Celje - skladišče D-Per III 19/1982 lli!l!!e77"l'i COBISS e Številka 1 — Leto 11 — JANUAR 1982 GLASILO SOZD MERX Socialistično samoupravljanje — temelj in vir novih svoboščin in pravil človeka Temelj vseh svoboščin in pravic delovnih ljudi in občanov v naši socialistični družbi je pravica do samoupravljanja. To je . nova in neposredna demokratična socialistična pravica, ki je možna edino v razmerah družbene lastnine nad proizvajalnimi sredstvi in vladajočega položaja delavskega razreda v družbi. Ta pravica je nedotakljiva in neodtujljiva in kot takšna pripada vsem delovnim ljudem in občanom. Njeno bistvo je odločanje o osebnih, skupnih in splošnih družbenih interesih, uresničuje pa se v vseh temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih skupnostih in v vseh drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v družbenopolitičnih skupnostih kakor tudi v vseh drugih oblikah samoupravnega združevanja in medsebojnega povezovanja delovnih ljudi in občanov. Tako postaja človek subjekt in nosilec vseh družbenih odnosov in iz takšnega njegovega položaja in vloge v družbi izhaja celoten naš družbenoekomski in političen sistem. Socialistično samoupravljanje je v naših razmerah najnepo-srednejša oblika in izraz boja za svobodo delovnega človeka, za svobodo njegovega dela in ustvarjanja, za njegov odločilen ekonomski in politični vpliv v družbi. Zato samoupravljanje kot družbeni odnos in kot neodtujljiva pravica vseh delovnih ljudi in občanov neizogibno poraja demokracijo oziroma demokratične pravice in svoboščine človeka, prav tako kakor vsak monopol pri upravljanju družbe poraja v večji ali manjši meri odkrit ali prikrit politični absolutizem. Socialistično samoupravljanje, se pravi pravica do samoupravljanja, je nedvomno velika pravica, toda hkrati tudi velika odgovornost, ker mora v sistemu samopravne demokracije vsak , človek imeti vso odgovornost tudi za usodo drugega človeka. Zato se v naši socialistični samoupravni družbi svoboščine in pravice človeka in občanu uresničujejo samo v medsebojni solidarnosti ljudi ter z izpolnjevanjem dolžnosti in odgovornosti vsakega do vseh in vseh do vsakega oziroma vsakdo mora spoštovati svoboščine in pravice drugih in je odgovoren za to. HOV ARO KARDELJ, Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja SOUR PPK »Sombor« dobra sodelavka v dolgoročnem zagotavljanju hrane S podpisom samoupravnega sporazuma sije sestavljena organizacija Merx zagotovila do leta 1985 letno dobavo-blaga, kot na primer 6.000 ton pšenice, 3.000 ton koruze, 350 ton olja. Istočasno pa sta se obe sestavljeni organizaciji Sombor in Merx zavezati za obojestransko združevanje sredstev za potrebe razvoja. Redna in nemotena preskrba prebivalstva je izredno pomembna ter odgovorna naloga vseh dejavnikov družbenoekonomskega sistema, v katerem so jasno opredeljene naloge posameznih udeležencev. SOZD »MERX« Celje je pomembna udeleženka v sistemu zagotavljanja redne preskrbe s pomembnejšimi prehrambenimi in drugimi proizvodi. Na območju, ki ga preskrbujejo DO združene v SOZD »MERX« Celje živi preko 300.000 prebivalcev, zato je njena naloga na področju zagotavljanja redne preskrbe prebivalcev toliko zahtevnejša in pogojuje od vseh njenih udeležencev skrajno odgovornost za uresničevanje sprejetih obveznosti. Tako je za normalno preskrbo prebivalcev potrebno letno zagotoviti naslednje količine osnovnih prehrambenih proizvodov: 2.600 vagonov pšenice 1.500 vagonov koruze 740 vagonov sladkorja 400 vagonov raznih maščob 350 vagonov soli 1.200 vagonov sadja in zelenjave. Poleg naštetih vrst pomembnejših prehrambenih proizvodov je še potrebno nadaljnjih 8.000 vagonov raznih prehrambenih in drugih proizvodov, da se zado-voljjo vse potrebe. Uspešno obvladovanje redne preskrbe pogojuje dolgoročno zagotavljanje dobavnih virov, ki morajo temeljiti na dejanskem združevanju dela in sredstev, kajti le s sovlaganjem v razširitev proizvodnje si bomo dejansko dolgoročno zagotovili potrebne količine hrane. Tem nalogam sledi marketing sektor, saj je med ostalim zadolžen, da vzpostavlja dolgoročne poslovne odnose z organizacijami združenega dela, ki so pomembnejši dobavitelji raznih proizvodov DO združenim v SOZD »MERX« Celje. Še posebej pa velja ta zadolžitev za sklenitev dolgoročnih samoupravnih sporazumov o trajnem poslovnem sodelovanju s proizvodnimi organizacijami, ki bodo zagotavljale osnovne prehrambene proizvode. SOUR Poljoprivredni kombinat »SOMBOR« Sombor je eden od pomembnih jugoslovanskih proizvajalcev osnovnih prehrambenih proizvodov. V njegovem proizvodnem programu so: pšenica, koruza, sončnice, sladkorna repa, povrtnina (čebula, paprika, paradižnik) mlekarstvo, svinjereja, zmrznjena povrtnina, polpripravljena hrana na osnovi mesa, oljarna, dobro pa je razvita predelava mleka. Sombor-ski sladoled in drugi mlečni izdelki so cenjeni na celotnem jugoslovanskem tržišču. Tudi na našem širšem tržnem prostoru so potrošniki z zadovoljstvom sprejeli proizvode SOUR »PPK »SOMBOR« še posebej velja ta ugotovitev za priznane sladolede DO »SOM-BOLED«. Devet mesecev so trajali poglobljeni razgovori med odgovornimi predstavniki obeh SOZD. Uskladili so se vsa pomembnejša vprašanja dolgoročnega poslovnega sodelovanja, . kot tudi združevanja sredstev za razširitev proizvodnje pšenice, koruze in reje svinj. Dne 19. januarja 1982 sta po predhodnih sklepih delavskih svetov pristopila predsednika kolegijskih poslovodnih organov. Franc Ban in tov. Švare k podpisu SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA o skupnem planu proizvodnje za obdobje 1981 do 1985. S podpisom samoupravnega sporazuma si je SOZD »MERX« Celje dolgoročno zagotovila letno dobavo č.OOO.t pšenice, 3.000 t koruze, 3501 olja, 1201 raznovrstnih sirov, 3001 povrtnin, 10.000 svinjskih polovic, sladoleda, zmrznjene povrtnine in vnaprej pripravljene hrane (zmrznjeno meso pripravljeno na različne načine). SOZD »MERX« Celje pa je sprejela obveznost, da bo za razširitev proizvodnje pšenice, koruze in svinj združila 30 milijonov din za dobo 5 oziroma 10 let, odvisno od našega interesa in upoštevanja določil Zakona o združevanju dela in sredstev, ki sodelovanja in združevanja časovno ne omejuje. Prav tako bo SOUR PPK »SOMBOR« združila za potrebe razvoja blagovnega prometa v okviru sozd »MERX« Celje 3 milijone din. Obojestransko združevanje mora biti uresničeno do 30. 6. ivtOS. Do uresničitve določil pravkar podpisanega sporazuma je še dolga pot. Delovne organizacije si bodo morale prizadevati, da se dogovorjene količine blaga po sprejeti blagovni listi v celoti realizirajo. Dogovorjena količina pšenice predstavlja 1/4 in koruza 1/5 naših letnih potreb, zato moramo biti prav mi zainteresirani, da se z naše strani izpolnijo vse obveznosti. Velik delež bodo morale k tej obveznosti prispevati vse prodajalne prehrambenega blaga, saj bomo morali letno prodati ca. lOOt sladoleda od DO »SOMBOLED«. Prepričani smo, da tudi to ne bo prehudo breme, saj so potrošniki dobro sprejeli proizvode »SOMBOLED«. Ko stopamo v novo obdobje poslovnih odnosov med SOZD »MERX« in »SOMBOR«, smo p?epričani, da smo storili pomemben korak v smeri dolgoročne zagotovitve osnovnih prehrambenih proizvodov. Franc Petan"r Podpis samoupravnega sporazuma o skupnem planu proizvodnje za obdobje 1981—85 med SOZD Sombor in Merx Jure Toplak novi član kolegijskega poslovodnega organa SOZD Na zadnji seji delavskega sveta sestavljene organizacije je bil imenovan za novega člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD za področje gostinstva in turizma Jure Toplak. Kljub imenovanju pa bo dokončno prevzel naloge člana kolegijskega poslovodnega organa šele v mesecu marcu, ob volitvah, ko bo razrešen del in nalog podpredsednika izvršnega sveta občine Celje. Možnosti za razvoj kmetijstva so Po razširjeni seji občinske konference zveze komunistov občine Šentjur so se predsednik CK ZKS France Popit,sekretar medobčinske konference ZKS Janez Zahrastnik, Emil Rojc, Ivan Križnar ter predstavniki družbenopolitičnih skupnosti občin Šentjur in Celje odzvali povabilu sestavljene organizacije Merx in si ogledali preusmerjeno živinorejsko kmetijo kooperanta Kmetijskega kombinata Šentjur Alojza Senice iz Ponkvic, ki se ukvarja s pitanjem govedi in mlečno živinorejo. Po ogledu je kmet Senica seznanil prisotne z nadaljnjim razvojem kmetije ter opisal svoje težave. Ob koncu srečanja je predsednik kolegijskega poslovodnega organa Merx Franc Ban nakazal razvojni načrt sestavljene organizacije za naslednje srednjeročno obdobje s posebnim poudarkom na napredku kmetijstva. V tej številki lahko preberete Obratna ambulanta bo str. 3 Zakaj je to potrebno? Kdo odloča v imenu delavcev? str. 3 V sindikatih smo razpravljali o nekaterih zelo pomembnih vprašanjih str. 4 Plačilo lastne udeležbe štr. 11 Čakajo nas težavne in odgovorne naloge Pogovor z Vitomirjem Dolinškom, članom KPO, odgovornim za blagovni promet. V okviru panožno organizirane sestavljene organizcije združenega dela Merx Celje ima v današnjem času vsekakor pomembno vlogo preskrba prebivalstva in blagovni promet nasploh. Kateri so glavni programski cilji blagovnega prometa? Vitomir Dolinšek: »Blagovni promet je ena izmed treh glavnih dejavnosti v Merxu. Po obsegu je največja, saj ustvarijo 72 % celotnega dohodka, 63 odstotkov dohodka in prav tako 63 odstotkov čistega dohodka ter v njem združuje delo 60 odstotkov zaposlenih. Čeprav pomeni blagovni prqmet glavnino SOZD, pa je v celoti zagotovljena popolna enakopravnost vseh dejavnosti. Zdaj dajemo razvojno prednost kmetijstvu in živilski proizvodnji ter izvozno usmerjenemu turizmu in gostinstvu. Seveda to ne pomeni, da v blagovnem prometu ne bo prišlo do izpolnitve srednjeročnih načrtov, predvsem pa vseh tistih naložb, ki so vezane na preskrbo prebivalstva. Regionalni preskrbovalni center na Hudinji je osnovni pogoj za dobro preskrbo in je dobil poleg nekaterih drugih načrtov največjo možno prednost. Na gradnjo omenjenega centra na Hudinji se že pripravljajo. Prav tako se pripravljamo na gradnjo nekaterih trgovin v novih soseskah. Posodobili bomo drobnoprodajno mrežo. Postopoma bomo opuščali manjše nefunkcionalne in dohodkovno negotove prodajalne. Delovne organizacije bodo kljub opuščanju omenjenih prodajaln zagotavljale boljšo preskrbo občanov, in to ne samo z osnovnimi potrebščinami, temveč s celotno ponudbo blaga splošne porabe. Izboljšanje preskrbe ne pomeni samo zidanja in pridobivanja novih prodajinih in skladiščnih površin, temveč zagotoviti predvsem zadostne količine blaga iz vseh razpoložljivih virov. Ta naloga je izredno težavna, saj je ob izvozno usmerjenih proizvodno prodajnih naložb celotnega Iovenskega in jugoslovanskega gospodarstva potrebno mnogo naporov za zagotovitev potrebnih količin. Danes si je težko zamisliti, kako bi urejali to, če na ravni SOZD ne bi usklajevali in povezovali blagovnih tokov prek marketinga, interne banke, KPO in drugih služb. Le tako nam bo tudi v bodoče uspevalo zagotavljati potrebne surovine, material in blago, četudi vedno težje. Delavcem v trgovini moramo postopoma izboljšati delovne razmere in zagotoviti prek usklajenega stimulativnega individualnega nagrajevanja tudi ustrezne osebne dohodke. Delovne organizacije blagovnega prometa bodo morale povečati storilnost in uspešnost ter se približati povprečnim uspehom na zaposlenega delavca v trgovini Slovenije, izkoristiti rezerve in izboljšati ustroj prodaje. Ustaviti je treba zaposlovanje in z prerazporeditvami nadomeščati potrebo po novih delavcih. Aktivirati moramo SIS za preskrbo zaradi negativnih učinkov pri nabavi in prodaji osnovnih živil. Poskrbeti moramo za socialno varnost delavcev v TOZD, in sicer s solidarnostnim združevanjem sredstev, ko brez krivde delavcev ni doseženo dovolj dohodka za osebne dohodke oziroma pokrivanje izgub. Utrjevati moramo notranje dohodkovne odnose in doseči pravično in vloženemu delu ter sredstvom ustrezno delitev dohodka med proizvodnjo ter prodajo na debelo in na drobno.