PeStnfns plačana t gotovM. Leto XIV., štev. 161 LJpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon it. 3122, 8123, '3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, ftelen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. —. Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it. 2. — Telefon it. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana St. 11.842, Praga čisto 78.180, Wien St. 105.241. LJubljana, četrtek 13. julija 19» Cena t- Din Naročnina znata mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Kn&fljeva ulica 5. Telefon it. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nemški konkordat z Vatikanom Vsebina konkordat a, ki ga je v imenu Nemčije podkancelar Papen po dolgotrajnih pogajanjih sklenil z Vatikanom, je v svojih podrobnostih še vedno zavita v kopreno. Najbrž bo objavljena šele, ko bo za zdaj samo parafirani konkordat svečano podpisan. Za enkrat je širša javnost navezana le na službene in poLslužbene izjave Hitlerja in drugih članov nemške vlade, dočim v Vatikanu še dosledno molče. Vendar ta mol!k ne more presenetiti, ker ni več dvoma o tem, da je s konkordatom neprimerno bolj' zadovoljen hitlerjevstki Berlin kakor pa vatikanski Rim. Vse dosedanje informacije kažejo, da spada konkordat med velike uspehe Adolfa Hitlerja. Za dve stvari je šlo Hitlerju. V zunanji politiki je ho:el s sklenitvijo konkordata demonstrirati, da Nemčija ni tako zelo izolirana in diplomatsko ne tako slaba, kakor sodi evropska javnost. V notranji politSki pa je bil njegov cilj, izločiti katoliško cerkev iz političnega življenja, uničiti torej nemški klerikali-zem in to po možnosti brez vidnega konflikta z Vatikanom. Nemški diktator je v lastni državi prodiral z lahkoto in naglico, kakor zanjo politična zgodovina nima primere, in posrečilo se mu je uveljaviti v vsei Nemčiji svoja načela. Na polju zunanje politike pa doslej ni imel enake sreče. Skoro v vseh vprašanjih mednarodnega značaja je bila Nemčija primorana k umiku in je zapadla izolaciji, ki je morda bolj izrazita in občutna, kakor ona pred letom 1914. V taki situaciji je sklenitev konkordata že sama po sebi za Hitlerja lep uspeh, tem večji, ker je bil dosežen v času, ko je njegov režim brezobzirno udaril po reprezentantih od Va-ttkana protežiranega nemškega klerika-iizma. V polni meri pa je Hitler dosegel z rimskim sporazumom svoj notranjepolitični cilj. S konkordatom je odstranjena glavna ovira, ki jo je za »Gleich-schaltung« vsega javnega življenja predstavljala politična organizacija, temelječa izključno na verski osnovi. Razpusti katoliškega centruma in bavarske ljudske stranike je sicer poglavje za sebe ir vsaj formalno ni v neposredni zvezi s konkordatom. Z vatikanske sfcra- se celo poudarja, da Vatikan na ceai-rumu kot politični stranki ni bil inte-res&ran in da oficielno z njim ni imel stikov. Toda to zagotovilo ničesar n« iapremem na historičnem dejstvu, da je bfl centrum politična organizacija borbene cerkve in da je ta ecclesia militans v javnem življenju Nemčije izgubila svoj glavni in najmočnejši organ, ki je skozi dve generaciji zastopal intencije Vatikana z vsem poudarkom in nespornim uspehom. Da razpust dveh klerikalnih strank za Vatikan ni postal casus belli, je treba vsekakor smatrati za znak re-signiranega popuščanja. Konkordat sam pa je prinesel Hitlerju še večjo koncesijo: depolitizacijo katoliške duhovščine in njen umik iz političnega in sploh javnega življenja na strogo versko polje. Državna avtoriteta je v Nemčiji izvc-jevala popolno zmago m Hitler je smel ob sklenitvi konkordata s polno pravico poudariti, da je šele zdaj borba za politično moč končana. Odslej bodo duhovniki nemškim katolikom le verski svetovalci, ne bodo pa več njihovi politični zastopniki in voditelji. Edina možnost organiziranega političnega udejstivovanja ostane nemškim katolikom do gotove mere še v novi »Zvezi križa in orla«, toda ta organizacija, ki ji je kumoval g. Papen, je že rezultat narodno socialistične »Gleich-schaltung« in v resnici ni drugega, kakor ekspozitura hitlerjevstva s katoliško firmo in preračunano privlačnostjo na katoliško prebivalstvo. Katoliški cerkvi rezervira konkordat versko-kulturne organizacije, ki se že doslej niso politično udejstvovale, toda tudi te organizacije bodo stale pod strogo državno kontrolo in za mladinsko vzgojo je določeno, da se bo vršila v smislu in duhu nacionalne revolucije. Svoji odredbi, g katerima se vzpostavljajo one katoliške organizacije, ki so s konkordatom dobiile državno priznanje, utemeljuje Hitler z ugotovitvijo, da se bodo po določbah konkordata odslej nemšlrf državljani rimsko-katoliške veroizpovedi brez pridržka postavili v službo nove narodno socialistične države. Na obeh straneh se poudarja, da sta cerkev in država točno opredelili sfere svojega vpliva in da bo poslej izključen vsak konflikt med cerkveno Ln državno a\,toriteto. Formalno se torej cerkev ni podvrgla narodno socialistični »Gleich-schaltung«, to pa je bilo le mogoče na ta način, da se je popolnoma umaknila z državno političnega torišča in pustila izvajanju hitlerjevskega principa državne totalitete popolnoma prosto pot. Po svoji vsebini nemški konkordat močno spominja na lateransko pogodbo, M jo je sklenil Mussolini s papežem. Tudi ta pogodba vsebuje dalekosežne koncesije v smeri političnega udejstvovanja. Toda lateranska pogodba obsega važno DIPLOMATSKI RAZGOVORI V RIMU Podpis pakta Štirih naj bi se izvršil ob koncu julija - Pogajanja med Italijo, Turčijo in Rusijo o posledicah vzhodnega pakta Pariz, 12. julija, s. Kakor javlja agencija »Radio« iz Rima, obstoja namen, da se pakt šti.rih na svečan načiin podpiše ob koncu juEtia. V itallijanskih krogih še vedno upajo, da bodo pri podpisu navzoči v Rimu predsedniki vlad vseh štirih držav. Od oficielne francoske strani se ta vest sicer ne demanti-ra, pač pa izjavljajo, da je preuranje-na, ker še ni nobenih končnoveljavnib sklepov o podpisu pakta. V zvezi z včerajšnjim razgovorom MussoHniiia in Jouvenela poroča »Malin«, da se vrše pogajanja o zaključitvi prijateljske pogodbe in pogodbe o ne-napadanju med Italijo in Malo antanto. ki bi pomenila končnoveliavno rešiitev jadranskega in srednjeevropskega vprašanja. V Parizu zasledujejo tudi z veltiikim zanimanjem pocaiania med Italijo, Turčijo in Rusijo. Menijo, da bo ob koncu meseca prišel v Rim tudi IJt-vinov, ki se sedaj mudi v francoskem kopališču Rovt, kjer se je prijavil pod imenom Linde. Kakor znano, se mudi sedaj v Rimu turški zunanji minister Tevfik Ruždi-bei, ki je bil včeraj dopoldne pri Mus-soliniju. Razpravljala sta poldrugo uro o italijansko -turških političnih m gospodarskih odnošajih ter o smernicah, po katerih nai se ravnata vladi obeh držav na osnovi turško-italnijanjskega prijateljskega pakta. Popoldne se je vrnil iz Moskve v Rim sovjetski poslanik, ki je bil takoj sprejet od Mussom-niia, kateremu .ie poročal o zadevah, ki se nanašajo na Litvinovo konvencijo o nenapadanju. Bolgarija proti vzhodnemu paktu Sofija, 12. julija. AA. Oficiozno »Zna-me« je objavilo uvodnik, ki po vsej priliki izraža naziranje zunanjega ministrstva o \ ..hodnem naktu. List pravi, da je bolje,; če se Bolgarska vzdrži podpisa tega pakta, kakor pa, da bi ga lahkomiselno podpisala, ker bi se lahko pakt jutri obrnil proti niei. Znamenita definicija napadalca, ki so jo sicer ^odpisane države sprejele kot jamstvo za mir, ie popolnoma negativna. V njej se nahajajo klice nevarnosti za mir. To so snoznali tudi v Ženevi, kjer so bili vsi proti sprejetju. To mnenje bo nrei ali slej prevladalo, ker bi pomeni- Hitler ne pozna pardona Odstavitev komisarja za gospodarstvo, dr.Wagenerja In njegovih sotrudnikov, ki jih je poslal v koncentracijsko taborišče Berlin, 12. julija, n. Med državnim kan-celarjem Hitlerjem in državnim komisarjem dr. \Vagenerjem je obstojalo glede izvajanja gospodarsko-političnega kurza vlade že dalje časa načelno nasprotstvo v na-ziranju. Dočim je hotel NVagener za vsako ceno izvršiti tozadevni program narodne socialistične stranke pa je bil Hitler v tem pogledu mnogo previdnejši. V svojem zadnjem nagovoru na državne namestnike je Wagenerja c*'lo kar direktno desavuiral. Svaril je namreč pred nepremišljenimi poizkusi in silno ostro obsodil gospodarsko-politični - diletantizem. Hitlerja namreč zaenkrat interesira le zmanjšanje brezposelnosti, ki je postalo glavno prestižno vprašanje narodnega socializma. To je še prav posebno znova poudaril tudi v svojem nedeljskem govoru pred napadalnimi oddelki v Dortmundu. Javni obsodbi Wagenerjeve gospodarske politike pa je sledil takoj nato še odločilen udarec. Hitler je namreč sedaj državnega komisarja za gospodarstvo, dr. Wagenerja kratkomalo odstavil in obenem tudi izključil iz vodstva narodne socialistične stranke. Z njegovo odslovifvjjo je padel prvi narodno-socialistični prvak, odkar je postal Hitler diktator Nemčije, v nemilost. Dr. Wagener je bil dolgo časa kandidat za gospodarskega ministra in je zato napenjal vse sile, da je Hugenbergu njegovo petmesečno ministrovanje čim bolj zagrenil. Svoje prvo razočaranje pa je doživel, ko je Hitler namesto niega imenoval za Hugenbergovega naslednika dr. Schmitta, ki je vse prej kot politik. Nedvomno je največ pripomoglo k temu odkritje neke vrste zarote v njegovi neposredni okolici proti Hitlerju, ki pa jo je Hitler brutalno zatrl. Gre namreč z? afero narodno-socia-lističnih strankinih funkcionarjev Corde-manna, Marwitza, \Volfa in Zuckerja, ki so bili dne 29. junija nenadoma razrešeni svojih mest. izključeni iz stranke in odvedeni v koncentracijsko taborišče. Redkobesedno uradno poročilo, ki je bilo tedaj izdano. Je očitalo aretirancem. da so poizkušali z brzojavnim in telefonskim vplivanjem na gospodarska podjetja in trgovske zbornice diskreditirati gospodarsko-politične odredbe državne vlade. Vsi stir-ie so bili sotrudniki Wagenerja. ki se je šele do svetovni vojni posvetil narodnogospodarskemu udejstvovanju in postal 1. 1931 načelnik gospodarsko-političnega oddelka narodne socialistične stranke, ki se je tedaj že pripravljala, da prevzame vso oblast v Nemčiji v roke. Zboljšanje razpoloženja na londonski konferenci Po odstranjeni krizi se delo na gospodarski konferenci le počasi razvija London, 12. Julija, n. Ker je svetovna gospodarska konferenca prestala krizo, se je razipoložende nekoliko izboljšalo, čeprav se opaža naraščajoče mrtvilo. Dopoldne je zasedal pododbor gospodarskega odlbora, ki iima nalogo proučiti probleme o koordinaciji produkcije in tngo-vime. Poleg njega je imel tajno sejo tehnični odsek odbora, ki raapravUja o nujnih finančnih ukrepih in je danes izbral iz svode srede redakcijski odltaor. Na seji tehničnega odseka je Obudila veliko pozornost izjava ameriškega delegata Pibtimana, ki je dejal, da smatra ameriška delegacija razpravo o sodelovanju Narodnih bank za preuranjeno. Predlog o tem pa je že stavil Fraser in je bil soglasno sprejet v redakcijskem odboru, kakor tudi včeraj na jpredHog Jumga v konferenčnem predsedništvu. Na podlagii tega soglasnega sklepa spada tudi to vprašanje na dnevni red nadalCmje razprave. Ajn-gleSka delegacija je predlagala v pododfooru za. koordinacijo proizvodnje in prodaje, naj bi se čimprej proučilo vprašanje apflošroe ureditve proizvodnje kosi- komcesijo z državne strani: priznanje posvetne suverenitete Vatikana ter ustanovitev državne samostojnosti in neodvisnosti »Vatikanskega mesta«. Nemški konkordat ne nudi in fudi ne more nuditi Vatikanu ndkakSh »ličnih protikon-cesi/j. Hitler je tako prvi požel sadove svo-ječasne Mussolimijeva pridobitve, ne da bi mu bilo treba za to se posebno boriti ali kaj žrtvovati, kakor je to 1 -»rala Italija. Ako že ne v zunanjem svetu, bo ta njegova zmaga brez dvoma vsaj doma zelo povzdignila njegovo avtoriteto in utttdila njegovo moč. Zato je razumljivo, da je hitlerjevstvo s sklenitvijo konkordata nad vse zadovoljno. bra. Posebno važno bi bUo, da prouči vprašanje podaljšanja in posplošenja mednarodnega dogovora, ki je bil o tem sklenjen marca 1. 1931. med Bolivijo, Vzhodno Lndtijo, Nigerijo in Siamom, ki pridelajo 90% vse proizvodnje. Na podlagi pogodibe so te države uvedle nadzorstvo nad proizvodnjo, skrčile svoje zaloge ln s tem dvignile cene. Pogodba poteče avgusta 1. 1934. Po mnenju zainteresiranih diržav je treba že sedaj skrbeti, da se ta pogodiba že sedaj podaljša in posploši, ker utegnejo sicer nastati katastrofalne posledice. Načelen sporazum o srebru London, 12. julija- s. 0 načelnem sporazumu v vprašanju srebra, ki se je dosegel po doslej še nepotrjenih vesteh, ee govori, da so se glavni producenti Kanada, Zedi-njene države, Mehika, Peru in Bolivija sporazumeli za dobo petih let. da oddajo svojo nadprodukcijo zakladnemu uradu centralnih bank, ki je ne bo oddal na trg ter bo po potrebi izdal za to srebro bankovce-Države z velikimi zalogami srebra kakor Indija, Španija in Kitajska eo izjavile, da so pripravljene za gotovo dobo omejiti svoj izvoz srebra na gotovo letno množino. 0 tej množini, ki naj se določi v pogodbi, še razpravljajo. Balbova ekspedicija na Labradorju Rejkjavik, 12. julija. AA. General Bal-bo je brzojavilj da polet poteka v redu. Megle, ki so davi ležale nad morjem, so se dvignile. Letalci so že preleteli tretjino poti na poti iz Reykjavika do Cart-wrigtha. Pariz, 12. julija. AA Po nekem radio-telegramu so italijanski letalci preleteli Atlantski ocean in pristali v Cartwrightu na Labradorju. •lo v nasprotnem primeru, da je Evropa iz želje do mi-ru položna netikio vrvico v gmoto, ka se lahko vsak hip vname. Avstrijsko-madžarska protiutež Praga, 12. julija, d. »Lidove Noviny« so objavile k potovanju madžarskega ministrskega predsednika Gomboša na Dunaj komentar, v katerem pravijo med drugim: Iz oficietaih poročil o tem posetuJe razvidno, da se nameravata združiti Avstrija in Madžarska k tesnejšemu sodelovanju po zgledu Male antante in šele nato stopiti v pogajanja z Malo antanto. napram kateri se čutita vsaka zase preslabi. Proti taki nameri nimamo ničesar, ker smo prepričani, da Avstrija in Madžarska ne moreta skleniti Politične in gospodarske unije, ki bi bila naperjena proti nam. Tudi ni upravičena domneva, da obstoja taka namera, ki bi v ostalem ne bila izvedljiva. Vsi razlogi govore za to. da silijo okoliščine v srednji in vzhodni Evropi h končni pametni ureditvi medsebojnega življenja. To se more zgodita le postopno in se mora započeti na raznih straneh. List opozarja v zvezi s tem na pakt o nenapadanju, ki ga je sklenila Mala ant ant a s Sovjetsko unijo in kateremu morejo pristopiti tudi druge države, pri čemer omenja v prvi vrsti Avstrijo. Nadalje opozarja na priprave za za-Miiučitev sredozemskega pakta, pri katerem bosta glavni udeleženki Italija in Jugoslavija in h kateremu bi mogla pristopiti tudi Madžarska. Berlin, 12. julija, n. »BerlineT Boisen-zeitung« je objavila daljše poročilo o posetu madžarskega ministrskega predsednika generala Gomboša na Dunaju. Poročilo pravi, da je dunajska vlada doživela velik neuspeh, če je imela namen pridobiti Gomboša za sodelovanje z Malo antanto. Gombos je prišel na Dunaj predvsem za to. da vrne poset zveznemu kancelarju DolLfussu, ki je bil svoj čas v Budimpešti. Madžarski ministrski predsednik ni pristal na sodelovanje v Podunavju, ker bi bilo to mogoče le tedaj, če bi pokazala Mala a nt ant a praktično razumevanje za madžarske poetične zahteve in če bi se temu sodelovanju pridružili tudi Nemčija in Italija. List meni končno, da se ne bosta niti Avstrija niiti Madžarska pridružil Litvinovemu Daktu o nenapa-daniju. vendar pa napoveduje, da je treba sedaj pričakovati v Podunaviu še jačjo akcijo na iniciativo Francije Katoliška društva v Nemčiji v službi režima Katoliške organizacije v Nemčiji se bodo mogle udej-stvovati samo v duhu Hitlerjevega režima Berlin, 12. julija, d. Po spravi Nemčije s katoliško cerkvijo, ki je bil