PoStntns PIS^sh V cttovlA
Leto XI., št. 271
Ljubljana, petek tU novembra I930
Cena t Din
Upravništvo; Ljubljana, K.nafljeva obča 5. - Telefon št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126.
Inseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul — Tel 3492 m 2492.
Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13- — TeletoD št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2 — TelefoD št 190.
Račun' ori pošt ček zavodih: Ljub* ljana št 11.842: Praha čislo 7S|$?n Wien št 105 241
Naročnina znaša mesečno 25.— Oin, za inozemstvo 40.— Din.
Uredništvo: Ljubljana: Knafijeva ulica 5. Telefon
št 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te»
lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova ul 3 Teleton št 190
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu
Pogajanja za sestavo koaHcijske vlade |	je ndŠa tlBČB in ndŠa Želja!"
in modre izjave Nj. Vel. kralja Aleksandra o mednarodnem položaju in mirovni politiki Jugoslavije
v Avstriji
Poziv krščanskih socialcev dr. Schobru k pogajanjem Izjava Starhemberga o namenih parlamentarnega zastopstva Heimwehra
Dunaj, 20. novembra d. Novi predsednik krščansko-sccialnega kluba dr. Bu-resch je že snoči poslal dr. Schobru pismeno vabilo za priče tek razgovorov o sestavi nove koalicijske vlade krščanskih socialcev in Schobrovega bloka. Bivši zvezni kancelar dr. Schober bo vabilo sprejel. Razgovorov se »x>sta udeležila tudi predsednika podklubov Kmečke zveze in velenemcev dr. Straffner in inž. Winkler.
Dr. Buresch bo pozval na razgovore tudi predsednika Heimatblocka, ki pa zaenkrat še ni konstituiran. Po teh razgovorih se bo sestal klub krščanskih socialcev, ki bo definitivno razpravljal o sestavi bodoče vlade.
Dunaj, 20. novembra d. Notranji mini« ster knez Starhemberg je podal daljšo iz« javo o stališču predstavnikov Heimvvehra v novi avstrijski zbornici. Izjava obsega naslednje tri točke:
1. Pokret Heiimvehra bo ostal tudi v bo« doče po kratki epizodi volilne borbe nad«
strankarski ter se bo tudi v bodoče udej« stvoval predvsem v borbi proti marksistom in liberalcem Njegov cilj ostane preporod družbe, države in gospodarstva, očiščenje javnega življenja od revolucionarnih ostankov, strankarske korupcije ter bo sto« ril vse za preporod sedanje strankarske države v nemško socialno ljudsko državo na krščanski podlagi.
2.	Poslanci, ki so bili izvoljeni na kandi« datni list' »Heimatblocka«, se ne smatrajo za zastopnike nove stranke, temveč so sa« mo » parlamentarna bojna četa heimveh, rovskega pokreta, ki stoji nad strankami«. Ti poslanci bodo povsem odvisni od povelj osrednjega vodstva Heimwehra
3.	Parlamentarno delovanje »Heimat« blocka« bo imelo za cilj predvsem blagor ljudstva in ne kakih strankarskih mtere« sov Parlamentarno zastopstvo Heimweh« ra bo v prvi vrsti posvetilo svojo pozornost delu za omiljenje gospodarske krize.
Spopad med pristaši Hehmrehra in Hitlerja v
Inomostu
Težki očitki narodnih socialistov proti majorju Pabstu - Pretep na shodu narodnih socialistov s člani Heimwehra
nil. Končno je končal prof Stolz med burnim odobravanjem svoj govor, v katerem ie izjavil, 3a Tirolcj ne bodo Južne Tiroi-
Inomost, 20. novembra d. Včeraj so skli- j cali narodni socialisti v veliki dvorani ino-moškega magistrata zborovanje z dnevnim redom »Južna Tirolska in major Pabst«. Dvorana ie bila vsa zasedena in je prišlo v njej do izgredov, kakršnih v Inomostu ne pomnijo.
Kot glavni govornik ie nastopil vseučill-ški profesor Stolz, bivši predsednik južno-tirolske Kmetske zveze. Shodu je predsedoval momoški podžupan dr. Pembauer Tako; po otvoritvi shoda ie prišlo do burnih spopadov med heimwehrovci in hitler-jevci, k? so se pomirili šele, ko je izjavil predstavnik Heimwehra, da je bil sklenjen dogovor, da naj svobodno nastopijo predstavnik; obeh skupin. Hitlerjeva pa se dogovora niso držali ter so neprestano vzklikali med govorom predstavnika Heimweh-rovcev »Nemčija vstani, živel Hitler«, dočim so zopet heimwehrovci pričeli vzklikati Pabstu. Zahtevo heimwehrovcev, naj se izvoli predsedstvo, je dr. Pembauer odklo-
ske nikdar pozabili.
Za njim je govoril predstavnik južnih Ti-rolcev Oberhammer, ki je odločno napadal majorja Pabsta ter mu očital, da se je bra-til s fašisti. Njegove izjave so heimwehrov-ci zavračali, v tem hipu pa je vstal predsednik shoda podžupan dr. Pembauer ter pokazal zborovalcem fotografijo, ki kaže majorja Pabsta v družbi fašistov iz Bolca-na.
Pri tem je prišlo v dvorani do pretepa in je morala posredovati policija, ki je pričela razganjati zborovalce. Pred zaključkom shoda ie še izjavil dr Pembauer, da morajo Tirolci pokazati, da niso in da ne bodo pozabili na Južno Tirolsko, kar skušajo izposlovati razni prijatelji Italije.
Po shodu so se vršile še demonstracije na ulicah, pri katerih je morala policija razganjati narodne socialiste z gumijevkami.
Ob polnoletnosti Otona Habsburškega
Proglasitev polnoletnosti se je izvršila brez posebnih dogodkov ~ Zanimiv govor madžarskega škofa Mikesa - Protest protihabsburške lige
Biuseli, 20. novembra g. Proslava polnoletnosti nadvojvode Otona Habsburškega se ie vršla v naiožiem rodbinskem krogu. Svečanega obeda na gradu Steenockerzee-lu so se poleg drugih udeležili nadvojvodl-nia Jožefa, dva brata bivše cesarice Zite ter visoki dostojanstveniki bivšega cesarskega dvoia na Dunaju m bivšega kraljevskega dvora v Budimpešti. Zjutraj ie bila slovesna služba božja, popoldne pa je nadvojvoda Oton sprejemal čestitke gostov m obiskovalcev. V okolici nadvojvode se naglasa, da polnoletnost v ničemer ne bo iz-premenila stališča nadvojvode kot dednega princa madžarske kraljevske hiše.
Bruseli, 20. novembra s. Ob proglasitvi za polnoletnega ie Oton Habsburški prejel razne darove, med njimi izredno dragocene, pa tudi skromne. Tako je tudi prejel vrečo madžarske zemlje, ki jo je podaril madžarski vojak, ter navaden lesen križ avstrijskega vojaka, ki je bil blagoslovljen v Lurdu. Ob 13. uri se ie vršil zajtrk, pri katerem se je Oton zelo prisrčno zahvalil svojim gostom ter izreke! samo željo, da bi postal koristen član družbe. V teku popoldneva so vsi gosti zopet odpotovali.
Berlin 20. novembra g. Kakor javljajo berlinski listi iz Bruslja, je belgijska vlada na pobudo kralja Alberta intervenirala pri bivši cesarici Žiti zaradi nameravanega habsburškega prevrata. Bivši cesarici se je namignilo, da bo belgijska vlada v prime-meru državnega prevrata izgnala člane habsburške rodbine iz Belgije. Listi opozarjajo na veliko udeležbo avstrijskih legl-timistov pri današnji proglasitvi Otona za polnoletnega. »Tempo« izraža mnenje, da se je težišče zanimanja habsburgovcev preneslo sedaj v Avstrijo.
Budimpešta. 20. novembra, s. Ob rojstnem dnevu bivšega nadvojvode Otona se je, kakor vsako leto, dopoldne vršila v baziliki sv. Štefana sveča.ia služba božja, ki jo je cele briral škof grof Ivan Mikes. Škof Mikes je v svojem govoru opozarjal na razne zapreke, ki ovirajo Otonu zasedbo prestola. Dan proglasitve mladega kralja za polnoletnega Je velik dan tudi za madžarski narod, ki začenja s tem dnem pisati zgodovino svoje boljše bodočnosti. Izrazil je upanje, da bodo prisotni še doživeli, da jim bo Oton vladal. V prestolnici so le posamezna poslopja razobesila zastave.
Budimpešta. 20, nov. g. Današnji dan !e potekel popolnoma mirno. Prebivalstvo prestolnice je brez vsakega zanimanja za dogodke v Bruslju. Le malo hiš je razobesilo zastave. Uradna poslopja so brez za-
stav Do nemirov ni prišlo nikjer. Popoldanski listi so objavili proglas legitimistič-ne omladine, ki se poziva, naj ostane zvesta Habsburžanom in ohrani vero v njihovo bodočnost. Državno pravdništvo je zaplenilo uvodni članek socialno-demokrat-skega organa »Nepszava«, ker ponižuje po njegovem mnenju institucija V* '^tva.
V Steenocerzeelu zbrani madžarski legt-timisti so danes brzojavili naslednje poročilo v Budimpešto: Danes praznuje Nj. Vel. kralj Oton svoj 18. rojstni dan ter je s tem postal polnoleten. Kralj Oton je s tem tudi postal glavar habsburške rodbine Ob tej priliki se je v hišni kapeli brala svečana služba božja, po kateri se ie vršilo v svečani dvorani zborovanje rodbinskih članov in povabljenih gostov Kraljica Žita je proglasila Otona za polnoletnega ter za sedanjega glavarja rodbine. Kralj Oton se Je zelo svečano zahvalil materi za ljubezen ln skrb. ki jo je pokazala za časa varuštva.
Antilegitimistični list >A Maj Nap« javlja, da je protihabsburška liga. ki obstoja iz deset madžarskih in treh ameriških madžarskih društev, poslala Otonu v Steenocker-zeel brzojavko, v kateri protestira najener-gičneje proti restavraciji Habsburžanov ter izjavlja, da vztraja madžarsko delavsko ljudstvo na zakonu o odstavitvi Habsburžanov.
Indijska konferenca
London, 20. nov. s. Posvetovanja o spi oš« nih ciljih angleško*indijske konference pri okrogli mizi so se nadaljevala danes v ple« nami seji v st. jameski palači.
Dr. Moonje je izjavil, da misli angleški narod in morda tudi angleški častniki v Indiji, da bodo zadušili indijski pokret ter demoializirali indijski narod. Ne bo se več povrnil čas, da bi kdo mogel strahovati s fizično silo indijski narod. Ne bom nikoli dopustil, je izjavil govornik, da bi se reklo, da indijski narod ne more branti svoje dr« žave in da mora zato angleški naro-d pre« vzeti odgovornost ter braniti Indijo.
Maulana Muhamed Ali je izjavil: Hočem se vrniti v svojo deželo le tedaj, ako ji bom prinesel svobodo. Rajši bom umrl v tuji deželi, ako bo le svobodna. Nisem nri« šel, da prosim za domini jonski statut. Cilj. ki sem ga dolžan doseči, je popolna ne« odvisnost. Sedaj smo needint, vi j>a vlada« te. Ko pa bomo sklenili, da bomo edini, nas ne boste mogli več vladati. Angleško gospodstvo nad Indijo bo moralo izginiti. Odstranili ga bomo tukaj. Todi prijatelj« stvo med Veliko Britanijo in Indijo bo tra« jalo dalje.
Pariz, 20. novembra. M. Ugledni francoski novinar Henry Barby, urednik znanega pariškega dnevnika »Le Journal« je objavil, kakor smo že včeraj na kratko poročali, v svojem listu razgovor, ki ga je imel z jugosloven-skim kraljem Aleksandrom. V svojem uvodu naglasa Barby, da svečanosti, ki so se vršile v Beogradu ob priliki odkritja spomenika hvaležnosti Franciji, krasno simbolizirajo hvaležnost, s katero se spominja jugoslovenski narod francosko-jugoslovenskega prijateljstva, posvečenega na bojnih poljanah. Svečanosti so rodile v vsej državi globok odmev, ki se je izražal v veličastnih manifestacijah. Nobena teh svečanosti, nobena teh manifestacij pa ne more vreči niti najmanjše sence na bližnje sosede mlade kraljevine. Barby poudarja, da je za časa svojega bivanja v Jugoslaviji govoril z raznimi ljudmi, med dragimi z ministri, bivšimi politiki 'n zastopniki gospodarskih krogov, ki soglasno iskreno Izražajo željo, da se najde izhod v prijateljskem sodelovanju s sosednimi narodi na bazi mirovne politike in spoš+ovanja mednarodnih sporazumov in obvez.
V enakem smislu se je izjavil francoskemu novinarju tudi Nj. Vel. kralj Aleksander. ko ga je sprejel v avdijenci na svojem novem gradu na Dedinju. Po podrobnem opisu tega kraljevega bivališča pripoveduje Barby o svojem sestanku in razgovoru s kraljem Aleksandrom:
»Ko sem prišel v sobo, mi je stopil nasproti Nj. Vel. kralj Aleksander ter mi prijazno podal roko z besedami: »Gospod Barby, vesel sem, da vas zopet vidim. Kako dolgo že niste bili pri nas?«
Barbv je namreč bival v Srbiji od po-četka balkanskih pa vse do konca sve- f tovne vojne ter se fe udelež'1 tudi umika srbske vojske preko Albanije. Ta-
krat se je večkrat srečal s tedanjim prestolonaslednikom, sedanjim kraljem Aleksandrom. V svojem članku se spominja teh časov in svojih takratnih srečanj s kraljem Aleksandrom, o katerem pravi, da se od takrat skoro ni nič spremenil.
Nato nadaljuje Barby: Ne morem se vzdržati, da ne bi izrazil svojega div-ijenja nad življensko silo Jugoslavije in zdravimi rezultati, doseženimi po oktobru 1929, ko je kralj Aleksander po svoji inicijativi tako tesno uedinil kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, tri panoge istega naroda in istega jezika, toda različne mentalitete. Ta politika je definitivno vzpostavila Jugoslavijo, ki je od sedaj ena in nedeljiva. Ko sem te svoje misli povedal kralju Aleksandru, mi je odvrnil:
»Dolgo sem razmišljal, dolgo sem se vzdrževal, predno sem se odločil. Borba med političnimi strankami je postala preveč groba ln nI bilo drugega sredstva, da preprečim razdelitev naše lepe domovine. Potrebna )e bila radikalna sprememba v metodah uprave. Ali sem mogel gledati bratomorno borbo brez Intervencije?«
Samo kralj, pristavlja Barby, je mogel izvršiti to politično uedinjenje, ki je rodilo tako srečne uspehe, samo kralj s prestižem in avtoriteto, ki jo uživa v vsej državi. Kralj Aleksander je živi simbol jugoslovenskega nacionalizma in samo on je lahko zahteval od Srbov, Hrvatov in Slovencev, da so se odrekli svoje bitnosti, in od stare Srbije, da je položila svoje stare slavne zastave v muzej zmage in sprejela nove embleme: jugoslovensko zastavo, ki ie vsem skupna simbolična označba uedinjeiija.
Po teh besedah o notranji politiki j prišel kralj Aleksander na velika cn-dobna vprašanja, ki se pojavljajo na političnem horizontu. Dejal mi je med drugim:
»Jugoslavija se strinja s Francijo ▼ vseh zadevab in vprašanjih evropske politike. Isti vzroki, zlasti isti alarmantni glasovi imajo pri nas isti odmev, kakor pri vas in porajajo enako vznemirjenje. Po svojem geografskem položaja imamo sedem sosedov. Jugoslavija pripada v isti mah balkanskim državam in državam Srednje Evrope. Ah" ni s tem dovoljno povedano, da so njeni življenski interesi tesno vezani prav tako z vsemi evropskimi doeodki. kakor z notranjim razvojem Balkana? Ne obotavljam se poudariti, da je mir za mojo državo največja od vseh dobrin. Največja naša želja je, da živimo v dobrih odno-šajih z vsem! našimi sosedi.«
»Predbacivali so nam,« je nadaljeval kralj resno, »da se preveč vežemo na Francijo. Ta očitek ne drži. Jugoslavija ni vezana na noben narod. Točno je samo to, da ljubimo Franciio in da go'e vsi Jugosloveni prav tako, kakor njihov kralj, resnično in globoko spoštovanje do plemenitega in bratskega francoskega naroda. V ostalem pa, ali nimamo istih nad in istih želja? Vse te nade, vse te žeHe lahko konkretiziram z eno samo besedo: mir! Ml pa imamo prav tako Iste težkoče in nasprotnike, odkrite in prikrite. Minister neke sosedne države me je nedavno vprašal, kaj je z našim oboroževanjem. Jaz tega nisem oporekal. Ce pa se oborožit'"emo. se oborožujemo le zato, ker ima Jugoslavija nezlomljivo voljo, da brani mirovne in druge mednarodne pogodbe hi sedanje stanje. Naše oboroževanje nima nikakega agresivnega značaja, marveč nam je za cilj samo naša obramba.«
Kralj je zaključil razgovor z besedami: »Ce me geografski položaj moje države sili, da z vestno pozornostjo spremljam tudi najmanjši zunanji dogodek, me še bolj sili obveza, da vodim politiko obzirnosti, politiko miru.«
Preosnova poljske vlade
Sklicanje poljskega parlamenta - Pilsudsld bo od!ož3 ministrsko predsedstvo in obdržal le vojno ministrstvo
Varšava, 20. novembra, d. Novi poljski Sej m bo najbrže imel svojo prvo sejo 3. decembra, da bo lahko izvolil svojega predsednika še pred božičnimi počitnicami. Takoj po sklicanju parlamenta bo podala vlada svojo ostavko, da jo v smislu poljskih parlamentarnih običajev predsednik republike znova potrdi, že v prvih dneh januarja se začne razprava o državnem proračunu.
Medtem se vrši v Vilni velik političen proces proti desetim voditeljem ukrajinske manjšine, med katerimi se nahajajo tudi štirje poslanci levic« v bivšem parlamentu.
Obtoženi so veleizdaje in poizkusa upora ter bodo bržkone obsojeni na težke kazni.
Varšava, 20. novembra, s. Razširjene so govorice, da se pripravlja rekonstrukcija kabineta. Govori se, da bo maršal Pilsud-ski odstopil kot ministrski predsednik in da bo obdržal le vojno ministrstvo. Kot naslednik Pilsudskega na mestu ministrskega predsednika se imenuje sedanji minister brez portfelja polkovnik Beck. i Karier Warszavski« doznava, da bo maršal Pilsudski v kratkem opustil vladne posle ter za nekaj časa odšel y inozemstvo.
Po volitvah na Poljskem
Izjave vodilnih politikov o parlamentarnih volitvah in bodočem razvoju političnega položaja na Poljskem
Varšava, 20. novembra d. Zastopniki treh glavnih političnih taborov na Poljskem so podali novinarjem daljšo izjavo o pomenu zadnjih volitev v poljski parlament.
V	imenu vladnega bloka je izjavil bivši ministrski predsednik Svitalski, da so imele volitve poseben pomen zato, ker so potrdile mnenje, da stoji večina poljskega naroda za maršalom Pilsudskim. Poljski narod je sit političnih prepirov in strankarskih razprtij ter želi samo miru in možnosti za uspešno delo. Glavna naloga vladnega bloka bo v novem Seimu omogočiti reformo ustave, pripraviti sanacijo državnega proračuna in izvesti reorganizacijo državne uprave. Veliko pozornost bo treba posvetiti tudi vprašanju perečih gospodarskih vpra šanj Reformo ustave bo mogoče izvesti s sedanjim Sejmom, čeprav nima v njem vlada dvetretiinske večine, ker je skoro gotovo. da bodo za reformo nastopile tudi nekatere opozicijske stranke. Vladni blok Je pripravljen na sporazum z opozicijo, na kateri leži odgovornost za bodoče sodelovanje.
V	imenu socialistične opozicije, ki je postavila listo centrumaških levičarjev, je izjavil glavni urednik socialističnega lista
»Robotnik«, poslanec Mieczlaw Niedzia-lowski, da so bile volitve izvedene pod najhujšim terorjem ter da ne odgovarjajo resničnemu razmerju političnih sil na Poljskem. Vlada je onemogočila uspeh opozicije s tem, da je proglasila za neveljavne volilne liste »Zveze za varstvo pravic in svobode naroda v enajstih volilnih okrožjih«. V teh enajstih volilnih okrožjih so dnbiie stranke, ki so postavile te liste, še 1. 1^28. 731.000 glasov. Poleg tega je vlada mobilizirala ves državni upravni aparat, ki te agitiral in delal v korist vladne volilne liste ter z vsemi silami nastopal proti predstavnikom opozicije.
Politika demokratske opozicije bo v bodočem Sejmu zasledovala iste smernice, kakor jih je večinska opozicija, in bo tudi v bodoče zahtevala likvidacijo vladajočega režima ter uvedbo resnične demokracije -n pravega parlamentarizma. Stranke opozicije niso prav nič pripravljene za kak kompromis z vladnim blokom, najmanj pa še za omogočitev sprejema predlagane reforme ustave.
Predsednik opozicijske narodno demokratske stranke dr. Bartoszevic ie izjavil, da ie njegova stranka zadovoljna z izidom volitev, če se upošteva, pod kakimi okol-ščinami se ie vršila volilna borba Pot, k! io hodi stranka, je edino pravilna ter je ne bo zaoustila. O reformi ustave more samo reči. da je stranka izdelala samostojen predlog, ki ga bo predložila Sejmu.
Ruski dumping v Angliji
London, 20. novembra o. »Daily Mail« objavlja senzacijonalna odkritja svojega dopisnika o rovarjenju sovjetskih agentov v Angliji, ki so v zveei s svojimi angleškimi prijatelji organizirali širokopotezno akcijo z namenom, popolnoma uničiti angleško industrijo in trgovino. Predrznost teh krogov je šla tako daleč, da so zbirali med angleškim delavstvom samim denar za organizacijo, ki ni bila nič drugega kakor do zadnjih podrobnost! izveden poizkus, sabotirati s pomočjo sovjetskega dumpinga angleško gospodarstvo in. tako pripraviti v Angliji revolucijo. Tozadevni načrt je bil izdelan pred kratkim na neki tajni konferenci v Moskvi in ga je odobril tudi predsednik ruske sovjetske republike Stalin. Po tem na6rtu bi se ustanovila v Angliji angleškoeovjetska trgovska družba, ki bi zbrala v Angliji 10 milijonov funtov šterlingov kapitala, prodajala v Angliji in v britskem imperiju rusko blago In tako uničila angleško trgovino ln industrijo
Izgon naših državljanov iz Zadra
Zadar, 20. novembra. M. Zadarski prefekt je izdal nalog vsem jugosloven-skim državljanom, ki nočejo sprejeti italijanskega državljanstva, da morajo do konca tega leta zapustiti italijansko ozemje in se naseliti v Jugoslavijo. Prizadetih je nad 3 tisoč Jugoslovenov, ki imajo v zadarski pokrajini svoja posestva in svoje trgovine. Odlok zadarske-ga prefekta jih zadene tem huje, ker bodo morali za vsako ceno prodati svoje imetje, ako se nočejo vpisati v fašistično stranko in postati italijanski državljani.
Ministri med narodom
Beograd, 20. novembra, č. .Ministrski predsednik general Peter Živkovič je odpotoval nocoj ob 6. v spremstvu ministrov dr. Šver-Ijuge, dr. Srskiča in dr. Švegla v Skoplje, kjer bo imel jutri konferenco z lokalnimi činitelji. Ministri dr. Marinkovič. Uzunovič, inž. Sernec o dr. Frangeš pa so odpotovali z istim vlakom v Niš. V nedeljo bo imel dr. Marinkovič velik govor v Pirotu.
Monstre koncert akademskih pevskih zborov v Beogradu
Beograd, 20. nov. M. 1. decembra se bo« do zbrali v Beogradu akademski pevski zbori vseh treh univerz ter bodo v pro« slavo narodnega praznika nastopili v Na« rodnem gledališču, kjer bo prirejen mon« stre koncert. Nastopilo bo okrog 500 pev« cev. Poleg državne himne bodo izvajali več novih kompozicij, med drugimi Milo« jevičevo »Jugosloveni«.
Desetletnica oddelka za zaščito industrijske svojine
Beograd, 20. novembra p. Danes popoldne se je vršila v kabinetu ministra za trgovino interna proslava 10-Ietnice obstoja oddelka za zaščito industrijske svojine. Trgovinski mimster Demetrovič je pri tej priliki izročil uradnikom tega oddelka odlikovanja ter v svojem nagovoru naglasil, da je ta oddelek v teku svojega obstoia dosegel razveseljive uspehe in se dvignil na nivo, ki se lahko meri z najmodernejšimi državami
Strokovni izpiti uradnikov poljedelskega resora
Beograd, 20. novembra AA. S sklepom ministrstva za kmetijstvo je izvršena do« polnitev pravilnika o polaganju državnih strokovnih izpitov uradnikov omenjenega ministrstva, tako da se člen 5 pravilnika odslej glasi: Uradniki oddelka za agrarne politiko v ministrstvu za kmetijstvo, ki so položili državni strokovni izpit za uradnike prve kategorije administrativnega oddelka pri ministrstvu trgovine in industrije, polagajo v ministrstvu za kmetij stvo samo izpit.iz kmetijskega zakonodaj stva v splošnih potezah.

Zakaj Francija ni dala posojila Italiji
Dva značilna francoska glasova o fašistični politiki -Kaj so Mussolinijevi cilji na Balkana
Pariz, 20. novembra. M. Francoski državnik Muret je objavil v pariških listih članek, v katerem se obširno bavi z odnošaii Francije do Nemčije in Italije. O italijanski politiki pravi med drugim: »Italija je doslej spretno maskira-la težko krizo, ki jo preživlja fašizem na političnem in finančnem polju. Amerika ji je že pred meseci zaprla svoje blagajne, kar je spravilo Italijo v najtežjo gospodarsko situacijo. Mussolini se sedaj po svojem znanem govoru, v katerem nas je postavil pred dilemo med italijanskim dragocenim prijateljstvom in njegovimi grožnjami, obrača na Francijo s prošnjo za posojilo. Nihče se pač ne sme čuditi, če je Francija to prošnjo odklonila, dobro se zavedajoč, da bi podpiranje fašističnega režima značilo brušenje samomorilnega noža. Italija bi z našim denarjem kupovala topove in municijo. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je zelo nešigurno, kaj bo sledilo fašističnemu režimu v Italiji. Dokaj
malo je verjetnosti, da bo bodoči režim priznal obveznosti, ki jih' je nakopal Italiji fašistični režim.«
Pariz, 20. novembra. M. »La Repu-blique« objavlja pod naslovom »Musso-linijeve intrige na Balkanu« daljši članek, v katerem pravi med drugim: »Za vse one, ki budno spremljajo položaj na Balkanu, je popolnoma jasno, da fašistična Italija fntrigira na vse strani. Tu ni govora samo o gospodarskem prodiranju Italije na Balkan, marveč gre pred vsem za italijanski politični vpliv.' Mussolinijeva politika je na las podobna avstrijski predvojni politiki, ki je tako klavrno skrahirala. Mussolini bi rad tudi Grčijo, Bolgarijo in Madžarsko spravil v položaj Albanije, ki je danes že popolnoma vazalna država Italije. Italija ne more več prikrivati, kakšni cilji vodijo njeno politiko na Balkanu. Kadar pa nasprotnika poznaš, ti ni več nevaren.«
Splošna militarizacija italijanske mladine
Obvezno vojaško vežbanje vanja o reorganizaciji
Rim, 20. novembra.,M. Agencija Štefani poroča, da je ministrski svet sprejel dva zakonska načrta, ki ju je predložil vojni minister. Eden teh načrtov predvideva obvezno vojaško vežbanje za vse državliane. ki so 1. oktobra letošnjega leta izpolnili 18. leto starosti. Druei zakon se nanaša na izpremembo določb o vstopu v vo^ko.