« Delovne organizacije blagovnega prometa v SOZD Merx so raznolike. Kakšni so problemi v zvezi s tem in kako jih razrešujete? Vitomir Dolinšek: »Delovne organizacije blagovnega prometa so res dokaj različno urejene in imajo pretežnemu ustroju prodaje in velikosti primerne težave. Od sedmih delovnih organizacij so tri enovite, štiri pa imajo 18 TOZD. Od 18 TOZD so tri TOZD s področja prodaje na debelo, ena s področja gostinstva, ena TOZD s področja transporta in 13 TOZD prodaje na drobno skoraj vseh strok. Poleg raznolikosti so DO zelo različne tudi po velikosti, kar velja tudi za TOZD. V največji DO združuje delo 1.300 delavcev in v najmanjši 100. V največji TOZD združuje delo 500 in v najmanjši 40 delavcev. Tako bi lahko primerjalno navajali še več podatkov, vendar to najbrž ni potrebno, saj že iz navedenih primerjav lahko dovolj dejavnosti (živilci, tekstilci itd.), vendar se je pokazalo, da čistih dejavnosti ali strok pravzprav ni več. Tako imajo nove blagovnice vse stroke, od živil do tekstila in tehničnega blaga ter gostinstva, enako pa imajo nekatere povsem tekstilne ali tehnične enote v svojem sestavu tudi živilsko ali gostinsko ponudbo. Skratka dosledna urejenost po stroki skoraj ni več možna. Tudi mešanje dejavnosti v kmetijstvu, trgovini in gostinstvu povzroča težave. Tako imajo zadruge in kombinati trgovino in gostinstvo, trgovinske DO in TOZD pa gostinstvo. Vse to povzroča potrebo po večji specializaciji in teritorialni preureditvi. Ugotavljamo, da bo za to potrebno daljše obdobje, saj pomeni vsaka organizacijska skorajda vedno tudi statusno spremembo. Prav zaradi teh zapletenosti bo potrebno pripraviti obsežnejše študije, ki naj bi dokazale ali ovrgle smiselnost predlogov. Prej ko slej bomo težili za takšno ureditvijo, ki bo zagotav- cializacijo ponudbe in preprečevanje podvajanja. Že letos bomo pričeli pospešeno specialirati blagovno skupino, predvsem pa po dobaviteljih v: skupinah. Na tak način bomo lahko bistveno povečali ponudbo, širše odprli vrata proizvodnji tudi z drugih področij, obenem pa ob večji ponudbi zmanjševali pritisk na obratna sredstva.« SOZD Merx je v celjski in nekaterih drugih regijah odgovorna v celoti ali delno za preskrbo. Kako uspešni ste bili pri osnovni preskrbi v letu 1981 in kaj pričakujete v letu 1982? Vitomir Dolinšek: »Najbrž ne bo izzvenelo neskromno, če povemo, da so bile celjske in tudi druge regije, ki jih preskrbujemo, v letu 1981 med najbolje preskrbljenimi območji ne le v Sloveniji, temveč v vsej Jugoslaviji. Dobili smo več priznanj, ki nas pa morajo zavezovati, da bo preskrba še boljša. Da smo uspeli tudi v najtežjih trenutkih zago- rž?' <‘c rjT 'U§ Dobro založene police. Ali bo tako tudi v bodoče? dobro spoznamo vprašanja in potrebo po postopni preureditvi. V preteklosti so bile različne pobude za združevanje po načelu ljala čimvečji dohodek in čim boljšo povezavo z družbenopolitičnimi skupnostmi občin in SOZD. Nenehno bomo delali za spe- tavljati dobro preskrbljenost trga, imajo veliko zaslugo naši dolgoletni poslovni sodelavci, s katerimi združujemo delo in sredstva. V letu 1981 so bile zato Specializirana trgovina »Dom«, kjer lahko dobite okrasne predmete za stanovanje, tapete z ustreznimi dodatki, zavese, svetila ter vrsto primernih daril Vitomir Dolinšek navezave novih in vzdrževanje obstoječih stikov z najpomembnejšimi sodelavci glavne naloge skoraj celotnega vodstva SOZD, posebej pa še Marketinga in Blagovnega centra. Tudi letos bomo to pospešeno nadaljevali. Pred dnevi smo sklenili dolgoročni samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev ter financiranju proizvodnje s PK Sombor, ki je tako postal eden naših najpomembnejših sodelavcev. Zagotavljal nam bo velike količine pšenice, koruze, olja,sladkorja,mlečnih izdelkov, mesa in drugega. Dogovarjamo se tudi z drugimi velikimi kombinati in proizvajalci hrane, zato sem prepričan, da bomo tudi letos zadovoljivo skrbeli za založenost in osnovno preskrbo. Zaradi pomanjkanja deviz pa bo preskrba z južnim sadjem in kavo nekoliko slabša.« Kakšno poslovnost so dosegle delovne organizacije blagovnega prometa v letu 1981 in s kakšnimi težavami je bila povezana? Vitomir Dolinšek: »Danes je še prehitro za oceno poslovanja v letu 1981, vsaj kar zadeva bilančne podatke, ki bodo znani šele v začetku februarja. Poslovno uspešnost lahko ocenjujemo po nekaterih drugih parametrih, in boni zato pri oceni bolj splošen. Ponavadi merimo grobo uspešnost s primerjanjem dveh zaporednih obdobij. Če to naredimo za leto 1981 v primerjavi z letom 1980, ugotovimo, da smo dosegli v blagovnem prometu 950 milijard starih dinarjev, kar je za 40,5 odstotka več kot v letu 1980. Ob povprečno 53-odstotni rasti cen se je realizacija zmanjšala za 12,5 odstotka. Nedvomno bi lahko bila večja, če bi bilo dovolj blaga. Menimo, da je zavoljo teh razlogov manjša za okoli 5 do 8 odstotkov. Obseg se torej ni povečal. Dohodek prav tako zaostaja, saj so se razlike v ceni v trgovini na drobno v zadnjih 4 letih povprečno znižale za 37 odstotkov glede na leto 1977. Večji prodajni stroški torej niso pokriti z večjimi razlikami v ceni, ampak narobe. Čeprav povedano velja za večino delovnih organizacij blagovnega prometa, pa je tudi v nekaterih naših DO v letu 1981 bil dosežen zelo lep uspeh. Podrobneje bo o tem poročala v Vestniku analitska služba, zato podatkov ne kaže ocenjevati vnaprej. Med poslovno uspešnost lahko štejemo tudi nove prodajne in skladiščne površine v letu 1981. Zgradili smo 18.870 kv. m površin, kar je bistveno povečalo zmogljivosti in vplivalo na poslovanje v naslednjih letih. Žal moramo ugotoviti, da so nove prodajne zmogljivosti zaradi visokih začetnih stroškov in velikega deleža tujih virov ob slabi akumulacijski sposobnosti trgovine vedno vezane na slabšanje finančnih dosežkov v prvem in drugem letu. Zato je gotovo bilo tudi poslovanje v letu 1981 precej slabše, kot bi bilo, če ne bi gradili novih zmogljivosti. Glede na nakazano in okoliščine mislim, da bodo dosežki zadovoljivi, vendar pa slabši od pričakovanih.« Enoletno obdobje novega SOZD Merx je za nami. Kaj je po vašem mnenju značilno za to obdobje? % Vitomir Dolinšek: »Eno leto je res zelo kratko obdobje za organiziranje takšnega sistema, kakršna je SOZD Mera. Toda z zadovoljstvom ugotavljam, da so bili uresničeni skoraj vsi globalni načrti in zamisli, kar je zelo velik uspeh. Posebej bi želel poudariti, da so bile ustanovljene vse za SOZD najpomembnejše ustanove in službe, kar je omogočilo zagotoviti potrebno koordinacijo med članicami in njenimi službami ter enotami. Zagotovili smo skupno nastopanje do poslovnih sodelavcev, družbenopolitičnih skupnosti, bank in drugih ustanov. Zagotovili smo ugodnosti velikega'sistema, pospešili notranje blagovne tokove, se dogovorili, kako deliti dohodek, sklenili cel niz samoupravnih sporazumov in pogodb. Na nekaterih področjih smo poenotili poslovanje in združili službe. Pridobili smo pomembna sredstva za razvoj in poslovanje, sprejeli samoupravne akte za DO in SOZD, se dogovorili za združevanje sredstev za razvoj, pridobili več DO za pristop v SOZD, se dogovorili za dolgoročne usmeritve in težišča razvojne politike, dinamiko in prednost naložb. V preteklem letu so se utrdile tudi štiri DO iz sestave bivšega Mera, kar je ugodno vplivalo na kohezivnost nove SOŽD Mera. Rekel bi, da je leto 1981 pomenilo pripravo na glavne dejavnosti, ki morajo slediti v letošnjem letu. Od hitre in popolne uresničitve začrtane poslovne in razvojne politike pa je odvisno, ali bomo znali izkoristiti vse možnosti, ki so zelo obetavne.« < Stran 3 Pogovarjali smo se... Dolgoletni, prizadevni sindikalni delavec Boris ROPOŠA, zaposlen v delovni organizaciji Teko, je bil delegat na Ul. konferenci zveze sindikatov Slovenije, ki je bila od 5. do 6. februarja v Ljubljani in je bila v celoti posvečena socialni politiki. Boris Ropoša, delegat na III. konferenci ZSS Boris je pri nas že od leta 1970. V vseh teh letih se je vedno »boril« za delavca, njegove dolžnosti in pravice ter za njegovo varnost. Poleg številnih zelo odgovornih dolžnosti, ki so zahtevale od njega veliko prostega časa, je bil pripravljen prisluhniti težavam delavca in mu po njegovih sposobnostih tudi pomagati. Njegovo delavnost in požrtvovalnost dokazujejo tudi mnoga priznanja, ki jih je prejel prav za delo na področju socialne politike. Naj naštejem samo nekaj najpomembnejših: državno odlikovanje, občinsko in delovno priznanje, srebrni znak sindikata. Delaven je še danes, še posebno mu je priraslo k srcu delu v sindikatu, četudi mu včasih ponagaja zdravje. Njegove sedanje pomembnejše dolžnosti so: član izvršnega odbora trgovine pri občinskem sindikalnem svetu, član sveta za socialno politiko in družbeni standard pri občinskem sindikalnem svetu, član republiškega sveta za socialno politiko trgovine, predsednik komiteja za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito pri delovni organizaciji Teko. Katerim stvarem bodo na področju socialne politike na III. konferenci ZSS dali še poseben poudarek, nam je Boris Ropoša povedal naslednje: »Razprave, ki so potekale v delovnih okoljih in na osnovi tega stališča in sklepi III. konference bodo od vseh nas zahtevali veliko odgovornost za izboljšanje socialne varnosti delavca ter njegovo uveljavitev kot nosilca socialne politike in zagotavljanja socialne varnosti. Odločno moramo spremeniti miselnost nekaterih odgovornih delavcev, da je zgolj denarna pomoč najustreznejša oblika človekove varnosti. Na področju zaposlovanja bomo največ pozor- nosti namenili širjenju režijskega in administrativnega dela, večjemu vplivu na načrtovanje zaposlovanja, večji zavzetosti za izobraževanje ob delu, preveliki odsotnosti z dela, zaposlovanju invalidov za ustrezna dela. Pomemben dejavnik v prizadevanjih za večjo storilnost je vsekakor ustrezna prehrana med delom, zato se bomo morali še bolj zavzemati proti gotovinskim regresom za prehrano. Stekla je že akcija, da se poenotijo merila za dodelitev družbenih stanovanj delavcem in za dodelitev posojil za nakup stanovanj ali zasebno gradnjo. Menim, da moramo ta merila čim hitreje zapisati v samoupravne listine in na ta način zagotoviti približno enake razmere vsem delavcem pri pridobitvi družbenega stanovanja ali posojila. Na razpravah so delavci trgovinskih delovnih organizacij še ugotovili, da delovni čas ne ustreza produktivni in smotrni izrabi, zato bo potrebno še veliko prizadevanj in dela. Omenil sem samo nekaj najbolj pomembnih stvari, ki jih bomo morali po III. konferenci sindikata temeljito obdelati, da bomo ob koncu leta lahko ugotovili napredek pri razvijanju socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti naših delavcev. Ob tem pa bomo reševali še mnogo vsakodnevnih drobnih vprašanj, ki pa so prav tako osnova za dobro počutje delavca na njegovem delovnem mestu in dobre tovariške, medsebojne odnose kot osnove večje storilnosti.« V imenu vseh delavcev delovne organizacije Teko in sestavljene organizacije Merx Celje želim Borisu uspešno delo na konferenci z željo, da bi naša stališča, zavzeta na razpravah, kar najbolje zastopal Zdenku Detiček Zakaj je to potrebno? Kdo odloča v imenu delavcev? V lanskem letu smo .pričeli na osnovi samoupravnega sporazuma in statuta SOZD Merx izdajati naše skupno glasilo Vestnik, da bi na ta način zagotovili obveščenost delavcev o zadevah skupnega pomena. O tem, kako pomembno je obveščanje v današnjem času smo že pisali v našem glasilu, lahko prebrali kot stališče družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Pa vendarle smo v lanskem letu pri nekaterih delovnih organizacijah naleteli na odpor. Niso se strinjale, da bi glasilo prejel vsak delavec, učenec, upokojenec. Še danes ne vemo, ali so o tem odločali delavci ali kdo drug v njihovem imenu. Vzroki so bili različni. Eden izmed njih je bil preveliki stroški. Na osnovi tega smo se v uredništvu dogovorili, da za leto 1982 pripravimo predlog za izdajanje glasila, s katerim bi zmanjšali stroške na račun slabše kvalitete papirja. Na ta način smo se tudi mi hoteli pridružiti splošnim prizadevanjem za racionalnejše gospodarjenje in omogočiti, da bi lahko glasilo prejel vsak delavec, učenec in upokojenec, kajti za- vedamo se, da je obveščanje nedeljiva pravica samoupravljanja. Kljub temu, da bi v letu 1982 prejeli vsi glasilo na dom, bi se stroški izdajanja zmanjšali za približno 30 odstotkov. Ta predlog smo v pismeni obliki posredovali v razpravo vsem delegatom delavskega sveta sestavljene organizacije. Na 7. redni seji, dne 25. 12. 1981, o predlog vsi delegati brez razprave z dvigom rok tudi potrdili. V uredništvu smo se razveselili, da so v delovnih organizacijah vendarle spoznali, kako pomembno je danes obveščanje. Pa ne za dolgo. Ko smo zahtevali naslove vseh zaposlenih, smo zopet prejeli dopise najodgovornejših delavcev, da se ne strinjajo s sklepom delavskega sveta SOZD. Prepis dopisov se glasi: Kmetijska zadruga Slovenske Konjice vam na vaš dopis JP z dne 5. 1. 1982 zaradi načina pošiljanja glasila Vestnik v letu 1982 sporoča naslednje: Za leto 1982 Kmetijska zadruga Slovenske Konjice naroča 30 (trideset) izvodov glasila Vestnik SOZD Merx in nam jih pošiljajte skupaj na naslov: Kmetijska zaruga Slovenske Konjice, Oplotniška c. 1, Slov. Konjice. Tovariško vas pozdravljamo! Direktor KZ Jakob Zidanšek, ing. agr. Sporočamo vam, da je sklep v DO »Tkanina« Celje, glede pošiljanja glasila Vestnik takšen, kot vam je bil pismeno posredovan 1. 6. 