dosežen z novim konkordatom, je bila preklicana cela vrsta ukrepov proti katoliškim organizacijam. Sedaj poroča list »Der Angriff«, da bo vodja nemške delavske fronte dr. Ley prihodnji teden sprejel zastopnike posameznih katoliških organizacij, ki jim bo določil- smernice za bodoče skupno delo. Organizatoričaa samostojnost teh društev tudi v bodoče ne bo dovoljena, kar »Der Angriff« izrečno poudarja. Priznano jim bo svobodno udejstvovanje le v 6mislu dogovorov, sklenjenih med državo ln cerkvijo, v kolikor bo služilo skupnim interesom. Pariz, 12. julija, d. Kljub zaključitvt konkordata se v Nemčiji nadaljuje preganja« le katoličanov. Kakor poroča »Temps« Iz Monakova, se na Bavarskem in Wiirt-temberškem nadaljujejo konfiskacije Imetja katoliških organizacij. V Eschenbachu so zasedli narodni socialisti katoliški delavski dom, prostore društva katoliških pomočnikov in katoliške ženske zveze. V Schrambergu so celo zaplenili zasebne bančne račune katoliških funkcionarjev ln duhovnikov. Akcija proti brezposelnosti Berlin, 12. julija. AA. V govoru, ki ga Je imel po radiju o vladnem delu proti breposelnosti, je držami tajnik Reinhardt podal tole poročilo: Z zakonom o znižanju davščin na avtomobile in motocikie, ki Je stopil v veljavo 1. aprila, je poskočila prodaja avtomobilov od 5615 v marcu na 10.716 v m..ju. Prodali so torej še enkrat toliko vozil, število delavcev v tej industriji bo letos doseglo 30.000. Na podilagi zakona o zakonskih olajšavah bo število porok poskočilo za 200 000 na leto. To bo delovno tržišče znatno olajšalo. V štirih letih bo na podlagi tega šitevilo brezposelnih pad'lo za milijon lja-di. Podipore brezposelnim bodo v štirih letih 3niža.ne za 1400 milijonov mark, davščine pa bodo poskočile za 400 milijonov. Pohištvena industrija napreduje v zvezi z olajšavami, ki jih je vlada podeli-la novoporočencem pri nabavi pohištva. Prav tako bo vlada olajšala davščine za nakup novih strojev. Z vsemi temi ukrepi računa vlada, da bo znižala v prihodnjih mesecih število brezposelnih za milijon. V prihodnjih mesecih bodo v vs«ih vrstah proizvodnje narastta naročila. Odpust Židov iz državne službe Berlin, 12. Julija, d. Uradno poročajo, da je bilo v zvezi z novo razmestitvijo državnih nameščencev upokojenih 44. po večini židovskih sodnikov. Razen tega je bilo odpnSčenih iz službe na podlagi zakona ' za obnovo poklicnega uradništva 220 židovskih notarjev. Hitler židovskega porekla Dunaj, 12. julija, g. Glede na vesti češkoslovaških listov je »Oesterreichisches Abendiblatt< poslal svojega posebnega poročevalca v Polno na češkem, da ugotovi poreklo Adolfa Hitlerja. List objavlja sedaj pod naslovom »Svetovna senzacija glede Hitlerjevega porekla« daljši članek, ki pravi med drugim: Vodlja maitrike židovske občine v Polni, Aleksander Baz, ki je med tem umrl, je ugotovil, da je Hitlerjeva rodfbina stanovala že 200 let v Polni ter se kasneje izselila v Avstrijo. Lz teh ugotovitev je nadalje raztvidno, da Je bil Hitlerjev oče v tretjem zakonu poročen z neko Klaro Poltzel, katere mati se je pisala Hitler. Hitlerjeva stara mati po materini ^trani je bila torej rojena Hitler te Polne ter je bila Židinja. Te»ta Hitlerjeve matere^ ki se je tudi pisala Klara Hitler, pa je bila že krščena, je svoj čas predlagala nt.lerje-vemiu očetu, naj izpremeni svoie Ime Siokelgruber v Ime Hitler. Nesoglasja med francoskimi socialisti Pariz, 12. julija. AA. Socialistična stranka (Sfio) bo imela 14. julija kongres v Parizu. Poleg običajnih točk bo na dnevnem redu kongresa tudi vprašanje podpiranja vlade. Mnenja o tem so deljena. Parlamentarna skupina je za sodelovanje, stranka pa je proti sodelovanju v meščanski vladi. Na kongresu v Avignonu je bila sprejeta o tem resolucija, ki sta jo oba tabora po svoje tolmačila. Nevarnost je v tem. ker zahtevata Leon Blum in Paul Faure, naj stranka obsodi politiko parlamentarne skupine, dočim pravi poslanec Renaudel, da se hočejo njegovi tovariši le pogojno pokoriti navodilom stranke. Verjetno je, da bo Renaudel s svojimi prijatelji izstopil iz socialistične stranke. Zasedanje haaškega razsodišča Haag, 12. julija. AA. Mednarodno razsodišče se je včeraj sestalo k 29 izrednemu zasedanju. Na dnevnem redu je bila nemška zahteva o nemški manjšini na Poljskem. Predsednik je izjavil, da je poljska vlada zahtevala rok do konca tega meseca za svoj odgovor Razsodišče je nato odgo-dilo seje do 19. julija. Cerkev na prodaj BudimpeSta, 12. julija. V tukajšnjih listih je bil objavljen proglas, da je na prodaj pravoslavna cerkev v St. Andražu, ki ie bila nekdaj središče Srbov, ki so se po vojni izselili. Cerkev namerava kupiti neki Američan. Hendersonovo potovanje v Rim Pariz, 12. julija, s. Predsednik razoro-žitvene konference Henderson je danes zajtrkoval s francoskim delegatom na raz-orožitveni konferenci Massiglijem in s podpredsednikom razorožitvene konference Politisom. Razpravljali so o včerajšnjem razgovoru s francoskim ministrskim predsednikom Daladierjem in zunanjim ministrom Boncourjem. Henderson je nocoj odpotoval v Rim, kjer bo nadaljeval svoja posvetovanja. Kakor se govori, bo iz Rima odpotoval v Berlin. Konkurz agenture Rudolf Mosse Berlin, 12. julija, s. Založništvo Rudolf Mosse je danes ustavilo plačila ter prijavilo konkurz Po izjavi založništva znašajo aktiva 8 milijonov mark. višina pasiv pa ni znana. Pred dvema tednoma se je pri založništvu pojavilo pomanjkanje denarja ter 1. julija plač ni moglo izplačati v polnem obsegu. Uspeh poljskega letalca Variava, 12. julija. AA. Pilot Mlinarski tz Lvova je danes dosegel z Jadralnim le talom nov svetovni rekofd. Ostal Je v zraku 5 ur in 2 minuti in dosegel višino metrov. Tour de France Perplgnan, 12. Julija. AA 14 etapo krožne kolesafrske dirke po Franciji. In sicer iz Montpellierja do Perpiguana. je dobil ,uedueq. Splošna kvalifikacija kaže 6e vedno tole jdiko: SnHeher, Lemaire Guerra, Archambaud. Shediac. Mussolinljeve sanje zanimive ugotovitve uglednega praškega lista — Vse do zadnjega so bili fašistični politiki prepričani* da bo Jugoslavija razpadla Praški »Narodna Listy«. glasilo čsl. narodne demokratske stranke, so priobčile na prvi strani "nedeljske številke članek pod naslovom »Italija se je prevarala v pričakovanju, da se bo Ju-■gosiaviiia razsula«. Članek, ki je z jar-•ko lučjo posvetil v italijanske intrige, naperjene proti naši kraljevini, pravi •med drugim: A. Mousset opozarja v »Journalai des Debats« na dejstvo, da sta italijanski •tisk in italijansko javno mnenje zadnji čas zopet začela smatrati Jugoslavijo za državo, sposobno življenja. Danes ni več dvoma, da so bili italijanski vladni krogi dolgo časa trdno prepričani, da bo Jugoslavija razpadla. Italija fe celo ie vprašala dve velesili, kako stališče bi zavzeli v tem primeru. Javno mnenje v Italiji je bilo že obdelano po italijanskem tisku v tem pogledu in itaiijanska diplomacija si je prizadevala, izzvati tud;i v inozemstvu nezaupanje do Jugoslavije. Mussolini je resno premišljeval, kako bi se dala stvoriti nekakšna federacija med Avstrijo, Madžarsko in Hrvatsko. (Obno- vil je tedaj zamisel, ki Jo k po voJnJ gojili Vatikan.) Zaključitev novega pakta MaJe an-tante je naravnost brutalno pokazala Italiji njeno zmoto. Jugoslavija, ki jo ie fašizem smatral za umirajočo državo, Češkoslovaška, ki jo je označeval v njeni sedanji sestavi kot umetno tvorbo. in Rumunija, $ katero je vzdrževal tradicionalno prijateljstvo, so slavnostno združile svoje sile za očuvan}e svojih meja in svoje neodvisnosti. Mussolini je spoznal, da ie smartral sanje za resničnost Zato je začel groziti s sporazumom s Hitlerjevo Nemčijo in je zatrjeval, da mu bo Hitler dal svobodno polje za udeistvovanje v Srednji Evropi, kafcor da bi se Nemčija lahko naenkrat odpovedala svoji tisočletni ekspanziji na Poljsko, Češko in na jug. Ce ničesar dirugega. Je Jugoslavija po zadniih dogodlkiih pridobila vsaj toliko, da jo fašistovski tisk in italijanska javnost sedaj smatrata in priznavata za državo, sposobno življenja. Fašizem menda ne bo več gledal z lačnimi očmi na vzhodno stran Jadrana.« Poraz nemške politike v vzhodni Evropi Pomen zblizanja med Poljsko in Rusijo — Nesoglasja med nemškim zunanjim ministrom dr. Neurathom in Rosenbergom Dunaj, 12. julija. . d. >Neues \Viener Abendblatt« poroča iz Varšave, da pomeni novi pakt vzhodnih držav o definiciji pojma napadalca političen odgovor na pakt štirih velikih evropskih zapadnih držav, kar so takoj po vsem svetu pravilno razumeli. Tudi razbremenitev, ki jo je s tem dosegla Sovjetska Rusiia na Dalinem vzhodu, se je v diplomatskih uradih vseh prestolnic primerno upoštevala. Povsem iasna pa še ni slika razmestitve sil, ki io je povzročilo to mednarodno-pravno dejanje v vzhodni Evropi. Prvič po podpisu Kellog-govega pakta in k njemu pripadajočega ta-kozvanega Litvinovega protokola so se znašli pri tej priliki skupaj Rusi in Rumu-ni. Pravna formula, ki ugotavlja pojem napadalca v smislu mednarodno-pravnih kazenskih določb, je (/Ipravila med Moskvo in Bukarešto stari spor za Besarabijo. Baje je bila pripadnost te, nekdaj ruske obmejne pokrajine k Rumuniji določena še v posebnem tajnem protokolu. Ne glede na. to. ali je to res, je vendar gotovo, da se javnost v doglednem času vsekakor ne bo več bavila z vprašanjem Besarabije. Poraz so doživela pri tem stremljenja Ukrajincev po samostojnosti, ki so tudi v koncepcijah nemškega narodno-socialistič-nega politika za zunanje zadeve Alfreda Rosenberga igrala veliko vlogo. Ozemlje, na katerem prebiva 40 milijonov ukrajinskega naroda, so si razdelile po propadu habsburške monarhije štiri države: Sovjetska unija, Poljska, Češkoslovaška in Rumunija. Ukrajinski nacionalisti so upali v nasprotstva med temi štirimi državami, kakor so nekdaj pričakovali Poljaki izpolnitev svojih nacionalnih želja od spora med tremi cesarskimi državami, ki so si razdelile njihovo ozemlje. Toda z likvidacijo besarabskega vprašanja je bila odpravljena zadnja ovira za začasno poravnavo med Sovjetsko unijo in njenimi sosedi. Obenem se kaže zapostavitev ukrajinskih nacionalnih vplivov v Moskvi. Sedaj sklenjeni vzhodni pakt vsekakor še ni nobena zvezna pogodba. Če bi morda Nemčija danes napadla Poljsko bi bila Sovjetska unija obvezana samo za nevtralnost. Ta slučaj gotovo ni aktualen, vendar pa je glede na še vedno odprto nem-ško-poljsko obmejno vprašanje teoretičen šolski primer, ob katerem proučuj-eio ne samo v Varšavi, ampak tudi drugod, politični smisel vseh teh paktov in dogovorov. Se pred nekaj leti bi Poljska v oboroženem sporu z Nemčijo pustila velik del svojih čet za varstvo svojega vzhodnega ozemlja in za zaščito svojega rumun-fckega zaveznika v bližini ruske meje, da- nes pa more svoje moči osredotočiti v veliko večji meri proti zapadu. Politično jedro celotne nove tvorbe paktov predstavlja vsekakor nadaljnje polj-sko-rusko zbližanje, ki je bilo s tem doseženo. Nemška zunanja politika je na to tudi takoj v Moskvi in v Varšavi reagirala, ker skuša v obeh krajih na novo oživeti svoje odnošaje in vplive. Sovjetski vladi so v oficioznem berlinskem tolmačenju najprijazneje potrdili, da njene nove obveznosti ne morejo vplivati na obstoječe nemško-rusko prijateljsko pogodbo. Skoraj istočasno je dr. Rauschning, novoizvoljeni predsednik senata v Gdansku, politični prijatelj Hitlerja, posetil poljsko vlado, kar prej nikdar ni bil običaj. V Varšavi^ se ni zavzemal samo za sporazum Poljske * Gdanskom. temveč tudi za miroljubno presojo nemškega narodnega socializma. Toda nekaj dni po vljudnem sprejemu narodnega socialista iz Gdanska so pozdravili v Varšavi sicer ne tako formalno, zato pa tem bolj prisrčno zunanjega politika Karla Radeka iz Moskve. Se pred nekaj leti bi se zdel tak sprejem starega komunističnega revolucionarja v poljski prestolnici povsem nemogoC. Zmanjšanje ruske ekspanzivnosti po dogodkih v vzhodni Aziji in zbuditev bojazni nemških sosedov zaradi zmage narodnega socializma v Nemčiji sta omogočili, kar se je zdelo prej nemogoče. V ozadje so bila potisnjena v vzhodni Evropi največja nasprotstva v socialnem pojmovanju in svetovnih naziranjih zaradi skupne skrbi vseh za mir. Nasprotstvo med Neurathom in Rosenbergom Pariz, 12. julija, d. O odnošajih med Nemčijo in Rusijo je objavil »Matin« zanimive informacije, po katerih je zaključitev vzhodnoevropskih pogodb o nenapada-nju pod vodstvom Litvinova porazno vplivala na nemško diplomacijo. Prišlo je celo do nasprotstev med zunanjim ministrom Neurathom in voditeljem zunanje-politič-nega urada narodne socialistične stranke Rosenbergom. Hitler je imel namen, da bi stopil v prijateljske zveze s Poljsko in skupno z njo započel akcijo proti Rusiji. V to svrho so Poljski baje predlagali narodni socialisti, naj bi si prisvojila pri novi razdelitvi Rusije del Ukrajine, z zaklju-čitvijo londonskih pogodb pa je bilo to nemško upanje popolnoma uničeno in Hitler se čuti sedaj prisiljenega, da preosnuje vso nemško politiko v vzhodni Evropi in na Daljnem vzhodu. Razočarani avstrijski socialni demokrati Zanimivo sklicevanje avstrijskih socialistov na zasluge pri koroškem plebiscitu Dunaj, 12. julija d. »Arbeiter Zeitung« je danes objavila zelo značilen članek, iz katerega more tudi jugoslovenska javnost lzvaje*.i svoje zaključke. Tako pravi med drugim: Bilo je v letih 1918. in 1919., ko je Jugoslavija hotela osvojiti Koroško. General Maister je vpadel na Koroško. Ko je bil odbit, so mu sledile srbske čete na koroško ozemlje. Tedaj se je postavilo v bran koroško ljudstvo, da bi ohranilo svojo svobodo in pripadnost k avstrijski republiki Zgodovino tega obrambnega boja so pisali meščanski zgodovinarji, ki vsi ugotavljajo, da je tvorila jedro obrambnih sil fkoraj izključno iz socialno demokratskih vojakov obstoječa ljubka bramba. Socialno demokratski delavci so se ji pridružili, da bi o;anili Koroško in stotine socialnih demokratov je padlo v bojih. Obrambni boji niso bili brezuspešni. Po njihovi zaslugi se je posrečilo doseči, da je o usodi Koroške odločalo«svobodno ljudsko glasovanje, pri katerem je socialna demokracija v drugič nastopila, da brani Koroško. Meščanski zgodovinarji tega ljudskega glasovanja ugotavljajo, da so imeli za avstrijsko zmago največjo zaslugo socialno demokratski delavci, bajtarji In drvarji, ki se jim je pred vsem posrečilo pridobiti za Avstrijo glasove mnogih tisočev slovenskih prebivalcev Koroške. Pridobili so jih pred vsem z obljubo, da je Avstrija v nasprotju z Jugoslavijo svobodna republika, v kateri bodo svobodni državljani, ki bodo uživali vse svoboščine in se sami vladali s svobodno izvoljenim parlamentom. Teh dogodkov na Koroškem niso pozabili. Socialna demokracija je še sedaj tamkaj najmočnejša stranka. V tej neindustrijski deželi volita dve petini prebivalstva socialno demokratsko. Sedaj je bilo prepovedano edino glasilo koroške socialne demokracije. Vsi drugi listi se smejo na Koroškem javno, svobodno razširjati, največja stranka v deželi pa ne more več svobodno govoriti koroškemu ljudstvu. Koroški delavci, železničarji, bajtarji in drvarji mislijo ob tej priliki na dobo obrambnih bojev tu na plebiscit ter se spominjajo svojih mrtvecev, ki so padli za pripadnost Koroške k Avstriji in njeno svobodo. Spominjajo se, da so pridobili koroško ljudstvo za Avstrijo z obljubo, da bodo Korošci brez razlike jezika svobodni državljani. Mogoče do tudi na Dunaju nekoliko pomislili, kaj se dogaja v dušan onih koroških delavcev, ki so se pred 15 leti borili za Avstrijo. Kakor znano, vzgajajo sedaj avstrijsko ljudstvo k patriotizmu, toda, ali se ne spravlja resnična ljubezen do domovine v nevarnost na ta način celo tamkaj, kjer se je v časih najhujše stiske najbolj izkazala ? Bluf gospoda Musanova Caribrod, 10. julija. Vlada MuSanova je Se prod dvema letoma najsvsčaneje obljubila bolgarskemu narodu in vsemu zgražajočemu se kulturnenu svetu, da bo z močnim udarcem zlomila