 jih je pa bilo rešenih. Tri sovražne pomožne križarke se potopile. Dne 29. februarja so potopili nemški podmorski čolni ob izhodni angleški morski obali ob izlivu reke Themse dve francoski pomožni križarki in eno angleško pomožno križarko. Portugalska in Nemčija. Nemška vlada je proti konfiskaciji nemških in avstrijskih ladij na Portugalskem ostro protestirala ter zahtevala, da se konfiskacija razveljavi, sicer da jo bo smatrala kot neprijateljski čin. Med Nemčijo in Portugalsko veljavna trgovinska pogodba dovoljuje sicer obema državama medsebojno rekvizicijo ladij, toda le po predidočem sporazumu glede odškodnine. Na to določbo se Portugalska ni prav nič ozirala. Portugalski ministrski predsednik o zaplembi nemških ladij. Reuterjev urad poroča: Portugalski ministrski predsednik Costa je v zvezi z že naznalnjenimi izvajanji glede zaplembe nemških in avstrijskih parnikov izjavil v zbornici, /da so bile na več ladjah izvršene poškodbe. Parnik „Rülow“ so hoteli razstreliti, kar je pa bilo ravno pravočasno preprečeno. Po njegovem mnenju naj Portugalska odpove pogodbo z Nemčijo, tako da preneha dne 15. junija 1917 in siefefr, je rekel Costa, v soglasju s portugalskimi interesi in iz vzrokov dostojnosti in koristi. Mi smo pripravljeni računati na vsako možnost, ki zataore nastati iz u-činka naših pravic. Kakor poroča ,,'Agence Havas % znaša skupno Število od Portugalske zaplenjenih nemških in avstrijskih ladij 80. Politične vesti. Tržaški namestnik pri primorskih beguncih v Wagni kraj Lipnice na Štajerskem. Tržaški namestnik baron Fries-Skene je obiskal v spremstvu štajerskega namestnika groìa Claryja taborišče beguncev v Wagni kraj Lipnice. Tam je nastanjenih 20.000 primorskih beguncev. Uradno se poroča, da je bil namestnik jako zadovoljen z velikopotezno napravo taborišča in preskrbo beguncev. Ogrski državni zbor. Zasedanje ogrskega državnega zbora je odgodeno. V seji dne 28. februarja je hotel poslanec Saghi interpelirati zaradi ustav ljenja slovaško madžarskega lista, a interpelacija ni bila dopuščena. Predsednik Beöthy je zaključil sejo z ogovorom, v katerem je poudarjal, da zaupa madžarski narod na zmago v sedanji vojni in je pripravljen na vse žrtve, da doseže to zmago in končni triumf Ustavljen madžarski list na Hrvatskem. V Osijeku izhajajoči madžarski list »Sziavonial Magyar Sjsag« je priobčeval že nekaj časa posmehljive članke o Hrvatski in Hrvatih. Konečno je v obširni razpiavi smešil hrvatske državnopravne težnje ter označd hrvatsko državno pravd za humbug, kateremu bo po vojski treba korenito napraviti konec. Na Hrvatskem je ta članek vzbudil splošno ogorčenje. Tedaj je hrvatska vlada rečeni list ustavila. Bolj čudno je pa, da so smeli omenjeni članki, ki pomenijo višek nacijonalne sovražnosti, iziti v madžarskem listu — na Hrvatskem. Dunajska borza. V finančnem ministrstvu je bilo posvetovanje o otvoritvi omejenega privatnega kupčevanja na dunajski borzi. Doseglo se je popolno sporazumljenje in bo že v kratkem borza zopet odprta, Velike banke v Budimpešti. V ogrskem državnem zboru so nastale zadnje tedne hude praske zaradi postopanja velikih budimpeštanskih bank. Te borbe so našle močan odmev v vseh slojih prebivalstva, kajti antipatija proti poslovanju teh bank je bila že prej velika in je posebno narasla med vojno. Te velike banke poskušajo ves kapital, kar ga je na