Popolo d' Italia« poroča, da se bo prv dni prihodnjem teiria pričelo zasedanje ministrskega sveta, ki bo trgalo delj časa, ker bo ministrski svet proučeval razne probleme, ki se tičejo raz-t	rt-p/i-^sf.m za reorga-
nizacijo fašistične stranke ter za iztrebljenje onih elementov, ki se niso izkazali za dovolj zanesljive. V začetku novembra se bo sestal parlament, ki bo odobril sklene vlade. Med drugim bo vr,7ni-^v!;a! tudi o podaljšanju določb o finančni podpori zadrski pokrajini.
Odtnevi redukcije uradniških prejemkov
Rim, 20. novembra s. Zaradi znižanja plač državnih in občinskih hanfeSčettce^ sklenjenega od miritstrškega sveta, je celokupni gospodarski, problertl postal predmet živahne debate v javnosti. Fašistične organizacije pozivajo k sodelovanju v tej .velikopotezni akciji. Listi zahtevajo splošbo znižanje cen. Prihajajo tudi že vesti, iz katerih se vidi. da se navdušeni fašisti sami ponujajo za žrtve. Tako je hišni posestnik v Veroni sporočil svojim najemnikom, da je znižal najemnine za 12%. V vseh mestih Italije se je znižala cena kruha. V Bresci-ii je zveza trgovcev pozvala svoje člane,
od 18. leta dalje - Posveto-
■	V. V V	. f V.
m očiščenju fašizma
naj postopoma znižajo detaljne cene ter pozvala hišne posestnike, naj revidirajo cene stanovanj in trgovin. Nekateri rimski večerni listi so znižali cene posameznih številk od 25 na 20 centezimov Nekatera trgovska društva v zgornji Italiji so sklenila znižati plače sv.-; v' nameščencev za 10%. Industrija bo najbrže sledila temu zgledu. Novinarji v Lombardiji so sklenili prostovoljno predlagati znižanje svojih plač od 5 do 15%. Minimalne plače urednikov s tem seveda niso prizadete.
Rim, 20. novembra č. Danes je izšel zakon, ki objavlja sklep ministrskega sveta o znižanju plač javnim nameščencem. Plače se bodo znižale za 12 do 30 %. Sklep je izzval med državnim uradništvom veliko iznenadenje in še večje vznemirjenje. Fašistični tisk si prizadeva, da omili vtis tega sklepa ter dokazuje, da hoče vlada izvesti splošno znižanje cen na stanje, ki bo odgovarjalo razmeram pred vojno. Vlada bo prisilila tudi trgovce in industrijce, da znižajo cene. V ostalem pa poudarjajo listi, da bo še izšel poseben pravilnik, ki bo podrobno reguliral vpra-šnje znižanja plač.
Fašistični tisk končno poudarja, da zahteva težka gospodarska in finančna kriza države samozatajevanje in disciplini-..rapo,st.. slehernega Italijana. Sedaj je prišel čas splošnih dejanskih žrtev za fašizem. Doba praznih in lepih besed je minila. štediti mora vsakdo. Trgovci morajo znižati na minimum svoj zaslužek, a tudi vsak konzument se mora v svojih izdatkih omejiti na najp >t -ebnejše. »Gior-nale d' Italia« dokazuje, kako se po nepotrebnem zapravlja in navaja za primer dejstvo, da morajo peki na zahtevo občinstva peči 40 vrst peciva To mora izginiti. Za vse bo veljala ena tipa kruha, ki bo v kratkem določena. V Rimu je tudi že osnovana posebna trgovina, ki naj služi ostalim trgovcem za vzgled.
Fašističen list o Ludendorffovi brošuri
Trst, 20. nov. M. »Popolo di Trieste« od= govarja generalu Ludendorffu na njegovo • brošuro o vojni nevarnosti in. se čudi, kako ..more bivši general pisati tako nestrokov« njaško. Zlasti zavrača Ludcndorffove tr« ditve o italijanskih vojakih in poudarja, da ie imel Ludcndorff v svetovni vojni do* volj prilike prepričati se o junaštvu I tali« janov. Kar se tiče slabih zvez ob italijan* sko francoski meji, pravi list, da se Italija« ni tega dobro zavedajo in da baš zaradi tega posvečajo temu vprašanju vso pozor« nost.
Itaiijansko-ruski odnošaji
Moskva, 20. nov. d. Novi italijanski po« sianik v Moskvi Bernardo Attolico je iz« javil boljeviškim novinarjem, da se je^ s predajo njegovih akreditivnih pisem priče« la nova doba gospodarskih odnošajev med Rusijo in Italijo. Po njegovem mnenju bo« do v kratkem nastopile med obema drža« vama najtesnejše zveze ter popolno Z3upa> nje.
V sličnem smislu je govoril tudi pred' sednik osrednjega komunističnega odbora . Kalinin, ki. je izjavil, da stremi sovjetska Rusija za čim tesnejšim prijateljskim sodelovanjem z Italijo na vseh poljih med« narodnih odnošajev. To poudarjanje prija« teljstva med obema državama smatrajo v Moskvi splošno kot odgovor sovjetov na francosko orotiboljševiško akcijo.
Ruska konkurenca v Bolgariji
Sofija, 20. nov. AA. Čeprav Bolgarija nima trgovinske pogodbe s sovjetsko Rusi« jo, je vendar pred kratkim prispelo v Bol« garij o 10 vagonov galoš in gumijastih čev» Ijev iz sovjetske Rusije. To je povzročilo veliko vznemirjenje med bolgarskimi tr« govci in tovarnarji, ker je znano, da stane« jo ruske galoše in gumijasti čevlji pri« bližno 80 levov, dočim stanejo galoše do« mače bolgarske produkcije, ki se niti po kakovosti niti po izdelavi ne morejo ko« sati z ruskimi čevlji, 140 levov. Jasno je, da hoče sovjetska vlada zadati vsaj za le« tošnjo zimo hud udarec bolgarski industri« ji gumijastih izdelkov. Zato so zastopniki te industrije poslali vladi prošnjo, naj za« Sčti domačo industrijo gumija, ker bo dru« gače zaradi ruskega dumpinga propadla.
Epidemija hripe na Poljskem
Varšava, 20. novembra o. V vsej Poljski je izbruhnila nenadoma velika epidemija hripe. V Varšavi je obolela petina prebivalstva in so vse bolnice prenapolnjene. Tudi v poslovnem življenju se opaža zastoi
Zborovanje srednjeevropskih borz
Beograd, 20. nov. p. Pred tremi leti so srednjeevropske in vzhodnoevropske borze osnovale skupno organizacijo, ki naj uni» ficira borzno poslovanje. V tej organizaciji so zastopane Jugoslavija, Češkoslovaška, Nemčija, Madžarska Rumunija in Italija. Sedež organizacije se vsako leto menja. Letos ima svoj sedež v Budimpešti. Pre« tekli ponedeljek so se sestali delegati pro« duktivnih borz omenjenih držav v Budim« pešti h konferenci, na kateri so razpravlja« li. o raznih tekočih zadevah Jugoslovenske 'produktne borze sta zastopala generaln' tajnik novosadske borze Branko Petrovič in generalni tajnik somborske borze dr. Paja Protič. Na konferenci so razpravljali o izpopolnitvi takozvanega podunavskega dogovora, ki se nanaša na promet z ržjo in ovsem. Nadalje so bili določeni novi pred« pisi za trgovino z ječmenom. Razpravljalo se je tudi o izenačenju določb o trgovini z živili. Konferenca se je bavila tudi z agrarno krizo ter je v posebni resoluciji naglasrla željo, da se išče rešitev v čim tesnejšem sodelovanju teh zainteresiranih držav.
Zahteve bolgarske agrarne mladine
Sofija, 20. nov. d. Tu je bil zaključen kongres bolgarske agrarne mladine. Takoj po zaključku se je pričela proslava bolgar« skih agrarcev, ki se je je udeležilo okoli 600 delegatov iz vseh delov Bolgarije. Kon« greš je bil otvorjen s himno »Hej Slovani«. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki za« hteva ukinitev zakona o zaščiti države, razpust in razorožitev bolgarskih fašistič« nih organizacij, obnovitev zakonov, ki so bili uvedeni za časa zemljoradniške vlade, zboljšanje odnošajev s sosednimi država« mi, pristop k balkanski federaciji, pobija« nje oderuštva in kartelov. Po sprejemu re« solucij so se vršile volitve, pri katerih je bil. soglasno izvoljen novi odbor.
Bolezen dr. Baxe
Praga, 30. nov. h. K alarmantnim ve&fc,., o bolezni primatorja dr. Baxe doznava \:i "; poročevalec iz verodostojnega vira, da ie je dr. Baxa v zadnjih dneh močno pre« hladil, kar je povzročilo mrzlico in zmanj« šanje bitja žile. I>a rs preprečijo kompli« kacije, so zdravniki odredili, da bolnik ne sme zapustiti sobe ter sprejemati posetov Danes se je njegovo stanje tako zboli.š i'0. da sploh ni vzroka za kako skrb. K»k~> priljubljen je primator dr. Baxa, se vidi i/ tega. da je došlo neštevilno vprašanj iz Ce« skosilovaške in tudi n Jugoslavije o njegovem zdravstvenem stanju.
Pred preokretom v rumun-
Madžarski vojni minister proti židom
Bukarešta. sredi novembra. Ne more biti vec dvoma, da se priprav« lja v Rumuniji važen preokret v notranji politiki. Najvidnejši znak pripravljajoče se spremembe je povratek opozicije v parla« ment. Opozicijonalne stranke se niso vrnile v zbornico kar same od sebe, marveč na poziv vladarja. In ravno to dejstvo je zna« čilno, ker kaže, da se notranja politika v Rumuniji razvija v novo in sicer prav dolo* čeno smer, ki jo izbira kralj Karol sam. V tem dejstvu se zdi poglavitni pomen no« tranjepolitičnih dogodkov.
Povratek opozicije pa ni prvi vaini do« godek v tej vrsti. Proces se je pričel ie z demisijo voditelja narodnocaranistične stranke, Manija, ki je zavzemal v zadovolj=; stvo stranke mesto ministrskega predsed« nika, a je vendarle odstopil. Novo vlado je sestavil Mironescu sicer znova iz sko« raj istih članov narodno^kmetske stranke, toda razen Manija tudi Vajda*Vojevod ni bil več v njej. Sedaj je jasno, zakaj se je izvršila ta sprememba. Stari Manijevi vladi so dajali značaj politiki iz Transilvanije, katerih poglavitna voditelja sta bila ime« novana dva gospoda. Rvno proti Erdeljcem pa se je obračala najsrditejša opozicija lib. stranke in neznatne stranke generala Ava« resca, proti Erdeljcem in njihovim politič nim smernicam. S tem. da so se prononsi« rani Erdeljci izločili iz vlade, na njihovo mesto pa so stopili politiki iz starih ru« munskih pokrajin, se je za opozicijo, ki ima svoje najtrdnejše pozicije ravno v starih dfeželah, prav močno omilii režim nacijo« na!no«caranistične stranke. Seveda je po« menila ta sprememba hkrati, da so postali pristaši vladne stranke v Erdeljski ter Besarabiji manj zadovoljni z lastno vlado, ker so čutili, da ni več tako popolnoma njihova. Opozicija pa je začutila, da se si« tuacija razvija zanjo ugodneje in tako se je pripravil končno povratek njenih po« slancev v parlament.
V opoziciji prihajajo v poštev prav za prav samo liberalci, zakaj Avarescu je v rumunski politiki tako rekoč general brez vojske, šef brez stranke. Opozicija je za« pustila parlament v dobi, ko je Maniu uzakonil in pričel realizirati novo uprav« no razdelitev Rumunije, po kateri se dr« žava razdeli na sedem provinc, ki dobijo -obsežnejšo samoupravo. Njen eksodus je bil izraz protesta, manifestacija zoper upravno reformo, ki je po liberalni trditvi ogrožala trdnost državne enotnosti. V tem smislu se je vršila nadaljnja opozicijonalna borba, ki je postajala vedno bolj srdita. Povratek kralja Karla pa je prinesel novo razdobje v rumunski notranji politiki in danes že ne more biti več dvoma, da gre vladarju predVsem za omiljenje borbe med strankami. Že pred nedavnim se je poro« čalo, da se bo upravna preureditev države, kakor jo je uvedel Maniu, ukinila, češ da je predraga Zdi se. da je tudi ta napoved izrečena kot sredistvo za pomirjenje opozi« cije. Da pa se giblje razpoloženje na od« ločujočem mestu v tej smeri, za to nudi najtrdnejši argument kraljev poziv opozi« ciji, naj se vrne v parlament. Zakaj ta po« ziv ne more pomeniti samo enostavne tež« nje, da bi se liberali povrnili nazaj na par« lamentarno torišče, -marveč pomeni gotdvo mnogo več, pomeni Vsekakor uvod v nove kombinacije, v katerih se bodo razlike med strankami zmanjšale in bo njihov po« men stopil v ozadje. Ali razglabljati o tem za enkrat še ni aktualno, pač pa je aktualno stremljenje, da sc nasprotja med politiki v parlamentarni zbornici omilijo. In temu gotovo služi povratek opozicije v parla« ment.
Ves čas se je naglašalo, da pomeni se« danja narodnocaranističua vlada samo ne« kak provizorij. da je samo prehodnega značaja in da naj pripravi možnosti za no« ve in drugačne kombinacije. Sicer so se z oficijelne strani že ponovno demantirale take govorice, ali pravega učinka demantiji vendarle niso dosegli. Najnovejši razvoj rumunske notranje politike te govorice^ le še podkrepljuje in danes je vsa politična javnost uverjena, da se bližamo novi no« tranjepolitičn-' konstelaciji. Kakšna bo ta, je še nemogoče govoriti, ker so tudi kon« ture še skrite v neznani bodočnosti.
Nove določbe za zasebne trtnice in drevesnice
Beograd, 20. nov. AA. Ministrstvo za kmetijstvo je izdalo na osnovi zakona o gojitvi in pospeševanju vinogradov okoli 50 potrdil za nove privatne trtnice in sad« ne drevesnice. Prodajati smejo posestniki teh trt in drevesnic samo na področju svo« je banovine in to pod kontrolo banovin« ski h organov. Razen tega so dolžni nazna« čiti pri vsaki prodaji številko, vrsto in kvaliteto dreves in trt. Ce njihovi podatki ne odgovarjajo resnici, bodo morali nositi materijelno in moralno škodo.
Velik vlom v Sarajevu
Sarajevo, 20. novembra, n. V pretekli noči je bil izvršen vlom v ravnateljsko sobo ženske gimnazije. Vlomilci so navrtali železno blagajno ter odnesli deloma v gotovini, deloma v vrednostnih papirjih in vlož-nih knjižicah nad 150.000 Din.
Računski zaključek državnih rudnikov
Beograd, 20. novembra č. Generalna ui-rekcija državnih rudnikov je te dni predložila pristojnemu ministrstvu računski zaključek za leto 1929/30. Državni rudniki so zaključili to poslovno dobo zelo dobro ter izkazuje zaključek 50 milijonov Din čistega dobička.
Srečen konec ijubavne tragedije
Beograd, 20. novembra, p. Davi je poskusil izvršiti samomor trgovski pomočnik Im-bro Horvat Domačini so še pravočasno izvedeli za njegovo nakano ter so ga rešili. V pismu, ki ga je zapustil, navaja, da gre v smrt, ker ga je dekle zapustilo. Ko je njegova bivša nevesta izvedela za to, je takoj prihitela k njemu, mu padla okoli vratu in izjavila, da mu bo ostala večno zvesta, ker se je sedaj prepričala o njegovi veliki ljubezni.
Proces proti morilcem Pundeva
Sofija, 20. novembra g. Na današnji razpravi proti morilcem novinarja Pundeva sta obtoženca Stamenkov in Medarov opisala okoliščine, ki so dovedle do atentata. Tretji obtoženec Topukov je bil razbremenjen od izpovedb prej imenovanih obtožencev, ki sta izjavila, da sta ga obremenila le zaradi tega, da bosta imela v preiskavi lažje stališče. Oba sta zanikala, da sta dobila direktno povelje za umor novinarja od Mihajlova.
Vojni
Budimpmi^Jjo. novembra, d. Ministrski predsednik «roe Bethlen j« Imel na včerajšnji seji madtarske zbor^toe daljši govor o izjavi vojaega ministra Gdmbosa, da ne mof« biti nobem žid lastnik odlikovanja viteškega reda. Povod za njegov govor je bila interpelacija poslanca Sandorja, ki jo je 1M>dprl tudi s daljšim govorom poslanec De-si, edini židovski poslanec v madžarskem parlamentu.
Ministrtki predsednik Bethlen je izjavil med drugim tudi sledeče: Ne strinjam se z izjavo vojnega ministra in morem tudi izjaviti v imenu vlade, da jo ta prav tako odklanja. Vlada pravilno ocenjuje rodoljubno delo židovskega dela našega naroda, ki se je- doslej vedno boril za madžarski na-nod. Po mojem mnenju je zelo obžalovanja vredno, da je g. vojni minister Gombos podal tako izjavo. Upam pa, da bo rodoljubni židovski de! naroda sprejel mojo izjavo
ministru Gombosu v obrambi Židov — r napoveduje svojo ostavko
kot znak pomirjenja ter se z njo zadovolji!.
Na vprašanje poslanca Desi-ja, kaj misli ukreniti proti vojnemu ministru, je izjavil ministrski predsednik Bethlen, da za enkrat še nima povoda nastopati proti njemu, dokler ne bo kršil zakona o enakopravnosti vseh ver. Vojni minister lahko govori, kar hoče, dokler odgovarja za svoje izjave sam. V okrilju vsake vlade se lahko nahajajo ministri, ki imajo o podrobnih vprašanjih svoje. posebno mnenje. Tako sede v madžarski vladi zastopniki legitimistov kakor pristašev svobodne volitve kralja. Prav tako so v njej tudi ministri, ki imajo različna mnenja o židovskem vprašanju.
Izjava ministrskega predsednika jo zbudila zelo globok odmev. Na vprašanje novinarjev je -izjavil vojni minister Gombos. da ni izključeno, da ho podal ostavko, vendar pa računajo politični krogi, da njegova ostavka ne bo sprejeta.
Zatiranje poljskega šolstva v Prusiji
Dočim nastopa Nemčija na mednarodnih sestankih kot zaščitniea manjšin, zatira sama poljsko manjšino
Varšava. 20. novembra. AA. Te dni so lokalne nemške oblasti v nekaterih pruskih mestih prepovedale poljske nadalj. večerne šole in izdale odredbo, naj se zapro. Poljski tisk enodušno in ogorčeno protestira proti temu postopanju Nemcev. Svoječas-no je dala pruska vlada sama dovoljenje na osnovi pruskega šolskega zakona za ustanovitev teh šol in tečajev, šole so vzdrževali tamošnji Poljaki iz lastnih sredstev. Otvorjenih je bilo 55 takih šol !n tečajev in je pruska vlada izdala za vsak slučaj direktno odobritev. Te odobritve so bile popolnoma veljavne in lokalne oblasti ne morejo razveljaviti sklepov višjih oblasti. Zato vidi Poljska v teh aktih isti sistem, ki je v drugih krajih dovedel do znanih napa-
dov Stahlhelma na slične šole, poljsko 'lečo in poljske učitelje. Po določbah mirovne pogodbe o postopanju z manjšinami in po odredbah pruskega zakona se kaj takega ne bi smelo zgoditi. Zato opozarja "poli-ski tisk Nemčijo, da je vezana na mednarodne obveznosti, da naj spoštuje manjšinske pravice kulturnega razvoja, ter vprašuje, kako je mogla pruska vlada dopustit? ukinitev teh šol in tečajev, ko je vendar vezana na svoje zakone. Poljski tisk zahteva energično od poljske vlade, naj inte*-. venira radi te zadeve v Berlinu in Ženevv Listi naglašajo, da je nemoralno dopustiti, da se Nemčija na mednarodnih sestanki!) obnaša kot nekaka varuhinja manjšin, ko sama najbolj zatira poljsko manjšino.
Pred novo diktaturo v Španiji
Madrid, 20. novembra, s. V noči na sredo sta policija in civilna garda nenadoma zasedli vse ceste in trge v notranjem mestu. Zasedli sta tudi najvažnejše strategične točke mesta ter glavno pošto, Narodno banko in ministrstva. Ustavljali so avtomobile, legitimirali potnike in jih preiskali, ali nimajo orožja. Okolica kraljevske palače izgleda kakor_taborišče čet. 400 policistov, ki so bili oboroženi s strojnicami, je bilo vso noč na delu. Zdi se, da pričakuje vlada izbruh revolucionarnega gibanja. Splošno se govori o novi diktaturi. Kot bodoči mož se imenuje organizator oboroženega pohoda v pretekli noči general Mola.
Madrid, 20. novembra. AA. Levičarski listi kritizirajo snočne izjave predsednika španske vlade Berenguerja in izjavljajo, da prebivalstvo ne bo trpelo nove diktature.
Ženevska razorožitvena pogajanja
Ženeva, 20. nov. s. V pripravljalnem raz« orožitvenem odboru so bila danes končana posvetovanja o mornariških vprašanjih. Od udeležencev na londonski pomorski konfe» fenci predloženi predlogi, ki imajo za cilj, da bi se v Londonu spTejeta načela dodala splošni razorožitveni konvenciji, so bili v bistvu sprejeti. Želje manjših pomorskih držav so se upoštevale v toliko, da so se sprejela načela določitve celokupne tonaže brez omejitve kategorije za brodovja pod 100.000 ton. Za brodovja pod 100.000 ton dovoljena svoboda je v toliko omejena, da velja transfer samo za vodna letala.
Avstrijski nadvojvoda obtožen tatvine
Newyork, 20. novembra, p. Danes se je pričela pred newyorškim sodiščem razprava proti bivšemu avstrijskemu vojvodi Leopoldu Habsburškemu, ki je bil svo-ječasno aretiran na tožbo nadvojvodinje Marije Terezije, da je ukradel in prodal dragoceno njeno ogrlico. Na današnji razpravi so bili izžrebani porotniki, nakar se je pričelo zasliševanje obtoženca, ki zanika vsako krivdo in dokazuje, da je imel za prodajo ogrlice pooblastilo.
Nesreča angleškega pamika
London. 20. novembra, g. Novi angleški 14.000 tonski potniški parnik -Highland Hopec je včeraj v bližini Lizbone zadel na pečino in se pričel potapljati. 200 potnikov je sprejel na krov parnik. ki je prihi-tel na pomoč. Ves tovor je izgubljen.
London, 20. novembra. AA. Potnike m >-tome ladje »Highland Hope« so vse reš . Kljub temi je šlo reševalno delo naglo i l rok. Na krovu ladje je ostal del posadke, ki nadaljuje reševalno delo. Rešenih je bi lo 374 potnikov, za kar se je v glavnem zs hvaliti požrtvovalnosti Portugalcev, ki spravili rešilne čolne na varno.
London. 20. novembra. AA. Parnik »Msn-retania« je rešil včeraj posadko švedskegn pamika »Ovidia«. ki se je potopil v srednjem Atlantiku. Pri rešilni akciji je pomagal ameriški tovorniški parnik »Endicott<.
Premijera v ljubljanski drami
Prof. O. šest je snoči režiral zabavno komedijo A. Tolstega ?Serija A — OOOOOl^. Občinstvo je gledališče napolnilo do kotička. Moderna ruska dela so pač še posebej privlačna. Komedija je pisana spretno, vedno zanimivo. Nastopajo tipi iz modernega ruskega življenja, nekateri so se na odru izvrstno posrečili. Izmed ostalih so bili Že-leznik. Kralj, Cesar in Levar pač najboljši.
-a k.
Hmeljski trg
žatee, 20. novembra h. Položaj na. hmeljskem trgu neizpremenjen.
Vremensko poročilo
Zagrebška vremenska napoved za danes: Spremenljivo, obiačno in topleje. — Situacija: Proticiklon' je oslabel in se umika na jug. S severnega dela Oceana prihaja nizki pritisk, pod čigar vplivom se je začelo vreme menjati. Pričeli so pihati južni in za-padni toplejši vetrovi, zaradi cesar je temperatura porasla. Pritisk je padel v splošnem za 2.5 do 9 mm. Temperatura pa ia narasla za 2 do 13 stopinj. Morje .je bilo zjutraj mirno ali slabo valovito.
Dunajska vremenska napoved za petek -Milo vreme, malo dežja.
Žrebanje v drž. raz. loterij!
Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Dne 18. novembra so bili izžrebani sledeči dobitki:
Din 2000 št. 68.703) 69*446, 87*999*
Din 500 št. 1873, 1879, 1895, 8009, 8079, 9710, 9755, 9768. 13872, 1S897, 16053. 17957, 17976, 17996, 27747, 27753, 27795, 27799, 29270, 33769, 33789, 34164, 34184, 34186, 34199, 36680, 37707, 37753, 37766, 38101, 39585, 42994, 44126, 44141, 44146, 46667, 47401, 47446, 47467, 47493, 47499, 48376, 49466, 56038, 56040, 56064, 56085, 56097, 57323, 57347, 57366, 59504, 59526, 59536, 59537. 66411, 66422, 66435, 66445. 66452, 66459, 66462, 664S1, 67.508, 67.517, 67.586, 68-749, 68.751, 68.758, 69.102, 69.142, 69.200, 69.402, 69.425, 72.09«, 73.771, 73.973, 73.993, 75.141, 75.200, 76.665, 77.207, 77.219, 77-268, 77-311, 77-318, 77-336 77.345, 77.373, 78.048, 78.064, 81.291, 84.164, 86.967, 87.264, 87.295, 87.868, 87.892, 87.894 87.960. 87.982, 87.986, 89.109, 96.844, 98.101, 98.113, 98.195, 98.961, 99.000.
Dne 20. novembra so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
10.000 Din srečke št.: 3.022, 15.080, 48.483, 55.445, 16.351;
4.000 Din srečke št.: 37.562. 43.722, 51.438, 59.248, 94.646;
2.000 Din srečke št.: 24, 191, 2.730, 3.132, 5.082, 5.796, 6.676, 7.920.
8.641, 9.282, 9.742, 11.112, 12.230, 12.631, 13.645, 13.507, 14.229, 16.947. 19.539, 21.656, 22.488, 23.596, 28.749, 24.229, 26.813, 27.512, 28.863, 30.218, 36.853, 39.153, 40.191, 41.217, 41.251, 48.983, 45.421, 45.956 46.112, 47.476, 50.726, 50.860, 51.560. 51.852, 51.973, 51.186, 54.709, 55.837, 55.975, 57.646, 60.578, 61.489, 62.818, 62.533. 63.045, 63.361, 63.924, 64.199, 66.700. 67.368, 68.866, 70.901, 71.696, 75.085, 75.561, 76.373, 76.051, 77.127, 78.344. 78.388. 78.914, 79.703, 80.792, 82.864, 83.505, 85.511, 88.851, 88.941, 90.621, 90.780, 91.870, 92.065, 93.137, 94.740, 95.309, 96.015, 96.875, 99.336, 54.532.
Ker so vse srečke razprodane, izžrebanih srečk ne moremo več zamenjati.
Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutra« okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana. Sv. Petra c. 19
Naši kraji in ljudje
Povratek francoskih delegatov v domovino
Ljubljana, 20. novembra
Z današnjim vlakom ob 13.50 je dospelo iz Zagreba več francoskih učenjakov, vseučiliških profesorjev najvažnejših francoskih univerz, na čelu z bivšim ministrom prosvete senatorjem g. Honnoratom in rektorjema na vseučilišču v Montpelieru g. Couletom ter na 'aniverzi v Poitiersu g. Pine-anom. Kakor znano, so vsi člani francoske delegacije, ki je prisostvovala svečanemu odkritju spomenika zahvale Franciji v Beogradu.
Na glavnem kolodvoru so pričakovali drage goste francoski generalni konzul g. Neuville. vršilec dolžnosti bana g. dr. Pirkmajej, senretar ljubljanske univerze dr. Matej Šmalc, za mestno občino ravnatelj dr Zarnik, za Francoski institut pa gg Oton Zupančič, dr. Pretnar in prof. Jaklič ter tajnik francoskega konzulata prof. De-tela in lektor francoskega jezika g. Vev. Po kratkem prisrčnem pozdravu pred vlakom so domačini odvedli dobrodošle goste do pripravljenih avtomobilov ter jih odpeljali v hotel Uni on. Po kratkem odmoru in zakuski so si gostje ogledali našo belo Ljubljano V avtomobilih so se odpeljali na Grad kjer se jim je nudil prav lep pogle( na vse mesto in bližnjo okolico. Oc tn so krenili z avtomobili pred spomenik >lilirijee oživljene« na Napoleo novem trgu, kjer so položili tia grob neznanega francoskega junaka lep šopek, okrašen s francoskimi in j.igo-slovenskimi trakovi. Gostje so postali pred spomenikom dalje časa, ga z zanimanjem ogledovali in prebirali napise. Pozneje so posetili univerzo in rektorja dr. Alfreda Šerka, ki jih je sprejel na rektoratu in s katerim so ostali vsi gostje v daljšem pogovoru. Čestitali so mu k tako lepemu razvoju naše univerze. Z univerze so se odpe }jali gospodje s svojimi damami v mu srej in obiskali še nekatere druge institucije, tako tudi Akademski kolegij, kjer je g. senator nagovoril številno dijaštvo, ki je vzklikalo Fran ciji, ter izrazil nado tesnejših stikov med francosko in našo omladino. Zvečer se je vršila v Unionu intimna ve r-erja. Ob 23. so se dragi francoski gostje poslovili od gostoljubne Ljubljane in odpotovali z ekspresnim vlakom nazaj v domovino.
50-2etnica učiteljišča v Čakovcu
čakovec, novembra. To leto bo minulo 50 let, od kar je bilo osnovano v Čakovcu učiteljišče. V prvem času se je poučevalo še v sedaj obstoječem starem gradu Zrinj.skih. Šele leta 1888, torej osem let kasneje, se je zidalo na kraju Pre« ločke ulice novo poslopje učiteljišča. V za» četku je služila ta šola za izobrazbo Madža« rov in medmurskih Hrvatov, ki so po kan« čanih študijah poučevali po Hrvatski in in Slavoniji v tako zvanih juljanskih šolah.
Po osvoboditvi Medmurja je bil imenovan za prvega ravnatelja učiteljišča g. Pavel I.esjak. To njegovi upokojitvi je prišel na njegovo mesto dr. Ante Cividini. On je z vso požrtvovalnostjo in neumornim delom začel preurejati poslopje šole. polog tega pa še vadnico in telovadnico. Pobrigal se je, da dobi poslopje tudi na zunaj lepo ce. Pred učiteljiščem je dal urediti mnogo* brojne nasade, ki krase pročelje šole. V vrtu je uredil poseben botanični oddelek z vodoskokom, kjer se mladina upozna z rast« linskim ca rs t vam. Dalje je dr. Cividini ure« dil internat ter s tem nokazal veliko ljube« zen do svojih dijakov. Na učiteljišču je ustanovljeno po njegovi inicijatm ljudsko vseučilišče, kjer se vršijo predavanja o raz« nih kulturnih vprašanjih ter se s tem iz« obražuie ljudstvo.
Dr. Cividini je znan med Hrvati tudi kod pedagoški pisatelj, kot kulturni in prosvet« ni delavec pa se udejstvuje v mnogih na« rodnih društvih. Ravnatelj dr. Cividini je priljubljen tudi med svojim dijaštvom, ker mu rad pomaga z besedo in dejanji.
Na šoli se usposabljajo mladi Hrvati, med ni'mi pa tudi mnogi Slovenci za idealen stan učitelja. Krasno urejen internat nudi oskrbo šestdesetim dijakom. Mnogo dija« kov prihaja vsak dan z vlakom iz Vara« ždina. Središča ter drugih bližnjih krajev.
Šok ima dobro izvežbani pevski in tambu« raški zbor, ki je pod spretnim vodstvom g. prof. Janka Slogarja absolviral že več kon« certov. Dalje ima moderno ter po najnovej« ši pedagogiji urejeno gospodarstvo, koje« ga vzorni vodja je gospod profesor F. Silberbauer. — On daje učencem naj« potrebnejše nauke iz gospodarstva, ki se na
obsežnem vrtu tudi praktično izvajajo. Ta« ko odhajajo iz zavoda učitelji, ki so iz« ob- " 'j tudi v gospodarski stroki.
V veliki slavnostni dvorani šole je zgra« jena s požrtvovalnostjo čakovskega ljud« stva in dijakov pod vodstvom vzornega ve« roučitelja dr. Gotharda Goričanca "mala kapelica.	J. Toplak.
Strašna nesreča kmečke družine
Oče zgorel, mati in otroci brez živeža in denarja
Rogaška Slatina, 20. novembra.
V nedeljo je pri posestniku Antonu Debelaku na Rodnah izbruhnil na nepojasnjen način ogenj v hlevu. Med prvimi reševalci je bil sam posestnik in ko je bil hlev že ves v plamenih, je hotel rešiti gosi iz njega. Drugi reševalci so se še pravočasno umaknili, nad Debelakom pa se je zrušilo goreče tramovje ter ga popolnoma zasulo v gorečem hlevu. Hlev je pogorel do tal in šele drugo jutro so našli nesrečnega kmeta na pogorišču vsega zognelega do kosti.
Nesrečni družini Debelakovi, ki je izgubila na tako tragičen način svojega gospodarja in očeta sedmerih otrok, je uničen tudi ves pridelek za zimo. Žena in otroci so brez živeža in brez vsakih gmotnih sredstev.
Apeliramo na usmiljena srca vseh iz Slatine in okolice, da priskočijo na pomoč nesrečni družini. Prosimo zlasti vsa društva v Rogaški Slatini, v prvi vrsti pa ravnateljstvo zdravilišča, da revižem po svojih močeh pomagajo v tta težkih in strašnih dneh. — Dr. K.
Jesenski manevri litijske gasilske župe
Litija, novembra, V zadnjem času se je litijska gasilska žwpa močno razmahnila. Nove društvene organizacije so tako povečale število član« stva in število posameznih edinic v župi, da se je morala župa razdeliti na tri okrožja in sicer na litijsko, zagorsko in kresniško. Mesto ene do sedaj običajne župne vaje je imelo gasilstvo, ki je orga« nizirano v naši župi, tri samostojne vaje, ki se dajo po obsežnosti in zanimivosti ter z ozirom na velike komplekse primerjati z gasilskimi jesenskimi manevri. Posamez« na poročila okrožnih vaj kažejo prav lepe rezultate.
Kresniško okrožje
je vei&alo pod vodstvom samih domači« nov, kar je posebno razveseljivo dejstvo. Domače društvo ima že toliko sposobnih voditeljev, da so zmožni voditi vaje tudi v večjem obsegu. Ves načrt za vajo sta izdelala g. Dolinar in g. Kač, prvi je po« veljnik, drugi pa načelnik. Vaja je vseh o« vala nalogo, kako prenašati vodo preko železniške proge, namišljeno pogorišče pa se je nahajalo na hribu pri cerkvi. Po tej vaji so se razvrstile brizgalne okrog nove Birolove apnenice in so metale vodo na« njo. Vaja se je vsestransko dobro obnesla in je čestital župni tajnik g. Peterca iz Litije vsem udeleženim društvom iz Kres« nic. Ribič, Senožeti in Hotiča, ki so imeli seboj 2 motorni in 2 ročni brizgalni ter 72 mož, na vzorni disciplini in sijajnem na« stopu.
Litijsko okrožje
se je zbralo k vaji pod poveljstvom žup« nega načenlika g. Lajovica Franca st. Pri tej vežbi je sodelovalo 6 gasilnih društev in sicer Litija, Šmartno, Zavrstnik, Ko« strevnica, Jablanška dolina in Sv. Križ. Vseh sodelujočih 158 mož s 7 brizgalna« mi. Pri vaji je sodeloval tudi gasilski avto iz Litije.
Vsa diruštva so se zbrala kakih 200 me« trov pod vasjo Cerovco ter čakala na glas trombe. Ko je zasviral župni tnihača »Gori!«... so pohitela vsa društva na svoja mesta. V preteku kratkih 5 minut je bila vsa vas, ki stoji na nizkem gričku, pod varno zaščito brizgalen, ki so črpale vodo iz bližnjega potočka.
Po lepo uspeli vaji je odredil župni na« čelnik Lajovic zbor moštva vsega litijske« ga okrožja, kjer je posebno podčrtal agi!« nost svetokrižkih tovarišev, ki so prišli k vaji kljub oddaljenosti. Tajnik Peterca pa je vežbai s članstvom redovne vaje, nakar je bil krasen tovariški sestanek končan. Cerovca pa je zgledala na dan okrožne vaje kakor pester gasilski tabor, mnogo okoličanov je pazno in s pohvalo spremljalo delovanje vrlih gasilcev.
Zagorsko okrožje je tretje v litijski gasilski župi m ga tvo« riio gasilska društva iz Zagorja, Kotre« deža. Lok in MedijeJzlak. Zaključno je« sensko vajo so priredili v Repniku pri Podkraju. Tudi ta vaja je pokazala, da je zagorsko okrožje kos svojemu delu, ki ga vrši svojemu bližnjemu v korist. V tre« nutku, ko je bil alarm, so pohitela vsa društva na kraj namišljenega požara. Za« lorjani so prihiteli z motorno in ročno trizgalno. Motorko so postirali k Stepiš« niku, ročno brizgalno pa k Drganovim po« slopjem na Repniku. Loke je postavilo svojo brizgalno k potoku Mediji pri Ste« pišniku, Kotredežani so ojačevali nevarno mesto na Repniku, zaradi nevarnega po« ložaja pa so vršili tu svojo dolžnost tudi gasilci društva Medija«Izlake. Z mrzlič« no naglostjo so napeljali vsi gasilci 690 metrov cevi, skoro 70 metrov v višino. Po dvanajst minutnih pripravah so bila poslopja posestnika Drgana in Juvana že pod zaščitnimi curki brizgalen.
Vaja je uspela v vsakem oziru odlično. Pohvalno je omeniti strogo disciplino, pohvalo pa zasluži naglica razvijanja in napeljavanja cevi preko strmega terena. Prvič je nastopi! pri tej okrožni vaji ga« silski naraščaj iz Zagorja.
Odobravati je treba vzgajanje naraščaja, vendar se istega ne sme preobtežiti. Na« raščajniki se naj vežbajo v gasilskem do« mu, z brizgalno operirati pa otroci itak ne morejo. Društvenim voditeljem, kakor tu« di vodjji okrožne vaje g. Hočevarju, žup« nemu podnačelniku je iskreno čestitati na doseženih uspehih.
Danes premiera!
Ob 4m 7* in 9» zvečer
Lawrence Tibbett
Kralj pevcev, najboljši barito-nist sveta, član newyorške Metropolitan opere, v čudovitem zvočnem filma bajnega petja in očarljive lepote
Škofjeloška trgovska gremijalna šola
Najmlajša in zato širšim plastem Škofjeloškega prebivalstva najmanj poznana prosvetna ustanova je trgovska gremijalna nadaljevalna šola s sedežem na dedki šoli v Skofji Loki. Delovanje trgovske šole je nekako vzporedno obrtni nadaljevalni šoli. Bistveni namen je, usposobiti vajence in vajenke trgovskih obratov poklicne trgovine; sprejem v šolo pa zahteva več in imajo trgovski vajenci v splošnem večjo predizobrizbo, kakor obrtniiki.
škofjeloška trgovska šola je bila na pobudo pododbora G remija trgovcev v Skofji Loki otvorjena prvič v Šolskem letu 1927-28. Pouk, ki se je pričel s početkom oktobra 1927, je obiskovalo 16 gojencev iz škofje Loke, Stare Loke in Trate. Pr/o leto se je poučevalo trg. računstvo, zemljepis, korespondenca, lepopisje, knjigovodstvo, srbohrvaščina in nemščina; pozneje še trgovsko in menično znanstvo. Predavali so Vinko Zahrastnik, Leopold Hladnik (sedaj upravitelj šole v Cerknici), Vojteh De beljak, Evlalija Wrischerjeva in Gabrijel Janežič; s šolskim letom 1928-29, ki je bilo nadaljevanje prvega letnika, pa še Rudolf Horvat. Gremijaln* šola je imela svoj odbor: gg. predsednik šavnik Anton, blagajnik Kašmcn Anton in obenem zastopnik TOI, tajnik Potočnik Janko, člana Desinger Josip in Bergant Ivan. Učna doba je trajala 9 mesecev po 8 ur na teden. Povprečni obisk 82%.
Vodstvo šole pod g. Zahrastrnkom je storilo vse, da se nova institucija s pridom in plodonosno uveljavi. Vzpostavljeni so bili stiki s takratnim velikim županstvom, inšpektorjem za strokovno šolstvo inž. Preslom, upravo velesejma, Zbornico TOI; najjačje pa z Gremijem trgovcev v Kranju.
S šolskim letom 1929-30 je bil podan skrajšan tedenski pouk.
V malone polno pa se je razvila šola zopet z letošnjim šolskim letom. Predavanja se vrše po 5 ur na teden; vpisani so vajenci iz okolice 3 km do šolskega poslopja.
Brez pomišljanja trdimo, da je ustanovitev gremijalne šole Skofji Loki v korist, ker se vajenstvo v trgovskih vedah iz-obliči doma, ne da bi bilo treba zamujati čas s potovanjem v šolo v Kranj. Prav pa bi bilo, da bi šolo posečali tudi vajenci oddaljenejših trgovcev, v kolikor razmere
Ji bin)j» fcaf« ea'ltt&e trrotoesft bvlenl od htm 1934—MS7.
Statistika svari!
Statistika kaže znatno pomnoiftev srčnih bolezni. Kriva je vedno večja uporaba nasladi L, zlasti kave. Kava vsebuje mnogim ljudem Škodljivi kofein, ki se mora po mnogih znanstvenih poizkusih in dolgoletni Izkušnji zdravnikov prepovedati bolnikom, ki bolnjejo na srca, živcih, ledvicah in želodca. Pa tudi zdravim more kofein v kavi včasih škodovati. Za vsa-kega je pa brezpogojno dobra samo kava Hag brez kofeina, katei-o zdravnik vedno dovoli. Kava Hag je i zbirka dragocenih zrnatih kavnih vrst, ki se odlikujejo z i zborno aromo in čistočo okusa. Kava Hag ima vse vrednote užitka brez Škodljivih dražilnih posledic kofeina. Zato je kava Hag za zdrave in bolne vsake starosti idealna pijača. Poizkus Vas b« overil! Kava Hag je naprodaj v vseh dobrih trgovinah z živili, dobiva se pa tudi v kavarnah ia hotelih.
animirana zabava se je razvila tja do noč' nih ur. Le prehitro so prišle ure ločitve...
Trzinčani naj bodo ponosni na plod svo« jega dela.
Dete priplavalo po vodi
Krško, 20 novsmbra. V torek se je razširila novica da so v bližnjem Vidmu potegnili iz Save dete ženskega spola, ki je priplavalo v navadnem slamnatem cekarju po Savi. Otro-čička je opazila in potegnila iz vode neka ženska.
Takoj se je podala v Videm r.radna komisija z videmskira županom g. Gregorjem Pleterskim in tajnikom g. Antonom Stancerjem. Tik velike vrbine, ki pričenja vzhodno od krškega mosta in kjer se običajno napaja živina,
_ .	______________so našli dobro
dopuščajo. Obrtna nadaljevalna gola ima I ^^to in snažno dekletce, zavito v do-več takih, sicer prostovoljnih — a lepših I	platno in položeno v cekar. Deklet-
vzgledov.
Hajduška pesem
Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. ure!
Telefon 2124
ELITNI KINO MATICA
Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenost, tesnobnost, dražljivost živcev, migreno, otožnost, nespanje odpravimo kmalu z uporabo naravne »Franz Josefove« gren-čice. Znanstvene ugotovitve potrjuje, da služi »Franz Josefova« voda pri zagate-nju vseh vrst z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih .trgovinah.
KULTURNI PREGLED
Repertoar]!
Uspehi složnega dela t Trzinu
Trzin, 20. novembra. V naši slovenski zemlji je bilo le malo takih naselij, ki bi bila že pred 6. januar« jem uvidela, da je le v složni skupnosti, vzajemnosti in sopomoči mogoč napredek celote in preko te vsakega posameznika. Leno izjemo pa so dali Trzinčani, ki so si že pred nekako štirimi leti osnovali »Ne« politično izobraževalno društvo« izključno v namenu, da se goji v društvu samo ono, kar je lepega, poštenega in plemenitega.
Minila so leta in s skrajno nesebičnostjo krajevnih funkcionarjev cerkve, občine, šole in vsega prebivalstva brez izjeme je bil postavljen prostoren, potrebam odgo« varjajoč in ličen Dom, na katerega odru se je vršila v nedeljo otvoritvena predstava, združena z več raznolikimi in spretno iz« branimi recitacijami, deklamacijami, pev« skmi točkami in sodelovanjem orkestra »Sloge« iz Ljubljane. Lepa proslava je ve» Ijala tudi nekaki domači otvoritvi nove stavbe; slovesno pa bo otvorjen Dom ob ponolni dovršitvi.
Zanimanje za prvo prireditev j« bito med dopiačini in okoličani izredno veliko; izostali tudi niso številni gostje iz vsega kamniškega sreza in Ljubljančani. Pestra množica je napolnila dvorano do zadnjega kotička, ko je povzel uvodni nagovor šol« ski upravitelj g. Arrigler spominjajoč se vseh dobrotnikov, agilnih in požrtvovalnih domačinov, banske uprave za dar 5000 Din; vseh žrtev, truda in brig, ki jih je imelo društveno članstvo za postavitev ponosite stavbe. Lepemu nagovoru g. upra« vitelja so sledile mnoge učinkujoče točke. Izvrstno je zabaval dobrodušno šegavi in nalašč za otvoritev orirejeni napev trzm« škega rojaka, škofjeloškega učitelja Janka Sicherla, ki je običal in pohvalil — vse po pravici. Resno, umetniško tendenco je pri« kazal močan mešani zbor pevovodje g. Alojzija Sicherla, ki se ne straši žrtev in truda, da prihaja iz Moravč med ljubitelje lepe pesmi. Pevske točke so pač ugajale do ponolnosti. Svoje je storil orkester »Slo« ge«, ki je itak priznan širom naše ožje do« movine. Igralci so prikazali burko enode* janko »Bucek v strahu«. Igrakem za uži» tek prav lepa hvala in mnogo napredka za bodoče dneve. Saj so nekatere moči prav dobre; potrudili so se pa vsi.
Po sporedu ie mnogobrojno občinstvo ostalo v prijateljskih pomenkih med seboj;
ce, ki je staro komaj nekaj dni, je bik) na desni nogi nad kolenom že objedeno ali okljuvano. Trupelce pa gotovo ni bilo dolgo v vodi, ker bi tok Save gotovo prevrnil cekar. Napravili so zapisnik in sedaj zasledujejo neusmiljeno mater orožniki.
LJUBLJANSKA DRAMA
Začetek ob 20.
Petek. 21.: Zaprto.
Sobota, 22.: Gospa ministrica. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven.
LJUBLJANSKA OPERA
Začetek ob 20.
Petek, 21.: Zaprto.
Sobota, 22.: Evgenij Onjegin. Gostuje Step-njovski, tenorist opere v Katovicah. Ljudska predstava po znižanih cenah na korist Udruženja gledaliških igralcev. Izv.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Začetek ob 20
Petek 21. t m.: zaprto.
Sobota 22. t. m. ob 20.: »Gospa ministrav-''a«. Delavska predstava po znižanih cenah.
»Slovenski tisk« v drugem let«
Po daljšem presledku je zopet izšel >Slo-venski tisk«. Pred nami je 1. številka 2. knjige, s katero je ta simpatična revija, ki brez nje slovenski knjigoljub ne bi smel biti. nastopila drugi letnik. 0 presledku pravi uredništvo: >... smo izdajanje za nekaj mesecev prekinili, ker nismo imeli dovolj primernega in dobrega gradiva. Stvan sami to ne škoduje. Manj občuten je presle-
dek med dvema letnikoma, kakor v tekočem letniku.«
Številka, ki otvorja drugo knjigo iSloven-skega tiska«, je prav zanimiva/ Na uvodnem mestu je začetek serije razprav dr. Janka Šlebingerja »Iz zgodovine tiskarstva v Sloveniji«. Naš ugledni bibliograf piše v prvi razpravi o tiskarju Jožefu Sassenber-gu, ki je 1. 1809. prevzel v najem Klein-mayerjevo tiskarno, L 1816. pa se je osamosvojil in Ljubljana je tega leta dobila svojo četrto tiskarno.
Dr. Vladimir Knaflič je prispeval razpravo »Pravo tiskarja«, ki je zlasti zaradi novega tiskovnega zakona važna za vsakega tiskarja, ker ga podrobno in s primeri tz prakse seznanja z določbami o njegovi soodgovornosti.
V članciču »Skrb Nemcev za čisto nemško tiskarsko izrazoslovje« poroča Kč (dr. Ko-larič) o nemškem boju zoper tujke in či-sotst jezika. Pisec dobro pravi: ^Slovenci bi si jih (Nemce) v svoji sedanji jezikovni anarhiji lahko vzeli za vzgled. Nujno potrebno bi nam bilo nekako jezikovno razsodišče, nekakšno jezikovno društvo, ki bi izdajalo svoj mesečnik, v katerem bi obravnavalo najbolj pereča jezikovna vprašanja. To društvo naj bi tudi pripravilo in izdalo enoten slovenski pravopis z obširnim pravopisnim slovarjem, ki nam je nujno potreben.«
Nadaljuje se tudi lajiku, ki ima opraviti
s tiskom, priporočljiva razprava E. Jakhela jO različnih tehnikah tiska in njihovih posebnostih«.
Dr. J. šlebinger začenja Slovensko bibliografijo za 1. 1930.
^ Rubrika »Fotografija« obsega članka »Plošča ali film« in »Kompozicija slike .
Jezikovno rešeto dr. R. Kolariča je že lani pokazalo svojo uporabnost in koristnost. Tudi v novem letniku obilno rešeta. Takisto se nadaljuje prepotrebno izrazoslovje za tiskarstvo in njemu sorodne panoae.
Številka ima dve priloiri: K članku o fotografiji 8 Kozakovih pokrajinskih fotografij in reklamno sliko dunajske tvrdke H. \Vunder. »Slovenski tisk« v drugem letniku pozdravljamo in ga toplo priporočamo. Deset številk, ki tvorijo letnik, stane 70 Din. .Naroča se v Ljubljani, Ažbetova ul. 1.
»Lutka« v mariborskem gledališču
(Po prvi reprizi.
Začudo veliko življenja je ostalo od te stare, že zdavnaj pozabljene politične afere zasmehajoče operete Edmonda Andrama. Vidiš in čutiš, da se vračamo v sita raz« merja naših bidermajerskih dedekov, ko so v umerjenem tempu valčka izživljali svoje srčne zadeve veliki akterji svojega časa.
Kapelnik Herzog ie vestno naštudiral part in z veščo roko vodil predstavi ter uravnaVal nekatera nesoglasja med odrom in orkestrom. Režijo je oskrbel g. D. Trbu« hovič v splošno zadovoljstvo. Več pozor« nosti naj bi se polagalo na jasnost izgovor« jave besedila: grobe neokusnosti, ki kvari« jo ves nivo predstave, se ne bi smele do*
puščati. Scenerija je prav prikupljiva, po« sebno v 2. dejanju.
Lancelot g. D. Trbuhovia je zelo ugajaL Veliko dobre razpoložen osti sta vzbudila gg. Skrbinšek in Gormšek, prvi kot baron Chanterelle, drugi kot njegov prijatelj Lo« cemois. Presrčno je pozdravilo občinstvo starega znanca, g. Harastoviča, v vlogi Hi« larija, ki mu je dala dovolj prilike za raz« mah. Njegovo ženo je igrala ga. Draguti« novičeva prav všečno. V vlogi lutke se je na premijeri povsem uveljavila ob premieri gdč. Udovičeva, ki je bila pevsko in igral« sko ljubko očarljiva. Na drugi predstavi jo je zamenjala naša nova sobretka, gdč. E. Barbičeva, ki je obdala vlogo z nežno ženkostjo in veliko ljubeznijo. Ga. Danica Savinova je žela v vlogi učenca Henrika, ki ga je igrala prav fantovsko razposajeno, prav očitno priznanje. Kot oče Maksimij je zelo ugajal g. P. Kovič, ki je v usmerjeni komiki poda! vso skrb dobrotljivega prior« ja. Dočim je g. Tovornik kot pater Balta« 7.ar preko režijskega okvirja močno zahajal v neokusne ekstremporacije, je podal do« bro podobo notraja. Pred drugim dejanjem je zaplesala gdč. E. Kovačeva prav mični so!o, ki ga je publika nagradila z močnim aplavzom.
V igri in petju zbora bi želeli več izgla« jene točnosti.
Sicer pa je prav številno občinstvo pri« jazno sprejelo novo opereto; iskreno se je nasmejalo in pozabavalo, kar je prav za prav končni namen vsake operete.
Kočevske novice
Kočevje, 20. novembra Dijaški dom se stalno preurejuje in izpopolnjuje. Zelo srečna misel je bila, da je napravil letos Dijaški dom svojim gojencem veliko in svetlo, moderni kavarni podobno in praktično opremljeno dvorano kot nekak družabni salon. Za. prime >: grdega vremena se bodo v prestam času dijaki zbirali v tem salonu. V salon napelje radio ter bo od časa 6o ča^a i gre t lasten dijaški orkester, a naokoli pri mizah bo dovolj prostora za različne družabne, mladini primerne igre. Ta salon bo poleg učilnice draga duša društva, fcei mladina pri vedno	naporih, kakor
jih zahteva šola, potrebuje tudi nujno odgovarjajočega razvedrila. Kakor čujem .-, se bo vršila 1. de-embra slovesna otvoritev. Za salonom bo letos odprto lastno drsališče, a za kegljišče, ki s«e otveri spomladi, se vrše priprave. Športno igrišče se bo pa razširilo in prepianiraio. Kakor čujemo, je z ozirom na nove adaptacije prostora še za daljnjih 15 do 20 dijakov.