revolucionarno politiko makedonstvujoščih in e tem za vselej vzpostavil« mir in red na Balkanu. Umori pa so se po tei lz]avi nadaljevali nemoteno in skoroda ni potekel teden, da ne bi kak protogerovec padel pod streli iz parabeluma, bodisi v kavarni, na ulici ali ▼ svojem zasebnem stanovanju. Predsednik vlade ni ganil niti z mezincem, da ustavi krvoprelitje in izpolni svojo obljubo, pač pe so mnoga znamenja kazala, da je njegova vlada v zelo intimnih stikih z ubijalci. Za biviega predsednika vlade demokratskega sporazuma Ljapčeva je dovolj mano, da je v tesnih zvezah i glavarjem razbojnikov Mihajkrvom. Ljapčev, ki je rodom iz našega Štipa in ima tedaj polno legitimacijo makedonstvujuščeca. pa je obenem zelo ljut nasprotnik sedanje vlade, zlasti nje predsednika Mušanova. Ko je slednji po dveh letih vendarle sklenil obračunati z makedonstvujuščimi in proglasil obsedno stanje v Sofiji, je Ljapčev na splošno začudenje v javni izjavi odobril vladni t ukrep. le sama ta okoliščina je morala izzvati utemeljen sum v dobro voljo Mušanova. Izvedba ukrepov je tudi v obilni meri potrdila, da je šlo v oeli stvari za domenjeno igro med vlado in Mihajlovim. Pristaši slednjega so bili pravočasno opozorjeni, da so lahko utekli iz Sofije, vladni organi pa so lepo pozaprli samo protogerovce in nekaj komunistov ter s tem silno ojačili pozicijo Vanče Mihajlova. Ako bi Mušanov res hotel očistiti Bolgarijo morilcev in razbojnikov, ki vedno vpa-dajo v ozemlje oosedov, hi moral v prvi vreti zgrabiti samega generala ubijalcev Mihajlova, nato pa po redu Vse njegove sodelavce. Samo na ta način bi vrnil državni oblasti izgubljeni ugled, vzpostavil pravni red in varnost življenja svojih sodržavljanov. Tudi sosedje in ves mednarodni svet so željno pričakovali temeljitega očiščenja, ki bi Bolgariji omogočilo, da stopi zopet v vrsto urejenih kulturnih držav. Namestu tega pa je Mušanov napravil le glumaško gesto, da n asu je peska v oči svetovni javnosti. V Bolgariji eo si bili že pred objavo obsednega stanja na jasnem, da je udarec naperjen proti protogeroveem, saj ni ostalo skrito, da se je Mihajlov teden dni prej domenil o vseh podrobnostih i Gičevom in Mušanovom', še prej pa sta Mihajlov in Ljapčev sama uredila V9e potrebno, da hi farsa potekla brez neprijetnih nesporazumov. Iz vsega tega je razvidno, da Mušanov želi obnoviti udarno silo Vanče proti bolgarskim sosedom. — Akcija makedon-stvujuščih je med pobojem mihajlovcev in protogerovcev popolnoma zastala in le krvavemu razračunavanju ee mora pripisati, da je bilo zadnje čase razmeroma tako malo vpadov v sosednja ozemlja. Zaradi te brezsilnosti. organizacije, koje člani »e koljejo med seboj s kruto krvoločnostjo, so se v Bolgariji često ponavljali poskusi za »pravo med obema frakcijama. Vsako slično prizadevanje, ki je prihajalo od zunaj, pa so besni člani organizacije onemogočili z novim umorom tega ali onega vplivnejšega prvaka iz tabora protogerovcev ali mihajlovcev. V splošnem pa se mora reči, da so prvi pretrpeli veliko večje izgube in je čudno pravno pojmovanje bolgarske javnosti začelo smatrati mihajlovce kot legalno skupino organizacije. Odkrito se ]p v tem smislu izrazil nedavno »narodni odbor dobrotvornih društev«, ki je pozval vlado, naj odločno nastopi proti nezakoniti frakciji protogerovcev, le-tem pa je priporočil, naj se dobrovoljno predado in opuste svoj »nezakoniti« upor. Zanimiva je pri tem vsekakor okoliščina, da spada tudi razbojniška družina makedonstvu-juščih med dobrotvorna društva, ali kakor Bolgari pravijo z ruskim izrazom: med blagotvoriteljna bratstva. Protogeroveem obetajo popolno amnestijo, ako se odpovedo sovraštva do Vanče Mihajlova in pri teh obljubah vsi pozivi poudarjajo, da ima organizacija veliko rodoljubno dolžnost, ki je ne more vršiti z uspehom ravno zaradi nesloge v vTstah najboljših bojevnikov. V krogih protogerovcev pa ne verujejo tem sirenskim glasovom, ker vedo, da je po vsakem takem poskusu nastopil Mihajlov z novo vrsto umorov svojih nasprotnikov. Po izjavi voditelja protogerovcev Hrista Malinova bo sedaj prišlo do najhujšega pokolja in do odločitve, katera skupina bo zagospodari-la v organizaciji. Vzajemno se namreč obe skupini smatrata za manjšinski in nezakoniti, tako da mora priti do besede zopet parabelum, ki bo reševal spor na dosedanji način. V zvezi s tem pa krožijo po Sofiji vesti, da se je Mušanov postavil na stran Vanče Mihajlova in da je njegova vlada dovolila mihajlovcem šest milijonov levov podpore. Ali je to glede podpore res ali ne, je težko presoditi, verjetno pa vsekakor ie, ako trezno gledamo na taktiko, ki jo Mušanov uporablja do mihajlovcev. Tihomir Milisavljevič. Sporazum z Grajo Ureditev plačilnega prometa med Jugoslavijo in Grčijo Olajšave za izvoz naše pšenice v Grčijo Ameriške gospodarske reforme VTashingion, 12. julija, d. Predsednik Roosevelt se je včeraj odločil za senzacionalen ukrep v svrho omiljenja gospodarske krize. Vse člane vlade in voditelje posameznih resorjev je združil v posebnem vrhovnem gospodarskem svetu, ki naj bi skušal omiliti težavni gospodarski položaj. Vrhovni gospodarski svet ima nalogo, da spravlja ukrepe vlade na raznih gospodarskih področjih med seboj v sklad, in se bo v to svrho sestajal vsak teden. Kakor zatrjujejo, namerava Roosevelt sedaj, ko so se onemogočila z raznimi ukrepi prevelika kolebanja dolarjevega tečaja, začasno stabilizirati dolar, kakor hitro bodo cene blaga dosegle višino, ki bo po mnenju strokovnjakov zadostovala. Po zanesljivih vesteh bo tudi odredil proučitev raznih metod, ki naj bi omogočile v bodoče preveliko kolebanje dolarjevega tečaja. Kakor zatrjujejo, je pričakovati še nadaljnjega dalekosežnega ukrepa zw omilje-nje brezposelnosti, predvsem v premogovni industriji. V to svrho naj bi se skrajšal delovni čas na 35 ur na teden z zagotovitvijo eksistenčnega minuma »a delavce. Atene, 12. julija. AA. Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Grčijo so končana. Besedilo sporazuma bo redigirano do kome a tedna, nakar bo sporazum takoj podpisan. Sfporazum se nanaša v glavnem na pSa-čitai promet med Jugoslavijo ln Grčijo. Predvidena je delna kompenzacija, kakor v lanskem sporazumu. Razlika je le v odfitotfkih. Terjatve iz Jugoslovanskega izvoza v Grčijo bodo poravnane a transfer-jem deviz, za 50% zneska, 50% pa bodo pokrili z obračunom terjatev, nastalih iz jugoislovenskega uvoza gršikega blaga. Te kompemizacije se bodo vršile kakor doslej s kompenzacijskimi boni grške Narodne ban/ke, s katerimi se bodo lahiko opravila jtugosloveraska plačila v Grčiji za vso dobo tega sporazuma in še za tri mesece kasneje. Sporazum prinaša nadalje olajšave za izvoz jugoslovenske pšenice v Grčijo. Za plačilo te pšenice je predviden Ugodna letina Novi Sad, 12. julija, p. Žetev pšenice je v nekaterih predelih dunavske banovine že v polnem teku, tako posebno v Bački. V Banatu je nekoliko zakasnela. Po mišljenju strokovnjakov bo znašal letos pridelek pšenice 25 milijonov metrskih stotov, od katerih bodo ostali štirje milijoni za izvoz. V splošnem se pričakujejo od letošnje žetve dobri rezultati, čeprav bo pšenice v nekaterih krajih precej manj kakor običajno. Ponekod bo^o pridelali po 10 metrskih stotov pšenice na oralu zemlje. Po kakovosti je pridelek zaradi rje nekoliko slabši, ugotovili pa so, da je povzročila manj škode pri pšenici, ki je bila se-jana že septembra in oktobra lani. Zaradi tega bodo pristojne oblasti opozorile kmete, naj sejejo pšenico čimprej. Po nadaljnjih informacijah bo žetev ječmena prvovrstna, tako glede kakovosti kakor glede količine. Ozimni ječmen je že pokošen. Pri mlatvi so ponekod že konkretno ugotovili izredno dobro kakovost pridelka. Ozimnega ječmena so pridelali po 16 metrskih stotov na oralu zemlje. Obsodba komunistov pred državnim sodiščem Beograd, 12 julija M. Ob 11. dopoldne je bil pred državnim sodiščem za zaščito države zaključen proces proti komunistom Žarku Zrenjaninu, njegovemu bratu živ-ku in Branku Ovčarevu, ki so bili obtoženi, da so širili ilegalno literaturo in letake. žarko Zrenjanin je bil obsojen na 3 leta ječe, Branko ovčarev na l leto, Ziv-ko Zrenjanin pa je bil oproščen. Prepovedani nemški listi Beograd, 12. julija. AA. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvoz in prodajo listov »Die deutsche Welt« in »Der Volks-deutsche«, ki izhajata v Draždanrh. in lista »Jung Roland«, :ki izhaja y Berlinu, Prav tako je prepovedan list »Balkan-Kor-respondenz«, ki izhaja ,v Švici..: Hitro prijet vlomilec Škofljica, 12. julija. orožniki na Škofljici so včeraj imeli obilo posla, nadzirali so potujoče Bosance, ki se klatijo po okolici, nadlegujejo domačine in izmikajo, kjer se jim nudi pri"ka. Neki bosanski vlomilec je kaj hitro m nepričakovano padel orožnikom v roke. Krepki Ale Bekanovič iz Cazima se je klatil zadnje dni po Rudniku. V torek okoli 2. se je splazil skozi okno v jedilno shrambo kontrolorja drž. železnic Frana Pihlerja. Domači so spali in ga niso čuli, ko je kar metal razno blago in perilo na dvorišče. Ko je svoj posel izvršil, je smuknil skozi okno na prosto. Tam je izbral najboljše blago in izginil proti Škofljici. Odnesel je za 1300 Din plena. Ko so okoli 6. zjutraj opazili tatvino, je ga. Pihlerjeva odhitela na kolodvor in se peljala na Škofljico, da orožnikom prijavi vlom. Na Lavrici je v isti kupe vstopil srednje velik, krepak Bosanec, oblečen v gosposke hlače, držeč v rokah damski dežnik in drugo robo. Gospa ga je pomerila od glave do peta in nič rekla. Obrnila se je le do službujočega orožnika v vlaku, kaplarja Hlebša, ki je takoj nato Bosanca prijel in ga na škofeljskem kolodvoru izročil tamošnjemu orožniku. Bosanec je vlom takoj priznal. V gozdu je bil slekel svoje stare hlače in se preoblekel v nove. Vse blago je ga. Pihlerjeva dobila vrnjeno. Bekanoviča so nato odpeljali v ljubljanske sodne zapore. Proti večeru so orožniki prijeli še aru- ■ \ Bosanca, ki je nosil s seboj ^voj kompletne moške obleke, vredne 800 Din. Sumijo, da jo je kje izmaknil. Njegov tovariš je orožnikom ušel, a se je pozneje sam javil sodišču. poseben način; 80% vrednosti se hto plačalo s transferjem deviz, 20% vrednosti pa z navedenimi kompenzacijskimi boni. Po podpisu bo takoj objavljeno popolno besedilo tega sporazuma. Veljal bo do 20-marca 1. 1934. Pogajanja so se vršila v Atsnah od 18. Junija. Jugoslovensko delegacijo so tvorili jiugosdovensfki poslanik v Atenah Hri-stič kot predsednik, Sava Obradovič kot ipodipTedisednik in gg. Drinčič in Mihajlo-vič kot delegata. Kot veščaka sta bila dodeljena Paternogič kot zastopnik trgovinske in industrijske zbornice v Skoplju in Dingarac za solunsko jugoslovensko trgovsko zbornico. Grškio delegacijo je vodil pomočnik zunanjega ministra Paraš. Sporazum bosta podpisala Zoglumar, minister za narodno gospodarstvo grške republike, in jnigoslovemski poslanik v Atenah Hristič. Pogajanja v litijskem mezdnem gibanju Litija, 12. julija. Poročali smo o mezdnem gibanju v litijski predilnici. Vodstvo predilnice je javilo zaupnikom delavstva, da bo 1. avgusta reduciralo sedanje mezde, in je predložilo zaupnikom tudi seznam novih mezd. Iz seznama je razvidno, da se nameravajo znižati mezd eza 15 do 20 odst. Podružnica Narodne strokovne zveze je takoj po poročilu predilniškega vodstva sklicala delavski shod, ki se je vršil v nedeljo 9. t. m. v dvorani na Stavbah. Na shodu je poročal strokovni tajnik g. Kra-vos in je bilo sklenjeno, da delavstvo ne pristane na znižanje in da zaprosi vodstvo predilnice za uvedbo pogajanj. Vodstvo podjetja je na ta predlog pristalo in so se vršila pogajanja danes popoldne v pisarni predilnice. V torek je bilo posvetovanje delavskih zaupnikov in zastopnikov NSZ, kateremu sta prisostvovala tudi tajnik NSZ g. Kravos in zastopnik Delavske zbornice referent g. Marin-ček. Na posvetovanju se je ugotovilo, da znižanje mezd ni upravičeno, ker predilnica polno obratuje, a tudi draginja ni popustila. Nasprotno je bilo ugotovljeno, da so delavci utrpeli že znatne redukcije mezd in so tudi vsi prekomerno zaposleni glede na veliko redukcijo delavstva, ki se je izvedla pred leti. Od 900 delavcev, kolikor jih je imela svojčas zaposlenih predilnica, dela danes samo še okrog 500, fl je vzlic temu produkcija ostala na isti višini, odnosno se je še zvišala. Narodna strokovna zveza se je najresnejše zavzela za litijsko delavstvo. Danes popoldne so se v litijski predilnici vršila pogajanja. Podjetje sta zastopala ravnatelj Preis in obratovodja. Zvezo industrijcev dr Golja, delavstvo pa tajnik USZ Kravos, zastopnik DZ Marin-ček in obratni zaupniki. Pogajanja so trajala dve-uri, a rezultata nj -bilo. Podjetje vztraja na znižanju mezd za 15 do 20 odstotkov. dočim delavstvo dokazuje, da ni za to nobenega razlaga. Dogovorno se bodo pogajanja nadaljevala prihodnji teden. NSZ bo v nedeljo na shodu informiralo delavstvo in dobila nove direktive, takisto si je ravnatelj izprosil Čas, da dobi stik b centralo. Huda vročina se nam obeta Beograd, 12. julija p. Po vesteh iz vseh krajev naše države je nastopila v poslednjih dneh po vsej Jugoslaviji velika vročina. Temperature, ki so bile zaradi zadnjih deževnih dni relativno nizke, so nenadoma zelo poskočile. V Beogradu je kazal toplomer opoldne 32 stopinj Celzija nad ničlo, v Podgorici celo 34. Vremenoslovcl napovedujejo, da bo sedaj zajel tudi našo državo velik val vročine, ki je z Atlantskega oceana prodrl do Alp ln Je v Franciji dosegel že svoj višek. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej stalno, ponekod nekoliko oblačno, vroče — Situacija včerajšnjega dne: Nad centralnim delom kontinenta prevladuje visoki pritisk, ki se širi v smeri od Španije proti severovzhodu. Nad nevernim Atlantskim oceanom se je stvorila depresija, ki polagoma prodira proti kontinentu. Tudi nad" Južno Evropo in skrajnim vzhodom kontinenta prevladuje relativno nižji pritisk Pritisk je padel za 0.1 do 2 mm skoraj v vseh krajih, razen v srednjem in južnem Primorju, kjer je ostal nespremenjen, ali pa je le neznatno narasel. Temperature so padle za 1 do 4 stopinje le v južnem in srednjem Primorju, povsod drugod pa so v prav toliki meri narasle, najbolj v vzhodnih krajih države. Dunajska vremenska napoved ea četrtek: Oblačno, deževno, hladno, v prostih iegab zapadni vetrovi. Naznanjamo žalostno vest, da je danes popoldne v Bogu vdano zaspal po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 72. letu starosti naš preblagi soprog, atek, stari atek, brat, stric in tast, gospod ANTON KRIŽ upokojeni šolski upravitelj Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek 14. julija ob 4. popoldne i. mestnega pokopališča na Pobrežju. Maša zadušnica se bo brala v soboto ob 7. zjutraj v stolnici. Maribor, dne 12. julija 1933. JtTLIJA, soproga; ANGELA, učiteljica, hčerka; ANTON, poštni urad., sin; LJUBICA rojena HAUPTMANOVA, sinaha; MAKSO TOMAŽIC, učitelj, zet; JOSIP KRIŽ, brat in ostalo sorodstvo. jsl. »JUTRO« fit 161 3 Četrtek, 13. VIL 1933 Si. Naši kraji in ljudje 1$. obletnica 13. julija 19Z0. Pred trinajstimi leti Je bilo. Nad Trstom Je žarelo vroče poletno solnce. Soparen dan. ki je napovedoval nevihto. Torek, 13. julija leta 1920. Ob takih dneh so tržaške ulice zlasti ▼ prvih popoldanskih urah prazne. Vse išče zajetja pred pekočim solncem v hladnih prostorih javnih lokalov. Kavarna »Balkan« v Narodnem domu je bila zlasti ob takih popoldnevih zelo prijetno zbirališče tržaške jugoslovenske družbe in vseh tistih naših ljudi, ki so po opravkih ah za zabavo prihajali v Trst od zunaj. Tistega popoldneva pa je bila kavarna — zaprta in ravno tako tudi restavracija na drugem vogalu. Težke železne zatvormce so Me spuščene in ves Narodni dom je bil kakor izumrl. Hotel »Balkan« je bil res poln tujcev, večinoma madžarskih in romunskih »Amerikancev«, ki so se s svojimi družinami vračali iz Amerike v domovino m so tistega jutra po precej težkem potovanju prispeli s Cosulichevim preko-oceanskim parnikom v Trst. Med ostalimi tujci sta bila v hotelu tudi radovljiški rojak lekarnar Roblek, ki je • svojo mlado ženo, hčerko ljubljanskega odvetnika dr. Tominška. prispel iz Merana in se nastanil v dragem nadstropju »Balkana«. V Istem nadstropju, s sobo na Vojašnični tng, je stanoval tudi neki italijanski poročnik. „ j UržaSki Jogosloveni so čutili tistega dr t ▼ ozračju neko posebno soparico, ki je napovedovala težak vihar. 