Ogrskem, koncentrirati v svojih rokah in t njim delati take kupčije, ki navadno niso v korist narodnem gospodarstvu. Navadno pomagajo ustanoviti kako novo industrijalno podjetje, potem pa je »sanirajo« tako, da ustanovitelj svoj lastni •denar popolnoma izgubi in preide celo podjetje v last banke. Tudi malim bankam posojajo velike svote, da jih izposodijo naprej trgovcem, obrtnikom in uradnikom, potem pa nekega lepega dne tako malo banko kar zadavijo in ruiniraj o deležnike in dolžnike. Najhujše nasprotje proti velikim bankam pa je nastalo med sedanjo vojno. Vse banke so •se vrgle na blagovno kupčijo. Ker so imele ogromno denarja, so lahko tudi nakupile ogromne množine vsakovrstnega blaga in dobile tako priliko, da so trgovce in konzumente skubileä kakor se jim je ljubilo. Kar se je zadnji čas v ogrskem državnem zboru govorilo o početju teh bank, to je bil le nekak uvod za veliko borbo, ki se bo vnela po vojni. Veleizdajalcem zaplenjena premoženja. Deželno sodišče v Inomostu je odredilo zaplembo premoženja naslednjih južnotirolskih Italijanov: dr. Armeli nija, občinskega zdravnika v Borgu; Petra Romania, župana in trgovca v Borgu; Celsa Coste, učitelja v Snerellu in Albina Selle, bivšega notarja in hišnega posestnika v Tridentu. Vsi ti so obtoženi zločina veleizdaje. Cel občinski svet na zatožni klopi. Že 20. maja 1915 seje vršila pred praškim divizijskim sodiščem obravnava, pri kateri so sedeli na zatožni klopi vsi člani občinskega sveta v Radnicah pri Plznu. Obtoženi so bili zaradi žaljenja Veličanstva, a sodišče jih je oprostilo. Na vsklič vojaškega pravdnika je naj-višje domobransko sodišče razveljavilo oprostilno sodbo in je odredilo novo obravnavo. Pri tej je bila proti trem obtožencem tožba umaknjena, dva »ista prišla k obravnavi, eden je med tem umrl. Za pričo zaslišan vojaški duhovnik Dvoršak, orožniški stražmojster in namestniški svetnik Fischer so vnovič izpovedali ugodno za obtožence, tako da so bili vsi oproščeni. Švedska noče več zlata. Menda so se začeli vračati stari časi, ko so ljudje blago zamenjavali samo za blago in denarja niso poznali ali ga pa niso hoteli vzeti. Švedska državna banka se brani že zlatega denarja, da papirnatega ne vzame, ježe davno znano. Švedska hoče odslej dajati vsakovrstno blago ne več za denar, nego samo še za drugo blago. Vse vojskujoče se države kupujejo sedaj kar le morejo dobiti na Švedskem in vsled tega je prišlo jako mnogo zlatega denarja v deže- lo. Bilo bi preobširno, če bi hoteli razložiti vzroke, ki so napotili švedski državni zbor, da je pooblastil švedsko banko, da sme odklanjati plačila v zlatem denarju. Dovolj je, če rečemo: Tista država, ki vedno le blago izvaža in dobiva plačilo v zlatu, ima pač sčasoma toliko zlata, da ne ve kam ž njim, ne dobi pa zanj nič, nego le rastejo cene vseh potrebščin v lastni deželi. Velikanske kupčije, ki jib je Švedska delala z izvozom, so deželo takorekoč izpraznile vsega potrebnega blaga in povzročile doma veliko draginjo. Japonska in Nizozemska. Iz Yokohame poroča amsterdamski » Handels blad« : Japonska smatra nizozemske indijske kolonije že za svoje ter jih riše na zemljevidih z japonskimi barvami. Tudi odkrito priznava, da spadajo te nizozemske kolonije v območje japonskega upliva. Ali je to morda cena za pomoč Japonske ententi? — vpraša list. Raznoterosti. Otroci rajnega prestolonaslednika