1981 in je tudi za leto 1982 nespremenjen. Odločitve delavskega sveta SOZD in vašega zaprosila zaradi zgoraj omenjenega sklepa ne moremo realizirati. Tovariško vas pozdravljamo! Vodja sektorja za samoupravno organiziranost in kadre Janez Krbavac Za boljše razumevanje obeh dopisov še tole: v delovni organizaciji KZ Slovenske Konjice je zaposlenih okrog 115 delavcev, v delovni organizaciji Tkanina pa okrog 520 delavcev, v letu 1981 so v KZ Konjice prejemali 30 izvodov, v Tkanini pa 364 izvodov. ,, Naj ob koncu zastavimo še samo nekaj vprašanj. Ali lahko individualni poslovodni organ oziroma vodstveni delavci razveljavijo sklep delavskega sveta SOZD, za katerega so glasovali njihovi delegati? Kje ste delegati, ali ste samoupravljalci ali samo delegati na papirju? Koga zastopate na delavskih svetih? Svojo delovno okolje ali samo posameznika ali samega sebe? In ne nazadnje, kjer ste družbenopolitične organizacije, še posebno sindikat kot odgovorni nosilec za razvoj obveščanja. Kdo je komu odgovoren? Ali družbenopolitične organizacije vodstvu ali vodstvo družbenopolitičnim organizacijam? Odgovore na vsa ta vprašanja morate najti v svojih okoljih. Pričakujemo pa, da bomo v naslednji številki že lahko objavili stališča delegatov in družbenopolitičnih organizacij in ne ponovno stališča posameznih individualnih poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili. Kunci Obratna ambulanta bo Želja in potreba delavcev, da bi ustanovili lastno ambulanto, je obstajala že dalj časa, vendar so se znova in znova pojavljali zadržki, od prostorskih do kadrovskih... Na predzadnji seji delavskega sveta so odločno zavzeti stališče, da obratno ambulanto morajo ustanoviti v najkrajšem času, seveda za vse delavce na celjskem območju. Delo je steklo takoj. In kako daleč smo danes? Ambulanta naj bi pričela delati aprila. Dokončno se bodo odločili delavci v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, ki imajo sedež v Celju in bližnji okolici, kajti za prostore, ki pa so že zagotovljeni, bo potrebnih 520 tisoč dinarjev. Ta sredstva naj bi združile vse celjske TOZD glede na število zaposlenih. Poleg tega je kadrovsko socialna služba priskrbela ustrezne zdravstvene delavce. Delo naj bi opravljala dva zdravnika, in sicer dopoldne in popoldne. In katere so prednosti? Vse temeljne organizacije, ki bodo za pet let sklenile pogodbo, bodo za vse vrste preventivnih pregledov, ki so zakonsko določeni, dobile 10 do 15 odstotkov popusta, kar bo na leto zneslo približno 720 tisoč dinarjev prihranka glede na preglede, ki so bili opravljeni v letu 1981. Še večji prihranek pa bodo temeljne organizacije imele pri zmanjševanju izostankov z dela zaradi bolniške, kajti s podpisom pogodbe se bodo na samoupravni način zavezale, da delavcu ne priznajo bolniške, če je ne potrdi zdravnik obratne ambulante. Da bo ambulanta aprila začela delati, je torej poskrbljeno, potrebna je še samo samoupravna odločitev delavcev. Opredelitev bodočih nosilcev tega dela temelji na intenzivni kooperantski vzreji. Ker pa je zanimanje gojiteljev malih živali precejšnje, bo omogočena tudi tako imenovana ekstenzivna vzreja. To načenja tudi vrsto vprašanj, med katerimi so najizrazitejši: — ustrezna krmila, Pojavlja še se vrsta drugih vprašanj, kot so: razplodne živali, cene krmil, odkupne cene zajcev, zdravstvena preventiva, oprema in objekti, posojila... Odgovor na ta vprašanja bo dal načrt, ki bo v kratkem na voljo vsem morebitnih rejcem. Tone Petek Stabilizacijska prizadevanja nas ne silijo le v racionalnejše izkoriščanje zmogljivosti, temveč tudi v iskanje novih izdelkov. Pri izboru so odločilna merila, ki jih postavljajo zaostrene gdspodarske razmere. Proizvodnja hrane, izvoz, preustroj, lastno znanje... so tiste resolucijske smernice, ki so iztočnica marsikaterega razvojnega načrtovanja. V naši sestavljeni organizaciji že dalj časa potekajo priprave na kuncerejo. Razlogi so številni: — večje zanimanje tujih kupcev, — pripravljenost domačih sovlagateljev, — povpraševanje na domačem trgu, — kakovost kunčjega mesa, ki presega telečjega v mnogih lastnostih, —- veliko domače povpraševanje po zajčjem krznu in dlaki. — domači resursi, — zanimanje bodočih rejcev kooperantov, — širši družbeni interes, saj pomenijo zajci v drisnični reji pomemben dejavnik samooskrbe prebivalstva... Ti in številni drugi razlogi so zahtevali skrbno proučitev vzreje kuncev. Obstajajo namreč trije osnovni načini vzreje kuncev. Ekstenzivni, ki ga poleg manjše proizvodnje določa še izbira kuncev, doma pridelana krma in manjše naložbe. Intenzivni način v kooperaciji, ki ga poleg večje proizvodnje (okoli 300 samic) veleva še ožja izbira kuncev, briketirana krma in večje naložbe. Tak način zagotavlja tudi večjo storilnost. In tretji, intenzivni način v družbeni reji, ki se loči od prejšnjega predvsem pri naložbi (okoli 400 samic) in temu primernih naložb. — klanje in sušenje kož, — takšno vzrejo, ki bo zagotavljala zadostne količine kuncev za najustreznejše učinke. Za odgovor na našteta vprašanja bo potrebno zagotoviti predvsem ustrezno količino, to je okoli 500 tisoč kuncev. Šele to zagotavlja ustrezne rešitve navedenih vprašanj. Zdravilišče Dobrna v SOZD Mera Delavci delovne organizacije Zdravilišče Dobrna so se odločili priključiti se sestavljeni organizaciji Merx na podlagi sanacijskega načrta, ki opredeljuje dolgoročne ukrepe za preprečevanje izgube ter nadaljnji razvoj te delovne organizacije. Na ta način želijo izboljšati ponudbo zdraviliških storitev in jo popestriti. Delavci Zdravilišča Dobrna so se 18. 12. 1981 opredelili s pretežno večino za vključitev v SOZD Mera. Takšna odločitev izhaja iz uspešnega urejanja treh najpomembnejših področij, ki jih želijo urediti z delavci drugih delovnih organizacij SOZD Mera. To je predvsem preprečevanje izgube, ki jo povzročajo nesorazmerne naložbene obremenitve, nezmožnost vračanja posojil ter izgradnja najnujnejših objektov, ki pomenijo rešitev energetske problematike in zboljšanje ponudbe zdraviliških storitev ter popestritev. Motivi za priključitev DO Zdravilišče Dobrna v SOZD Mera so bili obravnavani na DPO in v samoupravnih organih Zdravilišča in izhajajo iz sanacijskega načrta, v katerem so začrtani dolgoročni ukrepi za uspešno poslovanje in nadaljnji razvoj delovne organizacije. O sanacijskem načrtu in motivih za vključitev Zdravilišča v večjo delovno skupnost sq razpravljali in v tem smislu sklepali v izvršnem svetu občine Celje sovlagatelji v novi hotel. Ti so: Kompas Ljubljana, Ingrad Celje in Razvojni center Celje. Enake sklepe in priporočila je sprejela tudi Splošna banka Celje. Zdravstveni zavod Zdravilišče Dobrna ima bogato preteklost kot zdraviliška ustanova. Ustanovljeno je bilo pred 350 leti, medtem ko se je govorilo o termalnem vrelcu že leta 1170. Osnovna dejavnost je medicin- ska rehabilitacija oziroma zdravljenje in rehabilitacija okvar po posebnih metodah fizikalne medicine (kineziterapija, fizioterapija, balneohidroterapija in drugo) in z uporabo naravnih dejavnikov. Zelo uspešno zdravijo ginekološke, ortopedske, revmatične in nevrološke bolezni ter različna postrevmatska in psiho-nevrotična stanja. Kot vsa zdravilišča, ki razpolagajo z naravnimi dejavniki, ima zlasti Dobrna s svojo gozdno klimo in odlično lego idealne možnosti, da se razvije v pomembno letovišče, zdravilišče pa v pomembno zdraviliško turistično ustanovo. S hotelskimi in gostinskimi storitvami, medicin-sko-kozmetično nego, kopališkimi storitvami in rekreacijsko dejavnostjo ob že navedenih medicinskih storitvah lahko že danes zadovolji nešteto domačih in tujih gostov, med katerimi je največ tistih, ki se že leta vračajo v Dobrno, bodisi zaradi uspešnih rehabilitacijskih posegov, še več pa zavoljo naravnih lepot. Večstoletno izročilo je bilo konec leta 1979 dopolnjeno s hotelom kategorije »B« z 230 ležišči, velikim termalnim bazenom, medicinskoterapevtskim objektom, kozmetičnim in frizerskim salonom, štiristeznim kegljiščem, več restavracijami s prek štiristo sedeži, kavarno oziroma videoteko in kongresno dvorano, kjer potekajo vse leto posvetovanja, delovni sestanki, kongresi, šole za delavce v gos- r ■1111 ; ^ \ ^ ■ .1; Novi hotel kategorije B z 230 ležišči, velikim termalnim bazenom, medicinskoterapevtskim objektom, več restavracijami, kavarno, videoteko, kongresno dvorano... V sindikatu so razpravljali o nekaterih zelo pomembnih vprašanjih Pripravili so stališča za skupno dogovorjene naloge v okviru SOZD Merx: ustanovitev počitniške skupnosti, izvajanje aktivnosti športa in rekreacije ter kulture, ustanovitev lastne obratne ambulante... Delovni programi so pripravljeni, potrebna so še samo finančna sredstva za izpeljavo le teh. 26. decembra 1981 se je sestalo predsedstvo koordinacijskega odbora sindikatov sestavljene organizacije in razpravljalo o predlogu Družbenega dogovora o razporejanju dohodka za leto 1982. V razpravi so sodelovali Ana PETERKO, Cveto KOLENC, Žare FRANČEŠKIN, Majda MEŠTROV in predlagali nekatere spremembe, ki so jih že upoštevali na komisiji pri občinskem odboru ZS v Celju. Nadalje smo opredelili aktivnosti, ki so vezane na izvedbo volilnih konferenc sindikatov. Posebno skrb moramo posvetiti evidentiranju možnih kandidatov za odgovorne funkcije, pri čemer moramo upoštevati dosedanje delo in aktivnost, sposobnost vodenja in idejnega usmerjanja najširših množic. Poleg omenjenega pa je potrebno pripraviti programsko usmeritev za leto 1982. Beseda je tekla tudi o eventualni ustanovitvi počitniške skupnosti v okviru sestavljene organizacije v katero naj bi združili vse razpoložljive kapacitete delovnih organizacij, članic sozda. Iz razprave je bilo razvidno, da za tak kvaliteten podvig še ni dovolj pripravljenosti, da pa bi se vendarle uspeli dogovoriti za enotno ponudbo in približno enako ceno oskrbnega dne. Za uspešno izvajanje aktivnosti športa in rekreacije ter kulture tako v TOZD, DO in v SOZD je potrebno izdelati programe, jih finančno ovrednotiti in poskrbeti, da se zagotovijo sredstva za njihovo uresničitev. Iz razprave je sklepati, da je potrebno vključiti tudi sredstva, ki bodo potrebna za sodelovanje na zimskih oziroma letnih športnih igrah sestavljene organizacije (tu je mišljena kotizacija). Za hitrejši razvoj teh, za delovnega človeka tako pomembnih oblik vsesplošnega razvoja je bil sprejet sklep, da se ustanovijo komisije in odbori za posamezne dejavnosti, kot so: ODBOR ZA ŠPORT IN REKREACIJO Dušan ILOVAR, DSSS Interne banke Franc PETAUER, DSSS SOZD, marketing Edi STEPIŠNIK, DO MPI Celje Stane MELE, DO Potrošnik Celje Boris KMET, DO Potrošnik Celje Stanko ŠOPAR, DO Tkanina Celje Jožica JEREB, KK Šentjur Dani VOVK, DO Reklama Celje Zdenka ZIMŠEK, DO Blagovni center Celje Jože GRAČNAR, član KPO SOZD ODBOR ZA KULTURNO DE-J A V N OST Emil ŠTUKELJ, DSSS Interne banke Marjana ZORKO, DSSS SOZD Truda TOMAŽIN, DO Tkanina Marjana PIŠEK, DO Moda Celje Karmen MAGVAR, DO MPI Celje Zdenka DETIČEK, DO Teko Celje Branka KOŠTOMAJ, Gostinsko podjetje Celje Roberta STRAŠEK, KK Šentjur Anica PEPERKO, DSSS SOZD Jure TOPLAK, član KPO SOZD KOMISIJA ZA LETOVANJE IN ODDIH Elza SAGADIN, DSSS SOZD Vlado ČREŠNIK, DSSS SOZD Zvonko MIKULIČ, DO Dravinjski dom Slov. Konjice Danica DOSEDLA, KK Šentjur Branko MARTIČ, DO Teko, Jože RUTNIK, GTP Celje, TOZD Radlje Sonja GREGORN, Gostinsko podjetje Celje Niko GORINŠEK, DO Potrošnik Celje Zdravko BOŽIČNIK, DO Tkanina Celje Vito DOLINŠEK, član KPO SOZD Že v mesecu marcu 1981 leta so člani KOS izrazili potrebo za ustanovitev lastne obratne ambulante in nakazali tudi prednosti (kot je čakalna doba, nepoznavanje delovnega okolja delavcev in drugo). Ta pobuda pa ni ostala le na papirju, temveč lahko zagotovo trdimo, da ni več daleč dan, ko bo ta ideja uresničena. Razveseljiva pa je tudi informacija, katero je podala Ana PEPERKO, da se kažejo možnosti za izvajanje sistematskih ginekoloških pregledov za vse delavke članic SOZD MERX. Na koncu pa smo tudi kritično ocenili pojave nediscipliniranega vedenja nekaterih odgovornih predstavnikov sindikata, kar v sedanji situaciji nikakor ni na mestu. Elza Sagadin podarstvu in negospodarstvu, na voljo pa so tudi trimski kabinet in savna ter zunanje rekreacijske površine s smučarsko vlečnico. Zdravilišče ima prek 500 ležišč, ki so bila v preteklem letu zasedena blizu 75-odstotno. Tako je bilo več kot 128 tisoč prenočitev. V zdravilišču je zaposlenih 270 delavcev, katerih dejavnost je zelo razvejana. Poleg že omenjene medicinske in gostinske je pomembno še vzdrževanje vseh zdraviliških in komunalnih objektov. Zdravilišče ima tudi prek 50 ha površin, od katerih je okoli 20 ha gozdov. Vsakoletni lesni prirastek žele predelati v lastni mizarski delavnici, na drugih kmetijskih površinah pa vzgajajo cvetje in vrtnine. Prav tu se kažejo možnosti za povečanje proizvodnje in za tržne presežke. Ob odločanju za vključitev v SOZD Mera so bile izpostavljene predvsem še neizkoriščene možnosti nadaljnjega razvoja zdravilišča in kraja kot celote, saj bi lahko z dopolnjeno turistično infrastrukturo (predvsem v rekreacijsko zabaviškem smislu) močneje posegali na tuje tržišče, kjer je Dobrna še mnogo premalo prisotna. Glede na to, da je SOŽD Mera že močno prisotna v samem kraju in da obstajajo še neizpolnjene obveznosti do prekrbovalnih objektov, bo mnogo lažje usklajevati razvojne potrebe kraja in jih v rokih tudi zadovoljevati. Razvoj zdravilišča je tudi tesno povezan s prizadevanji drugih turističnih dejavnikov, ki morajo zaokrožiti ponudbo in se prilagoditi gostom. Gre predvsem za ustrezno ponudbo trgovine, komunalno opremljenost, ustrezno hortikul- turo, prilagojen obratovalni čas vseh storitvenih dejavnosti kot so: pošta, banka, turistične informacije, predvsem pa mora biti poenoten in usklajen odnos do pridobivanja gostov in do same receptive in animacije le-teh. Čeprav se srečujejo s hudimi težavami, ki so posledica nesorazmernih obremenitev zaradi novega hotela, pa je velika zavest pri delavcih zdravilišča, da bo mogoče le-te premagati, če bodo pravočasno izpolnili naloge na vseh ravneh in če bodo uresničene predvidene razvojne naložbe. V celoti se zavedajo, da bi samozadovoljstvo pomenilo korak nazaj in imelo škodljive posledice. Pri tem se zavedajo, da bodo naloge lahko uresničili, če bodo deležni potrebne solidarnosti in razumevanja vseh delavcev v Merau. Stane Bizjak Zdravilišče Dobrna je bilo ustanovljeno pred 350 leti, o termalnem vrelcu pa se je govorilo že leta 1170 Januar 1982 Cestnik •ran —Lnfl-tfnia Blagovnica bo prodajala kakovostno blago " v< 'V v- : » 55^ ‘ ronrisoj r-Emraai lil p '• ' '■ -*■, s? !