2e zgodaj zjutraj m j« raznesla po mestu vest, da je prejšnje noči v Splitu prišlo do spopada med itKttJanskimi mornarji in jugoslovenskimi staa&ami m sta bila v tem spopadu ubira d1*« Itattjana. Vedelo se je tudi, da faši-itovske »akcijske skvadre« le Se čakajo pranetnega poroda, da bi se enako, kakor so se nad socialisti in komunisti — »L aposatore« »o že požgali — znesle tudi vtftd Jugoslovani. Tako je bilo amljivo, da so trhSki Jugosloveni, ko so izvedeli za sptftski dogodek, takoj zaslutili, da bodo ta&stovski nasilneži s svojim vrhovnim pGiveUnJkom, Francescom Giunto na čelu. zkro&fti ta splitski dogodek, da bi, kakor so Tedno obetali, »obračunali t«di s -sasfctari {»dajalci hi rovarji«. Ko m je pfirtesn ie sa tisti predvečer napovedalo ja^D© protestno zborovanje na Velikem trfla t glavnim govornikom Giunto, i« bt-Jteno, da se pripravljajo dogodki, k t "ecr fSH Trat ni doživel niti tedaj, ko j« ob ■mebptj ItaUJe v svetovno vojno tržaška itsSjanska poulična drahal, vzklikajoč Av-ahiji in njenemu cesarju, požigala, pustošili* m ropala lastnino — Italijanov. Lai o poročnika Cascianl Fisocesco Gtunta, ki se je pozneje kot prvrf; fašistične stranke, ▼ kateri je dosegel najvišje položaje, neštetokrat s ponosom imenoval požigalca Narodnega dom i, J' sam opisal v Mussolinijevi »Gerarchiji« dogodek tistega dne in povedal, kako je s paeivom »Na Balkan!« povedel maso protf Narodnemu domu. Neposredni povod za ta poziv pa da mu je dala vest, Jci •o ro« jo sporočifi med njegovim govorom, da so baje Slovenci ob samem zborovali-S5u med zborovanjem ubili nekega fašista. In tu pričetek vseh fašističnih zavijanj ki lafi o vseh teh dogodkih. Tisti, Jd je bil ranjen med fašističnim zborovanjem na Velikem trgu, je bil namreč oni italijanski poročnik Casciana, ki so ga pozneje fažrsti začeli prištevati med svoj« »mučenike«, češ, da ga je — zadel • trel iz Narodnega doma. Resnica pa je, da Je poročsnfk Gasciana, ki je kot proti-žašist. kakor so bili tedaj skoraj vsi itali-jacisiki častniki, med Giuntinim govorom odločno protestiral proti njegovemu hujskanju, zabodel z bodalom neki fašist. C*-sci.JBo s trga »Capo di piazza« prepeljali v voja&o bolnico, kjer je umrl, a pred •mrfjo izpovedal, kako in zakaj je bil ranjen. Stvar se je tedaj nekako zakrila, a poaneje se Je Casciana pojavil kot faši-sti&g »mučenfk«, nedolžna žrtev »slovanske pasje zalege« (»canagliume slavo«), ki je po laleh tedanjih in sedanjih fašistični listov in njihovih še hujših nefašistič-nici priganjačev (»Piccolo«) streljala iz Narodnega doma m metala bombe. Napad Narodni dom te j« pričel malo pred sedmo uro zvečer od treh strani: t Vojainičnega trga, po biv-Si Dunajski ufici, sedaj Fabio Filzi, in s fc&a pred glavno pošto. Znamenje za naskok je dal neki možak s petardo, ki jo je vrgel z zadnjega okna (v smeri proti pošti) tretjega nadstropja ravnateljstva državnih železnic v ulici Giorgio Galatti. Vse stranske ulice pa so se nemudoma izpraznile, ker se je na trg pred Narodnim domom postavila četa tedanje Nittijeve »guardije regie« (policije), ki je kot iz strelskega jarka začela obstreljevati Narodni dom, kamor so že bili vdrli fašisti s kantami bencina, ki so ga nosili iz bližnje vojašnice. Goreti je začelo istočasno v kavarni, restavraciji in v hotelu, kjer so polili z bencinom preproge po hodnikih in zažgali. Streljanje je prenehalo šele nekako po preteku pol ure, ko so prispeli gasilci, katerim pa je Giunta sam s samokresom ▼ roki prepovedal gašenje. Divjaki z gorjačami Ljudje, ki so bili v Narodnem domu, so se Okušali rešiti na ulico Geppa. Tu pa so jih čakali fašisti in so jih neusmiljeno tolkli z gorjačami. Pozneje so tako zastra-žili ta izhod, da tu sploh nihče več ni mogel iz Narodnega doma. Nameščenci v hotelu in restavraciji ter tujci, kolikor se Jih Je moglo rešiti preko gorečih hodnikov, so se z okna na stopnišču spuščali na stekleno streho gledališke dvorane in so po njej prehajali na drugo stran, v krilo v ulici Giorgio Galatti, kjer so bila, kakor znano, zasebna stanovanja, v njih pa skoraj same ženske in otroci. Odtod so, ko je ponehalo streljanje, prišli na ulico, kjer K jih je druhal tudi napadla z gorjačami. malokdo se je rešil težkih udarcev. Nekaj pa so jih naravno* pobili na tla. Nad so mrtvih Lekarnar Roblek se s svojo ženo nI mogel rešiti po gorečem hodniku. Skočila sta z ženo z okna drugega nadstropja na Voipšnični trg, pri čemur se je Roblek ubC soproga se pa težko poškodovala. Kako se je rešil oni italijanski častnik, nI zrf&o. Pač pa so bili očividci, ki so trdili, da so ga videli, kako je s samokresom streljal z okna v fašistično množico na trgu. Če je ta trditev resnična, so bili pač njegovi streli tisti, ki so prihajali iz Narodnega doma. Fašisti so že tedaj trdili in trdijo tudi ie danes, da je bila v Narodnem domu cela zaloga bomb, ki so potem pokale v ognju. Resnica pa je, da so pokale v ognju plinske cevi, kar se je pozneje ob pregledovanju pogorišča moglo neizpodbitno ugotoviti, dočim pa na drugače popolnoma nedotaknjenih zidovih, ki danes tako dobro rabijo hotelu »Regina«, ni bilo nikjer niti najmanjšega sleru kakih eksplozij. Po mnenju vseh, ki so vedeli, koliko ljudi je bilo tedaj nastanjenih v hotelu, je moralo okoli 50 oseb, tujcev, »Amerikancev«, ki to spali v svojih sobah, zgoreti v hotelu. Osem dni Je gorelo Narodni dom je gorel celih osem dni: od torka, 13. julija, do srede, 21. julija. Gasili so samo toliko, da je bolje in vse zgorelo. Kjer prvi ogenj ni napravil svoje dolžnosti, so ponoči prišli in iznova polili bencin in zažgali. Tako se je zgodilo v krilu v ulici Giorgio Galatti, kjer na stopnišču ni mogel ogenj preko dveh glavnih zidov, pa so drugo noč iznova zažgali še nepoškodovani del stavbe. Pustošili so dalje . .. Toda v torek, 13. julija 1920. leta, ni bil zažgan samo Narodni dom, temveč so se istočasno po že prej določenem načrtu porazšle po mestu mnogoštevilne manjše rašistovske tolpe, ki so opustošile vsa narodna društva, tiskarno in uredništvo lista »Edinosti«, vse zavode, tudi denarne, odvetniške pisarne, a ravno tako tudi teda- njo delegacijo Kraljevine SHS — konzulata še ni bilo — kjer so pohištvo zmetali na ulico in zažgali. Sežgali so tudi jugo-slovensko državno trobojnico, znak našega državnega zastopništva. Drevi bo minilo torej trinajst let, odkar je italijanski fašizem na tako barbarski, tako zločinski, nečloveški naqjn uničil središče, ognjišče naše kulture in prosvete v Trstu. Sodobni Herostrat Francesco Giunta se še danes s ponosom trka na svoje zločinske prsi in si da pošiljati poklonit-vene pozdrave svojih nekdanjih požigal-skih in morilskih pomagačev, najvdanejša priznanja za svoje največje junaško delo. Kolo zgodovine pa se vrti nezadržno. Zgorel je tržaški Narodni dom, uničenih je bilo v trinajstih letih toliko neprecenljivih dobrin, narodu šesterih stotisočev duš je odvzeto, poteptano, ugonobljeno vse, kar je bilo njegovega, vse, da bi ga zbrisali z lica njegove rodne zemlje. Toda ta narod vzlic vsemu temu še živi. In kolo zgodovine se vrti in vrti: »Ko bi gori, eto ga doli; a ko doli, gori ustaje«! Kdo more reči, da ne pride prej ali slej obletnica 13. julija, ko bo ta do smrti namu-čeni narod preživel svoje — mučitelje! Cel mož tudi v smrtni uri Kamnik, 12. julija. Vest o smrti lekarnarja in bivšega kamniškega župana dr. Riharda Karbe je pretresla vse, ki so ga poznali. Saj je 30 let stal v ospredju vsega kamniškega javnega življenja, kateremu je vtisnil krepak žig svoje osebnosti. Kot izobražen mož, teme-Ijjto podkovan v vseh vprašanjih, nepre-kosljiv v debati in govoru, obdarjen z vsemi odličnimi lastnostmi vzorne možatosti in Kremenitega narodnega prepričanji, je užival največji ugled ne samo v Kamniku in okraju, v katerem je bil duša naprednega gibanja, ampak povsod, kamorkoli j« segalo njegovo delovanje. Prenašal je trpljenje s tisto vzorno možatostjo. kakor je postavil dr. Karbi v slo- venski literaturi trajen spomenik pisatelj Ivo Šorli z romanom »Človek in pol«. Zavedal se je v polni meri, da bo v boju z zavratno boleznijo podlegel in točno ie kot dober zdravnik vedel, koliko dni mu |e še usojenih. To je tudi vsakemu povedal, pri vsem tem pa je še do zadnje ure ohranil svoj vedri humor in izvrstno dovtipnost. V trpljenju, kakršnega je dr. Karba z neverjetno energijo prenašal zadnje dni bi vsak obupal, on pa se je kot ponavadi veselo šalil in ko se je pred smrtjo za par minut prebudil iz agonije, je še rekel: »Zdaj bijem s smrtjo zadnjo rundo v boks matehu. Se nekaj časa, pa bom knock-out...« V tej nadčloveški energiji je ves njegov značaj, po katerem nam bo Elitni kino Matica _Telefon 2124_ Danes nepreklicno zadnjikrat! MARTHA EGGERT, ROLPH GOTH, ERNST VEREBES in PAUL HORBIGER v sijajni LEHARJEVI opereti VALČEK SREČE Predstave ob 4., *48. in %10. uri Dopolnilo Paramountov zvočni tednik Globoko znižane cene! •s- ' /// ' T Dopoldne ob obal! V vv \v ELIDA Creme de chaque heure ostal spomin nanj še bolj svetel in čist. Odbor kamniškega Sokola, kateremu je bil dr. Karba 21 let požrtvovalen in delaven starosta, sr je dopoldne sestal k žalni seji, ob mrtvaškem odru pa so Sokoli postavili častno stražp najidealnejšemu So- kolu, ki Je z ljubeznijo in trudom sejal sokolsko misel, da je objela ves kamniški okraj. Na mrtvaškem odru leži med vrtnicami in venci tih in pokojen, kot bi spal mirno in brezskrbno spanj«, on, ki v svojem življenju ni poznal pokoja. Tramvajsko krožno progo že gradimo Ljubljana, 12 julija. Na Jegličevi cesti vlada že od 6. t. m. precej razgibano življenje pri izkopavanju jarka, odnosno korita za izkop tramvajske proge. Pri izkopavanjih in polagarvju temelja tega dela bodoče krožne proge je zaposlenih zaenkrat okrog 35 ljudi. Dela sorazmerno hitro napredujejo ter je jarek izkopan že v dolžini 250 m. Kamen, ki bo tvoril temelj proge, dovažajo iz Podutika. Dobavljajo ga ondotni domačini, veliko količino pa ga daje tudi Dukičev kamnolom. Zaradi gradnje tramvajske proge po Jegličevi cesti, se bo moral odstraniti vrt južno od Bankove gostilne, ki je delno že last mestne občine, lastnik drugega dela pa je posestnik Hribernik Franc. Sporazum glede odstopa je med družbo in obema posestnikoma že dosežen. Prav tako mora odstraniti poštna uprava več telefonskih drogov, ki stoje sedaj ob robu omenjenega vrta. Na cesti se izpeljuje zaenkrat samo notranji, levi tir, ki bo izveden vse do kavarne Evrope. Šele po položitvi tega tira bodo začeli graditi tudi drugi, desni tir. Na Hrvatskem trgu bo morala pasti tudi zidana baraka, v kateri je trafika in pa javno stranišče. Barako bo prestavila mestna občina na drug primeren prostor. Potrebne tračnice in kretnice za progo so že gotove in tudi že prevzete, vendar za enkrat še nisp prispele. Dobavila jih bo Alpine-Montanska družba iz Donawi- tza ter bodo lite iz Siemens-Martinovega jekla. Domače tvornice baje niso opremljene za valjenje tega materijala. Potrebovalo se bo približno 850.000 kg tračnic in kretnic, dalje 8500 kubičnih metrov gramoza in kamenja. Pri gradnji nove krožne proge bo potrebnih tudi okrog 200 železnih drogov, ki pa jih bo izdelala družba elcK-trične cestne železnice v lastnih delavnicah, dočim bo potrebno železo dobavila KJD z Jesenic. Teh drogov je okrog 70 že gotovih. Pri izpeljavi proge bo potrebnih tudi okrog 6000 kg bakrenih vodov. D 3-bavila jih bo tvrdka Siemens, ki sploh financira celotno gradnjo nove krožne proge, ker je družbi onemogočeno pribavitl si denarna sredstva doma. Podoba je, da bo sčasoma, ko prispejo tračnice, mogoče namestiti pri delih na progi še večje število domačih delavcev. S polno paro se bo začelo delo na pcogi že v teku prihodnjega tedna. Krožna proga, ki bo tekla po Jegličevi, Masarykovi in Tyrševi cesti ter dosedanji stari progi mora biti izgotovljena do konca leta. Vprašanje vsafa drugih prog, ki jih ima cestna električna železnica v načrtu, in sicer: na Ježiro, na pokopališče k Sv. Križu, do klavnice, podaljšek v Moste in pa do pod Šmarne gore — je zaenkrat odstavljeno z dnevnega reda, ker primanjkuje sredstev za gradnjo in popravo še po-trebnejših prog v mestu samem. Rekordne številke tujskega prometa V juniju je Ljubljano obiskalo 27.160 gostov, nočnin pa je bilo 125.877 Ljubljana, 12. julija. Toliko tujcev kakor v preteklem mesecu, Ljubljana menda še ni imela v svoji sredi in jih tudi zlepa ne bo spet imela. G'»ste je v glavnem privabil sokolski zlet, vendar pa kaže statistika, da so prihajaii tudi že prej, ves junij. Tujski promet v našem mestu polagoma spet napreduje, Čehov se je mudilo v Ljubljani pretekli mesec skupno 4T62. Od teh jih je bilo v Ljubljani 537 po poslovnih opravkih, ostali pa so bili zasebniki, odnosno izletniki. Avstrijcev je prispelo tekom meseca v Ljubljano po poslu skupno 341, od teh 183 po poslovnih potih, 158 pa turistov. Belgijca sta prispela v Ljubljano 2, Bolgari 3, Angležev pa skupno 25, in sicer 10 po poslovnih potih, 15 pa turistov. Francozov se je oglasilo v Ljubljani 26, in sicer 10 po poslovnih opravkih, 16 pa je bilo izletnikov. Grkov ie prepotovalo Ljubljano 23, od katerih je bilo 15 zasebnikov, 8 pa poslovnih ljudi. Iz Nizozemske je prispela skupno 24 oseb. Italijanov je pripotovalo junija 296, od teh 176 po poslu. 120 pa je bilo turistov. Madžarov se je oglasilo 35 in to 14 turistov, 21 pa po poslu. Nemcev. je prispelo razmeroma precej veliko Število, in sicer 222, od teh 116 po poslovnih potih, 105 pa je bilo zasebnih. Celo ti nordijskih držav je našlo pot v Ljubljano 7 oseb, od teh 5 turistov. Poljakov je bilo skupno 58, in sicer 18 po poslovnih opravkih, 40 pa izletnikov. Rumunov je prišlo 32. Iz ostale Evrope jih je pripotovalo v Ljubljano 45, od teh je bilo največ državljanov Sovjetske Rusije. Tudi iz Severne Amerike je pripotovalo v Ljubljano »kupno 33 ljudi, od teh so bili 3 poslovni ljudje, ostalo 30torico pa so tvorili izletniki, ki so pripotovali preko oceana na sokolski zlet. Z ostalih kontinentov je prispelo v Ljubljano 5 oseb, in sicer 2 po poslovnih Eotih ter 3 turisti. Skupno se je mudilo v jubljani 5665 inozemcev, od katerih jih je prispelo k nam 4842 kot izletniki in turisti, 823 pa po poslovnih potih. Jugos:o-venov je bilo v Liubljani v juniju skuono 21.495, od teh 19.102 kot izletniki in turisti, 2393 pa po poslovnih potih. Vseh gostov, vpistnih po nočevanju, je štela Ljubljana v juniju 27.160, nočnin pa je biio 125.877. Tak tujski promet bi si bela Ljubljana želela vso poletno sezono, kaj ne da? KULTURNI PREGLED Rfofeo Smrehar — petdesetletnih PoMeset let najlepših naSrtov, natoelej-Hb nad, velikih uspehov, a tudi mdkjh raaočjng-am in težkih udaroov 'JBods se «ar kljiiftife 18. t m. v življenju naiega priljart>-IJenega in spoštovanega fllifcarja hi grafika Hinka Smrekarja, Dosedaj Se nimamo obObneffe sMtfs h peresa strokovnjaka, Id bi primerno ocenil 4ek> tega samoniklega te izredno nadarjenega umetnika, Seprav ga smemo uvrstiti po njegovih boifSih delih mod one naše Iraltnrne delavce, ki *> sposobni pomagati naši umetnosti do evropskega renomeja.* Smrekar je eden iamed onih umetnikov, ki spravlja pišoče strokovnjake v zadrego, ker je preveč sposoben, ali, če hočete, tudi pretrmast, da bi se dal »preči v ozko spone kake dnevne, od Pariza aK Berlina diktirane mode. Zato tudi Se nima evoje posebne sobe v naši Narodni galeriji, ki g« pa go-toro čaka, čeprav morda šele po nadaljnjih netdeset letih. Sodba o njegovem umetniškem delu torei ni Se izrečena z odločilne strani, a zdi se mi, da je bolje tako. Po • Kratka študija o Smrekarju, H Jo je objavil pisec teh vrstie v St. 8. »Domačega Prijatelja« leta 1929., je ostala ' neopažena, če smem tako sklepati iz dejstva, da je celo priznani vestni avtor umetnostne bibliografije v »Zborniku za umetnostno zgodovino« (letnik 1930, zr. 3-/4.) ne omenja. , .. ^ vsem tem, kar srao doslej črtali in sliSall, ee mi namreč zdi, da Smrekarja nihče ne ocenjuje pravilno- Največjo napako delajo predvsem oni, ki ga imajo zgolj za humorista m satirika in ki vsega ostalega ustvarjanja tega globokega misleca nočejo ali ne morejo doumeti. Smrekar Jb preksnn filosof. Njegov* splošna nadarjenost, kakor tudi delo ▼ Ser lah, delno po smotrnem šolanja pridobljena visoka splošna iaobraaba ga vzposablja, da gleda na vse Hvtjenjske pojave na£e dobe, bodisi političnonaesdne, bodisi socialne in kulturne, z onega viška, ki Je dan samo zares velikim duhovom. Kljub zunanji, navidezno bumorai luščini tiči ▼ njem Jedro resnega in rekel bi lirično - romantičnega človeka, ki mu je dano, da ume svoje misli izražati s enako veSčino s sliko ali z besedo. H. Smrekar Je odkrit značaj, in ker sovraži na svetu edino le laž in prevaro, mu je bilo od nekdaj vsako laskanje tuje. Nedvomno mu je to evoj6tvo v življenja pre-mnogokrat škodovalo in ne bomo mnogo grešili, če iščemo tu vzroka za nesorazmerje med njegovo popularnostjo in med pomanjkanjem gmotnih uspehov, ki bi bili drugemu umetniku Smrekarjeve kvalitete zagotovljeni. Hinko Smrekar je izšel iz revne družine ljubljanskega postreščka. Ko mu je umrl oče, se je oklenil z vso ljubeznijo matere, s katero je živel do njene smrti z raznimi presledki y_ najideainejšem razmerju. Mati ga seve ni mogla vzdrževati in tako si je moral služiti vsakdanji kruh že takrat, ko bi bil moral imeti priliko, da se posveti samo študijam. Po gimnazijski maturi, ki jo je napravil v Ljubljani z odličnim uspehom, je krenil na Dunaj, kjer je upal, da si bo pridobil Knafljevo štipendijo, ce se vpiše na juridično fakulteto in da bo nekako mimogrede absolviral jus, v glavnem pa se posvetil slikanju. A štipendije ni bilo in tako se je Smrekar boril v prestolnici za vsakdanji kruh ter kot samouk - risar dobil tu pa tam kak honorarMc, ki mu je pomagal, da se je preživljal v dragem velemestu. Kljub temu se mu je posrečilo, da je pose-čal tudi pouk pri prof, A. v, Kennerju, ki je vodil na umetnoobrtni šoli avstrijskega muzeja šolo za srednješolske kandidate- Tu se je v kratkem času izuril v risanju akta po naravi. Pridružil se je društvu »Vesna«, v katerem smo se bili zbrali dijaki iz raznih umetniških šol ter se medsebojno navduševali za narodno slovansko umetnost, v spoznanju, da ni dovolj, če posnemamo samo Nemce. V tem času se je seznanil z Ivanom Cankarjem, s katerim ga je vezalo zaradi izrazite duševne sorodnosti prijateljstvo do pisateljeve prezgodnje smrti. Hinko Smrekar je sodeloval v družbi z Birollo, Gasparijem, pozneje tudi e Podre-karjem, pri vseh naših humorističnih listih, tako pri »Ježu«, >Osi« in »Kurentu« ter je kmalu zaslovel kot izvrsten risar. Kot ilustrator resnega žanra je sodeloval pri Drjž-bi sv. Mohorja in pri raznih revijah. Z največjo vestnostjo je izdelal originalne sličice svetnikov za Bambergovo literarno Prati-ko, a višek njegovega predvojnega ilustrativnega dela je »Martin Krpan«, ki ie še danes ena najbogateje opremljenih slovenskih knjig. Tik pred svetovno vojno je sprejel vabilo Srb6ke akademije znanosti za sodelovanje pri ilustriranju zbirke srbskih narodnih pesmi. Vojna je žal pretrgala to delo. ki je bilo zasnovano v velikem obsegu. Kar ie bilo gotovega, je pač izšlo po vojni, o žal v nepopolni tiskarski opremi. .Smrekarjeve ilustracije v tej izdaji sodijo nedvomno med najusnelejše. Svoje življenje med črnovojniško službo ie Smrekar opisal z besedo in 6liko s svojim neprekosljivim humorjem in e pikro sat*ro. a žal v slabo litografirani brošuri »H. Smrekar kot črnovoinik«. ki ie izšla v založbi Umetniške propagande. Ta knjiga utegne biti danes že redkost na našem knjižnem trgu. Izredno veliko je število priložnostnih naročil. ki jih je Smrekar vedno izvrševal z veliko vestnostjo in v zadovoljstvo svojih naročnikov. Sem 6odijo diplome in reklamne risbe vsake vrste- Med diplomami je ena najuspeleših eokolska dipl>ma, ki je dobro znana vsakemu našemu Sokolu. Kakor vsakega risarja, je Smrekarja i ne-v>doljivo silo mikala grafična umetnost. Kot »samouk v tej stroki se je priučil raznih tehnik radiranja in lesoreza ter je ustvaril lepo število listov, ki so vzbujali zanimanje in občudovanje na raznih razstavah v Jugo-slavij; in v inozemstvu. Toda grafični umetnosti pri nas ni z rožicami postlano. Impresionistični slikarji so preplavili naš umetr nostni trg s svojimi bleščečimi barvnimi platni, poleg katerih je bila navidez neznatna grafična umetnost vedno bolj ali manj potisnjena v ozadje ter ni mogla najti pravega razumevanja pri naših zbirateljih. Slika o Smrekarju pa ne bi bila popolna, če ne bi omenil njegovih slik v akvarelu, olju itd., s katerimi je nastopal na mnogih naših razstavah. Kot slikar Smrekar ni zastopnik te ali one modne struje. Pozitivna plat njegovih slik je sploh ta, da mu ie glavno vsebina (tolikokrat po krivici opso-vana literarnost); snovi mu namreč nikdar ne zmanjka, ker Je neizčrpno iznajdljiv Ker mu pravilna risba ne dela težav, se mu ni treba posluževati skrivanja s priljubljenimi sredstvi, kakor so pretirana pastoznost, ho-tena okornost, »naivnost« itd. Omenjeno beli tudi, da je Smrekar kot eden izmed najiz razitejšib slovenskih umetnikov naSel pra\ zaradi tega svojo pot s Zagreb in v Beo- Domače vesti ♦ Prireditve sreskega odbora JRKD v Krškem. V nedeljo 16. t. m. po rami maši priredi sreski odbor JRKD javen shod v Eoštanju na dvorišču gostilne g. Drme-lja. Poročali bodo domači narodni poslanec g. Alojzij Drmelj, banovinski tajnik JRKD g. dr. Marijan Zajec i;n" novinar Oton Amalbrož. — V soboto 15. t. m. ob pol 21. bo pod okriljem krajevne organizacije JRKD v Radečah v sokolski dvorani predavanje o politiki Male antante. Predaval bo novinar g. Oton Ambrož. — Naši prijatelji v Boštanju in v Radečah vabljf^ri k obema prireditvama! ♦ časten uspeh našega rojaka v Pragi. G. Taras Poljanec iz Maribora je junija končal svoje študije na instrumentalnem odideltou državnega konse.rvatorija v Pragi s prav dobrim uspehom, študiral je izipirva pri pnof. Jeraju na konservato-riju v Ljuibiljani, nato pa pri prof. Reissi-grn v Pragi. Za absolutorij je zaigral ada-gio in fuigo iz Bachove sonate g-mol, spisane samio za gosli. Publika in kritika sta izvedbo sprejeli z velikim odobravanjem. Zadtnji dve leti je poleg svojega študija poučeval na mestni glasbeni šoli v Kut.ni Hory in vzgojil v tem času več violinistov, ki so zelo uspešno igrali pri javnih šolskih nastopih. V Kutni Hory je maja sodeloval na koncertu kut.nohorske filharmonije in z velikim uspehom zaigral s sp remi jevan jem orkestra Mendelssoh-nov koncer e-mol. J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 najugodnejši nakup oblek površnikov in vseh športnih oblačil ♦ Promoviran je bil na univerz,i v Ljubljani za doktorja prava g. Otirin Rado, politično-uip ravni pripravnik pri ban-aki upravi v Ljiu-bljani! Čestitamo! ♦ švicarski publicist Herbert Taube je x večjo skupino švicarskih turistov pri-rpel na Cetinje. švicarski izletniki se bodo dalje časa mudili v naših krajih. ♦ Službe honorarnih prometnih zdravnikov so razpisane s sedeži v Žalcu, na Jesenicah, v Radovljici, Črnomlju, v Mariboru za rajon I in v Litiji. Razpis s pogoji }e objavljen v »Službenem lista« dravske banovine od 12. t. m. ♦ Potniški promet po statistiki železniškega iti obmejnega policijskega kotnlsa-rijata na Rakeku v aprilu, maju in juniju letos. V tem času je pasiralo državno mejo skozi obmejno železniško postajo Rakek 43.437 potnikov, in sicer: 11.982 Madžarov. 5326 Rumainov, 5281 Italijanov, 5142 Jwao.steven.ov, 5076 Ak.h stotov pšenice (14 met. stotov poprečno na hektar). Od te produkcije bo ostalo 2.75 miiij. met. stotov ali 27.000 vagonov za potrošnjo izven področja Bana-ta odn. za izvoz. Za vnovčenie teh 27.000 vagonov so potrebna znatna denarna sredstva. Ker ni pričakovati, da bi se našla javna sredstva za nakup te količine, smatrajo žkni trgovci, da se vnovčenie in izvoz prepustita privatni iniciativi (za izvoz pšenice velja še vedno državni monopol). Izvor koruze se v režimu svobodne trgovine v redu vrši in zato smatrajo žitni trgovci, da bo tudi izvoz pšenice najbojj rasiguran v rokah svobodne trgovine. Na evropskem tržišču znaša danes cena 170 do 180 Din za met. stol. kar znači. da bi se pri nas dala doseči cena od približno 140 Din. ker znašajo prevozni stroški na izvozna tržišča 30 do 40 Din pri met; stotu. Trgovc: se končno izražajo proti ;zvorni oremiji. sklicujoč se na slabe izkušnje (žitni režim, izvozna premija na vino). Po vesteh iz Beograda se ima v kratkem ustanoviti sindikat izvozn;kov žita S so-delovaniem Saveza srbskih zemljoradni-šk;h zadrug naj «e sestavi načrt za odkup letine in za sistematično sodelovanje pri izvozu. Med našo državo in Rumunijo so se v zsdnjem času vršila tudi pogajanja glede skupne proda ie žita na inozemskih tržilč;h. k: so o priliki poset* rumun«kega ministra Mihalake v Beogradu dovedla do sporazuma. Stanje Narodne banke Po najnovejšem izkazu Narodne banke od 8. t- m., so se zlate in devizne rezerve v prvi Četrtini julija zmanjšale le za 0.5 na 1.599.4 milijona Din. Devize, ki se ne vštejejo v podlago, so narasle za 0.4 ria milijona Din. vsota kovaneev v blagajni pa se je ponovno zmanjšala za 27.4 na 306.9 mili iona Din. Po znatnem skrčenju posojil v zadnji četrtini junija, so se menična posojila v prvi četrtini julija zopet dvignila za 19.0 na 1942.9 milijona Din. Tombardna pa so popustila za 1-5 na 317.8 milijona Din. Obtok bankovcev, ki ee ie ob ultimn ju-niia nekoliko dvignil, je zopet nazadoval za 31.9 milijona Din"~in znaša sedaj 4371-5 milijona Din. to je za 544 milijonov manj nefco lani ob istem času. Vzporedno s skrčenjem obtoka so se povečale obveznosti na ookaz, in sirer za 44.7 na 1002.1 milijona Din; v ta; postavki so s« dvignile predvsem obveznosti T>o privatnih žirovnih računih za 61.5 na 312.1 milijona Din. Razmerje kritja je ostalo v glavnem nespremenjeno in je znašalo kritje obtoka in obveznosti na pekaz v zlatu in devizah 35.348'e (po zadnjem izkazu 35.44«'»), v samem zlatu pa 33-44»'. (33.52' *). ^'anje na dan 8. julija je bilo naslednje V milijonih Din: v oklepajih razlike na-mti stanju od 30. junija): aktiva: podla-i 1899-4 (- 0-5). od tesa v zlatu 1797.2 -). v valutah 0.2 (-i- 0.1). v devizah 102.0 0.6); devize, ki se ne vštejejo v P^la-4° 3 (+ 0.4); kovani denar 306.9 27.4): posojila na menice 1942.9 (+19.0); bard 317.8 (— 1.5); stari državni dolg ■n f+ 0.31: začasni avans glavne drzav-bla^ame 6O9.O (_); pasiva: obtok ban- V 4371.5 (— 31.9): obveznosti na oo--,7 1002.1 (+ 44.7). od tega nasproti drža- Ali ima žganje te lastnosti bodo ugotovili organi finančne kontrole, v dvomljivih primerih pa davčni oddelek finančnega ministrstva s posebno analizo. Pridelovalci, ki žele pridelati močnejše žganje ali povečati žganju jakost nad 35 odst., morajo to prijaviti pristojnemu oddelku finančne kontrole, ki bo sirovine in pridelek zmeril in ugotovil točnost prijave. Prav tako bo moral zabeležiti količino proizvoda. Pridelovanje likerja, ruma in konjaka je dovoljeno samo iz alkohola, ki je zanj že plačana državna trošarina. Pridelovanje konjaka iz vina je dovoljena samo na pri-roden način, ki sicer z ležanjem in brez dodatka kakršnihkoli drugih surogatov. V zvezi s tem pojasnilom morajo finančne direkcije odrediti organom finanč- rejo državno trošarino, v douuic pa ou-do državno trošarino pobirali takoj pri pridelovanju takega žganja. vi 7.3 (+ 3.2), po žirovnih računih 312-1 (-f 615). po raznih računih 682.7 (_ 19.9); obveznosti z rokom 1309.4 30.2). ★ Skrčenje našega obtoka. V zvezi 1 gornjim izkazom je zanimivo, koliko je znašal naš denarni obtok zadnja leta na dan 8. julija. Tu je treba seveda poleg samega obtoka bankovcev upoštevati tudi žirovne račune (privatne in državne), ker vrši žirovni denar isto funkcijo kakor novčanica (s prenosom žirovnega dobro-imetja z računa na račun se vršijo plačila prav tako, kakor s prenosom novčanic od enega imetnika na dragega). Naš denarni obtok je torej znašal zadnja leta na dan 8. julija (v milijonih Din)' Obtok žirov. dobroim-navčanic priv. državna skupaj 1980 5297 1094 104 6495 1931 4799 471 137 . 5407 1932 4916 428 6 &35U 1933 4372 312 7 4691 Od srede leta 1930. se je naš denarni obtok (bankovci in liro) skrčil za 1800 milijonov Din. Če upoštevamo tudi porečanje obtoka kovanega denarja (doslej je prišlo t promet nekaj" nad 700 milijonov srebrnikov) tedaj je ves naš denarni obtok še vedno ia vef kakor 1 milijardo manjši nego leta 1930. ___ Gospodarske vesti = >"0ta predilnica t Maribora. Mehanična tkalnica, barvarna in apretura E. Zelenka & Co. v Mariboru je prosila kralj, bansko upravo, da se ji dovoli v novozgrajenem poslopju v Mariboru, ki je bilo določeno za apreturo za bombaž, odnosno za tkalnico, urediti predilnico za bombaž. Glede na to prošnjo je banska uprava odredila za 27 t. m. komisijski ogled in obravnavo na lic j mesta. = Trgovinski sporazum 1 Grčijo. Kakor smo že včeraj poročali, je prišlo med našo in grlko delegacijo v Atenah do načelnega sporazuma, po katerem bo Grčija plačali odslej uvoz iz naše države v višini 50,J v devizah, za ostalih 50"'« pa bo dala kompenzacijske bone. Izjemno bo Grčija za uvoženo jugoslovensko ošenico plačala 80®'» v devizah in ostalih 20°/o v bonih- Po dosedanjem sporazumu so naši izvozniki dobivali za 65 •/• vrednosti izvoza devize in le za 35"'o kompenzacijske bone = Dobare. Pri intendanturi dravske divi-ziiske ublasti v Ljubljani se bo vršil komisijski nakup sena. ovsa in slame direktno od ponudnikov, in sicer za seno od 20- t m. in za oves in slamo od 1. avgusta dale? vsak dan od 7. do 12. in od 14. do 18. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu spreiema do 1. avgusta ponudbe slede dobave 500 kg železne pločevine za kotle. 360 ks železne pocinkane pločevine: do 2. avgusta glede dobave večje množine železne pločevine, železne pocinkane pločevine, maneemanovih cevi ter raznega dragega železja za brodo sradnjo. ca 2000 ks medene poltrde pločevine in okrogle medi v šibkah ter ca 100n kg bakrenih eevi; do 3. avgusta glede dobave 2000 kg govejega topljenega loja in do 4. avgusta slede dobave 150 m lanene iadro-vine ter 70 m molinos - platna. Pri direkciji državnih železnic v Ljubljani (Ljubljanski dvor) se bo vršila 7. avgusta tretja ofer-talna licitacija za oddajo brivskega lokala na peronu glavnega kolodvora v Ljubljani v triletni zakup. ® Borre 12. julija Na ljubljanski borzi se je danes padanje devize Nevrvork v skladu z zunanjimi notacijami ustavilo in se je tečai nekoliko dvignil od 50.33 na 51.83 Din za 1 dolar (srednji tečaj skupaj s premijo). Deviza London je ostala na včerajšnji višini. Nekoliko se je dvignila deviza Trst. dočim sta devizi Praga in Berlin za malenkost popustili. AvsTrij-ski šiling se je trgoval po 8-85 (v Zagrebu po 8-775). Na zagrebškem efektnem tržišču se Vojna škoda nadalje drži na višini 200 (promet je bil po 200 in 201). V ostalih državnih papirjih je tendenca bolj mlačna. Zaključki so bili zabeleženi samo še v delnicah Šečerane Osijek po 145 in 1-50. Deriie Ljubljana. Amsterdam 2308.18 — 2319.54, Bruselj 79S.02_S01.96, Curih 1108 35 do 1113.85, 'London 189.19—190.79. Newyork ček 4019.38—4047.84, Pariz 233.38—225, Praea 169.29—170.15. Trst 303.24 -305 54 (premija 28.5%). Avstrijski šilii? 1 privatnem klirin jo 8 85. Zagreb. Amsterdam 2308.18 — 2319.54, Berlin 1364.03 — 1374.83. Bruselj 798.02 do 801-96. London 189.19-190.79. Milan 303.24 do 305.64. Nevrvorfc kabel 4041.38—4069 64. ček 4019.38 — 4047.64. Pariz 223.88 — 2*25. Praga 169.29 — 170.15, Curih 1108-35 do 1113.85. Cnrih. Pariz 20.205. London 17.35, New-Tork 367.50. Bruselj 72.025. Milan 27.4n. Madrid 4310. Amsterdam 208-30. Berlin 123.20. Dunai 5S.50. Stockholm 88.30. Oslo 86-05. Kobpnhavn 76.45. Praga 15-275, Varšava 57.70, Bukarešta 3.08. DanaJ. (Tečaji v priv. kliringu.) Beograd 11.40, London 30.io. Milan 48.21, Ne-wTork 645.78, Pariz 35-55. Praga 25.33, Curib 175.72, 100 S v zlatu 128 S pep. Efekti. Ljubljana Vojna škoda 200 den, 7V« investicijsko U den-. 7* • Blair 32-50 _ 34. 8*/» Blair 34.50 — 35.50, 7*/« Drž. hipotekama banka 50 den-. 4" o agrarne 25 dem. 6®/» begluške 32.50 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 201 _ 204, za avgust 199 — 201, za september 199 den.. 7; o investicijsko 43.50 den.. 4 agrarne 25 _ 26-50, 7°.» Blair 32-50 — 34, 8° o Hia;r 34.50 — '35. 7° o Drž. hipotekama banka 46 den.. 6" begluške 33 — 33-50; bančne vrednote: Narodna banka 3600 den.. Priv. agrarna banka 212 — 215: industrijske vrednote: sečerana Osijek 145 — 150, Trbovlje 140 — 145. Isis 15 — 2* Beograd. Vojna škoda 202.50. 301 zaklj., 7® o investicijsko 45 — 45.50. 6°'» begluške 34.10, 33.90 zaklj.. S0 o Blair 34-50 — 35-50, 7* o Blair 32.50 den.. 7°/c Drž. hipotekama banka 45 — 49. Narodna banka 3S00 zaklj.. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 12.85. Državne železnice 15.65. Trboveljska 14.85, Alpin*-Montan. 12.60. Šečerana 22. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 12. julija- Začetni tečaji: Plenica: za september 103.75, za december 107. za marc 109.50: koruia: za september 72.75. za marc 77.50: oves: za september 51, za december 56.50; rž: za september 75, za december 80. t Ljubljanska bona (12. t m.) Tendenca za žito nespremenjena. Nudijo se (vse za slovensko postajo) plačilo 30 dni: Pšenica (po mlevski tarifi): baška. 76 kg po 2S5 do 290: baška, 77 kg po 295 — 300. — Koruza (po mlavski tarifi): baška proraptna po 127-50 — 132; za julij po 135 — 137.50. Moka: baška >0< po 430 — 435; banatska po 440 _ 445- + Novosadska blagovna borza (12. t m.) Zaradi pravoslavnega praznika borza danes ni poslovala. + Budimpeštanska terminska boria (12. t m.) Tendenca prijazna, promet srednji. Pšenica: za oktober 11.37 — 11.38, za marc 12.53 — 12-54; ri: za oktober 7.11 _ 7-13. za marc 8.13 — 815: koruza: za julij 8.33 do 8.34. za avgust 8.37 — 8.38, za september 8.83 — 8.85. Muropoljski kmečki praznik Ljutomer, 12. julija. Že lani so se tukajšnji gospodarski krogi posvetovali o tem. da. bi se naj na Murskem polju priredil kmečki praznik. Letos se bo ta misel uresničila 3. septembra. Poseben odbor je že izdelal program v glavnih obrisih. Vršil tse bo med drugim sprevod kmečkih jezdecev in okrašenih vozov iz Ljutomera na Cven in Moto. kjer bi naj pri ge. Rajhovi bilo slavnostno zborovanje Konjerejske zadruge, ki slavi letos svojo 251etnico. Popoldne bi bilo veliko kmečko zborovanje na cvenskem dirkališču, na katerem bi govorile odlične politične osebnosti. Sledila bi dirka muro-poljskih konj, ki jo priredi Kolo jahačev in vozačev. Istega dne bi bila tudi razstava že prej nagrajene živine To bi bila prva prireditev te vrste na Murskem polju in bi se mogla primerjati z nekdanjim znamenitim taborom. Ker se naš kmet živo zanima za gospodarsko-po-litična vprašanja, je pričakovati številne udeležbe od vseh strani. Iz življenja na deželi Iz Novega mesta n— Naši železničarji za bedne rudarje. Na poziv Sokola za pomoč bednim rudarjem se je odzvalo strojno osebje kurilnice v N ovem mestu in zbralo med seboj prostovoljne milodare v znesku 224.50 Din. n— V spomin Vekoslavu Spinčiču. V soboto zvečer se je vršila pod okriljem »Soče« v dvorani ljudske šole spominska proslava za pokojnim narodnim borcem Vekoslavom Spinčičem. Predsednik »Soče« ravnatelj g. Mervič je ob pričetku slavnosti prisrčno pozdravil udeležence in nato predstavil slavnostnega govornika g. Gaberščka iz Ljubljane. Govornik je očr-tal življenjepis in delovanje velikega pokojnika in njegove zasluge, ki si jih je pridobil za narod in državo. Govornik je obenem podal tudi sliko predvojnih narodnih bojev na Primorskem. Iz Ptuja j— Prihodnja javna občinska seja bo danes v četrtek 13. t m. ob 18. v posvetovalni dvorani mestnega magistrata. Razen poročil župana bodo na dnevnem redu poročili o finančnem stanju mestne občine in o adaptaci-jskih delih na Tvrševem trgu (novi živilski trg) in poročilo kurato-rija Dijaškega doma. j— Absolventi meščanske šole iz 1. 1923 naj pošljejo naslove v svrho dogovora o sestanku tovarišu Letiču v Ptuj. Nasveti glede sestanka dobro došlil j— Pogrešani utopljenec najden. Kakor smo že poročali, je pred dnevi padel z državnega železniškega mostu pleskarski vajenec 18 letni Jožef Levajnčič iz Cir-kovljan v Dravo in utonil. Ponesrečenčevo truplo so našli šele v ponedeljek kopalci na nekem otoku Drave v bližini Vičave pri Ptuju. Pokojnikovi sorodniki, ki so prišli v Ptuj, so se udeležili pogreba na Hajdini. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2 stanje barometra. 3. temperatura, 4. relativna vla^a v %. 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. vrsta padavin, 8. padavine t mm. Temperatura: prve številke pomenilo 12. julija. Ljubljana 7. 762.9. 18.0. 90. NE1, 8, —, —; Ljubljana 13, 760.5, 2S.4, 50, W3, 7, _, — ; Maribor 7, 761.7, 20-0, 70, NI, 3, —, Zasreb 7, 762.3. 21.0. 80. ESE1, 6, —, _; Beoarad 7, 762.6. 23.0. 70. mimo, 5, —, Skoplje 7, 763.7, 22.0. 50, NI, 0, —, Split 7, 762.6, 24.0. 70. mirno. 0, —, —; Kumbor 7. 762.3. 22.0, 80, mirno, 0, —, _; Rab 7, 763.1, 22-0, 60, SE2. 9. _, —; Vis 7, 762.9. 24.0, 50. E3E3, 0, —. —. Temperatura: Ljubljana —, 17.0; 29.0, _; Maribor 26.0. 18.0; Zagreb 31.0, 19.0: Beograd 29.0. 17.0: Sarajevo 27.0, _; Skoplje 30.0, 14.0; Split 32.0, 21.0: Kumbor 20.0; Rab —, 20.0; Vis _, 20.0. S P © R T Zarja (Zg. Kašelj) : ASK Primorje Nočna tekma drevi ob 20.45 na ^ sodnik g. Včeraj ono najavili to tekmo. Obljubili smo, da bomo prinesli podrobnejše podatke, zlasti glede postav moštev, ki bosta igrali. Evo jih: s Zarja nastopi s temi igrači: M1316 (Rad- nički Beograd), Beloševič (Concordia), Bertoncelj L (Maribor), Held (Sand), Butkovič (Concordia 1, Paviša (Concordia Nikolič (Ibar), Makovec (Primorje), Bertoncelj n. (Maribor), inž. Sivek (Hajduk). Zemljič (Maribor). Videti je torej, da je zbrana res pestra družba igračev iz vseh delov naše države. V oklepajih so navedeni klubi, od koder prihajajo. Po tekmi pa bodo šli v Primorje, Ilirijo, BSK, Concordio itd. Marsikatero ime je našemu športnemu občinstvu že popularno, marsikatero bo pa šele postalo tekom nadaljevanja liginih tekem. Ob organizaciji nacionalne lige je bila predvidevati koncertracija naših najboljših nogometašev v ligaških klubih. To je razvoj, ki so ga drugod že davno uspešno ab-solvirali, pri nas smo na tem, da gremo po stopinjah, ki so nam jih pokazali drugri narodi. Nekaj podobnega so že izvedli v Sarajevu, v Osijeku, pripravljajo v Zagrebu in se je menda že posrečilo v Beogradu ali v njegovi bližnji soseščini. V glavnem gre za prizadevanje, da se izboljša klasa poedinih klubov. S tem bo pridobila tudi klasa našega nogometa sploh. Iniciativa za tako koncentracijo igračev je izšla iz Primorja, posiužiti pa se hoče- Izbirni lahkoatletski miting Ilirije in Primorja V soboto ob 17.. nedeljo ob 9. na igrišču Primorja. Ljubljanska kluba Ilirija in Primorje priredita izbirni miting za določitev reprezentance mesta Ljubljana. Prireditev bo na igrišču Primorja v soboto ob 17. in v nedeljo ob 9. Nastop je glasom dogovora med obema kluboma obvezen za naslednje at'ete: Sobota ob 17.: tek 100 m: Pfeifer. Outra-ta, Zupančič (L). Slapar. Putinja. Cerar D., Cerar V.. Zorga A. in Kovačič A. (Pr.): skok v daljavo z zaletom: Putinja. Ra:č M., Slapar. Korče (Pr.). Outrata. Stepiš-nik (I.): tek 400 m: Curda. Zorga A.. Putinja. Zorga F., Gaberšek. Korče (P.). Zupančič (I.). Imenovana disciplina se lahko na temelju dogovora vrši v dveh delih, in sicer tudi v nedelio; met krogle: Jeglič, Stepišnik. Zupan (I.). Marek E.. Siamič, Perpar (P.), Zuoančič (I.): met kopja: Slapar, Putinja (Pr.): tek 150^ m: Lejka, Osterman. Bručan. Starman (L), Gaberšek, Krevs. Goršek. Srakar. Zorga F. (Pr.): met kladiva: Zupan. Steoifnik. Jeglič il.). Siamič. Korče (P.), skok ob palici: Oro-szv. Dečman. Zupančič (I.). Gašperšič, Putinja (Pr.): štafeta 1 krat 200 krat 300 krat 400 m: Ilirija :n Primorje. — Nedelja ob 9 tek 200 m: Cerar D. in VL. Slanar. Putinja. Kovačič. Korče. Perovič S. Tr.). Zupančič. Svetek (L); met diska: Stepišnik. Dobovšek. Banko. Jeglič (D. Siamič, Jug. Curda. Polič. Serše (Pr.): skok v višino z zaletom: Zupančič. Dečman. Pukl. Stegu (I.). Marek E.. Slanina. Zgur (Pr.); tek 800 m: Lejka. Starman (I.). Curda. Gaberšek, Skušek. Zorga F.. Krevs. Zorga A.. Srakar. Goršek (Pr.): troskok: Korče. Perpar. Raič M, Putinja (Pr.). Outrata (I.): tek 400 m za vabljene: tek 5000 m: Spora, Lejka. Osterman. Bručan (I.). Kovačič Leo, Grad, Srakar. Goršek (Pr.). štafeta 4 krat 400 m: Ilirja in Primorje. Vsi poznani atleti morajo biti v slačilni-cah vsakokrat najpozneie pol ure pred pričetkom tekmovanja. Ostali atleti, ki niso danes pozvani, imajo tudi pravico nastopa: naj se potom referentov svojih sekcij prijavijo sodniškemu zbora na licu mesta Pravico nastopa imajo verificirani in neverificirani atleti obeh klubov. Generalka plavačev V soboto zvečer ob 21. v kopališču Ilirije. Ko so plavači Ilirije lani osvojili državno prvenstvo in dragoceni Petrinovičev pokal, je sklenila enodušno vsa s) ^venska javnost — tudi tista,, ki se sicer morda na crawl, water-polo Auerbache. delfine in svedre, in kako se vse tiste umetnije imenujejo, prav male razume: sne sme več iz Ljubljane!« Sila vzgleden in še bolj enostaven sklep, ki pa nalaga njim, ki so ga sopodpisali, nemalo dolžnosti: Naša športna javnost je dolžna podpirati stremljenje aktivnih plavačev, ki bodo reprezentirali naše mesto. Plavači Ilirije bodo prvo temeljito bilanco svjega dela in uspehov predložili v soboto zvečer. V plemeniti borbi z nasprotnikom, ki je v mednarodnem svetu privlačnost prvega reda, bodo preizkusili svoje moči, pokazali sadove marljivega prizadevanja za dosego one odlične forme, ki jih naj usposablja za uspešen nastop v državnem prvenstvu, v borbi za Petrinovičev pokal. Dva trenerja sta. od pričetka sezone ■ polno pp.ro na delu — v kopališču Ilirije je ob dopoldnevih polno živahnosti, polno ambiciozne marljivosti, polno volje in prizadevanja — trening plavačev, skakačev in vvaterpolistov je v polnem teku. ogledaš si enkrat tak trenig, pa se ti nehote vzbudi prepričevalna zavest ,da uspeh ne more iz-ostati. Res smo čitali skoro neverjetne rezultate naših plavačev, postavljenih preteklo soboto na Sušaku. m ti uspehi, zaenkrat za nas samo še na papirju, bodo postali v soboto zvečer tudi za nas meso ln kri. ^ Obračun bo to, ki mora interesirati vso našo javnost dolžna Je, podpreti prizadevanja naših plavačev, dolžna pa tudi dati jim, kadar to zaslužijo, svoje polno priznanje in odobravanje! Olimpijski dan Pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo naroda dr.Hanžeka se bo po vseh večjih mestih naše države vršii v nedeljo 16. t. m. prvi olimpijski dan, na katerem bodo nastopile športne in sokolske edini ce na javnih tekmah v korist Jugoslovenske-ga olimpijskega odbora, ki na ta način pripravlja že sedaj sredstva za odhod raznih naših reprezentanc na olimpijske igre leta 1936. igrišču Ilirije — Sodi zagrebški Lepac jo prilike tudi drugi klubi v našem pod-savezu in, kakor vidimo, tudi izven njega. Tej okolnosti se imamo zahvaliti za današnjo tekmo, ki jo mora isrrati Primorje ponoči, ker ligaškim klubom v juliju niso dovoljene dnevne tekme. Primorje se mora resno pripraviti za drugi del tekmovanja v ligi. Z reorganizacijo moštva se bo dosegla prva etapa. Začetek druge bo že v soboto, ko bo moštvo nastopilo v mednarodni tekmi proti Grazer Sportklubu torej moštvu ki je nedavno porazilo Ilirijo s 5:1. Tudi ta tekma bo na Iliriji pri nočni razsvetljavi. Postava Primorja proti Zarji za današnjo tekmo se glasi: Starec. Svetic, Hassl, Zemljak, Sočan, Boncelj. šlamberger, Jug I, ženica. Slapar, Jež. Torej kompletna li-gina enajstorica razen Ennana, ki trenutno služi vojaško vežbo. Drevi bomo tedaj imeli prav zanimivo tekmo, zanimivo s sportno-političnega vidika. še bolj zanimivo pa s čisto športnega stališča. Saj se srečata v borbi dva nasprotnika. od katerih je eden že preizkušen v težkih lieaških tekmah, homogen po svoji organizaciji in medsebojno vigran. V drugem moštvu pa nastopajo bodoče zvezde, igrači, ki so kot poedinci gotovo najmanj tako močni, kot so njihovi čmo-beli tovariši, ki pa bodo v skupni igri najbrže zelo handikapirani. In če se nenadoma znajdejo? Potem lahko računa Prlmoje 3 tem ali onim rezultatom: G. minister za telesno vzgojo je v okrožnici pozval vse športne saveze in Save z SKJ, naj se udeleže te skupne manifestacije. Ta prvi olimpijski dan se bo vršil v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Spiilu, Osijeku, Novem Sadu, Maribora, Sušaku, Varaždinu in dragih mestih. — Športni in sokolski savezi bodo delali na to, da z lastno močjo ustvarijo čim močnejšo podlago za važno manifestasijo na olimpiadi. Nogometna senzacija v Celju V petek ob 18.30 bo na Glaziji vesela pokalna tekma med kibici Celja in Olimpa. Za tekmo so določena posebna pravila. Poskrbljeno je, da se občinstvo izredno zabavalo. Ob 18. bo krenila celjska železničarska godba izpred svojega doma v Gaberju po mestnih ulicah, igrajoč na Glaziji. Med tekmo bosta igrala železničarska godba in gabrski orkester. Cisti dobiček je določen za rodbine brezposelnih trboveljskih rudarjev, za to svojevrstno tekmo vlada v Celju in okolici izredno zanimanje. Dobrodelna humoristična tekma v Tržiču. Pod gornjim naslovom smo v nedeljski številki objavili notico, da se fco vršila v Tržiču dobrodelna humorlstična tekma med tamošnjimi brivci in šoferji v korist bednim rudarjem v radarskih revirjih. Iz Tržiča smo dobili obvestilo, da je bila ta notica navadna mistifikacija. s katero trži-ški brivci in šoferji nimajo nobene zveze. Ker pa pomeni poleg tega tudi izigravanje bednih rudarjev in ker se docela neupravičeno poslužuje imena g. Laibachecja. kateremu o tej stvari sploh ni ničesar znanega, moramo javno najstrože obsojati tako neokusno varanje javnosti. Iz LNP. Danes ob 19.30 seja kazenskega odbora. Na isto se vabijo ob 19.45 igrači: Trček Ivan. Sagadin Milan, Drobež Lado fvsi Korotar. Ljubljana), ob 20. igrač: Pleš Josip (Hermes) in Zupančič Boris (Zarja, zg- Kašelj!. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17.30 trening iunioriev in rezerve. Pri nočni tekmi vršijo blagajniško službo gg. Križ in Drufovka. Reditelji: Klančnik. Batič, Lovrač. Krišč. Erbežnik. Fuks. Ban-čič, Gvido, ki morajo biti ob 20. na igrišču Ilirije. Istočasno igrale?: Stare. Svetle. Jug n.. Hasl. Zemljak. Sočan. Pišek. Boncelj, šlamberger, Jug L, ženica, Slapar. Jež. Petelin, Caleari. ŽSK Hermes Današnja seja centralnega odbora odpade, ter bo v četrtek 20- t. m. Jutri ob 20. sestanek predsedstva pri »Beliču, kamor se vabijo tudi gg. Koši—ik, Novak in Drovenik. , Sokol Sokol v Sodražici priredi v nedeljo 16. t m. javni telovadni nastop na letnem te-lovadišču. Na prireditev so vabljena vsa društva in čete v ribniškem sokolskem okrožju :n Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Sodeloval bo godbeni odsek Soko^ iz Ribnice. Spored: ob pol 15. sprevod po trgu. nato javna telovadba in po telovadbi velika narodna zabava. Na svidenje! Sokolsko društvo v Dol. Toplicah priredi v nedeljo 26. t m. v kopališkem parku javen letni telovadni nastop. Po telovadbi, ki se prične ob 15. uri, se bo vršila prosta zabava. Sokol v Štorah priredi v nedelio 16. t m. pešizlet na Ponikvo in ponovi ob tej priliki ob 15. v šoli na Ponikvi Tuči-čevo dramo »Golgoto«. Vabljeno občinstvo, da se tega izleta udeleži v čim večjem številu. Za kosilo bo poskrbljeno. Izleta se udeleži tudi sokolski orkester. Sokolsko društvo Zreče naznanja vsem društvom dravinjskega okrožja, da preloži telovadni nastop zaradi obilice sokolskih prireditev v zadnjem času na nedeljo 10. septembra. 2e napovedana prireditev dne 16. L m. odpade. Iz življenja in sveta Podjarmljeni ognjenik Ognjenik Kloet v sredini Jave Je prava groza za svojo bližnjo in daljno okolico. Kadar se razbesni, se unTCi v nekoliko urah trud mnogih let, vasi postanejo razvaline ,polja se opustošijo, stotine in tudi tisoči človeških življenj plačujejo njegovo jeza Vendar pa Ima ta ognjenik neko dobro stran pred vsemi svojimi tovariši. Stoletna opazovanja učijo, da prične razsajati vsakih štirinajst let, prildčno tako redno, da je mogoče že v naprej, za mesec dni točno napovedati novo bljuvanje. Njegove sile pričnejo delovati po preteku navedenega števila let nekje od sredine julija do sredine avgusta. To zanimivo lastnost so učenjaki proučevali že dolgo tega in naravno, da jih je zanimalo pred vsem vprašanje, kje bi ji mogel biti vzrok. Našli so ga v tem, da vodovje jezera v ognjeniškem žrelu 14 let polagoma narašča, a ko doseže določeno višino, sledi katastrofa. Posledica tega odkritja je bila ta, da so se odločili preprečiti nove katastrofe in vso škodo ,ki nastaja po njih, s tem, da bi odvedli vodovje iz ognjeniškega žrela. Zadnjo periodo mirovanja, ki traja od 1.1&19., bo porabili za dela, ki so v to svrho potrebna. Od dveh strani obenem, ia žrela in iz pobočja so začeli graditi sistem predorov, po katerih naj bi se voda odtekla. Delo je bilo silno naporno in so se mu postavljale mnoge ovire na pot. Pred vsem je Kloet orjak, ki mu je zasadi njegovega masiva iz bazalta is lave težko priti do živega. Vrtalni stroji niso Modema tehnika premaguje elemente PR/OTt SONČNIH PEG ? ORISOL CREME I Daladfer govori A - 1 IM Min. predsednik D a 1 a d i e r Je govoril na banketa radikalne socialistične •tranke o perečih vprašanjih francoske finančne politike čitajte tedensko revijo »ŽIVLJENJE IN SVET" RockSeilerjev 94« rojstni dan Te dni bo praznoval Nestor ameriških Velefinančmikov in veleindustrijalcev John RockefeHer svoj 94. rojstni dan kakor običajno na svojem posestvu v Pocantico Hillsu. Ta dan se bo od drugih njegovih razlikoval le po tem, da ne zaigra običajne partije golfa s svojo vnukinjo, go. Ab-bie RockefeHer-Miltonovo. po anglosaškem običaju mu bodo zgodaj zjutraj na delovno mizo postavili pogačo, na kateri bo gorelo devet belih in 4 rožnate sveče. Obedoval bo v družbi svojega sina Johna RockefeBerja ml., njegove žene in otrok. Kastaly-jin dekliški počitniški dom, veliko lastno posestvo tik ob jezeru, v Unterach am Attersee (Solnograško). Vsak šport, dopomočno poučevanje v jezikih. Pojasnila: Tochterpensionat v. Kastaly, Wien VID., Langegasse 65, Telef. A 27-4-22. 210 ^MfttiNMN"«!! imeli lahkega, opravka. Material so morali dovažati od dale in za njegov prevoz do vhodov v predore je bilo treba zgraditi posebno žično železnico Najtežje pa je bilo najti Izšolane in izkušene delovne moči. Teh ni bilo dosti, treba je bilo najeti neizvežbane domačin®, ki so vrhu vsega tako prežeti s praznover-nim strahom pred ognjenikom, da so če-stokrat enostavno pobegnili z dela in je to moralo počivati. Delo je moralo čestokrat počivati tudi tedaj, kadar so v podzemlju zadeli na vrelce, ki so razvijali takšno vročino, da je ni zdržal noben človek. Treba je bilo zgladiti najprvo posebne rove za odvajanj* takšnih vrelcev, preden so se pravi predori začeli pomikati znova naprej. Med tem časom je minevalo 14 let, voda v žrelu se je začela dvigati in je nekega dne zalila notranje predore, tako da na njihovo nadaljevanje ni bilo več misliti. Toda to ni bila velika škoda, kajti med tem časom so se bili notranji in vnanji rovi že tako približali drugi drugim, da jih loči samo še tenka bazaltna stena. Te stane bodo razstrelili v nekoliko dneh, voda bo zdivjala iz ognjeniškega žrela v pripravljene struge in delo bo končano. Požrlo je ogromne milijone, kar nI nifl čudnega v opisanih okoliščinah, požrlo je več nego so prvotno računali, toda to je dfenar ,ki se bo izvrstno obrestoval — samo če se niso inženjerji in raziskovalo! zmotili v kakšnem drugem računu, ki nima z denarjem nobenega opravka... Nov serum proti raku Kakor je poročal vojvoda JorškI, predsednik Britske družbe za pobijanje raka, na njegovem zadnjem letnem zborovanju, preizkušajo ta čas v raznih angleških bolnišnicah nov serum proti raku, ki ga je izumil neki angleški zdravnik, z živalskimi poskusi se je ta serum izkazal za izredno učinkovitega in tudi pri težko obolelih ljudeh, na katerih ga preizkušajo sedaj, so s« pokazali znaki izboljšanja Metulji iz višine 6000 m V Parizu so otvorili razstavo največje zbirke metuljev na svetu, ki j« last Alza-čana pruhstorga. Zbirka obsega preko 100 tisoč pavrst metuljev v še večjem številu Med najdragocenejše kose Štejejo metulje, ki so jih ulovili v visokih dolinah Himalaje, v višini 6000 m, in ob robu (Jroen-landa. Fruhstorger vrši svoje zbirateljsko delo že 40 let. ...............— - Selil! se bomo na Aleksandrovo cesto 7 zato prodajamo obleke za gospode In blago v poljubnih množinah, dalje razna oblačila po globoko znižanih cenah. Drago Schwab, Ljubljana. Skrivnostna jezera Jezera so nedvomno zelo zanimivo poglavje zemljepisja, osobito ker je med njimi mnogo takih, katerih skrivnosti je znanost komaj razkrila, o nekaterih pa imamo do danes Ie še zelo negotove teorije. Domišljija preprostega naroda se je zato zmerom baviJa s temi posebnostmi in si jih je razložila z mičnimi pravljicami, ki pa imajo le redko resnično jedro. Tudi otoki v Jezerih niso nikakršna redkost, med njimi pa jih je mnogo, ki as pojavljajo in izginjajo. O vseh teh pri rodnih skrivnostih, ki jih mora poznati danes vsak iaobrafeneo, poroča članek »Zagonetna jezera« v praiv-kar izišli številki ilustrirane tedenske revije »življenje in svet« Ženska — ameriški poslanik v Beogradu? Gospa J u 1 i a \VheeIock, ki jo namerava predsednik Roosevelt imenovati za diplomatsko zastopnico Zedinje-nih držav v naši prestolnici Angleško-italijanski odnosi Sir Erik Drummond, bivši glavni tajnik Društva narodov, ki ga je angleška vlada poslala v Rim kot svojega poslanika Travankurski maharadža v Evropi 21-letni maharadža Srl Rani avarma Rama Radža Bali ad ur (v sredi), ld kljub svoji mladosti, vlada že deveto leto, je dospel s svojo sestro Lakši (poleg njega) z številnim spremstvom v Berlin. Njegova dežela je edina indska država s parlamentom, kjer imajo moški in ženske popolnoma enako pravico VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.003 (Boarjev! Nova izguba francoske trgovinske mornarice Na klečeh ob rtu Spartel v bližini mesta Tanger se je potopil veliki francoski parnlk »Nleolas Pacquet« Kratke o zvestobi Dam se ločiti: moj mož je tako nesramen, da dvomi v mojo zvestobo — je rekla svojemu ljubimcu. V svojega moža sem vsa zaljubljena, je dejala, drugi moški me sploh ne zanimajo; vse, kar storim, se zgodi le zavoljo njega in tega ne skrivam niti pred svojimi ljubimci. Ni zvestobe na tem svetu, se je pritoževala, moj mož me vara, moj prijatelj me vara ln celo moj ljubimec me vara! Svojega moža nisem nikoli varala, kadar je odpotoval, je rekla; varati odsotnega človeka se mi zdi naravnost nemoralno. Ko je možu izpovedala svojo nezvestobo, ji ni očital; in ta plemenitost jo je tako presunila, da se je odlčila — da se mu ne bo '^povedala nikoli več. AKO šE NE VEŠ Dobra pitna voda meri običajno 8 do 10 stop. Celzija. V telesu skoraj ni organa, ki bi ga ne mogla napasti tuberkuloza. Ime histerija izvira še od staroveškega zdravnika Galena. Mlada mati bi morala že v lastno korist ssma dojiti svojega otroka, ker se rodilni organi pri doječih materah prej in popolneje vrnejo v normalno stanje nego pri nedoječih. Urad mednarodnih strokovnih organizacij je moral prenesti svoj sedež Is Berlina v Pariz. Preselitev so proslavili v Parizu s primerno svečanostjo Krsta iz modrega stekla Bogat atenski odvetnik malikoval štiri leta truplo svoje lepe hčere Dr. Jean Vogassarf, eden najbogatejših atenskih odvetnikov, bivši član državnega sveta, pravni komsulent grške Narodne banke, je pred štirimi leti izgubil svojo oboževano hčer Mimiko, 18-letno dekle, ld je slovela kot ena najlepših atenskih lepotic. Umrla js v nekoliko dneh za pljučnico. Truplo so položili v marmorni družinski mavzolej,- eden najbolj znanih specialistov ga je bil balzamiral, tako da je delalo še po smrti vtis živega človeka. V krsto je bila družina položila ves nakit pokojnice, prstane, zapestnice, biserne ogrlice, oglavnico iz demantov, dve zlati, z demanti okrašeni ikoni v sklenjene roke itd. Vogassari je kot zadnji ostavil grobnico, ki jo je zaprl s težkimi jeklenimi vrati in s posebno kovinsko ograjo. Obe vrati so zapirale tajne ključavnice s srebrnimi ključi, ld jih je Vogassari nosil pri sebi. Naslednje jutro so našli pred odprtimi ogradnimi vrati truplo bedno oblečenega ln shujšanega možakarja. Policija je stala pred uganko. V mrtvecu je spoznala nekega zloglasnega atenskega vlomilca, Vasilija Spiruja ,in kot vzrok smrti bo ugotovili srčno kap. Ni bilo dvoma, da je mož skušal vdreti v grobnico in se polastiti zakladov v krsti umrle mladenke. A kako se mu je posrečilo odpreti vnanja vrata, ki so bito. zaprta vendar s tajno ključavnico? Zakaj ni odprl tudi notranjih vrat? In pred vsem: kaj je povzročilo, da je tik pred ciljem podlegel nenadni smrti? Na ta vprašanja ni bilo odgovora . Vogassari Je dejal, da je prejšnji dan v svojem obupu morda pozabil zakleniti ogrado. Policija se je še prepričala, da je bila krsta nedotaknjena — in to je bilo vse. Polagoma so na ta dogodek pozabili, tem bolj, ker se je odvetnik po bridki izgubi svoje ljubljene hčere s svojo družino vred umaknil Iz javnosti. Deloval je samo še kot koMulent Narodna banke. Minila so štiri leta. Tedaj, natančno na dan, na uro in minuto, v kateri je bila umrla Mimika, je izdihnil, od kapi zadet, tudi njen oče. Prejgnjl dan je bil dal sporočiti v banko samo to, da se čuti malo bolnega. Vest o njegovi smrti se je naglo razširila po mestu ln je vzbudila po čudnem soglašanju z datumom, ko je bila umite mladenka, mnogo komentarjev. Se več komentarjev pa je zbudil neki drugi dogodek. Banka je hotela previse ti pogTeb svojega odličnega pravnega konzulenta na svoje stroške in je v to svrho poslala deputacijo k njegovi vdovi in sinu ediincu. Mladi Vogassari, ki je napravil kakor njegova mati vtis popolnoma zmešanega človeka, se je dal ob tej priliki zavesti do vridika: »Ne! Oče nas ne bo zapustil! Ostane tu v hiši ... poleg svoje hčere ...« Kakšne hčere? Odvetnik je Imel vendar samo eno hčer ln ta Je ležala mrtva v grobnici na pokopališču? Oblasti so odredile takojšnjo preiskavo. Odvetrvikovo truplo so odprli in sodni zdravniki so ugotovili, da pokojni nikakor ni bil umrl za kapjo, temveč nndl počasnega zastrupljanja s strupenimi plini! Komaj se Je raznesla ta senzacionalna vest, že so se odvezali jeziki sosedov, ki si dotlej niso upali izreči nobenega suma zoper bogatega odvetnika. Povedali so, da se je ta po smrti svoje hčere, ko Je bil videti naravnost, blazen od bolečine, čudovito hitro pomiril. V družbo se sicer ni pojavil več, obiske sorodnikov ln prijateljev so odklanjali, vse služabništvo razen stare Mimikine dojilje so odpustili, toda groba pokojnice niso obiskovali m niti na dan njene smrti se ga ni30 spomnili s cvetlicami. Čudovite stvari pa so se dogajale vsako noč v prvem nadstropju odvetnikove palače, do katerega ni smel {Hiti noben človek. Dočim so bila vsa druga okna temna, sta se dve okni v tem nadstropju proti polnoči razsvetlili v čudni, modri in rumeni luči. Vsako noč je prihajal v hišo tudi star duhovnik in jo ostavljal proti eni po polnoči. Nekoč ga je neki sosed počakal in ga vprašal, kaj se dogaja v skrivnostni hiši, ki je vedno dišala po čudnih snoveh, po uvelih cvetlicah in kadilu. Pop je samo odkimal z glavo in brez odgovora nadaljeval svojo pot. V ostalem so slišali iz hiše v pozni nočni url mrmranje molitev, pesem zazibalko ln nenadoma zvoke fokstrotov ln tangov, ki jih je igral gramofon... Skratka, vsa zadeva je bila tako čudna ln sumljiva, da so oblasti odposlale sodno komisijo, ki naj zasliši odvetnikovo družino in pre- 1 išče tudi pnvo nadstropje v njegovi palači. Komisiji je prišla naproti odvetnikova vdova v žalni obleki in ji z besedami: »Naša skrivnost je odkrita! Nima smisla, da bi še kaj skrivali.. .< odprla vhod v veliko prazno sobo. Na steni je visela slika Mimike v dvakratni naravni velikosti, pod sliko je bila krsta bi modrega stekla v krsti pe. Je ležalo le malo spremenjeno truplo Mimike. Ne daleč cd te krste je stala druga krsta iz hrastovega lesa. v njej naj bi počiva/i zemeljski osbaoke umrlega odvetnika... S stropa je visel vwlik luč-nik iz modrega stekla .. In potem je vdova z malo besedami pojasnila vse ostale skrivnosti, k! so štiri leta obdajale to htSo Vogaesarl se ni mogel od svoje hčere niti po njeni smrti ločiti in je še v noči po njenem pog»eb*i prenesel truplo Iz grobnice domov. Vsako noč je s svojo družino molil ob mrtvem dekletu, prepeval mu uspavanko iz detinskih let in odigraval gramofonske plošče s plesnimi napevi, ki jih je pokojni ca imela najrajša. Stari pop, ki je prisostvoval tem presunljivim spominskim sestankom in izvrševal ialne obrede, je je moral obvezati, da ne bo živi duši povedal ničesar. Ko so se čez nekaj časa začeli kazati znaJd razpadanja, se je nesrečni oče sam lotil pogrebnega dela, da truplo ohrani. Bil je že prej vnet eksperimentator v kemičnem področju in tako mu ni bilo težko sestavljati ohranje-valno mazilo. To mazilo pa je bfto hudo strupeno, kakor tudi njegovo pripravljanje, in dasi se je Vogassari ščitil .kolikor je bilo mogoče, celo z maskami zoper strupene pline, se je končno le zastrupil. Tako so se vse skrivnosti pojasnile na. naraven način ,kajti tudi v smrti vlomilca Spiruja, ki so ga našli brez življenja pred vrati grobnice, ni bBo nič neranljivega. V istem času, ko je ubogi oče odhajal b truplom svoje hčere, je bil dospel vlomilec, da se polasti dragocenosti v njeni krsti. Našel je vnanja vrata odprta, a potem je iz grobnice stopil kakor duh mož, ki je imel v rokah neko breme. Strah nad to nepričakovano prikaznijo je povzročil vlomilčevo smrt. Odvetnik pa je v razburjenju pozabil zakleniti prva vrata za seboj. Pri boleznih ledvic, seči, mehurja in danke, omili naravna »Franz Josefova« grenčica tudi silne težkoče pri potrebi v zelo kratkem času. Spričevala iz bolnišnic potrjujejo, da je »Franz Josefova« voda, ker olajša potrebo brez bolečin, zelo priporočljiva za redno uporabo za staro in mlado. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ANEKDOTA Joe Sharper pobira mostnino na mostu, ki vodi čez Zdeno reko nekje v najbolj zapuščenem kraju Wyominga. 50 centov zahteva za vsak avto, ki hoče čez. To ni mak), a prihraniti se da ovinek kakšnih 30 milj in »čas je zlato« tudi v Wyomin-gu. Malo pa je prometa; Joe Sharper komaj shaja s tem, kar nabere. Nekega dne mu šine v glavo rešilna misel: če bi mostnina znašala 1 dolar, tedaj bi bil tudi dohodek spodobnejši. .Pa privozi Bili Hop-kins, dolgi Bili iz Blackvilla, na svojem malem FoTdu. »Dober dan, Bili,« pravi Joe in ga hoče pripraviti'na zvišanje mostnine, »en dolar!« — »Za to ceno ti ga lahko dam,« odvrne Bili in spleza iz svojega Forda. VSAK DAN ENA Metalec diska »Gramofon je bil gotovo že prej vrgel?« (»Sondagsnisse«) Cene malim oglasom Ženitve in dopisovanja: vsaka beseda Din Z— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Din 1.— za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem*, »Posest«, »Lokali«, »Stanovanja odda«, »Strofi«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, . »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« in »Zaslužek«, če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama tiče zaslužka ali službe, plača ta MoU&glosi Za odgovor t) Vili v znamkah vsako besedo 50 peg. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din L— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za Šifro ali za dajanje naslova. Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NajmanJSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, }e Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—■ Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Službo dobi Vsaka beseda 60 par; za dajani« naslova ali za Šifro pa 3 Din. (1) Zastopnike išče posojilnica obisk privatnih strank, ta vključevanje f>o ao-j 11 1'o-ntidbe n«; »Kreditna za dru-gu«, Ljubljana, pp. 307 — 'Anamki za odgovor! 201-1 Šoferja-družabnika za arvtotakso sprejmem. I'.mud.be s točnimi podatki raipotožlj-lvim kapitalom n podružnico »Jutra« v Priboru r^ iifr0 zasluži 30«. Akvizfterje »posobne, za žiVnenska in požarna zavarovanja iio konkurenti« zavarovalni zavod. Ponudbe na o-Jrena in pridna vdova brez w.?ok a; izključena. P"d »Gior«n:ka-. 2085&4 Hišna dobro izurjena, '.šče mesto - najraje na v oglas. odde.ku »Jutra«. 20870-2 Boljše dekle zmožno kuhanja, želi služ-bo s 15. julijem. Nastov v oglasnem oddelku »J£ra«. Prodam Ogla 91 trg. značaja po 1 Din beseda; za da janje naslova ali u šifro 5 Din. — Oglasi socialnega značaja vsa ka beseda 50 par; »a dajanje naslova ali za Šifro pa 3 Din. (6) Natakarico Čedne irananjopt1. pe-rfekt-no janožmo nemškega jezica ln samostojnega vod-s:vs res-tavacije. sprejmem ob arstriVki Poireb- r.a kavcija. Predstaviti se ■c rsebno ali poslati sliko. Nastop tako;. Rpistavrarija Pristavec, Kranjska gora. 30356-1 Izurjeno šiviljo Mmoi»f>jno. z rw dobrim okivsOTT. vMin®« ▼ VSo za d Sifrfl »«:?. . «»876-1 Plačil, natakarja samostojnega delavce z dobrimi •pričevali, madega. pe-fekitnM-ga v nemšikem jeziku in. zmožnega manjfe kav«i>. iš.-em zn restavracijo. Reflektiram ie na so->'drvo in marljivo osebo. — Ponudbe na podruž. »Jutra« t» Mariboru pod »D"bra p-aksa«. 20S97-1 Mlad stavbenik i ''z.pitom. dobi tekoj vo-dvno mesto. Ponudbe na TvdniinEftn v Mariboru r>od inaSko »V agilooeti bodočnost«. 208014 Fanta V* vr>& wziti in vpa draga opravljati, išče vrt- rars-f-o Šimenc, Lepi pot St. 24. 20008-1 Vsa Evropa rabi »FLOOR« voščilo za parkete in lin o! e um (Floor parket metle, po titura, rokavice). Moscaiu- čudovito iajce prot-i moljem. Zahtevajte pri Vašem trgovcu. — JELODVOR, Ljubljana, Gosoosvetska cesta 8. 20252-6 Kuhinjsko kredenco omarico s predali, 2, žlm-nici in umnvalnik z marmornato ploščio prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jiitra«. 20866-6 Kupim Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanje naslova aii u šifro 5 Dim. — Oglasi socialnega mačaja Tsa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali ia Iifro pa 3 Din. (7) Blagajno majhno hi dobro ohranjeno. ku-pimo v Celju, aH neposredni b!;ž.;ni Celja. — Pismene ponudbe z naved bm velikosti irc cene na >>g a sni oddelek »Jitre« v Lj-ubijani pod značko »Ma ia blagajna«. 20812-7 Stoječ parni kotel cca 60—100 litrov -vsebine. za nvzkd tlak, katerega .ahim za ogrevanje vode ;>otom pare, rabljen, vendar diobro ohran.je>ve oglasni oddelek »Jutra«. 30663-2 Dekle ■»»jen« hi^rnfh d«i — nekaj kuhe in iS?« službo. Naslov t «ja«tom "ddelku »Jutra*. 20852-2 Bonbonski is slaščičarski pomočnik ižče iValno eltpibo za ta-posndn« odidam v najem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kiomipletno«. 20847-17 Trgovski lokal lep, ter lepo, novorpeljaoo pekarijo i odjemalci — kakor taXizka najemnina«. 20891-17 Gostilno f»fc<»3 oddam v najem pod ugodnrlmi pogoji. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrs«. 20007-17 ossza Vaška be^da 1 Dio: ta dajanj« naslova a« za Šifro pa 5 Din. (14) Poceni posojila oočerAi od 2000 Dio d« oOO.OOO Dio, za r»e sivrhe, stanove in poklice, od plačljivo v mahih mesečnih obrokih, d a j e i » »Stavbne Mobilne Zadruge«. Liublja na. Mestni tr? St. 25/1. — ISČejo porerjettike. 200-16 G. Th. Rotman: Nove prigode gospoda Kozaroiirnika Položim 40—60.000 dinarjev ne sigurno mestic v kakšno podjetje s s«3de-ix*vamjem. Ponudbe na p»-družnico »Jutra« v Celju pod znaSko »Trgovsko izobražen«. 20835-16 Vložno knjižico 35.000 Din, Mestne hrami-« niče Ijonbljans-ke, prodam ali dam kot posojilo. Ponudbe z navedbo kupne cen-e na PubKeitas, Zagreb. II"ca 9, p>>d značko »Ljubljana«. 20850-16 Trisob. stanovanje solmčno, s kopalnico, po-selsko »obo, verando in pritiklinami oddam mirni stranki z avgustom. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 20733-31 Knjižice Zadružne gospodarske banke, od 50.000 nak-uip«j ali posamezne parcele — v nedeljo ob 15. uri popoldne. 20872-20 Vinograd, posestvo lepo, sadonosnik, njive, lee, z vsem inventarjem prodam N««Tov v oglasnem oddelku »Jutra«. * 20899-20 6 stavbnih parcel zraven avtobusne postaj« V Mariboru ugodno prode Zagorski. Frančiškanska 31. 20S98-20 Vrednote -a k a beaeda 1 Din: ui dajanj« naslova ali u §'fro pa 5 Din. CSS) Vsakovrstno zlato kupuje po najviSjib eenab CERNE — juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Glasbila Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslov« al; za Šifro pa 5 Din. (26) Harmoniko Štiri vrstno, rabljeno, ugodno proda »Posest«, Miklošičeva cesta 4. 20883-26 Vsaka beaeda 1 Din: za dajanje naslova aH za Šifro pa 5 Din. (27) Jazbečarje Štiri mesece stare, krasne ek&emiplare ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20896-27 Vsaka beseda 1 Din; za dajanj« naslova alt z« Šifro o* s Din. f29) Stoječ parni stroj 8 HIP, 1 ležeč parni etroj 35 H P, oba v dobrem stanju poceni proda Jo*ip Bergman, Ljubljana, Po ijanska cesta šter. 85. 20881-20 Izgubljeno Vsaka beaeda 80 P»r; ia dajanje naslova ali sa Šifro pa 3 Din. (86) Belo rokavico (oamjato) sem' iognbila od trgovine Leajak v Selen-burgo^i ulici dio Vidmar;* na Rimski ;«*ti. Pošifcen najditelj se na,proSa, da jo proti nagjadi odda v ogl. oddelku »Jutra«. 20693-28 Stanovanje Dvosob. stanovanje visiokopritlično. oddam v Postojnski ulici Stev. 20. 20867-21 Trisob. stanovanje komfortno, t kopalnico in lino m oddam Cesta v o&no dolino št-ev. 26.1. 20950-21 £ Enosob. stanovanie oddam čisti in maloštevilni strariki. Na ogied vsaki dan od 16. ure dalje. — Novi Vodmat, Sle.pničarjeva ulica 10. 20874-21 Kam pa, kam? Vsaka beaeda 1 Din; za dajanje naslova ali sa Šifro pa 5 Din. (18) Trisob. stanovanje oddam • 1. avgustom na Tvrševi cesti štev. 90. 20868-21 Trisob. stanovanje z vsem komfnrtom, odidam v novi vili. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 20873-31 Dvosob. stanovanje s pri tik linam i takoj na r«upolago v Občinskem domu v st. Vidu nad Ljubljano. 20291-31 Stanovanje takoj oddam. Poizve se v Ljubjjani, Cesta v Rožno dolino 36. 208&4-Ž1 Dijaške sobe Vsaka beseda 50 par; za dajanj« naslova ali za Šifro 3 Din. (22) Dijaško sobo s strogim nadzorstvom iščem za 16letnega dijaka v bližini O. realne gimnazije. Ponudbe na podružnico »Jtttre« v Trbovljah pod »Dijak«. 20887-22 Stanovanja Vsaka beseda 50 par; xa dajanj« naslova aH za Šifro S Din. (21-a) Večje stanovanje solnčao, iščemo za avgust. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Iifro »Stalni najemnik«. '■<>877-31/a Vsem obiskovalcem Iškega Vintgarja se priporoča gosti'na Pristave, Iška vas. 20740-i8 Ljubljanskemu občinstvu v vednost! Kdor hoče dober vinček ■piti, prigrizek dober dobiti, pri kieviTju vesel'ga se počuitnti. ta more pod Skalco priti. Ciglnč, re-sta-vrater, Mestni trg Ul. 20864-18 Sobo odda Vsaka beseda 50 par. za dajanje oaslova ali za Šifro 3 Din. (23i Sobe oddaja dnevno ali mes-ečno za 1, ali 2 osebi poceni hotel Tivoli. 20757-23 Opremljeno sobo ■s posebnim vbodom, z eno aii dvema posteljama, blizu tramvaja poceni oddam — Istotam sprejmem tudi sostanovalca Sp. Š:-ka. Cernetova Sl/I-4 H 30862-33 Sobo lepo opremljeno t centru mesta oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem od*Wku »Jutra«. 20769-cS Opremljeno sobo {.isto, z vhodom s etop-njišča, takoj oddam poleg Tabora stalni ženski osebi. Vrhovčeve št. 9/1. desno. 20535-23 2 gospoda ali gdč. sprejmem na stanovanje. — Istotam ee sprejme v popravilo perilo in obleke Hrenova ulica štev. 10,1. 20849-23 Opremljeno sobo komfortno, miirno in čisto. v centru oddam boljšemu solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20762-23 Sobo l«po In snažno, v sredini roe&ta oddam. Naslov poTe oglesni oddelek »Jutra«. 20875-28 Ob Napoleonovem trgu nddam s 1. avgustom veM-ko, lepo opremljeno sobo s parketom, elektriko in vhodom s stopnjišč«. — Rimska cesta 2, leve, n. nadstropje. 20878-23 Sobo z zajtrkom in perilom oddam za 250 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 80886-23 Lepo sobo v eesntm mesta takoj oddam. Nae'ov pove o-glasni oddelek »Jutra«. 20880 23 Sobo z 2 posteljama v I. nedstropjn vile tik Tivolija, solnčno, s kopalnico in vrtom oddam. — Vprašati: Cesta v Rožno dolino št. 14 — pritličje. 20888-23 Opremljeno sobo solinčno, s posebnim vbodom a ato^pnjic in elektriko oddam takoj 1 ali 2 osebama v Delavski zbornici, Čopova ulica št. 1, vrata 37. 20893-23 Podstrešno sobo soTočmo, veliko, s separatnim vhodom odda s 15. Jančič, Napoleonov trg št. 6/III. 20892-33 Opremljeno sobo veliko in lepo, takoj aH pozneje oddam semo stalnemu in solidnemu gospodu na Resljevi cesti 5, pritličje levo. 20903-23 Kabinet oddam takoj za 160 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 20904-23 Lepo sobo oddam eni ali dvema osebama. Naslov v ogesnem oddelku »Jutra«. 20805-23 V Prago z avtom potujočemu bi se pridružili 2 osebi. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Julij«. 30910-38 Mesto hotelske sekretarke ali »Empfangsdame« v letoviškem kraju išče za takoj mlada dama iz najboljše rodbine. Govori in piše srbohrvatsko, nemško, italijansko, francosko in angleško, obvlada zelo dobro slovensko in nemško stenografijo in strojepisje. Mnogo potovala, uglajene forme, siguren nastop, velik krog znancev. Ponudbe naprošene pod »Prvovrstne reference« na oglasni oddelek »Jutra«. 8374 VEČ CESTNIH IN DVORIŠČNIH LOKALOV In lepo STANOVANJE obstoječe iz 5 velikih, sončnih sob in pritiklin z najmodernejšim komfortom, pripravno za zdravnika, pisarne, modni salon etc. SE ODDA. Vse v stari hiši na najprometnejši točki v Ljubljani. Naslov v upravi »Jutra«. 8344 OBIŠČITE NOV Hote! »POŠTA« V BEOGRADU, shajališče vseh Slovencev vis-a-vis železniške postaje. Hotel ie higijensko urejen, v vsaki sobi tekoča mrzla in topla voda. Najbližji vsem ministrstvom in uradom. — Za obisk se priporoča ravnateljstvo. 7602 Reprezentančno stanovanje v prvem nadstropju palače v centru Ljubljane, pet lepih velikih sob in dva kabineta z vsem komfortom in pritiklinami na razpolago za 1. avgust. Del stanovanja se lahko uporabi za pisarne, za zastopstva, eventualno se morejo vsi prostori uporabiti za poslovne prostore primernih podjetij, trgovskih družb ali za kake druge urade. Naslov se izve v oglasnem oddelku »Jutra«. 8212 Vsaka beaeda 1 Dtn; za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (31) Ali gospod Kozamuraik je z modrija.n-skirn mirnodiašjem ©dtpel kionopec cvd parni k-a in zmetal vse, kar je bilo pokvarjenega, v vodo. Nato si je izbiral ob bregu lep, miren prostorček, vzel svojo ribmico in vrgel vabo v vodo. Pristopajte k DruStvu stanovanj, na jemnikov. G«jeva ulica — Nebotičnik IIL 87321 Stanovanje v vili oddam z avgustom. Poizve se v Nunski uii«i St. 8 — prttiičje. 20627-21 Trisob. stanovanje oddam z avgustom ali po-zrcoje — z novembrom pa dvosob. stanovanje na Blsiw«ieovi cesti 91X1 1**®, 20906-31 Umrla je naša ljuba sestra ln teta, gospodična ŠERCL. ANA bolniška sestra ambulanee bratovske skladni ce v Trbovljah Truplo blage pokojnice se prepelje v četrtek 13. t. m. v Celje, kjer se vrši pogreb na tamkajšnjem pokopališču ob 17. uri. Trbovlje-Celje-Brežlce, dne 12. Julija 1933. 8373 žalujoči sorodniki. Pension Zanler Sv. Pavel pri Preboldu — Savinjska dolina, Dravska banovina Zračne sobe, prvovrstna hrana, lep vrt, smrekov gozd, tenni«, 65 m dolg lasten kopalni bazen in kopeltji v reki Savinji. — Krasni izleti v Savinjske planine. Penz-jja dnevno 40 do 50 Din. Na ieljo pro spekti. 20727-38 Letovišče s kopališčem, blizu Ljub ljane. — Na razpolago več opremljemih sob. Naslov v Ojjlasni-em oddelku »Jutra«. 20889-38 Radi spremembe zraka iščem na Gorenjskem pri ugledni družini vso oskrbo za avgust. Sem spretna Šivilja oblek in perila. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Gorski zrak«. 20581-38 Vsaka beseda 2 Din; za LE FLEUR > BOURJOIS 90<> » CHTPRE itd. v opremi od Vi« do 1 litra. 206/a Bourjois - parfume« Izdelovalec svetovno znanih rdečil za obrasj »Cendre de rose« in »rouge mandarine® Koliko škode lahko povzroči potenje! Koliko npprilik i.n neprijetnosti pri potenju! Toaleta upropaščena. eleganca, pravilno drža nje" ie ženska dražest kompromitiran«, mogoče celo izguba prijatelja . . . Vse to zamore zakriviti neprijeten dub po po-tu. 0 D 0 R 0 N 0 Vam daje enosiamo in zanesljivo sredstvio. da obvarujete toale-to v brezhibnem stanju in d« Vam ostane koža pod pazduho povsem suiha. Nabavite v trajno obrambo proti neprijetnemu po-teniu ODO-RO-NO Nikar se ne bojte, da Va n bi Odorono božo dreiil ali da bi Vam umaz«! tudi najbolj obiutijivo obleko. Prodaja se v vseh trgovinah s parfumerijsiim in toaletnim blagom. Glavno skladišče: M. Neumann, Zagreb, Boškovičeva 44 1. AVGUSTA ODDAMO v sredini mesta stanovanje dveh sob, predsobe, kuhinje in drugih pritiklin. Ponudbe na ogalsni odd. »Jutra« pod »IV. nadstropje«. 8213 fl& H Četrtek. 13. julija. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne ve&ti. — 13: Cas. plošče, borza. — 18: Radio - orkester. — 19: Slike iz narave. — 19.30: Konserviranje zelenjadi in sadja. — 20: Šege in navade bo&anskih muslimanov. — 20-30: Violinsiki koncert se-Brandlo\.\TI 'Š^-I Kozmetični zavod La-la Schimon Vlalsavljevič Langov trg 2, (Rib-njak), Zagreb. Moderna nega in »troknv-njaška masaža obraza, dovršena odstranitev vseh gub, veliikih por, Oigrcev, mo^zolijOT. Pakovanja, pomlajevanja. Strokovne nasvete brezp!a&no Odgovarjamo takoj na pismene vprašanja. 8318 Sokolsko društvo v Kamniku javlja žalostno vest, da je včeraj preminil njegov dolgoletni starosta, brat Dr. Rihard Karba lekarnar, član uprave Sokolshe zupe Ljubljana, predsednik Narod, čitalnice v Kamniku, bivši župan, imejitelj redov Sv, Save IV. stopnje, Jugoslov. krone IV. stopnje itd, Pogreb se bo vršil jutri v četrtek ob 16. uri. Velikemu Sokolu in narodnemu borcu časten spomin. Kamnik, dne 12. julija 1933. 8369 --.- , ■■-'' v * •■■!£•■" -i- - - w NIHČE NIMA VSEGA - kar potrebuje, zato naj vsakdo pregleda »Jutrov« mali oglasnik, kjer bo našel kar išče. A ki krepi In zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENIH Ljubljana VEL Kurja očesa NajV>lj6e sredstvo proti kurjim očesom »Clavžnc je mest % Dobite r lekarnah, droge rijab ali naravnost to tvor niče in glavnega &kiadi£t» Ouvajte se ponaredbl lf M. Hrnjak lekarnar — Sisak te'". Neizmerno užaloščeni sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, atek, stari atek, brat, tast, svak in stric, gospod Ilir. Ph. In med. Dr. 'V;-/: t;.* lekarnar včeraj zvečer ob lA10. uri po daljši mučni bolezni mirno in boguvdano preminul. Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek popoldne ob 4« url iz hiše žalosti na pokopališče na Žale. Kamnik, dne 12. julija 1933- dr. Karbova in ostalo sorodstvo Urejuje Davorin Bartjea. iadaja sa jconsoccU »Jutra« A^t Eibnikar. Za Narodno tiskarno d.