PRIMORSKI DNEVNIK ***"*?«• v gotovim qp j • i gruppo - Cena 35 lir Leto XVIL - St. 254 (5028) TRST, četrtek 26. oktobra 1961 Pop is prebivalstva Po «občevalnem je protizakonit! r8Zci, ki veljajo šele od 23. t. m. na Tržaškem ozemlju, ne vsebujejo vprašanja o «občevalnem jeziku» Ž6;.dal| časa s je se govori, ;,Jlstva in Popis prebi-S>sti gospodarskih debiju v, a Tržaškem o-"iO da f ?ak°nite osno-»konit Je ,se zlasti proti-*- .poPls prebivalstva ^ trdifs?mi 0 točnosti ta-Ie izšei TTS0 odpadli, ko tJradni vestnik ^riata ,pneralnega ko- \ m\zo od 21-ok- ?lavie^ je pod po- ? «a TŽsZepi’ ki ^ ■ Veden f I m ozemlju* tet Prerit naslednji de-; bednika republi- M^PenTK-^ pmenjenem ki*10* od £re(lsedniJca repu-o. sep*——- (nori *• lo,7 “/ ^ptembra 1961 k i r,P0T7ne o izvaja- S iod'nnb^avlien v red' f6 iti ;7, stva> trgovin-j' i?v . Ustrijske dejav- na Tržaškem Se ocn oktobra brez > aaw,0ve- sai vse do i Pstrp?13 ni t>il objav-5^ list,.111 °dlok v urad- 2S komIladnega gene' i Joga; misanata, kot se Sta rini23 vsa ostala za-V doI°cila. JSiiii i Nasprotju z zajčje dol?čili pa je iz-\ Popisa prebival- ®recJsednika repu-JlOlj “• septembra 1961 '% toz 3mreč v devetem *»„ n° določa: Sa so preamet \ \ industT?alstva in v°' ;,*e zbir Je ter trgovi-/MrePn a1° v obrazcih Snffi0. modelom CP-1 wSučst)' ?P'2 (list vD /,L , Jcupnosti), ®ra$alna pola za i» Pola L pC-2 (vprašal-Pc.j krajevne enote) k r°hir, .PT°šalna pola r! C ki s° Pril°- Ok- dekretu.» \^zo{ 0 Vi* so k- P°Pisu prebi-stveno različni' », m ozemlju od ‘""m obrazcev, ki jih točno določa zakon in ki so tudi priloženi omenjenemu odloku predsednika republike. Tako določa zakon, da se razdele obrazci CIP-1 in CPI-2, v resnici pa nosijo obrazci, ki so jih prejele tržaške družine in stanovanjske skunnosti, oznako CIP-1 ter, odnosno CIP-2 ter. Vendar pa ne gre samo za to formalno razliko, ki samo priča, da gre za dve vrsti različnih obrazcev, od katerih so prvi zakoniti, drugih pa zakon ne predvideva. Obstaja namreč tudi bistvena razlika med o-brazci, ki so v veljavi na osnovi zakonskega odloka predsednika republike, in med obrazci, ki jih brez vsake zakonske osnove dele tržaškim družinam. Obrazci, ki jih uporabljajo v drugih pokrajinah Italije (in ki odgovarjajo zakonskemu dekretu), imajo 22 stolpcev in v enajstem stolpcu se vprašuje: k Šolska izo- brazba«. Pri nas pa imajo ti obrazci 23 stolpcev in v enajstem stolpcu se sprašuje: »Občevalni jezik v dru- žini«. Ni torej dvoma, da gre za dva bistveno različna obrazca, od katerih vsedržavni (CIP-1 odnosno CIP-2) povsem odgovarja zakonskim predpisom, katerih veljavnost je sedaj raztegnil vladni generalni komisariat tudi na Tržaško ozemlje. Obrazca, ki se uporabljata na Tržaškem ozemlju (CIP-1 ter odnosno CIP-2 ter), pa sta protizakonita. To pa pomeni, da je postavljanje vprašanja o občevalnem jeziku, ki se uporablja v družini, v kričečem nasprotju z veljavnimi zakonskimi določili. Upravičeno se torej tržaški in okoliški družinski poglavarji lahko vprašajo, če so sploh dolžni izpolniti take nezakonite obrazce. So sploh dolžni dajati odgovor na vprašanja, ki se postavljajo brez zakonske osnove? Vsi državljani smo dolžni, da se pokoravamo zakonom in da izpolnimo to, kar nam država in njeni uradni organi na osnovi obstoječih zakonov nalagajo in od nas zahtevajo. Na osnovi katerega zakona so tržaški prebivalci dolžri izpolnjevati «družinske li-ste» in «liste stanovanjske skupnosti*, ki jih noben zakonski predpis ne vsebuje? Menimo, da na osnovi edino veljavnega vsedržavnega odloka predsednika republike od 8. septembra 1961 št. 1011, objavljenega 7. oktobra 1961, in torej samo na obrazce, ki ne vsebujejo vprašanja o »občevalnem jeziku*. De Gaulle in Adenauer sta razočarala Washington LONDON, 25. — »Times« piše v svojem dopisu iz Wa-shingtona, da pismi, ki sta ju poslala Adenauer in de Gaulle Kennedyju, ne vsebujeta novih elementov in da sta povzročili razočaranje v Washingtonu. «Llewellyn Thompson se bo vrnil v Moskvo, ne da bi dobil navodila za morebitna pogajanja med Vzhodno in Zahodom zaradi Berlina., dodaja list. »Upanje, da bo mogoče sprejeti skupno linijo, je propadlo s pismom generala de Gaulla. Kakor se zdi, je ta še vedno orepričan, da bo ideološka bo, >a med Moskvo in Pekingom preprečila Hru-ščevu, da nas.opi v Berlinu, in da bo od’ ičnost zahodnih držav dovolj za zajamčenje varnosti v za vezniškem sektorju«. Kar se tiče Adenauer-jevega pisma, piše »Times«, da je jasno, da nemški kancler ne more predlagati novih idej, ki bi lahko olajšale pogajanje za mirno rešitev. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da namerava britanska vlada nadaljevati v Moskvi diplomatska tipanja, da vidi, kakšni so sovjetski nameni glede Berlina in Nemčije, in da najde podlago za pogajanja s Sovjetsko zvezo. Predstavnik je dodal, da ni nobene spremembe v angleškem stališču glede tega odkar ga je lord Home obrazlo- žil 17. oktobra med zuiri*-politično debato. Trije britanski laburist poslanci, ki so pisali Kenne-dyju in Hruščevu in ju pozvali naj se sporazumeta glede Berlina in Nemčije, so dobili odgovor od obeh predsednikov. Hruščev pravi, da je pripravljen na sporazum, in da je Kennedy »manj neDO' pustljiv kakor nekateri angleški laburisti«. Dalje pravi Hruščev, da je sovjetska vlada pripravljena potruditi se, da pride v kratkem do sporazuma na podlagi točk, ki jih obrazložujejo 3 laburistični poslanci. Omenjeni poslanci so izrekli mnenje, da bi bil sporazum mogoč na podlagi naslednijh točk: 1. Zajamčen svoboden dostop v zahodni Berlin. 2. Priznanje meje na Odri in Nisi. 3. Priznanje Vzhodne Nemčije. 4. Obema Nemčija-ma ne bi smeli dobavljati jedrskega orožja in njuni vojski se ne bi smeli vežbati z raketnimi izstrelki. Kennedy pa piše: »Kar se tiče Berlina, nismo vezani na toge formule in smo pripravljeni raziskati vsako pametno pot, da se vprašanje načne Nameravam storiti vse, kar morem, da se doseže mirna in častna rešitev berlinskega vprašanja. Seveda se ta rešitev ne more doseči samo z enostranskim dejanjem s strani ZDA«. iiimiiiiitiuimiiiiiiiiiiiimiiiimitiiiiiiiiiiiiiiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiuiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiuimiiiiimiummiiimuiimiiiiiii Gromiko je ponovil prepričanje da je mogoč sporazum o Berlinu «Kennedy in Hruščev morata biti predsednika v razdobju, v katerem bodo vojne postale nemogoče» - Obtožbe Satjukova proti Molotovu, ki nasprotuje novemu programu KP SZ MOSKVA, 25. — Na današnji seji kongresa KP SZ je govoril tudi sovjetski zunanji minister Gromiko. V zvezi z izjavami Hruščeva, da je mogoč sporazum med Vzhodom in Zahodom o Nemčiji in Berlinu, je Gromiko glede nedavnih razgovorov z Deanom Ruskom izjavil: «v enem od mojih razgovorov z Ruskom mi je državni tajnik rekel: «Vsi razumemo, da niti Hruščev niti Kennedy nočeta iti v zgodovino kot voditelja, ki sta povzročila svetovno katastrofo v drugi polovici dvajsetega stoletja. Rešitev vprašanja miru se torej tiče naših dveh predsednikov kot predstavnikov dveh največjih svetovnih sil.» «V odgovor na to izjavo "'Hiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii lunin i m iiiuiiiiiiiiiiiii n iiaiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiittiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiHiiiiiiiniiiiiiiiii Svilni listi poudarjajo ^Jiizem v predlogu Ben Hede i °^aire»: Ali ni prišel trenutek, ko bi lahko upoštevali samo realizem, ( • v e hče alžirskega vprašanja? - Načrti za postopen odpoklic 50.000 funkcionarjev iz Alžirije in za repatriacijo 100.000 družin Večina pari- ^‘4 25. . ne j® mnenja, da de PoHcv0131151''1 svoie V a? n°u‘‘ke glede Alži- £ &Nsedni,° sP>’ejel predati 1,1 Boj *ca alžirske vla-naj bi začeli n - * o datumu e°dvisnosti Alži- ede ŠS” Ievičarski list .... -pret^’ da le bila 1 frani ,st Betl Hede, !,Jt0 *ranr> 1 AJCn JCIVUC, 41 '!^ovo?n , vlado prt’d l.v> je f, ? ■ ,n d:'da' l'1 i? želj« CKrat pcudar-^vlaa0v°r v miru v Al' Jijlj.Jtanp ,V|Ja na preiz- ,v. Heri„re.alizma v stali- rsSrf“,ta VI »Le Po-med drugim, (Po ,,^'šel '(„_n se sprašuje, i srv , šf „ vali Na samo reali- ,e očit-mir mogoč. Da spremeni v re- ji KnJ7e. alžirskega »o a'andlUr‘ist'čno g'a-VAN fi‘te* poudarja: (;> J* hitet Heda J ^t>Cetr mir - lUvJ* Oči -Spre V S£ J. da de Gaul- VS rt P°natrU s sv°iimi J ■ ga jani0, da bi Vvt!at Pr>silimo k te- 9 Uvodni ,Le Monde. Agteo amk, v katerem ^ lrt>t«dseaUfi.1,m: "Novl ■glto 9nCo. dmka alžirske '^'ise^Ugo • aVladi ima.'° S>i ‘Ni jc da so logični su° srn° t*nKrat i*' ie°dv?svisn0s1trsiko hudstvo V n (*a se ta- ^ kMa Dek ^omf> upr- tsSia s s "^«vli7n° *zoRnil:». SoaV n^taPci’i'da ^'as delu- t°dVisLi? da . Pr0‘ I'a«iosnus!i’ki ,d - ) )! tla 1)6 bi Usl,,v‘tev so- ^ NiS‘H tu ° Pr’-dobl.ie-omeni J n,.,. :i' M v 'It. „ omenja pri-se 7: d» ega’.a, Gvi-i. >b 118 v Piinie- Nj s°tlel0 v 1°, da sta 1 taggi anje povsem sitev neod- visnosti prav gotovo ne bi preprečila pregrupacije in repatriacije, ki ju de Gaulle izrecno predvideva. Clankar pravi dalje, da si je težko misliti, da so izjave Ben Hede pomenile presenečenje za francosko vlado. Pri tem pripominja, da te izjave stremijo za tem, da se prisili odločitev. Toda izjave ministra Joxeja v finančni komisiji skupščine lahko kažejo, kakšen bo odgovor francoske vlade. «Spričo te verjetne odklonitve, nadaljuje list, se sprašujemo, ali bo alžirska vlada skušala napraviti iz dneva 1. novembra neke vrste plebiscit. Sprašujemo se, ali bo OAS izkoristila priložnost in skušala uveljaviti svojo moč nad delom alžirskega ozemlja, zato da postavi Pariz in Tunis pred izvršeno dejstvo. Najmanj, kar se lahko reče, je, da pobuda alžirske vlade ne bo olajšala obnovitve pogajanj na poti, na kateri so do sedaj že klavrno propadla, v Melunu, v Evianu ali v Lu-grinu.» , . List zaključuje: «Ce hoče general de Gaulle res napraviti konec še letos, kakor se mu pripisuje, mu ne bi ostalo drugega nego izbrati takojšnjo repatriacijo, ki jo predvideva, ali pa razdelitev, ki uživa podporo Debreja. Gotovo pa je da v Parizu proučujejo sedaj postopen vpoklic 50.000 funkcionarjev in po potrebi pospešeno repatriacijo sto tisoč družin, t. j. skoraj polovice evropskega prebivalstva. Bati se je, da se fco napetost nevarno povečala v prihodnjih tednih. Naj bi ena in druga stran bili dovolj modri in dovolj močni, da ne bi prišlo do novih pokolov.« V Nici so danes aretirali tri osebe ki so nabirale denar za OAS.’Aretirali so jih, ko so skušati inkasirati ček v banki katerega so dobili z izsiljevanjem. Policija jih je več dni zasledovala. Med preiskavo so ugotovili, da imajo odposlanci OAS svoje »dopisnike)) v številnih francoskih me-stih in tudi v Italiji. Francoska policija je sodelovala z italijansko policijo. Ultrasi so danes umorili v Alžiru francoskega letalskega majorja Reneja Posteja, ki je poveljeval posebnemu vojaškemu oddelku za delovanje proti OAS. Včeraj popoldne je eksplodirala plastična bomba v avtobusu v bližini Alžira. Trije potniki so bili ubiti, deset pa ranjenih. V Boni je bilo 13 eksplozij plastičnih bomb. V Saidi v Južni Alžiriji Je ab žirski borec vrgei bombo na stadion, pri čemer je bilo ranjenih devet Francozov. V Batni so alžirski borci umorili svetovalca Teitgena. Tunizijski list «Afrique Ac-tion» piše, da bo Sovjetska zveza verjetno v kratkem «de jure« priznala alžirsko vlado in s tem sledila zgledu Jugoslavije in nekaterih nevezanih držav. Temu zgledu bi nato sledile še druge države sovjetskega bloka. Francoski profesorji se pripravljajo na polično demonstracijo, da poudarijo svoje nezadovoljstvo s pogoji, v katerih se je začelo novo šolsko leto. To je izjavil tajnik sindikata srednješolskih profesorjev prof. Letonturier. Izjavil je, da je bila »črna pika« letos način sprejemanja dijakov v drugi razred znanstvenega liceja. Pri tem so bile pri sprejemnih izpitih velike diskriminacije, ki jih je profesor označil za pravo socialno diskriminacijo, Dalje je izjavil, da so morali prekinit; zidanje šte-vilnih licejev zaradi pomanjkanja nakazil. Omenil je, da na nekem ženskem liceju poučujejo nemščino v pralnicah, kjer je mnogo škafov in nobene table. V Bloisu je bil do sedaj pouk dveh razredov za francoščino in nemščino v parku pred šolo. Dalje je profesor izjavil, da je na področju Pariza sedaj zaposlenih 1188 učiteljev ,ki niso usposobljeni, in od teh jih ima samo 517 usposobljenostih izpit za predmet, ki ga poučujejo. «». LEOPOLDVILLE, 25. — Danes so sporočili, da so Com-bejeve oblasti izpustile nad 190 ujetnikov, ki pripadajo silam OZN v Kongu, v zameno za dve sto katanških ujetnikov, ki so jih ujele si- | je sem dejal v imenu Sovjetske zveze: ,Ce bi uspeli rešiti na sprejemljivi podlagi vprašanje likvidacije ostankov druge svetovne vojhe; bi to ,bil velik prispevek k miru. Mislimo, da morata biti Hruščev in Kennedy predsednika v razdobju, v katerem bodo .vojne postale nemogoče, t. j. razdobja odločilnega preokreta zgodovine. Ves svet' bi bil hvaležen Kennedyju in Hruščevu zaradi tega.’ »Na to izjavo je Rusk odgovoril: , Strinjamo se s temi vašimi idejami glede miru in v imenu ameriške vlade izražam upanje, da bomo znali najti dobro pot. Vse -je odvisno od nas, ki predstavljamo dve največji sili sveta.’ «Tako stališče, je dodal Gromiko, je pravilno in ga z zadovoljstvom pozdravljamo, predvsem če se bo akcija ZDA v zunanji politiki še dalje razvijala v tem smislu. SZ ne more pozabiti nemškega napada. Zahodne države in SZ so med zadnjo vojno sprejele skupne obveznosti, da ne bodo dovolile nikoli več obnovitve nemškega militarizma. Mi smo se obveznosti držali, toda ne zahodne države, ki so spet oborožile Zahodno Nemčijo s pomočjo NATO. To vprašanje je podlaga krize in tu moramo najti skupne besede med obema svetovoma. Ce ne bodo ZDA pozabile svojega položaja največje države v zahodnem svetu in se bodo trudile, da pride do rešitve, ki bi Zavrla revanšistične težnje nemških militaristov, bo vprašanje lahko rešeno in mir zajamčen za dolgo razdobje. Sovjetska zunanja politika uživa danes velik ugled na svetu.« Zatem je Gromiko izjavil, da se s sovjetsko zunanjo po- __________ _ __ __ _____ litiko strinja danes štirideset Lahko vztrajamo^^ dokler ’“je nevezanih držav, ter da je So- potrebno.« vjetska zveza navezala trdno j _ . . ,. , prijateljstvo z državami Azije, I , Gromiko je tudi poudaril, Afrike in Latinske Amerike, j da ?e ideološka vprašanja ne Dalje je Gromiko izjavil, da smeJ° mes? 1 ,z, vPraaanja od-je OZN «do neke mere zrcalo ?°so.v 5aed dr*avami. Dodal sveta, tudi če daje potvorjeno Je’ da Sovjetska zveza n) °d-sliko«. Vsekakor je Sovjetska govorna za oboroževalno tek-zveza uspela vsiliti razpravo o “°’ ® Je • ' Je S0VJet‘ osrednjih vprašanjih sodobne- a^a n v. I® ga sveta. t. j. o miru in 'voj- d‘ v dob> kulta osebnosti poni. Poudaril je tudi važnost: llt.lka miru in miroljubnega konca kolonializma in omenil: sožitja. dunajsko konferenco iz leta! Glavni urednik moskovske 1815, ki je spremenila geo- »Pravde« Satjukov je na mo-grafsko karto Evrope, ter je skovskem kongresu sporočil, nadaljeval: «Junija letos sta se da je Molotov poslal pred za-na Dunaju srečala dva sveto-; četkom kongresa pismo čla-va. Težko je predvidevati, kaj nom centralnega komiteja, v mu zdi mogoča rešitev spornih vprašanj, ki se tičejo naših dveh dežel, s pogajanji«. Glede nemške mirovne pogodbe je Gromiko izjavil, da gre za življenjsko vprašanje za Sovjetsko zvezo in za vse narode. Dodal je, da se strinja z mnenjem Hruščeva, da prevladuje vtis, da se zahodni voditelji in voditelji ZDA strinjajo,' da je treba najti skupno podlago za rešitev mednarodnih vprašani. »Centralni komite, je nadaljeval Gromiko. se trudi, da najde skupno govorico za zahodnimi državami glede nemške mirovne pogodbe. Naši predlogi so znani. Naj bo torej jasno, da če ne bo mogoče najti podlage za skupen sporazum, bo Sovjetska zveza podpisala to pogodbo skupno z drugimi državami, ki podpirajo njeno politiko«. Omenil je, da se Sovjetska zveza trudi tudi v smeri Velike Britanije in Francije, da bi prišlo do sporazuma, in je nadaljeval, da veljajo ti napori predvsem v smeti ZDA, da bi z njimi razvili trajne vezi. Pripomnil je: »Ce bi ti napori imeli uspeh, kdo bi si upal sprožiti vojno? To je jasno vsem. tudi Američanom«. V zadnjem delu svojega govora je Gromiko med drugim izjavil, da zahodni voditelji pogostoma prikrivajo svojo dobro voljo za pogajanja s trditvami, da hoče komunizem uničiti kapitalizem. Pripomnil je, da bo zmago komunizma nad kapitalizmom podpisala zgodovina in ne Kremelj. Program KP Sz ima napisano, da bo tekmovanje med obema sistemoma odločeno po mirni poti. V Nemčiji so »junaki«, ki trdijo, da se ne bojijo atomskih bomb, temveč da se bojijo mirovne pogodbe. Ce je to živčno preizkušanje, naj si ne delajo utvar. Titove izjave japonskemu novinarju Nesposobnost velikih sil za reševanje spornih vprašanj Stališče FLRJ do vprašanja Nemčije, Berlina in do jedrskih poskusov - O elementih nestrinjanja med FLRJ in ZSSR in o sovjetsko-albanskem sporu BEOGRAD, 25. — Predsednik republike maršal Tito je v daljšem intervjuju dopisniku japonskega lista «A-saki šimbun, izrazil zaskrbljenost zaradi današnjega mednarodnega položaja, za katerega vodilni krogi, ki so odgovorni za današnji položaj, dramatizirajo najmanjše stvari. Pri tem jim občutno pomaga tudi negativna propaganda tiska. Večina ljudi na svetu je iz- gubila zaupanje, da so velike sile sposobne, da rešijo sporna vprašanja. Kot drastičen primer za to je Tito navedel zavlačevanje rešitve vprašanja generalnega tajnika Združenih narodov. Tito je v odgovoru na zadevno vprašanje navedel kot najvažnejše načelo jugoslovanske politike: politiko aktivne miroljubne koeksistence, sodelovanje z vsemi državami na enakopravnih osnovah, nevme-šavanje v notranje zadeve drugih držav, popolna razorožitev, prepoved jedrskih poskusov in likvidacijo kolonializma. Poudaril je pomen beograjske konference in njenih sklepov, ki so jih pozdravili ne le ugledni državniki, temveč tudi številne organizacije in javno mnenje na svetu sploh in ugotovil, da se moralni faktor konference polagoma spreminja v pomemben politični činitelj. «Mi sodimo, je izjavil Tito, da je bistveno važno, da s politično mobilizacijo svetovnega javnega mnenja, damo odgovornim činiteljem vedeti, da smo proti politiki, ki lahko spravi svet v katastrofo.« Predsednik Jugoslavije je ponovil znano jugoslovansko stališče v zvezi z vprašanjem Nemčije in Berlina in izjavil, da se to vprašanje po nepotrebnem dramatizira. »Bilo bi zelo važno, je poudaril Tito, da se mirovna pogodba podpiše z obema nemškima državama in da zahodne sile priznajo obstoj dveh držav. Podpis mirovne pogodbe z obema nemškima državama bi olajšal rešitev berlinskega vprašanja in odstranil veliko nevarnost.