Agentje dunajskih tvrdk imajo v našem okraju krasno žetev. Najboljše priporočilo našim ljudem j j ccividno dobro znanje nemščine, če že ne sama inozemsks marka. Tako je agent neke dunajske tvrdke nekega kamnoseka dobil v vinjenem stanju in siromak je naročil kar 16 elegantnih dunajskih srajc po 315 Din in ravnotoliko spodnjih hlač po isti ceni. za svojo ženo pa lepo število svilenih »Da-menhosen«. Ko se je streznil, se je seveda prijel za glavo, še bolj pa, ko je prišlo blago in je bilo treba ateti poleg ogromne kupnine tudi velikansko luksuzno carino. Drugi agent neke dunajske tvrdke je pobral v Kočevju kakih 20 naročil za električne žarnice po 150 voltov. Poslal je to vsem po povzetju in ko so ti povzetje ?. težko carino plačali, so bile razun v dveh primerih same 220 voltne žarnice, torej za Kočevje nerabne, a v dveh primerih je bila napetost po naročilu, toda žarnice -ne gore.Dvomljivo je, če imajo vsi ti tuji agentje, ki jih v našem okraju kar mrgoli, da drug drugemu kljuke podajajo, predpisana dovoljenja in legitimacije, zlasti pa plačan davek. Po tem očividno nihče ne vprašuje. Naši pravi domači trgovci pa seveda gledajo skozi — okna.
J«vaB ML Matovič, Mala stadija • kralju-Tladueen. (Niš, štamparija >Sv. Car Konstantin«.) Na 32 straneh skuša avtor določiti politične naloge in moralno funkcijo kralja-vladarja v sodobni državi. Pri tem se ozira pred vsem na zgodovinsko poslanstva jugoslovenske dinastije. Svoja izvajanja argumentira s citati iz spisov nacionalnih pf-sateljev in mislecev. >Kroz palriotizam i sa njime u veliko kolo narodnog kosmosa:, fo je piščevo vodilno geslo. Razprava se prilega novim smerem naše državne politike. Posvečena je kralju Aleksandru.
Storoegipatska priča • Hofcps i Ankhns-w. Domo, preveo i uveo je dr. Avelin Sta-huljad. Kluba Hrvatskih književnika i umjetnika u Osijek« peto jubilarno izdanje. (Celje 1930.) — Piščev uvod tej knjigi je z literarne strani posebno zanimiv: naperjen je proti nekaterim pojavom in imenom v sodobni hrvaški .književnosti. Celoten spis kaze, da pisec ima satirično žilico, čeprav piše nekam staromodno; kdor pozna razmere, bo rad prečital to knjižico. Nepoučenemu ostane nje pravi zmisel zakrit.
Nav Knanerjev »rekord«. Tudi pri nas je precej dobro zapisana založba Th. Knau^r v Berlinu, ki izdaja najcenejše nemške knjige v lepi opremi. Mimo raznih leposlovnih knjig je izšel v zadnjem času »Knauers 0«'sundheitslexikon«, ki prinašt kakšnih 500 krajših in daljših člankov o najvažnej-nejših rečeh, ki se tičejo človeškega telesa, zdravja in bolezni. Knjiga, delo dr. I. Lo-bla, je izborna, zlasti če uvažimo, da ne stane v platno vezana niti 50 Din, čeprav ima okrog 500 strani.
Domače festi
in Nemčijo, nam javlja: V zad-se često dogaja. da $o študijska
*	Kralj boter devetemu sinu. Preteklo nedeho se je vrtii krst devetega sina kmeta K ina Plavca v Železni .Despi, občina .Mart nska ves. Boter je Ni. VeKkralj, ki ia je zastopal polkovnik g. Vladirm^Jevrič, komandant vojnega okrožja v Zagrebu: Vse biše v omenjeni vasi in v vaseh, mimo katerih je vodWa pokovnikova pot -v Železno Despo, so bile okrašeoe.z drž. trobojnicami Pri vhoda v vas ie bil pcslavljen slavolok z lepim: pozdravnimi napisi. Ko je prispe! polkovnik v vas, so zaorili navdušeni vzkliki: »Živel kralj! Živela Jugoslavija! Otrok je bil krščen na ime Aleksander,
*	Poroka uglednega rojaka v Buenos Aireso. V Buenos Airesu se je pretekli mesec poročil g. Hilarii Gafl-Stražriicki, posi-novljenec našega poslanika in opolnomo-čenega ministra dr. Stražnickega, z gdč Marijo Elviro am Melovo, hčerko dr. Leopolda Mela, senatorja, veleposlanika in kandidata za predsednika republike. Svatbe so se udeležili različni tamkajšnji diplomati in ugledne rodbine Argentine. Starešina je bil rojak g. Mihael Mihanovič. Mladi par se je ob koncu oktobra odpeljal s parnikom v Jugoslavijo in bo mlada žena posetila Zagreb, rojstno mesto svojega soproga.
*	Predavanje gospe Skuškove v Zagrebu V torek ie imela v Ljudskem vseučilišču v Zagrebu predavanje o japonski ženi soproga Ljubljančana g. Skuška. Predavateljica ki je, kakor znano, po rodu Japonka, je predavala v nemškem jeziku pred polno dvorano. Na željo okrog 300 posetnikov, ki niso mogli dpbitl vstopnice sara^i. prenapolnjene dvorane, jfe predavateljica včeraj svoje predavanje ponovila. Njeno predavanje je bilo spremljano s številnimi projekcijskimi slikami iz Japonske.
*	Medicinsko znanstveno predavanje za zdravnike. Radiološki oddelek splošne bolnice v Ljubljani je dobil za en dan na razpolago zelo zanimiv znanstveni film o nov! metodi brezkrvne operacije z elektriko. Film je bil posnet na največjih klinikah Nemčije in nazorno prikazuje napredek medicinske elektrotehnike. Film se bo predvajal v soboto 22. t. m. v dvorani OUZD v Ljubljani ob 18. Opozarjamo vse gg. zdravnike, da si ta film ogledajo. Predstava bo trajala okrog 1 ure. Znanstveno razlago filma ie prevzel g. dr. Leon Šav-nik.
*	Ekskurzije akademikov v Nemčijo.
Srednjeevropski institut v Dresdenu, ki ima predvsem nalogo kulturnega zbližania med Jugoslavijo njem času se
potovanja v Nemčijo, ki jih akademiki !n dijaki prirejajo v skupinah, odnosno posamično, i toliko nepopolno organizirana, kei se interesenti ne obrnejo pravočasno na spodaj navedeno mesto, ki gre nesebično na roko pri pripravljanju takih potovanj ter ne navedejo nr;ivočasno natančnih podatkov o številu udeležencev, o razpoložljivih sredstvih itd. Zaradi tega je v interesu takih študijskih potovanj, da se spričo močnega tujskega prometa vsaj tri tedne poprej obrnejo s konkretnimi podatki in željami na: »Deutsche Akademisclie Aus-ijndsstelle, Berlin, C2, Schloss.
*	Gradnja proge Bakar postaia-Bakar pristanišče. Kakor znano, ie podloga za omenjeno progo že dovršena. Dokončati pa se proga ne more, ker še nima potrebnih pragov. V kratkem se bo vršila tozadevna licitacija. Ako licitacija ne bo uspela, se bodo pragovi vzeli od kakšne druge proge, ki sc gradi v Srbiji, nakar se bo ta potrebna proga dokončala.
+ Izvoz rib. V zadnjih dnevih se ie izvozilo iz Splita v Trst 60 metrskih stotov tu-nin. Razen tega je bilo izvoženih v Zagreo, Beograd in Ljubljano 40 metrskih stotov Cene ribam so precej visoke
+ Trgovinski promet v šibeniškem pristanišču ie zadnje dni zelo oživel. Sedaj se nahaja v šibeniškem pristanišču 5 preko-oceanskih parobrodov, ki bodo izvozili velike količine boksita, gradbenega lesa, ciana-mida in karbida v Nemčijo, Anglilo. Južno Ameriko, severno Afriko in Belgijo. 22. t. m. prispe v Šibenik novozgrajeni preko-oceanski parnik Jugoslovenskega Llojda »Trepča«, ki je bil nedavno zgrajen v neki angleški ladjedelnici. V Šibeniku bo parnik vkrcaval gradbeni les za Buencs Aires.
*	Nove razglednice. Družba »Slika« v !.";bljani je založila nove Miklavževe, bo-rone in novoletne razglednice. Cela serija
bsega 10 razglednic, ki so izvršene v szt-b.rvnem bakrotisku. Prodajna cena teh ■ -.glednic je 1 dinar za komad. Naročajo ■c pri družbi »Slika«, Ljubljana, Miklošl-
Kompletno garnituro kuhinjske posode
aluminijaste ali emajlirane sive, rujave, modre itd., prvovrstnih kvalitet nudi v največji izberi tvrdka z železnino	14709
STANKO FLORJANČIČ
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 35.
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubliani
dne 22. novembra 1930. Številke za označbo Kraja pomenijo:
I.	čas opazovanja, 2. stanje barometra
3.	temperaturo, 4. relativno vlago v %.
5.	smer tn brzino vetra, 6. oblačnost 1—10, 7 vrsta padavin, i padavine v mm. Ljubljana: 7. 761.6, 9.4, 70, SW2, 10, —, —. .Maribor: 7 759.8, 8, 50, W5, 6, —, —. Mo« star: 7. 764.7. 7, 90, mirno, 10, dež, 17. Za« greb: 7. 760.8. 12, 70, NW 8, 6, —, —. Beo« S rad: 7. 761.9, 10, 60, S 4, 9, —, —. Sarajevo: 7. 764.2, 6, 90, mirno, 10, dež, 1. Skopi je: 7 768.0, 2, 90, mirno, 10, dež, 1. Kumbor: 7. 764.2, 13, 90, mirno, 10, dež, 22. Split: 7. 764.5, 11, 80, ENE 4, 10, dež, 5. Podgorica: 7. 765.9, 8, 90, mirno, 10, dež, 10. Vis: 764.1, 11 SE 4, 10, dež, 0.6.
Naivišja temperatura danes v Ljubljani
II.0.	najnižja 1-2, v Mariboru 0, v Mostaru
4.	v Zagrebu 5. v Beogradu 6, v Sarajevu
6.	v Skoplju 3. v Kumboru 11, v Splitu 10. v Podgorici 7, v Visu 9.
Solnce vzhaja ob 7.35, zahaja cA 16.21, k»a vzhaja ob 10.11, zahaja ob 18.8.
čeva cesta. 16. Opozarjamo na te razglednice vse naše trgovce in trafikante, da j hi naroče in prodajajo, občinstvo pa prosimo, da kupuje te razglednice, ker s tem podpira domačo umetnost in obrt ter zavrača vse tuje, po večini židovske izdelke.
*	Uradni dan Sreskega gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v gornjegrajskem sodnem okraju bo v torek 25. t. m., in si« cer v Gornjem gradu v posebni sobi gostil« ne Šarb od 9 do 12 in v Mozirju v posebni
[ sobi hotela »Pri pošti« od 14. do 16.
*	Lovska sreča. Iz Zagorja pri Pilštanju nam pišejo: Dne 16. t. m. ie ustrelil g. Ignac Lubej, gostilničar v Podlogu divjega merjasca težkega 19.3 kg. Svinja s 5 mladiči pa mu je ušia. Srečnemu lovcu še obilo sreče pri pokončavanju te škodljive divjačine, katere je v tukajšnjem gorovju Bo-horju v izobilju!
*	Pri včeraj objavljeni osmrtnici Tancig se moTa ime pravilno glasiti Mitka in nc Milka, kakor je bilo pomotoma objavljeno.
*	Drava uničila 2000 oralov zemlje. V področju občine Virje v Gjurgjevskem okraju je uničila Drava v poslednjih dvajsetih letih s poplavami in z odnošaniem prsti okrog 2000 oralov plodne zemlje. Ta-mošnji posestniki že dalje časa vodijo akcijo, da bi se jim zaradi uničene zemlje odpisal davek, ki ga še vedno plačujejo, čeprav od uničene zemlje nimajo nikake koristi.
*	Strašna nesreča zaradi otroške neprevidnosti. V Mamičimih pri Mostarju se ie zgodila v obitelii Stipe Alteze huda nesreča. Medtem, ko je bil gospodar Stipe zaposlen pred hišo, so se v hiši pri ognjišču igrali njegovi trije sinovi. Ker niso vedeli, da se v steklenici, s katero so se igrali nahaja smodnik, so lahkomiselno stresli vsebino na ogenj. Nastala ie eksplozija in plamen ie objel vse tri nesrečne otroke. Na njihovo klicanje ie pritekel na pomoč oče, v katerega je prav tako biišil ogenj in nu vnel obleko. Ponesrečence so reši); sosedje, ki so prihiteli na pomoč in prepeljali ranjence v nevarnem stanju v mostarsko bolnico.
Poizkus samomora služkinje. V Zagrebu v Nehajski ulici 77, so v eni zadnjih noči v stanovanju g. Vičarja ugotovili, da ie izginila domača služkinja Reza Požunova, stafa 19 let. Domači so io vsepovsod iskali, dokler je niso našli v stranišču v hudi nezavesti. Ker so, bili vsi poizkusi, da bi io spravili k zavesti, zaman, so jo dali prepeljati v bolnico. Sodi se, da ie služkinja izvršila poskus samomora z neznanim strupom. Njeno stanje je brezupno..
Zasačena sleparica. Iz Krškegna nam poročajo: Dne 18. t. m. dopoldne se je neka S. na pretkan način hotela okoristiti na račun gospe Bonove. Sleparica je namreč prišla v trgovino g. Ivanuša in zahtevala pod pretvezo, da je služkinja pri ge. Bo-novi različnega blaga v vrednosti 764 Din. Nato je odšla še v trgovino g. Radanoviča in se tudi tamkaj pod enako pretvezo okoristila z blagom v vrednosti 282.50 Din Ko se je vrnila po zavoj, ki ga je pustila v trgovini g. Ivanuša, so pa sleparico prestreg-li orožniki, ki so bili obveščeni o sleparstvti Žensko so orožniki izročili sodišču.
*	Ženski harambaša. Okrog Prištine .le bila že dalje časa na delu predrzna vlomilska tolpa in so oblasti prišle šele sedaj v svoje veliko začudenje na to, da vodi zločince najlepša prištinska žena-vdova Sa-bija Ramanovič. Ta ženska je 6 svojih ljubimcev zapeljala v zločine in potem so se tej tolpi pridružili še drugi ter zvesto do-našali ves svoj plen na njen dom. Policija je malo prepozno odkrila vodstvo tolpe, kajti ko je napravila pri Sabiji hišno preiskavo, \ie ta že izginila in z njo vred štirje njeni tovariši. Aretirani so le trije člani tolpe in v hiši Sabije so našli okrog 200 predmetov od raznih vlomov in tatvin.
*	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich.
zanju in planiranju materijala, ki ga dova- i pa v Križevniško ulico, kjer ji je izgini! iz
7aif» e fnv/imimi nn»AM.nkil:	l/n^ni* I rvrnJ nXI	_________ ________» i • r i
VSAK POSNETEK —
DOBRA SLIKA
Zato ne rabite temnice! Plošče in filme razvije in kopira dovršeno
drogerlja KAN C
LJUBLJANA	MARIBOR
Iz LJubljane
u— Največja ljubljanska prireditev 1. decembra bo novinarski koncert v veliki dvorani »Uniona«. Na tej tradicijonalni državni proslavi se zberejo predstavniki naroda ln elita družbe. Letošnji koncert bo po sporedu nadvse pester, o čemer bomo natančneje poročali prihodnje dni, ko bodo vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. Zaenkrat opozarjamo cenjeno občinstvo, da si sedeže lahko rezervira.
u— Srebrna poroka. Včeraj sta praznovala restavrater v Unionu g. Konrad Rist in njegova gospa soproga ga. Pia 25 letnico poroke. K lepi slavnosti jima je čestitalo 7 sinov in seveda številni prijatelji !n znanci. Čestitkam se pridružujemo tudi ml. Še mnogo let!
u— Poroka. Danes zjutraj se poroči v cerkvi Marijinega Oznanenja dolgoletna uradnica uprave »Slovenskega Naroda«, gdč. Anica Franketova, hčerka pokojnega slikarja Franketa. z g. Josipom Karisom, uradnikom zavarovalnice »Feniks« v Ljubljani. Bilo srečno!
u— »Kirchfeldski župnik«, film po kras« ni Anzengruberjevi istoimenski drami, bo predvajala ZKD samo še danes nepreklic« no zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. zvečer v prostorih kina »Dvora«. Glavno vlogo v filmu predstavlja Wilhelm Dieterle, igraj lec, ki je vsesplošno znan in priljubljen. Film priporočamo v ogled.
u— G. Danilo Bučar je naši publiki znan kot izvrsten izvajalec raznih kupletov, katere po večini tudi sam sestavlja. Njegovo delovanje pa je vsestransko. Uveljavil se je že kot dirigent orkestra Šentjakobskega gospodarskega društva, sedaj pa dirigira godalni orkester delavskega godbenega društva »Zarje«. S tem svojim orkestrom nastopi g. Bučar V ponedeljek, 24. t. m. v dvorani Delavske zbornice. Velik krog njegovih znancev je prav gotovo interesiran in tem, kako bo nastopil orkester delavskega društva pod vodstvom tako praktičnega ln za vse lepo unetega dirigenta, kakor je g. Bučar. Program je prav lep in obisk nat-topleje priporočamo. Predprodaja v Matični knjigarni.
u— Iz gledališča. Izvrstno Nušičevo ko inedijo »Gospa ministrica« ponovi drama v soboto ob 20. izven abonmaja pri znižanih cenah. — Tenorist Josip Stepnowski, naš odlični prijatelj, ie prispel v sredo zvečer v Ljubljano in bo v soboto pel v slovenskem jeziku partijo Lenskega v »Ev geniju Onjeginii«. Naslovno vlogo bo pel Primožič, Tatjano Majdičeva, Olgo Spano-va, Gremina Rumpel. Predstava bo v korist stanovske organizacije Udruženja gledaliških igralcev pri znižanih cenah izven abonmaja. Vstopnice se naroče lahko tele-fonično (2231) ali v pisarni Udruženja od 2. do 3. v mali hišici pri operi. V nedeljo popoldne se bo pe! »Gorenjski slavček zvečer pa privlačna opereta -La Mascot te«.
u— Odbor Ljubljanskega Sokola ugotavlja glede na zadevne časopisne notice, cla je minster za gozdove in rudnike, brat inž. Dušan Sernec v mesecu juniju t. 1. pismeno prijavil svoj vstop kot ustanovni član v naše društvo ter bil soglasno sprejet na redni seji društvenega odbora 8. junija t. 1.
u— Društvo filozofske fakultete je imelo 13. t. m. svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen nastopni odbor: predsednik cand. pliil. Leopold Stanek, podpredsednik cand. pilil. Uroš Kraigher, tajnik stud. pliil. Silvo Kopriva, blagajnik cand. pliil. Jože Kos, arhivar stud. phil. Alojzij potočnik, zapisnikar stud. phil. Jakob Kavčič; odborniki brez mandata: Stanko Jug, Franc Petre in Jože Povšič; revizorja Jože Košar in Janez Logar.
u— Redna skupščina Sveta slušateljev ljubljanske univerze bo danes ob pol 15.
na univerzi v zbornični dvorani.
u— Jadranašem! Opozarjamo člane JNAD »Jadrana«, da se sigurno udeleže današnje glavne skupščine SSLU ob pol 15. Na dnev« nem redu bo vprašanje reorganizacije Sve« ta, ki nas kot člane najmočnejšega aka« demskega kluba najbolj zanima. L'dcležba je za vse zavedne Jadiranaše obvezna. Predsednik.
u— Dijaško podporno društvo na tehniški srednji šoli v Ljubljani bo imelo svoj redili občni zbor v četrtek 27. t. m. ob 18. v šolski posvetovalnici.
u— Novi grobovi. V Ljubljani je preminila včeraj ga. Fani Gregorčičeva, po rodu Tržačanka, ki se je pred vojno kot izvrstna pevka mnogo udejstvovala pri tržaškem pevskem društvu »Kolo«. Bila je ved-nr> zavedna narodnjakinja in zvesta naročnica našega lista. Pogreb pokojnice bo v soboto iz mrtvašnice Sv. Krištofa. — Dalje ie preminila v Ljubljani ga. Marija B e n e-dekova. soproga nadučitelja v pokoju. Pogreb blage pokojnice bo danes ob pol 16. — Obema pokoinicama blag spomin, žalujočim naše sožalje!
u— Električna cestna železnica je uvedla na splošno željo z današnjim dnem na dolenjski progi redno postajališče na oglu Privoza in Karlovške ceste. Na strelišču na Dolenjski cesti pa bo samo zasilno postajališče po potrebi.
n— Razna dela v Tivoliju. Regulačna dela v Tivoliju napredujejo razmeroma zelo počasi, ker se zdaj na zimo, ko Tivoli ni več toliko obiskan, pač ne mudi. Pri nava-
Rnnnite samo
PENKALA BATERIJE
ker gorfe najdalje!	300
Za pull-overje
angleška volna
TONI JAGER, Ljubljana, Dvorni trg št. 1.
14752
ALI TRPITE NA ZAPEKI?
Gnilobo, vrenje, vetrove naglo odpravijo ARTIN-dražeje.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Vsebina škatlice za 8 Din zadostuje za 4- do 6krat.
Gostilna
BREZOVNEK
toči nova LANGERJEVA VINA, prvovrsten
cviček, teran in stari Ulmov rolandec. 15654
Dobo otroka
nazivate naše stoletje. Negujte svoje otroke z najboljšim izumom tega stoletja, z lahkim milom za deco PARACELSUS! To milo čuva in neguje kožo in zdravje vašega miljenčka. Zahtevajte ga izrecno v lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
Čudovite uspehe dosežete z liker-esenca-mi, ki so pripravljene za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma.
Dobite jih v drogerijah KANC, Ljubljana in. Maribor.	15641
so najlažji pot, po katerem prihajajo klice bolezni v naše telo. Zato uporabljajte na svečanosti ali predavanju ANACOT-PASTI-LE dr. VVandera.
Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malega zavitka Din 8.—, velikega zavitka Din 15.—»
žajo s tovornimi avtomobili s. ceste,, koder polagajo tračnice, ie zaposleno' "Te malo delavcev. Dnevno dostavijo le do 15 lan
materijala. Zdaj nasipajo na levi strani flre-voreda 4 m širok pas, preko katerega bo tudi razširjen drevored. Ko bo teren nasut in zravnan, začno s podiranjem kostanjev, ki jih bodo odžagali pri tleh, nato pa izklo-pali štore in drva prodali.
u_ Zimsko kopališče SK Niriie ie bilo te dni otvorjeno. Kopališče je vse dni odprto in dostopno vsej javnosti. Kopanje je zelo prijetno, voda je stalno temperirana na 22, zrak pa na Okrog 2S—30 stopinj C. Kopanje je omogočeno vsakomur od S. zjutraj do 8. zvečer. Kopanje za nečlane velja 8, za člane 6, za aktivne člane vseh sekcij 3 Din. Slačilnice v kopališču so skupne, dragocenosti in denar lahko vsakdo odda pri blagajni, kjer so na razpolago vrečice za spravljanje predmetov. Naposled je treba še omeniti, da je tudi aparat za osuševanje las na razpolago.
u— Dom črne umetnosti na Miklošičevi cesti naglo napreduje. S prvim nadstropjem so že pretekli teden končali, sedaj gre stavba že v drugo nadstropje, za katero baš tc dni postavljajo opaž. Grafični dom gradi Ljubljanska gradbena družba.
u— Za siromake, ki nimajo drv. Mestno načeistvo bo oddalo revnim strankam kosta njeva drevesa na Gosposvetski cesti pod pogojem, da jih odstranijo s štori vred. Interesenti naj se zglasiio v mestnem gospodarskem uradu, kjer dobijo potrebna pojasnila.
u— Večer Rdečega križa. V petek 28. t. m. bo v open zanimiv gledališki večer. Ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa uprizori dve mladinski igri »Sestrin varulu in »Čarobna košara«, katerih avtorica Je naša mladinska pisateljica Manica Komano-va. V obeh zabavnih in v zdravstvenem pogledu poučnih igricah bo sodelovala šolska mladina obeh spolov. Odbornice in odborniki Rdečega križa prav te dni razpečava-jo vstopnice. Spričo dobrodelnega namena te prireditve pričakujemo obilnega poseta.
u— Kostanje na Gosposvetski cesti so začeli te dni odstranjevati. Najprej so posekali vse kostanje na desni strani. Gosposvetska cesta bo zdai mnogo pridobila na prostoru in svetlobi. Kakor čujemo, bodo namesto kostanjev nasadili javore ali pa akacije.
u— Poškodovan delavec. Stavbinski delavec 62 letni Matija Gorše, zaposlen pri Stavbni družbi Vransko, d. d., se je te dni pri delu hujše ponesrečil in si poškodovat nogo. V sredo se je pripeljal z avtobusom v Ljubljano, da poišče zdravniško pomoč. Izložili so ga dopoldne na Figovčevem dvorišču, kjer pa so ga popadle take bolečine, da se ni mogel več držati pokoncu in sc premakniti z mesta. Ker se je okrog stoka-jočega poškodovanca zbiralo čedalje več ljudi, ki so ga pomilovali, ie naposled stražnik obvestil reševalno postajo in so Gorše-ta prepeljali z reševalnim vozom v bolnico.
u— Karambol na križišču Tavčarjeve ulice in Miklošičeve ceste. Na omenjenem križišču so karamboli na dnevnem redu in ne pomaga nobeno svarilo. V torek dopoldne si ie izposodil brezposelni delavec Iv. Rostohar, stanujoč na Ižanski cesti, od nekega tovariša na borzi dela kolo in se nameraval odpeljati proti središču mesta. Komaj pa je privozil do križišča, je istočasno pridirjal od Kolodvorske ulice po Tavčarjevi ulici neki avlo, v katerega se je Rostohar zaletel z vso silo. Zaradi zaleta je razbil stransko šipo, poškodoval kolo, sam pa padel po tleh. kjer je obležal hudo opraskan po rokah in nogah in s poškodbami na obrazu. Kdo je prav za prav nezgodo zagrešil, zaenkrat še ni pojasnjeno, ker se izgovarjata šofer kakor Rostohar vsak po svoje. Zadevo ima v rokah policija, ki bo šele dognala, kdo je kriv.
u— Slanina v ognju. Mesarski pomočnik Drago Besenič, aslužben pri prekajevalcu Savi Gjustibegu na Poljanski cesti, ie sušil v prekajevalnici Janka Predoviča na Mesarski cesti slanino. Razvrstil je velike kose slanine na drogove, spodaj pa je zakuril ogenj. Med tem ko je kuril, se je nepričakovano odtrgal velik kos slanine in padel naravnost v ogenj. Slanina je zacvr-čala, nato pa je bušil v zrak velik plamen in v trenutku objel tudi vse ostale kose, ki so popadali v grmado. Vsa slanina, ki !e tehtala okrog 220 kg, se je v nekaj minutah scvrla in Besenič tega ni mogel preprečiti. Zaradi tega je skočil na prosto ter obvestil gostilničarja Ivana Bauerja, ki ie telefoniral po gasilce. Ti so bili kmalu na mestu in so se trudili nad pol ure, preden so požar udušili. Škoda znaša nad 3000 Din.
u— Zasledovani tatovi in sleparji. Varnostne oblasti zasledujejo 26 letnega Alojzija Mertelja, doma iz Kranjske gore, ki so ga stražniki te dni ponoči zasačili pri
pred ofl. Žagarjcva je na vso moč kričala, vendar «i bilo na spregled nobenega pasan-ta, ki bi zasledoval roparja. Žagar-jeva je Imela v torbici nekaj nad 100 Din. V zvezi z ropom ie bil ponoči aretiran neki C. a se je izkazalo, da je nedolžen.
o— Brodefo ribe s polento ter sardončki s salatc danes in jutri v gostilni »Pod Tran-čo«, Stari trg. Najemnik Jcdrlinič iz Krka.
u— Plesne vaje ASK Primorje. Prihodnje plesne vaje bodo v nedeljo 23. t. m. ob pol 16. Začetnike bo plesni učitelj poučeval takoj ob pol 16., sicer običajno.
u— Plesne vaje na Taboru se vrše redno vsako nedeljo v veliki dvorani. Za začetnike ob pol 20.. za ostale ob 20.
iz Celja
e— Proračunska seja celjskega občanskega sveta bo drevi ob 18. v seini dvorani mestnega magistrata.
e— »Triglavane« in prijatelje »Triglava« izven Celja prosi prireditveni odbor za proslavo 55-letnice društvenega obstoja, da mu dopošljejo čim prej naslove onih oseb, ki bi jih bilo treba vabiti na prireditev in to na naslov: Josip Ažman, profesor, Celje.
e— Olepšanje Gosposke ulice. V letošnjem letu je dobila* vijugasta Gosposka ulica precej lepše lice. Sicer pa je Dil res že zadnji čas. ker svojega .mena že davno ni več zaslužila. Prav tako bi bilo nujno potrebno, da bi tudi ostali hišni lastniki, katerih posloja nimajo že nobene barve več, obnovili zunanjost svoje lastnine. Najlepše poslopje v vsej ulici je sedaj nedvomno ponosna dvonadstropna stavba trgovca z usnjem g. Hofbauerja. ki je staro enonadstropno poslopje dvignil za eno nadstropje v okusnem, modernem slogu. Tudi krajši nadzidek nad druslm nadstropjem v sredini se stavbi lepo podrt.
e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla 34-letna služkinja Marija Novakova, doma iz Ješovca v občini okolica Šmarja pri Jelšah.
e— Tatvina suknjiča. V ponedeljek se je mudil v Celju po zasebnih opravkih trgovec Remigij Zolfič od Sv. Jurija ob Taboru. V mesto se je pripeljal s kolesom. Po opravljenih poslih je stopil Zolfič v Kreuhovo gostilno v Gubčevi ulici, kolo pa je postavil na dvorišče ob hišni zid. Ko se je hotel odpeljati domov, je opazil, da mu je neznan tat odnesel s kolesa zavitek, v katerem je imel nov suknjič, ki ga je prej kupil v Stermeckega trgovini.
e— Plesna šola trgovskih nameščencev opozarja člane, da se redno udeležujejo plesnih vaj vsako soboto. Jutri se bo začelo poučevanje novega angleškega valčka.
e— Plesne vaje v Žalcu se pričnejo v nedeljo 23. t. m. ob 15. popoldne v dvorani g. Hodnika. Vabijo se vsi prijatelji plesa!