pri birmi. Kar-dinal-knezonadškof baron pl. Skrbensky je dne 1. marca podelil na gradu Konopišt otrokom rajnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda zakrament sv. birme. Otroci so se več dni prav pobožno pripravljali na sv. birmo. Hčerki, kneginji Hohenberg je bila botra nadvojvodinja Marija Terezija, sinovoma knezu Maksimilijanu in Ernestu pa sedanji prestolonaslednik Karl Franc Jožef, katerega je zasto pai grof Jaroslav dr. Thun. Carmen Sylva umrla. Rumunska kraljica-udova Elizabeta je včeraj dne 2. marca umrla, stara 73 let. Politično ni nikdar stopila v ospredje, pač pa kot nemška pesnica in pisateljica. Svoja slovstvena dela je priobčevala pod pseudonymon Carmen Sylva. Rodom je bila nemška princesija-Wied. Imenovanje majorja Kvaternika. »Drau« poroča, da je imenovan dosedanji pobočnik generala pl. Boroeviča, major generalnega štaba g. Slavko Kvaternik za vojnega namestnika generalnega guvernerja Srbije podmaršala grofa Salis-Seewisa. Major Kvaternik odide te dni na svoje novo mesto. Novi generalni polkovniki v naši armadi. Cesar je imenoval nadvojvodo Jožefa Ferdinanda, grofa Becka, grofa Paara, pl. Bolfrasa, barona Krobatina in pl. Kövessa za generalne polkovnike naše armade' Že prej sta bila imenovana nadvojvoda Evgen in baron Hötzendorf. Prvi podpredsednik hrvatskega sabora dr. Pero Magdič je v Varaždinu težko obolel. Ustoličenje novega župnika v Ljutomeru. Dne 28. m. m. je prišel novoimenovani župnik vlč. g, deželni poslanec Jožef Ozmec v Ljutomer. Pri vhodu v trško občino ga je pozdravljal slavolok z napisom: Bog blagoslovi Vaše delo! Tu se je izvršil slovesen sprejem, pri katerem so pozdravili v nagovorih novodošlega dušnega pastirja ob navzočnosti obilo občinstva in šolske mladine zastopnik ljutomerske duhovščine, zastopnik domačega ljutomerskega učiteljstva, zastopnik vernikov ter zastopnica šolske mladine. — Dne 1. t. m. se je vršilo nad vse slovesno ustoličenje. Cerkev se je odela v krasno obleko svežih cvetlic. Vernikov se je zbralo kljub deževnemu vremenu toliko, da je bila cerkev premajhna. Pevski zbor pod vodstvom g. učitelja Zacherl je proizvajal dovršno nalašč za slovesnost prirejene kompozicije. Na častnih sedežih so prisostovali celi cerkveni slovesnosti g. okrajni glavar Bouvard, g, župan notar Thurn, g. stotnik Terč od tamkajšnje garnizije z nadporočnikom, g. davkarski oskrbnik Ulm, g. šolski ravnatelj Robič, g. Babnik v imenu cerkvenega konkurenčnega od bora itd. Duhovnikov je bilo 26 iz dekanije in drugod. Preč. g. inštalator, kanonik Moravec iz Maribora je v cerkvenem govoru o pravicah in. dolžnostih dušnega pastirja lahko z veseljem omenjal, kako se iz cele slovesnosti razvidi, da je prišel novi župnik med čredo, ki mu prinaša nasproti čuvstva veselja in udauosti. Pri obedu, pri katerem so bile zopet navzoče vse zgoraj posebej omenjene osebe, se je g. ustoličen župnik spominjal v daljših nagovorih svetega Očeta, presvitlega cesarja, pre-vzvišenega knezoškofa, navzočih zastopnikov vseh krajevnih uradov ter navzočih duhovnikov. Gosp. okrajni glavar in g. župan, kakor tudi g. Robič in g. Babnik so imeli pomenljive pozdravne in uda-nostne nagovore. G. dekanijski upravitelj svetnik Meško in več drugih duhovnikov, med njimi tudi rektor Salezijancev v Veržeju, so izrazili čestitke in veselje, da je prišel vč. g. Ozmec v njihovo sredino. Pridružujemo