■ ■ . ■ _ . ,- V--' Blagovnica Gorica nekaj dni pred otvoritvijo Preskrba, posebej osnovna, je ena izmed temeljnih nalog, kijih mora naša družba izpolnjevati zelo skrbno, še posebno danes, ko z velikimi napori zmanjšujemo zunanjetrgovinski primanjkljaj uporabljamo domače proizvode, česar v preteklosti nismo počeli. V okviru prireditev dneva Jugoslovanske ljudske armade, 22. decembra, je krajevna skupndst Gorica pri Titovem Velenju dobila težko pričakovano blagovnico. To je že tretji objekt, ki sta ga v letu 1981 sestavljena organizacija Merx in delovna organizacija Potrošnik namenila osnovni preskrbi prebivalstva. Na slavnosti, kjer se je zbralo veliko krajanov in gostov, je prvi govoril direktor delovne organizacije Potrošnik Stane Mele: »Blagovnica ima skupne površine 3.200 kv.m in je razdeljena na tri etaže. Danes odpiramo samo prvo, to je živilski oddelek s 490 kv.m. Za postopno gradnjo smo se odločili zaradi velike finančne obremenitve, saj celotna naložba znaša kar 96 milijonov. To bi bila za našo delovno organizacijo in za SOZD v današnjem stabilizacijskem času vsekakor prevelika obremenitev. Ob pomoči sovlagateljev bomo odprli še drugo etažo 1.124 kv. m, kjer bodo tehnično-tek-stilna trgovina, bife in podružnica banke, ter kasneje še tretjo etažo, kjer bo restavracija s 360 kv.m.« Za kakovostno in hitro izvedbo se je Stane Mele še po- sebno zahvalil delovni organizaciji Ingrad, Alpos Šentjur, LTH Škofja Loka ter vsem drugim delavcem. V objektu bo delalo 25 delavcev temeljne organizacije Prodaja Šoštanj. Ti so prekaljeni m bodo zagotavljali, da bo vsak kupec dobro postrežen ter da bo trgovina vedno dobro založena. Vsi zaposleni v živilskem oddelku blagovnice v Gorici s tem prevzemajo odgovornost za njegovo upravljanje. Na slavnosti je govoril tudi predstavnik krajevne skupnosti Gorica Viljem Jelen, ki se je v imenu krajanov zahvalil za novo pridobitev: »Takšna blagovnica bo z osnovno šolo, vzgojnovar-stvenim zavodom, banko, pošto, servisom in objektom krajevne skupnosti sestavljala center krajevne skupnosti in pomenila novo spodbudo za delegatsko, samoupravno in družbenopolitično življenje tega območja. Tako dobiva to naselje vse, kar njeni prebivalci potrebujejo za življenje.« Na koncu slovesnosti, ki so jo dopolnili s kultumoumetniškim nastopom učenci osnovne šole Bratov Mravljak v Titovem Velenju, je poslovodkinja živilskega oddelka nove blagovnice Maruša Golavšek povabila predsednico delavskega sveta temeljne organizacije Prodaja Šoštanj Miro Vrčkovnik, da je simbolično odprla trgovino. J. P. Vrvico je prerezala predsednica delavskega sveta Mira Vrčkovnik ** > ,v V. Xyfr.vftv.vK- Prvi naval Nova blagovnica je že v prvih minutah sprejela veliko kupcev Vestnik Nič nam ne bo podarjeno Prek 80 udeležencev delovnega sestanka, na katerem je govoril tov. Dolinšek, je ugodno ocenilo dosedanje napore in sprejelo nadaljnjo delovno usmeritev kolektiva »Dravinjski dom« v Slovenskih Konjicah. Tudi letos so se v začetku januarja sestali vsi vodilni in vodstveni delavci, organizatorji dela ter delavci, ki so v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah kolektiva Dravinjski dom, da bi pregledali gospodarjenje v letu 1981. Predvsem pa je to večletni odnos do gospodarjenja in stabilizacijskih ukrepov ter samoupravne in družbenopolitične dejavnosti. Hkrati je to nadaljevanje prizadevanj članov delovne skupnosti, ki so jih pričeli delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela in delavski svet. Poslovno leto 1981 je bilo zelo uspešno, tako po celotnem prihodku kot ostanku dohodka, pa tudi na področju naložb. V preteklem letu je bilo ustvarjeno 1220 milijonov celotnega prihodka in 25 milijonov ostanka dohodka, kar kaže na izredno učinkovito prodiranje na širše jugoslovansko tržišče, široko izbiro osebnih zaščitnih sredstev, sredstev civilne zaščite in gasilske opreme. Z naložbami, kate- rih glavna je bila blagovnica D, so se občutno izboljšali ponudba blaga, delovne razmere in socialna varnost delavcev v trgovini, saj je s tem bilo pridobljenih okoli 2000 kv. m prodajnih površin. Tudi v gostinstvu in turizmu so dosegli uspehe, čeprav je v tej panogi pridobivanje dohodka razmeroma težko zaradi padca prodaje, kar je posledica velike rasti življenjskih stroškov. Ob vsem doseženem imata odločilno vlogo vzajemnost in solidarnost, ki sta temelj dosedanjih rezultatov in vodilo za naprej, kajti brez teh dveh dejavnikov bi si dobro poslovnost v Dravinjskem domu težko zamišljali. Pri družbenopolitični dejavnosti smo bili tesno povezani z vodstvi družbenopolitičnih organizacij in družbenopolitično skupnostjo Slovenske' Konjice ter z drugimi središči v Sloveniji in drugih republikah. S takšnim povezovanjem smo bili uspešni, saj je bilo doseženo boljše razumevanje pri reševanju gospodarskih vprašanj, ki so v trgovini in gostinstvu v sedanjih razmerah zelo žgoča. Obravnavana je bilo tudi nadaljnja dejavnost Dravinjskega doma v SOZD Merx. Zavedamo se, da to v jugoslovanskem gospodarskem prostoru pomeni večjo poslovnost, zato je vseka- Delovnemu sestanku je prisostvoval tudi tov. Vito Dolinšek, podpredsednik KPO SOZD Merx. V svojem prispevku je podal osnovne razvojne zamisli ter ocenil mesto in naloge Dravinjskega doma kot enega od nosilcev poslov. Pri tem je s primerjalnimi podatki prikazal uspešnost gospodarjenja in razvoja. Zlasti je poudaril dosežke pri pridobivanju novih poslovnih prostorov, ustvarjanju celotnega prihodka in ostanka dohodka, ter pri nagrajevanju in delovni organiziranosti. Ob doseženem v preteklem letu, ki je osnova za izhodišča go- spodarjenja, pa moramo omejiti tudi težave. Posebej je potrebno omeniti pomanjkanje obratnih sredstev, neurejeno družbeno prehrano, neskladje v vrednotenju dela itd. Zavedamo se, da nas doseženo ne sme uspavati, temveč se moramo z vsemi močmi vključiti v nadaljnja prizadevanja, tako pri poslovanju kot pri dolgoročnih stabilizacijskih načrtih socialne varnosti delavcev. Za takšno usmeritev pa so najodgovornejši ravno nosilci dolžnosti in organizatorji dela, ki so prisostvovali na skupnem delovnem sestanku. Ervin Jančič i JL J it.* : ___ Z blagovnico D se je občutno izboljšala ponudba blaga, delovne razmere in socialna varnost delavcev v trgovini Kako smo se pripravili S poslovnim združenjem za trgovino je medobčinska gospodarska zbornica pripravila seznam vseh delovnih organizacij, izvajalcev delovne prakse oziroma proizvodnega dela. Med njimi je bila imenovana tudi delovna organizacija Potrošnik. O tem, kako so se pripravili na delovno prakso v februarju, smo se pogovarjali z Marjano Tajnšek, referentko za izobraževanje. Po zakonu o usmerjenem izobraževanju morajo delovne organizacije, ki bodo izvajale delovno prakso, imeti ustrezno število usposobljenih strokovnjakov za praktični pouk, to je inštruktorjev. Ali ste pri tem naleteli na tetavo? Marjana Tajnšek: »V skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju ter Stališči gospodarske zbornice Slovenije je poslovno združenje za trgovino s Šolskim centrom za blagovni promet pripravilo za celjsko regijo petdnevni seminar za vse delavce, ki bodo na osnovi vzgojnoizobra-ževalnega programa za trgovinsko dejavnost opravljali delovno prakso. Tako se je že lani usposobilo za praktični pouk sedemindvajset delavcev.« Koliko učencev pride februarja na proizvodno delo oziroma delovno prakso? Marjana Tajnšek: »Februarja pride na proizvodno delo oziroma delovno prakso, ki bo trajala enajst dni, v vse naše temeljne organizacije, razen v TOZD Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem, kjer bodo opravljali delovno prakso julija, 66 dijakov, od katerih je samo 12 naših štipendistov.« In kako ste pripravljeni? Marjana Tajnšek: »Za vse dijake imamo že pripravljene in tudi usklajene operativne načrte za delovno prakso prvega razreda usmerjenega izobraževanja. Torej smo pripravljeni, kakšni p, bodo prvi uspehi, bomo lahko ocenili šele po praksi naših štipendistov in drugih.« kor naša naloga, da se v njej dohodkovno čimtrdnejše povezujemo. Da bi se v kar največji meri vključili v stabilizacijo, smo leta 1982 pričeli z vsemi oblikami varčevanja v skladu z resolucij-skimi zahtevami. Zavedamo se, da moramo kljub Zaostrenemu gospodarjenju ohraniti likvidnost in socialno varnost, zato moramo pri poslovanju dosledno upoštevati sklepe in smernice, poslovne naloge pa opravljati z največjo mero odgovornosti. V poslovnem letu 1982 načrtujemo 24-odstotno povečanje celotnega prihodka, enako rast pa načrtujemo tudiza dohodek. Sredstva za osebne dohodke bodo zaostajala za rastjo dohodka v skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982, torej bodo porasla največ za 22 odstotkov v primerjavi z letom 1981. Izplačila za skupno porabo na zaposlenega se bodo povečala največ za 20 odstotkov, število delavcev pa se ne bo povečalo. Zagotovljena dobava sladkoija S podpisom samoupravnega sporazuma si je sestavljena organizacija Merx zagotovila v naslednjem srednjeročnem obdobju letno dobavo sladkorja od 1500 do 2000 ton. Razprave o sklenitvi, samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v proizvodnji sladkorne pese in sladkorja z IPK »Crvenka«, OOUR Fabrika šečera Crvenka so potekale že v prvi polovici preteklega leta. Glede na nastalo situacijo v zvezi s preskrbo sladkorja je naša sestavljena organizacija takoj pristopila k podpisu samoupravnega sporazuma. Tako nam je zagotovljena v tem srednjeročnem obdobju letna dobava sladkorja od 1500 do 2000 ton. Istočasno pa s sklenitvijo samoupravnega sporazuma prevzemamo obveznost zagotavljanja kreditiranja proizvodnje sladkorne pese in sladkorja v višini 40 odstotkov od vrednosti dogovorjenih količin sladkorja za posamezno gospodarsko leto. Prav tako smo dolžni zagotoviti združevanje sredstev v višini 6 odstotkov od vrednosti prevzetih količin sladkorja za razširitev proizvodnje. Potujoče okrepčevalnice V času od 22. do 27.1.1982 je bila v Londonu tradicionalna ho-telsko-gostinska razstava HOTEL YMPIA 82. Letošnja razstava je bila največja od leta 1935, ko so jo prvič organizirali. Skupna površina razstavnih prostorov je bila 18.500 kv. m. Raz-stavljalcev je bilo 400, od tega več kot 70 tujih — neangleških firm. Razstavo smo si ogledali tudi udeleženci iz Celja in sicer 20. januarja, ko je bila rezervirana za povabljence. Razstavljale! so predstavili številne proizvode; od hrane, jedi do strojev in naprav. Ogledali smo si: kuhinjsko opremo, kuhinjski pribor, opremo za pranje posode, namizno opremo in pribor, govorimo. Ob takih pogojih je možno v gostiščih zelo hitro in ob majhnem številu zaposlenih pripravljati dovolj širok izbor jedi. Ob tem velja poudariti še to, da kuhinje praktično nimajo več nečistega dela oziroma oddelkov za grobo pripravo, kar zmanjšuje stroške in izboljšuje poslovne rezultate. Tudi uporaba mikrovalovnih pečic je zelo razširjena, saj so del tehnologije odmrzova-nja in ogrevanja jedi. Industrija gostinske opreme izdeluje tudi različne stroje in naprave za majhne kuhinje od delovnih elementov do majhnih univerzalnih strojev. Za prireditve, postajališča, ulično prodajo ponujajo razstav- lastni mini kuhinji) pripravljala različna topla jedila. Z domiselno postavljenimi ogledali smo lahko vsi gledalci v dvorani opazovali spretnost kuharjev v vseh fazah pripravljanja jedi. Z živo besedo pa je njihovo delo razlagal in komentiral strokovnjak, ki je tudi bil uspešen povezovalec. V času razstave so bili organizirani številni seminarji, tako v dopoldanskem kot v popoldanskem času. Kar 13 strokovnih tem kaže, da so organizatorji za obiskovalce — gostinsko turistične delavce pripravili res kompleten program. Teme predavanj »Zdrava in moderna hrana v majhnih restavracijah«, »Ustrezna kuhinjska oprema za in tako obogatila malo zastarel in skromen program kuhinjske gostinske opreme pri nas. Za konec še nekaj vtisov iz gostišč v Londonu. Hoteli so izredno številni in zelo različni — od najbolj razkošnih in velikih do zelo skromnih in majhnih. Tipična angleška gostišča »PUB-i« so v bistvu točilnice, kjer pijejo pretežno pivo. Angleži imajo izredno bogato izbiro piva. Jedila pa so manjši prigrizki. Številne so tudi nacionalne restavracije predvsem italijanske, kitajske, tajlandske, grške in druge. Oprema in ureditev teh gostišč je sorazmerno skromna. Tudi strežno osebje običajno ni uniformirano. Cene konzumacij v Ples postrvi teh gostiščih so sorazmerno nizke za mesto London, vendar za najmanj 100 % višje od naših. Precej pogosta pa so tudi sodobna gostišča, kot Wimpy. Ti lokali so sodobno in moderno urejeni. Ponudba je zelo ozka — specializirana: hamburgerji, pommesfrittes, ocvrte piščan-čeve rezine in Coca-cola. Kon-zumira se v lokalu stoje ali sede, če pa jed odneseš v ličnih papirnatih vrečkah iz gostišča, je Cena nekaj nižja. Priprava jedi je mehanizirana, postopek pa je za gosta viden in zanimiv. Tudi cene v teh gostiščih so sorazmerno nizke, vendar pa prav tako za 100% višje od cen pri nas. Za primerjavo še podatek, da so plače delavcev tudi za okoli 100% višje kot pri nas. V nobenem gostišču nismo videli pijanca ali posameznika, ki bi delal nemir. Tudi na cesti, v podzemski železnici, v trgovinah nismo videli nobenega incidenta. Tudi londonskih policajev — hobijev praktično nismo videli. Ljudje so Če še ne veste... Že nekaj časa tečejo prizadevali ja za sistematske ginekološke preglede za vse delavke sestavljene organizacije Merx. Kadrovsko socialna služba je pripravila predlog, da bi preglede opravljali vsak ponedeljek po- želo disciplinirani in tipično angleško vljudni. Še o vremenu: čeprav smo nekaj dni pred odhodom poslušali in gledali poročila o snegu v Angliji, je bilo v Londonu toplo, sijalo je sonce, včasih je tudi rosilo. Trava v parkih je bila zelena, prav tako zimzelene okrasne rastline na oknih hiš in pred hišami. Vpliv toplega zalivskega toka je izredno močan. V Londonu ni nobene megle in nobenega smoga več; odkar so v Londonu prepovedali kuriti s premogom in tekočimi gorivi,je zrak ponovno čist. Med še redkimi in neočiščenimi fasadami zgradb je tudi veliko novih in to v svetlih — tudi belih tonih, kar daje mestu svež in mladosten videz. Za Temzo pravijo, da je spet čista reka, v kateri ponovno živijo različne ribe. Prav londonski primer je dokaz, kaj se da narediti za ohranitev in sanacijo človekovega okolja, o čemer pa pri nas pretežno le govorimo. Vinko Medvešek poldan v Zdravilišču Dobrna. Cena sistematskega pregleda za eno delavko bi bila približno 500 dinarjev.. Sindikati, razpravljajte o tem predlogu, pridobite si stališča za podkrepitev teh prizadevanj. Obvestilo Delovna organizacija Gostinsko turistično podjetje Celje, Stanetova 20, Celje obvešča vse članice sestavljene organizacije Merx Celje, da posluje s spremenjenim in skrajšanim imenom firme od 18. L 1982 in sicer: DELOVNA ORGANIZACIJA HOTELI-GOSTINSTVO CELJE, n.sol.o. s sedežem v Celju, Stanetova 20, telefon 22-043 in 22-044. Usposobiti za izvoz Delavski svet je potrdil srednjeročni načrt mesnopredelovalnega kompleksa v sestavljeni organizaciji združenega dela Merx v skladu s samoupravnim sporazumom o organiziranju mesnopredelovalnega kompleksa celjske regije. V Celjski mesni industriji na tako vsebino dogovora niso pristali. opremo za serviranje hrane, pohištvo, čistilno opremo in oblačila, hrano, pijače, kulinarično razstavo in drugo. Pri kuhinjski opremi je zelo velik poudarek na praktičnosti, enostavnih rešitvah in namembnosti za enostavno in hitro delo. Številne grupe elementov (tople kuhinje) omogočajo pripravo jedi v majhnih kuhinjah ali celo za točilnimi pulti. Ob tem je potrebno upoštevati, da so gostinstvu in drugim uporabnikom na razpolago številna različna polpripravljena ali pripravljena jedila, kar omogoča hitro, čisto in visoko produktivno delo. Ob tem velja poudariti še prizadevanje za varčevanje z energijo, predvsem pri toplotnih kuhinjskih elementih in pomivalnih sistemih. Posamezni proizvajalci opreme izboljšujejo tehnologijo, da bi dosegli prihranek pri energiji, ki je potrebna pri pripravi jedi. Številne so bile tudi naprave za pripravo raznih toplih prigrizkov (hamburger, klobasice, piščanci, pommesfrittes), ki so v svetu že zelo običajni in se izredno uspešno prodajajo. Topla jedila (meso, prikuhe, priloge, peciva) se pripravljajo v konvektomatih različnih kapacitet, kar omogoča hitro in kvalitetno programirano pripravo jedi. Za ogrevane jedi na samopostrežnih linijah uporabljajo infra luči, ki obdržijo jedi tople in pri tem ne spreminjajo barve jedem. Omenil sem že, da živilska industrija pripravlja za velike porabnike različna pripravljena zmrznjena jedila, da o ostali kvalitetni ponudbi različnih živil ne ljalci različne izvedbe potujočih okrepečevalnic, ki so posebej prirejene in opremljene. Največkrat je to kombi,preurejen v prodajalno — kiosk ali pa prikolica. Na razstavi je bil tudi kulinarični salon. Razstavljali so samo domačini. Jedi so bile na izredno strokovni ravni, kar posebej velja za slaščičarske izdelke. Večina izdelkov je predstavljala pravo umetniško vrednost, zlasti izdelki iz vlečenega sladkorja, marcipana in čokolade. Tradicionalne angleške poročne torte so bile izdelane prefinjeno in estetsko dovršeno, obenem pa tradicionalno in reprezentativno. Zelo je bila obiskana dvorana, kjer je skupina kuharjev (vsak v današnje potrebe«, »Ustrezna hrana v bodočnosti«, »Nova tehnologija v hotelih«, »Šolske malice postajajo komercialne« in druge dokazujejo aktualnost in pomen ter strokovnost turističnega gospodarstva. Vtisi z razstave Hotelympia 1982 vzbujajo številne primerjave in razmišljanja, tako z drugimi tovrstnimi razstavami kot s samo prakso. Menim, da je ta razstava med najboljšimi, kar sem jih videl. Razstavo sta si ogledala tudi predstavnika industrije gostinske opreme iz Ljubljane in Kovinostroja iz Grosupljega. Upamo, da bosta nekatere izdelke, na katere smo jih tudi mi opozorili, prenesla v proizvodnjo Delovne organizacije celjske regije, ki imajo v svojem sestavu mesnopredelovalno industrijo, so bile dolžne, da se v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih srednjeročnega plana razvoja kmetijstva in živilske industrije Slovenije za obdobje 1981—1985 sporazumejo o delitvi proizvodnega programa. Tako bi se morale Celjska mesna industrija in SOZD Hmezad in Kmetijski kombinat Šentjur, temeljna organizacija Klavnica ter Kmetijska zadruga Laško, temeljna organizacija Proizvodnja in predelava mesa iz SOZD Merx na osnovi samoupravnega sporazuma dogovoriti za program klanja in predelave. Imenovana je bila delovna skupina za pripravo predloga sporazuma, ki je v fazi dogovarjanja uskladila in sprejela nekatera skupna stališča oziroma izhodišča: — osnova za dobro delo mesnopredelovalne industrije v celjski regiji je surovina, zato bi morali obe sestavljeni organizaciji Hmezad in Merx vložiti v to proizvodnjo maksimalne napore, — potrebno bi bilo, da se čimprej organizira skupna nabava repromateriala in surovin za obe sestavljeni organizaciji, — organizirati bi se morala skupna prodaja svežega mesa in mesnih izdelkov ter prevzeti skupna odgovornost obeh sestavljenih organizacij za preskrbo regije, istočasno pa vložiti maksimalne napore za organiziranje takšne proizvodnje, ki bo sposobna za izvoz. Pri usklajevanju proizvodnega programa pa se je zataknilo, kajti delovna organizacija Celjska mesna industrija je menila, da je edina možna oblika sporazumevanja o organiziranju mesnopredelovalnega kompleksa v celjski regiji z takojšnjo ukinitvijo klanja v temeljnih organizacijah Laško in Šentjur. V nadaljnjem postopku dogovarjanja in usklajevanja je bil program za Kmetijsko zadrugo, temeljno organizacijo Proizvodnja in predelava mesa usklajen, niso pa tega uspeli v Kmetijskem kombinatu v Šentjurju. V tej delovni okolici so ocenjevali, da je glede na dobro organizirano lastno proizvodnjo nesmotrno prenehati s klanjem, saj so kapacitete klanja usklajene s proizvodnimi kapacitetami pitanja. Poleg tega pa ni bilo realnih možnosti za povečanje predelave v zameno za klanje, kajti neodgovorno povečana predelava v Celjski mesni industriji je bila še neizkoriščena. Zaradi navedenih razlogov so v Kmetijskem kombinatu upravičeno vztrajali na zadržanju in neširitvi klanja vse do takrat, ko bi imeli realno možnost za širjenje predelave. Na tako vsebino dogovora pa niso pristali v Celjski mesni industriji. Sredi lanskega leta pa je v šentjurski klavnici prišlo do prepovedi klanja zaradi sanitarno tehnične oporečnosti klavnice. Usposobitev klavnice še traja. Ker se Celjska mesna industrija ni bila pripravljena sporazumeti po samoupravni poti za program klanja in predelave v celjski regiji, sta se delovni organizaciji Kmetijski kombinat Šentjur in Kmetijska zadruga Laško odločili, da samoupravni sporazum o organiziranju mesnopredelovalnega kompleksa s predlogi in pripombami republiškega komiteja dajo v svojih okoljih v javno razpravo. To so tudi storili in po sprejemu predlagali, da se ta samoupravni sporazum oziroma njegova temeljna izhodišča potrdijo tudi na delavskem svetu sestavljene organizacije, kajti mnenja so, da je sestavljena organizacija Merx kot celota odgovorna za proizvodnjo in preskrbo prebivalstva preko svojih članic v vseh treh osnovnih dejavnostih. Imenovan je bil odbor za pripravo kriterijev in meril za svobodno menjavo dela sestavljene organizacije Merx v sestavi: Vlado ČREŠNIK, predsednik odbora, delovna skupnost sozda; Anica PETERKO, član, delovna skupnost sozda; Janez KRBAVAC, član, Tkanina Celje; Rudi GABROVEC, član, Savinja Mozirje; Ida TEPEJ, član, Kmetijska zadruga, Slov. Konjice; Bogomir MOJSILOVIČ, član, Hoteli in gostinstvo Celje; Danica PIRNAT, član, Blagovni center Celje. Tone IRŠIČ, član, interna banka; Rudi KAJTNER, član, Mlinsko predelovalna industrija: Mojca KUMER, strokovni tajnik, delovna skupnost sozda; Izmenična televizija slonu iz neopaznih rdečih, zelenih in modrih točk. Televizijski oddajniki uporabljajo frekvenco od 150 do 600 MHz (MHz = 1 milijon herzov). Takšne valove, ki imajo dolžino od 2 m do 50 cm, ni možno prenašati brez pretvornika dalje od 80 km. Namesto pretvornikov za dober prenos vedno bolj uporabljajo satelite in kabelsko tehniko kot prednost na vseh področjih in frekvencah. Seveda ti postopki v resnici niso tako preprosti, kot skušajo prikazati fenomen današnjega časa, televizijo. Televizija je pravzaprav zelo kompleksna in zahtevna naprava, brez katere si ne moremo več zamisliti današnjega časa. Med zahtevnimi bi omenil samo sinhronizator, sistem secram in pal z vsemi svojimi tehničnimi detajli, ki pa našemu prodajalcu videotehnike že niso več potrebni. To je le delen vpogled in opozorilo na delovanje elektrotehnike, ki nam vsakodnevno prinaša številne informacije, zadovoljstva in bolečine, o čemer niso naši predniki niti sanjali. Danes je možno telefonično vprašati računalnik in dobiti odgovor na televizijskem zaslonu. Naloge je možno dajati računalniku prek zaslona, kar imenujemo videotex. Ni daleč dan, ko bomo uporabljali tako imenovano izmenično-televizijo, televizijo za oddani in sprejeti tekst, sliko in izraz istočasno. Vse to je elektronika in vse spada posredno ali neposredno na vsakodnevno delovno ali prodajno področje bodočega trgovca. Anton Laznik Prodaja sodobne glasbene in videotehnike v naših trgovinah postavlja naše prodajalce pred zelo zahtevne naloge in hredv-sem pred zahtevnega, razgledanega in načitanega kupca. Poglejmo si nekaj glavnih značilnosti televizije. Televizija oddaja analogne elektronske valove. Zaslon čr-nobelega sprejemnika prenaša v sekundi 117.750 točk, kar seveda naše oko ne zaznava, ker vidi le sliko iz teh točk. Barvni televizor je razdeljen na 625 linij, ki vsebujejo po 750 točk. Vsako petdesetinko sekunde se pojavi na sprejemniku izmenično po 25 slik na osnovi parnih in 25 slik na osnovi neparnih črt. Skupno steče pred nami v eni sekundi 50 slik. Pri barvnem televizorju kaže oddajnik vrsto in moč barv, ki so razstavljene v rdečo, zeleno in modro (chrominanca) ter po kodirnem sistemu prek oddajnika prenese do sprejemne antene. Sprejemnik pa po obnovljenem mešanju v dekodimem sistemu ustvari iz tega barvno sliki. Pri sprejemu razstavi deko- dirna naprava valove in seva rdeče, zelene in modre elektronske snope. Televizijski elektronski snopi preidejo skozi luknjice zapore — maske za zaslonom (357.000 luknjic), kjer dobijo elektronski žarki ustrezno svetlobo in aktivirajo sliko na za- Televizijski oddajniki uporabljajo frekvenco od 150 do 600 MHZ Stalno usposabljanje osebja v trgovini Tečaj za usposabljanje prodajnega osebja z videotehniko Gospodarska kriza, ki pesti tako rekoč vse razvite države s tržno ureditvijo in se izraža — enako kot v naši državi — v padanju kupne moči prebivalstva in s tem v nenehnem zmanjševanju prodaje na drobno, pri čemer pa stroški blagovnega prometa hitreje rastejo kot razlika v ceni blaga, je pripravila trgovske družbe na Zahodu" do nujne uporabe starih oblik pospeševanja prodaje na drobno — do stalnega dopolnilnega usposabljanja osebja. Vedno redkejše nagovarjanje prodajnega osebja: »Ali vam smem pomagati?