Iz Maribora
a— Slava 45. petpolka. Mariborski do* mači 45. pcšpolk praznuje dne 23. novem: bra v spomin na oblctnico cfoeva, ko je bila usoda Maribora 1. 1918 stvarno odločena v našo korist, svojo slavo. Služba božja in rezanje kolača bo ob 10.30 na dvorišču vo jašniee kralja Aleksandra, Meljska cesta, ob 15. uri pa bo na dvorišču vojašnice vo> jaška veselica Kot domačin bo posloval polkovni komandant, polkovnik Karol Dos lene.
a—- Občinski svet mariborski ima svojo prihodnjo sejo v četrtek 27. t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je proračun mariborske mestne občine za leto 1931.
a— Gradbeno gibanje v Mariboru. Na seji mestnega sveta v sredo so dobili gradbena dovoljenja: Josip Rosenberg za povečanje garaže na Meljski cesti 37, Fr. Oblak za zgradbo avto-garaže v Tomei-čevi ulici 5, tkalnica Zelenko in drug za zgradbo kotlarne z zidanim dimnikom in stanovanjskega prostora. Uporabno dovoljenje pa so dobili: Mihael in Marija Šunko za preureditev gospodarskega poslopja na Radvanjski cesti 40, Maks Končnik za enonadstropno stanovanjsko hišo v Vr-banovi ulici 35, Anton Maj pa za delavnico za izdelovanje firneža.
a— Nedelja v gledališču. V nedeljo bo« sta dve dramski predstavi: ob 15. se bo ponovila zelo zabavna Nušičeva veseloigra »Gospa ministrica«, pri kateri bo zlasti smeha željna publika prišla na svoj račun. Ob 20. pa bo premijera Achardove opti« mistične komedije »Življenje je lepo«. V režiji J. Koviča. Vsebina je zelo zanimiva in bo sigurno ugajala. Pripravlja se Sme« tanova komična opera »Prodana nevesta«', popolnoma preinscenirana in prerežirana opereta »Grof Luksemburški«, oboje v rc« žiji g. Djuke Trbuhoviea ter prva otroška predstava s petjem, plesom in godbo »Aladin« v režiji g. Tomašiča.
a— Podučno=zabavni večer društva »Ja= dran« je v soboto. 22. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodpega doma. Predava dr. L.u vo Čermelj o Primorski. Po predavanju je petje in prosta zabava. Vstopnine ni. Vab« ljeni niso samo Primorci, marveč tudi vsi prijatelji.
Sokol Studenci gostuje v nedeljo,
poskušenem vlomu v neko gostilno. Prijeli.) £3. t. m. ob l'J (7.) _uri v dvorani gospe pa so samo njegovega tovariša, kajti Mer-telju se je posrečilo pobegniti. Zasledova-nec, k; je po poklicu kovač, je sumljiv, da ima na vesti številne tatvine, izvršene v mestu tekom zadnjega časa. Policija je opozorjena tudi na 26 letnega bivšega rudarja, včasi pa tudi natakarja Franca Deželaka iz Trbbovelj. Ta se je menda priklatil v Ljubljano, ko je popreje v Trbovljah osleparil več strank, delavcema Josipu Kostanjšku ter Jakobu Volavšku pa ukradel 730 Din gotovine. Istotako se baje potepa po Ljubljani 31 letni Ivan Primožič, bivši šofer, doma iz Radeč, ki je zadnji čas služil v Domžalah, izvabljal tam ljudem denar in hrano, nato pa pustivši dolgove pobegnil.
u— Drzen rop torbice. Ko se je vračala predsnočnjim nekaj pred 21. uro zasebnica Marija Žagarjeva domov v Salendrovo ulico 4, je srečala v temni veži mladega neznanca. Ta se je obrnil proti njej in jo dozdevno spoštljivo vprašal, kje stanuje ta !n ta moški. Imenoval je tudi neko ime, nakar mu je gospa povedala, naj gre v sosednjo hišo, kjer imajo podnajemnika. V tistem trenutku je neznanec skočil k Žagarjevi, i i iztrgal iz rok ročno torbico in zbežal skozi vrata. Gospa se ni dala oplašiti, marveč je takoj hitela na temno ulico, kier ie opazila bežati napadlca s plenom v Gosposko, nato
Kojko v Pohrežju s krasno ljudsko igro »Revček Andrejček.« ki je dosegla v Stu« dencih rekortkn obisk in gmoten ter mo« ralen uspeh
a— O zgodovini in organizaciji Sokol« stva bo predaval v soboto. 22. t. m. ob 20. uri v župni pisarni v Narodnem domu br. dr. Makso Kovačič. SokoLmatica opo* zarja vse člane, posebno one, ki so bili sprejeti na šestmesečno poizkusno dobo in še niso položili zaobljube, da se zanesljivo udeleže tega že tretjega obveznega preda« vanja.
a— Aretirani kolesarski tat. že pred tedni je aretirala policija 19-letnega Vinka Kavčiča iz Kovaškega vrha pri Sv. Tomažu pri Ormožu, ker se je vozil s sumljivim kolesom. Fant je dejal, da Je kupil kolo od nekega neznanca v Ptuju. Policija je fanta izpustila, kolo pa obdržala. Te dni pa je bil isti fant aretiran v Ormožu in izročen okrajnemu sodišču, ker so v njem spoznali tatu, ki je ukradel kolo nekemu sodnijskemu uradniku. Lastnik je dobil kolo že nazaj od mariborske policije.
a— Življenje si je skušala vzeti 26-let-na Roza š". s Tržaške ceste. Na dvorišču hiše v Jadranski ulici, kjer stanuje njen ljubimec, je izpila večjo količino oetove kisline. Obupanko je rešilni avto prepeljal v bolnišnico.
a— Delo dobi takoj 10 viničarjev, 4 hlapci, 3 vinogradniški delavci, 3 krojači. 4 čevljarji, 1 fotograf, 1 železolivar, 1
močan ključavničar ter več služkinj, sobaric in pestunj. Interesenti naj se zgladijo 1>~ borzi dela v Mariboru.
a— Vlom v trafiko. V sredu med opol« dansk . pavzo je šla trafikantka na Franko« panovi ul. 31 v svoje stanovanje k obedy. Ko se je vrnila, je našla trafiko odprto m iz milnice sta ji zmanjkali dve hstnici 3500 Din ter nekaj drugih predmetov Lju« die so videli, da sta se že okrog 10. dopol« dne potepala po hiši dva fanta, stara okrog 20 let. m videli so ju tudi, da sta se v kri-tičnerr, času potikala tam okrog. Poizvedb t>c sc v teku.
a— čudno ženitovanjsko zgodbo je odkril cerkovnik frančiškanske cerkve, ko je popoldne našel v neki cerkveni klopi speč parček, ki je povrh, kakor je javil polj-ciji> _ že cerkev ponesnažil. Ko je stražnik' možakarja in njegovo tovarišico od-vedel na stražnico, so tam slišali, da je prišla dvojica na oklice in šla potem pit. ker je morala predolgo čakati. Ko sta se dovolj napila, sta se vrnila v cerkev in tam zaspala. Kako bo ta ženitovanjs«a zgodba končala, še ni znano.
Iz Škoi?e Loke
§;— Gradbena sezona kljub pozni jeseni ni zamrla. Kapucini so si zgradili v Kapucinskem predmestju dokaj obsežno enonadstropno stavbo z mansardo Poslopje bo služilo uoviciatu kapucinskega reda V pritličju je polsg S celic mizarska delavnica in več predavalnic. Prvo nadstropje je izpolnjeno zopet s celicami; poseben oddelek jc prirejen za verske obrede Mansar-»ia z več sobami Ln obširnim lokalom ob koncu podstrešja pa bo služila knjižnici, k; bo sicer zasegla ves podstrešni prostor Vobče znano namreč je, da ima kapucinski samostan lepo in bogato knjižnico. Vseh lokalitet je v poslopju uad 25 Stavbena dela jo izvršilo Molinarijevo podjetje iz škofje Loke V noviciat bo lahko sprejetih ■okoli 13 pripravnikov. — Z gradnjo šolskega poslopja upa biti graditelj Emil Tomažič v dveh, treh tednih got.ov. Desni trakt stavbe je že v ostrešju, dočim se sredina in levi del pomikata v drugo nadstropje. — Obsežaa adaptacijska dela pri gostilničarki Črni do v i na Spodnjem trgu so gotova, škof-ja Loka je prdcbila 10 snažnih, čistih in mračnih tujskih sob. — Manjša popravila se ■vrše pri mdustrijcu Francu Dolencu v Stari Loki in pri gostilničarju Erženu v škofi i Loki. Po vseh vidikih bo na pomlad stavbno gibanje dalje živahno. Več privatnikov "bo gradilo v Starem dvoru, na Trati in r okolici škofje Loke
■!— Iz rcleškes::) Sokola. Kljub temu, da • ^ški sokolski četi 1 la niso najugodnejša, ideia vendarle postopno širi in je članstva okoli 40. Prednjaeijo Godešče, dočim so korenja vas in Roteče na zastanku. Na novo S" ustanavljajo oddelki naraščaja, nakar pride na vrsto Se deca. Skozi vso dobo vežba mlade telovadce nesebični in požrtvovalni br. Bojan Drenik, računski svetnik iz Ljubljane. Retečani se bodo udeležili župnega predn.jaškega tečaja v Kranju s tremi člani. Poleg telovadbe se prirejajo tedenska predavanja in se pripravlja igra, ki jo podajo v začetku decembra v Škof i i Loki. Posebne hvale vredno je, da se mnogi reteški telovadci udeležujejo telovadbe v Škof.ii Loki ljub veliki oddaljenosti.
Iz Kranfa
r- Otvoritvena plesna šoia g. Metoda
.Mavcrja bo danes v hotelu Jelen.
Iz Tržiča
č— francoski koncert. V soboto zvečer priredi Pomladek Rdečega križa v telovad« niči meščai.ske šole koncert francoskih pes« mi, ki jih zapoje g JVIirko Pugelj, koncert« ni pevec iz Ljubljane. Na klavirju ga no spremljal g. Marjan Lipovšek. Gotovo bo ta koncert izreden užitek. Začetek toč« no ob 20 Zaradi propagande glasbe prire« dira mlada umetnika popoldne ob 4. uri po« seben mladinski koncert za vse tržiške in okoliške otroke. Namen takih mladinskih konccrtov je, da se že v mladih srcih zbu« di ljubezen do lepega petja. Tiskano bese« dilo francoskih pesmi se dobi v predpro« daji in na večer pri blagajni, vsebino pes« mi pa bo prej oglaševalec vedno razložil.
Z Bleda
b!— Obrtno hranilno in posojilno dru«
štvo na Bledu je pred kratkim prenehalo poslovati. Likvidacijo je prevzela blejska podružnica Zadružne gospodarske banke. _b!— Pregled asfaltirane ceste Bled—Lesce. 17. t. m. se je mudila na Bledu komisija, ki jc pregledala novo asfaltirano cesto Bled—Lesce Pomladi bo ta cesta popolno« ma gotova, ko jo bodo pokrili še z zadnjo, vrhnjo plastjo.
bi— Sokolsko društvo v Gorjah pri Ble« du je^ ustanovilo pevski odsek, ki ga vodi br. Pikel, učitelj na osnovni šoli v Goijah.
bi— Ključi za podzemsko jamo pod Rabjim zobom kakor tudi vodniki in raz« svetijava se dobijo v Botovi gostilni na Bohinjski Beli.
bi— Na hribčku Križanke s krasnim raz* Sledom na jezero, Triglav in Karavanke si je zgradil g. Florjančie krasno vilo. katero namerava uporabiti za časa sezone za pen« zijon.
(Sadaljevanje dnevnih novic na 7. strani)
Dopisi
ŠT. PETER V SAVINJSKI DOLINI Naše pevsko društvo »Savinjski zvon« prav lepo napreduje. Giavno zaslugo ima pri tem kulturnem delu naš neumorni šol« ski upravitelj g. Božo Mahorčič, ustanovi« telj društva in njegov pevovodja. V pri« znanje in zahvalo za njegov trud mu je priredilo društvo za njegov god prisrčno podoknico. V nedeljo 23." t. ni. pa bo pri« redil »Savinjski zvon« svoj jesenski kon« cert v krasni novi dvorani Privošnikove restavracije v Doberteši vasi. Spored je pestro izbran, osebnost g. pevovodje pa nam jamči za prvovrstni umetniški užitek. Začetek bo ob 15. Pridite!
GORNJI CMUREK Dramski odsek kra« ievnega odbora NO v Gornjem Cmureku pri Mariji Snežni je priredil v nedeljo 16. t. m v šoli pri Mariji Snežni igro »Mlinar in njegova hči«, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela Vloge so bile prav posrečeno porazdeljene med igralci, ki so s svojim sigurnim nastopom in neprisiljenostjo do« segli, da je napravila igra na občinstvo res glohok vtis Imena naših igralcev, kakor Ferluga, Bcčela, Senckovič, Božič, Vandur in drugi jamčijo, da bo naš odsek nudil na« šemu obmejnemu ljudstvu še mnogo lepe« ga razvedrila Med odmori je marljivo svi« ral tamburašk' odsek NO. ki je žel za svo« je igranje priznanje občinstva. Opazili smo, da so^lujejo pri Mariji Snežni prav vsi
javni delavci, tako učiteljstvo, duhovništvo in skoro vsi domačini, složno pri narodnem delu, kar napravi na gosta prav ugoden vtis. Zelo neprijetno pa nas je iznenadila vest, da je neki trgovec in gostilničar pri
Mariji Snežni odpovedni zavednemu obrt« niku in našemu igralcu prostore v svoji hi« ši, ker je sodeloval pri tej igri Odseku če«
stitamo na uspehu ter želimo, da nam nudi še večkrat takih užitkov.
GOSPODARSTVO
Zahteve evropskih agrarnih držav na carinski konferenci v ženevi
Kakor smo že včeraj kratko poročali, se je v sredo pričela na drugi evropski carin« ski konferenci v Ženevi diskusija glede trgovinske politike vzhodno«evropskih agrar« nih držav in glede njihovih zahtev, ki so bile postavljene na agrarnih konferencah v Varšavi in Bukarešti. Konferenca je torej vzela v razpravo probleme, od kojih r:ši« tve bo v znatni meri odvisen tudi naš bo« doči ekonomski razvoj.
V	imenu interesiranih agrarnih držav je kot prvi govoril rumunski zunanji minister Manoilescu, ki je takoj v uvodu poudaril, da morajo biti baš industrijske države po« sebno interesirane na tem, da sc zboljša življcnski standard prebivalstva v agrar« nih državah, ker je le tako mogoče dvigniti porabo in uvoz industrijskih izde'kov. Vzhodna Evropa oskrbuje le 15 odst. pora« be žita v zapadnoevropskih državah, ki s svoje strani izvozijo v agrarne države znat« no več industrijskih izdelkov Industrijske države morajo stremiti za tem, da pove« čajo svoj delež pri uvozu industrijskih iz« del kov v agrarne države, ker si bodo dru«. gače Zediniene države pridobile ta kon« sumna tržišča. Vsa Evropa mora biti v tem pogledu solidarna, če se hoče varovati aine« riške invazije. Na koncu svojega gcvnra je utemeljil potrebo pogojne in omejene interpretacije klavzule o največjih ugod« nostih.
V	enakem smislu je govoril tudi jugo« slovenski delegat univ. prof. dr. Todorovič, ki je poudarjal, da je omejitev klavzule o največjih ugodnostih v pogledu preferenc« nega postopanja za evropsko žito juridično povsem upravičena in ne bi nikomur po« vzročila škode. Ugodnostni carinski sistem je enodušna zahteva Rumunije. Jugoslavi« je, Madžarske, Bolgarije in Poljske.
V	teku nadaljnje debate sta nemški in portugalski zastopnik odklonila tako pre« ferenčno omejitev klavzule o največjih ugodnostih. Nemški delegat Posse je sicer izjavil, da ne odklanja diskusije o tem predlogu, vendar bi Nemčija dala prednost neposredini rešitvi spornega vprašanja v pogajanjih med posameznimi vladami.
Nova industrijska in trgovska propagandna revija
Te dni je v Zagrebu izšla prva številka »Propagande«, mesečne ilustrirane revije za pospeševanje gospodarstva, turizma in^ avija-cije. Kakor je" razvidno iz uvodnega članka, je namen revije, da v vsej državi, zlasti v južnih pokrajinah, propagira proizvode nase industrije in obrti, prirodne, umetniške in zgodovinske zanimivosti naših krajev tn sploh turizem v naši državi. S tem hoče list pomagati razvoju domače industrije in obrti in izpopolnitvi našega prometa, zlasti avtomobilizma in avijacije.
Neizpodbitno dejstvo je. da v našo državo uvažamo mnogo predmetov, ki jih sami proizvajamo v zadostni količini in konkurenčni kakovosti. Temu je vzrok okolnost, da naš konsument pogosto ne pozna naših domačih proizvodov in da tudi marsikateri trgovec ne ve, kaj vse proizvaja naša domača industrija. Še danes po 121etnem skupnem držav nem življenju se v gospodarskem pogledu premalo poznamo. Zlasti industrija in obrt v Sloveniji morata spoznati, da leži bodočnost njihovega razvoja v konsumu južnih pokrajin, za kar pa je potrebna predvsem propaganda naših proizvodov na jugu. Zato ni zgolj slučaj, da je prva številka nove revije posvečena propagandi proizvodov naše ožje domovine. Med drugim vsebuje zanimiv članek zborničnega adjunkta gosp. Jurja Koce-ta o gospodarstvu dravske banovine in kratko propagandno razpravo o zvezi Slovenije z morjem, ki ima namen, seznaniti^ izven-slovenske pokrajine države s tem živlien-sko važnim problemom. Revija je zares lepo opremljena in vsebuje mnogo slik. (Naroča se v upravi, Zagreb. Ilica 35.)
= K zboru orniožko-ljutopicrskih vinogradnikov. K nedeljskemu zborovanju or-možko-ljutomerskib vinogradnikov, ki ga je sklicala Vinarska posredovalna zadruga v Ormožu, smo prejeli še naslednje pripombe: Zborovanje je bilo izredno dobro obiskano. Temu se ne bo čudil oni. ki pozna skrajno neugoden položaj vinogradnikov zaradi splošne in zlasti vinske krize. Glede na nujnost pomoči in ukrepov za omiljenje te krize taki sestanki ne bi smeli biti tako slabo pripravljeni, kakor je bil ormožki, zlasti v pogledu referatov. Slučajno je bil na zborovanju navzoč tudi predsednik Vinarskega društva za dravsko banovino gospod Lovro Petovar, ki je objektivno in izčrpno orisal sedanjo situacijo. Posebno je opisal današnji položaj na evropskih vinskih tržiščih. Trenutno pomoč, ki je nujna, nam more nuditi le dvig domačega konsuma. ker nam niti zadružništvo niti izvoz ne mo reta nuditi dovolj hitre pomoči. Zato je treba predvsem odstraniti vse, kar ovira ta konsum. Zadruge bi bilo treba šele ustanoviti; pri obstoječih zadrugah pa je največkrat pomanjkanje kapitala in zadružnih ter strokovnih delavcev največja ovira za uspešno delovanje. Sklicateljica zborovanja Vinarska posredovalni zadruga v Ormožu je imela na dan sestanka 25 članov s skupnimi deleži 500 Din in z desetkratnim jamstvom. Na tem primeru je govornik poka zal, da je treba deleže znatno povišati, ker je s tako nezadostno kreditno podlago delo nemogoče. Seveda je vinogradnikom priporočal pristop tako Vinarskemu društvu kakor tudi organiziranje v zadrugah, ki bodo gotovo sčasoma pri vnetem delu rodile povoljne uspehe.
= Konferenca o skupnem davku na poslovni promet. Že ves tekoči teden zaseda v Industrijskem domu v Beogradu konferenca predstavnikov vseh zbornic v držav!, ki skupno z delegati interesiranih gospodarskih organizacij in strokovnjakov za posamezne produkcijske panoge končno urejajo gradivo za pobiranje reformiranega skupnega davka na poslovni promet in sestavljajo načrt tarife za ta davek. Vse delo je razdeljeno na sekcije, od katerih ima vsaka predelati in urediti predloge za posamezne produkcijske panoge. V nekaj dneh bo delo v vseh 6 sekcijah končano. Zaenkrat še ni znano v kakšni obliki bo konferenca predložila finančnemu ministrstvu rezultat tega dvomesečnega intenzivnega dela na sestavi
predlogov za tarifo skupnega davka na poslovni promet, ki se ima uveljaviti 1. januarja prih. leta.
= U velja »I jenje direktne železniške tarife z Madžarsko. Mednarodna zvezna železniška tarifa za prevoz tovornega blaga med železniškimi postajami v kraijevini Jugoslaviji z ene, in z železniškimi postajami na Madžarskem z druge strani stopi v veljavo 1. decembra. Tarifa ima pet delov. Prvi del prinaša reglemantiranje in tarifne odredbe, klasifikacijo blaga in seznam predmetov, uvrščenih v tarifo. Drugi del vsebuje razpredelnico vozninskih postavk, in sicer a) razpredelnico vozninskih postavk na madžarskih, pod b) pa na jugoslovenskih pro gah. Priloga zvezni tarifi prinaša začasne popuste na jugoslovenskih in madžarskih železnicah v gotovih razmerjih. Tretji del obsega pristaniške tarife z globalnimi tarifnimi postavkami od madžarskih železniških postaj do luških postaj Bakar, Dubrovnik, Metkovič, Solun, Split in Sušak, ter obratno iz teli naših luk do madžarskih postaj.
Prevoz vina za uslužbence državnih prometnih ustanov. Komercijalni oddelek generalne direkcije državnih železnic ie izdal tolmačenje glede prevoza vina, po katerem se vino v smislu § 11 novega pravilnika (M. C. br. 1344/30) o brezplačnem in ugodnostneni prevozu za uslužbence državnih prometnih ustanov ne smatra za živ-ljensko potrebščino in se torej za vino ne morejo uporabljati ugodnosti, ki veljajo za življenske potrebščine.
= Ogromne svetovne zaloge pšeniec. Brezprimeren padec, ki smo ga doživeli letos glede cene pšenice ni morda pripisati trenutni skrajno neugodni situaciji, temveč moramo iskati kal bolezni nekaj let nazaj. Iz statistike svetovnih zalog pšenice v zadnjih letih, ki jo je sestavil znani ameriški statistik Broomhall, jc razvidno, da posledice rekordne svetovne letine 1028 še danes niso prebolene. Broomhall ceni svetovne vidne zaloge pšenice na dan 1. oktobra v posameznih letih naslednje: 1926 225 milijonov bušlov, 1927 237 milijonov, 1928 317 milijonov, 1929 507 milijonov in 1930 541 milijonov bušlov. Viški letine 1928 so se pokazali v občutnem povečanju zalog 1. oktobra 1929, ki jih doslej še ni bilo mogoče zmanjšati. Bolezen je torej stara, le da je šele letos prišla v polni meri do izraza.
= Tudi Nemčija za redukcijo hmeljskih kultur. Te dni se je vršila seja uprave nemškega hmeljar, udruženja, na kateri je predsednik poročal o delovanju pred meseci z državno pomočjo ustanovljene Nemške družbe za promet s hmeljem, ki ima namen regulirati cene na hmeljskem trgu. Družba je zlasti v zadnjem času zopet močneje posegla na trg s svojimi nakupi ter bo blago oddala pivovarnam, ki so družbi obljubile pomoč. Uradna cenitev letošnjega pridelka v Nemčiji znaša 220.000 starih stotov in jo dejanski donos presega za največ 5%. Letina je v glavnem prišla iz rok producentov, kjer znašajo zaloge komaj še kakih 13.000 stotov. Giede na precejšne zaloge pivovarn in nazadovanje konsuma piva, se je predsednik Koch odločno zavzel za to, da zmanjša s hmeljem zasajeno površino za 10—157c. Predlagana redukcija hmeljskih nasadov je v toliko značilna, ker so nemški hmeljarji doslej zastopali stališče, da se mora brez redukcij, nasadov z zadostno carinsko zaščito omogočiti oddaja vsega pridelka. češ da hmeljski nasadi po vojni niso dosegli predvoinega obsega.
= Novo posojilo švedskega vžigaličnega trusta Poljski. Med poljsko vlado in Šved« skim vžigaličnim trustom je bila te dni podpisana dodatna pogodiha, s katero sc trajanje dosedanje pogodbe, ki garantira švedskemu trustu eksploatacijo vžigalične« ga monopola, podaljša za 20 let (do 1965). Zato pa daje švedski trust poljski vladi novo posojilo v višini 34 milijonov dolar« jev pri obrestni meri 6 in pol odst. in pri izplačilnem tečaju 93.