se tem čestitkam: Na mnoga leta! Odlikovani slovenski vojni kurat. Č. g. Franc Kren, bivši kaplan pri Manji Snežni, je odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem II. razreda na beio-rudečem traku. Č. g. Kren deluje že od začetka vojne na ruskem bojišču. f Župnik Jožef Roštohar. Ob sklepu lista smo prejeli: Dne 2. marca je umrl v Poličanah upokojeni župnik Jožef Roštohar. Pogreb se vrši v soboto, dne 4 marca, ob 10. uri predpoldne. Svetila mu večna luč! Gospod Blazij Grča, župnik v Šempasu in bivši goriški deželni poslanec, je slavil dne 3. februarja svojo 70-letnico. Jubilant je znana oseba v javnem življenju dežele goriške. Ne le, da je bil deželni poslanec skozi dolgo dobo 15 let, marveč je bil vedno marljiv na narodnem in gospodarskem polju. Posebno se zanima za sadjarstvo in vinogradništvo. Tudi politični nasprotniki mu ne odrekajo zaslug. Tudi v visoki starosti je še čvrst in krepak. Naj izvoli g. jubilant sprejeti tudi naše častitke. Cerkvene vesti na Koroškem. Na župnijo Stehen pri Globasnici je bil investiran vlč. g. Anton Kaplan, župnik v Medgorjah. Župnijo Medgorje oskrbuje vlč. g. Ivan K o g e 1 n i k župnik na Ra-dišah. Premeščeni so vlč. gg. Viljem Brožek, provizor v Gorjah, kot kaplan v Tinje, o. Kalist Vaupotič iz reda oo. kapuc., provizor v Možici, kot tak v Gorje, Jožef F e i n i g, provizor v Gorenčah, kot tak v Melviče, in Jakob Kalan, provizor na Ojstrici, kot tak v Gorenče. — Žup niški izpiti bodo 9., 10. in 11. m joika. Prijave za izpit v pomladnem terminu se končajo 30. apr. Gg. kandidatje se opozarjajo na ordinatske predpise v cerkvenem listu iz 1. 1912, str. 25. Praznik sv. Jožefa, kjer se še obhaja kot zapovedan praznik, kakor v lavantinski škofiji, je tudi letos dne 19. sušca; samo duhovniki opravljajo njegov oficij z mašo vred drugi dan (20. sušca) zaradi nedelje, ki je kot postna nedelja povišana v 1. vrsto in torej kot taka ne dopušča nobenega drugega oficija. Po smrti odlikovan. Emerik Zeilhofer, enoletni prostovoljec in učitelj, o kojem smo poročali, daje padel junaške smrti na italijanskem bojišču, je bil po smrti zaradi svojega junaštva odlikovan s srebrno hrabrostno kolajno 2. razreda. Junaškemu vojaku-učitelju bodi goriška zemljica lahka! Vpoklic učiteljev pod orožje? Na Moravskem razglašajo: C. kr. okrajni šolski sveti so dobili ob vestilo, da morajo oni učitelji-vojaki, ki so se nahajali radi poduka začasno na dopustu, v najkrajšem času zopet pod orožje. Zasega jajc odpravljena. Z e;, kr. okrajnega glavarstva se nam poroča, da je zasega jajc za celo Štajersko odpravljena in je torej trgovina z jajci odslej prosta. Samo za izvažanje se mora dobiti uradno dovoljenje cesarske namestnije. Zadeva radi ujetnikov-delavcev.. Na zborovanju županov in zaupnikov mariborskega okraja dne 28. febr, se je sklenilo, da se sestavi posebna spomenica na cesarskega namestnika glede novih, za kmečko ljudstvo nesprejemljivih pogojev novih določil radi ujefnikov-delavicev. Spomenica se je te dni sestavila in se bo po posebnem odposlanstvu, V katerem je tudi poslanec Pišek, osebno izročila cesarskemu namestniku. Uporaba koruzne moke. Kakor se poroča, bodo upieljali v krajih, kjer so ljudje navajeni na koruzno moko, kot nadomestilo za pšenično moko, koruzno moko, toda samo v krajih, kjer je prebivalstvo navajeno na koruzno moko. Prepričani sm