« v blagovnicah s samoizbirnim načinom bo kmalu povsem izginilo. Vzrok ni samo čedalje manjša prijaznost prodajalcev, ampak predvsem spoznanje, ker takšno vprašanje potegne za sabo večinoma odgovor kupca: »Ne, hvala, ogledujem si!« Ker v mnogih blagovnicah na Zahodu storilnost zastaja, so vodilne trgovske družbe z verigami veleblagovnic in nakupnih središč prišle do spoznanja, da je nujno potrebno ponovno uvesti prodajne seminarje in zboljšati delo prodajnega osebja, da bi le-to povečalo prodajo na drobno. Raziskovalne organizacije, ki se ukvarjajo s študijem pospeševanja prodaje, so pripravile v ZDA, Veliki Britaniji, ZR Nemčiji in drugod številne načrte za stalno dopolnilno usposabljanje prodajnega osebja, ki so ga vodstva v preteklosti opustila, ker so posvečala skrb za stalno povečevanje prodaje predvsem z novimi blagovnicami in prodajnimi površinami. Gospodarska kriza z večjo, potem pa z milejšo intenzivnostjo že vse od začetka naftne krize leta 1973, neobičajno velika rast cen in stroškov gradnje trgovskih objektov, zasičenost vseh glavnih tržišč, stihijnost gradnje preštevilnih blagovnic, ki ponujajo pretežno isto blago, vse to je pripeljalo vodstva trgovskih družb do spoznanja,' dajnorajo iskati učinkovite metode za večjo storilnost v prodaji na drobno če se želijo izogniti velikim izgubam, ki pestijo tudi velike trgovske organizacije z delniškimi kapitali ali kapi-tali bogatih trgovskih d (nižin. Vedno bolj prihajajo v ospredje boljše storitve prodajnega osebja, od katerega sta odvisni učinkovitost in donosnost, saj je ves uspeh odvisen od neposrednega odnosa prodajalca, ki se na vsakem koraku srečuje s kupcem. Nenehne naložbe in ogromne vsote za reklamo ne zagotavljajo več prednosti pred konkurenčnimi trgovskimi družbami, ki imajo enake metode pospeševanja prodaje! Zahod je zato v zadnjem času razvil številne poslovne zamisli pospeševanja prodaje, ki temeljijo na načrtnem in obvladovanem usmerjenem vedenju osebja v trgovinah. Tehnični postopki dokazujejo, da človeških navad ni mogoče spremeniti s kratkimi treningi. V prodaji na drobno pri usposabljanju prodajalcev vedno bolj uporabljajo videokasete, videodiske ter skupinske seminarje o odnosu prodajalcev do kupcev, da bi omogočili prodajnim vodjem in prodajnemu osebju zboljšati svoje sposobnosti s posnetimi vzorci. Tečaji trajajo običajno dva do tri dni in izhajajo iz dognanj, da je moč opraviti prodajo samo tedaj, če je kupec odkril svojo željo po nakupu in če mu je prodajalec pri tem dal pojasnila o prednosti blaga, ki ga zanima. Glavne odlike, ki vrednotijo sposobnost prodajalca, so pozdravljanje, sposobnost odkrivanja, kaj kupec želi, pojasnjevanje prednosti izdelka, izločanje kupčevih pridržkov glede izdelka, ki ga ogleduje, uspela prodaja, prodaja dodatnega blaga, pa tudi precenjevanje sposobnosti kupca, da bi se mogel vselej sam odločiti (brez pogovora s prodajalcem). Tečaji so prikrojeni sistemom trgovanja in operative posameznih tipov prodajaln. V okviru usposabljanja, recimo večje verige veleblagovnic ali nakupnih središč, obstaja tudi ključni del, ki je namenjen vodstvu veleblagovnic, ki pri tem dopolnjuje predložene načrte usposabljanja glede na specifične potrebe njihovih blagovnic in pri tem kontinuirano jača strokovno usposobljenost prodajnega osebja. To seveda ni poceni. Osnovna pristojbina za filme in poučevanje osmih vodij ali inšpektorjev prodaje s preverjeno tehniko komuniciranja velja približno 25 tisoč dolarjev; posebej pa poravnavajo še stroške usposabljanja vsakega nadaljnjega prodajalca. Analiza programa v 8 veleblagovnicah znane ameriške družbe Montgomery Ward and Co., izvedenega v Chicagu, v katerega se je vključilo 100 prodajalcev z blagovnih področij, ki jih odlikujejo visoke cene izdelkov, kaže, da so ti prodajalci v kratkem času povečali prodajo za 10 odstotkov v primerjavi s prodajnim osebjem, ki ni obiskovalo tečajev. Testiranje je tudi pokazalo, da imajo trgovske družbe, ki imajo take tečaje, bistveno manjšo migracijo prodajnega osebja. Ivo Brenčič Nadaljevanje prihodnjič Z veseljem smo prihajali na delo Tudi Blagovni center je decembra pripravil redno srečanje upokojencev. Na slavnosti, ki se je je udeležilo prek devetdeset nekdanjih delavcev, je pozdravil vse navzoče direktor delovne organizacije Slavko Zagoričnik in predstavil dejavnost te delovne organizacije po vključitvi v Merx. Po podelitvi priznanj vsem delavcem, ki so se upokojili v letu 1981, je bil krajši kulturni nastop, v katerem so sodelovali Komorni moški pevski zbor in humorist »celjski Poldek«. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Elizabeto Vodončnik in Božidarjem Ravnikarjem o njunem delu, ki sta ga opravljala pred upokojitvijo ter o tem, kako preživljata proste dneve danes kot upokojenca. Elizabeta VODONČNIK: »Upokojila sem se leta 1973. Delala sem kot navadna delavka v skladišču v Šempetru, in sicer celih triintrideset let. Delovne razmere so bile drugačne, kot pa so danes. Tedaj smo raztovarjale, pretežno ženske, vagone, polne sadja in gradbenega materiala, ročno. Danes imajo za to pripomočke, kot so viličarji. Zgodilo se je, da smo morale na dan raztovoriti po 17 vagonov, v sezoni jabolk in krompirja pa tudi več. Včasih smo delale do enih ponoči, samo da smo dobili ob koncu meseca kakšen dinar več, ki nam je vsem prav prišel. Prav tako nismo imele zaščitne obleke. Danes imajo vse, od delovne obleke, rokavic, čevljev do toplega obroka. V tistih časih je bilo veliko težje dobiti delo, zato smo si vsi skupaj bolj prizadevali. Čeprav smo tudi me bile matere, sama imam dva otroka, pa nikoli nismo pomislile, da bi ob dveh odšle domov, če delo še ni bilo končano. Še danes večkrat skočim pogledat v skladišče, da vidim, kaj delajo. Delovne razmere so bile težke, pa vendar je bilo ,luštno1, saj smo bili mladi, polni moči, da kaj ustvarimo. Zdaj sem pretežno doma, malo delam na polju, še posebno veselje pa imam do gojenja cvetlic. Zato se prav razveselim, vsako leto, ko dobim povabilo na srečanje upokojencev. Doslej sem bila še vedno prisotna. Malo poklepetamo, se poveselimo, pa tudi denarna nagrada, ki jo prejmemo, nam pride prav, še posebno ob moji majhni pokojnini, saj je komaj 4180 dinarjev. Kaj si želim? Samo veliko zdravja in tega, da bi se leta 1982 ponovno srečali.« Božidar RAVNIKAR: »Upokojil sem se leta 1967. Najprej sem bil zaposlen pri zidarskem podjetju kot nabavni, kasneje pa sem bil komercialni v delovni organizaciji Potrošnik in potem v Merxu. Najtežja leta mojega dela so bila tedaj, ko so se delovne organizacije Koloniale, Potrošnik in še nekaj manjših združile v delovno organizacijo Mera. Vsak je hotel službovati po svoje in bili smo kot godba brez dirigenta. Zelo veliko sem tudi delal na pripravah mešanic za kavo ter na embalaži za druge izdelke, ki smo jih tedaj zavijali v embalirnici. Lahko se pohvalim, da smo bili prvi v Celju in med prvimi v Sloveniji, ki smo pakirali kavo. V začetku nismo imeli svoje pražarne in smo pražili v Ljubljani, kasneje pa smo dobili izučenega pražilca. Že ko sem se Dragi tovariši! Vsem želim srečno novo leto 1982 v imenu upokojencev delovne organizacije Blagovni center. Hvala za prijeten sprejem in zabavo. Posebna zahvala tov. Ladislavu Zagoričniku, ker nas je ob prihodu pozdravil in nam želel še mnogo let. Želim, da se drugo leto spet vidimo živi in zdravi. jak Vaša upokojenka Marija Les- Mladi blagovnega centra v predkongresni dejavnosti Predkongresna dejavnost, ki dobiva vso svojo razsežnost, nas je spodbudila, da ponovno ocenimo stanje v osnovnih organiz-cijah ZSMS v delovni organizaciji- , xz Od združitve v SOZD MERX smo ustanovili osnovne organizacije v vseh temeljnih organizacijah, vendar le-te še niso zaživele. Podobno ugotovitev smo zapisali v sklep seje širšega političnega aktiva delovne organizacije, na kateri smo razpravljali o delovanju in vlogi osnovnih organizacij ZSMS ter nalogah mladih komunistov. Sklepi aktiva so bili jasni, prav tako tudi naloge. Akcija ponovne ustanovitve osnovnih organizacij ZSMS je bila dosledno izpeljana; v vseh temeljnih organizacijah so bile volilno-pro- gramske seje. programi na sejah pa odsevajo potrebe mladih. Na prvi seji koordinacijskega sveta ŽSMS DO, ki je bil minuli teden, smo pregledali dosedanje delo, hkrati pa se dogovorili za nekatere skupne naloge. Enotno bomo evidentirali mlade za udeležbo na mladinških delovnih akcijah v letu 1982 in pri tem upoštevali obveznosti, ki nam jih nalaga občinska konferenca ZSMS. Prav tako smo se dogovorili za enotno članarino in način pobiranja, le-te o kadrovski evidenci in drugih organizacijskih vprašanjih. Organizirani v akcijsko močni osnovni organizaciji bomo zmogli naloge, ki smo si jih zadali, in se hkrati tvorno vključevali v reševanje vseh delovnih nalog. Albert Lebič V novem letu 1982 želim vsem članom kolektiva delovne organizacije Mlinsko predelovalna industrija, od najvišjega do najnižjega, obilo sreče, zdravja in uspehov ter nenehni dvig proizvodnje in nadaljni uspeh podjetja. V prijetno dolžnost si štejem, da se Vam še enkrat zahvalim za pogostitev v Motelu v Šetjurju, za darilo in veselo srečanje, ki ste nam ga omogočili. Vesel novoletni pozdrav od hvaležne upokojenke Matilde Frelih, Vegova 12a, Celje Srečanje devetdesetih nekdanjih delavcev delovne organizacije Blagovni center je potekalo v prijetnem, domačem razpoloženju Elizabeta Vodončnik upokojil, sem še nekaj let honorarno pripravljal sestavo mešanic za pravo kavo. To delo je bilo težko zaradi tega, ker ni bilo na volj dovoljo različnih vrst kav. Danes pa imajd to srečo, da ljudje ne presojajo več, ali je kava dobra ali ne, glavno jim je, da imajo kavo. Imam počitniško hišico, kar je moj največji konjiček. Dokler bom zdrav, bom še vedno delal na zemlji, kosil, gojil cvetlice in se ukvarjal s pridelovanjem sadja. Potujem ne veliko, zato so mi zelo pri srcu ta srečanja upokojencev. Povabilu sem se vedno odzval, že zaradi tega, da vidim, kdo od starih upokojencev še živi in kateri so novi, ki prihajajo za nami. Morda bi bilo dobro, če bi nas kdaj še povabili na kakšen izlet, drugače pa sem vesel, da so ta srečanja redno vsako leto in se zahvaljujem upravi Blagovnega centra za vabilo in denarno darilo, ki mi pride vedno prav, še posebno sedaj, ko cene hitijo tako navzgor. Najpomembnejše pa je, da sem zdrav, da se bomo prihodnje leto ponovno sestali v »miru in da bo Blagovni center tudi poslej še tako napredoval, kot je do danes.« Božidar Ravnikar Delovni človek je občutljiv V naši samoupravni socialistični družbi dajemo velik poudarek dobrim medsebojnim odnosom, čeprav mnogokrat ugotavljamo, da so to te besede na papirju. Človek, kot posameznik bi moral imeti čut do družbe kot celote, družba pa bi morala obravnavati vsakega posameznika kot delček te celote. V delovnih organizacijah, kjer smo zaposleni, preživimo dobro polovico življenja. Združujemo delo, skrbimo da so načrti izpolnjeni in da ustvarjamo čim večji ustvarjeni dohodek. Postavlja se nam vprašanje: kako se počuti delovni človek v okolju, v katerem dela? Verjetno danes ni delovne organizacije, ki se ne bi srečevala s težavami, ki v končni obliki poleg osebnega počutja vplivajo tudi na storilnost delovnega človeka, na njegove odnose v svojem okolju. Danes ne more biti vsaka delavčeva prošnja usli- šana in vsaka želja izpolnjena. Tega se zavedamo vsi. Upam pa si trditi, da je dosti možnosti in načinov, da se približaš delavcu in mu skušaš pomagati pri njegovih težavah. France Popit je nekoč dejal: »Delovni človek je občutljiv.