# V zvezi z očitanjem zahodne propagande, češ da Jugoslavija podpira v nemškem vprašanju sovjetsko stališče, je Tito izjavil, da tu ne gre za nikakršno podpiranje sovjetskega stališča, temveč za stališče, ki izhaja iz težkih izkušenj Jugoslavije v preteklosti z Nemčijo. Jugoslavija ima dovolj razlogov, da se boji militarizacije Nemčije. «Mi ne bi imeli ničesar proti združeni, demokratični in demilitarizirani Nemčiji, če bi predstavljala element stabilnosti v svetu,« je poudaril Tito. Tito je dalje omenil, da so na Zahodu napačno tolmačili njegovo izjavo na beograjski konferenci glede obnovitve jedrskih poizkusov s sovjetske strani. »Jugoslavija je proti vsem jedrskim poizkusom in izraža zaskrbljenost zaradi nadaljevanja jedrskih poizkusov in zaradi napovedi eksplozije 50-megatonske bombe v Sovjetski zvezi«. Na vprašanje, kakšne so razlike med sovjetskim in jugoslovanskim socializmom, je Tito ugotovil, da glede končnih ciljev ni nobene razlike med socialističnimi državami. Razlike so samo v metodah in poteh, ki jih posamezne države izbirajo v svoiem notranjem razvoju. Sporni elementi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo niso veliki. Osnovno je nestrinjanje s pojmovanjem odnosov med socialističnimi državami. Po njihovem mišljenju, je poudaril Tito, mora biti vsaka država, ki gradi socializem, v taboru. Mi pa sodimo, da se socializem lahko gradi brez sodelovanja v neki taborski formaciji, kajti razdelitev sveta na bloke predstavlja nevarnost.. To je potrdil tudi sedanji razvoj. Elementi socializma se lazvi-jajo v mnogih državah, posebno v Aziji, Afriki in drugod. Sodimo, je poudaril Tito, da se socialistične države ne morejo uvrstiti v en blok, posebno ne danes, ko vrsta držav stremi k socializmu. Potrebno je upoštevati, da je socializem univerzalen in da nima meja«. V žvezi s sovjetsko-alban-skim sporom, je Tito odgovoril, da se ne želi mešati v ta spor, dodal pa je, da tu ne gre za vzroke, ki so leta 1948 pripeljali do spora med Jugoslavijo in Stalinom. »Gre za druge činitelje, o katerih ne bi želel govoriti«, je dodal Tito. Ob koncu svojega intervjuja japonskemu novinarju je Tito poudaril ugoden razvoj gospodarskih odnosov med .Jugoslavijo in Japonsko in ugotovil, da med. Japonsko .in Jugoslavijo obstajajo stične točke tudi na političnem področju, posebno glede vprašanja miru in vojne, v stališču glede razorožitve in da sodi, da na tem področju Japonska in Jugoslavija lahko tesno sodelujeta. B. B. Mattel pri Titu BEOGRAD,. 25. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne predsednika italijanskega nacionalnega koncerna za tekoča goriva (ENI) inž. Enrica Mat-teia. Na sprejemu so bili navzoči podpredsednik izvršnega sveta Krajačič, generalni tajnik predsednika republike Bogdan Crnobrnja in predsednik upravnega odbora jugoslovanske investicijske banke Nikola Miljanovič. VS priporoča sprejem Mongolije NEW YORK 25. — Varnostni svet je sklenil priporočati sprejem Zunanje Mongolije v OZN. V posebnem političnem odboru se nadaljuje razprava o rasni diskriminaciji v Južni Afriki. Ameriški delegat Plimpton je izjavil, da se ZDA upirajo vsaki politiki rasne diskriminacije. Izrekel je priznanje južnoafriškemu voditelju Luthuliju, ki ie prejel Nobelovo nagrado za mir zaradi svoje nenasilne borbe proti rasni diskriminaciji. •illiiiiilililiiiiiiiiiliiliitiillliiliiiiiiiiliiiiliiiiiiniiiiiiiiitllilliiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiuiiifiiiiiiiliiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Intervju La Malfe tedniku «Espresso» Za določene p PSI ne bo nikoli «dozorel» Za ocenjevanje avtonomije PSI ne more biti odločujoče stališče konservativnih sil - Povišanje prejemkov univerzitetnih profesorjev (Od našega dopisnika) RIM, 25. — V intervjuju za radikalni tednik »Espresso« je republikanski prvak La Mal-fa pojasnil, zakaj je za uresničenje politike levega centra potrebna pomoč socialistov: »Samo če poleg naprednejšega krila KD, republikancev, socialdemokratov in radikalov, vržemo na drugi krožnik tehtnice takšno ljudsko silo, kakršna je PSI, moremo sedanje tako zastarelo in nezadostno politično ravnotežje premakniti k, demokratičnejšim, modernejšim m učinkovitejšim pojmovanjem.« V nadaljevanju je La Malfa dejal, da je »Italija skupno s Francijo, ena demokratično najbolj šibkih dežel Zahoda, pa naj gledamo njen položaj s kakršnega koli zornega kota. Pa tudi gospodarski čudež zatrdno ni služil za to, da bi italijanska družba postala pravičnejša in demokratično stabilnejša«. Socialdemokrati in republikanci ne razpolagajo z zadostno politično težo, da bi mogli sami vsiliti radikalne reforme, in zato smatrajo pomoč FSI za nujno. Na vprašanje, ali je PSI »zrel« za sodelovanje pri političnem vodstvu države, je La Malfa odgovoril, da za določene po- litične sile, ki so končno, go-1 da bi potegnili socialiste tja, spodarske in socialne sile, kjer republikanci in socialde-«PSI ne bo nikoli zrel, spričo mokrati niso hoteli več ostati « ogromnih interesov, ki so na kocki«. Za objektivno oceno je važna smer razvoja neke stranke; in s tega stališča je jasno, da PSI gleda na svojo funkcijo v italijanski družbi, znatno drugače, kakor je na to svojo vlogo gledal leta 1945 ali 1948. Od takrat je PSI nadaljeval z utrjevanjem svoje avtonomne vloge; toda PSI (kakor v ostalem fudi PRI, PSDI m radikali) ne more tolmačiti te avtonomne funkcije kot bi to bilo všeč zmernim in konservativnim silam. #Soeialisti, socialdemokrati, republikanci, radikali, skupno z naprednejšimi katoliškimi silami, si morajo zadati nalogo, da reformirajo tradicionalno strukturo družbe in države na temelju modernega pojmovanja demokracije, in jih ne smemo žrtvovati politično, predvsem pa moralno za bistveno konservativno politiko. Ko se je republikancem zdelo, da so izpostavljeni nevarnosti, da jih tradicionalne sile potegnejo za seboj, so prekinili s sistemom štiristrankar-ske koalicije in centrizma. »Ce so to storili republikanci in socialdemokrati, ni moč upati, le OZN. bodo zgodovinarji rekli o tem sestanku. Toda za sedaj lahko velja kot eno najvidnejših dejanj naše d°be. Sovjetsko ljud. štvo in narodi vsega socialističnega tabora morajo vedeti, da je Hruščev na Dunaju dostojanstveno in odločno branil kot pravi revolucionar interese vseh tistih, ki hočejo zaustaviti pot k vojni.« Gromiko je nato omenil, da so imperialisti povzročili krajevne vojne v Laosu, na Kubi, v Kongu, Alžiriji in Bizerti, in je ponovil, da nemško vprašanje najbolj zaskrblja, ker se veča vojaška moč Zahodne Nemčije. Dodaj je: «Nemško vprašanje in preporod nemškega militarizma sta ena sama stvar. Za rešitev ene je treba rešiti tudi drugo. SZ ne zanemarja nevarnosti obnove militarizma v Zahodni Nemčiji.« V zvezi s svojim nedavnim razgovorom z Mac Millanom Gromiko izjavil, da je katerem kritizira ta komite kakor tudi načrt novega programa stranke, ki ga označuje za protirevolucionarnega. Satjukov je obtožil Molotova, da je bil in da je »povzročitelj težavnih položajev v zunanji in notranji politiki«. Da. lje je izjavil, da je bil Molotov navdihovalec protipartij-ske skupine ter da ima dušo birokrata. V podkrepilo svojih trditev je prebral na kongresu pismo Lenina, ki je poudarjal to stran Molotovega značaja. —«»------- NEW YORK, 25. — Pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Zorin se je včeraj raz-govarjal z britanskim delegatom Deanom. Zorin je obrazlo. žil britanskemu delegatu sovjetsko stališče glede tajništva OZN. Zorin se je sestal tudi s predstavniki nekaterih evropskih latinskoameriških in I Mac Millan »potrdil, da se * afriških delegacij ■miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiimiiitiiiiiiiiiimiiimiimiiiiiiiiiimiii V OZN se nadaljuj o prekinitv[ jedrsk Japonski protest sovjetski vladi - Včeraj nova eksplozija v SZ Tudi ZDA bodo v kratkem obnovile eksplozije v atmosferi WASHINGTON, 25. — Ameriška komisija za atomsko e-nergijo je sporočila, da je Sovjetska zveza napravila danes 24. poizkus z jedrsko bombo na področju Nove Zemlje. Današnja eksplozija je bila šibka. V Las Vegasu je predsednik ameriške komisije za a-tomsko energijo Seaborg izjavil, da bodo ZDA čez nekaj tednov lahko povzročile eksplozijo v atmosferi in da bodo »morda prisiljene napraviti ta poizkus, zato da ne dovolijo, da bi Sovjetska zveza dobila jedrsko oboroževalno tekmo«. Bela hiša pa je sporočila, da Se pripravljajo na podzemeljsko jedrsko eksplozijo »v miroljubne namene«. Sporočilo pravi tudi, da bodo ZDA rade volje sprejele opazovalce, ki bodo zastopali države članice OZN, kakor tudi predstavnike tiska in znanstveni- : Naprava bo eksplodirala približno 400 metrov pod zem. ljo v rudniku soli blizu Karls-bada v Novi Mehiki. Zdi se, da bodo poizkus napravili cez dva meseca. V političnem odboru OZN so danes nadaljevali razpravo o prepovedi jedrskih poizkusov. Iranski delegat je zahteval, naj prekinejo splošno razpravo o tem in naj takoj razpravljajo o resoluciji, ki po- povzroči eksplozije močne vo-. prihajala od držav, kakor je dikove bombe. Kakor je zna- Kitajska, ki hočejo za vsako — ceno postati jedrske sile.« V zadnjih dneh je v Londo- no, so to resolucijo predložile skandinavske države, Kanada, Japonska, Iran in Pakistan. Po dolgi debati so sprejeli iranski predlog. Med drugimi delegati je govoril tudi italijanski delegat Zoppi. Skupina devetih afriških in azijskih držav pa je predložila odboru resolucijo, ki zahteva sklicanje »posebne konference za prepoved uporabljanja jedrskega in vodikovega orožja v vojne namene«. Resolucijo so predložile naslednje države: Cejlon, Etiopija, Gana, Libija, Nigerija, Somalija, Tunizija in Indonezija. Norveški zunanji minister Lange je danes izjavil, da zadnji sovjetski jedrski poizkusi bolj ko kdaj koli dokazujejo, kako je nujno sporazumeti se o prepovedi takih poizkusov Ameriški delegat v skupščini OZN Arthur Dean je izjavil, da bodo ZDA in Sovjetska zveza prej ali slej prisiljene v svojem lastnem egoističnem interesu sporazumeti se o ustavitvi jedrskih poizkusov. Pripomnil je, da bodo stroški oboroževanja in nevarnost radioaktivnih ostankov prisilili obe državi na podpis takega spora:.uma. Do- ziva Sovjetsko zvezo, naj ne * dal je: »Nevarnost bo potem nu zelo narastlo število ljudi, ki se pridružujejo kampanji za jedrsko razorožitev. Tajništvo tega gibanja dobiva vsak dan na stotine zahtev za vpis. Iz Manile poročajo, da je 7.500 filipinskih študentov podpisalo resolucijo, s katero pozivajo Hruščeva, naj ustavi jedrske poizkuse. Podoben poziv je poslalo tudi 50 ameriških znanstvenikov. Japonska vlada je izročila danes sovjetskemu odpravniku poslov v Tokiu protestno noto, v kateri poudarja, da je sovjetska vlada «prevzela veliko odgovornost za trpljenje, kateremu bo neposredno ali posredno podvrženih na stotine milijonov mirnih človeških bitij na vsem svetu.« Na koncu pravi nota, da bo japonska vlada zahtevala od sovjetske vlade odškodnino za vso škodo, ki jo bi utrpelo japonsko ljudstvo. Japonska poslanska zbornica pa je z veliko večino odobrila resolucijo, ki obsoja obnovitev jedrskih poizkusov, in še posebej eksplozijo močne sovjetske bombe Tudi voditelji japonske opozicijske socialistične stranke so izročili sovjetskemu odpiavniku poslov protest zaradi jedrskih poizkusov. V poslanski zbornici so po odob.ritvi proračuna ministrstva za kmetijstvo in ministrstva za državne udeležbe začeli z razpravo o proračunu ministrstva za industrijo in trgovino.. V senatu pa so po govoru zunanjega ministra Segnija odobrili proračun tega ministrstva. V odgovoru na kritike senatorjev, ie Se-gni dejal med drugim, da Italija podpira predlog Nove Zelandije glede predstavništva Nove Kitajske v ZN. Prosvetni minister Bosco je danes predlagal poslanski zbornici zakonski osnutek, ki predvideva povišanje prejemkov univerzitetnih profesorjev, poverjenih profesorjev in asistentov, ter zahteval pospešeni postopek za njtgovo odobritev. Povišanje stopi v veljavo s 1. novembrom. Po tem osnutku bodo univerzitetni profesorji prejemali povprečno 703.000 lir več na leto kot dosedaj; docenti 1 mi-ljion 298.000 lir več; nepotrjeni docenti 993.000; poverjeni profesorji a ne docenti 601 tisoč; redni asistenti 519.000; poverjeni asistenti 216.000, izredni asistenti pa 150.000 lir več na leto. Meduniverzitetni odbor pa je izdal sporočilo, v katerem poudarja, da stavkovno gibanje univerzitetnih profesorjev ne stremi le za gmotnim izboljšanjem svojega položaja, ampak hoče opozoriti javno mnenje in pristojne organe na krizo univerzitetnega življenja in na potrebo, da se ta kriza reši s takojšnjimi ustreznimi ukrepi, kakor so že predlagale njihove stanovske organizacije. Spričo tega se bo stavkovno gibanje na italijanskih univerzah nadaljevalo po predvidenem načrtu. A. P. «»_— Preiskava o nesreči pri Prijepolju BEOGRAD, 25. — Strokovna komisija, ki preiskuje vzroke hude prometne nesreče blizu Prijepolja, kjer je 41 oseb zgubilo življenje v Limu, je nadaljevala danes zasliševanje šoferja Salka Malaganoviča, ki ga je pregledal tudi psihiater. Ker je komisija ugotovila, da je bil avtobus tehnično popolnoma v redu in da je zdravstveno stanje šoferja zadovoljivo, so šoferja Malaganoviča prepeljali iz bolnišnice v preiskovalni zapor. Preiskava se nadaljuje. KiAIRO. 25. — Glavni tajnik Arabske lige Hasuna je sporočil. da je dobil iz Damaska zahtevo za ponoven sprejem Sirije v to organizacijo. Zato je sklical za 28. t.m. sejo sveta. Predvidevajo, da bo seja zelo živahna. Ne pričakujejo ugovorov proti sprejemu Sirije, ker je Naser že izjavil da se temu ne bo uprl, toda 'pri- LUJe 7 žlvahna diskusija glede zahteve Naserja naj se tzvede preiskava v zvezi i obtožbami nove sirijske vla-de Proti ZAR. Pripravlja j mo prihodnost V listu «E1 Moudjahid, — | stva in neomejenega voj- osrednjem glasilu alžirske FLN, je izšel 1. oktobra sledeči uvodnik: Natanko čez mesec dni bo alžirska revolucija stopila v svoje osmo leto, in svet jo že vidi kot dinamično silo, ki je na tem, da bo uresničila svoj prvi cilj, namreč neodvisnost Alžirije. O naši revoluciji danes ni mogoče govoriti, ne da bi se takoj pokazala podoba vsega ljudstva, ki jc uresničilo svojo enotnost in ki se enodušno, ponosno in bojevito v zagrizenem odporu postavlja proti kolonialističnim silam, ki divjajo toliko bolj, ker vidijo, da drsijo po pobočju poraza. Bojujoča se in junaška Alžirija, to so predvsem kmečke množice, popolno ma angažirane v boju, v osrčju katerega imajo o-dločilno vlogo. Alžirski fe-lahi so dali Revoluciji od prvega dne na voljo svoje osebe in svoje premoženje, zalagali so Akcijo narodne osvoboditve z ljudmi, živežem in materialom. Oni so poglavitno gibale oborožene revolucionarne dejavnosti, zato so po njih tudi zmerom padali najtrši Udarci. Ne pokoli ne ropanja ne deportacije, nič ni moglo načeti domoljublja alžirskih kmetov, ki nadaljujejo svoj boj, kjer koli so, celo v cpregrupacijskih taboriščih*. Po mestih se alžirske množice oklepajo osvobodilne akcije in jo podpirajo. Angažirane so tudi v neposrednem boju v različnih oblikah, na primer v stavkah in v manifestacijah, in na poziv FLN so zmerom pripravljene it- na ulice. Navdušenost in gorečnost naše mladine sta eno z našim revolucionarnim poletom in mu pomagata napredovati. Fronta narodne osvoboditve in Akcija narodne osvoboditve imata v njej neizčrpno rezervo aktivistov in kadrov za današnji boj in za jutrišnjo graditev. študente in izobražence prevzemajo revolucijske resnice, da krepijo svoje znanje in razvijajo svojo misel, preskuSajoč jo ob soočenju z Ljudstvom, dejavno udeležujoč se njegovega boja. Tudi alžirske žene in dekleta so s svojo navzočnostjo vtisnile svoj pečat našemu boju. S tem da jc Alžirska revolucija na široko odprla vrata aktivistkam, je naše žene osvobodila družbenih predsodkov, ki jih je gojil kolonializem. Alžirska žena je do-jevnica in pomočnica Akcije alžirske osvoboditve v gorah ter predana in pogumna aktivistka v mestih, in s tem krepi :n do-gati boj za narodno osvoboditev. Ječe in koncentracijska taborišča so polna srčnih domoljubov, o kater h jo kolonializem mislil, da jih bo tako izločil iz boja. Prav nasprotno, tudi Al-žircem in Alžirkam je nji-hovo trpljenje in pomanjkanje, ki ga morajo prenašati, sredstvo, da se dc javno udeležujejo boja, da si kalijo neomajno revolucionarno dušo in da izboljšujejo svojo aktivistično pripravljenost in izobraženost. Zunaj narodnega ozemlja so alžirski emigrantje ali begunci organizirani v krilu in okoli FLN, dajejo ALN 1.’ di in kadre ter se udeležujejo boja na vseh področjih. V sedmih letih boja so se podrle zastarele družbene strukture in propadle nesodobne politične zamisli. Boj je prekalil ves narod v istem kalupu, kalupu FLN. V trpljenju in v boju se je prebivalstvo popolnoma zlilo. Kmetje, delavci, trgovci in izobraženci, moški in ženske, mladi in stari so združeni v FLN, voditeljici naroda, poroštvu za zmago in za uresničenje prizadevanj našega ljudstva. Politična raven alžirskega ljudstva je zmerom višja. Alžirske množice so e-notnejše kot le kdaj, vsak dan bolje organizirane, skovale so si železno moralo, pripravljene so na najtežje preskušnje, ter odločene, da se bodo bojevale do končne zmage. Alžirski Evropejci, ki i-majo še vedno v rokah gospodarska sredstva, da lahko izvajajo pritisk na francosko vojsko in upravo ter ju imajo pod nadzorstvom, še vedno sledijo tistim, ki se postavljajo proti alžirskemu narodu in proti neodvisnosti naše dežele. Politika evropskih voditeljev v Alžiriji se ni spremenila. To je politika izrabljanja alžirskega ljud- sko vanja. Geslo integracije ne more zakriti rasističnega sovraštva in cel6 verskega fanatizma evropejskih ul-trašev. Ta politika se ni spremenila, čeprav je bilo vodilno osebje zamenjano, zakaj cilji in koristi, ki jih branijo kolonialisti, osta-ajo nespremenjeni. Duh prevladovanja, rasne premoči še vedno gloda evropejske ekstremiste in' , ih skorajda že žene v norost. Klasični kolon, človek z napolnjeno blagajno, zemljiški gospod, je začasno prepustil svoj prostor nekaj častnikom, ki nimajo drugih vojaških izkušenj, kot da so mučili in stražili jetnike. O AS, posledica francoskega notranjega razkrajanja, skuša zbuditi občutek moči številnim Evropejcem, ki jo podpirajo in ji sledijo. V resnici pa je de-avnost O AS omejenega na nekaj mest, podpirajo jo vojaški in policijski pomagači, sicer pa ima vse poteze pojava panike, ki se polašča igravcev kolonialne igre. Tisti, ki nastavljajo plastične bombe, so izraz zadnjih trzajev umirajočega kolonializma in francoskega fašizma. Ogrožajo edinole francosko ljudstvo in Evropejce v Alžiriji. Radovedni? francoski senator Koliko stanejo državniški obiski Predsednik republike Dahomey, ki se sedaj nahaja v Parizu, je letos deveti državni poglavar na obisku v Franclji Predsednik republike Gronchi z laburističnem voditeljem Gzitskellom in Cartyjem, tajnikom Socialistične rnternaciona le. Kot je znano, je imela ta internacionala te dnj v Rimu kongres, na katerem pa je prišlo do hudega nesoglasja med Gaitskellom ter zahodno-berlinskim socialdemokratskim županom Brandtom glede berlinskega vprašanja PARIZ, 25. — Ali izdaja peta republika preveč za obiske tujih državnih poglavarjev? Prav v času, ko se general de Gaulle pripravlja, da sprejme predsednika iz Dahomeya Huberta Magaja, ki je prispel danes dopoldne v Pariz na tridnevni uradni obisk, je senator skupine -demokratične levice* Andre Maroselli naslovil na ministrskega predsednika interpelacijo, da bi zvedel, kolikšni so stroški državnih financ za uradne obiske tujih državnih poglavarjev in za slovesnosti, ki se pripravljajo njim na čast. Interpelant je zahteval tu- ■II„| Mlin 1111111...................................................................................................................................................................................................................................................... DVA VOJAKA MRTVA Helikopter je padel v vojašnic Izjava uglednega ameriškega parlamentarca V ZDA nameravajo 5. decembra izstreliti prvega kozmonavta Alžirsko ljudstvo se zaveda, da bo napočila zora neodvisnosti. Ne morejo je zavleči ali ogroziti akcije ali manevri kolonializma in sil, ki ga podpirajo, kakor je ne more ogroziti peščica pustolovcev in hudodelcev, ki jim sledi še vedno preveč alžirskih Evropejcev. Alžirsko ljudstvo se zaveda svoje moči in pravičnosti svojega boja. Združeno je okoli FLN, ki vodi njegov osvobodilni boj, in v neodvisnosti bo nadaljevalo delo narodne graditve. Ima svojo vojsko narodne osvoboditve, ki je s svojo dejavnostjo podlaga naših političnih in diplomatskih zmag ter budna, bojevita sila v službi naroda. Gotovost zmage ji daje novo moč. Demokratična in socialna alžirska republika se bo kmalu uresničila v srcu, misli in dejavnosti vsakega Alžirca. V svojem boju, ki naj podre kolonialistično ureditev, si je alžirsko ljudstvo postavilo cilj, da upo-stavi resnično demokracijo, v kateri bo ljudstvo gospodar svoje usode in bo samo ravnalo svoje zadeve. Vsem Alžircem, vsem državljanom bo zagotovljeno, da bodo uživali vse o-sebne in Javne svobode vesti, misli in izražanja. Zagotovljeno bo svobodno delovanje vseh ver. Odpravljeno bo zapostavljanje zaradi rase, vere ali spola. Likvidaciji kolonialističnega reda bo avtomatično sledila likvidacija preostankov iz srednjeveških časov, in to bo omogočilo našemu narodu, da se bo razvil, kakor to terja novodobni svet in dejstva, ki so značilna na našo civilizacijo in našo narodno kulturo. BOLOGNA, 25. — Danes ob 11.30 je neki helikopter strmoglavil na dvorišče vojašnice Mameli. časnikarjem in fotografom je bil strogo zabra-njen vstop v vojašnico, vendar se je izvedelo, da ie nesreča zahtevala dve smrtni žrtvi. Dvosedežni helikopter je odletel z letališča S. Giacomo pri Bocnu ob 8.30. Namenjen je bil v Centocelle (Rim). Dospel je na letališče Borgo Pa-nigale, kjer se je ustavil, da bi naložil gorivo, pa tudi zaradi pregleda motorjev, katerih delovanje je povzročalo nekoliko zaskrbljenosti pilotu. Po pregledu motorjev je hotel poleg pilota opraviti poskusno vožnjo tudi neki častnik. Helikopter je naredil kratek krog nad mestom, nato se je vračal proti letališču. Tedaj pa je začel motor neredno delovati in pilot letala, ki se je tedaj nahajalo na južnozahodnem delu mesta, je skušal zasilno pristati, da bi tako prišel izven področja, kjer bi lahko imel padec zelo hude posledice. Videl je velik prostor za vojašnico Mameli ter ga ie hotel doseči. Vendar je letalo bilo že zelo nizko, tako da se je že dotaknilo nekih dreves ter strešnega žleba neke stavbe v sklopu vojašnice. Helikopter je zasukalo in padel je na tla. V tistem trenutku se je tamkaj nahajal vojak Ra-mazzotti, ki ga je takoj ulji-lo. Pilot Giovanni Mariano se je tako poškodoval, da je umrl hitro po prevozu v bolnišnico. Tudi častnika so odpeljali v bolnišnico, vendar njemu ni hudega. Satelit «Midas IV» je registriral izstrelitev rakete «Titan> po dveh minutah - Nova tehnika izstrelitve raket BRYAN (Texas), ' 25. — A- sp ZDA Včeraj zt uspehom meriški parlamentarec jn član kongresne komisije za vesoljska vprašanja Olin Teague je včeraj med govorom v Bryanu izjavil, da so ZDA načelno določili datum 5. dec. letos za izstrelitev prvega A-meričana na krožni polet o-krog Zemlje. Teague je tudi izjavil, da računajo ZDA, da bodo lahko do konca leta 1969 poslale tri ljudi na Luno. ZDA so včeraj izstrelile na Cape Canaveralu medcelinsko balistično raketo »Titan*. da bi preizkusili satelit »Midas IV.», ki je bil izstreljen preteklo soboto in ki naj bi bil zmožen ugotoviti in sporočiti registracijo izstreljenih raket. Raketa »Titan* je preletela 9800 km in iz obveščenih krogov se je izvedelo, da so naprave na satelitu »Midas* res registrirale njegovo izstrelitev v manj kot dveh minutah. - i Raketo »Titan* so izstrelili ob 18.28 ' včeraj po "lokalnem času in to v trenutku, ko je satelit »Midas* letel nad področjem Cape Canaverala. Neki signalizacijski center v Kaliforniji je uro in pol kasneje ujel znake, ki so pnšlr>[ od satelita »Midas*, ki jb-medtem nadaljeval svojo krožno pot, in iz katerih je razvidno, da je res satelit registriral in ugotovil izstrelitev. V bližini poskusnega središča Point Mugu v Kaliforniji preizkusili tudi novo tehniko izstrelitve raket,, ko. so izstrelili majhno raketo »Aerbee* na tekoče gorivo, medtem ko je plavala na gladini Tihega oceana kakih 40 km od obale. 'Raketa je plavala v pokončni legi in z gorivom je bila napolnjena na odprtem morju. Po izstrelitvi je dosegla višino 1600 m, nakar se je spustila s pomočjo padala, ki je bilo prestreženo. Ta način izstrelitve omogoča izločitev dragih naprav za izstreljevanje, ki so po vsaki izstrelitvi tudi močno poškodovane. V bodoče bodo naredili več takih poskusov z močnejšimi raketami. V oporišču Cape Canaveral so sporočili, da so za nedoločen čas odložili . izstrelitev satelita tipa «Ranger», ki naj bi preletel v orbiti kaka dva milijona kilometrov. Izstrelitev so že večkrat odložili, ker hočejo strokovnjaki točno u-gotoviti vzrok okvare, ki je preteklo noč nastopila na zadnji stopnji rakete »Agena*, ki predstavlja enega izmed e-lementov rakete »Atlas Age-na*, ki mora nositi «Ranger». Sicer bi pa strokovnjaki radi izstrelili «Ranger» v ugodni situaciji glede na Zemljo, Sonce in Luno. Zaradi odlašanja pa je ta ugodna situacija odpadla in se bo ponovila šele čez mesec dni. tplednll&cG Andric spet kandidat za Nobelovo nagrado di, naj se te številke primerjajo s številkami iz leta 1957 (zadnje leto četrte republike) ter je dostavil, da želi vedeti, «če ministrski predsednik ne misli, da bi bilo v seda' njih okoliščinah in zlasti v ozračju socialnih zahtev, ki vedno bolj naraščajo, umestno, da bi javni oblastniki skrčili razkošnost in razsipnost, ki bi jo lahko nekateri imeli za bližjo monarhičnim tradicijam kot pa republiškim navadam*. Obisk predsednika Dahome-ya je namreč že deveti letošnji uradni obisk. Začelo se je v marcu s predsednikom Gabona M’bajem in predsednikom Senegala Senghorjem. Potem so bili gostje Francije belgijski kralj in kraljica, a-meriški predsednik Kennedy, predsednik Slonokoščene obale Houphouet-Boigny, predsednik Zahodne Nemčije Luebke, predsednik republike Niger Diori Hamani ter v zadnjih dneh perzijski šah. Pred koncem leta je napovedan obisk še enega uglednega gosta, a-beja Youlouja, predsednika bivšega francoskega Konga. «»------------------ Nikita Hroščev plemiškega rodu? n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiyiiiiiiiMiiiiHiiiaiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiit 11111111 tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitai Naravne vode bo premalo Na milijone litrov pitne vode iz morja I iiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiinmiiiiiiiiiHiiiiiiiiitmiiiiimiiiMHiiiiimiiiiiiMi«* Strahotna 81-letnega starčka Bolj verjetno zločin kot pa nesreča LYON, 25. — Ali gre za strašen zločin ali grozno nesrečo — to se sprašujejo orožniki, ki vodijo preiskavo o smrti ............. . . . . . - 81-letnega starčka, ki ga je Alžirsko ljudstvo je Žej- razmesarila cirkularka. no družbene pravičnosti Narodno bogastvo se bo izkoriščajo predvsem v korist alžirskega ljudstva. Izkoriščanje bogastva dežele v okviru resnično narodnega gospodarstva bo hkrati tudi človeška obogatitev naših ljudi s popolno zaposlitvijo in z enakostjo pri delu. Agrarna reforma, ki je bila zmerom eden izmed osnovnih ciljev Alžirske revolucije, bo uresničena in bo pomenila dejanje za napredek in družbeno pravičnost za naše kmete, saj so ti najbolj trpeli od kolonialističnega izrabljanja in vojskovanja. Razvoj Sol, zvišana živ ljenjska raven naroda in kulturni prerod bodo dali ljudstvu pripomočke, da se bo moglo resnično in učinkovito udeleževati ob u-smerjanju in obnavljanju dežele. Resnična demokracija, gospodarska blaginja, kulturni prerod, vse to bodo naloge, ki se jih bodo morali odločno lotiti vsi Al žirci. Neodvisna Alžirija ne bo dovolila, da bi se v deželi spet upostavile neokolonia-listične strukture, ki vedno nosijo s seboj omejitev suverenosti in svobodnega gospodarskega razvoja naroda. Pač pa bo odprta svobodnemu sodelovanju z drugimi narodi in posebno s francoskim, kolikor bodo pri takem sodelovanju upo števane koristi narodov in spoštovana njihova pravica do dostojanstva in enakosti v mednarodnih odnosih Žrtev je Gabriel Bussy, ki je bival v lyonskem predmestju Crepieux-le-Pape. Njegov 41-letni sin George?, ki se je v času nesreče nahajal poleg očeta, je izgubil levo roko Vse skupaj se je zgodilo v avto-* mobilski garaži Bussyjev. Oblast, ki vodi preiskavo, ne skriva ,da je strašen način, kako je osemdesetletnik izgubil življenje, sumljiv. Medtem ko ima cirkularna žaga zelo maj- hen premer, je bila rana Gabriela Bussyja 55 cm- dolga, neprekinjena, in zelo globoka. Razen na telesu pa je bila tu-d- na glavi rana, ki jo je prav tako povzročila žaga. Zdi se, da v Cr6pieux-le-Pape nihče ne jemlje resno v poštev domneve o nesreči. Nesoglasje, ki je vladalo v družini Bus-sy, jei.bilo znano. Georges Bus-sy Pa žalostno slovi kot koleričen in brutalen pijanec, brez redne dejavnosti^ k|. je živel ne- ramenih očeta.' Ta mu je že posodil tri milijone (lahkih) frankov, pred kratkim pa je, kot se govori, odklonil, da bi mu' dal zopet neko večjo vsoto denarja. Šm&.iK MrnlSBm mm !h82$«8t»89h fUtotnifrnanh: mmrn 'flltmdiP •i MMmmil NEW YORK, 25.. — Uradno so potrdili, da bo v prihodnjem januarju Tftčela vPoint Loma v Kalifjjriiiji delovati tovarna Za pretvarjanje morske vode v ' pifao vodo. Tovarna bo lahko dobavljala bližnjemu mestu S. Diegu pet milijonov litrovčiste distili-rane vode" na dan. Tri druge tovarne pa bodo' začele delovati v raznih krajih ZDA v drugi polovici prihodnjega leta. , ' . ) Za postavitev teh tovarn se je odločila zvezna vlada, ki je v ta namen določila 75 milijonov dolarjev, da od-pomore hudrpi posledicam postopnega izčrpavanja podzemskih zalog naravne vode. ZDA porabijo sedaj 1.400 milijard litrov vode na dan in ta količina še stalno narašča. Trenutno je cena *v pitno pretvorjene morske vode* en dolar (okrog 630 lir) za 4.500 litrov, še pred štirimi leti je bila cena iste količine 4 dolarje. Po računih strokovnjakov pa bi se morala ta cena znižati na 40 centov v približno sedmih letih. Prvi poskus pridobivanja pitne vode iz morja so s preprostimi sončnimi evaporaci-ami napravile že čete Julija Cezarja pri obleganju Aleksandrije 1. 49 pr. n. št. V sedanjih ameriških šparatih pa najprej voda vre v velikanskih kotlih, nakar paro zajamejo in kondenzirajo. Distili-rano vodo, speljejo v rezervoarje. «»■--------- dij najrazličnejše tonaže. Prav tako razpolaga s skladišči za 1 milijon sodov petroleja. Ležišča pri Zeltenu dajejo stalno dnevno po 125 tisoč sodov petroleja, ki velja za enega najboljših na svetu. V najkrajšem času bodo tudi druga ležišča na tem področju priklopljena na naftovod, ki dovaja dragoceno surovino v pristanišče Marsa Brega. S prvo odpošiljko petroleja se Libija vključuje med države izvoznice petroleja. BONN, 25. — Nemška revija »Bunte Illustrierte* zatrjuje v nekem članku, da izhaja predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev iz plemiške družine. Glavne podatke, na osnovi katerih je članek napisan, je dal nemški bančnik Sergej von Hruščev. Revija navaja, da sta omenjeni nemški bančnik in sovjetski predsednik bratranca, sinova dveh bratov, katerih praded Peter Ivanovič Hruščev, ki se je rodil leta 1803. je bil najprej častnik oddelka carjeve osebne straže, nato pa okrožni sodnik. Drugi sin okrožnega sodnika Nikolaj Petrovič Hruščev, rojen leta 1839, ded sedanjega predsed nika Hruščeva, je bil član dvora in carjev komornik. Po. sedoval je veliko zemljiško posest v Tuli in Vabliii v kurdski guberniji, kjer se je v kraju Kalinovska rodil Nikita Hruščev 17. aprila 1894. Njegovemu očetu, rojenemu leta 1872, .so bili odvzeti vsi častni naslovi in vsa njegova posest, ker se je kot funkcionar notranjega ministrstva udeležil zarote proti carju. Umrl naj bi v revščini v Ka-linovski. STOCKHOLM, 25. — V literarnih krogih v Stockholmu navajajo jugoslovanskega pisatelja ter bivšega diplomata Iva Andrica kot glavnega kandidata za Nobelovo nagrado 1961 za književnost. Nagrado bodo podelili v švedski prestolnici v četrtek. Andric, ki ima 69 let, je v izredno številni skupini kandidatov, ki jih je kar 65. Izbrale so jih a-kademije in Nobelovi nagrajenci z vsega sveta. Švedski literarni krogi poudarjajo, da je zelo verjetno, da bo letos podeljena nagrada za prozo, ker sta sedaj dve leti zaporedoma bila nagrajena pesnika: Italijan Qua-simodo ter Francoz Saint John Perše. Vsekakor pa ima Andric silno nevarne tekmece, če upoštevamo že samo nekatera imena, kot so n. pr.: Romulo Gallegos, romanopisec iz Venezuele, Angleža Graham Greene ter Laivren-ce Durrell, Italijan Alberto Moravia in Senegalec Se-dar Senghor. ■ Cicibana za nzjmlajše ■ Pionir« za starejše Italijanska ladja je nasedla LONDON, 25. — Italijanska petrolejska ladja «Montalle-gro» z nosilnostjo 10.408 ton je nasedla na podvodno čer Jazirat Farsi 50 milj od 3a-hreina v Perzijskem zalivu. Ladja je bila vpisana v genovski pomorski register. .V Libiji novo petrolejsko pristanišče Grafikon prikazuje učinek eksplozije bombe 50 megaton na živa bitja: 1. Na področju 42 km od eksplozije bi bilo vse uničeno. 2. Do 54 km ni nobenih ali skoraj nobenih verjetnosti za rešitev. 3. V polmeru 72 km bi le malokdo ostal živ. 4. Od 72. do 90. km se lahko rešijo tisti, ki so v hišah. 5. Vse do razdalje 160 km so lahko žarki snutnouosni BENGASI, 25. — Libijski kralj je danes zjutraj otvo-ril petrolejsko pristanišče Marsa Brega, kakih 200 km južno od Bengasija, kjer se zaključi 200 km dolgi naftovod, ki dovaja nafto iz področja Zelten. To naftno pod ročje, kakor tudi naftovod in novo pristanišče so lastnina libijske družbe «Esso Stan dard*. Novo pristanišče je mo. demo opremljeno ter omogO' ča pristajanje petrolejskih la- TAEZ (Jemen), 25. — Iz uradnih virov se je izvedelo, da je dedni .princ Jemena emir Seif el Islam el Badr bil nujno pozvan v domovino iz Zuericha, kjer se zdravi zaradi slušnih motenj. Določeno je bilo, da se bo vrnil v roku treh dni. Poziv v tem smislu mu je poslal oče Imam Ahmed. Pesmice in zgodbe, slike, barve, tisk — vse dovolj očitno kaže, da je list »Ciciban* namenjen najmlajšim, takim, ki komaj znajo sami brati, in takim, ki jim morajo zgodbice in pesmice brati drugi. Seveda je list tudi za nekoliko večje, ki znajo razvozlati kako lažjo uganko. List je mogoče nabaviti tudi v Trstu, pa ga zato prav priporočamo, saj se okrog njega trudijo, da bi bil kaj najbolj lep in privlačen, priznam besedni in likovni umetniki. Ce pa vzamemo v roke tudi eno samo številko »Pionirja*, lahko takoj ugotovimo, da je to že kar »znanstvena* revija. Dejansko v tem listu ni nič »zabavnega*, temveč so vsi prispevki poučni. Pisani pa so tako, da morajo zanimati n. pr dijake naših nižjih srednjih in strokovnih šol. Pa ne samo, da jih morajo zanimati — celo potrebni so jim. V naši nižji srednji šoli (gimnaziji) se dijaki ne učijo ničesar iz fizike ali prirodopisa in tako jim prav «Pionir» lahko to nadomesti. V strokovnih šolah pa bo učencem marsikateri članek v dragoceno pomoč. Seveda je potem v listu še marsikaj, kar presega nepo- »sredno »korist*, a bo več kot koristno za poznejšo dobo. Tako lahko vzame »Pionir- ja* s pridom v roke tudi dijak višje šole; prav nič se mu ni treba bati, da «yL , Potniki ladje uBianca C.» se po lestvi iz vrvi spuščajo v rešilni čoln, ki Jih je potem prepeljal na večje in vame ladje. (Blanca C.», ki jo Je zajel požar, se Je pozneje potopila Za Picassojevo 80-let°ic° NICA, 25. - Tudi torero Louis Migue; Do^ *v. v. V u —------- . ^ niguin ter njegova tene ^ cia Bose sta prispela co, da se udeležita s ^ sti, ki jo pripravljaj0 ®^ laurisu za 80-letnico Picassoja. Iz istega prihajajo na Modro slavne osebnosti aep ma druga za drugo. Veliko povpraševanje ■smili po Pasternskovih P«; MOSKVA, 25. - ZJjf sovje” pesmi pokojnega p, ga književnika Bori ^ sternaka, ki je bila njena v 30.000 'zV0^ol]tiir takoj razprodali v ■dib. lUKUJ 1U6JJI t/VM**” ,• jfO’ skifi knjigarnah. Zara ^ jih pesmi Pasternak ^ koli doživel nobe!‘<'L f pada. Omenjena z srni je izšla _breZbesljt ' uvoda ali kake avtorju. j Milanu razsta« starega zlatarstva r jMr MILAN, 25. *7.. „ milanskih prireditev m sporazumu s prosv°tn ^ nistrstvom priredilo ^ razstavo antičnega . ^ stva. Razstava bo 1 ^ v bivšem Palazzo [t Zbrali in razstavili kih tisoč zlatih in s_, jgi izdelkov, narejenih 8 do I** od železne dobe 00 ‘tt$ letja nove ere. Ti u j|*l zn«1 zakladi so last, razn"1tjM janskih muzejev in P ^ (f Ijajo izdelke iz etru trurija in Emilijo), (severna Italija), $ (Sardinija), Brokillleci> ’’ nističnih (Magna L> Sicilija), rimskih ter ((j» skih (langobardski 'jt kovskih in karolinS* lavnic. - nov P\ ■ Romanid« BUDIMPEŠTA, 25. džarski lingvist Zo j gyar je *iznašel* noVS ki se imenuje ’roma^ se naslanja na latm grščino. Magyar P slovnico novega lez.,nl\ rabil tudi gramat* J mente germanskih, ungrofinsk u omejiti besednjo jfi h) jezika na latinske ^ elemente. Tako ‘ ■ .« ne bo mogel Pos , pl m verzalni* jezik, P8 , k# L bo lahko nporablJJ ^ pripada zgoraj Fj, • jezikovnim skuP,n.„, s'* vriročniki »romam ^ šli že 1957. ter s0J„etP|| razširili tudi ,(0ft J '1 tedaj je imel % Nij qyar tesne Jj jn ^ nimi tujimi *ng>'$ gova dela so ze .. ji» .0 Krakovu, Helsink1 ood■ v 600 let univerze ^ 1 PAVIA, 25. " e slavnosti v z nje slavnosti stoto obletnu-0 26. *n : it v Paviji, ki bo -- ob navzočnosti P ^ 1« republike, ki rn't i,|fj | sko vseučilišče Pnu .honoris cddf torat vjj J roj■ vseučilišča prop razposlal vsem ^ in akademijam o d*1 4 liiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiniiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiMiiii Razposajenega 13-letnega otroka je privezala z verigo kakor psa sebno poslanico ^ Poslanica naiPTe.\ve}t J I ) zgodovino PaV,) :ej 'j I k učilišča, nato v j poziva v imenu „s» ^ ^ ga senata univer ^ijf’ j ^ učilišča in a1ca.ele^tf se svečanosti 1 (avn'5 ko svojih pred J ^ ■ Knjiga sanj« Lor ^ ni L VIAREGGIO, 2°, jjči d dt°'~ » *tti teklih dneh s0 h nega slikarja nija odkrili S* I NEAPELJ, 25. — Na italijanskem jugu se še vedno dogajajo skoraj neverjetni primeri zaostalosti tudi glede vzgoje otrok. To dokazuje tudi vest, da je policija v naselju Torre del Greco morala na poziv sosedov posredovati proti materi, ki je lastnega sina privezala kot psa z verigo na vrtu, da bi tako ukrotila njegov razposajeni značaj. Filomena Palomba, 46-letna mati petih otrok, že dalj časa ni bila več kos nemirnemu in nepoboljšljivemu otroku. Ko so ji živci do Kraja popustili, ga je zagrabila in mu nadela okrog vratu železni obroč kot za psa in ga privezala s 4 do 5 metrov dolgo verigo k zidu na vrtu. Toda 13-letnega otroka tudi ta, vse prej kot vzgojni način kaznovanja ni pripra vil k razsodnosti, Začel je na vse pretege vpiti in zmerjati mater z najgršimi izrazi ter razbijati vse, kar je dosegel, dokler ni na pozive sosedov prihitela policija, ki je fanta osvobodila verige in ga izročila v varstvo očetu. Isto časno je zadevo prijavila tudi sodišču za zaščito mladoletnih, da spravi otroka v kako poboljševalnico, mater pa je prijavila sodišču zaradi pretiravanja z vzgojiteljskimi sredstvi. so priletele 1Z delov Sovjetske ^ J (f, f prosil policij0-gleda, če n's0,;,,)e aktivne. Ustre'ie^ res pregledali boratoriju s P°" jevega števc« ‘ ,'•* , lahkn grd k0 <3uasim°- ftciin s Plastično ope-naPravijo iz tebe l0lit„e^ lePotca; če si ne-iam n grd> se 'ahko Bi m s kozmetični- tejnt P0m°eki; če pa si te n, ®en‘čen, potem se B a nič narediti. 'ki na ljubo moram ® da 'n’ v znamenju večje odgovornosti Jugoslovanski književnik Ivo Andric tudi letos velik tovorit za «literaturnega nobelovca» V okviru letošnjega podeljevanja Nobelovih nagrad sta bili aoslej podeljeni nagradi za medicino in pa za mir, ki jo je prejel južnoafriški črnec Albert Luthuli. V svetovnem časopisju ti dve podelitvi nista naleteli na poseben odmev, verjetno ‘udi zato, ker se v svetovnih kulturnih krogih bolj ceni in upošteva Nobelova nagrada za književnost, ki bo podeljena 26. oktobra, to je prav na današnji dan Moglo bi se oporekati o-kusu in celo objektivnosti švedskih akademikov, ki na svojih oktobrskih zasedanjih izbirajo najprimernejšega in najzaslužnejšega književnika sveta, toda odmev njihove izbire še ni- ftirikr Sdaj 1 1 °^rafu?* me je vpra- llllllllllIllllllllllllllllMIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII!IIIIIITI1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIU|||||||||||||||||||||||||lllll||||||l|||||||||||||||||tllll|l|||||||||lll|||||||||||||||||||Tllltlllll||ll||||||||||||||||||||||||||f||||||||||IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII he.» Suhi smeh a hii je šel do ko- v;Je 'Ni na tem smeš- CT-. He, he, he. Ni-h jn K°Za se mi je najeda v, z°na me je sprele- hrbtu. ***** 'Vi fotografirali aša slika t?'°Va?* je že gotova.* H £!jte!* Odprl je pre-Wgnil iz njega fo- *a r; neznanega ' ni bil člo-prav in mi jo po- df^hen! % ms** ni moja fo- iy ■ sem ugovarjal. Jbt.,!0 *ni ni podobna.* k‘ rt* reči, da ji 1 f OOBNI, ali ne? Hajci’ he. No, to bomo i Uredili. Sedite, pro- sm, me Je na st°i v e> ki mu je očit-m Za atelje in lo-1 'Sn ' Nato je prižgal b avftoiiln Sa nameril TU. v oči. Zamižal A' očj Sem P°novno od' /Sfj! Sem zagledal fo- ''li ioto!eni r°ki je dr-|l& Mafijo, v drugi ' s»tntlanieravate stori-^toičit f koma izdavil. Napravil vas bnbga.* f k : Je hii tako vzne-\ ^ razdražen, da se i ^ ip >uS°varjati. Pri-2a hrado in mi KOD VSE NISO NASELJENI JUGOSLOVANSKI IZSELJENCI Obisk pri dalmatinskih pionirjih v Antofagasti, na pacifiški obali Dalmatinci med ustanovitelji mesta - Jugoslovanski spomenik - darilo - Najimpo-zantnejša zgradba - stadion - Ugled njihove šole - Zgodba o Hijeronimu Jankoviču s- i* >•» ” Ir. 'a «Zda Je zadovoljno j je že mno- Je potegnil nož. s prstom je °- Bilo je ostro Dalmacija in Hrvatsko Primorje sta bila vedno preveč siromašna, da bi mogla svojim prebivalcem dati dovolj kruha. Industrije nekoč tako rekoč ni bilo. Ono malo obdelovalne zemlje pa ni niti od daleč zadoščalo. Dalmatinec je bil zato vezan na morje. Deloma se jč ukvarjal z ribištvom, deloma pa kot pomorščak. Nihče še • ni oporekal Dalmatincem njihove mornariške tradicije in slave. Toda vprav ta njihova značilnost, vprav to morje, je bila najprimernejša pot za njiho-vb ekspanzijo V . svet. Kje ne najdeipo na svetu Dalmatinca, kje se ni uveljavil? Največ se je Dalmatincev za gotovo napotilo preko A-tlantika in menda je ni države na obeh am°r;ških celinah, kjer bi ne b-lr kaka njihova kolonija. Ena teh je tudi v Antofagasti. Antofagasta ni neko veliko mesto, ki bi bilo splošno znano. In vendar gre za eno najboljših luk in pristaniščnih mest Cila. Ker pa je Antofagasta na drugi obali južnoameriške celine, na Pacifiku in ker gre za mesto, ki je komaj prebilo bariero 100 tisoč prebivalcev, je nam v Evropi bolj malo znano. Toda lega tega mesta z večno jasnim nebom in, ki ga obdajajo visoke in gole gore, kot obdajajo dalmatinska mesta skal- nate gore Velebita in drugih ska kolonija iz Antofagaste bujajo tu svoje spomine na čilskemu ljudstvu v spomin «staro domovino* in na leta, ob stoletnici 1810—1910». ko so v Antofagasti kot pio- gora, je privabila mnogo Dalmatincev in je tesno povezana s podjetnostjo dalmatinskih in jugoslovanskih izseljencev. Zgodovina tega mesta pravi, da so pri ustanavljanju mesta botrovali vprav Dalmatinci. Mesto je nastalo pred približno 80 leti na ruševinah prejšnjega manjšega naselja, v katerem so prav tako prej živeli Dalmatinci. Bilo je to v dobi velike vojne med Čilom na eni strani in Perujem ter Bolivijo na drugi strani. Sem je skupina Dalmatincev prišla iz severnega mesteta; (tila Tquiq,ue, kjer so., se u-. livar j ali s svpjim tipičnim poklicem — morjem. Sicer pa je vsa, zgodovina znanih čilskih nahajiališč : solitra (gnojilo čilski soliter) povezana z Dalmatinci in Hrvati iz Hrvat-skega Primorja, skratka z jugoslovansko kolonijo v Antofagasti. Ce je torej Antofagasta nekak sinonim čilskega solitra, je tretji pojem, ki je s tema dvema povezan — dalmatinski doseljenec. Od te značilnosti je, seveda, danes ostalo bolj malo, le nekaj lepih spomenikov v Antofagasti in dobro znana kolonija starih Dalmatincev, ki jih je še vedno okoli 300 in ki se čez dan najraje zbirajo v mestnem parku poleg paviljona za koncerte, na katerem stoji napis: ((Jugoslovan- * rtek, 20. oktobra 1001 T T-* hiranja j ' ll4’ šopek s.ovenskih vrti ijak; 12.30: SVNtL nekai; 13;30: Pa- !^!-£rIoV7 00: Iara an' Pacchiori; 17.25: „ Po lahki glasbi: književnost in *Vai ' *k.30v hiimnnn. V15' u ha Schumann: . 19.0Q; Siri-Jfinko Suhadolc: •«! ' >».30:. KNlaPU?- * ?aiij- t>0r -- ----------- M 5ke h 0 kolesa«; 19.30: S p 30 00: Šport; P trjbhvvu, d rigenti: Leo- Bacih; v odm°-S : <, n b 21-00 uri: Knji-ho k ar in nje-Sm. *! p0 a abirka «Zakopa-22.0o ,aPricertu, prit)!ii-% ^ei,ru',.Vrli Umetnost; na- r'SX Ples. Trst 10.00: r lilll, 'Til 1, box- C> Si'»: stran; 14.20: , » f-ui . ,14'55: Odpela k,aviV. A.l.bum za vlo- mi 15.25: Caterina home«. lir°: U Ivi1. Glasba za ao-^troški koti- v 12.35: Tedenski ‘aSba ranJe politike; lsSiUQe°raf.t>? *e'Jah; 13.40: ^ ' hAw!ilberace; 14.30: oper glasba; 7-00: za do-, kotl-,art iz Verdijeve Ur“l 12.00: Gtas- >s dav,la'Je' ° Popoldne; Vk8 e na. glasba; 15.30: i ltt-.fne; D‘; ii"a; 16.00; Ra- % ; Glasbeni mu- ln zbotil is rv, eevolucionar- Prenos RL; ameriških RL; 22.15: A/ ’ 23 on ’ ^2-35: Pesmi ■ Prenos RL. ^Sfcr Ni'.. 10.30: Muzej program Mbif .‘tal. morjih: glasov, nato nadaljevanje Omnibusa; 11.30: Otvoritev novega sedeža RAI v Milanu; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Babi- čin juke-box; 15.15: Sličice iz Francije; 15.30: Tečaj francoščine; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Program za najmlajše- 16.30: Poje Gionni Do-relli; 16.45: Delež Italije v dru-ki svetovni vojni; 17.20: Glasbeno življenje v Ameriki; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.00: Knjige v izložbi; 18.30: Enotni razred; 19.00; Kmetijska oddaja; 20.00:-Glasbeni album;. 21.00: Puccinijeva ope- ra: «La fanci-ulla del west». II. program 9.00: Jutranje vesti; Revijski program; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Naši pevci; 15.00: Odmevi na .prireditve v sve-tu; 15.40: Miniaturni koncert; 16.00: Pro- gram ob štirih; 17.30: Koncert operne glasbe; 19.00: Filmske novosti- 20.30: Trodejanka W. Somerseta Maughama: «Caroli-na, o l’irragiungibilj»; 22.35. Zanimivosti. III. program 17 00- Mozartove Komorne skladbe; 18.00: Pregled Severnoameriške kulture; 18.30. Na programu R. Vaughan WU-liams; 19.00- Nagon pri živalih- 19 15; Družbeni razredi v Italiji' ' 20.00: Vsakovečerm koncert; 21.30: Škandal ob Pa-namaskem prekopu; 22.:30. Bachove skladbe; 23.15: Prejeli smo; 23.30: Mala pesniška antologija. Slovenija 8 05' Priljubljene popevke; 8.3:5 'Ferdo Juvanec: Mala suita za violo i-n klavir; 8.51. Srebotnjak: Dve skladbi vir; 8.55: Radijska višjo stopnjo; 9.25: slavnih pevcev; 10.10. in tam; 10.40: Pet za kla-šola za Portreti Od tu minut za novo pesmico; 11.00: Plesni, orkester Ervvin Lehn; 11.15: Ruski tečaj za začetnike; 11.30: Joseph Haydn: Simfonija št. 98 v B-duru; 12.05: Orgle in orglice; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Vaški kvintet s pevci; 12.40: Orkester Zacharias; 13.15: Obvestila in zabavna glasba; 13.30: Mariborski Komorni zbor; 13.50: Stojanovič: Kon- cert za violino in orkester; 14:18: Majhni7 ansambli; 14,35: Našj poslušalci' čestitajo; 15.15: Klavir v ritmu; 15.30: Turi--stična oddaja;1 16.00: Martinu: SOrrata za violino. in klavir; 16.30: Altistka Janet Baker; 17.05; Vsak dan Za vas; 18.00: Aktualnosti doma in v svetu; 18.10: Vilko Ukmar: Lepa Vida, baletna glasba; 18.45: Kulturna kronika;. 19.05: Operetni zvoki; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi; 20.45: Orke- ster Alfred Šcholz; 21.00: Literarni večer; 21.40: Dvajset minut pr( Cla-udu Debussyju; 22,15: Iz arhiva jugoslovanske operne glasbe; 23.05: Mladim plesalcem. Ital. televizija 8.30: TV šold; 13.30; TV šola; 16.40: Program za najmlajše; 18.C0: Oddaja za analfabete; 18.30: TV šola; 18.45: Tvoja prihodnost; 19.15- Glasbeni prograni; 20.00: Kmetijska oddaja; 20.30: TV dnevnik, s športnimi vestmi; 21.15: Cam-panile seta; 22.30: Znanost in umetnost; 22.50: Gradovi pod morjem; 23.15; TV d evnik. Jug. televizija 20.001 TV v šoli: Dragutin Tadijanovič in njegovi «Dnevl otroštva«; 18.00: Dobrodošli — vesel spored za otroke; 18.45: Kratki film; 19.00: Cas, ljudje in dogodki; 20.00: TV dnevnik; 20.15; Filmski, pregled; 20.30: Jaz sem Robinzon II. — zabav no-glasbena oddaja; 21.30: S TV po svetu. Ob stoletnici osvoboditve Cila izpod španske nadoblasti so vse tuje kolonije postavile v Antofagasti spomenike. Jugoslovani so postavili že omenjeni paviljon za koncerte, Angleži so sredi parka postavili nekakšno trdnjavo, Spanci kamnitega leva itd. Toda jugoslovansko kolonijo v Antofagasti častno predstavlja tudi neki drug spomenik. Gre za ((Jugoslovanski stadion«, ki je eden naj-Jepših; objektov v Antofagasti. G radiji' 8». ougo*Io«an- skega cementa iti čeprav.*ž«t ni popolnoma dokončan, predstavlja impozantno zgradbo in je pravo kulturno in športno središče tega čilskega mesta. Da bi pa otroci dalmatinskih in drugih jugoslovanskih izseljencev ne pozabili svojega materinskega jezika in porekla, so leta 1916 ustanovili tu šestletno jugoslovansko šolo, ki ima svojo zgradbo v Praški ulici. Ze od samega začetka si je jugoslovanska šola v Antofagasti pridobila velik ugled. Toda leta 1928 je prišel sem za učitelja neki Marko Biskupovič, ki je v naslednjih letih spremenil šolo jugoslovanske kolonije v nekakšno svojo zasebno šolo, v nekakšno svoje zasebno podjetje, kar je ugledu šole hudo škodovalo. Po letu 1930 pa je naseljencem uspelo vrinjenca odsloviti in na njegovo mesto je prišel mlad učitelj Damir Pešutič z Brača, ki je ugled šole ponovno dvignil na prejšnjo raven, tako da jugoslovanska šola ponovno uživa stari sloves in je v mestu ne cenijo le jugoslovanski naseljenci pač pa tudj drugi meščani. Primer, kako se je ta šola uveljavila. V Antofagasti je 20 šestletnih Š01. Za tehnično šolo v Vigni del Mar so lani iz vseh 20 šestletnih šol Antofagaste sprejeli le pet dijakov. In vseh teh pet dijakov je prišlo iz jugoslovanske šole. V središču Antofagaste je lepa trinadstropna palača: ((Jugoslovansko pripomočno društvo osnovano 1894. godine« (jugoslovansko nodporno društvo, osnovano 1894. leta). Iz te palače stalno odmevajo zvoki dalmatinskih in jugoslovanskih pesmi. Te zyoke posluša čez dan mladina, otroci jugoslovanskih naseljencev. Je to, namreč, tudi kulturni dom jugoslovanskih izseljencev in ima krasno opremljene salone in izbrano biblioteko, ki jo Dalmatinci radi pokažejo‘vsakomur, ki ga pot zanese tod mimo. Antofagasta je bila od vedno nekakšno kulturno in politično središče jugoslovanskih inseljencev na pacifiški obali južnoameriške celine. Tu so od časa do časa izhajali tudi časopisi, . Pomeni, da literati ■ ne bi bili posveče-. na kasta. Tudi zgodovinarji, državniki in publicisti bi prihajali v poštev. In tako bi Nobelova nagrada kljub vsemu ohranila svojo privlačnost, ker bi jmela široko polje za presenečanje in izigravanje vseh prognoz. Z negirai\jem teženj svojih predhodnikov so švedski a-kademiki uveljavili svoje težnje, toda ntt isti način. Oni ne beže od nepopolnosti in prav ^ravnajo pri tem, saj so samo sodobniki, ki-ocenjujejo sodobnike. In v .tem je tudi stvar. Prelistavajoč letopise Nobelovcev pomilujemo naivnost onih, ki so odločali o nagradah. Vendar nimamo te pravice, kajti oni so dajali točne ocene. Niso rekli,, da so Cehov, Valerij, .Ibsen, Proust alj Joyce slabi piscit enostavno niso bili obdarjeni. z občutkom, da bi našli v njih vrednote, katere je odkrila šele naslednja generacija. Toda ena sprememba vendarle je. Stvari se .gledajo globlje in današnji ocenjevalci vodijo računa vsaj še o dveh generacijah, ki pridejo za njimi.' Zaradi tega se zde zanesljivejši, a v bistvu so manj neutemeljeni, j Stvari so se zares spfeme-, nile: danes se v literaturi ! r.iučirošodetiroKCtintl ,3?lfb.rl prl-hodnjostjo v. politiki pa ne? Pišejo* da je Iva Andrič ....................... Kratko pristriženi lasje rahla trajna ondulacija Veliko vlogo igrajo tudi barvne variante. Italijanski uspeh - pričeska o . risb * 34> tržaških: umetni-kov:. Devetta, ' Russian, Spacal im. Zauini Se. je udeležvejejo izven 1 nagradnega nate• čaja. Prvo nagrado 50 tisoč lir sp. podelili Guacciju- za ujedanko treh • Zena. , Drugo nagvado- je dobil Cognp, treU. jo .pa .Coloni, ki podaja tu grafičen prenos svoje najno-vejše likovne usmeritve. Tudi Sirc?lly, Rizzardijeva, Mo-netti, Danep in Grassi so očitni po slikarskem slogu, ki je lasten njihovim slikam. Žirija pohvalno omenja še Černigoja za grafiko polno tankočutno prepletajočih se o Ji lik/ Sormanija za ujedgn-ko predmestnih hiš, pa še fortiftija, Danea Manettija, Antonija in CTVersjclo, za njegov domislek kofobara-stih oŽganh/ platna. Od Slovencev ,sb poleg ze omenjenih prisotni še mladi Palčič, H,lavaty z uspelo perorisbo K^raševk in Černe s portretom v oglju. Cudi nas pa, dat ni prisoten tudi Lukežic, ki zadnje čase tako odlično uspeva v risbi. Četudi so se mnoeji udeleženci prilagodili modernistično naprednemu naslovu razstavišča, kot na primer Antoni, Grassi,' Pic-cirtinir, Sponžd/^Duten in nekoliko še Eastiahutto, ie pa vendar žirija z'izbiro Gunč-cija pokazala, da. ume cenit ti njegovo dolgoletno iskanje novih stranpoti figuralnem slikarstvu. Zjvesfa tradicio-nal\iei(mu gledanju okolja sta ostala le Lucqs z ujedanko ozadja• občinska palače in Pagon, .dopipi je Rossinjanov prizor ii, kavarne že,... bolj postirupresiov^istjčng obcu,ten. Rigurplnih pozicij se drže Še Lgtta^ -Xlkmar, Zol ter mladi Micalfscp,, Tu so še De Co-meili, Pisani, Prekopova in Zandegigcomova,. Russo, nežni Martini in pa vedno uspe-lj Ponti. Nova za mnoge obiskovalce pa sta Amsticci in Sisto, ki kaže dober smisel zrt obrisno razčlenjevanje, katero se pa pri Reinovi zapleta vsekakor Hble V popdl-no nebogljeno učinkujoče zmaličenje oblik. Nekatera dob/o znana imena udeleženčev pričajo, da si je Saletta alla Loggia pridobila v kratici dobi'Kne g a samega leta sloves resnega razstavišča. - v. . M. B. PREJELI SMO NASA STVARNOST. Časopis za društvena pitanja. Godina XV. 7-—-8. 1961, Beograd. BOREC Glasilo Zveze borcev NOV Slovenije. Izdaja Glavn-i odbor ZB NOV Slovenije. Letnik XIII. Številka 10, Oktober 1961, Ljubljana. Vreme včeraj: najvišja temperatura 16.8, najnižja 9.8, ob 19. u-ri 15.2; zračni tlak 1022.7 pada, veter 4 km jugovzhodnik, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 18.6 stopinje. r € I i e v ii i k Danes, ČETRTEK, 26. oktoMS Demetrij b Sonce vzide ob 6.35 in za^one 17.02 Dolžina dneva 10.27. vzide ob 19.08 in zatone od »• Jutri, PETEK, 27. oktoM* Antonija ^ Po osebnem posredovanju novega vladnega komisarja Podpisan sporazum o odpustih v FeSszegy 15. januarja 1962 bodo odpustili 60 delavcev in ne 135, kot je to zahtevalo podjetje ■ Sporazum bo stopil v veljavo potem ko ga bodo odobrili delavci, ki se bodo danes sestali Včeraj zvečer so na vladnem generalnem komisariatu po posredovanju dr. Mazze sprejeli med sindikalnimi organizacijami delavcev in delodajalcev sporazum glede sindikalnega spora v ladjedelnici Felszegy. Ta sporazum predvideva: 1. Podjetje odpusti 60 delavcev, medtem ko je prvotno zahtevalo odpustitev 135 delavcev. Seznam odpu. fečenih bo sestavilo podjetje. 2. Delavce bodo odpustili 15. januarja 1962, tako da se do tega roka omogoči prostovoljni odhod raznim delavcem. Tisti, ki bodo prostovoljno zapustili podjetje do 15. novembra 1961, bodo prejeli posebno nagrado v znesku 75 tisoč lir poleg odpravnine, ki jo predvideva delovna pogodba. Tisti pa, ki bodo zapustili podjetje do 15. decembra, bodo prejeli po 40.000 lir nagrade. 3. Podjetje se obvezuje, da bo obdržalo v službi vse preostale delavce, dokler ne završijo do sedaj predvidenih del in torej najmanj celotno prihodnje leto. 4. Odpuščeni delavci bodo imeli prednost pri sprejemanju v .službo nove delovne sile, v kolikor bi ladjedelnice potrebovale več delavcev. Poleg tega se je podjetje obvezalo, da bo skrbelo, 'da dobijo odpuščeni delavci drugje zaposlitev. Sporazum, katerega je podpisal tudi dr. Mazza, še ni stopil v veljavo, ker morajo o njem razpravljati in dokončno odločati delavci ladjedelnice Felszegy na skupščini, ki bo danes. Nove pobude v industrijskem pristanišču Pred dnevi smo poročali o postopku, da dobi žaveljsko industrijsko pristanišče novo zemljišče na izvencarinskem področju. To ustanova utemeljuje, ker obstaja dokaj veliko zanimanje za gradnjo podjetij na tem izvencarinskem področju. Sedaj na tem področju obratuje samo tovarna «Buton», ki proizvaja likerje. Pripravljalna dela pa je že opravilo podjetje «Pettinatura di Trieste — export», ki bo potrebovalo 38.000 kvadratnih metrov prostora, «Unicarta» pa namerava v kratkem pričeti z gradnjo obsežnejšega podjetja. driatica« in »Stabilimenti mec-canici iriestini«. Zakon o slov. šoli v Uradnem vestniku vladnega komisariata Uradni list vladnega generalnega komisariata št. 30 iz 21. oktobra, ki ga je podpisal še dr. Giovanni Palamara, med drugim navaja zakon št. 1012 od 19. julija 1961, ki je bil objavljen v Uradnem listu italijanske republike št. 252 od 9. oktobra glede uzakonitve slovenskih šol na Gori škem in na Tržaškem, ki ime na ta način zdaj veljavo tudi na našem področju. Po sklepu občinskega odbora Družinski davek bo plačevalo 6000 družin manj kot doslej l.uvek bo plačevalo še okrog 33.000 družin, 70.000 pa jih bo oproščenih Občinski odbor bo predlagal občinskemu svetu, naj odobri sklep, da se poveča minimalna vsota za preživljanje, ki se odbije od dohodkov za določanje družinskega davka, od sedanjih 300.000 na 350.000 lir, kot je že dolgo zahtevala leva opozicija. Gre za stalni odbitek pri obdavčljivih dohodkih: čim višji je ta odbitek, tem nižji je potem davek. Leta 1954, ko so prvič uvedli družinski davek v naši občini, so določili, da se od obdavčljive vsote odbije 225.000 lir, leta 1957 so zvišali ta odbitek na 300.000 lir, sedaj pa ga bodo zvišali (nobenega dvoma namreč ni, da bo občinski svet ta predlog odobril) na 350.000 lir. Ta sklep je vsekakor pozitiven in ga je treba Dozdraviti, saj kaže, da niso bile vztrajne zahteve opozicije zaman. Računajo, da bodo na podlagi tega sklepa črtali okrog 6.000 davkoplačevalcev iz seznama družinskega davka, zaradi česar bo imela občina okrog 100 milijonov manj dohodka. Tako bo ostalo v tržaški občini še kakih 33.000 družin, ki bodo plačevale družinski davek, medtem ko bo 70 tisoč družin oproščenih tega davka Pred kratkim je že občinski odbor sklenil, da se tudi obrtnikom in kmetovalcem prizna ugodnost, ki jo uživajo uslužbenci v podrejenem delovnem razmerju, to je uradniki in delavci. Tem se namreč čisti obdavčljivi dohodek skrči na polovico, ker ga pač morajo prijaviti do zadnje lire. S to ugodnostjo bodo obrtniki in kmetovalci prihranili okrog 55 milijonov lir, občina pa bo seveda toliko zgubila. Po drugi strani pa bo nadomestila to vsoto s tem, da bo bolj pazila na utaje pri prijavi dohodkov bogatih družin. Vsaj tako obljubljajo. iiiiiiiiiitiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Razprava o resoluciji PSI o cenah v menzah Odbornik za knjigovodstvo trdi da so morali zvišati ceno obedov Na ostalem področju industrijskega pristanišča pa se pripravlja dodelitev zemljišč za gradnjo dveh obsežnejših podjetij in to: «Cartiera A- Izlet Zveze na zborovanje Zveza partizanov na Tržaškem je sprejela vabilo, ki sta ga ji poslali pokrajinski tajništvi ANPI in ANPPIA iz Vidma ter organizira izlet svojih članov na veliko zborovanje odporniškega gibanja, ki bo v Vidmu 27., 28. in 29. t. m. Izlet bo v nedeljo, 29. oktobra Za informacije in prijave naj se zainteresirali,, obrnejo na sedež v Ul. Montecchi 6-III. ; lllllf lllllllll lllll tl III mill»IIItllllllltllll«llll»»IIIIIIlI*ll»ltl*t,,,,,l,*lll*ll,*,,,,,ill,l,l,l,,,,,,ll,,,,,l,,B Na posredovanje tržaškega in goriškega župana Letalska zveza Rim-Gorica ostane za sedaj nespremenjena Dr. Franzil se bo danes v Rimu raz-govarjal o avto cesti Trst-Benetke Zupan dr. Franzil je v Ri; mu, kjer se je včeraj skupaj z goriškim županom dr. Po-terziom in predsednikom konzorcija za julijsko letališče inž. Bartolijem razgovarjal s podtajnikom ministrstva za o-brambo Bovettijem glede letalskih zvez med Trstom in Rimom oziroma med goriškim letališčem in Benetkami. V novembru so namreč nameravali spremeniti vožni red letala med Benetkami in goriškim letališčem. Letalo, ki potuje iz Gorice v Benetke, ima namreč v Benetkah zvezo z letalom, ki potuje pd tam v Rim. Prav tako ima zvezo tudi v povratni vožnji. Če pa bi omenjeni vozni red spremenili, ne bi imelo letalo več zveze v Benetkah, ker ne more namreč ponoči pristajati na goriškem letališču zaradi pomanjkljivih naprav. Kdor bi torej potoval z letališča pri Gorici v Rim, se ne bi mogel isti dan vrniti z le- r-----------------> PRIMORSKI DNEVNIK talom iz Rima oziroma Benetk v Gorico in od tam v Trst. Spričo tega so se seveda iz Trsta in Gorice pritožili in podtajnik ministrstva za letalstvo je povabil v Rim omenjena župana. Na včerajšnjih razgovorih v Rimu so se sporazumeli, da bodo odložili spremembo voznega reda, dokler ne najdejo primerne rešitve za to vprašanje. Zupan dr. Franzil je ostal še dalje v Rimu, kjer se bo danes razgovarjal glede avtomobilske ceste Trst-Benetke. Kot je znano, so se dela za to avtomobilsko cesto ustavila pri Moščenicah (Lisertu) zaradi raznih birokratskih o-vir pa menda tudi zato, ker ni na razpolago cvenka. Z dr. Franzilom je v Rimu tudi predsednik družbe «Autovie Venete«, ki bo cesto gradila. Morda se bo iz današnjega sestanka le kaj izcimilo? Ceno za vsak obrok so zvišali v občinskih menzah za 50 lir, kar je hudo prizadelo zlasti upokojence - Občina pravi, da je postalo poslovanje menz letos pasivno UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II, — Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Tel. št. 37-338 NAROČNINA Mesečna 650 lir — Vnapiej: četrtletna 1800 lir, polletna 3500 Ur, celoletna 6400 lir — FLRJ: v t-dnu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din — Poštni tekoči račun: Založništvo trža. škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-982. tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgov, skl 80, finančno-upravnt 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 3j lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT, Trst na vprašanja poslanca Vidalija Minister za delo Sullo, podtajnik notranjih zadev Scal-faro in podtajnik ministrskega predsedstva so dali odgovore na nekatera vprašanja poslanca KPI Vidalija. Med drugim je podtajnik Scalfaro odgovoril, da ni vlad. ni generalni komisar prepovedal petja pesmi «Zrtvam» v Bazovici. Tržaška kvestura je dovolila 22. septembra Zvezi demokratičnih žena zborovanje, ni pa dovolila sprevoda, ker so žene izbrale najbolj prometne ulice in uro, ko je bil promet največji. V Trstu bodo lahko volili senatorje, ko bo parlament odobril zakonski načrt, ki vsebuje norme za izvolitev senatorjev. Ta načrt je predložila vlada senatu 25. novembra 1959 in ga še vedno proučuje stalna senatna komisija. Dva odgovora se tičeta prejemkov uslužbencev bivše ZVU, ki so postali državni u-službenci. Predvsem jim plačujejo sedaj nadurno delo za dejansko opravljene nadure, ter dnevnice, če resnično potujejo zaradi službenih opravkov. Bivša ZVU je namreč tem uslužbencem plačevala nadure in dnevnice povprečno in so bile pravzaprav nekaka doklada za izboljšanje plače V Trstu so tri občinske menze, v katerih lahko ljudje jedo ceneje kot v zasebnih gostinskih obratih, in sicer v Ul. Gambini, na Drevoredu XX. septembra in na Trgu Liberta poleg avtobusne postaje. Proti tem menzam so večkrat protestirali lastniki gostinskih obratov in njihova združenja in vmes je posegla tudj prefektura. V te menze namreč niso hodili le tržaški občani marveč tudi tujci, ter kar po cele skupine turistov. To je pomenilo seveda hudo konkurenco. Spričo tega napada na menze z več strani se je občina nekoliko umaknila. Zvišala je ceno obedov za tujce od 200 na 250 lir ter prepovedala turistom v skupinah vstop v menzo. Po tem u-krepu so se razburkane vode nekoliko pomirile. »dLedosi^oleti, sko je bil občinski svet na počitnicah, pa ,je t, pbpiijski, odbor nenadoma zvišal ceno obedov tudi za domačine od 200 na 250 lir in za tujce še za nadaljnjih 50 lir na 300 lir. To je seveda hudo prizadelo zlasti številne upokojence, ki zahajajo v menzo, ker so ostali doma sami. Spričo nizkih pokojnin pa so sedaj zaradi tega poviška zabredli v hudo stisko. Izraz tej stiski pa so dali sedaj v občinskem svetu socialisti, ki so predložili resolucijo za znižanje cene na prejšnjo raven. Ker se je občinski svet sporazumel, da je ta resolucija nujna, je prišla na vrsto že na zadnji seji. Pri tem nastaja vprašanje, ali je res bilo zvišanje cene tako nujno m ali je sploh-utemeljeno. Ce si hočemo napraviti objektivno sodbo o tem, moramo slišati pač oba zvona in izid diskusije nam bo pokazal, ali ni bilo drugega izhoda kot podražitev obedov. Socialistični svetovalci vprašujejo v svoji resoluciji, zakaj so bile cene zvišane, kdo je to odločil, zakaj so sprejeli sklep o zvišanju za časa počitnic občinskega sveta in tik pred imenovanjem upravnega sveta občinske potrošne ustanove ENCO, v katero so z občinskim sklepom menze uvrstili. Končno, zakaj ni župan o vsem tem nič spregovoril, ko je /. vrsto sporočil pričel jesensko zasedanje občinskega sveta. Socialisti sodijo, da je ukrep neupravičen bodisi po obliki bodisi tudi vsebinsko, saj ni bilo zanj gospodarskih razlogov. Čeprav je težko dobiti točne številke, je znano, da so menze kljub svoji socialni nalogi imele do sedaj aktivno bilanco. Zhano je, kako se je občinska uprava v razpravi o «posebnih u-pravahn otepala vseh zahtev po jasnih podatkih, ki jih niso dali na razpolago niti komisiji, ki se je s tem ukvarjala, ko je šlo za ustanovitev občinske potrošne ustanove. Vsekakor ni bilo v bilanci, ki so jo predložili omenjeni komisiji, tistih 200 milijonov dobička, o katerem je govoril svoj čas župan Bartoli, ko je dejal, da bi lahko s tem prihrankom obnovili gledališče «Rossetti». Ko so septembra 1959 predložili komisiji bilanco posebnih uprav (to je menz), je bila v nji le Dostavka 30 milijonov dohodka. Kam se je razblinilo ostalih 170 milijonov. Kasneje je odbornik za knjigovodstvo pojasnil, da ni šlo za pravi dohodek. ker so menze dolgovale 168 milijonov občini za o-sebje, ki jim ga ie «posodi-la». Menze so plačale od te vsote 146 mlijonov iz svojega sklada, ali bol.ie povedano, ta denar je izterial od njih tedanji prefekturni komisar Mattuci. Vsekakor je očitno, da so bile menze aktivne, saj so lah ko v samih 10 letih svojega obstoja iz lastnih skladov sezidale poslooje za menzo na Trgu Liberta ter imele še 200 milijonov čistega dohodka. Iz tega se lahko sklPDa. da n'so napotile unravnikov do zvišanja cen gospodarske težko- če in da je vzrok za to le v tem, da So združenja lastnikov javnih obratov in trgovcev na drobno zahtevala, da se mora vsaj preprečiti konkurenca menz. Zaradi tega je občinski odbor že jeseni 1959 določil, da se ukinejo razni priboljški pri jedi z dodatnim plačilom, nato pa zvišal ceno za tujce in prepovedal vstop turistom v skupinah. Neki visoki prefekturni funkcionar pa je dejal, naj bi prevzela menze ECA samo za njene oskrbovance. Resolucija se končuje z zahtevo, naj se v menzah na Trgu Liberta in na Drevoredu XX. septembra uvede cena, ki je veljala pred 9. avgustom, to je 200 lir za obed. Na resolucijo je odgovoril odbornik za knjigovodstvo dr. Rocco in dejal, da ni bilo drugega izhoda, ker je postala bilanca menz poleti pasivna. Se leta 1958 je bilo 3.739.000 lir pribitka, leta 1959 samo 533.000 lir, lani pa že 2.403.000 lir primanjkljaja, to je 1 odstotek skupnega izkupička. V začetku leta 1960 so imele menze še 9.112.000 aktive od dohodkov iz prejšnjih let in s tem denarjem so krili zgubo leta 1960, tako da je ostalo še okrog 6,5 milijona lir aktive. Toda letos je izguba naraščala in je 25. julija znašala kar 8.378.000 lir, primanjkljaj pa po odbitju preostalega aktivnega sklada iz prejšnjih let 1.669.000 lir. Spričo tega ni bilo druge poti, kot ta, da se zviša cena, ker občina ne more in ne sme kriti primanjkljaja. Zakaj je po odbornikovih besedah prišlo do tega? Predvsem zaradi stalnega krčenja števila obedov. Se leta 1956 so pojedli gostje menz skupno 4.800.000 obrokov, leto kasneje 2.900.000, zatem 1.800X00, leta 1959 samo 1 milijon 400 tisoč, lani pa samo še 1 milijon in 10o tisoč obrokov. Ce pojde tako naprej, bodo pojedli letos samo še 900 tisoč obrokov. To je pač nujno privedlo do pasive, ker niso režijski stroški ostali le enaki, marveč so se celo povečali. To nomeni, da se je število obrokov v petih letih znižalo kar za 76 odstotkov. Res ima menza tudj svoje poslooje in notranje naprave, toda teh ne more Drodati, da bi krila primanjkljaj. Zaradi tega je bilo nujno zvišati ceno. Ostajala je še druga pot, to je, da bi odpustili del osebja, ki ga je odveč. Občinski odbor pa ni hotel storiti , tega. Le januarja 1960 se je na podlagi razpisa o prostovoljni odpovedi siužbi znižalo število usluž- bencev za 11, ki so jim dali skupno 4,5 milijona odpravnine. Kar se izdatkov za živila in njih pripravljanja tiče, so znašali 1956. leta 88 lir in pol za obrok, lani pa 95,66 li- re, kar pravzaprav ni dosti. splošni izdatki, to je izdatki za osebje, ki so znašali leta 1956 za vsak obrok hrane 30 lir, lani pa kar 67 lir, to je 120 odstotkov več. Ker so se torej izdatki za osebje zvišali in število pripravljenih obrokov močno znižalo, ni bilo po mnenju odbornika druge izbire, kot zvišati ceno. Dr. Rocco je še dodal, da so kljub temu tržaške občinske menze še najbolj poceni, čeprav u-porabljajo za kuho samo živila najboljše vrste. Poleg tega pa stanejo obedi v menzi v Ul. Gambini 200 lir, oziro- Seja miljskega občinskega sveta Soglasna odobritev resolucije prišli vsem atomskim poskusom Po krajši razpravi so se svetovalci vseh skupin sporazumeli za enotno resolucijo ■ Odobritev posojila občinskemu podjetju ACNA Občinski svet v Miljah je na | ska svetovalka Postogna, ki je svoji sinočnji seji soglasno o-dobril naslednjo resolucijo, ki jo bodo poslali veleposlaništvu SZ in ZDA v Rimu ter italijanski vladi. «Glede na večkratne atomske eksplozije v zraku, ki so bile te dni v Sovjetski zvezi, in podzemeljske eksplozije v ZDA ter spričo vedno večje zaskrbljenosti prebivalstva zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja . oboroževalna tekma, ki ogroža mir, miljski občinski svet. kot glasnik čustev in želja prebivalstva po miru, zahteva, naj se odpravijo vsi atomski in termonuklearni poskusi, tako v zraku kot pod zemljo, in naj se začne s splošno in nadzorovano razorožitvijo, kar je edini pogoj za zagotovitev miru vsem narodom na svetu.« V začetku seje so bile na vrstj interpelacije in vprašanja svetovalcev, katerim je odgovarjal podžupan Millo Ga-stone. ki nadomešča obolelega župana. Nato je svetovalec Va-scotto (PSDI) na dolgo govoril o premirju z atomskimi poskusi, o obljubah vodstva SZ, da ne bo ponovila atomskih eksplozij, polemiziral je s komunisti, nato pa predlagal protestno resolucijo proti ponovitvi atomskih poskusov v SZ. Sledil mu je' vodja skupine KPI Santalesa, ki je zavrnil polemične trditve socialdemokratskega svetovalca ter poudaril, da se je komunistična skupina v miljskem občinskem svetu vedno in dosledno zavzemala proti atomskim eksplozijam, proti postavitvi raketnih izstrelišč v Italiji itd Očita] pa je socialdemokratom da niso prej nikdar protestirali proti atomskim poskusom, da se niso udeležili protestnega zborovanja v Perugi in da niso protestirali proti prepovedi pohoda v Rižarno itd. Pripomnil je. da se komunisti vedno borijo za mir in mirno sožitje med narodi ter obsojajo vse atomske poskuse. Nato je v imenu svoje skupine predložil svojo resolcijo. V imenu demokristjanske skupine je spregovoril svetovalec Visintini. ki je poudaril ma druge vrste samo 125 lir. Diskusija na prihodnji seji bo I kakšne posledice imajo atom-pokazala,'koliko ima odbornik ske eksplozije. Za njim je prav. I spregovorila še demokristjan- llllllllllilllllltillllllflllilllllliiillllllillillllltllllillliiillillilllflllillllllillllllliilllllllillllllllllini) V prvih šestih mesecih letos Avstrijski tranzitni promet nižji za 18% tudi predložila protestno resolucijo proti eksplozijam v SZ v imenu svoje skupine. Tudi misovski svetovalec je izrazil, da se strinja z resolucijami, ki sta jih predložili socialdemokrati in demokristjani. Pedsednik je izrazil svoje zadovoljstvo, da so vsi svetovalci proti atomskim poskusom in je predlagal, naj se sestavi enotna resolucija. Svetovalec Vascotto je izjavil, da odstopa od svoje resolucije m da pristane na resolucijo, ki jo je predložila komunistična skupina, toda pod pogojem, da se v začetku resolucije omenijo atomski poskusi v SZ. Santalesa mu je takoj odgovoril, da sprejme ta predlog, če se omenijo tudi poskusi v ZDA. Po kratkem posvetovanju je bila predložena m odobrena gornja resolucija. Na vrsto so prišla razna u-pravna vprašanja in odobritev sklepov občinskega odbora. Tako je občinski svet odobril predlog vodstva občinskega podjetja ACNA za posojilo 27 milijonov lir, s katerimi bodo kupili tri nove avtobuse. Razen tega je občinski svet tudi odobril povišanje prejemkov osebju omenjenega občinskega podjetja, kakor določa nova delovna pogodba. Prihodnja seja bo čez dva tedna. Razpis štipendij peljati v bolnišnico. Priletno žensko so s prognozo okrevanja v desetih dneh sprejeli na II. kirurški oddelek, kajti pri padcu se je pobila po čelu in ranila koleni. Vlaganje prošeni za akademsko leto 1961-62 dporno dru*tvoic,Hp vlača v Trstu ganje prošenj z* leto 1961-62. 'visokošolciblahkOrPfnf^ dolgoročno ics«6: # V mrtvašnico splošne bolnišnice so danes ob 14 uri pripeljali truplo 72 let starega Alberta Mocchina iz Rima, ki je stanoval v hotelu «De la Ville«. Mocchino je umrl v SUII1U- , i« na Prošnje se vlagaj® osj|tl nih tiskovinah, ki J “ e M* dobijo nri odboru D j,fl, tce v Trstu v Ul. »g*, * Naslov sprejema Pr 30. oktobra t. 1. Pri gledališki VERD1 - • « »a sobi št. 215 med 1. in 4. uro j daljuje sprejem ab0P™ ki s* danes kapi. ------- ---- •---------- uaajujc Jiatcjv.- - (ti - danes ponoči, in sicer zaradi j novo gledališko seza‘a' t M1" scagnijevo opero 8 PROSVETNO DRUŠTVO BARKOVLJE USTANOVI BALETNO SOLO ki jo bo vodil baletni učitelj A D R I J A N VILES Baletna šola bo za fante in dekleta od 6. leta dalje V primeru zadostnega števila mladincev in mladink bo ustanovljen tudi tečaj za klasični revijski balet Vpisovanje za Baletno šolo in revijski balet bo v društvenih prostorih v Ul. Cerreto 12 samo še danes 26. t .m. od 17. do 19. ure do 19. ure. Odbor Najbolj sta prizadeti jadranski pristanišči Trst in Reka PREKOMORSKI PROMET AVSTRIJE JANUAR-JUNIJ ■ 1960 1961 odst. Trst 966.431 756.513 - 22% Hamburg 339.793 366.721 + 8% Reka 434.919 325.549 — 25% Bremen 262.481 186.316 — 29 % Nordenham— . 20.754 37.334 + 80 % Brake 68.432 34.857 - 49% Lubek 12.922 23.952 + 85 % Skupaj 2.105.732 1.731.242 - 18% Zvezna avstrijska trgovin- stal na prvem mestu in je ska zbornica je objavila podatke o avstrijskem tranzitnem prometu skozi evropska pristanišča. Ti, podatki se nanašajo na promet prvih šestih mesecev in iz njih izhaja, da se je celotni avstrijski prekomorski promet znižal za 18 odst. v primerjavi s prometom istega razdobja lanskega leta. Iz objavljene tabele je razvidno, da se je promet zlasti znižal v pristaniščih: Trst, Reka, Bremen in Brake. Do tega znižgnja je prišlo v prvi vrsti zaradi znatno nižjega avstrijskega uvoza premoga, žitaric in rud. Vendar pa je treba upoštevati, da se je promet skozi Trst občutno znižal tudi zaradi znižanja avstrijskega izvoza umetnih gnojil, lesa in papirja. Nekaj več umetnih gnojil pa so v istem razdob ju poslali skozi Reko, Hsm. burg in Brake. Iz tabele je tudi razvidno, da se je v prvi vrsti znižal promet, ki zadeva jadranski pristanišči Reko in Trst. To je razumljivo, saj sta ti dve pristanišči prevzemali večino (62,5 odstotka) avstrijskega pristaniškega prometa. Trst Več kot podvojili pa so se pa je kljub temu znižanju o- lllllllllllllliniHlllllllllllllllllllllinillllllllllllinilllllllllHIIIIIIIIUHIIIIttlllllllllllllllllllHIIIIIIII Preveč prometnih nesreč na tržaških ulicah Drevored XX. septembra, Trg Garibaldi in Ul. Carducci so bili danes prizorišče vrste prometnih nesreč. Tako so ob 15.15 sprejeli na nevrološki oddelek splošne bolnišnice 27 let starega Umberta Panisuttija iz Drevoreda D'Annunzio 9. Pa-nisutti je bil s svojim avtom namenjen proti Ul. Carducci, ko se je avto pri križišču z Ul. Foscolo zaradi mehanične o-kvare nenadoma prevrnil. Pa-nisutti se je pri tem poškodoval po glavi, tako da so ga morali prepeljati v bolnišnico, kjer se bo zdravil 10 dni. Uro poprej pa so prepeljali 35 let staro Marijo Velič iz Portoroža, katero so zaradi manjših ran na glavi ter pretresa možganov sprejeli na II. kirurški oddelek s prognozo o' rev sni a v 8 dneh. Prav tako so v bolnišnico pripeljali, a mu le nudili prvo pomoč, 22 let starega Livia Tirela iz Ul. Fortunio 6, ki se bo moral zdraviti zaradi poškodbe na levi nogi 6 dni. Ti-rel je v Ul. Carducci s svojo lambreto povozil žensko, ki je takrat hotela prekoračiti ceslo. Skoraj ob istem času pa so na opazovalni oddelek sprejeli s prognozo okrevanja v 7 dneh 29 let staro Santo Pa-letti iz Ul. Ariosto 2. Paletti- jevi se je kasneje v bolniš- nici pridružil še njen 26 let star^ brat. Oba so v bolniš- nico pripeljali z osebnim avtomobilom. Mladenič je izjavi), da se je vozil s svojim motorjem, na katerem je sedela tudi sestra, po Ul. Carducci, ko se je na križišču z Ul. Cornneo zaletel v avto, ki ga je vozil 24 let stari Bruno Adria iz Ul. F. Severo 158 vedno prevzel 43,6 odstotka celotnega avstrijskega prekomorskega prometa, sledi Hamburg z 21,1 odstotka, Reka z 18,8 odstotka in Bremen z 10,7 odstotka. Bivši člani civilne policije v službi pri OZN? Organizacija združenih narodov namerava sprejeti v svojo varnostno službo člane bivše civilne policije, ki jo je ustanovila bivša ZVU v Trstu. Bivši člani civilne policije so v tej zvezi dobili zadevno okrožnico. Interesenti bodo morali predložiti prošnjo na urade OZN v 2enevi. Kot poroča Ansa, bodo prošnje za sprejem v omenjeno službo lahko predložili bivši člani civilne policije, ki nimajo več kot 40 let in ki dobro poznajo angleščino. Prednost bodo imeli predvsem kandidati, ki so izučeni v telekomunikacijskih strokah in v radiotelegrafiji. Osebe, ki bodo sprejete v službo, bodo zaposlili na sedežu OZN v New Yorku jn bodo sestavljale zaščitne enote za posebne misije OZN v raznih krajih sveta. Neroden padec V Ul. Ginestre se je sinoči okoli 19. ure ponesrečila 47 let stara Ada Legiša vd. Stubelj iz Ul. Valmartinasa 8 Zaradi teme se je na lesenem mostičku preko jarka na cesti, kjer so v teku popravljalna dela, spotaknila in padla. S poškodovano nogo so jo z avtomobilom RK odpeljali v bolnišnico, kjer .so jo s prognozo okrevanja v šestih dneh sprejeli na opazovalni oddelek. Nezgoda na ladji «Livenza» Na opazovalni oddelek splošne bolnišnice so s prognozo okrevanja v šestih dneh sprejeli 40 let starega Enrica Uo-laussicha z Ul. Molin a vento 19. Colaussich se je ponesrečil med delom na ladji «Li- Pokrajinska uprava je razpisala 36 štipendij za univerzitetne študente in dijake, in sicer: 2 štipendiji po 100.000 za univerzitetne študente, 18 štipendij po 30.000 lir za dijake višjih srednjih šol in 16 štipendij po 20.000 lir za dijake nižjih srednjih šoj (srednje šole in strokovne šole). Te štipendije bodo dodelili revnim študentom in dijakom, ki stanujejo s svojo družino v tržaški pokrajini, ki obiskujejo šole v pokrajini, ki nimajo drugih štipendij in ki kažejo sposobnost, nadaljevati učenje na podlagi doseženih redov Štipendije lahko dobe tudi dijaki, ki študirajo izven pokrajine, toda samo če vrste šol, ki jih obiskujejo, ni v pokrajini sami. Seveda morajo njihove družine bivati v pokrajini. Veskakor bodo dve štipendiji za višje srednje šole dodelili dijakom, ki obiskujejo višjo srednjo tehnično-trgovsko šolo in šolo za geometre «L. da Vinci«, državni zavod za umetnostno obrt, znanstveni licej «Oberdan» ali navtično šolo «T. di Savoia». Prošnje za štipendije, napisane na posebnem obrazcu pokrajinske uprave, je treba vložiti pri tajništvu pokrajine do 20. novembra opoldne. Opremiti jih je treba z dokumenti, ki jih predpisuje razglas, izobešen na razglasnih deskah vseh šol ter pokrajinske in občinske palače. KAZNil OISVli.NTII.A OBČNI ZBOR SPDT Redni občni zbor SPDT se bo vršil v petek dne 17. novembra t.l. ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Dne 25. oktobra 1961 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 65-letna Agnese Caterina Silvestri vd Mašini, 57-letni Vittorio Siviz, 89-letna Giu-seppa Vertua vd. Marsilli, 76-letna Maria Ferfoglia vd. Gre-gori, 73-letni Simeone Amatij 68-Ietni Carlo Citino, 63-letna Carla Tančo, 46-letni Carlo Ziaai. Prvi pokrajinski natečaj za izboljšanje kokošereje Upoštevajoč važnost, ki jo je zavzela v naši pokrajini kokošereja, razpisuje tukajšnje Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo s sredstvi, ki Jih j) stavila na razpolago tržaška hranilnica, natečaj za izboljšanje kokošereje tržaške pokrajine. Natečaj, ki ima namen izpodbujati kokošereje, da napravijo nove kokošnjake in izboljšajo vzrejo, razpolaga z vsoto 300.000 lir, ki ie porazdeljena v nagrade od 50.000 (prva) pa do 20.000 lir (četrta). Natečaja se lahko udeležijo vsi kmetovalci—kokošerejci, ki redijo najmanj 20 kokoši jajčaric in ki nameravajo zgraditi primerne kokošnjake ali izboljšati že obstoječe ter mislijo se oprijeti racionalne vzreje perutnine. Prošnje je treba predložiti v roku do 31. de^.mhra letos na Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo Vespist trčil v avtobus na Furlanski cesti Na Furlanski cesti se je sinoči zgodila prometna nesreča, katere žrtev je postal 19 let stari Bruno Stelvi iz Goriške ulice 39. S svojo popolnoma novo vespo se je vozil proti Proseku, toda na ovinku pod svetilnikom ga je preveč zaneslo na levo, tako da je trčil v Sergasov avtobus, ki je privozil z nasprotne strani. Novopečeni vespist je seveda zletel na tla in kmalu potem so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Zaradi ran na levi nogi se bo moral zdra- viti teden dni. - Z lambreto v žensko ko je prečkala cesto 2rtev prometne nesreče je postala tudi 85 let stara Caterina Bruscina vd Benassi iz Ul. Monte S. Gabriele 25 ki je nekaj pred 20. uro hotela prekoračiti Ul. F. Severo Takrat je s svojo lambreto privozil 22 let stari Stelio Grillo iz Ul. della Guardia 44, ki je treščil vanjo in jo venza«, kjer si je poškodoval! podrl na tla, tako da so jo desno koleno. i morali z avtomobilom RK od- i DAROVI IN IMUNIM C V K i} H.M. in A.Z. darujejo 2000 lir za Glasbeno Matico. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIII OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN RO KOKE NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carmel, Trg Garibaldi 5; Benussi, Ul. Cavana 11; Al Ua-leno. Ul. S. Cilino 36; Alta Minerva, Trg. sv. ‘■'rančiška 1; Ra vasini, Trg Liberta 6. VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje. v 3. prevladajoče) pomaranče 47 212 83 limone ............... 83 153 118 kostanj .............. 94 141 94 jabolka 1............. 94 141 106 jabolka II ........... 36 94 71 hruške 1 ...... 141 212 182 hruške II . ; . . . 36 165 141 grozdje ...... I 71 153 94 pesa ................. 50 150 120 zelje ................ 29 70 36 cvetača .............. 53 94 65 ohrovt................ 24 50 29 cikorija.............. 25 40 35 čebula...............i 47 55 52 svež fižol............118 153 141 stročje 165 176 165 koromač .............. 24 59 47 razna solata .... 63 160 120 jajčevci 1 . — 59 — krompir............ 31 51 39 paprika 24 83 36 paradižnik ........... 30 106 83 zelem radič I : 350 500 400 zeleni radič II . : . 60 300 200 zelena ......... . 50 70 60 špinače .............. 70 140 100 Večina blaga se prodaja po prevlad ceni (3. stolpec). bo začela U- noveI^iaslie»' TEATRG NUOVO Sprejemajo se in potrditve starih a za novo dramsko sez0%<|ališ*! maji se dobijo PrI io do ^ blagajni vsak da" „ ..rV^ in od 16.30 do 19-3° ter saži Protti. .arfav:® Cene — Za šest P/e g 200 premiere: sedeži A sedeži B 3.400 lir- f* -edeO vitve sedeži A 3.400 B 2.600 lir. K I N o Nazionale 15.00 nVa Brahms?«. Ingrid ves Montand, Anthonj Prepovedano mladin1- ^ Fenice 15.30 «Don 0 signor naspolu, Ferna no Cervi V*- Excelsior 15.30 uSodo! 0 Vittori® torio Gasmann, Graitacielo 16.00 topovi)). Eastmancoio • pt ry pečk, Anthony 41 v,d Niven. _ __ Arcobaleno 15.15 Peyton Plače«. Ba'’Y2tjim-xe. prepovedano 111 pfi Supercinema 15.30 «B11 lamu«. John Wayne• ,-esiit Alabarda 16.00 «5 w m. " 100 deklet«. Tecltoio gnazzi, Vianello. Aurora 16.30 itTajni ma:* Prepovedano V Cristallo 16.00 «Ruševin Heflin. , itf* Garibaldi 16.30 «Prevec ^ . vesta«. Brigitte Ba ,511 Jourdan Prepovedano „ Capitol 16.30 «Izziv Technicolor. Dirk lene Demongeot. uS| Impero 16.30 «Kdor se izgubljen«. Itaiia 16.00 «Diviz>jaJ. g Ljubezen po narOČ»u Prepovedano mladi® ■ Massimo 16.00 <e% I se P‘Ygvst',V*'4 jonov iz zdr dP, r logov. Naslov nčis oto 1 Tl sv. . č' h 1,1 ^ predvaja danes 26. t. m. z začetkom 0 Triglav film, ki Je prejel I. nagrado v sneman v Jugoslaviji j DOLINA M0 «. (La valle della pace) Igrajo: EVELINE KORBFEILER, TUGO in BORIS KRALJ Glasba Marijana Kozine. Vsebina in scena Iz sodnih dvoran dobri kapljici je Danca dihalo na izlet z motorčkom cigaret - Pri. Obsojena zaradi tihotapstva ameriških zivai sodniki so razpravljali o dveh nenamernih umorih i*tSj'1'il Pr'soten na ' "‘sotno.,,,23^ s° ,m.u . sodili 'vi tazv?a**' *z obtožnice je fen.. “00, da je Malmuso ,v .Trst 20. avgusta lan. ...er z mol •! laiii" * Evidence*. Ko se Jla let. . :t ladin 'n sicer z motor-|l ladia 'P^vide °ašep/S v Pristani- ^Hat i3,.®®®!? je danski * je °biskafistil. Priložnost 'irov l;je V6C gostdn ln '•iatib „• le.Pridno praznil H, da’"3.1" žga?ia- Pri*' i1* Premaimu bilo pijače J1«, lokpu’ s?i . ie zadnie <či10^ale obiskal še po lii-i« * nnoi m _____.___A ' lil v' t5 L na 21. avgust ■»a alfi ■ .i\i *• n. v? °la se je domislil, ytecei .v--.....................................- •ti aliinti i ogei*- Pod vpli- TTl avgust UI- Cavana. tokrat wXodi>°:J če bi na-ek izlet po mestu. kli t„ne. Peš pa tudi na Ja b'i '* tokiraiV3e® motorček, ki in h V nek* stranski '! bkoi „3ilsbi pomorščak se N kak0 'ja k ®eravani izlet. Sto-'^gati- m0j°rju in ga hotel '%'r -0da kdo ve zakaj ni hotel pri' ? 1* DriS3r^akovo vedenje krili e *oalo pozornost ne- 'iodi, ki n »a cesti : & so bili ta- i^i, Tnjls^e' ki s0 bili v pičil. „?a medtem je pokosil j nebal in se je že ? WicisrUgam' vendar so 'Ja ni 1 vseeno izsledili lit. “uDeiini; na m nekdo je po- b !0°tl1P«ljaU na policijo ^|VC ■ seveda zaslišali '» '.»kras« i2i3vil' •J* hotel mot°ria k kratit*1. ,z n.iim napraviti " !* on. rzlet po mestu in da ni ho-temveč talet. po mestu C je rj? Pripeljal na kraj, ?v°r namotor parkiral. Ta 'n... Pa ea ..m Jksledin ga seveda ni rešil SbbSal3. le bila. da so ga tatvine prijavili ®i eak a3nski mornar seve- , sodnTi.-razPrave in tako kalnosti1 včera.i — čeprav '> rS. 7~ °bsodili taa., ‘ " oDsoam na ji 'radarf3 *n 6 00l) lir gl°" htedvia 2 olajšavami, ki Rdeva 23k°- ■ at,.!?zpravi prav tako fc»he . 2ePca oziroma ob-Ji* Ra« zat.°žni klopi. E-hi v Ka k' sedaj sta- P°raunsasu' bi se nam- Nva 2aS°v_arjati zaradi v Niif*. Vendar so tudi !v3 io v °dsotnosti Ron- tCpred časom v Vi- __ '<.1)9 In f »0 b», k -91 v"*/?’ ^rod svojim \ Prišla ®eri ko jeJ?' V-i' V »tal v Trst, kjer je Ato 3«Va.la V Pendice i ’ da ln sicer z na* ii.,l,rart«-,se Poslovi od svo-»i^Skov. s sabo -je . trneS.fglm *udi 80 Pa-. *b 24 krh cigaret, 1Kn , , » .... ... '»ji v'akoIfarca letos PrisPe-'V° ji ' na ‘ržaško ________ 150 l£“ Z3vojčkov za pipo. S 13 dašli''”,UCK 0QPm m Si., 0'garete ter to- po- kovček odprli in S* bak. Ronzanijeva je takrat izjavila, da je tobačne izdelke kupila v trgovini SETAF v Vicenzi, in 'sicer z namenom, da jih razdeli sorodnikom. Toda njen dober namen je ni rešil obtožbe tihotapstva, zaradi česar so jo sodniki včeraj obsodili na 168 tisoč lir globe, pri čemer pa so ji tudi priznali olajšave, ki jih predvideva zakon. Kazensko sodišče je končno še obravnavalo priziv 35 let starega Mariana Porfirija iz Ul. Bazzoni 3, ki ga je sodnik na preturi obsodil na 34 tisoč lir globe zaradi treh prekrškov cestnega zakonika. Obtožnica je namreč trdila, da je 26. maja lani Porfiri privozil s svojim avtomobilom iz predora Sandrinelli v Ul. Silvio Pellico s preveliko br-zino, da je potem nepravilno prehitel drugi avtomobil ter se ni ustavil na poziv mestnega stražnika. Zaradi tega je bil potem obsojen na 10 tisoč lir globe zaradi prevelike br-zine, na 20 tisoč lir globe zaradi nepravilnega prehitevanja ter na 4 tisoč lir globe, ker se ni ustavil. Sodniki kazenskega sodišča so priziv delno sprejeli, saj so ga prvih dveh obtožb oprostili zaradi pomanjkanja dokazov, medtem ko so potrdili globo za tretjo obtožbo. Preds.: Edel. tožilec: Mal-tese, zapisn.: Rachelli, obramba: Bornia, Presti in P. Poil-lucci. * # * Prizivno sodišče pa je včeraj potrdilo razsodbi kazenskega sodišča, ki sta bil’, izrečeni na račun 32 let starega Ivana Grgiča iz Bazovice 176 ter 26 let starega Emilija Špeha iz Sprehajališča sv. Andreja 23. Oba sta bila obtožena nenamernega umora, ker sta s svojimi vozili povzročila smrt dveh žensk. Grgič je 24. decembra 1958. leta v Ul. Fabio Severo podrl na tla s svojim motorjem 75 let staro Gemmo Mervaz vd. Nemaz iz Ul. Valdirivo 8, ki je stopila z desnega pločnika in hotela prekoračiti cestišče. Zaradi poškodb, ki jih je za-dobila pri nesreči, je teden dni kasneje v bolnišnici umrla. Maja 1960. leta pa je bil Grgič zaradi nenamernega u-mora obsojen pogojno na šest mesečev zapora in na povračilo stroškov ter odškodnine. Podoben je primer Emilija Špeha, ki je 27. julija 1958. leta v Drevoredu d’Annunzio podrl na tla 89 let staro Ser-volino Bonetti por. Contentc iz Ul. Luciani 15. Tudi ta ženska je zaradi posledic kakih deset dni kasneje umrl, aprila lani pa je bil Špeh obsojen pogojno na šest mesecev zapora. Kot smo že omenili, je bila kazen obema potrjena. Preds.: Roati. tožilec: San- PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I ""“m - '“liniii m Hlini, imun nun n n n n imuni imun min lil lllllllllllllin ““ milil tal red VLASOV ^7.rE'MlLAN zRIM-BARI »k n °DHodi S fernoan0 • POr’ G h® °Sna . Milan (*) Turin li. K «enetke S1® 0 • Rlm a. Gen6 • Milan ’ V P0?,°nV3 (11) ’ ParlZ h * Cen °gruar° , \ a*tk’gnano • Be- • ^ o hea . Mar-lognn ’ Pestre • Bo-n ■ R‘m R|Hodi I Šh • Tržič T"urin ro • Tržič b R«netk' ^,lan ' ^arsem ' Rlm n VientkeBene,ke ^*n° Tržič Vl" h r' Ban » B°b>gna š t»etke Ancona - Be- V& BanVj'8nar'o b t)et|te Milan - Be S *Cro6 A Por,°- \\ % Cervigna- Venti- b" paru- ; "*>* Benetke Benet ^ 0 |Jan°8ruaro . Tržič h • Milan ■ Be- *tr? Milan . Me- hUr|n m ,Trž,f Sa ,- MHan Ge- VQ°logn.U) • Rim - ^ g'a • Benetke IsNo i . "J,h *•« Vn, 3Zred; > ' 1 °b nede- RG 'n *!!§ ’Trbu 7,06 D Vide.n • Trbiž - Dunaj • Hamburg 9.45 A Videm 12.20 D Videm 12.30 A Videm 13.55 DD Calalzo (*) 14.30 A Videm 16.12 A Videm 17.28 A Videm 19.06 D Videm 19.45 D Videm • Benetke Muenchen 20.28 A Videm 21.32 A Videm PHIHODI 7.05 A Videm 8.U6 A Videm 8.23 D Videm 9.11 A Videm 9.48 D Lunaj • Muenchen-Videm 11.59 A Trbiž Videm 15 08 A Videm 16.56 A Vid n 18.28 DD Trbiž Videm 19.42 A Videm "1.03 A Videm 22.47 A 'Udem 23 10 D Hamburg • Dunaj • Videm 24.00 DD Calalzo ■ Trbiž • Videm (**) 1.07 D Videm .i - . (*) vsak dan od 1. do 31. avgusta, ob sobo ta h od 24 6. do 29. 7., od 2 do 9 9 in od 16 12 do 24 2.; (#*) vsak dan od 1. do 31 avgusta, ob nede liah od 25 6 do 30 7. in od 3. do 10. 9. ter od 17. 12. do 25. 2. 7.22 A 8.28 D 11.57 DD 01’CINKIJUBI.IAJMA -bkol;K Al) ODHODI 019 D Opčine Reka Zagreb • Beograd Opčine Opčine Ljubljana Opčine • Reka • Ljubljana Beo- grad ■ Atene Istanbul Opčine Opčine Opčine Ljubljana grad PRIHODI Beograd • Opčine Opčine Beograd • na Opčine Opčine Istanbul • Beograd 13.41 A 18 00 A 20.00 A 20 20 D Beo 5.30 D Zagreb 7.13 A 9.40 D Ljubija 11.24 A 17 18 A 17.28 UD Atene • Ljublja- 20 06 D 21 48 A na Reka • Opčine Ljubljana • Opčine Opčine Trbiž R — rapido; DD — br zec; D — brzec; A - potniški tonastaso, zapisn.: Parigi, o-bramba: Masucci in P. Sardos, zaseb. stranka: C. Poillucci. Z lambreto v avto Včeraj ob 7.30 so na I. kirurški oddelek splošne bolnišnice sprejeli s prognozo okrevanja v osmih dneh 47 let starega Antona Šajna iz Padrič št. 60. Šajn je v bolnišnici, kamor je prispel z avtom RK, izjavil, da je malo prej v Ul. Giulia trčil s svojo lambreto v Fiat 600, ki je bil prav tako kot on namenjen proti Sv. Ivanu. Pri padcu si je nekoliko poškodoval obraz in levo reko, ter si nekoliko pretresel možgane. Motociklist povozil otroka in ga hudo ranil V Štivanu se je včeraj zjutraj zgodila huda nesreča, katere žrtev je postal 2 leti' stari Vinicio Marchesan iz Sti-vana 134. V bolnišnico so ga pripeljali skupno z njegovo 26-let staro materjo Milvio Costanzo, ki je povedala, da je bila s sinčkom namenjena na trg. Toda ko je stopila s pločnika, je od zadaj privozil neki motociklist in otroka podrl na tla. Motociklist se je ustavil, vendar ga ni vprašala za dokumente. Kasneje pa je videla, da se je otrok precej poškodoval, kar so tudi ugotovili zdravniki. Vinicio ima namreč zlomljeno desno stegnenico, tako da se bo moral zdraviti 40 dni. V petek, soboto in nedeljo v Vidmu Mednarodna manifestacija odporniškega gibanja bo poudarila voljo našega ljudstva po miru Problem deželnih železnic Pri načrtih upoštevati koristi Gorice Predlog za železnico Gorica-Trbiž skozi Soško dolino V petek se bodo sestale vse tuje delegacije • V soboto bosta italijanska in avstrijska delegacija določili skupno stališče do vprašanja Južne Tirolske V nedeljo ob 9. uri povorka po mestu, ob 11. uri pa zborovanje Glede mednarodnega shoda udeležencev odporniškega gibanja in političnih protifašističnih borcev za obrambo miru pred nemškim militarizmom sta organizaciji partizanov ANPI in političnih preganjancev ANPPIA iz Vidma objavili naslednje sporočilo: «Meščani, partizani, politični preganjanci, mladinci, delavci Treh Benečiji 16 let po zaključku druge svetovne vojne, ki jo je povzročil nemški nacizem, je mir na svetu ponovno v nevarnosti zaradi grožnje militarizma in revanšističnega duha nemškega nacionalizma, katerega vidni znaki so tudi dinami-tardni atentati v Južnem Ti-rolu. Po velikih manifestacijah v Turinu in Marzabottu bo v Vidmu, središču furlanske, julijske in beneške zemlje, k' je bila večkrat prizorišče vojn in invazij, velika manifesta- cija, ki bo opozorila na potrebo pomiritve in miru v svetu.« V borbi proti nemškim osvajalcem in domačim fašistom je prebivalstvo Furlanije, Julijske krajine, Veneta in Južnega Tirola imelo v partizanskih vrstah 68.500 borcev, 7.900 padlih, 1.900 invalidov, 57 odlikovancev z zlato medaljo; z zlato medaljo za hrabrost' so odlikovali naslednjih 8 občin in mest: Belluno, Videm, Bassa-no del Grappa, Trst, Treviso, Vittorio Veneto, Gorica, univerza v Padovi. S srebrno in bronasto medaljo pa so odlikovali 6 občin. Mednarodna manifestacija odporniškega gibanja bo trajala tri dni. V petek 27. oktobra se bodo sešle delegacije partizanov 'in protifašistov iz Jugoslavije, Francije, Zahodne Nemčije, Avstrije in Italije. V soboto 28. oktobra bosta italijanska in avstrijska dalega- Utaborili so se v mestnem središču Prihod potujočih zabavišč opozorilo na Andrejev sejem Občinski odbor je ugodno sprejel predlog, naj bi oživili gospodarsko tradicijo sejma, ki je po vojni povsem zamrla Včeraj so se v Gorici pojavili prvi vozovi potujočih zabavišč, ki so nas spomnili na bližino Andrejevega sejma. Prišli so k nam, da bi predvsem mlajše meščane pozabavali še pred pričetkom Andrejevega sejma, od katerega nas loči še cel mesec. Utaborili so se, kakor vedno, v Ul. Rotta za vrtom prefekture in v podaljšku Ul. Roma poleg palače trgovinske zbornice. V najkrajšem času lahko pričakujemo, da bodo postavili svoja zabavišča, ki bodo več kot en mesec vtisnila Gorici pečat razigranega mesta. Prihod potujočih zabavišč nas je ponovno opozoril na staro, toda vedno zanimivo vprašanje, ki smo ga obravnavali v našem listu že pred nekaj leti in o katerem so pred časom poslali nekateri slovenski svetovalci interpelacijo goriškemu županu. Gre namreč zato, da bi se obnovila gospodarska tradicija Andrejevega sejma, ki se je po razmejitvi povsem izmaličila. Vsi meščani, še najbolj trgovski krogi želijo, da bi se zanimanje množic za Andrejev sejem usmerilo na kaj bolj koristnega, predvsem na gospodarsko dejavnost, trgovino in podobno. S tem v zvezi se poudarja, da bi morali ob priliki sejma organizirati v Gorici razstave obrtniških izdelkov in živine ter razstavo blaga, ki bi pritegnilo pozornost kupcev iz obmejnega pasu. Zamisel je v vsakem primeru dobra in bi jo morali tudi izvesti. Tega mnenja je tudi občinski odbor, ki je proučil resolucijo svetovalcev SDZ. Vendar je odbornik Moise, ki je poročal o tej zadevi, mnenja, da so predlog prejeli prepozno, da bi ga uresničili med letošnjim sejmom. Vzeli so ga na znanje in ga sklenili izvesti prihodnje leto. Po podatkih za julij Cene na Goriškem in mezdni spori Na podlagi statističnih podatkov, ki jih ie zbrala trgovinska zbornica v Gorici za mesec julij, so ostale cene življenjskih potrebščin na Goriškem v glavnem iste kot v preteklem juniju. Splošen indeks cen je namreč znašal v juliju 70.53, prejšnji mesec pa 70.54. Po posameznih panogah je bil pokazatelj cen naslednji: prehrana 80.74, oblačila 56.67, elektrika in kurjava 47.68, stanovanje 48.21, razni stroški pa 63.96. Kot vidimo se je v primerjavi z 1938 še najmanj podražjla elektrika in stanovanje. V okviru odloka za poenotenje cen elektrike, se bo v bližnji pirhodnosti dvignila tudi cena elektriki na Goriškem. Pravtako se bo dvignila z novim letom povprečna cena stanovanj v zvezi s periodičnim poviškom blokiranih najemnin, ki veljajo še do konca 1963. Kar se plač tiče so se tudi v poletnih mesecih zelo malo spremenile. Od julija lani do julija letos pa navajajo naslednje poviške: 7 odstotkov v trgovinski stroki, 4.8 odst. v kmetijstvu, 4.1 odst. v industriji, 3.6 odst. pri prevozništvu; to velja za delavske mezde, medtem ko je novišek mesečnih plač za malenkost nižji. Omenimo naj še, da je bilo zaradi mezdnih sporov v preteklem juniju izgubljenih 9 milijonov 580.000 delovnih ur. V prvih šestih mesecih letošnjega leta pa 39.476.000 delovnih ur ali okrog 28.000 ur več kot v istem obdobju prejšnjega leta. «»--------- VESTI IZ KRMINA Umrl je Doro Simčič Pretekli torek je umrl v Krminu upokojeni poštni u-radnik Doro Simčič. Pokojnik, ki je dosegel lepo starost 84 let, ie bil zaveden Slovenec in znana krminska osebnost, ki so jo skoro vsi poznali. Rodom je bil iz bližnje Medane, služboval pa ie v Trstu. Pokopali so ga v torek ob 15. uri na pokopališču v Krminu in k zadnjemu počitku ga je pospremilo lepo število prijateljev in znancev. Pokojnega Dorota, ki je za- pustil samo soprogo gospo Jo-sipino, bodo ohranili krmin-ski rojaki še dolgo v spominu, saj je preživel med njimi dolgo vrsto let svojega pokoja. ——(O)—— Delavec si je zlomil nogo Ponoči ob 3.45 so z rešilmm avtomobilom Zelenega kriza pripeljali v civilno bolnišnico 49-letnega; Francesca Urša iz Ul. Colombo 6 v Gorici. Pridržali, so,-ga na zdravljenju, ker So mu ugotovili zlom leve noge. Uršo je zaposlen v livarni SAFOG, kjer se je ponesrečil na delu. cija določili skupno stališče o vprašanju Južnega Tirola. V nedeljo 29. oktobra bo osrednja manifestacija, ki se bo začela ob 9. uri z mogočno povorko po videmskih cestah. Ob 11. uri pa bo na Trgu XX. septembra zborovanje, na katerem bodo poleg inozemskih delegacij sodelovale tudi množice. ki bodo ta dan prišle v furlansko prestolnico iz vseh krajev naše dežele. Na njej bodo prisotni trije veliki voditelji italijanske rezistence, in sicer Parri, Lombardi in Lon-go. Danes se zaključijo prijave udeležencev iz Gorice in okoliških vasi, ki se bodo odpeljali v Videm z avtobusi. Izvedeli smo, da so doslej napolnili en avtobus udeleženci iz Steverjana, Oslavja in Pev-me, drugega pa Podgorci in Goričani. Izredno veliko oseb se bo v Videm odpeljalo z lastnimi prevoznimi sredstvi, zlasti z avtomobili. Vse tiste, ki se še niso odločili glede odhoda v Videm, opozarjamo, da poverjeniki v Sovodnjah in na Krasu sprejemajo prijave samo še danes. Obenem pozivamo vse slovensko prebivalstvo, naj se v čim večjem številu udeleži te mogočne manifestacije, ki bo po eni strani poudarila voljo tukajšnjega ljudstva po miru in mirnem sožitju med narodi, po drugi strani pa tesne prijateljske vezi, ki družijo borce za mir med tukajšnjimi sosednimi državami. Kakor poroča pokrajinsko tajništvo ANPI iz Vidma, prihaja na pokrajinske odbore ANPI in ANPPIA vsak dan vedno več brzojavk in prijav na mogočno manifestacijo v Vidmu. Tako je župan iz Tricesima dr. Roberto Sbuelz sporočil, da se bo o-sebno udeležil mednarodnega zborovanja uporniških sil. Prav tako so zagotovili svojo udeležbo glavni tajnik FI AP Lamberto Mercuri, podpredsednik mednarodne zveze političnih deportirancev poslanec Francesco Albertini; llliiiilliiiiliiiliiiiliimiimiMiiimiiluiiiimiiiiiiiiiliiimimiuiiiiiiiiHiiiiitiMiiiiiiliiliiliiiiiiiiil V okviru goriske proste cone V septembru smo potrošili nad 820 stotov sladkorja Arrigo Boldrini, Gina Borel-lini, Giovanni Pešce in Roberto Vatteroni, ki so odlikovani z zlato kolajno, senator Alealdo Banfi, sen. Sec-chia, dr. Fausto -Nitti, župan iz Marzabotta, poslanec Davide Lajolo, polkovnik Salva-tore Donno, prof. Foscolo Lombardi, prof. Roberto Ra-mat, odv. Mario Andrei, dva delegata FNDIRP iz Pariza, štirje z Dunaja, štirje iz Frankfurta in veččlanska delegacija iz Jugoslavije. V krminskem okraju 11.046 volivcev Na sedežu trgovinske zbor-1 so bile prisotne na tem se-nice v Milanu so imeli te dpi stanku. sestanek, na katerem so razpravljali o problemu prevozništva v okviru evropske skupnosti. Na sestanku je bil prisoten tudi minister Spata-ro in predsednik transportne komisije pri SET Schaus. Na sestanku je zastopal go-riško pokrajino dr. Simonet-ti, ki je doma iz Krmina. Dr. Simonetti ie v daljši intervenciji obravnaval problem železnic v Julijski krajini. Ker se predvideva vključitev Avstrije in morda tudi Jugoslavije v skupni prometni sistem, bi bilo po njegovem mnenju potrebno proučiti gradnjo železnice Trst-Muen-chen preko Karnije in se posvetovati z Jugoslavijo za u-reditev železniške zveze preko soške doline Trst-Gorica-Tolmin-Predil-Trbiž. Priporočal je tudi, da bi ureditev potniške pontebske železnice izvedli tako, da bi to ne bilo v škodo Gorice in njenega gospodarstva. Intervencija Jr. Simonettija je želela splošno odobravanje. Simonetti je imel ob te; priliki razgovore z ministrom Spatarom in nekaterimi drugimi uglednimi osebnostmi, ki Okrajna volilna komisija je pri svojem zadnjem pregledu naštela, da je v vsem krminskem okraju 11.046 volivcev. Od tega jih je v Krminu 5.667, v Dolenjah 697 in v Stever-janu 611. ............................................................................. Železo mu je zmečkalo prste na nogi Giordano Zidarig, star 39 let stanujoč v Trstu Ulica del-la Guardia 13 dela v livarni SAFOG. Včeraj ob 8.45 mu je z višine 4 metrov padel na desno nogo prišiljen kos železa. Prerezal mu je čevelj in se zaril v prste. Ker je priletel s silo, mu jih je zmečkal. V bolnišnici v Ul. Vittorio Veneto, kamor so ga pripeljali z rešilnim avtomobilom ZK, so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v 20 dneh. Otrok povzročil padec motorista Ker mu je ob 12.30 neki otrok pri gostilni «Ai Fogo-lar» na Majnici nenadoma prečkal cesto, je 28-letni ve-spist Izidoro Tonnetto iz Ronk, Ul. S. Vito 43 tako močno pritisnil na zavore, da je izgubil ravnotežje. Pri padcu si je zlomil desno piščal in se ranil po raznih delih telesa. Za siamskim mačkom je ostal drevesu, še mladenič na Uporna veverica je drago prodala svojo pridobljeno svobodo Po podatkih vestnika trgovinske zbornice smo imeli v preteklem mesecu septembru v Gorici 40.815 koristnikov proste cone za sladkor in v sovodenj ski občini pa 1372. Približno toliko jih je bilo tudi za semensko olje in kavo. Tem potrošnikom je bilo razdeljenih 62.100 kg sladkorja v Gorici in 2150 kg v Sovodnjah, dalje 40.150 litrov semenskega olja v Gorici in 1500 v Sovodnjah in 10.250 odnosno 390 kg kave. Javni lokali so prejeli 9495 kg sladkorja in 5500 kg kave, obrtniška podjetja pa 6160 kg sladkorja. Potrošniki po drugih občinah naše pokrajine sc bili deležni 66.400 kg semenskega olja in 14.670 kg kave. Vsega skupaj pa ie bilo v septembru razdeljenega na Goriškem 82.783 kg sladkorja, 109.806 kg semenskega olja in 31.121 kg surove kave v okviru goriške proste cone. Zanimivi so tudi podatki o koristnikov bencina in nafte proste cone. Tako je bilo v septembru deležnih razdeljevanja tekočih goriv po znižani ceni 3393 mopedov, 3319 lahkih motociklov, 2275 normalnih motociklov in 4613 av- ..... L*., f * i at u u ^ $ s n #f| [#18 9jM tomobilov. K njim moramo prišteti za bencin še 738 vozil za tovorni ali mešani promet, tako da je prejemalo v preteklem septembru bencin proste cone vsega skupaj 14.338 vozil. Nafto pa je prejelo 938 vozil, od tega 694 kamionov, 41 avtobusov in 242 prikolic. Ti podatki nam pokažejo, da število motoriziranih vozil na Goriškem stalno narašča, količina bencina in nafte proste cone pa ostaja ista. Zato bi bilo potrebno tudi ta kontingent povečati, da bi ne prišlo do ponovnega skrčenja obroka, ki že sedaj ne zadostuje, posebno ne delavcem, ki se morajo vsak dan voziti na svoje delovno mesto. Včeraj opoldne se je pripetil na vrtu zgradbe št. 21 na Travniku dokaj nevsakdanji dogodek, ki zasluži, da ga o-pišemo. V tej zgradbi ima svojo trgovino podjetje Bernt, ki prodaja pohištvo. Gospodinja trgovine je tudi lastnica lepe siamske mačke. Žival se navadno kreta Po lokalu, od časa do časa pa se sprehodi tudi po vrtu. V ponedeljek opoldne se ji je zahotelo nekaj plezanja in je splezala na 20 metrov visoko drevo. Žival je zlahka priplezala na vrh. Ko se je naueličala ždeti v zeleni kroni iglavca, se je pričela spu» ščati na zemljo. Ker ji plezanje navzdol tli prijalo, se je ustavila, da bi si nabrala poguma za naslednji poskus. To. li ko časa je odlašala, da se je stemnilo. Nihče ni slišal njenega mijavkanja, ki je trajalo vso noč in ves včerajšnji dopoldan. Sele okoli poldne, ko so mačko začeli pogrešati, so jo opazili uisoko na drevesu, od koder se ni ganila. Lastnica mačke je zato prosila Elmuta Goslarja, starega 15 let, ki je vajenec v njeni trgovini, naj spleza na drevo in reši Hvalico. Goslar se je urno povzpel na drevo, toda še preden je prišel do mačke, so ga pograbili hudi krči v desno nogo, da je moral opustiti sleherno misel na to, da bi mački pomagal. Pa tudi sebi, ni mogel, ker mu je noga povsem odpovedala. Gospodinji ni preostalo dru. gega, kol da je poklicala gasilce, ki so prišli na kraj z dolgo lestvijo in najprej rešili iz nezavidljivega položaja mladeniča, potem pa še mačko. Pri reševanju pa ni šlo vse tako lahko, zakaj mladenič sploh ni bil sposoben hoditi po lestvi. Zato sta mu Udeleženke čipkarskega tečaja v Doberdobu s svojo učiteljico g. Marijo Ongaro Dcberdobska deklica se pod nadzorstvom svoje učiteljice uči, kako se sukanec s klekeini plete okoli igel nad vzorci, na katerih nastaja čipka morala pomagati kar dva gasilca, kt sta ga privezala na vrv in ga spustila na tla. Precej podobe n, toda še bolj razgiban prizor, je privabil gasilce v VI. Pascal i štev. 29, kjer stanuje Miranda Perko. Zenski je včeraj nekaj pred 13. uro vtekla iz kletke udomačena veverica. Stekla je na cesto, kjer se je povzpela na prvo akacijo, ki jo je srečala na poti. Gospodinja je ptekla za njo in jo na vse mogoče načine skušala zvabiti z drevesa, da bi se vrnila v kletko. Toda žival, naveličana ozkega prostora, je 'hotela čitndelj časa uživati s,pqbodq, ,po kateri se ji je očitno na moč zahotelo. Ni ji preostalo drugega, kot da je poklicala gasilce, ki so se morali skoraj tri četrt ure truditi, da so žival ujeli. Najprej je eden izmed gasilcev splezal na 10 m visoko drevo, vendar veverice ni mogel ujeti, ker je odskakovala z veje na vejo. Potem se je vrnil na tla in skupno so drevo tako stresali, da je žival padla na tla. Usi so planili nanjo, da bi jo ujeli, toda gospodinja je bila najhitrejša. To je tudi drago plačala, ker veverica, ki jo naenkrat ni več spoznala, jo je nekajkrat močno ugriznila v roko, da se ji je pocedila kri. Ker so se gasilci zbali, da ji bo utekla, jo je eden prijel in tako doživel isto usodo kot nesrečna gospodinja. Sele v zadnjem hipu si je nekdo slekel sušnjič in vanj zavil pobesnelo živalico. Ko so jo tako spravili v kletko, je morala gospodinja k nekemu zdravniku, da ji je razkužil in obvezal rano, gasilec pa se je zatekel v ambulanto gasilskega doma. Praktičen živinorejski tečaj Pokrajinska uprava v Gorici sporoča, da so ustanovili v San Dona del Piave praktičen tečaj za živinorejce. Tečaj bo trajal pet mesecev, od 1. novembra t. 1. do 31. marca 1962 ter bodo na njem brezplačno vzdrževali obiskovalce. Prošnje za sprejem je treba nasloviti na omenjeno šolo do 31. oktobra, vsa podrobna pojasnila pa lahko dobijo prizadeti na tajništvu pokrajinske uprave v Gorici. Cvetličarne: od 8 do 12.30 in od 15 do 19. Kmetijski pridelki: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Slaščičarne, ki nimajo dovoljenja PS, in tiste, ki so poleg pekarn: od 7.30 do 21.30. Rajonski pokriti trgi in trgi na prostem poslujejo na podlagi urnika, ki ga določa občinska uprava. Mesnice: v ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih: od 7.30 do 12.30; ob sobotah in na dan pred prazniki, ko so zaprte, poslujejo od 7.30 do 12.30 in od 16. do 20. ure. Ob nedeljah so zaprte. Papirnice se lahko skozi vse leto, ko je šolski pouk, odprejo ob 8 namesto ob 8.30. Ob nedeljah in praznikih je v veljav i naslednji urnik: Ob nedeljah bodo odprte v dopoldanskih urah: Pekarne — od 6.30 do 12.30. Mlekarne — od 7. do 12. ure. Cvetličarne od 8. do 13. ure. Slaščičarne — kakor vsf delavnike. Vse ostale trgovine bodo zaprte ves dan. Vse morebitne spremembe bo zveza trgovcev sporočila prizadetim trgovcem po časopisju. SLOV. GLEDALIŠČE IZ TRSTA gostuje v nedeljo 29. t.m. v Prosvetni dvorani Korzo Verdi 13 z igro «Prgišče zemlje» Dve predstavi ob 16. in 20. uri Spisal in režira: JOŽKO LUKES scenograf: JOŽE CESAR glasbena oprema U. VRABEC Prodaja vstopnic od četrtka 26. t. m. dalje na sedežu ZSPD in v kavarni Bratuš Cene: sedeži 400 in 300 lir stojišča 200 lir za odrasle in po 100 lir za dijake fiiiiluiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiimitiiiiiiuiiiiiii OD VČERAJ DO DANES ( K 1 1\ O ) Zimski urnik trgovin S 1. oktobrom je pričel veljati naslednji urnik: Pekarne; od 6.30 do 12.30 in od 16 do 18. Mlekarne: od 7 do 12.30 in od 16 do 19. Trgovine z jestvinami: od 8 do 12.30 -n od 15.30 do 19. Drogerije: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Trgovine z oblačili, industrijskimi izdelki in ostale neimenovane trgovine: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. 2eleznine: od 8.30 do 12.30 in od 15 do 19. Trgovine s sadjem in zelenjavo; od 8 do 12.30 in od 15 do 19. Trgovine s kurivom in gradbenim materialom: od 8 do 12 in od 13 do 17. Avtomobilski nadomestni deli: od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30. Kolesa in nadomestni deli: od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19, v (iOlflCI CORSO. 17.15: ((Streljanje golobov«, J. Charrier in E. Rossi Drago. Italijanski film, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. VERDI. 16.30: «Vrt nasilja«, Burt Lancaster, mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Ameriški film. VITTORIA. 17.00: «Dvoboj v osrčju zemlje«, M. Ciesien-sca in J. Novvak. Poljski črnobeli film. CENTRALE. 16.30: «Povratek» ubijalca«. Ameriški film, G. Madison in L. Mayo. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna URBANI-ALBANESE, Korzo Italia št. 89, tel. 24-43. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 17,2 stopinje ob 12.30, najnižjo 2,6 stopinje ob 6.30. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 85 odstotkov. L r Po izrednem občnem zboru US Trlestlna ima nov odbor Doimo Iviani - častni predsednik Predvčerajšnjim zvečer je bil izredni občni zbor US Triestine, med katerim so potrdili spremembo klubskega pravilnika in tudi izvolili nov odbor. Novi odbor Triestine bo sestavljen iz 23 svetovalcev, ki so jih izvolili predvčerajšnjim. Poleg tega bodo • kooptirali v odbor še šest sve- tovalcev. Za častnega predsednika so izvolili čez 80 let starega Doima Ivianija. Novoizvoljeni odbor, iz katerega bodo izbrali predsednika, tajnika in druge funkcionarje, sestavljajo Anteo Alla-zetta, Ernesto Audoly, dr. Renzo Bassani, dr. Leo Brun-ner, inž. Aurelio Brussi, inž. Baldo Crismani, dr. Antonio de Giacomi, inž. Valentino della Zonca, odv. dr. Piero dom zabeležila še kar jasno zmago. Domačini so odpravili goste, ki so prišli na igrišče z WM sistemom, s 3:1 (1:0), kar jim bo pripomoglo, da bodo lahko nastopili v drugi tekmi na Dunaju z večjim u-panjem na kvalifikacijo v naslednje kolo. Prvi gol je dosegel Milani, drugega pa Jonsson, katerega pa je sodnik razveljavil. V drugem polčasu so bili domačini še dvakrat uspešni, medtem ko se je gostom posrečilo samo enkrat presenetiti _ , ’. p. budnega Albertosija. Povrat- Ferraro, dr. Ange o "na tekma bo 22 novembra na sta, inž. Giuseppe Gambardel- j}unaju la Giorgio Guarnieri, Ezio I-viani, odv. Pier Paolo Poil-lucci, inž. Benato Bostirolla, inž. Silvio Sacco, dr. Bruno Sacerdoti, inž. Paulo Scarpa, inž. Carlo Segre Melzi, inž. Willy Ulcigrai, Giordano Vi-nattieri, dr. Giorgio Zanardi, inž. Marco Zelco. V nadzornem odboru pa so rag. Giovanni Biasutti, rag. Luciano Damiani in rag. Ric-cardo Štolfa. Svetovni nogometni pokal Po zmagi nad Portugalsko Anglija v finalni skupini LONDON, 25. — Z zmago angleške nogometne reprezentance se je zaključil izločilni tunir šeste skupine za kvalifikacijo na svetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Čilu. Enajstorica Anglije, ki je danes premagala 2:0 Portugalsko, si je nabrala s tremi zmagami in enim neodločenim izidom 7 točk, s katerimi se je uvrstila v finalni del tekmovanja. Angležem bi za kvalifikacijo zadostovalo neodločen izid. Anglija je tretja enajstorica evropske skupine, ki se je že uvrstila v finale. Ostali dve sta Madžarska, k; je zmagovalka skupine 3 in Zahodna Nemčija, ki je zasedla prvo mesto v 4. skupini. Današnji tekmi, ki je bila v Wembleyu, je prisostvovalo pibližno 100.000 ljudi. Oba gola so Angleži dosegli v prvem polčasu in sicer v 5’ z desnim krilom Johnom Connolyjem in v 10' s srednjim napadalcem Bayem Pointerjem. Pokrajinsko mladinsko prvenstvo v odbojki V drugem kolu slabši nastop Borovih igralcev Zaradi slabšega količnika Bor na tretjem mestu začasne lestvice 4. slovenski športni teden v Trstu V drugem dnevu tekmovanja v odbojki za mladinsko pokrajinsko prvenstvo Borovo moštvo ni bilo tako uspešno kot v prvem kolu, čeprav je prav tako kot v otvoritvenem dnevu, zabeležilo eno zmago in en poraz. Kot je bilo pričakovati, je Bor premagal drugo moštvo VIS, a to tekmo je zaigral zelo ležerno in tako zgubil mnogo dragocenih točk, kar ga trenutno zaradi poraza z ekipo ONOG stane drugo mesto. Proti ONOG bi lahko Borovi igralci, kljub odsotnosti Drasiča, iztrgali vsaj en niz in si tako znatno izboljšali količnik. Kljub temu, da nasprotniki niso bili zmožni napadalne igre, je bila Borova obramba vse preveč šibka in njena igra zelo nepovezana in Za pokal velesejemskih mest Inter-Koeln 5:3 MILAN, 25. — Tretja odločilna tekma za kvalifikacijo v drugo kolo nogometnega turnirja za pokal velesejemskih mest med domačim In-terjem in gostujočim Koel-nom se je končala s 5:3 (4.1) v prid milanske enajstorice. Inter je že v 2’ prišel do gola s Humbertom, Suarez v 8’, Humberto v 32’ in Mor-bello v 41’ so rezultat še povečali. medtem ko je Regh dosegel v 43’ prvi gol za goste. V drugem polčasu so morali domačini zaradi poškodbe Suareza igrati z desetimi igralci, kar je zaviralo učinkovitost napadalcev. Ti so bili samo enkrat uspešni po zaslugi Morbella, medtem ko sta Regh v 9’ in Riphens v 27’ zmanjšala razliko, a jo nikakor nista mogla nadoknaditi. Inter se je tako uvrstil v nadaljnji del turnirja. Fiorentina-Rapid 3:1 FLORENCA, 25. — Fiorenti-na je danes v prvi tekmi drugega kola za pokal velesejemskih mest z dunajskim Rapi- m,milili, ........................................... Po prvem kolu italijanske prve košarkarske lige Kljub porazu Virtus še ni izgubil upanja V nedeljo gostovanje milanskega Simmenthala v Gorici Že prvo kolo košarkarskega prvenstva j e predvidevalo marsikatero zelo zanimivo srečanje in je obetalo celo vrsto zelo izenačenih tekem, v katerih naj b; imeli glavni favoriti za najboljša mesta precej težak posel. V ospredju zanimanja je bilo predvsem srečanje v Bielli, kjer ima domače moštvo odlične možnosti za uspešen nastop na letošnjem prvenstvu. Partner v tej tekmi je bil lanskoletni prvak Ignis. V tem nastopu so domačini imeli smolo, ker so se morali odreči svojemu najboljšemu branilcu Mačorattiju. Kljub temu so dobro zaigrali tako,_ da se je moralo vareško moštvo pošteno potruditi, da je zlomilo odpor domačinov in slavilo zmago. Čeprav je bilo pričakovati, da bo čakalo bolonjsko Virtus v Pesaru težak posel, ni nihče predvideval zmage domačinov, ki predstavlja prvo presenečenje dneva. Pesaro je zasluženo prišel do obeh točk, ker je med srečanjem pokazal odlično tehniko in je tudi držal vajeti igre v svojih rokah. Bo-lonjčanom v prid je treba priznati, da so morali nastopiti brez Alesanija in Calebotte, zaradi česar ni nič čudnega, če so se morali ukloniti hitri jn tehnično izdelani igri domačinov. Čeprav je Virtus začel letošnje prvenstvo z negativnim rezultatom, ki bo lahko imel še neugodne posledice pri sestavi lestvice, ni mogoče še trditi, da so Bolonjčani odrezani iz boja za prvo mesto. Simmenthal je na domačih tleh z lahkoto premagal, Lazio, ki ni ime] ne moči ne volje, da iti se učinkovito uprl nasprotnikom. Proti tako šibkemu nasprotniku so Milančani lahko poslali na igrišče rezervne igralce, ki so v glavnem zadovoljili. Zelo ostro borbo je obetalo srečanje med petorki Cantuja in padovanske Petrar-ce. Tudi to pot je šlo po tradiciji. Po neodločenem prvem polčasu , je domača- Fonte Le-visisma prešla v vodstvo in ga do končnega žvižga tudi obdržala. Obe ekipi, ki sta v tem prvenstvu zamenjali Triestino in iiiiHiiiiiiinmmmMmiiiHimiimiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiliMmHmiimimmHmmniMiiiimimHiiimiiiHnii Tudi jugoslovanske smučarje čaka pestra sezona Januarja 1962. v Delnicah borbe za pokal «Kurrikala» Jugoslovani na svetovnem prvenstvu v klasičnih in alpskih disciplinah BEOGRAD, 25. — Na skupščini Smučarske zveze Jugoslavije so v nadaljevanju zasedanja sprejeli tudi spored tekmovanj v novi sezoni. Najpomembnejše mednarodno tekmovanje v Jugoslaviji bo boj tekačev članov, članic in mladincev — za tradicionalni pokal Kurikkala. Prizori-iče tega tekmovanja bodo Delnice — 27. in 28. januar- ja 1962. Jugoslovanski smučarji bodo v novi sezoni nastopili na obeh svetovnih prvenstvih v alpskih disciplinah od 10. do 18. februarja v Chamonixu in v klasičnih disciplinah od 18. do 25. februarja v Zakopanem. Razen tega bodo tekmovali tudi na tradicionalnih mednarodnih tekmah —- za pokal Kongsberg (skakalci 27. in 28. januarja v Chamonixu), za pokal Kandahar (alpski tekmovalci od 9. do 11. marca v Sestrieru) in na smučar- skih poletih v Kulmu (od i. do 4. marca). Jugoslovanska državna prvenstva bodo po naslednjem razporedu: klasične discipline v Žab-ljaku v Črni gori od 3. do 11. marca, alpske discipline — za člane in članice v Kranjski gori od 2. do 4. marca, za mladince in mladinke — od 26. do 28. januarja na Pohorju, skoki — 4. februarja 1962 v Črni. V Jugoslaviji bo še več močnih mednarodnih tekem, med katerimi je treba posebej omeniti Bukovniški smuk (25. februarja), tekme v tekih 6. in 7. januarja v Bohinju in na Bledu ter skoke 21. januarja v Ljubljani. Določena sta tudi termina za letošnji Igmanski marš (4. februarja) in Mavrovski memorial (17. in 18. februarja). Giro, t. j. Ursus Vigevano in Goriziana Zoppas, sta gostovali na tujih tleh. Srečanja sta se končala kot je bilo predvideno. V- Livornu se je moral Vigevano, pa čeprav se je v prvem polčasu enakopravno boril, odpovedati obem točkam. Bolj važen je za nas nastop goriške Zoppas. Moštvo sestavljajo v glavnem lanskoletni i-gralci, za katere pa se še ne ve, česa bodo zmožni v letošnji ostrejši konkurenci. Trenutno jih lahko vrednotimo le na podlagi pisanja časopisov, medtem ko si bomo lahko u-stvarili lastno mnenje šele, ko jih bomo videli pri delu. Goričani bj lahko prinesli v nedeljo iz Rima obe točki, predvsem ker niso tekmeci Stelle Azzurre pokazali nič posebnega. Žal moramo trditi isto o goriški petorki. zaradi česar je bila tehnična plat na zelo nizki ravni. V začetku so bili Rimljani bolj uspe Lij in so z lahkoto preigravali nasprotnikovo obrambo. Pohgoma pa je elan domačinov pcustil, kar so izrabili Goričani, ki so bolj po lotnega moštva nadoknadili zaslugi posameznikov kot ce-večji del naskoka. Več niso zmogli, zaradi česar so morali prepustiti obe točki domačim. * * * Na sporedu drugega kola so mnogo bolj izenačene tekme. Tako se bo na primer v Vi-gevanu domača Urus pomerila z rimsko Stella Azzurro. Enakovredna nasprotnika se bosta spoprijela tudi v Padovi, medtem ko ni mogoče predvidevati rezultatov tekem v Rimu in Bologni. V ostalih dveh srečanjih nedeljskega sporeda sta zmagi Ignisa in Simmenthala gotovi kljub temu, da bi znal Livorno nuditi prvakom oster odpor. V drugem kolu bodo naslednje tekme: Ursus - Vigevano Ignis - Livorno Virtus - Biella Petrarca - Pesaro Lazio - Fonte Levissima Goriziana - Simmenthal NOGOMET NOGOMET MADRID, 25. — V tekmi za evropski pokal je Real Madrid premagal Odense 9:0 (5:0). V prvi tekmi je R. Madrid zmagal s 3:0. * * * BREMEN, 25. — Werder— Arhus (Danska) 2:0. Ta tekma je bila v okviru. City. Medtem ko se je prvi osmine finala za pokal pokal- polčas končal brez gola, se je nih prvakov. I drugi zaključil z 1:1. DUNFERLINE, 25. — V povratni tekmi osmine finala za pokal pokalnih prvakov je škotsko moštvo Dunfermline premagalo Vardar iz Skopja 5:0 (3:0). * * • LEICESTER, 25. — V prvi tekmi drugega kola za pokal pokalnih prvakov je madridski Atletico igral neodločeno z domačim moštvom Leicester raztrgana. V odločilnih trenutkih je moštvo celo pokazalo pomanjkanje borbenosti, kar je usodno vplivalo na končni rezultat. Nedeljski spored sta dopolnili še tekmi med ekipami VIS A-ONOG in VIS A-VIS B. VIS A je še enkrat potrdil svojo premoč in ima že sedaj zagotovljen vstop v nadaljnjo fazo tekmovanja. V vrstah VIS B so prav mladi igralci ponovno pokazali svoje prirojene sposobnosti v tej panogi, čeprav je moralo moštvo kloniti v vseh tekmah. Kot prva točka nedeljskega sporeda je bilo srečanje med VIS A in ONOG, V prvem setu je VIS A v polni postavi brez posebnih naporov strl nasprotnikove napade in preigral njegovo o-brambo. V drugem setu pa je bila igra mnogo bolj izenačena in pred koncem so se zeleni morali pošteno potruditi, da so ponovno iztrgali ONOG zmago. V tem setu je ONOG brez dvoma pokazal vse svoje zmožnosti in zaigral na višku svojih moči, njegovi igralci so pokazali vse kar znajo in zrno. rejo, svoje vrline in seveda tudi svoje omejitve. Nato sta prišli na igrišče šestorki Bora in VIS B. Borovci so dobro začeli, a so po 6 točkah naskoka znatno popustili in dovolili mlajšim nasprotnikom, da so nadoknadili skoro vso razliko. Šele ko je VIS dosegel že peto zaporedno točko, so plavi zaigrali bolj zagrizeno in v kratkem zmagali. Ravno tako, če ni bil še bolj abuličen, je bil nastop v drugem setu, v katerem so zeleni nabrali kar 7 točk. Slab nastop v tej prvi tekmi je dajal slutiti vso nevarnost naslednjega srečanja z ONOG. Bor in ONOG sta se drugič pomerila po končani tekmi med VIS A in VIS B, ki se je zaključila v korist prve šestorke. Začetek je bil za Borove barve ugoden: igralci so zaigrali mirno in strumno in polagoma nizali točke v svojo korist. Tudi nasprotniki so se dobro držali in so kljub začetnemu zastanku e-nakovredno odgovarjali. Pri šesti točki je bilo Stanje spet izenačeno in ekipi sta nadaljevali- složno do devete. Nenadoma pa je na. sprotnikom uspelo priti do manjšega naskoka, ki so ga Borovci le delno nadoknadili, nato pa so nasprdtniki iztrgali še dve točki in si izvo-jevali niz. S pridobljenim elanom so nabrali lepo število točk tudi v naslednjem nizu. Borovi igralci so se ojunačili, nadoknadili razliko in sami povedli. Tedaj pa so zgrešili celo vrsto servisov, kar je omogočilo ONOG ponoven po. dvig in mu dalo novo prednost. Še enkrat so se Borovi gralci potrudili in skoraj dohiteli nasprotnike, ko so zaradi napačne postave na igii-šču zgubili točko prav v tre. nutku, ko bi spet prišli do servisa in imeli novo priliko napredka. Še nekaj potez, ki so dale upati, da bo Bor končno le iztrgal niz in nato konec tekme ter zmaga v korist ONOG. Lestvica po drugem dnevu tekmovanja: VIS A 4 4 0 8 0 120 53 ONOG 4 2 2 4 4 102 96 Bor 4 2 2 4 4 93 93 VIS B 4 0 4 0 4 46 120 Rezultati: VIS A-ONOG 2:0 (15:9 in 15:13) Bor-VIS B 2:0 (15:6 in 15:7) VIS A-VIS B 2:0 (15:11 in 15:3) ONOG-Bor 2:0 (15:10 in 15:10) V nedeljo 29. oktobra se bo pokrajinski turnir nadaljeval na igrišču VIS v Ul. Bel- poggio z naslednjim sporedom : ob 14.00: VIS B-ONOG ob 14.30: Bor-VIS A ob 15.00: VIS A-ONOG ob 15.30: VIS B-Bor 4. novembra TV prenos tekme Italija-lzrael RIM, 25. — Evropska nogometna zveza je določila Španca Manuela Asenija za sodnika srečanja Italija - Izrael, ki bo 4. novembra v Turinu. 3fC * * RIM, 25. — Italijanska nogometna zveza javlja, da se je sporazumela z vodstvom RAI -TV glede prenosa celotne nogometne tekme med Italijo in Izraelom. Prenos ne bo mogoče slediti ne v Piemontu ne v conah, ki mejijo na Ligurijo. Urnik tekmovanj 28. oktober — sobota: 29. oktober — nedelja: 30. oktober — ponedeljek: 31. oktober — torek: l. november — sreda: 2. novembra — četrtek: 3. november — petek: 4. november — sobota: SAMO SE DANES sprejemajo v Tržaški knjigarn] prijave tekmovalcev za IV. športni teden 5. november — nedelja: ob 20. odbojka ob 9. planinsko-orientacijski pohod ob 14. med dvema ognjena ob 20.30 streljanje ob 20.30 streljanje (finale) ob 9. namizni tenis za člane, ob 10. za ob 10. motogimkana, ob 11. avtogimkanft ob 14.30 nogomet počitek ob 10. šah ob 15. namizni tenis za člane in mladino* atletika: ob 9. 80 metrov, krogla, daljina, ob 10. višina, disk, ob 11. 60 metrov ženske in mladinci, ob 12. finali tekov, ob 13. tek čez dm in stm. ob 15.30 nogomet (finale) ob 15. namizni tenis (finale) ob 16. odbojka (finale) Po zaključku tekmovanja v odbojki razdelitev nagrad. iiiiiiiiHiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiimMHnmiiiiiimmiimiinmiiimmH Kako bo potekal in kaj bo nudil planinsko - orientacijski pohod Poleg že tradicionalnih panog, ki so bile na sporedu že prejšnja leta, bo imel le. tcšnjj športni teden tudi novost. To bo plsninskc-orien-tacijski pohod. Ta tekmovalna disciplina je najbolj podobna orientacijskemu teku, ki je izredno razširjen zlasti v skandinavskih državah, poznajo pa ga tudj drugod, n. pr. v Jugoslaviji. Planinsko-orientacijski pohod bo tekmovanje s ciljem nekje izven mesta. Tekmovalci bodo izvedeli za potek proge šele tik pred startom. Vsaka skupina bo debila na startnem mestu listek, na katerem bo opisana pot do prvega kontrolnega mesta, kjer bn dobila navodila za nadaljnji dei poti. Med potjo bo morala vsaka skupina — kot je znano je sestavljena iz treh članov (tudi mešano moški in ženske) — reševati razne nalcge. Treba bo določiti na primer v kateri smeri neba lež] določena vas, kako visoko je drevo ob cesti, kako daleč je do vrha bližnjega griča in podobno. Tekmovalci med potjo ne bodo smeli teči. Na cilj bodo morali priti v točno vnaprej določenem času, ki bo odgovarjal običajni turistični hoji. Kdor bo prispe] z zamudo ali Pa tudi predčasno, bo dobil kazenske točke. Prav tako bo seveda dobil kazenske točke kdor bo nepravilno reši] dane naloge. Iz vsega, tega je jasno razvidno, da bo tekmovanje primerno z'asM za planince in tabornike. Prav nebenih težav pa n™ bo delalo tudi cst-lim udeležencem. Nastopijo la^ko brez vsake skrbi tudi starejši tekmovalci in žen?ke. Nastop v tem tekmovanju nudi namreč tudi prav prijetno razvedrilo. T. O, Tekmovalna določil* za IV. športni tedeg Od 28. t .m. pa do 5. novembra bo v org‘ SZ Bor zelo pester «Športni teden*- T J(J f se bo v številnih panogah, zaradi čes& . (jt* reditelji smatrali za potrebno, da sestu ^(t movalna določila, ki jih na znanje n objavljamo. 1. Tekmovanje prireja ŠZ Bor s sedežem na ^ $ «Prvi maj«, Vrdelska cesta 5, kjer bodo tudl movanja, razen planinsko - orientacijskega P° 2. Urnik tekmovanj objavlja dnevno časopisje- 3. Tekmovanja se lahko udeleže člani in nečlan) (|t 4. Na prijavni poli so označene discipline a* jjjij MO za moške, ŽE za ženske in ML za mlad' / $-je le oznaka MO lahko nastopijo tudi mladl jjt je le oznaka ŽE lahko nastopijo tudi mla ?upin J m teh oznak ni omejitve. Za vsako teh s ^ v vsaki disciplini ali panogi sestavljena pose . na lestvica. ori&š 5. Mladinci morajo na prijavni poli poleg imena tudi rojstno leto, katero morajo na zahtevo ^ teljev pred tekmovanjem potrditi z veljavni mentom. 6. Rojstna leta za mladince so: med dvema ognJ ali mlajši, atletika 1945 ali mlajši, namizni e ali mlajši. _ l00 lil' 7. Prijavnina znaša: 50 lir za nastop v eni in nastop v dveh ali več panogah. Atletske dlscjP jejo kot ena panoga. V primeru odsotnosti tekmovalca se prijavnina ne povrne. ^ f 8. Vsak prvi in drugouvrščeni v vsaki disciplin' nogi, kjer bo sestavljena končna lestvica, bos ^ jena z diplomo. Kjer se bosta prijavila le tiv valca - posameznika ne bo tekmovanja. _ ki , Poseben prehodni pokal bo prejelo društvo, p0!t tekmovalo z največjim številom tekmovalce, bo prejelo v trajno last društvo, ki bo na Ue nih tednih« imelo največ tekmovalcev med ^jt** jočimi. Poseben prehodni pokal bo prejelo pfc -,-‘Se» mm katerega tekmovalci oziroma moštva bodo c*°5JšpI,r!ilt boljše tehnične rezultate. Društvo, ki bi na te),iii‘f tednih« dvakrat zaporedoma doseglo najboljse rezultate bo prejelo pokal v trajno last. Za tega pokala bo sestavljena posebna lestvica ^ pr' tvih. Točkovanje za to lestvico bo takole: v j i uvrščeni tekmovalec dobi 6 točk, drugi 5, tr Pri moštvih se število točk podvoji. ijs'9 9. V mejah možnosti se bodo vsa tekmovanja 0<^efcji pravilih mednarodnih športnih pravilnikov- ^e0jsU ^ nje v streljanju, šahu, gimkani, namiznem so II'if atletiki je za posameznike. Ostala tekmovanj^ 0fl tvena. Število nastopajočih v igri «med dveorient* ma» je 6 za vsako moštvo, pri planinsko • skem pohodu pa tri. ppft 10. Vsak tekmovalec se mora podvreči določil01”^ v|i teljskega odbora in je dolžan vesti se športno no. V primeru nešportnega obnašanja ali jfl| \ krškov bo prizadeti v 1 stopnji dobil op° (jjn pa bo izključen od vseh tekmovanj »športn V hujših primerih bo takoj izrečena 2. s ’ V XX U J 9X11 pillIJCllIl UU XdlVUJ UlCbCIla «*• Qy 11. Pritožbe sprejema razsodišče prirediteljskeS8 . Vsaka r o, « le 30 minut po zaključku tekmovanja. mora biti pismena s priloženo kavcijo 600 ne vrne v primeru zavrnitve pritožbe. Baz5?.,-v Je. -------------------------------------------- odloč' vori na pritožbo pismeno in njegova končna. 12. Razdelitev nagrad bo 5. 11. 1961 na stadionu približno ob 17.30. 13. Za telesne poškodbe ali drugo škodo, ki # »fi n« valeč utrpel med tekmovanjem prireditelj " y ma nobene odgovornosti. jj itc 14. Prireditelj si pridržuje pravico, da katero določbo spremeni po svoji uvidevnosti „ športno združenj** IVAM CAMKAR j ,,n hlanCM L IV. Izgnanci Prišla je domov, kupila je mesa in je skuhala juho. Sede-li so za mizo, mož in otroci, in so jedli in so bili veseli. Francka je nalila juhe v skledico, odgrnila je zastor in je stopila k postelji, kjer je ležal oče. «Juhe sem vam prinesla, oče!» No, oče se ni ganil, čudno so gledale bele oči izza polodprtih trepalnic in obraz je bil siv, miren. Francko je izpre-letelo, vzkriknila je in juha se je razlila po odeji. Mihov je skočil izza mize, da je prevrnil stol in otroci so se prestrašili... Oče je umrl mirno, kakor da bi bil zaspal, nobenega glasu ni bilo, nobenega zdiha... Ko so ga pokopali, so zapeli pev-ci lepo pesem na grobu. Tudi Mihov je pel, nič velike žalosti ni čutil in sram ga je bilo tega pregrešnega miru. Samo ko je prišel domov in je bila postelja prazna, se mu je srce za trenutek stisnilo, potem pa mu je bilo laže, skoro vesel je bil in ni vedel zakaj. Pokopali so očeta vbogajme, celo šopke so si pogrebci sami kupili in cerkovnik je zvonil zastonj. Tako je bila na klancu navada; mizar sam je bil siromak in dober človek; dajal je vbogajme celo mrličem. «Kaj bomo zdaj?> je vprašala Francka. Mihov se je začudil. «Kaj pa smo doslej ?» Popolnoma se je bil pogreznil v dremajočo, leno pijanost; pijan je bil, tudi če ves dan ni pokusil žganja, in zmerom bolj redke so bile trezne ure. In ob treznih urah se je dremajoča lenoba izpremenila v utrujenost — slonel je s komolci na mizi, težke misli so mu klonile tilnik zmerom niže. Ali dolgo ni mislil — misli so se polagoma izpreminjale v sanje, obraz je bil še zmerom resen in teman, skrbi pa so izginile in samo na čelu so ostavile sled, globoko gubo.... Zima je prihajala, že so bile zjutraj rože na oknih. Nato je mraz malo ponehal in pričel je naletavati sneg. Mati je prišla s hriba dol; odprla je duri in je stopila v sobo, sključena, stara, v veliko ruto zavita. «K tebi sem prišla, ker tebe ni k meni,» je rekla in sedla za mizo. Francka se je začudila, vesela je bila in nerodno ji je bilo obenem. Fanta sta bila v šoli, mala Francka se je igrala na tleh in se je skrila v kot, ko je ugledala tujo žensko. Mihov je sedel za mizo ob oknu, ozrl se je po strani in obšlo ga je upanje, da dobi denarja za žganje. Popravil je bil učitelju zimsko suknjo, toda učitelj ni plačal. Mati je dala denarja in Francka je šla kuhat, Mihov pa se je napravil v žganjarnico.... Dan je minil veselo; mati se je bala dolgega pota, trudna je bila in je ostala čez noč pri Mihovih. Mož se je vrnil pozno, opotekal se je, ko se je slačil, in spal je stoje, še preden je legel na posteljo. Mati in Francka pa nista spali dolgo v noč, razgovarjali sta se in, kolikor bolj je bilo vse temno in tiho, toliko bolj jima je bilo mehko in blago pri srcu in govorili sta, kakor govore ljudje samo ponoči in kadar ni nič zla v njih dušah. Mati je povedala, da Francka nima očeta — komaj je prišla na svet, je šel in ga ni bilo nikoli več, ni se zmenil ne zanjo ne za otroka. V Ljubljani je to bilo, in potem se je mati poročila z dobrim, malo bolehnim človekom, ki je kmalu umrl, par let potem, ko so se preselili v Leševje. Mati je preklinjala njega, ki jo je ostavil samo, preklinjala ga je in ga je ljubila, kakor nikogar drugega na svetu. Ljudje so ji povedali, da se je poročil, in takrat je ugasnila ljubezen — mislila je dolgo časa, kako bi se pritihotapila k njemu in bi ga porezala z nožem po obrazu, zato da bi ga ne marala nobena več.... Sovražila je tudi Francko, otroka, ki je bil ves plah in zbegan, ker nikoli ni poznal ljubezni in ker ni bilo nikogar, ki bi ga kdaj pobožal In senca tega sovraštva se je zgrnila čez vse življenje njeno — zato je bila njena pot tako trnova in bolečine polna; zapisano je bilo ob njenem rojstvu, da bo hodila in da ne pride nikoli. Francka se je stresla, ko je slišala te besede; sama je vedela, da hodi po strašni poti, da koprni in oma- huje in da ne pride nikoli, da nikoli ne bo konca. Zasvetilo se je za trenutek in videla je pred sabo vse svoje življenje, videla je preteklost in prihodnost. Videla je, da teče majhna in slabotna za vozom, ki se ji umika neprestano; ona teče, z okrvavelimi nogami — toda nikoli ne doteče voza.... Ozrla se je po otrocih, ki so spali na tleh, in izpreletel jo je silen strah — skočila bi dol in bi stopila prednje, da bi jih branila, majhne in slabotne, kakor so bili; tam se je bližalo nekaj velikega, črnega — prihodnost. Tako ji je gledalo v lice prekletstvo življenja, križev pot brez konca; prestrašila se je in se je sklonila, toda zgrudila se ni; majhna in slabotna se je branila s trudnimi rokami, noge so omahovale, toda stopale so dalje; ob tej uri je videla jasno veliki križ, toda vzela ga je na rame.... Zaspala je, ko je bilo že proti jutru, in zdramila se je kmalu. Mati se je odpravila peš domov in Francka jo je spremila do vrh klanca. Zmrzovalo je, sneg je bil pokrit s tanko ledeno skorjo, ki je hreščala in se lomila pod nogami. Ko se je poslovila od matere, se je napotila Francka v trg. ?*• šla je h gospe, pri kateri je časih šivala peril0* dv bogata in skopa ženska, ni imela nič dela, dejal3 ^ p $ pride pred prazniki. Francka se ni vrnila naravno® ^ }jf šla je po trgu dalje, po lepi cesti mimo lepih W • s mimo šole, se ji je zazdelo, da sliši sina, ki S°v{’cll, !*%!* glasom. Postala je malo in sladko ji je bilo pri s/,ej(0: j ^ prišla do hiše, kjer je prodajal krojač narejeno ° je po drugi strani ceste in je gledala v tla. Krojac ^ pragu pred zaprtimi vrati; imel je suknjo s k°žu/\ ge j nikom in na glavi črno kožuhovko. Zelo se j® ,e t)i' njegov debeli obraz je bil vesel in zadovoljen, h°s J rdeč od mraza in od vina. '' «Dober dan, Mihovka, kako pa vi?» je zaKHcal ; y «Slabo!» je odgovorila Francka in je hotela da J jp bilo zakrpane sive rute in raztrganih čižmov-«Kaj dela vaš mož?» je vprašal krojač z resni tudi obraz se mu ni več smehljal. *Spi.» 1^7 «Recite mu, da naj pride delat k meni, če ho prašat danes ali jutri. Dela lahko doma in plača-ib ^ f pride prašat!» rt0st' Francka se je začudila, pogledala mu je na: in je videla, da se ni več hudomušno smehljal «Ne vem, če pride, porečem mu.* ravfl* ni Hitela je domov, ali ko je stopila v izbo, se-- so *.. > govoriti. Mihov je sedel za mizo in je bral. i poslednji čas oslabele, motne so bile in rdeče je nosil naočnike in, kadar je tako sedel, skljuC r. j likimi naočniki v črnem okviru, je bil popolh poj* očetu; delala se mu je tudi že pleša, in čelo, v ' kakor da bi bilo z nožem razrezano, je bilo z*l° «Tone!» j) Ozrl se je in ni mu bilo prav, da ga je motila* (Nadaljeva™