= A' V. mednarodni agrarni kongres v Pragi. XV. mednarodni agrarni kongres, ki se kakor ostali poljedelski kongresi vrše v rednih dveletnih presledkih in ga sklicuje internacionalna agrarna komisija v Parizu se bo vršil v Pragi v dneh od 5. do 8. ju« nija 1931. Kongres je razdeljen na 7 sekcij in sicer: 1. agrarna politika in znanstveno kmetijstvo, 2. kmetijski pouk in propa« ganda, 3. kmetijsko zadružništvo, 4. gojitev rastlinstva, 5. gojitev živalstva, 6. kmetij« ska industrija in 7. žena na deželi Vsaka sekcija bo obravnavala dva do tri glavna vprašanja. Predavali bodo odlični strokov« njaki iz raznih držav, ki bodo zlasti po> svečali nozornost aktuelnim vprašanjem in se skušali prilagoditi praktičnim potrebam. V zvezi s kongresom se bodo vršili razni enodnev i in trodnevni izleti ter celodržav« na ekskurzija, ki ji je namen seznaniti go« ste s kmetijskim in narodno gospodarskim razvojem Češkoslovaške, zlasti pa tudi s tu« rističnimi zanimivostmi, kakor so znana ko« pališča 'Karlove Varv, Marijanske Lažne Tatry itd.). Interesentom bo dana prilika, da se seznanijo ne samo z eno izmed važ« nih kmetijskih panog, temveč s celotnim kmetijstvom Češkoslovaške, ki je v mno« gem deležno svetovnega lovesa.
=' Licitacija za dobavo umetnega strešnega škrilja. ki bi se imela vršiti pri direkciji državnih železnic v Ljubljani 25. t. niše bo vršila 19. decembra
= Oddaja krovskih del. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede oddaje krovskih del na kurilnici na postaji Zidani most. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI, pogoji pa pri istem oddelku.)
= Dobave. Prometno-komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. t. m. ponudbe glede dobave 3000 komadov tiskovin, gradbeni oddelek pa do 5. decembra ponudbe glede dobave 50 kg naftalina. 50 kg voska, 200 kg dekstri-na in 30 kg pisalne krede (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 21. t. m. ponudbe glede dobave 5 kg paste za brušenje kotlovih armatur; direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju pa do 4. decembra ponudbe glede dobave mineralnih olj, masti in bencina. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Uprava ietvšnire deželnega sodišča v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave mesa za čas od 1. decembra 1930 do 28. februarja 1931. (Pogoji so na vpogled pri isti upravi.)
Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic ▼ Ljubljani sprejema do 28. t ,m. ponudbe glede dobave 65 komadov vrče v za olje in petrolej, 50 komadov
mrež za gramoz in ca 1000 komadov pil. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku).
—	Direkcija .državnega rudnika Kakanj sprejema do 26. t m. ponudbe glede dobave 500 komadov malih in 300 komadov velikih zvornjakov iz kovanega železa do 27. t. m. pa glede dobave 10.000 kg krompirja.
—	Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 28. t m. ponudbe glede dobave raznega okovja. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca pri Celju sprejema do 4. decembra ponudbe glede dobave 300 m3 jamskega lesa. — Direkcija državnega rud-dnika Kreka sprejema do 5. decembra ponudbe glede dobave jekla in železa, raznega električnega materijala ter glede dobave 4000 kg tranformatorskega oglja. (Predmetni oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI). — Dne 3. decembra se bo vršila pri računsko - ekonomskem oddelku ministrstva za zgradbe v Beogradu afertna licitacija glede dobave 900 komadov miznih telefonskih aparatov; 5. decembra pa glede dobave 10.000 kg nišadorja • in 20.000 kg modrega kamenja. (Oglasa sta na vpogled v pisarni Zbornice za TOI. pogoji pa pri istem oddelku).
BORZE
20. novembra.
Na zagrebškem efektnem tržišču so tudi danes tečaji Vojne škode ostali v glavnem nespremenjeni Do prometa je prišlo le za aranžma po 428.50 do 429. Nekaj več pro« meta je bilo v 7 odst. Blairovem posojilu, ki se je trgovalo po 81.50 do 81.75. Med bančnimi vrednotami so bili zabeleženi za^ ključki Ie v Praštedioni po 930, v Jugoban ki po 78 do 78.50 in v Poljodelski po 56. Med industrijskimi papirji pa je bil zebele« žen promet edino v Vevčah po 124, dočim je Trboveljska pri nespremenjenem tečaju 376 do 379 ostala brez zaključkov.
Deviie in ralate. Ljubljana. Amsterdam 22.75, Berlin 13.475. — Bruselj 7.8839. — Budimpešta 9.8889. — Curih 1095.9. — Dunaj 794.68 — 797.68 (796.18). — London 274.19 — 274.99 (274.59). — Newyork 56.34 — 56.54 (56.44).
—	Pariz 222.03. — Praga 167.25 — 168.05 (167.65). — Trst 294.80 — 296.80 (295.80)
Zagreb. Amsterdam 22.75, Dunaj 794.68 do 797.68, Berlin 13.40—13.49, Bruselj 788.3« Budimpešta 987.39—990.39, London 274.19 do 274.99, Milan 294.873—296.873, Nev-york ček 56.34 -56.54. Pariz 221.015-223.011. Praga 167.25—168.05, Ziirich 1094.40 do 1097.40.
Curih. Zagreb 9.12875, Pariz 20.2625, London 25.05625, Newyork 515.90, Bruselj 71.95. Milan 27.01, Madrid 57.70, Amsterdam 207.55, Berlin 122.94, Dunaj 72.62, Sofija 3.7325, Praga 15.2950, Varšava 57.85. Budimpešta 90.2350, Bukarešta 3.0625.
Efekti
Ljubljana. 8% Blair 92 bi., 7% Blair 82 bi., Celjska 160 den., Ljublj. kreditna 122 den., Praštediona 930 den.. Kreditni zavod 170—180, Vevče 124 den., Ruše 280—300 Split 400 bi.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 429—429.50, kasa 429-430. za december 428—430. za februar 417.50—420. investicijsko 85.50— 87.50, agrarne 52—53.50. 7% Blair 81.375- 81.75, 7% Drž. hip. banka 81—81.50, 6% begluške 71—72.50: bančne vrednote: Praštediona 930—935. Union 191 den., Jugo 78—78.50. Srpska 192—195. Zemaljska 129-131, Narodna 8025- 8100, Ljublj. kreditna 122 den., Poljo 56-56.50; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den.. Gutmann 138—145, Slaveks 50 den., Slavonija 200 den., Drava 234—236, Šečerana •298—300, Brod vagon 90 den., Vevče 124 do 125, Isis 40—44. Dubrovačka 398—400, Jadranska 595—610, Oceanija 210—220, Trbovlje 376—379.
Beograd. Vojna škoda 448.50—449.50 za-klj., investicijsko 86.50—87.50, agrarne 52.50 do 53. 7% Blair 82 zaklj., 7% Drž. hip. banka 82.25—82.50 zaklj., 6% begluške 72 do 75 zaklj., Narodna 8100—8110.
Blagovna tržišča
LES
+ Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca za les mlačna. Zaključen je bil 1 vagon hrastovih podnic. Povpraševanje je za 626 kub. metrov tramov (865 komadov, v raznih predpisanih dimenzijah).
Situacija na lesnem trgu se tudi v zadnjem času ni bistveno spremenila. Splošna ftagnacija je v inozemstvu povzročila veliko brezposelnost. Tudi pri nas kriza ne povzroča težkoč samo industriji in producen-tom. temveč tudi spravlja v delno ali popolno brezposelnost gozdne delavce, delavce pr: žagah, prevoznike itd., kar je zlasti pred zimo zelo občutno. Industrije so precej omejile produkcijo in tudi izdelovanje tesanega lesa se je skoro povsem opustilo. Seveda je pri takem stanju - produkcije pro met v okroglem lesu malenkosten. Naš lesni trg zlasti občuti poslovni zastoj v Španiji (zaradi neurejenih valutnih razmer) in pomanjkanje investicijske in gradbene delavnosti v državah, kamor največ izvažamo in kjer je sedanja splošna gospodarska kriza zadušila podjetnost.
ŽITO
-J- Ljubljanska borza (20. t. m.) Tendenca za žito nestalna. Zaključena sta bila 2 vagona pšenice. Nudi se (fco slov. postaja, po nilevski tarifi, plačljivo 30 dni): pšenica: baška. 80/81 kg po 200 - 202.5: srbobranska. 80. kg in gomjebaška. 79/80 k2 pc 197.5 - 200: baška 79 kg po 185 do 187.5. baranjska. 79/80 kg po 182 do 185. ječmen: ozimni 65/66 kg po 155—157.5 koruza: baška. stara po 147.5 — 150; baška nova, umetno sušena po 132.5 - 135; pri navadni voznini po 137.5—142. baška. času primerno suha. pri navadni voznini po 122.5 - 125: otes: baranjski po t82.5 do 1S5; moka: >0g« po 340 - 345
+ Novosadska blagovna bona (20. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 8 vag. pšenice. 1 vag. ovsa, 28 vag. koruze in 5 vag. moke. Pšenica: baška 79/80 kg 127.50—130; baška. Tisa. šlep 79/80 ka 137.50—142.50; gornjebaška, 79/80 kg 135—137-50; bana-ška. Tisa. šlep 139—141; gornjebanaška, 79/80 kg 132.50—135: sremska. 78 ke 127.50 do 130. Ores: baški. sremski 135—140. Jermen: baški. sremski. 63/64 kg 102.5 do 105. Koruza: baška. sremska. stara 90 —95;
-lova 60_62.5; za december-januar 65 do
67.5 za marc-maj 80—82.5: sremska, nova. umetno sušena 75—80. Moka: baška >Og« tti -0235—245: >2< 205—215; 175 do 185? 150—155: >7« 105—110; "Sc 77.50 do 82.50.
+ Budimpeštanska terminska borza (20. t. m.) Tendenca prijazna; promet miren. Pšenica: za marc 15.26—15.27 (obračunski tečaj 15.30). za mai 15.19-15.20 (15.10); ri: za marc 9.02—9.05 (9.—); koruza: za mai 11.74—11.75 (11.70), tranzitna za maj 9.00.
TO JE ORIGINALNA
.FARMA GEGENii&ER'
KI JE PRIDOBILA SVETOVNI SLOVES KOLONJSKI VODI TEB JO POZNAVALO
ŽE VEČ KOT «20 LET
CENIJO IN RADI IMAJO. PAZITE NA RDEČO ZAŠČITNO ZNAMKO
SOKOL
Sokolska ideja na pohodu. Iz Bohinj«
ske Bistrice nam poročajo, da se pripravlja ustanovitev Sokola v planinski vasi Ko« privniku in tudi na sosednih Gorjušah. Vse kaže. da sokolska misel vedno bolj prodira med preprosti narod. Na povabilo domačinov bo še! v nedeljo 23. t. m. župni nadzornik predavat na - Koprivnik in na Gorjuše, da seznam kmetsko ljudstvo s so^ kolskim programom. Istega dne se bo vršil na Koprivnlku ustanovni občni zbor So« kola. Dosedaj se je že priglasilo k Sokolu 59 članov.
Sokolsko predavanje v Litiji. V nizu predavanj, ki jih prireja sokolsko društvo Litija « Šmartno ob pril ki društvenega prednjaškega tečaja, je v sredo 12. t. m. predaval br. Vekoslav Bučar iz Ljubljane o organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavi« je. V poldrugournem govoru je na prav zanimiv način obravnava! zakon o osnova« niu SKJ, štatut in društvena pravila. Ldc« ležba je bila prav dobra, saj pa je tudi br. Bučar med Litnčani zelo priljubljen pre« davatelj.
Izvleček iz pravilnika o sokolski sinu« čarskib odsekih. Sokolskim društvom sc priporoča osnovanje smučarskih odsekov, ako je v društvu nad 5 smučarjev, ki pa morajo seveda vršiti vse ostale predpisa« ne članske dolžnosti. Namen teh odsekov je. da goje smučarstvo med članstvom m sokolsko mladino, poučujejo isto in pri« rejajo smučarske tekme. Skrb za skupno nabavo opreme po primerno nizkih cenah, pridobivanje znižanih prevoženj po želez« niči in popustov pri prenočiščih spada tu« di v delokrog odsekov. Pred tekmami mo« ra pregledati vse tekmovalce zdravnik. Društveni odseki so podrejeni župnim, ki jim morajo prijavljati in odjavi jati število članstva, prireditve, izlete, tekme itd. Smu« carski odsek jc v društvu podrejen pred« njaškemu zboru in odpošilja tja svojega zastopnika. Iz svoje srede si izvoli pred« sednika, tajnika, krmilarje in ostale po« trebne funkcijonarje. Za vršitev prireditev med društvi je treba imeti dovoljenje žu« pe. — Vodstvo smučarstva v župi pripa« da načelništvu. ta odredi svojega refercn« ta, ki tvori vez med društvi in župo ter naprej k savezu. Župno načelništvo naj podpira stremljenja društvenih smučarskih odsekov, skrbi za razširjenje po vseh dru« štvih, prireja župne smučarske tekme, te« čaje in izlete. Medžupne tekme mora pa seveda odobriti savezno načelništvo na predlog prirejajoče župe. Po potrebi se osnuje tudi pri župnem načelništvu pose« ben smučarski odsek. Savezno načelništvo si ustvari za smučarstvo poseben referat oziroma osnuje savezni odsek, ki vodi vse smučarsko delovanje v Sokolstvu.
Znani češkoslovaški tekmovalec brat Loeffler se je stalno preselil v Ameriko m nastopil službo župnega prednjaka v New« vorku. Udeleževal se je zadnja leta vseh mednarodnih tekem ter si je priboril na zadnji tekmi za slovansko prvenstvo prvo mesto.
List »Sokol na Jadranu« je prvotno izdajala samo splitska sokolska župa, kas« neje se ji je pridružila še šibeniško«zadar« ska. Sedaj se jc priključila izdajateljskemu krogu tudi župa Sušak—Rijeka, tako da je postal list resnično glasilo vseh jadranskih žup. ki imajo vse pač iste interese in nalo« gc. Ureja ga br. S. Vrdoljak, sodelujejo poleg lokalnih sokolskih delavcev tudi hr. dr. Laza Popovič, Bogunovič itd.
Iz uradnih in dragih sltiftlienift otfav
Okrožpi urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje sledeča stužbena mest*: eno mesto kat. A, položaj Vil. konceptnc stroke, eno mesto kat C. položaja VI. pi= sarniške stroke, eno mesto kat C, položaja VIII. pisarniške stroke, štiri mesta kat C. položaja IX. pisarniške stroke, eno pogod« beno mesto kat C, položaja IX pisarniške stroke, eno mesto kat D, položaja XI. žiteljske stroke ter vsa ostala mesta kat C po položajih in str6kah kakor se izpraznijo z oddajo gornjih mest.
Delniška družba pivovarna »Union« v Ljubljani bo imela v petek dne 5. decembra 1930 ob 16. v pisarni delniške družbe v Ljubljani svoj XXI. redni občni zbor.
I z življenja in sveta
Radio
Zlat teleSon za papeža
Ameriška strast za plemstvom
Lvovska policija je zaprla sleparja, ki je znal zelo vešče izkoriščati znano ljubezen Američanov do starih plem-skih naslovov. Mož se piše Macohin in se je pri aretaciji legitimiral kot ameriški pomorski kapetan Mac Ohin. Poizvedbe so dognale, da je Mac Ohin naturalizirani ameriški državljan in da je res pomorski kapetan. Med vojno je bil dosegel ta čin in se je oženil s hčerko nekega ameriškega admirala. Tast pa ni privolil v poroko, dokler se Macohin ni začel izdajati za potomca zadnjega ukrajinskega het-mana Razumovskega. Republikanski oče je bil nato ves vesel, da je postala njegova hči kneginja Razumovska. Po končani svetovni vojni se je Mac Ohin ponudil v službo ameriškemu špijonskemu uradu, ki ga je poslal na Poljsko in v Rumunijo. Naselil se je v Crnovicah in je deloval glavno v Galiciji med rusinskim ljudstvom. Ker je bil z admiralovo hčerko priženil znatno doto, je sipal med ljudstvo denar in se jo v kratkem močno prilj-i-bil. Pri aretaciji so dobili v njegovem kovčegu fotografijo maršala Pershin-ga z lastnoročnim posvetilom Macohi-novi ženi kot kneginji Razumovski. Američani so v podobnih stvareh silno lahkomiselni in plemstvo je pri njih v večji veljavi nego pri nas. Macohin seveda ni notomec kneza Razumovskega. kajti zadnji tega rodu je padel med svetovno vojno kot avstrijski ulanski častnik.
Generalovi červonci
Ruski listi na Daljnem Vzhodu prinašajo sledečo zanimivo zgodbo:
Pred kratkim se je približal kitajskemu svetišču Zapadnega stolpa v Mukdenu dolg sprevod rikš. Na čelu vseh se je vozila neka priletna .Ja-ponka. ki ji je sledila deseterica dobro oboroženih Japoncev. Zadaj so korakali kitajski kuliji z lopatami in krampi. Na dvorišču svetišča je stopila Japonka iz vozička, razgrnila nekakšen načrt in pričela šteti korake po debelih kamenitih ploščah, s kate-mi je tlakovano dvorišče. Med tem so privlekli Japonci skrito orožje iu napodili vse menihe v vogalno iobo in jo zaklenili. A nekemu mlademu no-
SOletnlca amaterske kamere
vincu se je posrečilo pobegniti skozi okno in preko zida. Planil je v mesto in obvestil policijo. Stražniki aa konjih so kmalu oddrveli na kraj skrivnostnega napada in presenetili Japonce v kotu dvorišča, kjer so izkopali veliko jamo. Na dnu je bilo videli več malih, z železom okovanih skrinj. Oblasti so ustavile delo in zaprli Japon-ko. Ta je povedala sledečo zgodbo: Med rusko-japonsko vojsko je zakopal neki ruski general na umiku na dvorišču svetišča 40 skrinj s červonci. Denar je bil menda last vojne blagaj ne, a nikoli ni bil izplačan onim, ki jim je bil namenjen. Generala so lr.na-lu ujeli, tudi po vojni je ostal na Japonskem in se tu oženil z neko domačinko. Nikoli ni ničesar omenil o skritem zakladu in šele pred smrtjo je ženi izročil načrt ter popis kraja. Japonka je po dolgem obotavljanju najela več zanesljivih rojakov in odrinila po zaklad. Predložila je policiji listine, ki so vsebovale vse navedene podatke. Na poročilo mukdenske policije je poverila mandžurska vlada zadevo ministru za rudarstvo in poljedelstvo Luju. V njegovi navzočnosti so izkopali in odprli stražniki 40 natrpano polnih skrinj z zlatimi c trškimi červonci (10 rubeljskimi novci). Za sedaj so pustile oblasti zaklad v samostanu in ga močno zastražile. Zadeva je izročena sodišču, ki bo sklepalo o lastninskih pravicah.
Mehanik Emil Wenig, ki je pred 50 leti iznašel uporabo suhe plošče in je s tem pripomogel k razvoju amaterske fotografije.
Osemdesetletna žena podedovala milijarde
Na vogalu V. avenije v Newyorku stoji neznatna zidana hiša, ki je v oči-vidnem nasprotju z elegantnimi veletrgovinami tega mestnega dela. Mnogo let so mislili, da je ta hišica prazna in le najstarejši sosedje so vedeli, da za zamreženimi okni že od srede prošlega stoletja živita dve starki, sestri Wendlovi. Tem je bilo tudi znano, da sta starki neizmerno bogati in ko je starejša lani umrla, je zapustila 5 milijard dinarjev cerkvam in raznim dobrodelnim zavodom. Ko so hoteli dedščino razdeliti, se je izkazalo, da je v oporoki klavzula, ki razveljavlja bogate dedeščine cerkvam in zavodom in da je edina prava dedinja ogromnega denarja mlajša sestra Wen-dlova, ki ima tudi že 80 let in je zadnja potomka svojega rodu. Cerkve in zavodi so bili močno razočarani, kajti dobili so le nekoliko tisoč dolarjev, ostalo pa je pripadlo drugi starki.
Nepoznane nevarnosti
Lahkomiselni starši, ki svojemu dečku privoščijo ime Jaka ali Cene, ne vedo, da s tem zapečatijo njegovo usodo. Otrok bi lahko postal pogumen, nadarjen, velikodušen, a ime vse pokvari. Postane zakrknjen, strahopeten sanjač, ker tako zahteva neizprosna usoda Starše, ki bi se zanimali za bolj pripravna imena, opozarjamo -ia zad njo (IX.) številko ameriškega »Mcta-psihičnega glasnika«, kjer so preteh-tali in ocenili sniritisti skoro vse cinike. Po »zanesljivih« podatkih lega glasila oblikuje poleg imena naš značaj tudi obleka. Javnost ne misli zaman, da je vezana črna barva na za-mišljenost, resnost, žalost. Priporočite najbolj veselemu izmed vaših prijateljev črno ovratnico in gumbe, pa boste videli, kako se srn bo polastil obup. Najbolj priporočljiva barva ja
po zatrdilu nevrvorških metapsiholo-gov modra. Priporočajo dobesedno: »Naročite za vašo deco plave obleke. Nosite sami vsaj modrikasto perilo, ovratnice in robce te barve. Videli boste, kako se bo izboljšalo vaše stališče. Imeli boste manj neprijetnosti in vsi bodo napram vara postrežljivejši.« Med drugim dokazuje člankar, da modra barva ni zaman priljubljena pri številnih športnikih: »Nagon jim narekuje pravilno barvo!« Nasprotno povzroča rdeča barva maščevalnost in prepire. Življenje res polno nevarnosti, ki jih lahkomiselno človeštvo ne bi niti poznalo brez ameriških apostolov!
Charles Levine
Znani Levin, ki je s pilotom Chamberlinom letel preko Atlantskega oceana in ki ga Evropa pozna po njegovih nečednih aferah. Zdaj so ga aretirali na Semmeringu, ker je osumljen, da je ponarejal francoske bankovce.
Blago
za
damske plašče
krasni vzorci, dalje pliš, imitacija krzna, perzianer in drugo najceneje pri tvrdki
Drago Schtvab, Ljubljana
Ženske - idealni šoferji
V Ameriki je bilo 1. 1929 384.000 ženskih šoferjev, kar pomeni, da je ena četrtina vseh šoferjev ženskega spola. V nekaterih državah je to razmerje še daleko ugodnejše za ženske. V Detroitu, glavnem središču avtomobilske industrije, je med šoferji celo 45 odstotkov žensk, v Arkansasu pa celo 52 odstotkov. Zanimivi pa so vsekakor zaključki statistike, ki pravi, da so ženske mnogo boljši šoferji kot moški. Od vseh avtomobilskih nesreč v Ameriki jih odpada na ženske šoferje le 6 odstotkov.
Izvleček \t programov
Petek, 81. novembra.
Ljubljana 12.15: plošče. — 12.45:
Dnevne vesti. — 13: Napoved fesa, plošče, borza. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 18.30: Vremenoslovje. — 19: Francoščina.
—	19.30: Gospodinjska ura. — 20: Lajovic: Vzgoja naraščaja. — 20.30: Koncert violinskega virtuoza g. Karla Rupla. — 21: Koncert radio-orkestra. — 22: Napoved časa in poročila.
Sobota. 22. novembra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Plošče. - 18: V dolini gra-dov. — 18.30: Koncert radio-orkestra. — 19.30: Angleščina. — 20: Prenos iz Zagreba: Sirolova opera »Citara i bubanc. — 22: ftapoved časa in poročila. — 22.15: Hawav jazz
BEOGRAD 11.25: Plošče. — 12.35: Koncert radio-orkestra. — 17.30: Popoldanski koncert — 20: Prenos opere iz Zagreba. — foo« ™ -T Lahka 2'asba. — ZAGREB ~ 17: Koncert radio-kvarteta.
—	20: Opera »Citara i bubanc. — PRAGA 16.30: Jazz band. — 19.&5: Mešan program.
—	21: Prenos koncerta iz Brna. — 22*7o-Kabaretni program. _ BRNO 16.30: Godba za ples. — 18.30: Arije in pesmi. — 19 35-Prenos programa iz Prage. — 20: Koncert orkestra mandolin. — 22.25: Kabaretni program iz Moravske Ostrave. — VARŠAVA 18.15: Mladinski koncert. — 20.30: Koncert židovske glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 13 ■>()• Plošče. — 17.15: Koncert komorne glasbe
19.30: Prenos opere iz gledališča. — Lahka godba orkestra. — BERLIN 18.30: Klavirski koncert. _ 19.15: Schubertove pesmi.
—	20: V spomin Conradinu Kreutzerju. — 21.25: Operna glasba. — Lahka godba — FRANKFURT 19.30: Klavirski koncert -20.15: Dramski večer. - 21.45: Koncert or-
~ 23.30: Godba za ples. - LAN-GENBERG 17.30: Večerni koncert. - 20* Zabaven večer. — STUTTGART 19.30: Prenos vsega programa iz Frankfurta. -
Telefonska priprava, bogato z zlatom okrašena, ki jo je papežu podarila ameriška brzojavna in telefonska družba.
Opasni nemiri na Španskem
T levem vogalu zgoraj: pesnik Mlguel de Unamuno, voditelj revolucionarnega gibanja. V sredi: Demonstracije na madridskih ulicah Desno: Španki kralj Alfonz Zdolaj levo: Madridska univerza, odkoder so širi prevratno gibanje. Desno: Seja Lren^erjeve vlSe ki je pred paacem. Španijo je streslo stavkovno gibanje s političnim ozadjem. V Madridu stavka 100.000 delavcev v Valladolidu m v
Bilbau pa je proglašena splošna stavka.
Šport
Sturm (Gradec) : Ilirija
V nedeljo ob 14.30, igrašče Ilirije.
SK. Ilirija nam pošilja s prošnjo za ob« javo: V nedeljo 23. t m. se odigra na šport« nem prostoru SK Ilirije zopet enkrat večja tekmi, mednarodne tekma med graškim Sturmom in Ilirijo, prvakom LNP. Sturm je bil več let prvak Gradca in avstrijske Štajerske. V sedanjem prvenstvenem tek« movanju zavze a drugo mesto, stoji torej tesno za GAK, kateremu edinemu je je* seni podlegel. Vse ostale jesenske prven« stvene tekme e sigurno odločil v svojo korist: proti Sportklubu 3:0, Kastner& Och« Ier 2:0, Hakoah 3:1, Kapfenbergu 4:1. V mo= štvu igra 7 -prezentančnih igračev Grad« ca, od njih so igrali srednji napadalec Kli« ma, srednji krilec Oroszv in branilec Kri« sner "reteklo nedeljo v graškem teamu proti Zagrebu. TeKmo proti Iliriji absolvi« ra Sturm s kompletnim moštvom: Inner« wald, Krisner, Fischer. Vlach, Oroszv, La« mu t, Pretner. Dellinger, Klima. Knischiz, Laptons.	------
Službene objave LNP
(Seja u. o. dne 19. nov. 1930.)
Navzoči gg.: Rvbar, Stanko, Kuret, Ko« vač, Šetina, Dorčec. Marinič, Vospernik, Buljevič, Logar, Novak. Bostič.
Sklep zadnje seje u. o. objavljen v služb, objavah dne 14. novembra 1930 glede ka« znovanja SK Ilirije se ima pravilno glasiti: Kaznuje se SK Ilirija. Ljubljana, na osnovi čl. 53 kaz. prav. JNSa, ker ni nastopila v pok. tekmi dne 9. novembra, z globo 1000 dinarjev.
Priziv SK Rske, št 24a od 13. novembra proti sklepu p. o. LNP v pogledu verifika« cije prv. tekme SK Natakar : SK Reka z rezultatom ":0 za SK Natakar se kot ne« osnovan zavrne in sicer z motivacijo: I. da so le službene objave LNP merodajne za klube, 2. da je bil po službenih objavah n. o. LNP z dne 24. oktobra v službenem glasilu določen početek tekme ob 8., 3. SK Reka je tudi sama pozvala svoje igralce z oficijelno klubovo notico v »Jutru« z dne 25. oktobra za 7.30 na igrašče in 4. moštvo ^ Natakarja je po poročilu službenega od« bornika nastopilo v nredpisanem času.
Na znanje se vzame dopis JNS, št. 2424 od 15. t. m. — Doni« ONP v zadevi porav« nave dogovorjenega pavšalnega zneska med ZSK Hermesom in Žakom (Osijek) se do« stavi ŽSK Hermes. — Na znanje se vzame dopis JNS, štev. 2126 od 9. novembra, v kat rem javlja, da je sprejet SK Svoboda, Vič«Glince, v redno članstvo. — SK Elan prejme na doniš od ".. t m. pismen odgo« vor. — SK Grafiki se na njen dopis št. 29«39 z dn* 19. novembra pismeno odgo« >	NTa d -is ST Retje od 17. novem«
bra se sporoča, da se ga predloži v spre« je v redno ilanstvo JNS, ker so izpolnje« ni pogoji čl. 9. —avil JNSa. — Na znanje se vzame dopis ;»to Aiaribor z dne U. novem« bra, katerega se M dostavilo na določen n- ' — Na znanie se vzame zanisnik 7. seje 4o Maribor ter se sporoča, da nosi klub stroške zdravniškega spričevala in pre« gleda za poškodovanega igralca. Nadalje naj Mo čimprej dostavi pismeno izjavo 1K. Rapida glede nastopa igralca Pischof Ivana.
Kaznuje se ASK Primorje z globo 25 Din, ker niso bili reditelji opremljeni z reditelj« skim znakom in niso v redu vršili službe dne 16. t. m.
Kaznuje se SK Ilirija z zabrano igranja za dobo 6 '(šestih) mesecev počenši z 21. novembrom 1930 do 21. maja 1931 in sicer po čL 53 kaz. prav. JNS, ker dne 16. novembra kljub izrecnemu pozivu ni nasto* pila v prijateljski tekmi, odrejeni po LNP v prid LNP. Sklep objavljen v službenem glasilu z dne 14. novembra 1930 glede do« voljen ja odigranja prijateljske mednarod* ne tekme s SK Sturm za dne 26. novembra v Ljubljani se sistira, a dopis SK Ilirije to dovoljenje za 23. t. m. za isto tekmo se ne vzame na znanje. Enako se sistira sklep p. o. LNP iz seje z dne 19. t. m. zaradi dovoljenja odigranja prijateljske tekme dne 30. novembra v Mariboru. — Tajnik L
SK Zagorje : SK Litija rez. 4 : I. v
ned|eljo sta imenovana kluba odigrala na zagorskem igrišču prijateljsko tekmo. Ker so nekateri igralci SK Litije prispeli šele s popoldanskim vlakom, je bi'10 dve uri zamude. Ves ta čas je v ostrem vetru vztr3« jala številna publika, ki je potem z zani« manjem in disciplino sledila živahni, me« stoma preostri igri domačinov. Tekma je trajala le 60 minut. Zagorsko moštvo je nastopilo v stari postavi^ le Jordan v levi zvezi je igral preveč egoistično, zato ne. koristno. Napadaln« in krilska vrsta žara* di medsebojnega prerekanja nista nudili igre prejšnje nedelje. Igra je bila mestoma preostra, v bodoče naj to izostane. Litijski gostje so napravili najlepši vtis. Junak daie« va je bil Obračuni«, iz prvega moštva. Liti« jani so sami mladi, agilni igralci brez za« dostnega treninga skupne igre. Dobili so en gol iz neubranljive enajstmetrovke, ene« ga je zakrivil pa lastni branilec, ostalih dveh ni bilo mogoče držati. Startala sta za Za= gorje Poljšak 2 in Arhar 2. Publike okrog 200. Če bo ugodno vreme, bo 30. t. m. na; stopil SKZ v Litiji proti tamošnjemu prve« mu moštvu. Pri tej priložnosti ugotavljamo, da je »Slovenec« že v drugič napačno pos ročal. Pri tekmi s Hrastnikom ni imel SK Zagorje v moštvu nobenega aktivnega čla: na iz nogometnega odseka prosvetarjev. Da so pa v SKZ igrali bivši člani prosvetarjev, pač ne opravičuje njih konstatacije. Isto tako je v ^Slovencu« napisal nepoučeni do« pisnik, da je zmagalo litijsko moštvo. Ne« koliko več točnosti za prihodnjič.
SK Ilirija (nogometna sekcija). Šesta« nek I. moštva in rezerve bo jutri v petek ob 18.30 v klubski sobi v kavarni »Evropa«. Točno!
ŽSK Hermes. Danes važna seja upravne* ga odbora ob 20. pri Štepicu. V nedel jo 23. t. m. ob 10. obvezen trening za vse aktivne igralce na našem igrišču. Pridite vsi!
Izpiti za smuške sodnike na daljavo bo« d- v nedeljo 25. t. m. ob 10. dopoldne * damski sod. kavarne Emone. Prijavljeni kandidati naj pridejo točno, v kolikor bi bili zadržani, naj javijo naprej savezu. — JZSS.
Smučarski klub Ljubljana. Prijavnice za pristop h klubu in klubske znake se dobe pri g. Kiimerju v trgovini A. Goreč, v palači Ljubljanske kreditne banke. Smu« carska koča v Planici pri Ratečah je otvor« jena m oskrbovana. Poročilo o snežnih razmerah v Planici bo objavljeno v so« botnem časopisju in v trgovini Goreč.
Velika reforma
Kakor poroča »Pravda«, je prepovedala sovjetska vlada zastavljalnicam »v imenu socialne pravičnosti« prodajati na dražbi po preteku določenega roka zapadle predmete. Od sedaj se bodo izročali zadružnim prodajalnam, da bi se okoristila z nakupom široka javnost namesto poklicnih me-šetarjev.
Nova letala na vijake
Iznajdba Španca La Ciezva je po mnenju strokovnjakov letalo bodočnosti. Ameriška Pitcairnova družba izdeluje nove aparate v velikih množinah. Slika nam kaže poskusni polet dveh novih letal, ki sta po 4 ure letali nad New Yorkom in sta se zelo
dobro obneslL
t
Zane Grey
Do zadnjega moža
Roman
Njegove misli so se jele zlivati druga v drugo in nazadnje ga je premagal spanec.
Mrzel smrček ob njegovem licu in tiho cviljenje sta zdramila Jeana. Veliki pes je stal zraven niega. Očividno ni bilo več daleč do razsvita. V daljavi je pel petelin; petelin z ranča mu je glasno odpeval. »Kai je, Šep?« je šepnil Jean in sedel pokoncu. Pes je dulial ali slišal nekaj, kar se mu je zdelo sumljivo, a Jean ni vedel, ali ie to človek ali žival.
III. POGLAVJE.
Jutranja zvezda ie stala nad temačnimi stenami doline. Mesec je bil zašel in vse ostale zvezde so bile kakor bledi, strahovi.
Tedajci pa je Jeanovo tanko uho začulo tihi peket množice živalskih nog. Prihajal je z odprte strani doline. Šep ie komaj čaka! povelja, da bi se spustil v tisto smer. Jean je položil psu roko na glavo: »Mirno, Šep!« Nato je obul škornje, obrnil plašč, prijel za puško in zlezel iz skrivališča. Najbolj verjetno se mu je zdelo, da je Šep začutil kako žival. Ce bi se bili plazili okoli ranča ljudje, bi bil pes najbrže prav tako nemiren, a ne bil bi kazal želje, da bi se oddaljil od njega.
V jutranji tišini je trajalo nekaj sekund, preden je Jean dognal, da veje veter z južne strani. Prav ta rahli dih mu je prinašal tisti peket na uho. Jean je krenil na desno okoli ranča, pazeč, da se ne bi odtrgal od cedrovia. Vsakih toliko korakov je obstal in prisluh-
nil. Predmete je bilo v temnosivem somraku težko razločiti, dokler nisi prišel tik do njih. Šep se ie vse bolj in bolj ponujal, da bi planil v temno praznoto. Ko je bil Jean kake pol milje daleč od hiše, ie začul nepravilni topot splašene goveje črede in tiho, zadušeno blejanje teleta. »Aha.« je zamrmral, »kak ktiguar ali kaka druga zver ga je zadavila.« Nato je s puško ustreli! v zrak in na vse grlo zakričal.
Jean je hitel dalje po dolini, zdaj sem. zdaj tja, nekaj, da bi pregnal zver, ki je bila splašila čredo, nekaj pa, da bi našel ranjeno tele. Večkrat ie začul topot črede, ki se je naglo oddaljevala, a zagledal je ni. Izpustil je psa, nadeja.ie se, da najde ta kako sled. A Šep ni dal niti glasu, niti se ni vrnil. Jasnilo se je že in Jean je še vedno iskal po nastajajoči svetlobi, ko se je zdajci spotaknil ob mrtvo tele. Ležalo je v majhni, prazni strugi, po kateri ie ob deževju tekla voda. Na mehkih tleh je videl velike volčje sledi.'»Volkovi,« ie rekel Jean in pokleknil, z dlanjo mereč eno izmed stopinj. »V Oregonu smo tudi imeli volkove, a tolikšni niso bili kakor tukaj... Rad bi vedel, kam je stekel moj popolivolk Šep. Kdo ve. ali se je zanesti nani, kadar gre za volkove? Težko, zlasti kadar je volkulja blizu.«
Jean ie našel stopinje dveh volkov, ju sledil iz struge v. travo in ju nato izgubil. Cez nekaj časa je opustil iskanje; sedel je na vrhu nizkega griča in se zagledal v solnčni vzhod. Nič več se ni mogel čuditi, zakai je postajal oče tako strastno zgovoren, kadar je hvalil lepoto, lego in rodovitnost te travnate doline.
Jutro jc bilo bleščeče iasno. ivie na kamenju se je vlažno lesketalo. Grass Valley se je svetila kakor zlikano srebro, posejano z neštetimi črnimi lisami. Žrebeta.so se podila po pašnikih; žrebei so rezgetali, krave so mukale. Oblak višnjevega dima je visel niz-ko nad rančem in se počasi izgubljal v vetru. Daleč tam v dolini
je jahalo temao krdelo jezdecev proti vasi. Jean jih ie zamišljene gledal; vsak novi človek ga je navdajal s sumnio. Nad daljno vasic je štrlelo temnozelend. predgorje, ki je vodilo kvišku, k zobatim bregovom, ia ti so se končavali v Rimu, rdeči, črno obrobljeni steni, ki se je solnčila v jutranji svetlobi in skrivnostno samevala nad. ravnim obzorjem. V gorah, gričevjih in neznanih daljah ie biJo za Jeana zinerptti nekaj globoko zapeljivega — kakor izkušnja va; da bi šel nečesa: iskat — a nobeno divje obzorje ga še ni tolikanj vabilo kakor to..I« mučno se je dramilo v njem tisto rahlo, nedoločno čuvstvo', s katerim* je" bil snoči legel spat. Po sili se ie moral zbrati, da je premagal svojo zamišljenost.
Nazaj sgrede je krenH po dolini> da bi si pri dnevu ogledal domačijo. Oče jo-je bil trpežno-zgradil; videti ie bilo, da je nastala zlekniena, trdna, slikovita kladara v treh raznih dobah. A pri gradbi so uporabljali le malo žrebljev in žaganega lesa, stekla pa vobče ne; močne in spretne roke, sekire in groba žaga so bile vse orodje, ki so mu bili Isbelovi dolžniki za svoj rodbinski dom.
»Dobro iutro, sinko!« je zaklical vesel glas z verande. »Slišali smo strel; pok tvoje štiriinštiridesetke nam je bil dobro došel kakor pomladna cvetlica.«
Bili Ibsel je vzdignil oči iznad sedalne prepone, s katero se je ukvarjal, in v šali vprašal, ali Jean ponoči sploh kdaj spi. Guy Isbel se je smejal; v pogledu, s katerim je meril Jeana. je bilo toplo spoštovanje.
»Ti stari Indijanec! Ali si vzel kaj na muho?«
Jean je povedal svojo prigodico z volkovi.
»Vplkovi,« je rekel starec.. »Da, volkovi, panterji in medvedi« — pa dvonoga zverina drugačne sorte — ta sodrga mi je požrla zadnje leto za kakih pet tisoč dolarjev živine.«
Z Jesenic
a— Na na-Iof mestne uprave. Ocl mnogih si rani se čujejo pritožbe zaradi tega, ker se v jutranjih urah v železniškem podvozu prezgodaj ukinja električna razsvetljava. Baš v jutranjih urah je luč v tem predeni najbolj potrebna, ker hodijo delavci tu ?-kozi v službo in potniki na vlake, vozniki in kolesarji pa vozijo vse križem brez luči, tako da ie človek v stalni nevarnosti.
s— Na novem pokopališču na Jesenicah
je domaČ umetnik zelo dobro napravil na velikem križu Kristusu novo glavo, ker ;e prejšnja strohnela. Spioh bi bilo potrebno. da se napravi ves križ nov, ker ie sc-clanji tudi v nodnnžiu popolnoma trhel ;n obstoja nevarnost, da se orjak vsak čas ^revrne in pokoplje koga pod seboi.
Iz Krškega
kr— Cenjeno občinstvo moramo opozo=
;ti. da sa bodo najavljene predestave »Ras kalne kure« pričele točno in bo vstop >. r! dejani: zabranjen. Občinstvo iz Sev« i Rajhenburga se opozarja, da bo pris četek predstave v nedeljo 23. t. m. takoj po prihodu vlaka ob 15. in bo igra končaš na pred odhr.dom vlaka, ki odhaja ob 18.15. Prida te!
Iz Novega mesta
n— V zadnjem hipu preprečena nesreča. Tri posestniku Francu Dreniku na Veliki Cikavi pri Novem mestu so mlatili s stro* jem na vi tel j (gepel) ajdo. Pri poslu je bilo zaposlenih več ljudi, med temi tudi 3!etni posestnikov sin France, ki se je ikal okoli transmisijskih jermenov Ne« nadoma ga je jermen zgrabil za obleko bi in začel vrteti. K sreči so drugi delavci t.ikoj opazili nesrečo in ustavili konja. ! .inta so prenesli v posteljo. K sreči je dobil samo lažje poškodbe, le obleko si je popolnoma strgal.
Iz Kočevja
kč— Sarina tTevesnica v Kočevju. Napraviti jo namera rata gg. Alojzij Peterlin tn Božidar BetriaiJ. ki sta v ta namen kupila proccj veliko parcelo med gozdom in Prijateljevo hišo. To je menda prvi poizkus v kočevski okolici, da se skiiša umetno gojiti sadno drevje. V koliko se bo ta poizkus obnesli, nam bodo pokazala prihodnja leta. Ce pa bo uspel, bo gotovo imel velik pomen za gospodarski napredek naše okolice, saj je znano, da sadno drevje v kočevski okolici prav dobro uspeva. Kmetje so uvideli, da
I
Neizprosna smrt nam je iztrgala iz srede srečne družine našo nad vse dobro soprogo in iskreno ljubljeno, nepozabno mamico, hčerko, sestro, teto in taščo, gospo
Faai Gregorčičevo
rojeno Koširjevo
Pogreb nepozabne se bo vršil v soboto popoldne ob 15. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu.
Žalujoči soprog FERI, hčerka OLGA. sin RIHARD fn ostali sorodniki.
jim poljedelstvo ne prinaša velikih koristi, zato polagajo vso nado v živinorejo. Naj poizkusijo še s sadjerejo; mogoče bo uspeli večji, kakor se pričakuje.
Iz Litije
i— Službena vest. Ta četrtek je nastopi novo službeno mesto na litijski osnovni šos li učitelj g. Milan Pertot, dosedaj names ščen v Mirti ob Dravi. V Litijo je bil pres meščen po lastni prošnji. G. Pertot je znan posebno v glasbenih krogih in je pri Učiš teljskem pevskem zboru namestnik diris genta profesorja g. Srečka Kumra. Sicer se je pa g. Pertot udejstvoval mnogo tudi s prosvetnim delom v Primorju. Kot pri« morski rojak je bil 5 let glavni tajnik trs žaške Prosvetne zveze. Novega učitelja iskreno pozdravljamo v naši sredi. V krats kem pričakovanju še novo moč gdč. Jezovs škovo z Zidanega mosta, nakar bo učni zbor kompletiran.
i— Za izpopolnitev godbe na pihala. Lis tijska gasilska godiba sprejme 5 pripravs nikov, ki imajo dober posluh. Mladeniči, ki imajo do godbe veselje iri bodo redno obis skovali vaje, se naj zglase pri kapelniku g. Kelemeniču na Stavbah. Umestno bi bilo tudi, da sprejmejo v bodoče naši zavedni mojstri in trgovci po možnosti zlasti take pomočnike in sotrudnike, ki so zmožni sos delovanja pri godbi. Naši agilni fantje zas služijo vso podjporo naše javnosti.
i— Srečanje s srnico. Na Martinovo nedeljo je doživela učenka Jožica Kovičeva iz St. Jurija pri Litiji prav ljubko srečanje. Vračala se je preko Rakovnika iz Volčje jame, kamor je šla s svojim malim bratcem praznovat k teti Martinovo žegnanje^ ko je nenadoma priskakljala iz gozdička prijazna" živn-lica. »To je pa psiček,* sta menila oba hkra-tu. čim pa sta prišla bližje?,'je ugotovila Jožica. da stoji pred njima srnica. Prav nič se ni bala otrok. Otroka sta ji nadrobila dobrot, ki jih jima je naložila radodarna tetka. Kar iz rok je živalica smukala kruh in po-tičko. Tudi božala sta ljubko živalico, ta pa se je zaupljivo naslanjala na samotna mlada popotnika. Kakor da si hočejo potrditi sveže prijateljstvo, je srnica še nekaj časa spremljala Jožico in njenega bratca. Nato pa se je živalica ustrašila neugodnega šuma in je zdirjala v okrilje gozdnega zatišja.
i— Pasja nadloga. Litijani se stalno pris tožujejo zaradi napadov psov klatežev. Te djni se je zaletel v Gradcu neki pes v avs to. pri tem pa ie prišel pod voz, ki ga je povozil. V nedeljo pa je bila napadena od psa neka Litijanka. Pes ji je raztrgal nes deljsko obleko. Pozivamo oblastvo, da na< mesti konjača, ki naj reducira ta nič kaj ponosni okras naših ulic in cest.
Iz Trbovelj
t— Citraški klub. Poleg drugih šrameljev imamo sedaj tudi citraški klub, ki šteje 21 članov. Klub hoče voditi citraško muziko v umetniški smeri. Kapclnik je g. Marin. V kratkem namerava prirediti koncert, pri katerem bo igralo naenkrat 20 citrašev.
t— Nesreča pri delu. Franca Čamra. zas poslenega pri podjetju inž. Dukič in drug, je pritisnil voziček v bok in ga težko pos škodoval. Leži v rudniški bolnici.
Iz Polj čan
po— Leopoldov sejem, zadnji v tem letu. se navzlic sijajnemu jesenskemu vremenu ni obnesel. Res je prišlo na sejmišče pfe= cej ljudi, ki so pa le bolj ogledovali blago in povpraševali po cenah. Živine je bilo prignane tokrat več kakor navadno, a kup* čija se ni razvila. Največ so se ljudje ie preskrbovali zaradi bližajoče se zime z obutvijo in obleko.
Iz Zagorja
z— Martinova nedelja. Ugodno vreme zadnje nedelje je privabilo na Sv. Planino in na Kum precej občinstva. Popoldne se je vršila nogometna tekma med SK Zagors
Pozor! — Zastonf
•i* •!• m« »T* •[• •!• •)• »i* •)• •[• »f*
•T«?-?-99
ne — pa vendar zelo poceni nudi vinogradnik FRANC ZALOŽNIK
PRISTNA ŠTAJERSKA VINA, bela in rdeča, najboljše vrste, tore* žlahtna, nova in stara fod zelo ugodnimi nogoji Sranko postaja Me-stinie via Grobelno R. z. no ceni o t? 2.50 do 6 Din liter v zamenjavo les? ali drugih industrijskih izdelkov
Vzorci na razpolago. — Telefon: Pristava — Zibika.
Vprašanje se reši takoj.	1572','
jem in SK Litijo. Številno občinstvo je z največjim zanimanjem sledilo izvežbanim igralcem. Tekma se je končala z rezulta* tom 4:1 v korist Zagorjanom. V »Slovens cu« je poročilo o rezultatu nogometne tek» me netočno.
z— Vprašanje samostojne klavnice. Med prebivalstvom, posebno delavstvom, je za« vladalo gibanje za ustanovitev samostojne klavnice, katero namerava otvoriti gospo' darska zadruga Delavski dom. V nedeljo so imeli člani sestanek pri. Drnovšku v Zagorju. Storjene so priprave, katere bo moral odobriti širši članski sestanek, ki se bo vršil v nedeljo
Od Sv. Petra pod Sv. Gorami
sp— Odlikovanje Z redom jugosloven-ske krone V. stopnje je bil odlikovan učitelj g. Mirko Koželj, rezervni pehotni podporočnik, čestitamo!
sp— Nova učiteljica. Pred kratkim je bila nameščena na tukajšnji osnovni šoli gdč. Mira Sevnikova, učiteljica z Bizelj-skega. Odlični sokolski delavki kličemo iskreno dobrodošlico!
sp—- Ustanovitev sokolskega društva. Društveno življenje je poslednji čas zopet malo oživelo. Pred kratkim se je zbralo k sestanku mnogo zavednih vaščanov, ki so po daljšem razgovoru izvolili pripravljalni odbor za ustanovitev Sokola, ki se mu obeta pri nas lepa bodočnost.
Iz Ljutomera
lj— Konja sta se splašila in siccr hlapcu g. dr. Lcbarja iz Križevcev. Vozila sta skos zi Ljutomer jabolka in dva sodčka vina iz gorto: Baje ju je' spla.šif neki deček, nakar sta pred gostilno Strašser prevrnila voz ter ga Taztrgala na dva de!a. S prednjim delom sta oddirjala okoli hotela Zavrtnik in Las hove hiše na Miklošičev trg. kjer so ju pas santi ustavili. Vino so na bližnjem dvoriš šču pretočili iz počenih sodčkov v druge, jabolka pa so deloma pobrali otroci. Hlaps cu se ni zgdilo nič.
Iz Gor. Radgone
gr— Deputacije, katero je sprejel pred* sednik vlade general g. Živkovič 10. t. m.,
se je udeležil za gornjeradgonski okraj gos spod Jakob Zemljič, posestnik in župan v Slatini Radencih. Pri tej priliki je g. mini= strskemu predsedniku in pozneje pri kon= fcrcnci z ministri v Mariboru predočil vse težnje In želje prebivalstva tukajšnjega okraja.
gr— Premeščenje. Dolgoletni vodja tus kajšnje izpostave OUZD g. Karel Šala= mon je premeščen v službo k centrali v Ljubljano. Službo ima uastopiti s 1. d<ecems brom in bo vodstvo .tukajšnje izpostave prevzel začasno uradnik g. Alojzij Novak.
gr— Čitateljem lepih knjig. Javna ljud= ska knjižnica, katero upravlja prosvetni odbor tukajšnjega Sokolskega društva, se je te dtii preselila iz dosedanjega 5. razres da tukajšnje osnovne šole v poseben lokal, katerega je v to svrho najelo društvo v hiši g. Martina Ritonje na Spodnjem Gris su, kjer se je poprej nahajala pisarna po= licijskega obmejnega komisarijata.
gr— Otvoritev novega hranilničnega po= slopja v Slatini Radencih. Ker ie nova stavba hranilničnega in posojilničnega pos slopja v Slatini Radencih popolnoma dos grajena, bo v nedeljo 23. t. m. ob 16. blas goslovitev in otvoritev nove stavbe. Od tega dne naprej bo nevedeni denarni zas vod posloval v svojih lastnih lokalih. Blas goslovitev bo izvršil g Škofič od Kapele.
gr— Kriza v tukajšnjem gasilskem dru= štvu, ki traja že nad 3 mesece, bo napo«
sled rešena prihodnjo nedeljo 23. t. m. Ker sedanje vodstvo društva doslej ni sklicalo izrednega občnega zbora, je moralo poseči vmes vodstvo gasilske župe gornjeradgons ske; sklicalo je za prihodnjo nedeljo ob 14. v 5. razredu tukajšnje državne osnovne šole izredsii občni zbor z naslednjim dnevs nim redom: sprejemanje novih članov, vos litve načelnika in ostalega odbora, sklepaš nje o eventuelni razdružitvi za primer, da do sporazuma in izvolitve ne bi prišlo. Na ta izredni občni zbor so vabljeni tudi zas stopniki tukajšnje občinske uprave in vsi občani. Uvažujte potrebo obstoja in raz« voja dobrodelnega tvornega domačega diru* štva in udeležite se tega izrednega občne* ga zbora polnoštevilnol Stopite v vrste aks tivnih gasilcev in podprite nesebično in pos žrtvovalno delovanie!
Prodamo:
v Rogaški Slatini na nailepšem mestu v kopališčnem rajonu
vilo „ZLAT0R0G"
z zemljiščem 500 m2, in v Dubrovnik« na Lapadu ,
prazno parcelo
1200 m2 na sami morski obali. — Cene zelo povoljne. — Za pogoje se obrnite na P. Višnjiča, odvetnika, Beograd, Pa-šičeva 4.	15745
KARTOTEČNO KNJIGOVODSTVO V OBLIKI KNJIGE

OGLEJTE si JO V IZLOŽBI!
'a*

Novo!
zahtevajte
prospekte:
Zastopstvo za Jugoslavijo.:	15722
M. TI ČAR, Ljubljana, šelenburgova ulica 1
Knjige za malčke
za Miklavža in Božič po Din 12«-
1.	Princesa Zvezdana.
2.	Kralj Debelnh in sinko Debe-linko.
3.	Skok Cmok in Jokica.
4.	Janko in Stanko.
5.	Prigode porednega Bobija.
6.	Prigode gospoda Kozamurnika.
7.	Bratec Branko in sestrica Mica.
8.	Prigode Tomija Popkinsa.
Dobijo se v vseh podružnicah „Jutra" in v Tiskovni
zadrugi v Ljubljani.
Po pošti jih razpošilja upravništvo »Jutra« v Ljubljani. Naročilu je priložiti Din 12.— in znamko Din 2.— za poštnino.
TRHORN
Vrhnji
v	I • •
čevlji
(galoše) In
snežni čevlji
e znamko »tretokiv« vas Ščitijo pred vlago mrazom in umazan ostjo Ta znamka je uzor izdelkov. Ni boljšega Čevlja id znamke »tretorn«.
ni
Zastopnika
♦
s sedežem v Ljubljani, IŠČE prvovrsten mlin iz Bačke, z visoko kapaciteto, za vso Slovenijo. Samo dobro vpeljani v tej stroki in resni reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe na Publicitas d. d., oglasni zavod, Zagreb, Iliea št. 9, pod »Br. 25028«.	j.S/2-
mali oglasi
Direkcija resavskih rudnikov Nikole B. Jočiča In sina
Beograd, Ristieeva ulica 21, daje v akord:
sečnjo jamskega materijala v svojem koncesioniranem gozdu in prevoz izsekanega materiala za rudnik
-etna uporaba okoli 400,000 dolžnih m materijala. /Ca pogoje se je obrniti na gornji naslov.
Ustmena licitacija se vrši 18. decembra t. 1. v pisarni zgoraj navedene direkcije v Beogradu.
157;j3
siguren uspeh
* ! '
CENE MAUM OGLASOM:
Za oglase, U služijo v posredovalne in tocialne namen« občinstva vsaka beseda SO par. če na} pove naslov Oglasni oddelek »Jatrat. j« plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa ie oglas priobčen pod šifro ie plačati pristojbino za šifro 3 Din.
Telefonske številke: 2492. 3492
MaU&glasi
JCdor hoče J zZ
ofi Galec drufo m/ermac<)<) Ctcccc m matih oltarne* fes/ priloži r mnamGah ^
fUt(£Jli
nm	pr«/«/ cdjoecro

Cg^g MAUM OGLASOM:
*^—mmamammmmemm—mmmmmmmmm—memmm
Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda I Din. manjši znesek 10 Din Pristojbina za šifro 5 Din. Vs« pristojbine ie uposla-ti obenem g naročilom, sicer se oglasi ne priob-čajejo. Št. ček. rai. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842.
tlabtovi matih ogta&ov
In druge informacije tičoče *e oglasov, se dobijo tudi v podružnicah *JUTRA« v
Tlovem mestu
Ljubljanska cesta št. 42
tnna ^Q^QHteaft
pri kolodvoru št. 100
Male oglase in inserate naročajte v naših podružnicah.
EE3332
Pri notariatu
»» deželi sprejme-m takoj »radnice, dobro stojepisko. ki je 2e službc-vala v notar. pisarni. Ponudbe na oglasni oddelek ».iTra« vo4 »Notarska pisarna«.
48631-1
Pomočnika
<M»traasko v mešani stroki izvežbanega, i dobri®; referencami, ki je pru-st vojaške službe, sprejmem takoj. Ani. Elsbacher. La iko.	4SMJ-1
Zastopniki
zgovorni, inteligentni, ki hočejo ddwo zaslužiti, te sprejmejo f* L.iabijano in v se ostale kraj« dravske banovine. Javijo naj s pod šifro »Delo — zaslužek« aa oglasni oddelek
»Jutra«.
4S767—3
Strojepisko
sprej-aiem za diktiran je večkrat popoldne. Stritarjeva 7/11.	4S784—3
Priden vrtnar
fc; je zmožen vseh vrtnarskih del ter sadjeieje dobi takoj stalno sluibo |.--.d se!o ugodnimi pogoji. Ponudbe naj če pošljejo oglasni oddelek »Ja trn. Ski »Pošten vrtnar«.
4S5č>0—1
Več sodarjev
•io-brtb in treznih, sprejme Jago-Taain d. d. Sevnica.
4ST-23—1
Modelni mizar
3t< sna samostojno delat'., dobi me3to. pismene iradbe s navedbo doseoj-■njega službovanja in plače " r.a oglasni oddelek »Jutra c t-cd šifro »Model«.
4S735—1
Pisarniško moč
v dobro kvalifikacijo, Bpreino .strojepisko, Naslov v oglasnem oddel-in »Jutra«.	48773—1
Kdo je moj mož?
Takoj boste boljše volje, če si ogledate mojo božično 'kolek-.-.ijo. Krasne, očarljive, epohalne novosti trajne vredn-o.-ti. Mi srno ta brej konkurence daleč, naokoli. Izurjeni agentje particlpirajo f. 45%no provizijo ' I. razpo-šiljalniea Oninia, Miklošičeva cesta 14. 4SSIM—3

Oblastvene feoneesijomraoa
šoferska šola
Goiko Pipenbacher
LjoMlana. Gosposvetska 12 feorija vožnje. 47750-4
Mesar, pomočnik
dobro izvežban, sedaj prost vojaščine, išče mesta v Ljubljani. Natlov v oglasnem oddelka »Jutra« 48747-2
Korespondentka
vešča francošči-ne, italijanščine. slovenščine, srbohrvaščine in deloma nemšči-re išče službo -za takoj. Ponudb" na oglasni oade-ek --Jutra« pod značko Grem tudi na dežele«.
4-3701—2
Fotografi! I Stanovanje
Išče se potna kamera ISX [trisobno, dvosobno in eai>-24 brea objektiva 2 Heim [sobno v novi hiši poeeni aH Atelier Stati va elek- I oddam. Solnčna lega. Na-trično snemalno svetiljko I slov pove oglasni oddelek (Aufnahmelampe) 6000 sveč j »Jutra«.	48665-21
povečaini aparat za nega tive 13X18 umetno svetlo cene na Photoatelier Jadran, Zagreb, Vlaška ali-ca št. 75 a.	4S743—7
kompleten
Kinoaparat
Dvosob. stanovanje
8 pritiklinami. solnčno. v prizemlju. biizn banske palače oddam s 1. februarjem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Jrfro
Inteiig. gospodična
absoivent-ka realke, z znanjem francoščine, italijanščine, slovenščine in -rbo hrvaščine i!oe primerne službe v Ljubljani ali na deželi. Ponudbe na oglas, eddeiek »Jutra« pod »Am-bicijozna«.	4S790— 2
Visokošolka
ki obvlada perfektno 'ran coščino, daje tozadev.ne instrukcije. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod šifro »Visokošolka« 48TOS—i
Trgov, pomočnico
»prejmero. Ponudba pod »Tr~»vska pomočnka« na cgi.isn: odlelok »Jutra«.
4SS06—2
Pra k ti kantin jo
k' ie t dobrim uspehom •i v.-rRIa ' trgovski tečaj, s.r,rejiE'nt. A" po-št-TV pridejo farno one, ki imajo ve-da vseh trgorsklhi jp. !-ov. tudi izven pisarne. Pismene ponudbe na ogl. cldalek »Jutra« pod »Tr-t'>-r-ska praktSMStlaJa«.
4SS30—1
Plačilni natakar
» kav.-ijo, trezen, zanes-li:,v in delaven, se eprej-Ju« v manjši dobro »peljan Jiorei. Ponudbe s sliio ca Ij»'ir. ^Jatra«- Maribor pod >2a'ipna moč«. 4795S—1
Telovadbo
otrok, mladenk in da«! poučuje privatno in prevzame vodstvo skupi-strokovnjakinja. — \aslov pustiti v »Jutro« nod fro »Telesca vzgoja«.
4S731—i
Prva oblast, konccsijonirana
šoferska šola
'Camernik, Ljubljana
Dunajska cesta štev. 30 —
'Jugosato) telefon št. 223S Pouk in praktične vožr.ie.
251
1 kleparja, 1 instalaterja in 2 vajenca
*;•-*;««»! takoi. Nastu-p tvk o j. Dtlo- trajno! Frane iSrjrroek, Tržič. 4SSJ7—!
Potnica
■m prodajo predtlska r!j dVei službo, ronudbe pnd »Za stslr.ee ra oglasni vi lel. ».Jutra«. 4S726—5
Potnike
hr: špecerijskih trgovinah vpeljane, iščemo za Slove-eijo oziroma za eelo dr-Poundbe pod »Metle« na oglasni oddelek »Jntra«.	4S7Su—5
Zastopstva išče
»jUeo trgovec katerekoli brsnžs za Slavonije.' Vete}« na lastrne stroške. — Cenj. ponudbe na Ivan &>?.mar, Pakrae. 45398—3
Trgovski pomočnik
mešane strofce Seli spremeniti službo oeIt. sedanjo mesto. Nastopi takoj alf pozneje.. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Priion ia pošten«.
43705-2
Frizerka
dobra &nd-j!er'ra, maserka, vodna oodulerka, Postu-scherks iSče dobro službo v večjem kraju kranjske dežele. Pismeno pod šifro »Prvovrstna frizerka« ca oglasni oddelek »Jutra«.
4&>i7-Ž
Prodajalka
mežane stroke, 22 let stari, dobra moč. želi cesto preminiti i 1. deeembrom najraje v Mariboru a!i okoiici. Cenj. ponudbe na oglasrd oddelek »Jtrtra« pod »Deeeraber 10«.
4^542—2
Prodajalka -
blagajničarka
želi prameniti E-lužbo v Ljubljani takoj ali 2 jaguarjem. Vešča tudi šivanja. Ponudbe pod »Dobra m-oč 24« na oglasni oddel. »Jutrac. 4S73S—2
Natakar jelonoša
vesten in pešten, išče službe. Xastop takoj. Ka-slov pove oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Jplono-
G. Th. Rotmao:
Sambo in Joko
Vesela leria zgodba
Inteiig. gospodična
mlada, z manjem nemščine, srbohrvaščine in ilo-enščine. v govoru in pi-Eavi — igra tadi klavir — išče mesto vzgojiteljice k 1 ali 2 otrokoma od 1— let. Eventuelne ponudbe
boljšega	sistema, kupim. | vanje«
Ponudbe	na naslov: Ivan
Tičfhler.	fotograf. Vrlini ka. 4S73C—7
stojalom, i »Mirno in solnčno stano-
47722-21
Samo v Ljubljani
kupim papirnico t trafiko, manjšo delikateso. bufet. dobro gostilno, špecerijsko trgovino ali grem za družabnika v kako dngo podjetje ali sprejmem službo	" "
Stanovanje
2 sob in pritiklin v centru inesta oziroma v Seni-peterskem ali kolodvorskem okraju, išče za poznejši termin boljša r.tran ka treb oseb. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poznejši ter min«.	43777—21
Prazno	sobo
oddam s 1.	decembrom. Paulič, Zvezna	nI. 8, Zelena jama.	48782—23
Želim se oženiti
gospo od 4(1 do 50 iet. ki ima premoženje ali posestvo v Ljubljanski okolici. Ima-m tudi premoženje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 48765-25
Enosob. stanovanje
vodovod. elektrika, vse službo ^v samo telo dobrih [pritikline, dva kletna pro-podjetjih z fiksno plačo I štora, pripravna za delav najraje kot potnik začet- Inico. odda Torkar. Zg. Si-nik za Slovenijo in Hr- |ška pri novi šoli. 48796-21
vatsko, skladiščnik, inka sar;t ali kaj podobnega.
pod »Vzgojiteljica 18« na I Nastop I. jan. 1931 ali 1. oglasni oddelek »Jutra«. fei3r- 1031 (. kapitalom od
4S7S8—2
Natakarica
pridna in poštena. Seli premeniti službo. ?Ta«lov pove oglasni oddelek »Ju-tra«.	4SS9S—2

Kurnik
večjega formata In vrtci paviljot. ugodno naprodaj. Naslov pri Aioma Compa ny, Ljubljana, Aleksandro, va e. 2/1.	46652-6
Kompletno spalnico
za 1 osebo in pisalni stroj vre v dobrem stanja, rad ©dpotovanja prodam. Sp. Šiška Vodnikova c. 12. stari cerkvi.	48446-6
Dr. G. PlccoH
lekarnar f Ljubljani priporoma pri uprt jo tn Srn gib ležkočsh telodsa »rejo pre
izkušeno EslodGno tinkturo 229
Belokrajin. premog
dobavlja na vagone Prodajna pisanna Ljubljana, Kolodvorska SO (Levu n tel 458S2—6
Puhasto perje
čisto, 6ofca.no kg po 43. Din, druga vrsta po Din 38 kg,
čisto bele gosje kg po 130 Did in čisti puh kg po Din 250. Razpošiljam po poštnem povzetju. L. P.rOTOvii Zagreb, Kiča 82, kemična čistilnica perja.	352
Leseno barako
buPet prodam. Vpraša se vinat-oča . Franzot, Fran. kooantka cesta 26. 48803-6
Ročni voziček
na štirih kolesih, nov, zelo ugodno proda Matija Andlovie, Komenskega nI.
48800—6
i itn**
Anodni aparat
polnilec za	220 vo-lt
upim. Ponudbe	na oglas,
oddelek »Jutra«	pod šifro
Aaodae.	48802—9
Zvočnik
Triotron, d ober, proda m. Naslov v oglasnem oddel-»Jutra«.	4SS2S—9
Avto
ober, 4 sedežna limazlta boljše znamke s jako malo porabe bencina, ugodno •rod a m. Naslov v oglas, oddel. »Jutra«. 48757—10
Tedajei pa: rrrrrr... roinpompompont! Omara ne more vef držati težkega bremena. Sadzornikn, ravBatelju, učitelja in otrokom se »dere pod nogami. Cel plai Ijn-di, jsvežkoT, knjig, peresnikor in svinčnikov grme in žvenketaje zaropoče na tla. Sambo, ki je pravkar še na vso moč vlekel, zdajci začuti, da je njegov rep prost, se pre-kopirne in telebne naravnost na ubogega redarja!
Avtobus
15 sedežen, mato rabljen, dobre znamke kupim. Ponudbe z navedbo znamke in skrajne eene ter naslovom na oglasni oddelek »Jutra«	48729—10
Ariel 500 ccm
brezhiben zelo ugodr.o naprodaj. Naslov ▼ oglasnem oddel. »Jutra«. 48807—10
Auto - Ford
zaprt, -petsedežem. v nsj-boijšein rtanju, ugodno na prodaj. Naslov v oglasnem oddel. »Jutra«. 4SS19—10
Generator
V Z3 ca 20 Kw za vrtilni tok kupimo. Event. ga vzamemo tudi na posodo. Poi7.ve se v oglas, oddel. ».' itrac. 48731—7
Stare postelje
madrace, šifonerje, zofe, sto'e, obleke in vse drugo kupi M. Golob, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29. — Dopisnica zadostuje, da pridem na dom! 48804—7
Din 50—60.000. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Trdna volja«.	4S529—16
Od litra
plačam in dobre obresti nudim tistemu, ki vloži moje podjetje 10.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Tihi družabnik«.	48816-16
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam takoj. Jesih Alojzij, Za vrti št. 6 Ljubljana. 48778-21
Stanovanje
I dveh sob, kuhinje, pritiklin z balkonom, suho in zračno, oddam s 1. dec«m-I hrom pod Rožnikom, cesta [IX št. 30 nasproti bajarja.
48805—31

Proti izpadanju las
in bolezni lasišča ie »Inee« editK. uspešno sredstvo. — Lonček 38 Din. — »tnef«. Ljubljana. Meroeodna ulica St. L	373 34
P. Josko
Zadnjič imela velike nezgodo, zato oprosti. Pridem 27. t. m. ravno tja ob istem času.	48727—24
Gospod L Vir
dvignit« pismo p'Hi Vašo šifro.	48812—24
n
Prodam hišo
enooadstropno. aovozidano,. eno štirifobiio. parketirano in dva manjša stanovanja, elektrika, vodovod, 1300 m* vrta, na cesti S. Podrožnik za 285.000 Drn. Lotni donos 29 000 Din Prevzame
se lahko večja hipoteka __ . ______t
Naslov v oglasnem oddelku! v Zg. Šiški' »Jatrac.	482S5-20
Stanovanje
sob in pritiklin takoj oddam v I. nadstropja. — Istotam oddam kletno stanovanje. NasTo-v v oirlas. oddelku »Jutra«. 48821—31
bo
Godba in ples
v nedeljo pri Martiocn ..........48792—18
Krasno posestvo
lepem kraja na Dolenj skera. ob drž. sesti, takoj prodam. Vse Do*lopje v dobrem »tanjn. V hiši do-broidoča trgovina, [»reda jam radi družinskih razmer Naetov oddel. »Jutra«.
'iti
Dama
v črnem plašču
Vodnikov spomenik. Pre kas-no prejel. Se prosi na tančen dopis z naslovom pod znano šifro. 43742—24
Prazno sobico
oddam gdč., Mariberska oglasnem I "d- 17 (Stadion). 45686-23 48201-20
Sostanovalca
[sprejmem na hrano in sta I novarje. Naslov v oglas, 1 oddelka »Jutra« .48561-23
Posteljo
kompletno, nočno kuhinjsko omaro, prodam. Naslov v oddel. »Jutra«.
omaro, I 2 mirna ROSpoda
ceno I sprejmem na stanovanje in oglas. I hrano za 550 Din mesečno 48795—12 | Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4S769—23
2 gospoda afi gdčn
Zimska suknja
črna, lepa, skoro nerabljena, kakor tudi zimska nova obleka naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka Jutra«.	48756—13
I sprejmem I ;ivai>iceva
na stanovanje, al. U, Trnovo. 48772—23
Zračno sobo
oddam solidni gospodični | ali gospej. Poseben vbod, elektrika. Naslov v oglas. I oddel. »Jutra«. 48758—23
Sobo
Mesnico S klavnico Senf°^delkaN"'^«V
r n c«f «ln«AA Ja. _ _ _ ?___ 1	___ . . .
sušilnico dam v najem. V mestu je sedež erezke-ga poglavarstva, sodišča, sanatorij. 12 let sejmov, edenski svinjski sejem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
46761—23
Lepo sobo
s posebnim vhodom oddam ,o I tak°i ali s 1. deceaibrom I Naslov v oglasnem od.lel ku »Jutra«.	4S762—23
Malo sobo
t električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglas vzamem v najem ali pa oddel. »Jutra«. 4S754—23
stopim kot tih ali sode
Gostilno ali trgov.
lujoči družabuk v kako rentabilno podjetje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra t pod »35.000«.
45752—17
Dalmatinski vinotocj
takoj prodam ali dam
Lepo sobo
v Selenburgovi nlicl od dam samo solidnemu gc-Ispodu. Naslo-v v oglasnem : oddelka »Jutra«. 48755—23
Prazno sobo
najem. Zglaeiti se v go- I v sredini mesta išče boljši
stilni pri »Štefanu«, l»fi tlošičeva cesta, Ljubljana 48311—17
Trgov, z gostilno
udi samo 'rgovino, najra 9 na debeli, vzamem v najem takoj ali J. jan. 1031. Ponudbe pod šifro »Trg. z gostilno« na ogl. oddel. »Jutra«. 4SS13—17
Dijaka ali akadem.
sprejmem na hrano in stanovanje v lepo opremlj. čisto solnčno sobo v bližini tehnične srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 4S560-22
UUti *'{(<£
Suho stanovanje
sofcici 3X4 m, kuhinja, podstrešje, elektrika, vodovod, tramvaj, vrt, pralnica itd., za 450 Din oddam takoj. Kje, pove oglasni oddelek »Jutra«.
gospod. Ponudbe pod »Ina« aa oglasni oddelek »Jutra« 43797—23
Lepo sobo
MT>ariran vhod. oddam takoj gospodu. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«.
48793—23
4ST750—21 len »Jutra
Sobo
v sredini mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	4ST7S9—23
Solnčno sobo
s posebnim vhodom oddam v bližini glavnega kolodvora. Maistrova 14.
4Š787-2S
Sobo
elegantno, opremljeno. 7 a eno evemtaelno dve !e boljši osebi oddam tak"' Naslov v oglasnem odd, ku »Jutra«.	48785—23
Solnčno sobo
Lepo opremljeno, s parketom in električno razsvetljavo. po želji s souporabo kopalnice, takoj oddam Naslov v oglasnem oddel-
I. L. 29
Dvignite pismo v petek.
48744—24
Tri cvetke
žele tri plemenito vrtnarje. Resne dopise je posiati pod šifro: »Božena, Vlasta Sonja«.	48784—24
Atlanta!
VI »te meni višek sveče, vsemoči vir in spev življenja in moje vse. Kje, kdaj, kmaln svidenje? Medtem živim, umiram in trpim le zate, miline pol na sokolioa! Prosim odgo vora pod »Naj živi ljubav Trdine!«	46810—24
Gospodična
srednjih let, ves-elega značaja, dolgoletna knjigo-vodinja, le i i rad! pomanjkanja znanja »poznati se g gospodom istih UjstListi. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pevka z Du aaja«.	48814—34
2 želez, uradnika
želita v svrbo ženi t ve zna nja i dvema inteligentni ma gospodičnama čedne zunanjosti in nekaj gotovine. Le resne dopise, po možnosti e sliko na oglas, oddel. »Jutra«. 4SS15—24
Simpatija...
Samevam ie vedno — Trpljenje moje neznosno — molčim, ker preveč boli. Brez Tebe žalostne. — Poljub Tvoja. 43S36—24
Sestanek v soboto
ob 19. uri istotam kot zadnjič, pozneje nemogoče pridi sigurno. Pozdrav.
48827—24
Kapetana
e katerim imam sestanek 29. novembra v Ljubljani pred pošto, prosim, da me čaka 22. novembra ob 15. pred kolodvorom v Maribora.	48330—34
V oglas, oddelku »Jutra«
dvignite sledeča pisma
Akademika, B. F. 1897 Blanka in Vera Fram. Bodočnost 3303. Boljša sre ča. Bančna uradnika Brezhiben, Centrum, Ci novnik, Čedno in solnčno Denar, takoj delaven zanesljiv. Do 200, dobra trgovina, Do 430.000 Din dober zaslužek, dobra go spodinja, Engros, Egipt. Erikson A. G., 1. februar. Franko vagon. Gotovina 77. Gospodinjski predmet. Gospodinja, Gospodična uradnica, Hilotip, Herbsl glfick. Hamlet 1, J. M. 30. Iskrenost, Izurjena Ul, Kot sodelujoč. Koli, Kav cija potrebna, Kuharica 13, Mlada Gorenjka. Marin š-rk, Fanika. Mlin, MoJa Mlekarna. 14. novpmber I. Novak, Narava. Za ->brt Ljubljani. Odsoten cel dan. Ordinacija. Ohranjen Originalen prodajalec, Od strei 3—4 močnih gamsov Pošten 200. Predivo. Ples na zabava, Primei-n Praktikantinja. Pošten in zanesljiv šofer. Prazna »o ba. Pogled, Pfaff, Primor ka 30, Plod on osno. Proti asluga. Rentabilno, Rosni kupec. Resnost 38. Res nost simpatija, Resoost, Snažna soba 22, Sonja. Solidna postrežba, Sob3 centru. Samo v Ljubljani. Stanovanje. Soliden in pošten. Stroga diskretnost 135, Sreča naša. Sreča zakonu. Signrnost 74. Stalnost in napredek. Stroj 400, Skromen. S. Z.. Sim pa-tija. Soliden gospod, Salvija. Skladiščnik. Tri mesta. Tajnost 100, Tihi dom I, Takojšen prevzem Točma plačnica. Takoj 300. Tajnost diskretna. Takoj prodam. Trgovski potnik Trgovina. Usoden najem. Kdobno, Ugodno naprodaj. Veliko odsoten, Vestn»st. V Ljubljano. V zakona srečna. Varno naloženo. Vazi. Vestna delavka. Za Ljubljano, Zanosljiv In trezen. Značaj 840. Zima. Zagotovljena eksistenca. Zanesljiv sprei*m, Z. 0.. 11, 50.000. SnriS L., 13586. 56636, 1930. 1234. 334. 57

Ilustr. cenik znamk
za leto 1931. je izšel. Cena 3 Din. Trgovina mara ka »Filatelija«. Beograd. Terazije 5-	47689 39
šivalni stroj
»Sitgerc dobro ohranjen poceni orodam. Domobranska 17/L	4SS23—29
Pozavno
zug in ventil obenem prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra-. 84824—26
Velika izbira
damskih klobukov od Din 60.—. Preoblikovanje Dit. 28.—. Salon »La Ft-mme Cliic«. šelenburgova 6/1.
48654-30
Opozorilo!
Podpisani Jos. Majerič. pek. mojster. Savsko predmestje 18. naznanjam cenj. svojim odjemalcem, da g. Kari Majcen, prejšnji pomočnik konsumne pekarne, ni več uslužber. pri meni. kot se še to do sedaj Iz-
daja, in kot so me pri
neki priliki in tudi sedaj večkrat moje stranke opozarjale. pač pa je sedaj' v bivši Hafnerjevi pekarni, t. j. sedanji najemnik g. Videmšek. Toliko v vi d-nost mojim cenj, odjemalcem tudi v bližnji okoli-i, kamor krošnjari pecivo. Jos. Majerič. pek. v hiii konzuma. Savsko pr-d-mes-tje 18. Krani 4«70-<-fil
Entlanje
1 m po 1 Din izdelovanj' damskega perila, strojno in I ročno vezenje zastorov, posteljah preprog, predtiska-rija, ši vanje pletenin na entl stroj po konkurenčnih cenah. M. Sedovnik, Flf-rijanska 6.	358-30
vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih oošiljk oskrbi hitro, skrbno in do najnižji tarifi RAJKO TVRK. carinski do-srednik, LJUBLJANA. Masarvkova cesta 9 (nasproti carinarnice) Revizija pravilnega zaračunavanja carine no meni deklariranega blaga tn vse informacije brezplačno.	«?6
Zoc
T frjlr.
tinA/vu
MLtLtd.lOSb
M. AIAMO&
L« MIKU:
Mestni trg Jc
Tvorniea dežnikov, zaloga sprehajalnih
Telefon 205P
Premog 1f \ suha drva
Pogačnik. BotoriSeva S
Zaradi bolezni prodam svojo
restavracijo RUSKA LIRA
j v BEOGRADU, Dvorska ulica 11. Zelo dobro uvedeno podjetje, ki je poseča najboljša inozemska in naša publika. Ima 5 sob za restavracijo, najlepši vrt, dvorane za sveča-| nosti in separeje. — Nadalje stanovanja za | služinčad, 6 sob, 2 kleti in pralnica. Obrniti I se je na lastnika Marka Iv. Garapiča, Beograd-	~ 15732
IZVANREDNA PRILIKA!
Železna clužinska patent postelja zložljiva, t ta.
{icciranom madracom, ze-o praktična za vsako bišo, hotele, nočne »luž-feewtn potujuče osobe *tane samo Din 390.—« iJazpoSiljam po poStne-aom povzetju.
'^GtEOA SLOŽEN
Prodam dvonadstropno KfšC?
v Novem mestu na Glavnem trgu št. 84, Hiša obstoji iz 2 stanovanj in 2 lokalov^ Pismene ponudbe in vprašanja poslati na oglasni oddelek »Jutrac pod ; štev. 250t.	15725
Lese e a patent postelja,
zložljiva, s tapeeiramto madracom. zelo praktična. stane samo D 2S0.

ZA
O I N A R A „
MESEČNO DOSUATE KAR70N{JW N1J
Klavir za vaje
iščem. Posudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Muzika«.	48779—26
Alt in tenor
saksofon
roda Janko Gregjrc, Ljubljana, Večna pot 9.
48833—36
Potem imam veliko za« logo	č's,o '•'ba-
ting perja kj po D 48.—. druga vrst kg P" D 38.—, čisto belo gosje kg po
t) 130___ in čisti puh
ktf po D 250—. Razpošiljam po poštnem povzetju. Modroci punjeni t volnom stareju aamo
Din 750—. L. BR0Z0VIC, ZAGREB Ilica 82.
D I N A R A,
rrf5N0.UP^P°VEZU KNJIGIT
Koja vam pruža pni,ku aa
pratrto najborja de:*
Čitajte vedno
toodoo. Sine,,, u.:, e t PKizt^z
«oXACKO	.nouit«
■eoorao KRAUA PETRA 4-
naše ogl^e!
11955 1—f|
si pridobi trgovec, če kupi PLETENINE iz zaloge po partijskih cenah v tovarni	347
CIRIL VAJT, Celje

r
Bres posebnega obvestila
48781-23
t
Občina Ljubljana Mestni pogrebni tarča
Umrla je moja ljuba žena, naša zlata, dobra mama in stara mama, gospa
MARIJA BENEDEK
soproga nadučitelja v pokoju
danea, dne 20. novembra 1930 zjutraj ob 3. uri, previdena s tolažili svete vere.
Pogreb blagopokojnice bo v petek, dne 21. novembra t. 1. ob y2 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Frančiškanska ulica št 6, na pokopališče k Sv. Križu.
Maša zadušnica se bo darovala dne 27. novembra ob 7. uri zjutraj v Frančiškanski cerkvi
V Ljubljani, dne 20. novembra 1930.
JOSIP, soprog — FELIKS, sin — MARICA vdova KAČIČ, hči — MARJAN-CA, METKA in ALENKA, vnukinje.	15750
i
UieMje Davorto Ravtjen. Izdaja za koczotcij »Jutra« Adoži Ribnika«. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnaija Prane JezerSek. Za ioseratni de je odgovoren AJoizu Novak. Vsi v Ljubša ni.