« To je res, saj lahko to opazimo že sami pri sebi. Velikokrat delovno okolje izloči delavca, češ da je slab delavec, neproduktiven itd. Toda ali se vprašamo kdaj za vzroke, zakaj je delavec takšen, kje so razlogi in ali smo mu bili pripravljeni pomagati, ga usmer- jati, ko smo opazili napake pri njem? Delovno okolje je mnogokrat gluho za težave posameznika, pa čeprav izvirajo iz delovnih razmer. Delavec pride na delo zaradi tega nerazpoložen, brezvoljen in sčasoma postane otopel. Zato moramo poleg dobrih delovnih razmer skrbeti še za dobre, medsebojne, prijateljske odnose, kajti le takrat bo delavec prišel na delo z veseljem, njegovo delo pa bo produktivno. Včasih so bili ljudje bolj srečni, kakor danes, ker so se znali veseliti drobnih, danes nepomembnih stvari. Pri današnji tekmi za gmotnimi dobrinami pa mnogokrat pozabljamo na človeka, kot bitje, ki je potrebno tople besede in ljubezni. Zdenka Detiček Zahtevna naloga Poslovni sistem sestavljajo trije temeljni podsistemi: izvajalni, upravljalni in informacijski. Slednji v zadnjem času vse bolj stopa v ospredje, predvsem zaradi silovitega razvoja tehnike, ki mu je dala nove razsežnosti. Zavoljo hitrega razvoja računalnikov postajajo možnosti za sodobni informacijski sistem vse večje in učinkovitejše. Srednje veliki in veliki poslovni sistemi pri nas skušajo slediti takim tokovom. Vse preveč je očitno, da je organizacijsko in informacijsko dobro urejen poslovni sistem tisti, ki lahko še računa na enakovreden položaj v okolju, kjer se razmere in vplivi naglo spreminjajo, in je torej potrebno hitro in fleksibilno odločanje, oziroma prilagajanje. Nemogoče si je danes predstavljati sodoben poslovni sistem, ki ne bi bil pripravljen finančno in kadrovsko podpirati prizadevanja, da se čimprej doseže takšna stopnja organiziranosti informacijskega sistema, ki bo v vsakem trenutku sposoben dajati kvalitetne in ažurne informacije. Vlaganje v organizacijo in informatiko vsaj v prvi fazi ne znižuje stroškov poslovanja, zato je zmotno ocenjevati naložbo zgolj s tega vidika. Takšne naložbe so izrazito dolgoročne, svoj učinek pa sigurno izražajo v bodočem večjem dohodku. Žal je treba poudariti, da še vedno obstajajo dejavniki, ki takih dejstev nočejo ali ne morejo sprejeti, in je zato marsikje potrebno vložiti mnogo preveč truda in prizadevanj, da bi se tudi na tem področju problemi pričeli hitreje in bolje reševati. Treba je ugotoviti, da v SOZD Mera zaenkrat ne moremo biti zadovoljni z dogajanji in rezultati na tem področju. Ni mogoče trditi, da si kakorkoli prizadevamo v skladu z gornjimi ugotovitvami in smo nad bodočnostjo informatike in organiziranosti lahko upravičeno zaskrbljeni. Ob pomanjkanju ciljev in sredstev za doseganje teh ciljev (kadri...), je resnično nemogoče storiti kaj več, kot smo storili do danes. Za operativno obvladovanje obstoječega informacijskega sistema v SOZD Mera sicer deluje centralni računalnik, vendar pa je njegova uporabniška programska oprema slaba, nestandardizirana in nepovezana, saj ni nastajala kot rezultanta teamske-ga dela in kompleksnega pristopa pri reševanju posameznih področij. Računalnik je za sodobne razmere in namen, ki naj bi ga imel (centralni računalnik) izredno skromno dimenzioniran, kljub temu pa še vedno slabo izkoriščen. Ta podatek potrjuje, da smo v preteklosti na tem področju zanemarjali bistvene elemente, kot sta organizacija in kadri. Težili smo sicer k »avtomatski obdelavi podatkov«, ki pa je v bistvu prenašanje zastarelih ročnih sistemov na drugačen, dražji in sodobnejši medij, ter ni primerljiva s pojmom »informacijski sistem«, ki je po svoji definiciji tak sistem, ki ga sestavljajo ljudje, postopki in naprav^ ki so razvite in grajene ter delujejo z namenom, da se z njimi pride do zapisovanja, shranjevanja, obdelave, iskanja, izkazovanja in prenosa informacij. Informacijski sistem mora uveljaviti dva, za sodobno družbo in gospodarstvo pomembna elementa: človeka in organizacijo. Z vidika teh dveh elementov je potrebno gornjo definicijo tudi razumeti. Nikakor ne želim zmanjševati vloge in prispevka, ki so ga klasična računovodstva v dosedanjem delu dala zato, da so rezultati vsaj takšnj kot so, vendar pa nam mora biti jasno, da je razvoj Pravna pomoč v organizacijah združenega dela Skupščina socialistične republike Slovenije je na seji vseh zborov 11. 7. 1979 sprejela zakon o pravni pomoči, katerega namen je, da pripomore k zagotavljanju ustavnosti in zakonitosti, k uresničevanju z ustavo in zakonom določenih družbenogospodarskih in političnih odnosov, k varstvu svoboščin, pravic človeka, samoupravljanja, družbene lastnine, samoupravnih in drugih pravic delovnih organizacij, krajevnih samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizcij in skupnosti. Isti zakon v 7. členu določa, da organizacije združenega dela, delovne skupnosti samoupravne interesne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti zagotavljajo delavcem in delovnim ljudem brezplačno pravno pomoč s pravnimi nasveti in sestavljanjem vlog, ko ti pred organi teh organizacij in skupnosti uveljavljajo svoje, na podlagi dela pridobljene pravice. Da zakon še ni povsem uveljavljen, lahko ugotovimo tudi iz poročila CK ZKS o delovanju ZKS med 8. in 9. kongresom, ko navaja: »Kljub velikim problemom in doseženim rezultatom v uresničevanju novega zakona o pravni pomoči, ki jo še vedno opravljajo pretežno odvetniki, in sicer na področju tako imenovanih klasičnih pravic in razmerij, delavci kot osnovni nosilci podružbljanja varstva samoupravnih pravic še niso dovolj usposobljeni, da sami organizirajo pomoč za uveljavljanje njihovih pravic pred 'organi, ki o njih odločajo.« V delovni organizaciji »Potrošnik« je bil izveden poizkus, da v okviru pravne službe poskrbe tudi za pravno pomoč za delavce lastne organizacije, vendar bi bila kakršnakoli globalna ocena njenega delovanja preuranjena. Iskalcev pravne pomoči je razmeroma malo, kar kaže na to, da se v zavesti delavcev ta pomoč še ni ustalila, celo še več, da ji delavci ne zaupajo in iščejo svoje pravice še vedno pretežno drugje. Vsekakor pa je eden od glavnih vzrokov takšnega nezaupanja, da vse premalo organizacij združenega dela izkorišča svojo pravico in dolžnost pravne pomoči. Boris Kmet in realizacija le-tega v bodoče (po strokovni plati) stvar strokovnjakov, organizatorjev sistema, sistemskih analitikov itd., kot je to povsod drugod. Verjetno ni nujno potrebno, da na tem mestu navajamo argumentirane primerjave, ki nedvomno kažejo na to, da smo na področju informatike in organizacije precej zadaj, in da smo torej v preteklosti zagrešili napako, ki jo je v danih gospodarskih prizadevanjih in skromnem dohodku zelo težko popraviti. nalnikov) naglo padajo, kar pa ne bi bilo mogoče trditi za cene software-a, torej programske opreme, ki jo tudi za čisto uporabniške potrebe v čedalje večji meri ponujajo proizvajalci (apli-kac. softvvare, banke podatkov, integrirana obdelava...) Torej bo v bodoče še večji poudarek na tem, v kolikšni meri bo posamezen uporabnik sposoben izkoristiti to programsko opremo, ki je zasnovana po najsodobnejših principih organizacije in informatike v svetu. SOZD —• enoten koncept razvijanja informacijskih sistemov v posameznih DO, članicah SOZD, zaradi zagotavljanja (sumarnih podatkov) na nivoju SOZD — skupna težnja po čim večji kompatibilnosti računalniške opreme, ki bo v rabi v posamezni TOZD ali DO, na relaciji DO — DO in DO — SOZD. — plan združevanja sredstev za realizacijo skupnih ciljev (uporaba centr. računalnika, služba za razvoj organizacije nega programa, ki ga je nujno potrebno tudi ovrednotiti, nosilce nalog in vire sredstev pa točno definirati. Če stabilizacijska prizadevanja razumemo kot rangiranje vlaganj, pri čemer je informatika na koncu seznama, ali pa je sploh ni, potem si upam trditi, da je takšno gledanje zgrešeno in ima ravno obraten, neželjeni učinek. Na koncu naj dodam, da smo v preteklosti zagrešili veliko napak, katerih posledice bodo še dolgo prisotne, vendar pa to nikakor ni Organizacijsko in informacijsko dobro urejen poslovni sistem bo imel v prihodnosti v okolju, kjer se okoliščine in vplivi naglo spreminjajo, še enakovreden položaj Teorija o organizaciji, »ki je sestavni del vodenja«, torej do danes ni dala ustreznih rezultatov, čeprav ima v samem SOZD Mera še vedno precej zagovornikov. Vsi tisti, ki se sklicujejo na stroške pri vlaganju v organizacijo in razvoj informatike, živijo v zmoti in v bistvu ta proces zavirajo. Jasno je, da bo potrebno hitro in učinkovito ukrepati, ter seveda zagotoviti tudi ustrezna sredstva za vlaganja v kadre in razvoj informatike, ki se jim vsekakor ne bo mogoče izogniti. V svetu računalništva cene hardware-a (fizičnih oblik raču- Iz tega sledi logičen sklep, da je pomembnejše od vlaganja v računalniško opremo, predhodno vlaganje v posodobitev organizacije poslovanja in izgradnje informacijskega sistema na različnih nivojih (TOZD, DO, SOZD). Da bi v bodoče preprečili tako mlačen in nedefiniran razvoj informatike v SOZD, je čimprej potrebno pristopiti k izdelavi dolgoročnega programa razvoja, ki bo vključeval nekaj najbistvenejših elementov kot so: — enotna politika na področju zagotavljanja in izobraževanja kadrov s področja informatike v in informatike v SOZD) — postopna in kontinuirana izgradnja računalniške mreže v SOZD (distribuirana obdelava podatkov) — opredeliti stopnjo centralizacije obdelav in jasno opredeliti potrebe po inform. na nivoju SOZD —• postaviti izhodišče, da so DO same nosilke razvoja informatike v lastni sredini, v skladu z enotnim programom dela in vlaganj — postopno vključevanje maloprodajne mreže v integrirani sistem obdelave podatkov. Seveda je gornja vsebina le grob pregled elementov skup- ovira, da v prihodnje tudi na tem področju ne storimo bistvenega koraka naprej in se tako enakopravno vključimo v dogajanja in razvoj tudi na področju organizacije in informatike, predvsem pa na sodoben način zadovoljimo potrebe, ki so že dalj časa prisotne, a neupravičeno razvrednotene in potisnjene v ozadje. Če smo resnično pripravljeni s staro prakso »presekati« ter se odločno lotiti reševanja problemov, ki niso majhni, potem je pravkar začeto novo poslovno leto priložnost, da se tega lotimo s še večjo smelostjo in elanom. Zlatko Privšek Odgovori na vaša vprašanja V našem glasilu smo že imeli rubriko, ki je bila namenjena odgovorom na vprašanja pravne narave. Pobudo za to rubriko ste nam dali vi, spoštovani bralci, zato vas ponovno vabimo k sodelovanju. Vprašanja ustno ali pisno naslavljajte na uredništvo Vestnika, mi pa bomo poskrbeli za ustrezne odgovore, ki vam bodo pripomoček pri razreševanju vprašanj ali pri delu. Bralec N. N. oddaja v svoji hiši sobo v podnajem. Zanima ga, koliko znaša odpovedni rok pri podstanovalski pogodbi. Pred odgovorom na vprašanje bomo bralcu N. N. v postavljenem vprašanju popravili besedo »podnajem« in »podstano-valska pogodba«. Zakon o stanovanjskih razmerjih uporablja za primer, kot ga navaja bralec, ki oddaja sobo, izraz »stanovanjska pogodba«, podstanovalsko razmerje pa nastane med imetnikom stanovanjske pravice in podstanovalcem. ODGOVOR: V stanovanjski pogodbi za stanovanje, ki je lastnina občana in jo skleneta lastnik stanovanjske hiše oziroma stanovanja (stanodajalec) in imetnik stanovanjske pravice, se dogovorita tudi za čas, za katerega skleneta pogodbo. Stanovanjska pogodba, sklenjena za določen čas, neha veljati, ko poteče čas, za katerega je bila sklenjena. Tu predhodna odpoved ni potrebna. Po pogodbi, sklenjeni za nedoločen (pa tudi za določen času pred iztekom časa, za katerega je bila sklenjena), lahko stanodajalec odpove imetniku stanovanjske ira-vice stanovanjsko pogodbo samo iz razlo- gov, ki so v zakonu posebej določeni (zakon o stanovanjskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 37/74). Stanovanjska zakonodaja ščiti imetnika stanovanjske pravice in ker je stanovanje pomembna socialna kategorija, lahko stanodajalec odpove imetniku stanovanjske pravice pogodbo v primerih, ki so določeni v zakonu in iz posebej določenih odpovednih razlogov. Medtem ko imetnik stanovanjske pravice lahko odpove pogodbo vselej, ne da bi za to navedel razlog. V primeru, ki ga navaja bralec, je torej pomembno, ali je pogodba sklenjena za določen čas ali za nedoločen čas. Zadeva je povsem jasna, če gre za stanovanjsko pogodbo, sklenjeno za določen čas, medtem ko morajo biti za odpoved stanovanjske pogodbe, ki je sklenjena za nedoločen čas, podani razlogi, ki so navedeni v zakonu. Od teh pa je odvisen tudi odpovedni rok. Pravna služba Merx --------------------- N Delovna organizacija Blagovni center Celje na podlagi 12. člena Pravilnika o stanovanjskih vprašanjih razpisuje NATEČAJ 1982 za pridobitev družbenega najemnega stanovanja in posojila za gradnjo oziroma adaptacijo stanovanjske hiše. Pogoji za uvrstitev na prednostno listo a) vloga za stanovanje oziroma kredit (obrazci so na razpolago v kadrovsko splošnem sektorju delovne organizacije); b) za stanovanje oziroma kredit lahko zaprosi le delavec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: — če on ali njegov zakonec nista imetnika stanovanjske pravice na ustreznem družbenem stanovanju, — če je lastnik naseljene (nedograjene) hiše ali stanovanja, — če ima on ali njegov zakonec stanovanjsko pravico na družbenem stanovanju, ki je neprimerno zaradi zelo slabih higienskih razmer ali je lastnik takšnega stanovanja oziroma hiše, — če ima on ali njegov zakonec stanovanjsko pravico na družbenem stanovanju, ki po površini in številu prostorov ne ustreza njegovim potrebam oziroma je lastnik takšnega stanovanja, c) prosilci za kredit oziroma adaptacijo morajo imeti že urejeno vso potrebno dokumentacijo: d) posojilo lahko dobi delavec le za: — gradnjo hiše v višini 180.000,00 dinarjev, — pridobitev novih stanovanjskih prostorov v višini 90.000,00 dinarjev, — ureditev sanitarij ali izboljšanje stanovanjskih razmer z uvedbo centralnega ogrevanja v višini 50.000,00 dinarjev. Delavci, ki bodo prosili za stanovanje ali kredit, morajo vlogi priložiti: — potrdilo o premoženjskem stanju delavca in zakonca, — potrdilo o povprečnem osebnem dohodku za leto 1981 delavca in zakonca, — razna druga potrdila kot na primer dokazilo o svojem slabem zdravstvenem stanju ali družinskih članov zaradi slabega stanovanja. Prošnje morajo vložiti tudi tisti delavci, ki so že uvrščeni na prednostno listo in sporočiti morebitne spremembe ter dostaviti zahtevana dokazila. Istočasno je treba vložiti prošnjo tudi v delovni organizaciji kjer je zaposlen zakonec, ker se pri nakupu stanovanja zahteva soudeležba do polovice vrednosti stanovanja. Razpisni rok: Vloge na natečaj 1982 za družbeno najemno stanovanje ali kredit za gradnjo oziroma adaptacijo se zbirajo do vključno 28. februarja 1982 v kadrovskem splošnem sektorju delovne organizacije Ul. 29. novembra 16, Celje. Nepopolnih vlog in vlog, ki bodo prispele po razpisnem roku. ne bomo upoštevali pri sestavi prednostne liste za leto 1982. v_________________________________________________/ Novoletni šahovski turnir Dva dni pred novim letom smo v Mlinsko predelovalni industriji organizirali novoletni brzopo-tezni šahovski turnir. Udeležilo se ga je 'sedem, po moči precej enakovrednih igralcev. Odigrali smo dvokrižni sistem, ki pa ni prinesel končnega zmagovalca. Tako sta si prvo mesto delila Drago PRESEČNIK (delavec pekarne »Pod Gradom« iz Titovega Velenja) in Ivan CVETKO (delavec iz pekarne Zagorje). Oba sta dosegla po osem točk. Tretje mesto je s sedmimi točkami zasedel Mitja ČMER (delavec iz delovne skupnosti skupnih služb). Trenutno smo prav šahisti najbolj aktivni na športno rekreativnem področju naše delovne organizacije. Dogovorili smo se tudi za delo v prihodnje in sicer bomo vsak mesec organizirali brzopotezni turnir, na katerih bomo vse igralce točkovali, podobno kot alpske smučarje. Turnirji bodo, razen julija in avgusta, zadnji ponedeljek v mesecu ob 15.00 uri v sejni sobi delovne skupnosti Mlinsko predelovalne industrije, Jurčičeva 1 v Celju. Vabim vse šahiste naše delovne organizacije, da se odločijo za sodelovanje na šahovskih turnirjih. M,V/« Cmer Pripis uredništva: Organizatorji turnirjev, razmislite, ali ne bi bilo dobro, da bi te turnirje organizirali za vse šajiiste sestavljene organizacije in na ta način preko športno rekreativne dejavnosti pripomogli k zb liže n ju in navezovanju dobrih odnosov med delovnimi organizacijami. Plačilo lastne udeležbe obveznost za vsakega delavca Na podlagi 'Zakona o stanovanjskem gospodarstvu, ki je bil objavljen v Uradnem listu SRS 3/til, je bil sklenjen Družbeni dogovor o skupnih osnovah za ugotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list 15/Sl), ki poleg ostalih udeležencev zavezuje tudi delovne organizacije, tla načeta, kriterije, pogoje in merila ter usmeritve opredeljene v dogovoru vnesejo t* svoje samoupravne splošne akte o reševanju stanovanjskih potreb delavcev. O tem, katere so tiste novosti, ki jih bodo morale delovne organizacije opredeliti v svojih samoupravnih splošnih aktih, smo se pogovarjali z Vilmo THALER, diplomirano pravnico za področje samoupravnega prava. V tem srednjeročnem obdobju je plačilo lastne udeležbe obveznost z.a vsakega delavca, ki bo pridobil stanovanje v družbeni lastnini. Od česa bo odvisna višina lastne udeležbe, kako se bo plačevala in koliko bo znašala? »V zakonu o stanovanjskem gospodarstvu in družbenem dogovoru je pomembna opredeli- vanje. Izjema naj bi bili tisti delavci, ki so v težkem gmotnem položaju in mlade družine (družine z najmanj enim otrokom in starostjo staršev pod 30 let). Ti naj bi plačali lastno udeležbo po vselitvi v stanovanje s pogojem, da bodo začeli namensko varčevati pri banki za lastno udeležbo. Višina te pa se bo dolo- Ali je opredeljena stanovanjska površina glede na število družinskih članov? »Delavec, ki bo pridobil družbeno stanovanje, naj bi pridobil stanovanje, ki ne bi presegalo naslednjih normativov: število stanovanjska družin, članov površina v m: 1 32 2 45 3 58 4 70 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča največ še do 15 ITT.« Organizacije združenega dela bodo dajale posojila delavcem tudi z.a nakup stanovanja za individualno gradnjo in sicer samo za površine do 90 nr v višini povprečne vrednosti stanovanja v občini. Kakšna naj bi bila maksimalna vsota kreditov? »Maksimalna vsota kreditov naj bi bila pri nakupu etažnega stanovanja 80ll/„, pri zadružni stanovanjski gradnji 75°/», pri individualni gradnji 60(V(| in pri prenovi 80"/» od predračunske vrednosti oziroma končne cene. upoštevajoč standardno stanovanjsko površino. Delavci bi naj dobili posojilo največ za dobo 20 let, najnižja pbrestna mera naj bi bila 4°/» in najkrajša doba varčevanja 24 mesecev.« JP tev, da mora vsak delavec, ki pri- čala po kriterijih, ki bodo veljali dobi družbeno stanovanje; pri- takrat, ko bo pričel delavec pla- spevati lastna sredstva za reše- čevati lastno udeležbo. Lastna vanje svojih stanovanjskih udeležba se bo delavcu vrnila po potreb v obliki lastne udeležbe, desetih letih v enkratnem znesku Višina lastne udeležbe bo od- s 3-odstotno obrestno mero. Za visna od vrednosti stanovanja. plačilo lastne udeležbe bo dela- socialnega in ekonomskega po- vec lahko dobil v banki kradit za ložaja ter zdravstvenega, stanja dobo največ 5 let. Minimalna delavca in njegove družine. višina lastne udeležbe, ki jo bo Delavec naj bi plačal lastno ude- moral plačati delavec, se bo dolo- ležbo pred vselitvijo v stano- čala po naslednji lestvici: Koordinacijski odbor za dobro gospodarjenje SOZD Merx Na svoji prvi seji je odbor sprejel poslovnik o delu ter pristop k razreševanju prvega problema, to so zuloge. skupni povprečni mesečni dohodek na družinskega člana, izražen v odstotku na povprečni mesečni OD % udeležbe delavca na v SRS v preteklem (ptu nabavno vrednost stanovanja za družine z dvema in več za samske občane člani"/» "/«( "/o do 20 do 35 brez udeležbe nad 20 do 25 nad 35 do 40 1 nad 25 do 30 nad 40 do 45 2 nad 30 do 35 nad 45 do 50 3 nad 35 do 40 nad 50 do 55 4 nad 40 do 45 nad 55 do 60 5 nad 45 do 50 ■ nad 60 do 65 6 nad 50 do 55 nad 65 do 70 7 nad 55 do 60 nad 70 do 75 8 nad 60 do 65 nad 75 do 80 9 nad 65 do 70 nad 80 do 85 10 nad 70 do 75 nad 85 do 90 11 nad 75 do 80 nad 90 do 95 12 nad 80 do 85 nad 95 do 100 13 nad 85 do 90 nad 100 do 105 14 nad 90 do 95 nad 105 do 1 10 16 nad 05 do 100 nad 110 do 1 15 18 nad 100 nad 1 15 20 In kakšne so pristojnosti koordinacijskega odbora za dobro gospodarjenje sestavljene organizacije? Odbor je temeljni usklajevalec, povezovalec, usmerjevalec vseh aktivnosti odborov za dobro gospodarjenje v temeljnih organizacijah oziroma delovnih organizacijah in usmerjevalec globalnih aktivnosti v okviru sestavljene organizacije. Naloge odbora so: — uresničevanje ciljev in nalog ekonomske stabilizacije, — nadzorovanje izvajanja dogovorov o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v okviru letnih resolucij gospodarskega razvoja, — uresničevanje in nadzorovanje izvajanja planskih nalog, letnih gospodarskih planov SOZD ter ocenjevanje odstopanj, — spremljanje gibanja kazalcev ekonomičnosti, produktivnosti in rentabilnosti, UgVUlViJdMJC vanje družbeno ekonomskih odnosov znotraj SOZD na osnovah skupnega prihodka ter ocenjevanje učinkovitosti svobodne menjave dela, — spremljanje gibanja zalog ter sprejemanje ukrepov, — uveljavljanje najsodobnejših oblik transporta, — ocenjevanje izvajanja investicijske politike, — spodbujanje za čim večji izvoz. Zaradi izredno velikih zalog blaga, predvsem v delovnih organizacijah z' neživilskim blagom, je odbor sprejel stališče, da vse delovne organizacije takoj pošljejo obrazložitev za povečanje zalog, ki jo bodo obravnavali na prvi seji kolegija direktorjev. Na osnovi podrobne obravnave in analize pa bo odbor za dobro gospodarjenje pripravil stališča in sklepe za zmanjševanje zalog ter jih posredoval vsem delovnim okoljem. Za razvedrilo / SLA, POŽE-LJIVOST KRŠILEC REDA IN ZAKONOV TISKARSKO SITO PREBIVA- LEC ANAMA vladoSa SIMČIČ AVSTRIJ. TISKOVNA AGENCIJA 4? REČNO KAMENJE IT. MESTO V POKRAJINI TERAMO MEDNAR. KLUB KNJIŽEV- NIKOV VHODNI DEL ATENSKE AKROPOLE 4 1 TRENER KOS. KLUBA GIBONA (MIRKO) VODENIČNA OTEKLINA V TKIVU FRANC. KIPAR (AUGUSTE, »MISLEC«) BOLGARSKO PRISTANIŠČE PARTIZ. IME HINKA BRATUŽA KOMENTIRANO SV. PISMO ZO-ROASTRA MESTO V ZAHODNI ROMUNIJI POMIRITEV. PORAV- NAVA MADŽ. BOKSAR, 3-KRAT-NI OLIMP. ZMAGOVALEC ŽIVČNOST, NERVOZ- NOST ESTRADA PRE- VOZNIK GERM. VOJSKOVODJA, KI JE ZAVZEL RIM VRESJE, ERIKA NEM, FILOZOF (THEOOOR) JASNOST ARGENTINSKA LUKA LETOV. OB ČR. MORJU NADUHA LJUBKOV. MOŠ. IME MESTECE PRI LABINU DRAGO DIKLIČ VNETJE KOŽE Z RDEČINO ŠVIC. SMUČARKA (THERESE) USMILJENJE, GNADA PRED LETI ODLIČEN $VIC. SMUČ. SKAKALEC (WALTER) VOJAK, PODKOPNIK VULK. OTOK OB SUMATRI ' NARODNI MAGAZIN PESNIK AŠKERC ZNAMKA JUH KOLINSKE OKONČINA SIPE IZDELOVALEC VEL. SLAŠČIC KIRURŠKI NOŽ SESTAVIL: R. N. VRSTA VRBE OPERA B. PAPAN-DOPULA KUHAR LOVRO NIKOLAJ PIRNAT PRITOK RUDOLFO- VEGA JEZERA IT. KOMEDIOGRAF (LUIGI) sladkovodna RIBA ZORANA ZEMLJA OTOK V IRSKEM M. POSNEMANJE ŽIVALSKIH GLASOV - ČEDNOST, KREPOST, ČILOST RIMSKA 4 BIVŠI DEŽ. GLAVAR NA avstrij: KOROŠKEM (HANS) NAUK O ENERGIJI ; - TRI- MESTNO ŠTEVILO MESTECE NA PAŠMANU SOVJ. LINGVIST, AVTOR JAFE-TITSKE TEORIJE MENIČNO POROŠTVO INDONEZ. Šahovski MOJSTER Z" Bodice o tem, kaj si »Merxovček« želi v letu 1982 — plače — vsak mesec višje.. — da bi dobil višje vrednoteno nalogo (brez dela)... — da ne bi postali vsi šefi (želja ni preveč realna)... — turistično potovanje —službeno seveda... — piknik na račun sindikata... — rekreacije —najraje med delom... Konjeniški klub Mera Celje Na zadnji seji delavskega sveta sestavljene organizacije je bil sprejet Samoupravni sporazum o pokroviteljstvu nad konjeniškim klubom Škofja vas. Konjeniški klub Škofja vas je bil ustanovljen leta 1945. V letih od 1967 do 1975 se jeklubdoka-zoval z najboljšimi športnimi rezultati. Imel je kar 10 članov državne reprezentance, bil je ekipni balkanski prvak in imel je tri balkanske prvake posamično. Člani so uspešno sodelovali na ________________________________ državnih prvenstvih, medklubskih turnirjih in evropskih šam-pionatih. Dosegli so vidne uspehe in klub je za svoje delo prejel tudi državno odlikovanje. Poleg treniranja pa so danes v klubu dani pogoji tudi za organiziranje rekreacijskega jahanja, vožnje in urjenja pripadnikov SLO. Tradicija uspešnosti se želi v klubu nadaljevati, vendar se v današnjem času srečujejo s problemom nezadostnih finančnih sredstev. V sestavljeni organizaciji Mera se aktivno pripravlja program konjereje. In ko danes ugotavljamo, da se lahko preko vseh oblik organiziranja konjeniškega športa pri mladini vzbudi interes za vzrejo konj, ni bilo ovire za pokroviteljstvo nad tem klubom. Za leto 1981 je sozd iz sredstev, namenjenih za reklamo in propagando, odobril Konjeniškemu klubu 200.000,00 dinarjev pod pogojem, da bo klub nosil ime Konjeniški klub Mera, da bo napis Mera na dresih, trenirkah, kapah, sedlih, plakatih, vstopnicah, prospektih in vseh ostalih reklamnih in propagandnih materialih. tf* V r K — tako obračati denar, da bo postal iz špage elastika... Rešitev križanke iz 10. številke — nagrajevanje po delu (želja je, kot kaže, dolgoročna)... — da nebi bil za kaj odgovoren (želja je uresničljiva) ... — da ne bi bil delegat... — da ne bi samo planirali, bilansirali, reba-lansirali, predvsem pa da ne bi vsega minirali... — da bi se vsestransko odprli tozdovski plotovi... Vestnika Vodoravno: STOP, GK, KA-RENINA, ORATORIJ, PRODAJALNA, PUŠKAR, ČO, LJ, RAK, RT, KAŽIPOT, KITA, EIGER, INIRIDA, OVES, SKUPINA, VAN, KANTATA, IMAM, KNIN, ALTONA, RE-TUŠA, SEF, IKAR, SAZU, TAR, NAT, ANE, LA. Izid žrebanja — da bi delegati v delavskem svetu sozda Merx upali samostojno dvigniti roko na osnovi odločitve »baze« in ne direktorja... — da na področju traparij ne bi delovali preveč inventivno... 1. nagrada: Ivan AKER- MAN, Muzejski trg 8, 63000 Celje 2. nagrada: Angelca TRATNIK, Stubiška 5, 62342 Ruše 3. nagrada: Helena CINK, Šešče 66, Prebold Izposojena karikatura DA N ES NEKOČ Glasilo SOZD Merx Celje izdajajo delovne organizacije kmetijska zadruga Celje, kmetijska zadruga Laško, kmetijska zadruga Slov. konjiče, kmetijski kombinat Šentjur, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Blagovni center Celje, Dravinjski dom Slov. konjiče, Moda Celje, Potrošnik Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje. Tkanina Celje, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli in gostinstvo Celje, Turist Mozirje, košen jak Dravograd, Zdravilišče Dobrna, Reklama Celje in delovna skupnost skupnih služb sozda. Naklada 6500 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. Ureja uredniški odbor: Jana PERTINAČ (glavna in odgovorna urednica), Zdenka ZIMŠEk, karmen MAGVAR, Rado TERŽAN, Zdenka DETIČEk, Danica DOSEDLA, Borut CENC, Boris k MET, Mirjam BEVC. Tehnični urednik: Marjan IVANUŠ — DELO — TOZD Delavska enotnost. Naslov uredništva: SOZD Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje (telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo SOZD Mene Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana.