Ljubljana, petek >1. oktobra 1941'XX
Cena cent. 7<*
UpravoiStvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica 5 — Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24.
Laseratni oddelek: Ljubljana, Puccinljeva uL 5. - Telefon 31-25, 31-26.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42.
Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št 17.749.
y.Ki-i ucjNO ZASTOPSTVU za oglase la Kr. Italije m inozemstva Ima
Oniione PubbHcitš Italiana S.A« MHano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.—, za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo: Ljubljana, Puccinljeva ulica ®t- 6, telefon 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se ne vračajo
concessiowakia esclusiva per ta pubblicita dl provenienza ltallana ed estera:
Unione PubbUrita Italiana S. A.. Milann
bsfrelfevanje Tobruka
Vojne pcmiio št, §1§ — Sovražna letala nad južnimi predeli so povzročila le neznatno škodo — Nočno bombardiranje Malte
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil
je objavil dne 30. okt. naslednje vojno poročilo št. 515;
Včeraj popoldne je sovražno letalstvo izvršilo polete na nekatere kraje v pokrajinah Reggio Calabria in Catanzare; bile so vržene bombe, ki so zadele stanovanjske predele in skupine delavcev, po večini žene, ki so spravljale pridelke. Skupno je
beležiti 10 mrtvih in 42 ranjenih med prebivalstvom. Materialna škoda je neznatna.
V	Severni Afriki močna delavnost našega topništva na bojišču pri Tobruku. Sovražnik je napadel Bengazi in Tripolis kjer je bilo eno angleško letalo sestreljeno.
V	vzhodni Afriki nič pomembnega. Naše letalstvo je ponoči bombardiralo
letališče ob Malti.
eha do usp
Sovjetske čete neprestano zasleduje in jim ne pusti nobenega ašmora — Zmaga po osemdnevni ogorčeni bitki — Lavsrike kolone Ch aramanti
Z vzhodnega bojišča, 30. akt. s. (Od posebnega poročevalka agencije Stetani.) Ko smo pred dnevi pisali o zavzetju Stalinova smo opozorili, da je to samo ena važnih etap v operacijah italijanskega ekspedicijskega zbora. In res so naše čete, čim sc premagale močni sovražni odpor na tem področju, tako; nadaljevale svoj pohod proti nadaljnjim ciljem. Ako je zavzetje Stalinova zares pomenilo hud udarec organizaciji sovjetske vojne industrije, bo zavzetje novih središč za sovražnika, ki ima v Doneski kof'ini mogočne industrijske vire, še hujši udarec. Zaradi tega je poveljstvo ekspedic:jskega zbora poslalo v nadaljnje operacije iste čete. ki so zmagovito zavzele Stalinov, in jim dalo nalog, da stalno vzdržujejo stik s sovražnikom! na umiku. dokler ne dosežejo novih ciljev.
Konjeniška polki, ki so se udeležili pohoda na Stalinov, ter bersaijeri ki so dospeli nadalje na svojem naglem pohodu, so skupno še z večjo brzino nadaljevali napredovanje v duhu izredne borbenosti naših vojakov. V kratkem je neka naša brza edi-nica dosegla sovražnika ter ga začela neusmiljeno zasledovati, tako da iru ni pustila več svobode v gibanju. To se je zgodilo že pred osmimi dnevi >n od tedaj naprej naše edinice ne puščajo več sovražniku do sape.
Med tem ;e poveljstvo ekspedicijskega zbora odredilo premikanje tudi drugi večji edinici, ki se je postavila ob bok prvima dvema. Tudi napredovanje te kolone je bilo tu in tam zelo težavno spričo slabega vremena in slabega stanja cest, vendar ni bilo nobenega dvorna o končnem uspehu. Tudi ta naš oddelek je vztrajno zasledoval sovražnika in se kmalu spustil z njim v neposredno borbo. Sovražne čete so bile številčno najmanj trikrat močnejše im so obupno branile svoje položaje. Naš oddelek Chiaramonti pa se je ne glede na to spustil v borbo, katere končni izid bo prav gotovo zasedba nadaljnjega industrijskega področja v tej kotlini v dopolnitev vseh dosedanjih zasedb.
Takšna je približna razporeditev italijanskih sil po zasedbi Stalinova. Naše čete ne dopuščajo sovražniku oddiha niti zia trenutek, sa; jih preveva neukrotljiva volja do zmage. Njihov pohod pa pomeni tudi uspeh spretne strategije. Čeprav se naše čete že 8 dni niso odpočile, vendar ne puščajo sovražnika niiti za hip pri miru. Napadi in protinapadi so si sledili brez odmorov in rdeči so utrpeli hude izgube, med tem ko naši vojaki nele niso odstopili milinetra ozemlja, temveč so se z izredno hrabrostjo
borili tako, da so močnejšega sovražnika pregazili, čeprav je skuša! zavreti naše pro diranje z oklepnimi vlaki, tank' in z neprestanim topniškim ognjem
Omemili smo že, da je bila najbolj zaposlena v borbi kolona Chiaramonti. Sovražnik se je najprej spustil v borbo z našimi četami po svojih prednjih stražah. Te so prodrle k našim prednjim stražam, toda so bile takoj zajete. To je bil znak za veliko bitko, ki se je pričela. Iz naše kolone sta šla v napad najprej dva oddelka arditov, ki sta imela nalogo, da zbereta najboljše informacije o sovražniku. Sovražnik je ta dva oddelka odkril in prišlo je do prve hude borbe z rdečimi. Borba je trajala pol dneva in naša dva oddelka sta bila že skoraj povsem obkoljena. V tem kritičnem položaju pa sta poveljnika naših oddelkov izvršila strahovit protinapad in si z rečnimi bombami izsilila prehod. Ta poveljnika sta bila podporočnika Brunello in Sorian, kj tsa pokazala modrost in spretnost v svojem poveljevanju ter sta spričo hrabrega ponašanja svojih mož učinkovito zaključila svoje operacije. Oba sta bila takoj odlikovana 9 srebrnima kolajnama.
Ta začetni uspeh je bil samo uvod k vsem nadaljnjim. Kolona Chiaramonti je bila kmalu vsa zaposlena v borbi s sovjetsko pehotno divizijo, ki so ji pomagali zlasti topniški oddelki. Sovražnik se je vrgel v silovit protinapad na obeh bokih naše kolone z namenom, da bi ji prišel v hrbet. Borbe so postale strašne, vendar so naši hrabro vzdržali na svojih pozicijah, ne da bi utrpeli posebne izgube.
Naslednjega dne ie sovražnik, izvršil protinapad s podporo topništva im bombnikov, ki so povsod sejali bombe. Toda naši so vztrajali. Tretjega dne je bili sovražni sunek še hujši, a tudi to pot je naša obramba hrabro vzdržala. Četrtega dne so naše čete prešle v napad in sovražnik je pustil v naših rokah mnogo ujetnikov, med tem ko je izpad neke naše straže imel za posledico zajetje strojniškega gnezda. Tudi naslednjega dne so naše čete stalno napadale. Od šestega dne dalje se je na obzorju že kazala zmaga naših oddelkov, ki dotle; ne le niso odstopili za korak, temveč so stalno boljšali svoje položaje. Sovražnik ni napadal več. Njegove izgube so ogromne Zajeli smo nad tisoč ujetnikov ter velike količine vojnega gradiva, tako da se je več dni trajajoča bitka spremenila v našo popolno zmago. Število mrtvih sovražnikov se ne da preceniti. Takoj po tej zmagi so se naše čete spet uvrstile v pohod, ki jih voda k nadaljnjim ciljem
Japonski železni blok
Izjave ministrskega predsednika generala Toja
Tokio, 30. okt. s. Predsednik vlade general Tojo je danes obiskal sedež Društva za narodno službo in Zvezo za napredek Vzhodne Azije. V nagovoru voditeljem obeh organizacij je predsednik vlade poudaril, da je Japonska zašla v krizo, M ji ni primere v zgodovini, ter je zato naglasil potrebo narodne edinosti, ki lahko premaga vse ovire. General Tojo je nadalje Dapovedal, da želi okrepiti politično in izvršno oblast Društva za narodno službo, češ da ta organizacija v celoti odgovarja nam enom, zaradi katerih je bila ustanovljena. Končno je general Tojo orisal važnost sodelovanja vseh narodov Vzhodne Azije kot pogoj za vzpostavitev novega reda na tem obširnem področju. Svoja izvajanja je zaključil s ponovnim opozorilom, da morajo biti v tem trenutku vsi Japonci složni in zedinjeni v enem samem železnem bloku, ki naj premaga vse ovire.
Tokio 30 okt. (Domei). Novi japonski zunanji minister Togo je včeraj popoldne spreie! veleposlanike enajstih držav. Pri sprejemu niso bili navzoči samo veleposlaniki Kitajske, Amerike in Argentine.
Kontrola nad jeklarnami
Tokio, 30 okt. (Domei). Japonska vlada je danes storila prvi konkretni uikrep, da postavi svojo na:važnejšo industrijo na osnovo vojnega gospodarstva Minister za trgovino m industrijo je izdal dekret, da se morajo vse jeklame in premogokopna podjetja združiti v posebne kontrolirane skupi-
ne. Vladni dekret navaja seznam 46 jeklam in 24 premogokopnih družb, ki bodo združene v teh kontroliranih skupinah.
Japonci zapuščajo Indijo
Šanghaj, 30. okt. d. Začetkom novembra bo nova skupina kakih 200 Japoncev zapustila Indijo. Kakor se je izvedelo iz Bom-baya v sredo, se bodo Japonci vrnili domov z ladjo »Hije Maru«, k' jo ;e japonska vlada nalašč za ta transport vzela v najem. S tem transportom se bosta vrnila na Japonsko tudi japonska generalna konzula v Kal-kuti in Karačiju, vendar pa bosta japonska konzulata v teh dveh mestih še nadalje poslovala. Zaenkrat ostane odprt tudi še japonski konzulat v Bomba ju.
Praznik španske falange
Madrid, 30. okt. s. španska prestolnica je včeraj slovesno proslavila 8. obletnico ustanovitve falange. List »Ariba«, ki je izšel v posebni izdaji, je objavil več spominskih člankov na zgodovinski datum ter življenjepisne podatke Josea Antonia, ki jih je napisal španski zunanji minister Serrano Suner. Pred križem, ki je bil postavljen padlim v pokretu, so zažgali spominski plamen, ob 10. pa je madridski škof pred tem križem čital mašo v navzočnosti najvišjih strankinih voditeljev ter verskih, političnih in vojaških oblasti. Pie-tetne slovesnosti se je udeležila tudi ogromna množica ljudi.
PRODIRANJE NA KRIM
Poste! sovjetskega odpora so bili povsod zlomljeni — Napredovanje
v Doneški kotlini se nadaljuje
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. okt. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na polotoku Krimu zasledujejo nemške čete brez prestanka poraženega sovražnika. Krajevni odpor njego\ih zaščitnic je bi! povsod zlomljen. Ponovno je bilo zajetih več tisoč ujetnikov in zaplenjeno nadaljnje število tepov. Pri zasledovanju sovražnika v Doneški kotlini so nemške in zavezniške čete v široki fronti dosegle gornji tok Don ca,
V	teku uspešnih napadalnih operacij med Ilmenslvlm in Ladcškim jezerom je neki tankovski oddelek zajel sovražni oklopni vlak in večje število ujetnikov.
Najtežje topništvo z dobrim uspehom obstreljuje vojaške naprave v Petrograda. Uspešni letalski napadi so bili izvedeni na Moskvo in Petrograd.
V	severni Afriki so bombardirala nemška bojna leta!a angleško letališče vzhodno od Marsa Matrucha in področje luk v delti Nila.
Posamezna angleška letala so metala v pretekli noči bombe na severno nemško obalno področje, ne da bi povzročila kako škodo.
Podpolkovnik Galat, pove!jnik letalskega oddelka, je dosegel svojo 90. in 91 letalsko zmago .
na moskovski fronti
Stockholm, 30. okt. d. Kljub temu. da vlada na centralnem frontnem odseku vzhodnega bojišča skrajno slabo vreme in neprenehoma dežuje in sneži, se je sila nemških napadov na sovjetske obrambne črte pred Moskvo še povečala. Pritisk je enako močan v sredini fronte, kakor tudi na obeh krilih. Na južnem delu moskovske fronte so nemške čete kljub trdovratnemu sovjetskemu odporu prešle preko reke Oke ter si na njenem vzhodnem bregu utrdile nekaj važnih mostišč, od koder se sedaj nadaljuje prodiranje v severni smeri. Na severnem odseku se nadaljujejo silovite borbe na prostoru pri Kallininu. Na tem odseku so sovjeti dobili nova ojačenja in izvršujejo sovjetske čete obupne protinapade, ki pa brezuspešno samo poveča vajo njih velikanske žrtve na ljudeh in materialu.
Na središču moskovske fronte postajajo nemški napadi prav tako zmeraj si lovit ej-ši. Na cesti med Moskvo in Možajskom se bijejo strahovite borbe med tanki in pehoto. Tudi tu poskušajo sovjeti s protinapadi vseh svojih razpoložljivih sil usfa-viiti nemški klin, ki se neizprosno zajeda med sovjetske obrambne črte. Sovjetski tankovski oddelki so po zadnjih informacijah vzdolž te ceste izvršili nekaj novih protinapadov in je sedaj v teku silovita bitka med nemškimi in sovjetskimi tanki. Nemški sprednji oddelki se na tem odseku nahajajo le še 50 do 60 km daleč od Moskve.
Tudi pri Malojaroslavcu se obseg borb ni nič zmanjšali. Severno od tod so nemške čete dosegle in na nekaterih mestih tudi prekoračile reko Naro. Branilec Moskve general Žubov poskuša organizirati nekakšne nagle oklepne edinice, ki bi bile v stanju stopiti v obrambo na tej ali oni točki zelo razsežne fronte, ker sovjeti nimajo več na razpolago dovolj rezerv, da bi mogli na vsej frontni dolžini vzdrževati strnjene obrambne linije.
Nenadomestljive izgube sovjetske vojske
Monakovo, 30. okt. s. »Munchener Neue-ste Nachrichten« pišejo o vojaškem položaju na vzhodnem bojišču ter poudarjajo, da naglo napredovanje čet vzhodno od Do-neške kotline ne dopušča več sovražniku časa, da bi se spet zbral na kaki novi obrambni črti onkraj reke. Sovjetske čete zapuščajo kraj za krajem in kmalu se bodo umaknili iz vsega industrijskega področja, ki predstavlja 80 odstotkov sovjetske vojne industrije.
Popolna izguba tega področja, ki je bolj-ševiki ne morejo več' zaustaviti, predstavlja težek udarec za njihovo vojno proizvodnjo, kajti nobena angleška in ameriška pomoč jim ne more nadomestiti, kar so izgubili. Ako se upošteva samo vojni plen, ki je padel nemškim četam v roke, ni ne glede na nepremostljive težave prevoza ne zadostovalo niti 5 milijonov ton brodovja za nadoknadenje izgub v vojnem gralivu. Ako pa se temu dodata še izguba 180 diviz'j in potreba, da bi se najmanj toliko divizij na novo opremilo in oborožilo, ne bi za to zadoščalo niti vse svetovno brodovje, saj bi bilo potrebnih najmanj 42 milijonov ton prevoznega brodovja Iz tega sledi, da morajo samo utvare angleške propagande vzbujati nado v učinkovito pomoč Sovjetski Rusiji.
Vojaško in politično vodstvo zapušča Petrograd
Stockholm, 30. okt. s. Spričo srditosti nemških napadov proti Petrogradu, ki so povsem Obrezuspešili poslednje sovjetske napore, da bi si odprli na severovzhodu izhod iz mesta, je del petrograjskega generalnega štaba in političnih kom sarjev, ki so bili določeni za Petrogral, odpotoval z letalom v notranjost Rusije. Ta odhod se je izvršil preteklo noč v trenutku, ko je priletela nad" meato formacija nemških bomb-
nikov. Pri odletu je bilo eno sovjetsko letalo težje poškodovano.
Bombe na Moskvo
Stockholm, 30. okt d Kakoi je bilo jav-ljeno v četrtek z jutra i iz Moskve so nemška letala v noči od srede n? četrtek spet napadle Moskvo. Na sovjetsko prestolnico so bile vržene rušilne in zažigalne bombe in moskovsko poročilo pravi, da je billo več človeških žrtev.
Obnavljanje zasedene Rusije
Berlin, 30 okt. u. N: pristojnem mestu so včeraj dali naslednje izjave glede ozemlja, ki ga je Nemčija zasedla na Vzhodu:
Vojaške operacije so še vedno v teku. Vendar pa je Nemčija že začela reševati vprašanje obnove okupiranega sovjetskega ozemlja. Nekatera teh vprašanj bodo v kratkem rešena. Med tem sta že izšli dve odločitvi izredno važnega pomena: 1. vzpostavljena je spet popolna verska svoboda; 2. zemlja bo spet osebna last posameznih državljanov in ne bo davčno obremenjena. Kmetom pa bo stavljen samo en pogoj: Da obdelujejo zemljo tako, da bo pridelek čim večji. V tem svojem naporu bodo uživali vso podporo nemških oblasti, ki bodo kmetom dale na razpolago tudi vso potrebno živino. Cene poljedelskih pridelkov bodo pravične, vsekakor pa višje od onih pod Sovjetsko Rusijo.
Uspeh! hrvatskih in madžarskih čet
Zagreb, 30. okt. s. Hrvatska lovska letalska formacija, ki se pod poveljstvom podpolkovnika Franca Djaleja udeležuje borb na južnem odseku vzhodnega bojišča, je zabeležila te dni svoje prve uspehe, ko je sestrelila nekaj sovražnih letal. Vest o junaški borbi in doseženem uspehu hrvat-
skih letalcev, je vzbudila v hrvatskih vojaških krogih, zlasti pa med letalci, veliko zadovoljstvo.
Budimpešta, 30. okt s. Madžarska brzojavna agencija ugotavlja v svojem današnjem uradnem sporočilu, da madžarske čete še nadalje napredujejo z zavezniškimi silami in tako dopolnjujejo zasedbo Done-ške kotline. Sovjetska Unija, nadaljuje poročilo, izgublja s tem svojo poslednjo industrijsko pokrajino v evropskem pasu. Madžarske čete so se takoj po dosegi Donca spustile v borbo z rdečimi četami, da bi si priborile prehod preko reke. Zavezniške sile s silovitostjo napredujejo, odstranjujoč sleherno oviro. Položaj sovjetskih čet, ki bi morale braniti Krim, je zelo kritičen in brez izgleda.
Polit čna bolezen lorda Bsaverbrooka
New York. 30. okt. s. Iz Londona poročajo, da je dobil angleški minister lord Beaverbrook v zadnjih dneh hud napad naduhe. Zaradi tega napovedujejo, da bo v bližnjih dneh podal ostavko na svoj položaj.
Stockholm. 30. okt. s. Bolezen lorda Bea-verbrcoka. o kateri se je naenkrat začelo govoriti v londonskih političnih in novinarskih krogih kot o vzroku njegovega verjetnega umika iz vlade, se zdi bolj političnega značaja. Vsekakor je čudno, da o njej prav nič ne pišejo listi, ki pripadajo lordu Bea-verbrooku. Mnogi v Londonu so prepričani, da je vest o svoji bolezm vrgel v javnost celo sam lord Beaverbrook, da bi jo pripravil na svoj odhod iz vlade v zvezi z nasprotji, ki se bodo najbrž pojavila glede pomoči Rusiji. Umik lorda Beaveirbooka iz vlade bi po mnenju mnogih povzročil tudi krizo v odnošajih med Londonom in Moskvo. kajti Beaverbrook je eden izrrM redkih zagovornikov popolne in učinkovite pomoči Sovjetski Rusiji.
Proslava turškega narodnega praznika
Ankara, 30. okt. s. Turčija je včeraj ob velikem navdušenju ljudskih množic proslavila 18. obletnico proglasitve republike. Posebno svečana je bila proslava te obletnice v Ankari. Mesto je bilo v zastavah in zvečer bajno razsvetljeno. Predsednik republike je v poslopju parlamenta sprejemal čestitke visokih državnih predstavnikov, poslancev in diplomatskega zbora. Nato je prisostvoval defileju vojske. Pred tem je imel govor, ki so ga oddajale tudi radijske postaje. V njem je najprej izrazil svoja voščila turškemu narodu, nato pa poudaril, da je Turčija danes srečno ognjišče miru in človeške vzajemnosti. Na koncu je pripomnil:
»Pripravljeni pa smo, da izvršimo še večje naloge, da ohranimo svojo ozemeljsko nedotakljivost in svoje narodno svobodo. Tudi mi čutimo veliko vihro, ki divja v svetu. Vojni pa se bomo izognili le, ako
bomo vselej častno storili svojo dolžnost v primeru, ako bi bili navzlic vsem našim nasprotnim naporom potisnjeni v vojni požar. Samo samozavestni in delavni narodi, ki so pripravljeni na vse žrtve, lahko premagajo težave sedanje dobe.«
Po tem Inenijevem govoru so defilirale turške oborožene sile, katerih mimohod je množica z navdušenjem pozdravljala. Pred-med ovacij so bili zlasti oddelki izvidnikov, padalcev, motorizirani oddelki in konjenica.
Hitlerjeva čestitka predsedniku turške republike
Berlin, 30. okt. s. O priliki turškega narodnega praznika je vodja Rajha poslal brzojavne čestitke predsedniku turške republike.
Zedinjene države sistematično zasužnjujejo države Južne Amerike
Washington, 30. okt. s. Ameriški publicist Pearson je v zanimivem članku v listu »Washington Times Herald« razkril zanimivo ozadje sistematičnega zasuženjeva-nja držav Južne Amerike Zedinjenim državam Severne Amerike, kakor ga izvaja predsednik Roosevelt. Publicist trdi namreč, da vsebujejo vse novejše pogodbe Zedinjenih držav z državami Južne Amerike določbo, ki dopušča južnoameriškim državam, da le delno plačajo svoje dolgove wash!ngtonski vladi. Tako je n. pr. v pogodbi z Urugvajem določeno, da bo ta država vrnila za nabave raznega gradiva v znesku 18 milijonov dolarjev samo 8 milijonov dolarjev. Zedinjene države darujejo torej Urugvaju več ko polovico skupnega dolga. Enake so določbe v pogodbah z drugimi državami, iz česar je mogoče sklepati, da si je Washington v nadomestilo za darovani denar prav gotovo izgovoril določene ugodnosti.
❖
Dr. Dietrich ostro zavrača Roosevelta
Berlin, 30. okt. s. »Volkischer Beobachter« in drugi listi še vedno polemizirajo s poslednjimi Rooseveltovimi izjavami. Tiskovni šef dr. Dietrich objavlja v glavnem organu stranke članek pod naslovom »Fal-zifikator«. V njem označuje Roosevelta kot človeka, ki zlorablja državno oblast za falzifikacijo pojmov, idej in dokumentov. Ameriški predsednik zares predstavlja tip gangsterja na delu, ki stalno goljufa svoj narod in bremeni njegovo bodočnost. Vsa toli opevana Rooseveltova demokracija ni nič drugega kakor navadna demagogija S svojimi papirnatimi »pravicami narodov« samo tepta in duši sleherno pravico ljudi. On spletkar! proti vsej Evropi prav zato, ker se tu začenja z zmagami Osi doba socialne pravice in se boji, da ne bi evropski vzgled slabo vplival na njegove ljudi. Ko govori o svobodi morij, misli pri tem na pomorsko gospodarstvo anglosaškega sveta. Svoboda trgovine pomenJ zanj samo svobodo trgovine z orožjem, ki je namenjeno proti Nemčiji.
Porazni izidi novačenja v Ameriki
Lizbona, 30. okt. s. List »Seculo« objavlja uvodnik, v katerem ponazoruje katastrofalne rezultate vojaškega novačenja v Zedinjenih državah Severne Amerike. Po poročilih iz Washingtona so ti rezultati mučno vplivali na samega Roosevelta. Izmed 2 milijonov rekrutov je bilo namreč skoro polovica proglašena za nesposobno, in sicer približno 900.000 mladeničev, po večini zaradi fizičnih ali duševnih napak ali pa zaradi splošnih slabih zdravstvenih pogojev. Zanimivo je nadalje, da je bilo 100.000 rekrutov odklonjenih zaradi pomanjkljive vzgoje. Te številke zaprepašča-jo tem bolj, ker so veljale Zedinjene države za najbolj srečne države na svetu, kjer je prebivalstvo bogato in dobro hranjeno. Spričo tega bi bilo zares zanimivo vedeti, kakšni so vzroki tolikšnih zavrnitev. Li3t zaključuje s pripombo, da iz takšnih vojakov prav gotovo ne bo vzrasel cvet, ki naj bi obnovil svet po tej vojni.
Špansko-portugalsko sodelovanje
Lizbona. 30. okt. d. Portugalski ministrski predsednik Olivera Salazar. ki se je zadnja dva tedna mudi! na svojem posestvu se je včeraj vrnil v Lizbono. Kot eden prvih obiskovalcev iz vrst diplomatskega zbora se je zglasil pri ministrskem predsedniku španski poslanik Nicoia Franco. brat španskega vodje generala Franca Kakor sodijo v poučenih krogih, je bil obisk španskega poslanika v zvezi s pogajanji o špansko-portugalskem gospodarskem sodelovanju.
Velik požar v Oslu
Oslo, 30. okt s. V mestu je izbruhnil požar, ki je popolnoma upepelil veliko poslopje. v katerem je b;lo mnogo uradov in gledališče. Škoda znaša poldrugi milijon kron.
Tople čestsfKe Duceju
Za obletnico Pohoda na R m je prejel Duee nebroj brzojavnih čestitk iz Kraljevine in inozemstva
Svečana otvoritev novega sodnega leta
Rim, 30. okt. s. Včeraj je bilo v Italiji začeto novo leto. Glavna svečanost je bila ob tej priliki v Rimu, kjer so se zbrali v glavni dvorani sodne palače zastopniki senata, fašistične in korporacijske zbornice, sodniškega zbora in vojske. K svečanosti so prišli pravosodni minister Eksc. Grandi, podtajnik stranke Gatto in drugi predstavniki oblasti Proslavo je otvoril predsedn k vrhovnega sodišča senator D'Ameglio. Giav-ni državni tožilec Eksc. Albertini je imel govor, v katerem se je spomnil v vojni padlih vojakov in vojnih sirot, pozdrav.1 Vladarja, Duceja, politične in vojaške prvake, prebivalce novih pokrajin, ki so bile priključene k Italiji. V svojem govoru je poudaril, da se je Roceov kazenski zakonik v desetih letih izkušenj sijajno obnesel in je
čestital ministru Granciiju. la je dovrš 1 monumentalno zakonodajno reformo v smislu Ducejeve zamisli. Govornik je obeležil značilnosti novih zakonikov Nato je podal nekaj statističnih podatkov, po katerih se je število pravd od leta 1932. do Iftos zmanjšalo za 50 odstotkov. Tudi krim.nal-nost je v tem času nazadovala, prav tako na polovico. Borba proti profesionalni kriminalnosti se lahko smatra za zaključeno. Svoj govor je zaključil z vdanostnimj izrazi za Duceja, pod katerega vodstvom Italijani obvladajo dogolke in trdno gledajo v svojo bodočnost.
Po njegovem govoru je predsednk D'Ameglio proglasil dvajseto sodno leto fašistične dobe za otvorjeno.
Rim, 30. okt. s. O priliki 19. obletnice fašist čnega pohoda na Rim je Duce sprejel celo vrsto brzojavnih čestitk od najuglednejših evropskih osebnosti.
Vojvoda Filibeat Savojski Genovski mu je v svoji brzojavki čestital k obletnici pohoda na Rim kot izvoru sedanjega zmagovitega pohoda osi na Moskvo.
MarSal Antonescu je v svoji čestitki izjavil, da veliki fašistični pravnik ni v čast samo fašistični zmagi, marveč tudi neposredno Duceju, ker pomeni pohod na Rim prve korake v borbi proti komunistični anarhiji. Letošnji 28. oktober ni samo italijanski, marveč skupni evropski praznik.
Poglavnik Ante Pavelič je čestital Duceju k obletnici v imenu vsega hrvatskega naroda. Revolucija Črnih srajc, s katero ste kot prvi med prvimi dvignili proti staremu svetu protikomunistično zastavo, ima univerzalen pomen, iti ga tudi svobodni in neodvisni hrvatski narod nikoli ne bo pozabil. Brez vas bi se bila Italija in Sredozemlje, center rftupne slavne zapadne civilizacije. pogreznila v boljševiško barbarstvo, z njima pa bi se vanj pogreznil tudi ves ostali svet. Rešili ste Evropo in človeštvo že tedaj in zato predstavlja pohol na Rim duhovno bogastvo vseh civiliziranih narodov.
Brzojavne čestitke je poslal Duceju tudi slovaški ministrski predsednik in zunanji minister Tuka, ki je izrazil Duceju iskreno željo zanj osebno in za srečno bodočnost Italije.
Duceju so izročili končno tudi poslanico poveljnika 3. cone črnih srajc iz Milana,
ki je prispela v Rim v štafeti fašistične milice, ki so jo priredili na progi Milan— Rim, dolgi 678 km. Poslanica pravi: Duce1 Legionarji 3. cone črnih srajc, ki skrbno čuvajo slavo, pridobljeno 28. oktobra 1922, so prišli do vas po cestah, ki so jih obvladali fašistični legionarji, da vam s to poslanico izpričajo zvestobo, ki se ne spreminja, vdanost, ki se velno obnavlja, prepričanje borečega se naroda, da bo zmagal, nespremenljivo zvestobo nadvse fašističnega mesta prvega fašija.
ZaoMjuba naroda ,?čefrte obale"
Z vojnega pod očja, 30. okt. s. (Od posebnega poročevalca agencije Štefani): Narod »četrte obale« (v italijanskih prekomor-sk:h posestih) je proslavil obletnico Pohoda na Rim s tem, la je s povečano gorečnostjo nadaljeval borbo na bojiščih, na morju, na suhem in v zraku, v tvornicah in na poljih. Njegovo delo ima za cilj zmago orožja ter nadaljnji napredek in razvoj gospodarske in socialne obnove, ki jo želi in podpira fašizem v Libiji. Med tem ko borci brusijo &vojega duha in svoje orožje za nove preizkušnje, pripravljajo naši kolonisti in delavci materialne in moralne pogoje, ki naj * po tej vojni dajo nove izglede in nov ponos tem deželam, ki so bile že rimske in ki so spet postale rimske po volji Duceja. Ob obletnic; zgodovinskega dogodka obnavlja narod četrte obale, skupno z vsem italijanskim narodom, svojo neomajno vero v končni zmagoviti izil borbe, ki jo domovina vodi s sovražnikom evropske civilizacije: z boljševizmom in demoplutokracijo. To ljudstvo izraža svoje trdno prepričanje, da bo fašistična revolucija, potem ko je triumfi-rala na znotraj & pohodom na Rim, triumfi-rala tudi v svetu z zmago v sedanji vojni, združena v duhu s sorodno narodao socialistično revolucijo.
Visoki komisar za Ljubljansko pokraji- , no glede na § 44. zakona o meščanskih šo- ' lah, uredbo z dne 11. avgust-a jl966. M. s. št. 648 o viiji pedagoški šoli in na zadevni pravilnik 7 dne 30. novembra 1936. P. št. 48.781 bivše kraljevine Jugoslavije, na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941/XIX št. 291 in smatrajoč za umestno, da se učiteljem ljudskih šol omogoči dopolnitev pripravljalnega študija za pouk na meščanskih šolati, ki so ga bili začeli na visokih pedagoških šolah v Zagrebu in Beogradu, odreja:
člen 1. Z omejitvijp na visokošolsko leto 1941/42/XX se ustanavlja pri filozofski fakulteti v Ljubljani začasni oddelek višje pedagoške šole za pripravljanje učiteljev meščanskih šol, ki bo trajal dva semestra.
—	Omenjeni oddelek bo obsegal samo tretji in četrti semester šole in se morejo vpisati vanj samo tisti učitelji, ki so obiskovali v Zagrebu ali Beogradu prva dva semestra višje pedagoške šole ter napravili ustrezne izpite.
člen 2. Poslovanje začasnega oddelka je urejeno nalično z uredbo z dne 11. avgusta 1936. M. s. št. 648 in s pravilnikom z dne 30. novembra 1936. P. št. 48.781 bivše kraljevine Jugoslavije. Po potrebi se smejo ustanoviti odseki, ustrezajoči popolnje-valnim skupinam, ki jih izberejo slušatelji.
člen 3. Dekanu filozofske fakultete se poverja služba rektorja te šole. Kot učiteljski svet šole posluje svet te fakultete.
—	Tajništvo šole se poverja fakultetnemu tajSništvu. Stroški za njegovo poslovanje se" pokrivajo iz visokošolskega proračuna.
člen 4. Za predavanja, vaje in tečaje oddelka uporablja filozofska fakulteta po možnosti svoja predavanja, vaje in tečaje in z drugih fakultet univerze. Predavanja, vaje in tečaji se poverjajo predavateljem, ki jih določi fakultetni svet in odobri univerzitetni senat. Tako dodeljeni predavatelji prejemajo enak honorar kakor honorarni učitelji fakultet in se smejo vabiti na seje Bveta s posvetovalnim glasom.
člen 5. Za Izobraževanje slušateljev oddelka se sme filozofska fakulteta poleg univerzitetnih koristiti tudi z drugimi zavodi in šolami, izpiti pa se morajo vsekakor opravljati na univerzi.
člen 6. Prošnje slušateljev presoja svet filozofske fakultete, ki o njih odloča, kakor odloča tudi o vseh sporih didaktičnega značaja glede njihovega šolskega izobraževanja. Disciplinsko oblastvo za slušatelje je fakultetni svet. — Rok za vpis na začasni oddelek se določa na dan 20. no-veiapra 1941 /XX.
Svečanost v Kotom
Kotor, 30. okt. s. Ob navzočnosti vseh oblasti pokrajine s prefektom na čelu je tudi Kotor svečano proslavil obletnico fašističnega pohoda na Rim in to v ozračju največjega.navdušenja. Na osrednjem trgu so se zbrali Fašisti, člani Dopolavora in na tisoče članov mladinske organizacije GIL, ki so poslušali spominski govor zveznega tajnika. Množica je neprestano vzklikala Duceju in navdušeno pozdravljala Oborožene sile.
Inozemski odmevi
Rim, 30 okt. s. Se vedno prihajajo poročila iz inozemstva o velikem odmevu proslav pohoda na Rim v vseh inozemskih listih. Tako posvečajo na primer tej fašistični obletnici svoje članke tuc^i vsi današnji hrvatski listi, ki objavljajo obširna poročila o proslavah v Italiji in v inozemstvu. Mnogi izmed njih podajajo tudi zgodovinski pregled o razvoju italijanskega fašizma, vso brez izjeme pa poudarjajo da je nastop fašizma pomenil začetek borbe proti boljševizmu ki ga vodi sedaj zedinjena Evropa. Tudi v tem pogledu ie značilno, da so se proslave obletnice pohoda na Rim izvršile v trenutku izredne diplomatske aktivnosti evropskih zaveznikov ko se "e na primer v NemčiM mudil v važni misiji italijanski zunanji minister grol Ciana in je veliki mufti s svojim posrečenim begom v ItaJlijo zadal Angliji hud udarec ki bo globoko odmeval v vsem arabskem svetu.
Kakor hrvatski so tudi drugi inozemski listi, na primer grški, slovaški in finski, po svetili proslavam fašističnega pohoda na Rim največjo pozornost. Vsi ti listi so na vidnem mestu objavili zlasti Ducejeve izjave k 28. oktobru, v katerih je Vodja Fašizma s tolikšno sdgurnosrf-jo napovedal končno zmago. Zelo simpatične čflanke so
objavili tudi vsi bolgarski listi.
*
GroS Ciano se vrača
Berlin, 30. okt. s Italijanski zunanji minister grof Galeazo Ciano, ki je bil v zadnjih dneh v gosteh pri nemškem zunanjem ministru von Ribbentropu, je včeraj zapustil Nemčijo in se vrača v Italijo. O priliki svojega obiska pri nemškem zunanjem ministru, ki je trajal nekaj dni, je imel prfliko za obširno izmenjavo misli o vseh aktualnih političnih vprašanjih.
Minister Riccardi v Bukarešti
Bukarešta, 30. okt. s. Italijanski minister za devize in valute Rafael Riccardi je prispel v Bukarešto, kamor ga je povabila vlada, da tam otvori akademsko leto italijanskega kulturnega zavoda in obišče italijansko kolonijo. Na postaji so ga sprejeli rumunski gospodarski minister Marinescu, šef protokola zunanjega ministrstva Lecca italijanski poslanik Bova-Scoppa Z osebjem poslaništva ter druge ugledne rumunske in italijanske osebnosti. Minister je pregledal na postaji razvrščene oddelke bukareškega fašija in četo rumunških letalcev. Kmalu po svojem prihodu je obiskal maršala An-tonesca ter ministre Mihaila Antonesca, Rosettija in Marinesca. Zvečer je italijanski poslanik priredil italijanskemu državniku na čast svečano večerjo.
člen 7. Glede vprašanj, ki niso obsežena v tej naredbi, poroča filozofska fakulteta Visokemu komisariatu, ki odloči po zaslišanju mnenja urada za univerzitetne zadeve in prosvetnega oddelka. Učni načrt, ki se priporoča slušateljem oddelka, mora predhodno odobriti zgoraj omenjeni urad.
člen 8. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana dne 27. oktobra 1941/XIX Visoki komisar: Emilio Grazioli
Sklicanje pokrajinskega sveta
Pokrajinski svet je sklican na sejo v sredo 5. novembra t. I. ob 10. uri dopoldne v palači Komisariata.
Sprememba območja občine Tržišče
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odredil s takojšnjo veljavo:
Del kraja Stražberk (hišne številke 1. 2, 3, 4 in 16) v občini št. Janž, ki je bil v zvezi z delno spremembo mejne črte priključen Ljubljanski pokrajini, se pripoji občini Tržišče, okraj Novo mesto.
Obvezno cepljenje proti davici v Loškem potoku
Ker se na ozemlju občine Loški potok endemična gnezdišča davice vztrajno ponavljajo, je Eks. Visoki komisar g takojšnjo veljavo odredil:
1)	Cepljenje zoper davico je obvezno za otroke obojega spola mod 18. mesecem in 10. letom starosti, bivajoče na ozemlju občine Loški potok, županu občine Loški potok in ravnatelju Higienskega zavoda v Ljubljani se poverja izvršitev te naredbe in določitev kraja, dneva in ure, kjer in kdaj naj se opravi cepljenje.
2)	Cepljenje se mora opraviti po določbah komlsariatske naredbe z dne 23. avgusta 1941/XIX št. 90, katere predpisi veljajo tudi, kolikor se nanašajo na kazni za kršitve te naredbe.
*
Razdelitev voznega parka bivših JugosL železnic
Zagreb, 30. okt. a Tu Je bila danes zaključena konferenca o razdeUitvti železniških vozov bivše Jugoslavije. Hrvatski je bfllo priznanih 37 odsit. tovornih in 35 odst potniških voz.
- Gospodarska pogajanja z Rumimijo
Rim, 30. okt. s. V nedeljo ob 23. je odpotoval v Bukarešto minister za devize in valute Rafael Riccardi, to se bo nekaj dni mudil v rumunskem glavnem mestu. Na tej poti ga spremlja več višjih funkcionarjev ministrstva za devize ln valute Riccardi bo imel važne razgovore z vodilnimi zastopniki rumunskega gospodarskega in finančnega sveta. Ob tej priliki bodo proučili najvažnejše probleme, ki se nanašajo na italijansko-rumunski trgovinski promet kakor tudi na nadaljnji razvoj obširnega sodelovanja obeh držav na gospodarskem področju. Takoj po obisku italijanskega ministra za devize m valute bo krenila v Romunijo posebna italijanska delegacija, ki se bo pogajala za novo trgovinsko pogodbo, s katero naj bi se omogočila izvedbr konkretnega načrta glede nadaljnjega razvoja trgovinskih odnošajev in gospodarskega sodelovanja med obema državama. Ob odhodu je ministra Riccar-dija na postaji Termini pozdravilo mnogo zastopnikov ministrstva, pa tudi rumunski poslanik v Rimu in druge ugledne osebnosti.
Beg velikega muftija
Carigrad, 30. okt s. Turška Usti še nadalje posvečajo svojo pozornost posrečenemu begu palestinskega velikega muftija iz Teherana v južno Italijo. Širši javnosti je bilo znano, da je general Wavell storil vse, da bi dobil v roke tega nepomirljivega sovražnika Velike Britanije. Razen tega je bila na glavo velikega muftija razpisana velika nagrada. Nevarnost za muslimanskega političnega in verskega poglavarja v arabskem svetu je bila vedno večja, tako da se je zdelo, da sploh ne bo mogel več uteči svoji usodi. Spričo tega je bila vest o njegovem posrečenem begu sprejeta povsod z zadovoljstvom. Listi ugibljejo, kako se Je velikemu muftiju posrečil beg kljub vsej angleški kontroli.
Aretacije komunistov med pariškimi poštarji
Pariz, 30. okt. s. Ker je tukajšnja policija v zadnjem času izsledila razširjeno komunistično propagando med poštnim osebjem, je organizirala obsežno nadzorstvo, ki je dovedlo do aretacije nekega Viktorja Rovil-larda. Preiskava je ugotovila, da je imel ta osumljenec nalog, da ureja in izdaja propagandne letake komunistične vsebine za poštno osebje. Na njegovem domu je našla policija najrazličnejše priprave za tisk, 250 kg papirja ter več tisoč propagandnih letakov. Po aretaciji Rovillarda je bilo aretiranih še več drugih oseb.
Turško-rumunska trgovska pogajanja
Carigrad, 30. okt. s. Napovedan je prihod rumunske trgovske delegacije, ki jo bo vodil opolnomočeni rumunski minister Christu. Rumunsko trgovsko odposlanstvo se bo pogajalo s turško vlado za novo tur-ško-rumunsko trgovsko pogodbo, ki naj bi povečala dosedanjo trgovsko izmenjavo med obema državama. Pogajanja se bodo pričela prve dni novembra.
Bivši madžarski ministrski predsednik umrl
Budimpešta, 30. okt. s. Včeraj je tu umrl bivši predselnik madžarske vlade Karel Huszar v starosti 59 let. Bil je med ustanovitelji madžarskega krščanskorsocialne-ga pokreta. Bil je tudi podpredsednik madžarske katoliške akcije.
Pogajanja med Rusijo in Čangkajškom
Nanking, 30. okt. (Domei). Iz dobro po-čangkajšek in njegov zunanji min:ster Kuotajči s posredovanjem sovjetskega poslanika v čungkingu Panjuškina predlagala Sovjetski zvezi sklenitev vojaške antante z rJečo armado na Daljnem vzhodu. Po načrtu teh osebnosti naj bi Kitajska priznala sovjetom gotove ugodnosti v prov.nci Sin-kiangu (Kitajski Turkestan), razen tega pa bi Kitajska dajala moštvo za ojačenje rdeče armade na Daljnem vzhodu, ako bi prišlo do sovjetsko-japonske vojne. Kitajska bi poslala v vzhodno Sibirijo posebno vojaško misijo pod vodstvom maršala Cang-sueLanga. Na posebni rmsko-kitajski konferenci naj bi se preštudirala možnost obrambe severozapadne Kitajske in pripravilo zbližanje med Kuomintangom ter kitajskimi komunisti.
Azori brez redne zveze
Lizbona, 30. okt. d. Zaracii v uega zimskega vremena, ki vlada nad Azorskim otočjem, je bila, kakor poročajo s pristojnega mesta ameriška zračno-prometna družba »Panamerican Airways«, ki vzdržuje promet med Lizbono in Zedinjenimi državami, prisiljena opu^iti vmesno pristajanje svojih letal v Fayalu na Azorih. Pozimi bodo ameriški Clipperji leteli med Bermudi in Lizbono brez vmesnega pristanka. V Lizboni zelo obžalujejo ta ukrep ameriške letalske družbe, ker bo s tem Azorskemu otočju vzeta prepotrebna zveza in bodo čez zimo Azori navezani na matično portugalsko deželo samo potom nerednih ladijskih zvez.
Skrajni rok za sporazum Japonske in Amerike
New York, 30. okt. d. List »New York Herald Tribune« objavlja intfrmacijo po kateri naj bi bila iapcmska vlada cbvestila Wasfoington, d* bi moral biti sporazum, ako bi sploh prišlo do kakega sporazuma med Japonsko in Zedinjenimi državami, sklenjen pred 15. novembrom, to je pred dnem, ko se sestane japonski parlament k rednemu zasedanu.
Poostrena ukrepi proti sabotaži in atentatom v Franciji
Vichy, 30. okt s. Uveljavljen je bil zakon, ki ojačuje okrepe proti kriminalnim atentatom. Na osnovi novih določb bodo kaznovani z zaporom ol treh mesecev do 5 let vsi oni, ki bi kakor koli vedeli za pripravljajoče se napade na ljudi, pož;ge, atentate na javna poslopja, telefonske in brzojavne napeljave In umetnine, a bi tega pravočasno ne prijavili oblastem.
Špansko-portugalsko prijateljstvo
Lizbona, 28. okt. s. Bivanje španske vojaške misije na Portugalskem, se je zaključilo s svečanimi manifestacijami, pri katerih je bilo znova potrjeno prijateljstvo med obema narodoma Iberskega polotoka s skupnimi čustvi vzajemnosti v duhu latinske in krščanske civilizacije. General Ciro Alfonso, vodja španske vojaške misije, je na velikem sprejemu, prirejenem v pehotni vojašnici v Oportu, poudaril, da bosta Španija in Portugalska korakali vedno združeni za obrambo te civilizacije v Sredozemlju.
Žrtve viharja v Ameriki
Arkansas, 30. okt. s. Tu so na več področjih divjali strahoviti viharji, ki so zahtevali 17 mrtvih in več sto ranjenih. Ogromna je tudi materialna škoda.
j sogono, vpisan pa je novi poslovodja ini.
Anton Toman.
= Imenovanje komisarjev pri zagrebških gospodarskih zbornicah. Iz Zagreba
poročajo, da so z odlokom trgovinskega ministra dr. Totha razpuščeni borzni sveti zagrebške Trgovinske zbornice. Industrijske zbornice in Obrtne zbornice ter upravni odbori zagrebškega Združenja trgovcev, okoliškega Združenja trgovcev in Zajedni-ce za promet z živino in živinskimi proizvod: V Trgovinski zbornici je imenovan za komisarja Ivan Prpič, v Industrijski zbornici induktrijec Franjo Jurinac in v Obrtni zbornici obrtnik Milan RamuŠčak. V zvezi z imenovanjem komisarjev je trgovinski minister podal izjavo, v kateri je poudaril, da je treba gospodarske korporacije zgraditi na solidni osnovi in tako, da bo sorav^jen v sklad in*«7"-"'' pripadnikov teh komoracij in narndn' interes. Poudari] je važnost osebne iniciative, ki pa ne sme izvirati samo iz lastnega interesa, temveč mora biti v skladu z interesi narodne skupnosti. Vodilna misel ne sme biti samo lastna korist. Zato mora biti vsako iniciativno delovanje v skladu z osnovnimi smernicami vsega narodnega življenja.
= Zagrebška občina bo prevzela tvor-nico mesnih izdelkov v Vrbovcu in dva premogovnika. Zagrebški župan Ivan Wer-ner je te dni objavil, da bo mestna občina najela kredit 50 milijonov kun pri Mestni hranilnici ali pri kakem drugem zavodu za nakup rezervnih živil V tej zvezi je izjavil, da bo občina prevzela tvornico mesnih izdelkov v Vrbovcu. kjer bo tudi vzgajala pitane svinje, da na ta način za-sigura mast za potrebe zagrebškega prebivalstva. Zupan je mnenja, da bodo težkoče pri oskrbi z mastjo trajale le še nekaj časa. potem pa bo oskrba redno funkcionirala, seveda v mejah količin, ki so dovoljene na živilske izkaznice. Končno je župan izjavil, da bo občma '"mila dva premogovnika. da si na ta način zasigura redno oskrbo mestnih podjetij s premogom in da se izogne stalnemu naraščanju cene premoga, ki je dane? že trikrat večja, kakor pred dvema letoma Mestna občina bo skušala produkcijo v teh dveh premogovnikih dvigniti na 30 vagonov dnevno, kolikor znaša potrošnja mestnih podjetij. Občina bo vrhu tega prevzela v svoje roke oskrbo prebivalstva z mlekom in maslom. Zato bo ustanovila veliko centralno mlekarno. v kateri bodo mesečno pridobili pol drugi vagon surovega masla. To surovo maslo bo razdeljeno prebivalstvu na potrošniške izkaznice.
= Elektrifikacija Hrvatske. V zvezi s prizadevanjem za elektrifikacijo Hrvatske kakor tudi v zvezi s predvideno elektrifi-Kacijo železnice Zagreb—Sušak so že lani pričeli v Gorskem Kotaru pri Fužinah graditi veliko električno h-'drocent.ralo. Ta centrala bo izkoriščala izredno velik padec vode, namreč 640 m. kar omogoča, da bo centrala dala že pri majhni količini potrošene vode velik učinek. Za izgraditev te centrale sta nabavljeni dve vodnj turbini, s skupnim učinkom 72.000 konjskih sil; prav tako je nabavljen prvi električni generator za 32.000 kilovatov. Hrvatska vlada si zelo prizadeva, da se ta centrala čimprej dogradi, ker bo omogočila elektrifikacijo znatnega dela Hrvatske in bo oskrbovala tudi Zasreb. Zato bodo v kratkem nabavili potrebne transformatorje za daljnovod. ki bo deloval z napetostjo 100.000 voltov.
—	Madžarski izvoz lesa. Kakor je znano, se je s priključitvijo Podkarpatske Ukrajine in zlasti Sedmograške bistveno spremenila struktura madžarskega gospodarstva v pogledu oskrbe z lesom. Medtem ko je morala Madžarska prej uvažati znatne količine lesa, je pričela v zadn^m letu izvažati les zlasti bukovino. V mehkem lesu pa ima še vedno malenkosten primanjkljaj. Kakor pa se zdi, so na Madžarskem previsoko ocenili izvozne možnosti, kajti v zadnjem času so nastopile težkoče pri oskrbi madžarske industrije za predelovanje lesp s surovino, kar je te dni dovedlo do sklicanja posebne konference v budimpeštanski trgovinski in-obrtni zbornici. Na tej konferenci so postavili interesenti zahtevo da se mora izvoz lesa iz Madžarske omejiti v toliki meri. da bo zasi-gurana oskrba madžarske industrije.
—	Švica rsko-španski sporazum o prevozu prekcmorskega blaga, švicarski zveni svet je te dni odobril sporazum, ki je bil sklenjen s špansko vlado in se nanaša predvsem na prevoz švicarskega blaga s španskimi ladjami med Lizbono in Genovo. Ta sporazum bo omogočil prevoz blaga v Švico in švicarskega blaga v preko-morske države v prvem polletju prihodnjega leta. 2e doslej je imela Švica s Španijo sličen sporazum, ki je omogočil, da je Švica v zadnjih šestih mesecih uvozila preko Lizbone ln Genove 250 000 ton prekomor-skega blaga, zlasti krušnega in krmilnega žita. Z istim sporazumom so bile spremenjene tudi nekatere določbe klirinškega sporazuma.
= Velika tvornica za celulozno volno
na Madžarskem. Svojčas smo poročali o ustanovitvi madžarske družbe Viscosa, ki že gradi veliko tvornico za izdelovanje umetne svile in celulozne volne. V teku gradnje je bil obseg načrta še povečan in bo v celoti investiranih 25 milijonov pengov. V kratkem bo sklican Izredni občni zbor nove družbe zaradi ustreznega povišanja glavnice, ki znaša sedaj 9 milijonov pengov.
= Blokirano dobroimetje Francije v Zedinjenih državah. Po ameriških uradnih podatkih znašajo blokirana državna in privatna dobroimeta Francije v Zedinjenih državah 1600 milijonov dolarjev. Od tega odpade približno 500 milijonov dolarjev na francoske vloge pri ameriških denarnih zavodih. 500 milijonov dolarjev na deponirano in blokirano zlato in 450 milijonov na vrednostne papirje.
—	omejitev potrošnje bakra Zedinjenih držav. Urad za ureditev produkcije v Zedinjenih državah je s tako šnjo veljavnostjo omejil v 7 gospodarskih panogah potrošnjo bakra na 60% potrošnje iz leta 1940, od januarja t. 1. pa je uporaba bakra v teh strokah sploh prepovedana. Od te omejitve so prizadete naslednje produkcijske stroke: proizvodnja avtomobilov in traktorjev, kovinski predmeti za gradbeno stroko, kovinski predmeti za pogrebne zavode, kovinski predmeti za oblačilni pribor, gospodinjstvo in urade ter izdelovanje spominskih predmetov in predmetov za darila. V gradbeni stroki je dovoljeno uporabljati baker le pri električnih napeljavah. Z gornjim ukrepom skušajo prišteditl na leto 200.000 ton bakra v korist oborožitvene industrije, ki potroši sedaj preko 1 milijon ton bakra na leto.
sedarstvo
Gospodarske vesti
= Uvedba oblačilnih kart v Srbiji. Ze
pred tedni je bila v Srbiji izdana zapora za prodajo tekstilnega blaga. Ta zapora je sedaj ukinjena. Obenem je uvedena oblačilna karta, ki pa se razlikuje od oblačilnih kart v drugih državah, ker ni zgrajena na točkah odnosno kuponih, temveč omejuje nakup po vrednosti tekstilnega blaga. Za otroke do 14 let daje oblačilna karta pravico do nakupa tekstilnega blaga v vrednosti 600 din, za odrasle pa v vrednosti 1200 din, in sicer za dobo enega leta, od 1. oktobra t. L do 30. septembra 1942. V primeru, da si kdo nabavi oblačilni predmet v večji vrednosti, kakor 1200 din, lahko izvrši ta nakup, toda le tedaj, če za dotični oblačilni predmet odstopi celo oblačilno karto za odrasle.
—1 Gospodarska organizacija Nemcev t Srbiji. Okrožni vodja nemške narodne skupine Briicker je te dni objavil podatke o delu organizacije nemške skupine v Beogradu. Med drugim je navedel, da je bila ustanovljena gospodarska zadruga Nemcev »Princ Evgen«, ki šteje sedaj 2500 članov. Zadruga ima že tri prodajalne v Beogaadu. Prav tako je bila ustanovljena kreditna zadruga. Organizacija je preskrbela stanovanja onim Nemcem, ki so iz-izgubili stanovanje v teku vojne. V teku septembra je preskrbela 153 stanovanj, ki jih je deloma tudi opremila. Oddelek za odškodnino ugotavlja sedaj, kolikšna je vojna škoda, ki so jo utrpeli Nemci. Doslej so oSkodovani Nemd predložili 1140 prijav s skupno škodo nad 100 milijonov dinarjev. S sodelovanjem nemških državnih ustanov je organizacija preskrbela živila
za one Nemce v Beogradu, ki trpijo pomanjkanje. Nacionalno socialistična organizacija za skrbstvo je od aprila do začetka oktobra razdelila 31.000 kg moke, 45.000 kg sladkorja, 36.000 kg masti, 47.000 kg fižola in graha, 21.000 kg zdroba in testenin, 29.000 1 jedilna olja. 415.000 kg kruha, 17 000 kg konzerv, mesa in mesnih izdelkov 30.000 1 mleka itd. Oblačilni oddelek organizacije Je preskrbei 1200 oblek, Številnim novorojenčkom pa perilo. Vsega je organizacija doslej oddala 2338 plaščev, 881 dežnih plaščev, 2009 oblek, 1540 volnenih oblek, 11.300 m tkanin za perilo, 17.300 metrov bombažnih tkanin, mnogo moškega in ženskega perila, 5780 parov moških nogavic, 7190 parov ženskih nogavic in 1356 parov ženskih čevljev.
= Iz trgovinskega registra. Vpisala se je nastopna tvrdka: Armelini & Co., par-fumerija »Vika«, LJubljana, izdelovanje m prodaja lepotil in vonjav; družbenika Viktorija Armelini, trgovka v ijubljani, in inž. Ivan Turna, trgovec v Dev. Mariji v Polju. — Pri tvrdki »Gorjana«, lesnem podjetju, družbi z o. z., Gorje pri Bledu, je izbrisan poslovodja Franc Kobentar, vpisana pa sta poslovodje Rihard Schwin-ger, namestnik glavnega ravnatelja Ljubljanske Kreditne banke, in Viktor Senica. predstojnik lesnega oddelka Združenih papirnic Vevče, Oorlčane in Medvode; s sklepom izrednega občnega zbora 18. septembra je prenešen sedež podjetja v Ljubljano. — Pri tvrdki Nada Grisogono, družbi z o. z. v Ljubllani. Je vpisana sprememba družbene pogodbe, no kateri podpisuje firmo vsak poslovodja samostojno; zaradi smrti je izbrisana poslovodkinja Nada Grl-
Ustanovitev začasnega oddelka višja pedagoške Me na univerzi v Ljubljani
Vitamini za milijone delavstva
Berlin, 30. oktobra 1941.
Nemška delavska fronta ie letos pomladi izvedla prvo »vitaminsko akcijo*, ki je trajala 12 tednov. Prirejena je bila v taboriščih, v rudniških kolonijah in v različnih industrijah, kjer so zaposleni nemški in tuji delavci in delavke. Kakor zdaj poroča urad za zdravstveno zaščito v nemški delavski fronti, je akcija ugodno uspela Redno so v teku 12 tednov dajali delavstvu vitaminske tablete. Vsega skupaj je bilo izdanih 75 milijonov tablet, sestavljenih po navodilih profesorja dr. Morella.
Po podjetjih je bilo treba najprej izvršiti potrebno propagando. Treba je bilo delavstvu razložiti, da vitaminske tablete pripomorejo k zdravju in odpornosti. Seveda, pravi poročilo, bili so in bodo ljudje, ki vsako reč kritizirajo, vendar so delavci in delavke v splošnem radi jemali tablete.
Baje so okusne. Poleg splošnega zdravstvenega stanja so nekateri delavci pridobili na teži. Nadalje ugotavlja urad, da se je pokazala večja odpornost proti nalezljivim boleznim in proti prehladu. Zmanjšalo se je tudi število obolenj na hripi in število kožnih bolezni. Nosečim delavkam so seveda tudi dajali tablete, nakar so se pohvalile, da se dobro počutijo. Prav tako so se pohvalili oficirji, ki jih sicer rada glava boli, ker so zaposleni v temi. Pregled celotnega izboljšanja zdravstvenega stanja še ni mogoč, vendar pravijo zdravniki, da je zdaj polovica manj bolnikov med delavstvom.
Nemška delavska fronta z vsemi pristojnimi uradi je že izvršila priprave, da se bo v prvih mesecih novega leta 1942 izvedla vitaminska akcija v še večjem obsegu po obratih in taboriščih. O potrebah
na Rim v Trebnjem
Trebanjci so pctrdili lojalnost prebivalstva do fašistične Ital je in njenih predstavnikov
Trebnje. 29. oktobra.
V prvi svetovni vojni je mnogo ftahja-n- prelilo kri rn domov--n o Med niimi ie bil tudi Benito Mussolini. junaški bc-rsa-ljer. Njegovo oko ie videflo daleč naprej in ko je bilo vojne konec, so skuAali nekateri zapeljanci un'čitj sadov? zmage Benito se je temu v ' Pogumna mladina se ie zbrala okrog Duceja. ki tako je bilo skienienc da je treba zavzeti Rim. Pri pohodu na Rim je Mussrfinija gnaila samo ena želja samo ena volja: prispevati k rešitvi ;n -veličini svoje domovine. In Viktor Emanuel TU. rnu je zaupal vlado kraljestva. Tr barvna zastava, ki jo je čreda zapeljancev skušala potegniti v blato, se je zopet dvignila. Fašizem je zavladali nad Italijo; v^aa je k novemu življenju ki smo ga v XX. Fašističnem letu deležni tudi S'ovenci.
Pod temi vtisi smo tudi pri nas prazno-
vali obletnico pohoda na Rim. Vsa vas je
bila odeta v državne zastave. Posebno lepo je bilo okrašeno uradno poslopje, kier so plapolale številne trobojnice. Ob 10. je bi'a darovana v farni cerkvi sluJba božja, ki so se je udeležili komandant g. Console Bor-gio z oficirskim zborom komisar g. Ive Ban, župan, uradništvo vseh uradov, uči-teljstvo. vojaki, šolska mladina ter mnogo občinstva. Po masi ;e pred občino govoril o pomenu 28. oktobra komandant g. Con-so!e Borgio. Govoru je prisostvovala množica vojakov, oficirjev, šollska miladina in ostalo občinstvo. Z vzklikom Kralju in Duceju je biila proslava zaključena.
Proslava obletnice pohoda na Rim se je tudi v Trebnjem spremenila v učinkovito manifestacijo, ki je ponovno potrdila lojalnost prebivalstva do Fašistične Italije in njenih predstavnikov,
• • •
Eni m tak®, togim drugače
Sličice z razprav zaradi pretiranih cen
Ljubljana, 30. oktobra ] ga po 8 lir kg...« Sodnik: »Ne vidite, zdaj Neki 19.?tni trgovski pomočnici je ob- I ste pa notri skočili...« Sodba: 7 dni za-
tožnica očitala, da je predrago prodajala siadno kavo in cikorijo. V obtožnici je bilo še zapisano, da je poslovodka. Obtoženka se je precej odločno branila:
»Gospod sodnik, nisem nikaka poslovodka, temveč pomočnica. Cene pa mi je določal gospod šef.« Prediožila je vrsto računov. Na nadaljna sodnikova vprašanja je zašla v nesoglasja, pa se je kmalu znašlo: »Sicer pa sem delala vse po nalogu gospoda šefa.«
»Ali ste vedeli, da prodajate predrago?«
»Seveda sem, pa kaj sem hotela! Dvakrat, trikrat sem šefa opozorila na to, več pa nisem mogla ,saj veste, kako je...« Vztrajal je pri svojem: »Kaki navadni stranki le tako prodajajte, kmetu pa lahko dražje računate!« Potem je dokazala, da je prodajala cikorijo po maksimalni ceni. Vendar pa primer ni bil povsem jasen. Nekaj se ni ujemalo. Sodnik je stavil še nekaj vprašanj, državni tožilec tudi. Na ponovno vprašanje »Kaj vam je rekel šef?« je povedala:
»Ce pride kak meščan ali kak tak, ld se na cene spozna, prodajajte po maksimalnih cenah, drugim pa, kakor jaz do-loaim...« se je glasilo naročilo. »Zakaj psi niste tega takoj povedali?« se je začudil sodnik. »Bala sem se za službo«, je odgovorila obtoženka. »Upala sem, da mi tega ne bo treba povedati.« Predlagala je zaslišanje priče. Državni tožilec tudi. Razprava je bila preložena na 10. november ob 11. uri. Takrat bo moral priti tudi šef.
Neki branjevec je prodajal domači češenj po 8 lir kg, dočim je bila uradno določena cena samo 2,50 L. — »Vaš zagovor?« — »Gospod sodnik, branjevce sem povpraševal po cenah. Vsi so ga tako prodajali. Delal sem kakor drugi...« »Ce bodo drugi skočili v Ljubljanico, ali boste tudi vi?« »Češenj sem kupil po 4, a prodajal sem
pora in 100 lir denarne kazni. Kazen je nizka, brez sodnih stroškov, ker je mož dejanje priznal.
Zaradi kristalnega lestenca je moral pred sodnika neki ljubljanski trgovec. Obtožnica mu je očitala, da je cena lestencu sumljivo narasla. Iz stotakov v tisočake. In da je kupca vrgel na cesto. Obtoženec se je zagovarjal, da lestenca ni nameraval prodati, ker ga je potreboval sam. Isto so izpovedale priče. Sledila je oprostilna sodba.
Pred sodnikom se je moral zagovarjati tudi neki podeželski trgovec, ki je 9. avgusta prodajal riž in olivno olje po znatno višjih cenah, kakor so bile določene. Obtoženec se je zagovarjal, da je tako visoke cene določila občina. Nastopila so nesoglasja. Treba bo še poizvedeti na Prevodu in ugotoviti kakovost olivnega olja. Razprava se bo nadaljevala 10. novembra ob 10.
Neki še nekaznovani trgrvki je obtožnica očitala, da je pred meseci prodajala češnje po 10 Lir kg, dočim je bila najvišja cena določena na 7 Lir za kg. Obtoženka pa se je zagovarjala, da za cene ni vedela, ker jih sploh ni bilo. črešnje so bile boljše, za vlaganje. Branilec je predlagal poizvedbe pri tržnem uradu, državni tožilec pa zaslišanje izvedenca in priče. Tudi ta razprava se bo nadaljevala 10. novembra.
Zadnji je stopil pred sodnika postaven mož, ki vodi gostilno s svojo staro teto. Obtožnica mu je očitala, da je prodajal cviček po 9 lir, cena pa je bila določena na 7.60, Sodnik: »Kaj porečete na to?«' — »Vina v izgubo ne morem prodajati. Bilo je sortirano! Stalo me je 7 lir liter, zato je bilo 60 stotink dobička premalo...« Sodba: 7 dni zapora. 200 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine.
uredb a o vseučilišču v Beogradu
židje in cigani ne morejo biti slušatelji
Beograd, 29 oktobra.
V	»Službenih novinah« od 20. t. m. je objavljena osnovna uredba o beograjskem vseučilišču. predpisana od ministrskega sveta.
Beograjsko vseučilišče ima filozofsko, pravno, teološko, medicinsko, tehniško in gospodarsko fakulteto. K pravni fakulteti spada tudi trgovsko-gospodarska visoka šola kot del pravne fakultete. S splošno uredbo bo tudi določeno, katere stroke se bodo poučevale na posameznih fakultetah, njih glavni in stranski predmeti, oziroma njihova primerna razdelitev na posamezna leta študija.
Uredba vsebuje tudi odredbe o vseučiliški organizaciji Med ostalim je v uredbi predvideno disciplinsko sodišče za slušatelje. Sodnik disciplinskega sodišča more biti oseba z najmanj 10 leti sodniške prakse. Njemu bo podrejeno potrebno upravno osebje. Disciplinsko sodišče bo obravnavalo' posamezne prestopke po uredbi, ki jo izda ministrstvo prosvete
V	uredbah o strokah rn učiteljih na vseučilišču je določeno, da so to redni profesorji, izredni profesorji, vseučiliški docenti, zasebni docenti, honorarni profesorji, lektorji in vseučiliški učitelji veščin
Za rednega profesorja vseučilišča more biti po objavljenem razpisu predložen oni, ki ;e polca doktorske diplome še dokazal, da samostojno in z uspehom deluje v sitro-ki. katero si je izbral. Za izrednega profesorja mure biti po objavljenem razpisu perdiožen oni ki je poleg doktorske diplome izvršil samostojna znanstvena dela. vendar ta še ne zadostuje za imenovanje za rednega profesorja. Pri izbir rednega ali izrednega profesorja se ne upošteva starostna doba ne položaj, ki ga je kandidat imel v kaki prejšnji službi.
Redne profesorje predlagajo samo redni profesorM fakultete, a izredne profesorje redni in izredn* profesorji iste fakultete. Manjšina lahko pošlje neodločen predlog ministru prosvete. Ta je popolnoma samo-
vitamina in o njegovem pomenu v bodoči vojni je že leta 1938 pisal neki angleški zdravnik: Angleži so lahko dobili prvo svetovno vojno, ker je v resnici pripomoglo k temu pomanjkanje vitaminov, ki je poslabšalo zdravstveno stanje ijudstva v Nemčiji in Avstriji. Brez vitaminov so živila malo vredna. Lahko jih uživaš kolikor hočeš, toda telo hira in slednjič umre. Anglija se je v svetovni vojni ohranila s svobodnim uvozom vitaminov. V Nemčiji pa so bili vitamini izredno skrčeni, zato j* moralo zdravstveno stanje upasti. Angleški zdravnik piše v svoji knjigi: Ni dvoma, da bodo vitamini v bodoči — to se pravi v sedanji — vojni važnejši kakor strojne puške. Vzemimo, da so si narodi v vseh drugih rečeh kos: na koncu bo vendarle zmagal tisti narod, ki bo znal najbolje pridobivati in uporabljati živila.
stoj en v otfločevanju takih predlogov manjšine in večine. On lahko sam, brez fakultetnega sveta, nastavlja profesorje vseučilišča, ampak samo cme, ki ao že bili zaposleni v isti stroki na kakem drugem vseučilU šču in niso bili odstavljeni na podllagi disciplinske ali sodne obsodbe.
Za vseučilišče docente so lahko nastavljeni oni kandidati, ka imajo doktorsko diplomo. Postavlja jih minister prosvete, a njihova nastavitev se obnavlja vsakih pet let. Za privatnega docenta se zahteva ista j kvalifikacija.
1
Redni in izredni profesorji ne morejo biti I premeščeni brez lastnega pristanka.	I
Profesorji, ki so dovršili 65 let starosti, se upokoje. Ako imajo najmanj 20 let vseučiliške siiužbe, imajo pravico do polne pokojnine. V izrednih primerih lahko obdrži minister prosvete profesorje še do 70. leta starosti kot častne profesorje na ta način da se smatra njih mesto za izpraznjeno
Za redne slušatelje se sprejmejo kandidati s položenim zrelostnim izpitom s tem, da še poioze spre;emni izpit. Zidje in cigani ne morejo bit: slušatelji vseučilišča.
Ministrstvo prosvete je pooblaščeno, da predpiše splošno uredbo o vseučilišču. Fa-kultetske uredbe se morajo predložiti naj-k_>neje v roku dveh mesecev.
Z objavo te uredbe se postavijo na razpolago ministrstvu prosvete vsi dosedanji predavatelji: pomožno, upravno, tehniško in ostalo osobje beograjskega vseučilišča, trgovsko-gospodarske in višje pedagoške šole v Beogradu. Ukinitev trgovsko-gospodarske visoke šole in višje pedagoške šole, enako tudi prehod njihovih slušateljev na vseučilišče bosta predpisana s posebno uredbo.
Minister prosvete bo postavil prvega rektorja in prve dekane v preosnovanem vseučilišču. Vseučiliški senat ne bo imel prva tri leta prodekanop, v prvem letu pa tudi ne prorektorra za člana.
Nova vseučliška uredba tudi v Zagrebu
V Službenem listu nezavisne države Hrvatske »Narodnih novinah« od 25. t. m. Je priobčena poglavnikova zakonska odredba o hrvatskem vseučilišču.
Zakonska odredba obsega vsa vprašanja, ki so zvezana s hrvatskim vseučiliščem in se deli na 10 poglavij. Prvo poglavje obravnava občo ureditev vseučilišča, drugo poglavje našteva vseučiliške oblasti: rektorja, senat, dekane, fakultetni svet, nižje in višje stegovno sodišče in stegovno sodišče za slušatelje. Tretje poglavje obsega določila o profesorji, četrto o pomožnem učnem osebju. Peto poglavje vsebuje določila o katedrah, učnih in znanstvenih zavodih, šesto o vseučiliški knjižnici in Ljudskem vseučilišču. Sedmo poglavje vsebuje predpise o slušateljih, v osmem poglavju so združeni predpisi o izpitih, deveto našteva vseučiliške urade, v desetem pa so prehodne odredbe.
Zakonsko odredbo o hrvatskem vseučilišču objavlja v celoti tudi ponedeljska številka »Hrvatskega naroda«.
čitateljem in naročnikom v starih pokrajinah
Generalno zastopstvo za prodajo in ni-pošiljanje »Jutra«, »Slov. Naroda« ln »Domovine« v vseh pokrajinah Kraljevine razen Ljubljanske pokrajine ima tvrdka Gio-vanni Parovel, Trieste, Via Francesco Denza No. 5, telefon 4773.
Prosimo čitatelje in naročnike iz označenih pokrajin, da se z vsemi reklamacijami in željami glede prodaje ali naročanja »Jutra« obračajo direktno na imenovano tvrdko.
Uprava listov »Jutro«, x Slovenski Narod«, »Domovina«.
Disciplina v prehrani
Prehranjevalni zavod Je iz raznih strani dognal, da mnogi nakupujejo živila za vsakršno eeno, jih skrivaj prevažajo In skrivajo ter si v pravem pomenu besede kopičijo zaloge.
Oni, ki tako ravnajo, so sužnji najbolj slepe sebičnosti, njihovo delo pa jim ne bo koristile, ker bodo prej ali slej razkrinkani in prijavljeni pristojnim oblastem.
V teh časih se morajo vsi državljani brez razlike zavedali dolžnosti, kl Jim jo nalagata zakon in družba, da namreč z vsemi silami delajo za dobrobit in koristi splošnosti in ne posameznikov.
Prehranjevalni zavod Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Seznam prodajalcev 99Jntra" in »Slovenskega Naroda"
na ozemlju neodvisne države Hrvatske
V Zagrebu
Balogh Aleksander — Kiosk kod »Bur-ze«, Baloh Petar — Pejačevičev trg, Dat-tler Josip — Meduličeva 1, BakOvič Zdenka — Nikoličeva 9, Dračlč Štefanija — Zrtnjevac 17, »Gundullč« knjižn. — Ma-rovska 36. Horvat Radoslav — Zriajevac 13, Holešek Olga — Preradovičeva 1, Hi* ženjak Terezija — Radičeva 20, Jovanovlč Laura — Petrinjska 2, Jucha Marija — Hotel »Esplanad«, Jurjev Vasilije — Grad-ski podrum, Kolodvorska prod. — Kolodvor, Iiatavič Amalija —Preradovtčev trg 4, Koaetz Marija — Praška 10, Predoje-vlč Milka — StarčeviCev trg - Paviljon, Samec Valentina — Kavana »Corso«, Sualč Anica — Masarykova 1, Simič Milka — Ilica 31, Spitau Valerija — Dežmanov pro-laz 1, Strmo« Jakov — Zrinjski trg-kiosk, Štefan Ljubica — Ilica 42, Uiberall Oskar — Jurlšičeva 23, Stlpanovl Blanka
_ Ilica 160, Jelen Franjo — Kiosk-Jela-
čičev trg - Singer, Božič — Kiosk - JelaM-č*v trg - pred Kavarno »Dubrovnik«,
Izven Zagreba
Banja Loka: Haihafizbegovič AhmejJ, Serbič Mehmedalija, Primorac Marko; Br6-ko: Hrnich Milivoj, knjižn.; Karlovac: PiSmaht Rudolf; Križevci: J. M. Hltvec, Fran Neugepauer; Osijek: Kohler Otto (zafltupnik); Sarajevo: Asim Sabanovič (zastupnik); SL Požela: L. Gllvetič; Tuzla: G. Kamenjaševič, knjlžara; Varaždln: Nemec Nada.
Opozorilo: Zaradi Izrednih edpremnih ln uvoznih stroškov smo primorani od 1. novembra t. L dalje na novo urediti prodajne cene naših časopisov sledete: »Jutro« vključno »Ponedeljsko Jutro« posamezna številka 3 Kune, mesečna naročnina 70 Kun; »Slovenski Na*rod« posamezna številka 2 Kuni, mes. naročnina 40 Kun; »Domovina in KmetsM list« posamezna številka 2 Kuni, polletna naročnina 40 Kun.
Vs« prijave, naročila ln reklamacije naj se naslavljajo na Press-Import d. d., Zagreb, Katančičeva telefon it. 22-557, poštni čekovni račun št. |L98fi, Zagreb.
Razdeljevanje krompirja v LJubljani
Navodila mestnega prehranjevalnega zavoda občinstvu
Ljubljana, 30. oktobra
Ljub ljanski mestni preskrbovalni urad je s pomočjo Prehranjevalnega zavoda Visokega Komisariata za Ljubljansko pokrajino nakupil krompir za one Ljubljančane, ki Se niso založeni z nj.m. Na vse nač.ne si je prizadeval in si še prizadeva pri nabavah čim večjih zalog tega tako važnega r£3 ljudskega živila. Letna na Dolenjskem je kriva, Ja množina kromp.rja morda ne bo tako velika, da bi popolnoma kr.la nekdanjo potrebo ali porabo v naši občini. Verjetno bodo pa še ugodno zaključena tudi pogajanja za nakup krompirja onstran meja naše pokrajine in kraljev ne. V tem primeru bo sedaj določena množina kromp.rja s poznejšim dodatkom primerno povečana. Doslej nabavljeni krompir pa bo mestni preskrbovalni urad pri trgovcih na drobno takoj še ta in prihodnji teden razdelil strankam.
Za nabavo krompirja daje mestni preskrbovalni urad naslednja na volila:
Vsak družinski poglavar ali njegov pooblaščenec ima pri trgovcu, kjer dobiva živilske nakaznice in racionirano biago, pravico nabaviti za vsako osebo 25 kg krompirja. Ce bo trgovec na drobno izjavil, da krompirja sam ne bo oddajal, bo določil za to pooblaščenega trgovca na debelo, kjer bo porabnik dobil svoj uelež krompirja V tem primeru mora trgovec na drobno izročiti trgovcu na debelo natančen seznam svojih strank z navedbo števila družinsk h članov.
Od nabave pa so popolnoma in brez izjeme izključeni oni, ki že Imajo kakršnekoli zaloge krompirja. Ce ima Jruž-nski glavar manjšo zalogo kot 25 Kg na osebo, ima pravico za nabavo ustrezajoče razl.ke krompirja. Mestni preskrbovalni urad bo uvedel izredno strogo kontrolo, da krompirja ne bodo nabavljali oni, ki so si ga kjerkoli že zagotovili ali ga že imajo. Ce bo ugotovljeno. da je dobila krompir oseba, kj si ga je že priskrbela ali ga že ima, ji bo ta krompir prisilno in brez povračila izdatkov odvzet. Neupravičeni nabavijalec pa bo obenem tudi najstrožje kaznovan po uredbi o trgovanju s krompirjem.
Zaradi poznejše primerjave bo moral trgovec v poseben seznam vpisati ime družinskega glavarja, ki si je nabavil krompir, stanovanje in dobljeno množino krompirja. Vsak bo moral prejem krompirja podpisati. S podpisom pa bo tuli vsak prejemnik potrdi, da so mu znana gornja navodila o upravičenosti do krompirja.
Trgovci bodo morali prejem krompirja potrditi tudi v nabavni knjižici za meso s svojo štampiljko in zapisati prodano količino. Zaradi kontrol« bo moral vsak, ki bo prevzemal krompir, predložiti za vse družinske člane izpolnjene živilske karte na vpogled.
Mestni preskrbovalni urad upa, da bodo občani razumeli ta poziv ter si bolo tako ta krompir nabavili res samo oni, ki krompirja še nimajo. Upamo, da se ne bo treba poslužiti prej navedenih strogih ukrepov, hkrati pa poudarjamo, da se jih bo mestni preskrbovalni urad odločno ter brez pomis-
lekov ta kakršnih koli ozirov gotovo poslu-žil, če bo našel take, ki bodo neupravičeno nabavljali krompir ter na ta način onemogočali pravično razdelitev tega ljudskega
živila
Mestna občina si je nadela nalogo, da priskrbi kromp-r onim, ki ga res nimajo, ne pa onim, ki so si ga znali z najrazličnejšimi sredstvi že nabaviti ali zagotoviti.
Mestni preskrbovalni urad opomnja v$e prejemnike, naj krompir skrbno preberejo in dobro shranijo, da ga obvarujejo gnitja. Ljudje naj krompir skrbno raziele na posamezne tedne in dneve ter varčujejo z njim, ker ni zanesljivo, če bodo pozneje še dobili večje količine krompirja.
Obenem opozarja mestni preskrbovalni urad in prosi vse trgovce na drobno in na debelo, ki bodo razdeljevali krompir, naj vsako stranko posebej opozore, da ima pravico do nabave izključno samo -ona oseba, ki nima zalog, ter da bo mestni preskrbovalni urad to najstrožje nadzoroval Trgovci naj pa tudi pazijo, I a si ne bi kdo nabavil krompirja za več oseb kot jih njegova druž.na res ima
Mestni preskrbovalni urad je nekaterim večjim trgovcem že oddal nekaj krompirja, drugim trgovcem pa bo razdeljeval krompir po njihovih imenih od začetne črke A—J v petek 31. oktobra, od začetne črke K—M v torek 4 novembra, od N—R v sredo 5. novembra in od S—2 v četrtek 6. novembra.
Moč fašistične stranke
Dne 28. oktobra so šteli; Bojni iašjo 4,017.640 članov; Skupine fašistov na univerzah 137.148; Italijanska liktorska mladina 8,186.812; ženski Fašjo 938.507; Kmečke gospodnje 1,968.731; Domači delavci Ln delavke 761.683; Inozemski dijaki 576; Fašistična Šolska zveza 182.683; Faš stična Zveza Javne službe 318.473; Fašistična zveza državnih Zvez 138.738; Fašistična želez-ničarska zveza 148.149; Poštno-brzo.avna fašistična zveza 82.511; O. N. Dopolavoro 4,146.555; Nacionalno združenje italijanskih Častnikov 282.572; Italijanska pomorska liga 118.021; Italijanski nacionalni olimpijski komite 725.212; Nacionalni zavod fašistične kulture 201.340; Nacionalna zveza vojnih invalidov 204.475; Nacionalna zveza borcev 905.247; Nacionalna zveza družin padlih v vojni 342.382; Nacionalna zveza družin v vojni pallih letalcev 9.190; skupina imejiteljev zlatih medalj 105; Zveza sinjega traka 23.300; Legija prostovoljcev Italije 94.318; Garibaldinska leg:ja 6010; oddelki Arditov 16.823; oddelki Armade 492.682; Planinsko središče Italije 43.234. Skupno torej obsegajo organizacije 25 milijonov 93.217 članov ta članic.
V ŠPANIJI
Dva izletnika sta prišla v Madrid. Hotela sta imeti govejo pečenko. Toda nemški ni nihče znal, ona pa tudi nista znala španski. Eden nariše na kos papirja kravo in napiše pod njo dvojko. Cez pol ure je prinesti natakar dve vstopnici — za bi-koborbo.
ŠPORT
V nedeljo pa v šiško!
Dvojni prvenstveni spored na Hermesovem stadionu
Prva polovica prvenstvenega tekmovanja pod okriljem SNZ se bliža konca Se v nedeljo in dve nedelji potem, pa bomo vedeli za novega jesenskega prvaka.
To nedeljo, ko bodo spet na sporedu tri tekme v L razredu, bo najbolj živahno na igrišču Hermesa v Šiški, kjer bodo nastopila kar štiri moštva v borbi za točke. Kot prvi par bomo videli Svobodo in Grafiko, v drugi tekmi pa se bosta srečala še zanimivejša tekmeca iz tega razreda Mars in Hermes. Za štiri točke bo torej šlo, za štiri take, ki so vsem štirim moštvom enako potrebne ali morda celo odločilnega pomena. Svoboda ip Grafika se stiskata precej na koncu tabele in gre torej olema že precej za nohte, tako da bosta brez dvoma poskusili vse, kar zmore ta in znata, da bi se rešili iz tega neprijetnega položaja.
Hermes in Mars sta si že dolgo nevarna in zagrizena nasprotnika. Po vsem, kar sta nam pokazala v zadnjih tekmah, je težko reči, kdo bo zmagal Res je, da Hermes igra na domačem igrišču in je njegova moč tudi brez tega vredna vsega upoštevanja, toda prav tako je res tudi to, da je Mars iz dneva v dan boljši in je že nekaterim najmočnejšim moštvom povzročil hude preglavice. Siškarji pravijo, da morajo zmagati — toda Poljanci pravijo prav tako. Kdo ve, kako bo, za oba gotovo ne!
Da bo boj med tema dvema nasprotnikoma še zanimivejši, bosta v predtekmi nastopili še juniorski garnituri obeh klubov.
Spored na Hermesovem stadionu bo torej v nedeljo razdeljen takole: ob 13.: Hermes-Mars jim., ob 14.: Svoboda-Grafi-ka in ob 15.30: Hermes-Mars. To bodo to-
rej štiri ure nogometa brez prestanka in prav gotovo več ko dovolj za vsakega še
tako razvajenega gledalca.
«
Tretji dvoboj v tej konkurenci je po žrebu iz sklepa SNZ odrejen v Novo mesto, in sicer med enajstoricama domačega Ela-na in Jadrana iz Ljubljane. Ker dozdaj še ni nobenega obvestila, da bi bila tekma prenešena v Ljubljano, moramo sklepati, da je igrišče v Novem mestu pripravljeno in bo torej Jadranova enajstorica kot prva morala tjakaj v boj po prvenstvene točke. Elanovci so dozdaj nastopili v dveh takih tekmah, obakrat v Ljubljani, odkoder so mogli rešiti eno samo točko. Pri vsem tem so pokazali veliko volje in ljubezni do stvari in gotovo bodo pred svojim občinstvom poskušali doseči popoln uspeh. Toda tudi Trnovčanov letos nikakor ne gre podcenjevati, tako da bo imel Elan tudi doma posla dovolj, če bo hotel spraviti ves izkupiček. Za tekmo vlada seveda v novomeških športnih krogih, ki so vse drugače navdušeni za svoje ljubljence kakor oni v naši zaspani Ljubljani, mnogo zanimanja.
•
Razen gornjih treh tekem bosta v nedeljo odigrani še zadnji dve prvenstveni tekmi z jesenskega dela tekmovanja v IL razredu, in sicer med Mostami in Vičem ter Slavijo in Korotanom. Moščani in Ko-rotanei so ta dan favoriti in če se bosta srečanji končali, kakor mislimo mi, potem bo vrstni red med drugorazrednimi ljubljanskimi moštvi ostal nespremenjen z Mladiko na čelu ter Korotanom in Mostami na obeh častnih mestih.
Odgovore na vsa vprašanja, ki smo si jih stavili v gornjih vrsticah, bomo mogli dati šele prihodnji ponedeljek.
Drobiž od drugod...
V	hrvatskem državnem nogometnem razredu so bile minulo nedeljo odigrane tri tekme, od katerih pa vemo dozdaj samo za izide onih dveh, ki sta bili v Zagrebu. Concardia je porazila svojega krajevnega rivala Haška s 3:1, medtem ko so se morali Železničarji v tekmi z Zagorcem iz Varaždina zadovoljiti z remisom 1:1.
V	srbski ali prav za prav beograjski ligi je bila isti dan odigrana ena sama tekma, in sicer med BSK in SK 1913 ali prejšnjo Jugoslavijo. Tekma je ostala brez gola neodločena tako da sta oba kluba ostala na svojih mestih, in sicer BSK na prvem. Jugoslavija pa na zadnjem
Zagrebški Gradjanski je zadnjo nedeljo izrabil za zelo pomembno gostovanje v bolgarski prestolnici. Prvi dan so »purgeri« nastopili proti tamkajšnji enajstorici Sla-vije in zmagali s 4:1, v nedeljo pa so dobili za nasprotnika reprezentanco mesta Sofije, ki je bila dovolj močna, da se je srečanje končalo samo neodločeno 2:2. Gostovanje hrvatskih nqgometašev se je razvilo v veVko mpr>,'"stacijo hrvatsko-bol-, garskega prijateljstva.
Italijanski boksarji so v nedeljo Imeli meddržavno srečanje z nemško boksarsko
reprezentanco v Vratislavi, kjer so dosegli nadvse časten skupni izid z 8:8 točkam. Na prireditvi je bilo okrog 10.000 gledalcev.
Po otvoritvenem kolu v italijanskem nogometnem prvenstvu, ki je prineslo največji presenečenji v porazu Bologne v igri z Genovo (2:3) in v visoki zmagi Milana nad dobro enajstorico Modene (7:1), se bo prvenstveni ples nadaljeval to nedeljo z naslednjimi osmimi srečanji: v Genovi med Ligurio in Fiorentino, v Rimu med Laziom in Torinom, v Milanu med Ambrosiano in Triestino, v Livornu med Livornom in Venezio, v Modeni med Mo-deno in Atalanto, v Napoliu med Napoliem in Milanom, v Bologni med Bologno in Romo ter v Turinu med Juventusom in Genovo.
Olimpijski ledni stadion v Garmischu so letos močno povečali, tako da bodo v njem izvedljive še vse večje športne manifestacije v teku bližnje zimske sezone.
Sonja Hennie. znana svetovra in olimpijska prvakinja v umetnem drsanju, ki je že nekaj let za dobre denarje v s'užbi kinematografskih impresarijev v Holly-woodu. je zdaj dobila ameriško državljanstvo namesto dosedanieca na Norveškem. Njena nova domača občina je nekje v državi Connecticut
„Operacije brez noža
P 9
Navzlic temu, da se vleče vojna že tretje leto, je bil tradicionalni »dunajski medicinski teden«, ki se je zaključil te dni, bolje obiskan nego kdaj prej. Njegovih nadaljevalnih tečajev so se udeleževali med drugimi zdravniki iz Arabije, Belgije, Bolgarske, Kitajske, Grčije, Indije, Hrvatske, Peruja, Rumunske, Slovaške, Španije. Ukrajine in Madžarske, posebno šte-■gilns pa je bila seveda skupina iz Nemčije, tako da je ž njo vred število udeležencev znašalo okrog pet sto.
Med številnimi predavanji je omeniti prvo predavanje, ki ga je imel berlinski zdravnik prof. de Crinis o kliničnem pomenu obraznega izraza. Za kliniko ni ve-lepomembna samo statika, temveč tudi dinamika pacientovega obraza. V obrazni mimiki se odražajo podzavestni napadni in obrambni gibi. Znanstvena fiziognorrS-ka je med drugim ugotovila sledeča dejstva: čelo in očesni predeli obraza govore
o duševnih boleznih, nos o boleznih krvnega obtoka, usta pa o boleznih v želodcu in jetrih. Tako je opazovati pri padavič-nih mračni, pri paralitikih pa prazni pogled, alkoholiki imajo rdeč obraz, nemarno potezo okrog ust in vlažne oči. Pri sladkorni bolezni se izraža utrujenost v obrazu, prav tako se v obrazih bolnikov z raznimi manijami kažejo te manije, njihova usta pa imajo trd izraz.
Prof. Potzl z Dunaja je obravnaval vprašanje nespečnosti in je zastopal naziranje, da je zdravljenje tega zla v večini primerov uspešno. Pri tem pa je treba pacienta obravnavati zLasti z duševnega stališča. Nespeči trpijo pogosto od strahu, da jih bo pomanjkanje spanja telesno in duševno popolnoma izčrpalo, ta strah jih teži vsak večer in sodeluje potem med vzroki, da ne morejo zaspati. Odpraviti jim ga je treba z dobro sugestivno terapijo. Predavatelj je pokazal nevarnosti neprestanega
in samovoljnega uživanja močnih vil, ki jih sam nadomešča rajši s preprostimi fizikalnimi ukrepi: uporabo toplih kopeli za noge vsak večer, s čaji, ki pomirjajo živce, in z drugimi blažilnimi zdravili, ki ne morejo škodovati.
Posebno zanimiva so bila izvajanja docenta dr. Beiglbocka z Dunaja o »operacijah brez noža«, to je o postu. Z mnogimi primeri je ilustriral učinke posta na organizem. S postom ne odpravimo vedno naj-prvo tolščo pn debeluhih, to se dogaja le v primerih, da izvira debelost od preobilne hrane. Pri drugi vrsti debelosti, ki jo povzroča neredno delovanje žlez, pa se tolžča sprva drži in izginja šele potem, ko prične propadati ves organizem. Po dolgotrajnih raziskavah so ugotovili, da je desetdnevni do štirinajstdnevni post posebno učinkovit v primeru srčnih, obistnih in podobnih bolezni.
zanimive hiromantke
Iz Trsta poročajo, da je umrla v starosti 82 let ga. Karlota de Jurco, o kateri je bilo pred nekoliko leti mnogo govora v zvezi s čudnimi risbami, ki ji je izdelovala v stanju duševnega avtomatizma in ki so se zanje zanimali ne samo psihologi, temveč tudi umetniki ter umetnostni kritiki. Karlota je izvirala iz stare tržaške patricijske rodbine in je živela v bornih razmerah, tako da si je pomagala z napovedovanjem bodočnosti kot hiromantka. Baš obiskovalke njene hiše so raznesle po mestu vest o nenavadnih risbah, ki jih je stara gospa risala v nočnih urah, ne da bi se kdaj učila te umetnosti. Te risbe, Iti so kazale pogo-stoma nagnjenje do misticizma, so bile na čuden način podobne slikam s prividi med sanjami in resnico, ki jih je videti kdaj na surealističnih razstavah. Mnoge med njimi bo s svojo skrivnostno vabljivostjo morale zbujati pozornost. Priredili so z njimi razstavo, ki je bila deležna velikega obiska.
Razni umetniki so se izrazili, da se jim divijo.
Pozneje se je zanimanje za risbe ge. de Jurco poleglo, do današnjega dne pa njih uganke niso mogli rešiti. Ta uganka je tem večja, ker je bila vsaka goljufija izključena in stara gospa prav gotovo ni poznala sur-realističnega slikarstva. Nihče ni do danes dognal, kako je mogla preprosta žena zaiti v sledove tistih prividov, ki jih pristaši te umetnostne struje podajajo z zelo sorodno tehniko.
Nazadovanje brezps^elnosti v Belgiji
Po uradni statistiki iz Bruslja se je Število nezaposlenih v mesecu avgustu v Belgiji znižalo na 75.590 oseb. V primeri s prejšnjimi meseci predstavlja to znatno izboljšanje položaja.
Moderni Vatikan
Tragična smrt znanega alpinista
Iz male župnije Roisan v dolini Aoste poročajo, da se je tam pri delu smrtno ponesrečil kanonik cav. Giovanni Bonin, gorski vodnik papeža Pija XI., ko je bil ta pod imenom Achille Ratti Se knjižničar milanske Ambrosiane. S kanonikom Boninom, ki je petdeset let izvrševal svoje duhovniško in alpinistično poslanstvo v Roisanu, je izginila značilna osebnost, ki je bila v alpinističnih krogih vsega sveta dobro znana. Spremljal je tudi pokojnega belgijskega kralja Alberta na raznih njegovih gorskih izletih iz doline Aoste. štel je že 77 let, navzlic temu je poleg svojega duhovniškega poklica opravljal še vedno najtežja kmečka dela. Pred nekoliko dnevi je podiral drevo, ki se je zrušilo nanj in ga ubilo. Njegova tragična smrt je zbudila po vsej Italiji obžalovanje.
Mož, ki je postal ženska
Pred nekoliko leti je znan varšavski kirurg poskusil drzno operacijo nad 18-let-nim mladeničem, Francem Tannenbau-mom, ki je bilo njegovo žensko oblikovano telo v čudnem nasprotju z njegovim spolom. Po tej operaciji je mladenič Tannen-baum postal mladenka Tannenbaumova in oblasti so v knjigah zapisale to spremembo. Pred tremi leti se je Tannenbaumova poročila in nebo je pred kratkim blagoslovilo to zvezo. Rodila je namreč zdravega in krepkega dečka. V medicinskih krogih je da ta dogodek zbudil precejšnjo pozornost.
Veliki teleskop v papeSki zvezdami v Castel Gandolfu
Zanimivosti iz carstva knjig
Najdaljši knjižni zvitek, ki se je ohranil do današnjega dne, je tako zvani Har-risov papirus, 40 m do]g seznam dobrih del, ki jih je izvršil egiptovski faraon Ram-zes III.
Najstarejša knjiga na svetu bo isto tako egiptovska. Pod imenom »Prlssov papirus« jo hranijo v narodni knjižnici v Parizu. Izvira iz leta 3330. in jo je učenjak, po katerem so jo imenovali, našel v neki grobnici pri egiptovskih Tebah.
Najdražja knjiga na svetu pa je Guten-bergovo 42-vrstično sveto pismo. Za to delo je neki dr. Vollbehr pred nekoliko leti plačal lepo vsoto okroglo 1,300.000 mark.
Premeteni trgovec
Neki William Hesse. ki se je ustalil pred dolgim časom v samotnem kraju Paname, kjer prodaja med drugim sadje in zelenjavo, ni nikoli v skrbeh, da mu bo zmanjkalo svežega blaga. Ko je prišel v ta kraj, je prinesel namreč kup starih ur, talešnih, ki se navijajo še s ključem. Domačini so mu jih radi odkupili, toda mož je ključe obdržal zase ln je obljubil, da jim bo ure vsako krat zastonj navil, kadar mu bodo prinesli svežih pridelkov s svojih vrtov. Tako je Hessejeva trgovina vsak dan v zgodnji uri polna ljudi, ki nosijo v eni roki kešaro s sadjem ali zelenjavo, v drugI pa staro uro. Hesse jim prevzame pridelek, navije ure in stvar je opravljena do naslednje prilike v obojestransko zadovoljstvo.	^
NJ. VeL Kralj in Cesar na obiska v Kr.
v Livarna
tis.-,-.
Gojenci akademije defilirajo pred Vladarjem
Bitka med kmeti in razbojniki
Iz Chubuta v Argentini poročajo o krvavi bitki, ki se je primerila pred dnevi med tolpo razbojnikov in kmeti majhne vasi. Razbojniki so vas obkolili in prešli v napad. Kmetje pa se niso ustrašili, temveč so jih sprejeli z ognjem iz pušk. Na obeh straneh je padlo kakšnih 400 strelov, razbojniki so vrgli v neko hišo tudi bombo, ki je ubila dve ženske, na zadnje pa, ko so zažgali neko drugo hišo, so se morali
Arheološke najdbe v Bolgariji
Skupina italijanskih arheologov je pričela s pomočjo predstavnikov sofijskega arheološkega muzeja z izkopavanjem v okolici vasi Gidžena v bližini Nikopolja, kjer se je v rimskih časih dvigala slovita trdnjava Ulpia Vescus Traiana. Te rimske ostanke so do danes le delno proučevali. Med drugim so sedaj odkrili kakšnih 50 m dolg podzemeljski rov z mnogimi odcepi, 2 m pod površino zemlje.
Donosno racionlranfe
Uvedba racioniranja živil je imela ca švedskem nenavadne posledice, ki so posebno prijetne švedski davčni upravi. Pri izdajanju kart so prišle na dan številne osebe, ki jih uradni registri niso vodili že leta in leta. Uradno so bile te osebe mrtve. To, da so v resnici žive, pa je z zanimanjem sprejela na znanje davčna oblast, ki jih je ročno pritisnila za vse zaostale davke.
umakniti. Na njihovi strani sta padla dva moža. Bitka je trajala kakšne tri ure.
Nekaj pozneje je prihitela četa orožnikov in ko so pregledali trupli obeh padlih razbojnikov, so v svoje presenečenje ugotovili, da je bil eden med njima mlada ženska v moški obleki. Bilo je zelo lepo dekle, ki je imelo na prsih kovinsko ploščico, v katero je bilo vrezano z bodalom prebodeno srce z napisom: »Dol z ljubeznijo!« Ostali banditi so izginili brez sledu, ker pa obstoji možnost, da bi se vrnili in poskusili maščevati svoj neuspeh, so orožnik ostali v vasi. Menijo, da gre za iste razbojnike, ki so pred kratkim napadli kraj Paso de Indios ter oropali prebivalce.
Velikanska buča
Poljedelska tvrdka Musso Piantelii v Co-devilli v bližini Savone je na zemljišču, ki ga je posejala z ovsom, pridelala tudi bučo, ki je tehtala nič manj nego 74 kg in je imela premer dveh metrov! Izredni eksem-plar, ki so ga morali podpreti s posebnim ogrodjem, je privabil množice občudovalcev od blizu in daleč.
Resnična družinska slavnost
Bogat trgovec iz Bar-le-Duca na Francoskem je hotel proslaviti z največjim sijajem svoj 60. rojstni dan in je povabil na gostijo vse svoje sorodstvo. S pomočjo nekega informacijskega urada mu je uspelo ugotoviti naslove nič manj nego 1289 bližjih ali bolj oddaljenih sorodnikov, ki jih je vse povabil. Na žalost pa vsi niso uteg nili na potovanje v Bar-le-Duc in tako se je mogla slavnost izvršiti v omejenem obsegu, prišlo je namreč »samo« 800 povabljencev.
Ptice bežijo pred vojno
Ob rekah Elster in Luppe v Srednji Nemčiji opazujejo že dalj časa svojevrsten pojav. Množica redkih ptic iz arktičnih krajev, ki si drugače, ko opravijo valilno delo, poiščejo prezimovališča ob Baltskem morju, si je tokrat za prezimovanje izbrala to ozemlje. Ptice z daljnega severa so svojo pravo domovino zapustile dosti zgod-neje nego običajno in vse kaže, da so se pred vojnimi dogajanji na severu umaknile v mirnejše kraje.
Padel ped vlak
m estal živ
V vasi Almodovarju blizu Kordove na španskem se je dveletni sinček progovnega čuvaja igral pred hišo. Mati ga je nadzirala. Ko se je pa za trenutek odstranila, je stekel mali na progo baš v trenutku, ko je privozil brzi vlak. Mati je pritekla prepozno, vlak je zropotal preko otroka. Z obupom v srcu je stopila potem na progo, mislila je, da bo našla svojega otroka vsega raztrganega in zmečkanega. A kakor da se je jgodil čudež, je zagledala malč ka, ki se je dvignil izmed tirov in ji stekel naproti. Spotaknil se je bil med kamni in je padel v sredo proge tako, da je šel ves vlak preko njega, ne da bi se ga dotaknil. Ostal je živ in popolnoma nepoškodovan.
A N E
T A
V nemško-danski vojni 1864. so nemške čete zasedle dansko mesto Fredericio. Ob vkorakanju vojakov v mesto, sta Moltke in Bismarck jahala drug ob drugem. Moltke je bil ob tej priliki precej molčeč. Spominjal se j s t2ga mesta iz otroških let, ko je v njem preživel marsikatere lepe dni. Sedaj pa se je vračal vanj kot sovražnik.
Bismarck je bil nasprotno dobre volje. Z zanimanjem je opazoval hiše in prav posebno mu je ugajalo veliko, rdeče poslopje. Dejal je Moltkeju:
»Vidite to hišo. Zelo je odlična in rad bi se tu nastanil!«
»Rajši ne,« je odvrnil Moltke. »To Je namreč jetnišnica ...«
Past za muhe.
Kmlfarnt pregled
Wagnerjeva smrt v Benetkah
Benetke, konec cktofcm.
Benetke sio en sam spomenik. Skoraj na vsakem vogalu se veščemu pogledu obuja v upornimi katera izmed znamenitih osebnosti, ki oživljajo zgodovino tega edinstvenega mesta in ki so v posameznih ulicah ali hišah zapustile Sledove svoje sflave. Koliko takih, duhovno neugnano živečih postav si lahko predočuje domišljija na vožnji po najlepšem in najveličastnejšem beneškem kanalu — Ca,na! Gr&ndel Med njimi ni zadnji sloveči skladatdj Richaid Wagner, ki je bili poseben ljubitelj Benetk in je na njihovih vodah umri.
Na Canal Grande opazimo kmalu potem, ko smo izstopili na postaji in se zaupali gondoli ali parniku, krasno gotično pallačo Vendramin - Calergi. Na njenem vrtnem zidu je nameščena spominska plošča, ki so jo odkrili ob stoletnici Wagnerjevega rojstva 1. 1913. V marmoi so b31e vsekane D'Annunzieve besede:
»V tej palači prisluškuje duša poslednjemu dihu Richarda Wagner;a, izzvenevajo-čemu v večnost kakor val, ki pere te marmorne stopnice.«
Sama palača, v kateri je našel tvorec »Parsifala« svoje zadnje zavetišče, ima sila mikavno in romantično zgodovino. Spomnimo se samo tega kar je združeno s časom malo pred Wagnerjevo naselitvijo v Vendreminijevem razkošnem dvorcu. — Po smrti pretendentke na francr.sk; prestol, princese Marije Charfotte de Bourbon Napodi, vojvodinje de Berry in knegiinje di
Girazaa, ki je kupila olerog L 1844 palačo od zadnjega potomca rodu Vendramin -Calergi in ki je uživala v njenih umetniško prekrasno opremlljmih prostorih pravo kraljevsko življenje, so prevzeli palačo potomci iz njenega prvega zakona. Od njih si je skladatelj Richard Wagner, ki je že prej mnogo sanjarili o življenju v Benetkah, najel vse prvo nadstropje.
Danes so ti prostori ohranjeni približno v tistem stanju, kakor jih je zapusti Wagnar. Pohištvo je vdova prepeljaila v Nemčijo, toda soba, v katen je skladatelj »Parsifala« umrl, je še ohranila vm> resnost in vse tisto ozračje, ki je dostojno spominja na smrt tega izjemno pomembnega človeka. Na stenah, ki so prevlečene s kairmi-nasto rdečim damaskom, prav kakor v Wagnerjevih časih, ko je maestro na tem mestu vse dopotfdneve sestavljal svoje delo o filozofiji umetnosti, visi več portretov iz njegove dobe. Tu je nadalje stojalo za note, ki baje tudi poteka iz Wagnerjevega pohištva. Sredi sobe leži skladateljeva posmrtna maska, delo beneškega kiparja Ben-venutija. Na obličju velikega mrliča opažamo pomirljiv simehlljaj, ki nas spominja njegove zmage nad schopenhauerjansko pesimistično filozofijo im na njegov trista-novski »Liebestod«.
Wagner je najprej prišel v Benetke kot begunec. Nastanil se je v hotellu San Mar-čo, kjer je spisal večji del »Tristana in Isolde« in s čigar oken je poslušal odflično izvajanje ©uverture »Tannhauserja«, ld jo
je igrala avstrijska vojaška godba. Nato je j "bil v Benetkah 1. 1876. in zopet 1. 1879. Ponovno se je pojavil 1. 1881. in se naselil v razkošnem hotelu »Evropa«, kjer so Benetke razstavljale Veronesova dela; tu je imel sialcin, manjši prostor poleg deflavnice, a nekaj stopnic je vodilo v spalnico, petino sonca. V tem stanovanju je p^cj bival Verdi, pred njim pa Meverbter.
»Tu bi hotel umreti«, je dejal mojster, ko je nekega aprilskega dne 1. 1822. videl stanovanje, ki mu ga je ponudil v palači Vendralin - Calergi vojvoda di Graz-.a. Čez pet mesecev se je tu nastanil. Med stenami te patricijske, da, kraljevske palače je preživljali tiho, samotarsko življenje. V njem so se menjavalli otožni trenutki z veselimi. Wagner je ostajali vse dopoldne doma v karminastem salonu. Po kosilu je sedel za klavir, ali pa je prebiral »Hamleta« in •»Kralja Leara«. Na to se je peljali z gondolo na sprehod, alli pa se je v spremstvu svoje žene Cosime lizprehajal po ulici Viktorja Emanuela. Njegova značilna postava in plemeniti profil sta se že zdaleč odra-žalla v vrveči množici trgovcev in ribičev, ki še dandanašnji naseljujejo to nemirno žilo beneškega življenja
Toda Wagnerjevo zdravje je postajalo od dne do dne slabše. Približaflo se je jutro 13. februarja 1883 Wagner je poklioaJ svojega Ganasetta, češ, da bi se hotel voziti z gondolo, a tudi sin Siegfried si je hoteli razgibati mišice z veslanjem. Na mah je Wagnerju postaHo slabo GondoJjer je vzdl omahujočega moža v naročje m ga prenesel na bližnji divan. Hišna je spravila vso hišo na noge. Wagner je mogel izreči samo še nekaj besed: klica' je ženo m zdravnika. Kronist ne more temu nič več dostaviti: Wagner se je vzdekniH in mimo
umrl. Preselili se je iz življenja v nesmrtnost. Zdravnik mu ni več mogel pomagati; vse morfijeve injekcije so bile zaman. Cosima se kar ni mogla ganiti z mesta, na katerem se je o-digravala Wagner-jeva poslednja drama. Gondolier je stali cb vhodu. Signorina Danie!'a je od obupa teka/la iz sobe v sobo. Vdova, ki se je naposled nemočno vrgla na truplo svoiega moža, se ni dala potolažiti Ganljiva legenda, bleščeči Wagnerjev domislek. je postalla vzvišena resnica: Isolda se ni mogla ločiti od Tristanovega mrtvega telesa
Dunaj je poslali kristalno rakev, iz Bavarske je dospel kraljev zastopnik. Wagner-jeve teflesne ostanke so prepel ;ali v Bavre-uth in v Benetkah je ostal za njim samo spomin, ki ga je opevali knez italijanske poezije D'Annunzio.
Marmor palače Vedromin - Calergi, ki ga je smrt Richarda Wagnerja obsinila z novo slavo, je črn. Vanj butajo valovi Velikega kanala, voda prinaša s seboj pozdrav Jadrana m si potihoma šumlja svojo večno pesem. Taka je Wagnerjeva posflednja glsba...
Barok
Pred tridesetimi ali štiridesetimi leti so umetnostni kritiki rabili besedo barok v zaničljivem smislu, skoraj kakor psovko. Bila je ena tistih, nič kaj častnih označb, kl so bile v zvezi s slabim okusom. Baročna umetnost se pravi baročno slikarstvo, Je bilo takisto deležno nemilosti in so ga nekako vezali s stilom in moralo jezuitov, ker so le-ti po zmagi protireforma-cije najbolj podpirali baročni okus. Barok je veljal za umetnost vsega tistega gibanja,
ki zametuje moderna načela in ne priznava svobode vesti.
V novejšem času se je zadeva precej iz-premenila. V dobrem spominu je še razstava v Firenzah 1. 1S22., ki je pokazala veličino in pomen baročne umetnosti ter je skušala umetnostno rehab litirati dve stoletji razvoja italijanskega slikarstva. Tudi na nadaljnjih razstavah je barok zmagovito rušO predsodke. Zanimanje zanj se je preneslo tudi v muziko, kjer se je spat dvignila cena bel canta. Na Dunaju in v Frankfurtu so ustanovili posebne muzeje za baročno umetnost. Najbolj sporna ro-kokojska dela v slikarstvu, kiparstvu in arhitekturi so našla ljudi, ki so jih razumevali in čislali. Fraschetti, Strzygowski, Marcel Reymond, Eugenio d'Ors in drugi so teoretično pripravljali tla razumevanju baroka In značilno je, da je začel nastopati širok preobrat v gledanju nanj prav v letih hude umetnostne zmede po prvi svetovni vojni, v splošnem razkroju in pre-vrednotevanju vrednot, ko so z vseh strani lezli v evropsko življenje tuji elementi: jazz, mehiška in zamorska umetnost, kub'zem, ruski balet, da niti ne omenjamo številnih odkritij, ki so jih prinesle izkopanine v Mali Aziji in Mezopotamiji, na Kreti in v Turkestanu in ki so tudi prispevale svoj delež k novim pogledom na umetnost. Naši pojmi o lepem, utemeljeni na nekem humanizmu in na poznanju zgolj na sredozemski prostor omejne umetnosti (in s tem na zgodovino majhnega dela sveta) so pokali na vseh koncih in krajih. Tako je nastala tista zmeda, ki je tolikaj prijala novim kombinacijam; sredi nje je tuli barok izgubljal svoj slabi glas in ni več veljal za čudno, izrojeno umetnost. Zato pa je postajala vedno bolj osamljena Akropola, to
*	Nori grobovi. V Medvodah je za veino zapustila svoje drage ga Josipina ModiČeva, po rodu Premrovova. K večnemu počitku so jo spremili v torek na domače pokopališče. V Ljubljani je umrla vdova po trgovcu ga. Marija liillerjeva, po rodu Dolžanova. Pogreb drage rajnke bo v petek ob pol 17. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Preminila je ga. Frančiška Polan-čeva. Pogreb bo v petek ob pol 16. uri iz kapele sv. Petra na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zatisnila svoje oči vdova po računskem svetniku ga. Vilma Steindlova. K večnemu počitku jo bodo spremili v petek ob 16. uri iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim svojcem pa naše iskreno sožalje!
*	Iz »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pj...uj njs st. bi. z une iu. oktobra objavlja naredbe Visokega Komisarja za obvezno cepljenje proti davici na ozemlju občane T.ošk* pitok. pT-pmembo območja občine Tržišče in ustanovitev začasnega oddelka višje pedagoške šole ter popravek.
*	Sprememba okoliša pošte Polhov Gradec. Iz okoliša pošte Polhov Gradec se izločijo kraji Črni vrh (sedež pomožne pošte), Smolnik, Selo, Setnica razen hišnih številk 1, 2 in 3, del Polhovega Gradca, in sicer hišne štev. 58, 59, 60, 62 in 64 in del Setnika, hišne štev. 6 in 7, ker so sedaj pod nemško oblastjo.
*	Prijavo za odmero zgradarine za davčno leto 1942-XX je vlagati v času od 1. do 30. novembra 1941-XIX pri pristojnih davčnih upravah ali pri občinah, kjer leži predmet zavezan zgradarini. V prijavo je vpisati letno kosmato najemnino, ki je pogojena na dan 1. novembra 1941-XIX.
*	Honorarne ure. Rektorat Glasbene akademije v Ljubljani potrebuje za poučevanje splošne zgodovine in zemljepisa učne moči. Na vsak predmet odpadeta po 2 tedenski uri. Reflektanti s kvalifikacijo srednješolskih profesorjev naj se javijo pri tajništvu do 4. novembra. Prednost imajo profesorji brez službe z družino.
*	Odlikovani delavci. Na predlog Duceja ;Je Kralj in Cesar z redom »Zvezde za zasluge dela«, odlikoval 124 ročnih delavcev. Vsi odlikovane! so v svojih poklicih zelo izkušeni, zvesti, lepega vedenja in delajo že več let
*	Nove hiše v Turinn. Ob priliki proslave obletnice pohoda na Rim je turinski prefekt v družbi Tajnika Stranke in ostalih osebnosti otvoril novo skupino ljudskih stanovanjskih hiš. Nove stavbe so zgrajene okrog Kraljevega parka. Obsegajo 114 stanovanj, dočim so druge hiše s 130 stanovanji še v gradnji in bodo v kratkem izročene svojemu namenil. Poleg teh novih hiš je bila isti dan v ulici Nizza otvorjena monumentalna palača za pošto in železnico. Kako velika je ta stavba, dokazuje že dejstvo, da je bilo potrebnih za njeno dovršitev 160.000 delovnih dni.
*	Dragocena najdba. Delavci v Milanu, ki so snažili odtočnice trga Durante, so bili zelo presenečeni, ko so našli 24 srebrnih zvoncev, nekaj svečnikov in drugih predmetov iz dragocenih kovin. Verjetno so te predmete v odtočnice spravili tatovi, ki so bili v zadnjem času na delu po milanskih cerkvah.
*	Odlikovanje italijanskih tn nemških mornarjev. Ob obisku šefa vrhovnega generalnega štaba v Napulju so bili odlikovani mornarji italijanske in nemške trgovinske mornarice. Prisotni so bili državni podtajnik za mornarico admiral Riccardi, državni podtajnik za letalstvo general Priccolo in državni podtajnik trgovinske mornarice De Marsanich. Eksc. general Cavallero je za zaključek spregovoril posadkam italijanskih in nemških ladij, ki so tačas zasidrane v pristanišču.
<» Velike svečanosti ob 3. obletnici smrti Kemala Ataturka. Dne 10. novembra bo 3. obletnica smrti preporoditelja Turčije. Tudi letos pripravljajo svečanosti po vsej Turčiji. Ob 9. uri, ko je umrl Kemal paša Ataturk, bo pet minut svečan molk po vsej republiki in bo zastal ves promet. Nato bo v narodnih domovih in po šolah prebran pogrebni govor sedanjega preziden-ta Inenija z dne 21. novembra 1938. Arkar-ska radijska postaja bo 10. novembra oddajala samo poročila in bo ponovila Ine-nijev spominski govor.
* Smrt žene, ki je bila 75 let priklenjena na posteljo. V torek je umrla Elizabeta Quilici. Rojena je bila 12. aprila 1847. in izhaja iz zdrave kmečke družine iz Tosca-ne. Imela je tri brate in tri sestre, so vsi
ne. Imela je tri brate in tri sestre, ki so vsi težko zbolela in čez leta se je njena bolezen tako poslabšala, da je ohromela in je morala ostati v postelji. Zdravniška veda ni mogla nikdar ugotoviti pravega vzroka bolezni. Uboga žena jc tri četrtine stoletja živela v svoji sobi in ni nikdar videla ne železnice ne avtomobila ne letala. V začetku svoje nesreče jo je premagoval obup; čez leta pa je zaslovela zaradi svoje po-božnosti po vsem svetu in iz vse Italije, celo iz Amerike so jo obiskovali neštevilni ljudje. Cerkvena oblast je dovolila, da se sme v njeni sobi vsako nedeljo vršiti služba božja. Njena smrt je globoko odjeknila med vsemi, ki so jo poznali.
*	Madžarska pokopališča brez sveč. Spričo izrednih razmer je župan v Budimpešti odredil, da ob letošnjem prazniku mrtvih na grobovih ne bodo gorele sveče. Zgledu Budimpešte bodo sledile tudi ostale madžarske občine.
*	Visoka šola za telesno vzgojo v Bolgariji bo v kratkem ustanovljena. Učni načrt bo obsegal 4 šolska leta. šola bo vzgajala spretne športne učitelje. Zakonski predlog bo predložen Sobranju še v teku jesenskega zasedanja.
•	Logatec. Narodno gledališče iz Ljubljane gostuje v nedeljo, 2. novembra, ob 18. in ob 19. v »Prosvetnem domu« z znano šurekovo komedijo »Pesem s ceste« z godbo in petjem v 3 dejanjih. Vsi vljudno vabljeni!
♦	Nekaj nesreč. 4-letni posestnikov sin Peter Remžgar iz Loga je padel s skednja in si zlomil levo nogo. 70-letna Marija Kat-lerjeva, žena upokojenega prejemnika do-hoiarstvenega urada iz Ljubljane, je padla po stopnicah in se poškodovala po rokah in obrazu. 6-letna hči delavca Danica Laz-nikova iz Ljubljane je z glavo zadela v okenski okvir in se precej ranila. 28-letni Alojz Kušar, občinski sluga z Dobrove, je dobil z nožem sunek v pleča na poti skozi sosedno vas šujico. 55-letni posestnik Jože Ježek z Dobrove je bil tudi žrtev napada S kolom ga je nekdo udaril po glavi. 34-letno Ivanko šubičevo iz Škofje Loke so prepeljali v Ljubljano s prestreljeno desno nogo, vendar je bila rana tako huda, da je ponesrečenka izkrvavela Ponesrečencem so nudili zdravniško pomoč v ljubljanski bolnišnici.
sil s
li^ I
liltl il
ŠIVALNI STROJI
IGN.VOK
LJUBLJANA TAVČARJEVA 7
IZ LJUBLJANE
u— Sneg je zopet naletaval včeraj dopoldne. Medtem, ko se. je vreme v sredo popoldne spet izboljšalo in je sonce obsijalo Ljubljansko pokrajino, je čez noč nastopila nova depresija. Ljubljana se je zbudila v vlažnem jutru. Rahlo je pršilo izpod sivega jesenskega neba. Okrog desetih je začelo snežiti v gostih kosmih, veni ar se je sneg kmalu unesel in izginil, nakar je dalje deževalo. Opoldne pa je spet začelo močno snežiti in je bila Ljubljana po nekaj urah vztrajnega naleta močno pobeljena.
u— Razsvetljava žal. Da tudi naše Žale čim najlepše proslave praznik umrlih in s tem počaste predvsem one, ki so na svoji zadnji poti na božjo njivo počivali na Žalah, bodo po cerkvenih opravilih na pokopališču sv. Križa na predvečer Vernih duš v nedeljo 2. novembra o mraku zable-stele v vsem sijaju. Bajno razsvetljeno bo veličastno poslopje, gorele bodo vse luči na prekrasnih lestencih po kapelicah in v mo-lilnici, poti bodo razsvetljene z dolgimi vrstami kandelabrov, vse Žale 9e bodo pa kopale v luči reflektorjev. Po obisku svojih dragih rajnih in po molitvah zanje bodo množice na poti dsmov spet ogledovale vso lepoto žal ter občudovale nove kra-sotne lestence v molilnicah in kapelicah, zlasti pa čudovito lepe nove križe po kapelicah.
u— Nad 500 grobnic in razkošnih nagrobnikov samo ob zidu pokopališča sv. Križa čaka na okrasitev z venci in svečami vsesvetske akcije, da naši premožni krogi tudi na ta najplemenitejši način počaste svoje drage rajne, kakor so žrtvo-
simbolično svetišče čiste, klasično pojmo-vane lepote.
Kdor pa je pozorno gledal ali proučeval deila klasične umetnosti, kakor so ohranjene v raznih muzejih, je mogel ugotoviti, da barok prav za prav ni nič novega. Tako Imajo nekatera dela iz šestega stoletja izrazito baročni značaj. Fasada v Miletu, iz tretjega ali drugega stoletja pred našim časovnim štejem, ima že vse poteze fasad v jezuitskih (baročnih) cerkvah. Rim ni nikdar poznal druge umetnosti kakor to, mešano, hibridno umetnost, nastalo iz dokaj raznorodnega zakona mei Grško in Az jo. Vitruve, čigar knjigo so smatrali za sveto pismo klasičnega okusa, ni nič drugega nego teoretik tega umetnostnega ba-starda, ki je več kot za polovico orientalski. Treba je samo pogledati tisto malo, kar je še ostalo na Forumu in skladnost, ki obstoji med temi razvalinami in fasadami obeh Borrominijevih cerkva, da se prepričamo: To nista dve različni umetnosti, marveč samč nadaljevanje iste arhitekture. Mar ni zabavno, če pomislimo, da Michelangelo razen vatikanskega »Torsa« ni imel drugih modelov, kakor so tretje-vrstna antična dela in da je slavni »La-coon«, na katerega je Lessing opiral svoj naskok proti baroku, prav za prav tudi potekel iz baročnega pojmovanja umetnostnega stila? Na obalah Male Azije je vedno znova nastajala napihnjena, teatralična, gigantska, vihrava umetnost, o kateri še pripove lujejo razvaline Efeza in Palmyre. Iz te azijatske, že povsem baročne umetnosti so umeli v starem Rimu napraviti imperialno in vesoljno umetnost; odtod gene-aloški odnos med umetnostjo antičnega in papeškega Rima.
Španec Eugenio D'Ors, ki je posvetil vprašanjem baročne umetnosti eno najvažnejših knjig iz tega območja, vidi v baroku nekak neminljv pojav, neko vsekdar prisotno stanje, endemičen nagon, kakor se izraža; eno izmed naravnih umetnostnih oblik, pri tem pa tudi najpogostejšo in naj-
bolj spontano. Njemu se zdi nekako tako, kakor da umetnostna zgodovina plava v baročnem toku kakor embrij v svoji »posteljici«; v njem vidi čustven element, ženskega deležnika, velik čustveni tok, v katerem se bolj ali manj namakajo vse druge forme, prav kakor se življenjske oblike neugnano porajajo v vodah Oceana Klasična umetnost bi bila samo neke vrste kristalni otok, ki se pojavlja sreli večnega prelivanja valov. S tega vidika se zdita »grški čudež« ali Racinov pojav kakor neke vrste diamanti, ki se pojavijo v morju baroka ali romantizma. Barok hi bil po teh razlagah nekaka splošna smer umetnostnega in sploh kulturnega razvoja; »in eo vivimus, movemur et sumus«. Vsekako je tako na« ziranje morda preveč špansko, da bi lahko postalo splošno sprejemljivo in obvezno; ni dvoma, da močno olajšuje predvsem ume-vanje španske zgodovine in posebej Še Španske umetnosti.
V D'Orsovi knjigi o baroku je dana klasifikacija baroka in celo nekaka geografija raznih njegovih zvrsti. Pri tem se zdi, da ta največji zagovornik baroka preveč posplošnjuje in zato preveč zajema pod ta pojem. Da govori n. pr. o baročni literaturi, je razumljivo, ker so tudi drugoi prišli do podobnih izsledkov (prim. B. Croceja »EtA barocca«), toda ni li bolje, če se barok ln romantika ločujeta in da se n. pr. Rousseau in Chatenbriand ne mešata v barok? Takisto se zdi presenetljivo, če beremo, da je Spinozova »Etika« izraz baročne mselno-sti, prav kakor Harveyna fiziologija in kos-mografija Keplerja in Newtona.
Po sodbi navedenega španskega pisca so se najčistejše oblike baroka ohranile ha Portugalskem: hrib Coimbra je protinož-nik Akropole. Prav razčlemba veličastnih oblik portugalske baročne umetnosti kaže, kako težko je stisniti pojem baroka v neko definicijo. Ni to sistem, ni forma, ki bi bila enkrat za vselej ustaljena: je načelo, sila, ki teče skozi vso umetnostno zgodovino, leži v neStetih zasnovaht a se v nobeni
vali že težke tisočake za njih počastitev s temi grobnicami in nagrobniki. Ce bi vsak lastnik teh grobnic in nagrobnih spomenikov za dobri namen vsesvetske akcije v čast svojim rajnim žrtvoval samo 5 po 100 lir, bi za dobrodelne namene zbrana vsota znašala nad 50.000 lir. Marsikatere- i mu lastniku grobnice ali razkošnega spomenika cvete sedaj zlata doba ter smo zato prepričani, da revni, nezaposleni, brezdomci in drugi podpore potrebni pač ne bodo v dolgi vrsti opazili niti ene grobnice in niti enega razkošnega spomenika brez dokazov vsesvetske akcije, da so ljubljanski premožni krogi res po svojih močeh počastili svoje rajne z dobrimi deli.
u— Popravek najvišjih cen za cvetje in vence v Ljubljani. Pri objavi najvišjih cen za okras grobov, kakor jih je določil 25. t m. Visoki Komisariat, se je vrinila majhna napaka, ki pa kupcem ni škodovala. Za cvetove žlahtnlc, pri vrtnarjih r toplih gredah umetno vzgojenih krizantem je bila namreč objavljena cena od 3 od 6 lir za posamezen cvet, vendar pa sme najlepši in največji cvet krizanteme veljati samo 5 lir, kar so upoštevali tudi prodajalci ter niso zahtevali za žlahtne krizanteme višjih cen.
u_ gpet dober zgled pridobitnim krogom Je dala ugledna ljubljanska tvrdka z darilom 1.000 lir za vsesvetsko akcijo, še posebej je pa podarila 2.000 Ur za mestne reveže. Pri tem pa moramo omeniti, da njeno podjetje ne spada med tiste, ki so jim vojne razmere prinesle zlate čase. Zato ji Vrhovni socialni svet mesta Ljubljane za hvalevredno plemenito dejanje izreka najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih.
u_ poroka. V ljubljanski frančiškanski cerkvi sta se poročila g. Ludvik F i 1 i p e c, abs. iur., in gdč. Lidija St e i n b e r g, abs. med. Novoporočencema želimo obilo sreče!
u— Poroka. Poročila sta se včeraj gospod Drago Loboda in gospodična Jana Leveč. Bilo srečno!	(—)
u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani posluje v petek dopoldne ob pol 10. do 12. namesto v soboto, ker je ta dan praznik.
u— Najboljši slovenski operni in koncertni pevki Franja Golobova in Valerija Heybalova bosta izvajali s spremi j evan jem komornega orkestra Pergolesijev starokla-sični aratorij »Stabat Mater« na znano besedilo. Sodelovanje obeh slovenskih prvovrstnih umetnic je dovoljno jamstvo, da bo koncert na visoki umetniški stopnji. Delo ima dvanajst odstavkov, vrstijo se dueti z arijami za sopran, odnosno alt. Orkester, ki ga sestavlja godalni kvintet ln klavir, ima vlogo spremljevalca. Glavna težina' je v solističnih vlogah. Poleg »Stabat Mater« bo Igral komorni orkester kot uvodno točko v koncert Corellijev Con-certo grosso. Koncert vodi priznani slovenski dirigent Drago Marijo šijanec, ki se je že velikokrat izvrstno uveljavil tudi kot dirigent Velikih simfoničnih koncertov. Koncert bo v ponedeljek, dne 3. novembra, točno ob 20. uri v veliki Filharmonič-ni dvorani. Prav posebno še opozarjamo, da bo konec koncerta točno ob 21.20 uri. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.	(—)
u— Dekle, Id ne ve, kje je zad in kje spred, zbuja pozornost posebno pri ljudeh, ki cenijo red. Taka vrtoglavost je zanesljivo znamenje površnosti ln nerodnosti, da bo taka gospodična le težko dobila moža ali službo. Marsikak zakonski mož pa obžaluje, da te napake ni opazil pri svoji nevesti, ker sedaj ni reda niti v družini niti v hiši ln gospodinjstvu. Pa tudi takega uslužbenca ne bo dolgo gledal gospodar, ki zahteva red, saj tak človek ne zamenjuje samo spred in zad, temveč je premalo sprejemljiv za ukaze, premalo resen za izpolnjevanje svojih dolžnosti, skratka človek, ki ne pozna reda. Najprej pa takega, človeka spoznate na tramvaju, ker pri izstopanju sili lz voza pri zadnjih vratih, čeprav dobro ve, da bi moral izstopiti pri sprednjih vratih. Zapomnite si pa tudi tiste, ki silijo v tramvajski vas pri sprednjih vratih, da ne morejo izstopiti ljudje, ki znajo ceniti red.
u— Pritožbe na lztepan}e skozi okna se množe, čeprav gospodinje večkrat opominjamo zaradi te grde razvade. Pritožbe celo pravijo, da nekateri lztepajo na oknih preproge, predpražnike, cunje za tla In podobno robo s posebno naslado, če spodaj stanujoče stranke suše perilo ali imajo odprto kuhinjsko okno ali pa na balkonu kaka živila Pravilnik o snagi in higieni v Ljubljani pa pravi, da je v naši občini prepovedano prav vse, kar Škoduje zdravju in žali čut snažnosti in udobja, prav tako pa tudi vse, kar kaže surovo neobzlrnost napram sosedom in sploh prebivalstvu. Ker se take pritožbe množe, bo mestno poglavarstvo vse take prestopke ugotovilo 8
pričami ter gospodinjam in služkinjam odmerilo kazni tako, kakor je sedaj v navadi. Vse preproge, predpražnike, cunje za tla in sploh vse predmete, ki se jih drži večja množina prahu in blata ali pa kuhinjskih odpadkov, je dovoljeno iztepati edino na dvorišču ter zato neobzirne gospodinje zadnjikrat opominjamo, naj vsaj malo mislijo tudi na druge, ker bodo drugače morale poskusiti kazni po dandanašnji odmeri.
u— Zdravniško dežurno sluibo bo opravljala od petka od 20. do nedelje do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica 2:tko, Pleteršnikova 13, telefon 47-64. Od nedelje od 8. ure zjutraj do ponedeljka do 8. ure zjutraj pa mestni višji zdravnik dr. Marjan Ahčin, Korytkova 18, telefon 36-24.
u— Spominska svečanost padlim in umrlim tovarišem Sentpetrske fare bo v nedeljo, 2. novembra, ob pol 11! uri v cerkvi Sv. Petra.
u— Avtobusno podjetje Vehovec obvešča cenjene potnike, da bo vozil avtobus na praznik Vseh svetih proti Polhovemu grad-cu ob 7.30 uri in nazaj ob 18., proti Horjulu in St. Joštu ob 8. uri in nazaj ob 18. uri.
u— Veseli teater. V soboto in nedeljo ob 19. (7.) večerni predstavi ln v nedeljo ob 15. (3.) popoldanske predstave s kompletnim sporedom.	(—)
u— Popoldanska predstava v Veselem teatru. Ker je zanimanje za na* tekoči program izredno, bomo poleg sobotne in nedeljske večerne predstave ob 19. (7.) uri imeli v nedeljo tudi popoldansko predstavo in sicer ob 15. (3.) uri. Vstopnice si nabavite lahko že v predprodaji dopoldne ol 10. do pol 13. ure ali pa eno uro pred pri-četkom predstave.
Z Gorenjskega
Na Jesenicah so zadnje mesece popravljali ceste. Med drugim so popravljene: cesta proti Sv. Križu, občinska cesta v Koroški Beli, cesta na Slovenskem Javorn.ku in deli blejske ceste.
V mestni klavnici v Celovcu se razvijajo velika gradbena dela, namenjena živilski oskrbi Celovca in velikega dela koroških krajev. Napravljajo prostrano hladilnico, v kateri bodo shranjevali zmrzlo meso pa tudi tista živila, ki se sicer lahko pokvarijo: presno maslo, jajca, sadje in podobno. V zmrzovalnici bo sibirski mraz —30 stopinj C. Poslej bodo lahko v celovSki klavnici klali po 300 svinj dnevno.
Studijske ugodnosti za nemške vojake. Nemški prosvetni minister je objavil določbe, po katerih se dijakom, ki so v vojni službi, nudijo različne ugoinosti pri strokovnem Študiju. Minister pa opozarja, da ugodnosti ne smejo nikogar zavesti k temu, da tri se lotil poklica, za katerega nima prave sposobnosti. Zlasti velja to za vse tehnične poklice. Vojni udeleženci so na državnih in od države priznanih strokovnih Šolah oproščeni vseh dajatev ter celo prejmejo državne prispevke, da lahko dovršijo Študije, ki so primerno skrčeni. Vseh dajatev so polnoma oproščeni poškodovanci in pa tisti vojni udeleženci, ki so opravili 3 in pol letno aktivno vojaško službo, od tega najmanj 2 leti v vojni dobi. Mesečni štipendiji znašajo 50 mark in se zvišajo do 100 mark v dobi, ko študira dijak izven domačega kraja.
Spodnje
do kraja ne fiksira; je nekaj demoničnega, nemirnega, nestalnega, nasprotnik miru in počitka, ravnovesje, zakonitosti. Tako se problem baroka prenaša s prvotnega področja italijanskega slikarstva na vel no širša in vedno bolj oddaljena področja Ni ga mogoče razumeti, če ga ne postavimo v okvir splošnega reda in v določeno idejno celoto. Takrat se nam zde baročne oblike kot nekako sproščenje, kot izbruh opojnosti in liriCnosti, neizvestne nostalgije, nagibov in želja, ki nasprotujejo togemu okviru logike. Nemara umetnost res ne bi bila mogoča brez teh temnih, nevarnih in božanskih nagibov, brez tistega večnega roman-tizma narave in krvi, ki se kdaj pa kdaj polasti uma ln mu izsili mojstrovine po svojem posebnem okusu. Vsaka umetnost utegne biti, kakor pravi Blake, zakon Neba in Pekla, ali kakor hoče Nietzsche, delo Dioniza ali Apolona.
ZAPISKI
175 LET GLEDALIŠKE TRADICIJE
Staro gledališče v Ldpskem, eden najstarejših in najpomembnejših nemilkih odrov, je praznovalo pred dnevi 175-letnico obstoja. Ko se je ustanovilo v oktobru L 1766., je bila nemška odrska umetnost še na začetni razvojni stopnji. Staro lipsko gledališče je združono z mnogimi slavnimi imeni in deli. Tu so prvič izvajal v prozni obliki Schillerjevega »Don Carlosa« in »Devico Orfeansko«, tu je gostoval Goethe z vei-marskkn dvomim gledališčem, Lessing je videl v njem svojo »Mino von Barheflm«. Z desk tega gledališča so se oglašali dramatiki izrazi preperodne miselnosti, verske m narodne strpnosti, z njega so govorili svojemu narodu romantični pesniki kot aznamjevalci novega, k višjim človeškim smotrom težečega nemškega duha. V tem gledališču je bM za kapelnika skladatelj A. T. A. Hoffmann, v njem je sukal taktirko "VVagner, tu je doživljal prve velike
Vsi sveti niso praznik. Sef civilne uprave je odredil, da Vsi sveti dne 1. novembra ne veljajo za praznik v smislu delavsko-pravnih določb.
Zavarovanje je preurejeno. Uradni list za Spodnje Štajersko je 25. t m objavil nove določbe o preureditvi zavarovalništva na Spodnjem Štajerskem.
Naredbe o prehrani. Uradni list Je 15. t m objavil, da velja cela vrst« določb o žitnem gospodarstvu po6lej tudi za spod-nještajersko področje. Nadalje je bila izdana naredba, da je treba do nadaljnjega strogo vpoštevati sedanje najvišje določene cene pri prodaji krompirja.
Višja šola (realna gimnasija) ▼ Celju je bila preteklo nedeljo otvorjena z majhno svečanostjo. Obenem so odkrili spominsko ploščo pesniku Janezu Gabrielu Seidlu, ki je bival v Celju od 1829 do 1840. O pomenu celjske višje šole je govoril ravnatelj dr. Herzog. Spominsko ploščo pa je odkril župan Himmer. — Radest očkovo marionetno gledališče je prišlo te dni gostovat v Celje.
V Slovensko Bistrico Je prišel na obisk poslednji nemški župan v svetovni vojni, zdravnik dr. Murmayer. Spominjajo se ga tudi mnogi slovenski dijaki, ki so morali
uspehe v Nemčiji Griilparzer Na njegovih deskah so nastopali slavni igralci kakor Hekirich Laube, F. Haas, Josef Kainz in drugi.
To staro gledališče v Lipskem ovijajo venci tiste slave, ki je minila in katere notranje silnice so izginile v vrvenju novega časa: slave visokega kulturnega vzpona v duhu Schlllerja, Goetheja in Les&inga, v duhu romantikov in realistov 19. stoletja. Danes je staro lipsko gledališče s svojimi častitljivimi izročili samo še panteon nemške gledališke umetnosti in njenih nekdanjih idealov. Gledališče še deluje. Med prireditvami slavnostnega tedna so bile trr krstne predstave domačih avtorjev.
Kratke kulturne vesti. Schillerjev ffi Goethejev arhiv v Weimarju pripravljata skupno z Nemško akademijo v Monako-vem nacionalno Izdajo vseh Schillerjevih spisov. Izdaja bo obsegala 63 svezkov. Pripravljalna dela je izvršil prejšnji mesec umrli literarni zgodovinar Petersen. — Flaubertovo korespondenco s pisateljem Maupassantom, enega najzanimivejših dokumentov za zgodovino francoskega naturalizma, je izdal v knjižni obliki Edouord Aubanel v Avignonu. — Kurt Sauer pripravlja nemški prevod glavnih Pirandello-vih dramatskih del, za katera se zanimajo mnoga nemška gledališča. — Dunajska filharmonija, ki slavi letos stoletnico obstoja, proslavlja svoj Jubilej s serijo osmih smotrno zasnovanih simfoničnih koncertov z dirigenti Knappertsbuschem, Furt-vvanglerjem, dr. Bohmom i. dr. Program obsega skladbe Beethovna, Brucknerja, Mozarta, Brahmsa, Straussa i. dr. Italijanska glasba je zastopana z novo C&ssellovo simfonijo ln s simfonijo mladega skladatelja Calabrinija »La Rocca degli Osti-, nati«. — Češka opera v Brnu, ki je pred dnevi začela sezono z Dvofakovim »Jako-binom«, bo med drugim vprizorila neko opero Hrvata Krešlmira Baranoviča. Med dirigenti opere Je Se vedno bivši ljubljanski dirigent Antonin Balatka.
med vojno služiti v šoli za rezervne oficirje v Slovenski Bistrici. Po prevratu se je dr. Murmayer preselil v Eggenberg pn Gradcu. Ob sedanjem obisku je župan Anton Arsenschegg sklical pripadnike Domovinske zveze in je gosta nagovoril. Dr. Murmayer je odgovoril, da je v teku zadnjih 23 let prav pogosto razmišljal o Nemcih v Slovenski Bistrici. — V Arji vasi pn Celju pa so te dni počastili gospo Egerje-vo, ki je praznovala 80-letnico. Ga. Eger-jeva nima lastnih otrok, je pa vzgojila 3
tuje otroke.
Šolanje nižjih voditeljev. Preteklo nedeljo so bili v Marenbe*""' Slovenskih Konjicah v St Ilju in v Slovenski Bistrici enodnevni tečaji za nižje voditelje bram-bovskih oddelkov. Predavatelji so jim razlagali nemško zgodovino in plemensko po-kolenje nemškega naroda. Vsega skupaj je bilo v tečaju kakih 200 nižjih vodite-ljev.
Prvi družabni večer ▼ St. Lovrencu n» Pohorju so priredili nedavno ob navzočnosti ženskih članic Domovinske zveze. Posamezne odbornice so poročale o dosedanjem delu in o bodočih nalogah. Večer je bil zaključen s pesmijo o Dachsteinu.
Za zimsko pomoč so preteklo soboto in nedeljo prvikrat zbirali tudi na Spodnjem Štajerskem. Kakor poroča mariborski dnevTvk. so nabrali 237 225 mark. Na ostalem Štajerskem so nabrali 344.881 mark.
Iz Hrvatske
Zagrebška občina bo najela 50 milijonov
kun posojila. Po pooblastitvi poglavnika lahko zagrebška mestna občina v svrho čim uspešnejše izvedbe preskrbe prehrane za prebivalstvo Zagreba v zimskem času najame potrebna sredstva v višini 50 milijonov kun pri Mestni hranilnici ali kakem drugem denarnem zavodu.
Ukinjene železniške karte za nedeljska potovanja. Od 1. novembra na železniških blagajnah ne bodo več izdajali nedeljskih povratnih kart, niti potrdil o bivanju predpisane dobe v določenem kraju, s katerimi so se potniki lahko brezplačno vrnili na odhodno postajo.
Poverjeništvo za kulturno sodelovanje Hrvatske in Bolgarije. Imenovani so člani bolgarsko-hrvatskega poverjeništva za sklenitev dogovora o kulturnem sodelovanju med Hrvatsko in Bolgarijo. Poverjeništvo je sestavljeno iz prof. Jocova, ministra Sarakova in načelnika Vasileva. S hrvatske strani so imenovani dr. Vladimir Zidovec, dr. Ivan Esih in Stipe Mosner.
Urejevanje pristanišča v Makarski. Odobrenih je 450.000 kun za ureditev pristanišča in popravilo obale v zapadnem delu Makarske, nadaljnjih 300.000 kun pa za vodovodna in cestna dela. Razen tega je razpisana licitacija v višini 5 milijonov kun za nadaljevanje obalne ceste Split-Makarska.
Odhod slovaškega poslanska iz Zagreba.
V nedeljo je prvi poslanik republike Slovaške v nezavisni državi Hrvaški g. Karel Murgaš zapustil Zagreb in se vrnil v domovino, kjer so mu bili poverjeni novi posli.
Razprava proti bivšemu poveljniku ar-zenala v Tivtu. V ponedeljek je bila v Zagrebu razprava proti Vladimiru Saškije-viču, bivšemu poveljniku arzenala v Tivtu. Obtožen je, da je po volitvah leta 1938. odpustil okoli 40 delavcev Hrvatov, ki so glasovali za hrvatsko listo. Razen tega je odpustil vse delavce Hrvate, ki so svajčas sneli jugoslovenske grbe z občinskih zgradb. Tudi sicer je obtoženec v vsakem pogledu delal propagando proti Hrvatom in hrvatstvu.
Uspeh »Zvonimira« ▼ Bratislavi. Na svoji turneji po Slovaški je HPD »Zvo-nimir« v soboto priredilo zelo uspel koncert v dvorani Redute, ki je bila nabito polna. Koncertu so prisostvovali predstavniki vlade, diplomatskega zbora in elita javnega in kulturnega življenja. Občinstvo Je bilo navdušeno nad izvajanim sporedom. V teku dopoldneva je vodstvo »Zvonimira« sprejel predsednik vlade g. Tuka.
Osnovanja novih policijskih oblastev.
S poglavnikovo odredbo se osnujejo na sedežih velikih žup prvostopne in nadzorne policijske oblasti, ki se bodo imenovale »župska redarstvena oblast«.
Nov plinski rezervoar v Zagrebu. Zagrebški mestni svet razpravlja o nabavi novega plinskega rezervoarja za 30.000 kubičnih metrov plina Stroški za gradnjo so predvideni na 8,500.000 kun.
Zagreb potrebuje dnevno 30 vagonov drv. Kakor smo že poročali se zagrebška mestna občina zanima na nakup dveh premogovnikov, da bi nabavljala cenejše kurivo za svoja podjetja. Zaradi prometnih težkoč je dovoz drv zmanjšan in se zato hočejo mestna podjetja preskrbeti z izdatnejšim kurivom.
Nemška srednja šola v Zagrebu. Prihodnji teden se bo začel pouk na nemški šoli v Zagrebu.
Gradbena delavnost v Varaždinu. Vsa zunanja dela v delavskem naselju so pred zaključkom. Hiše so pod streho in so zdaj v teku notranja dela. Dogotovljena Je tudi že kanalizacija. Od ostalih večjih gradenj je treba omeniti rudarsko šolo, kjer pravkar dovršujejo zunanja dela
Nova cerkev v Zagrebu. Te dni je bila končana gradnja cerkve blaženega Marka Križevčana na Selški cesti v Zagrebu. Stroški so znašali 2,936.000 kun. Pod cerkvijo bo velika dvorana, v kateri bodo prirejali gledališke in kinopredstave. Prostora bo za 600 oseb. Otvoritev in blagoslovitev cerkve bo čez mesec dni.
Darovi za ranjene vojake. O priliki zadnjih bajramskih praznikov je hrvatsko muslimansko društvo obdarovalo vo-jake-muslimane in katolike, ki leže v zagrebških bolnišnicah. Vsak je dobil škatlo cigaret in kilogram grozdja ali jabolk. Med ranjenimi Vojaki leži tudi dobrovoljec z vzhodne fronte Vel j ko Kneževič.
Vpisovanje v zavod za italijansko kulturo v Karlovcu, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, je zaključeno. Letos vodi zavod prof. Giuseppe Domiani. V tečaj za italijanščino se je vpisalo blizu 300 Karlov čanov iz vseh slojev. Prirejena bodo različna predavanja o italijanski kulturi in umetnosti.
Visoka pedagoška šola v Zagrebu bo imela pri proučevanju naučnih reform važno vlogo. Ona bo predvsem vzgojevališče učiteljev in učiteljic meščanskih šol. Imela bo poseben pedagoški insttut, ki bo duše-slovno raziskoval sposobnosti sto in sto fci-sočev hrvatske mladine ter opravljal antropološke meritve. Visoka pedagoška šola potrebuje novo palačo, ki naj Ji bosta priključeni posebna meščanska in ljudska Šola, da se bodo lahko slušatelji praktično vežbali v modernem vzgojstvu.
Naše gledališče
DRAMA
Petek, 31.: zaprto.
Sobota, 1. novembra: Hamlet. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Nedelja, 2. novembra: Šesto nadstropje. — Izven. Znižane cene. Začetek ob 18.15. Konec ob 20.45. Ponedeljek, 3. novembra: zaprto.
Uprizoritev Shakespearjevega »H a m-1 e t a« ne predstavlja samo velikega Ja-novega uspeha, temveč uspeh celokupnega ansambla z režiserjem, inscenatorjem in komponistom scenske glasbe vred. Veliko spoštovanje do te Shakespearjeve umetnine je tako s strani gledališča kakor s strani občinstva in kritike ustvarilo iz igre izjemen dogodek, s katerim se naša Drama lahko ponaša. V glavnih vlogah: Jan, Le-var, Mira Danilova. Viaa Juvanova, Stu-pica, Cesar, M. Ukmarjeva, VI. Skrbinšek, Lipah, Plut. Nakrst in Gregorin. Režiser cr. Kreft Inscsnator ing. Franz. Komponist scenske glasbe D. žebre.
Ge.irijeva igra »šesto nadstropje« je delo, ki je imelo v lanski sezoni poleg Shakespearjeve tragedije »Romea in Julije« največje število repriz. Izrez iz so-tiobnega pariškega življenja malih ljudi je podan na odrsko učinkovit in zelo za-jemljiv način, življenje stanovalcev iz šestega nadstropja in ljubezenska zgodba mladega dekleta so vsebina dejanja. Deloma rosno, zelo prisrčno, deloma komično dejanje je posrečena zmes življenjskih utrinkov, ki privlači pozornost gledalca. Režiser dr. Kreft.
OPERA Petek, 31.: Netopir. Izven Predstava za Dopolavoro. Začetek ob 18.30. Konec ob 21.15.
Sobota. 1. novembra: Faust. Izven. Začetek oh 17.30 Konec ob 21. Nedelja, 2. novembra: ob 10.30 dop.: Princeska in zmaj. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Ob 18.15 uri: La Boheme. Izven. Začetek ob 18.15, konec ob 21. — Znižane cene. Ponedeljek, 3. novembra: zaprto.
Valerija Heyba!ova bo pela v sobotni predstavi Gouncdove opere »Faust« partijo Margarete. Naslovno vlogo bo poda! Franci, Mefista — Popov, Valentina — Janko, Marto — Kogejeva, Siebla — Po-lajnarjeva, Dolničar — Branderja. »Faust« spada med tista dela muziltalne literature, ki uživajo veliko popularnost. Po prastari pripovedki koncipirani libreto tvori učinkovito osnovo za invenciozno glasbo, ki je polna lepih arij, dvospevov in zborov. Zanimivo zamišljeni balet je točka, ki prispeva k vrednosti predstave. Opozarjamo na nastop Heybalove, ki je dosegla v tej partiji velik uspeh. Dirigent D. Žebre. Režiser in inscenator C. Debevec. Zborovodja R. Simoniti. Koreosrraf ing. Golovln.
Opozarjamo na prvo mladinsko predstavo, ki se bo vršila v nedeljo ob 10.30 uri v Operi. Uprizorili bodo Golovin-Gre-gorčevo bajko »Princeska in zmaj«. Ta Izredno ljubka, pisana in slikovita zgodba o junaškem dečku, ki premaga zmaja in reši kraljično s pomočjo sedmih škratov in živali, je očarala že lansko sezono mlado in staro. Učinkovite pevske točke, med njimi koračnica škratov, lepi baleti ter troglavi zmaj, so privlačnosti, ki ostanejo otrokom nepozabne. V glavnih vlogah: Birbičeva, Golieva, Pianecki, B. in M. Sancin i. dr. Dirigent D. žebre. Režiserka Maša Slavčeva. Koreograf ing. Golovin.
mesta
n— Plemenit dar ljubljanski univerzi.
Mestni svet je na svoji zadnji seji sklenil, da se oJobri naknaden kredit v znesku 1000 L za podporo socialni akciji na univerzi v Ljubljani.
n— Maksimalne cene za kurjavo. Novomeško okrajno glavarstvo je odredilo maksimalno ceno za kurjavo najetih sob in odslej smejo vsi zasebniki, hotelirji in gostilničarji, ki oddajajo sobe v najem, računati za kurjavo dnevno za sobe I. kategorije 2.50 L. in za sobe H. kategorije 2 L. Vsa prestopki bodo najstrožje kaznovani.
n— Sprememba rodbinskega imena. 20-letni Stanislav Kramar iz Velike Loke je zaprosil za spremembo rodbinskega imena Kramar v Auersperger.
n— Plemenski sejem za bike. Na plemenski sejem za bike na Grmu pri Novem mestu je bilo privedeno lepo število pleme-njakov in so si mnogi gospodarji lahko nabavili prav lepo plemensko živino. Precejšnje število gospodarjev pa je še vedno ostalo brez plemenjakov in jih zato opozarjamo, da bo na bližnjem sejmu plemenskih bikov v Velikih Laščah dovolj plemenske živine na razpolago.
n— Nesreče pri delu. Poljske pridelke je pomagala voziti domov z njive 23 letna posestniška hči Anica Kolenčeva iz Malega vrha pri Mirni peči. Med potjo je dekle skočilo z voza in si pri padcu zlomila levo nogo v stegnu. — V Stanči gori pri Draga-
tušu se Je 54 letna posestni ca Ana Špehar jeva pri sekanju koruznice tako nesrečno vsekala v levo roko, da je dobila nevarne poškodbe. Obe ponesrečenki se zdravita v bolnišnici.
n— Golarjev literarni večer. V torek bo v Novem mestu literarni večer, na katerem se bodo recitirala dela Cvetka Golarja. Večera se bo osebno udeležil tudi sam pesnik, razen njega pa bodo sodelovali tudi Meta Pugljeva in Vaclav Držaj. Prepričani smo da se bodo Novomeščani v polnem številu uleležili literarnega večera
Iz Trebnjega
t— Plemeviit dar. Za revne občane je daroval znesek 100 lir g. Ivan Brecelnik, predsednik združenja mesarjev iz Ljubljane. Plemenitemu dobrotniku, ki se je že ponovno spomnil naših revnih, iskrena nvala.
t— Poletje sredi jeseni. Nedavno smo poročali, da je vladalo pred tem snegom na Dolenjskem pravo poletje 3redi jeseni. Naše poročilo še izpopolnjujemo: poletje sredi jeseni nam je prineslo tudi poletnih sadov. Pred dnevi so namreč otroci v Lip-niku pri Trebnjem nabirali popolnoma do zorele rdeče jagode!
t— čebelarjem! člani čebelarskega društva se pozivajo, da se takoj prijavijo radi dodelitve sladkorja za krmo čebel. Vsak bo prejel 2 do 3 kg sladkorja na panj po ceni 5 lir za kilogram.
Iz Trsta
Rojstva, smrti in poroke. Dne 28. oktobra je bilo v Trstu 6 rojenih, 11 mrtvih in so se vzeli trije pari.
Nove ljudske hiše. V mestnem okraju San Saba je bila na obletnico pohoda na Rim izročena svojemu namenu skupina novih stanovanjskih hiš. Dela na novih poslopjih so se začela lani februarja. Doslej je bilo dograjenih šest stavb. Naslednje štiri, ki bodo kmalu dograjene, bodo mogle sprejeti pod streho 128 družin s skupaj 349 člani. Vseh stanovanj bo 95. Otvoritev novih hiš je bila združena s primerno slovesnostjo, h kateri je prišel tudi mestni župan.
Zanimiva razstava. V salonu Jerko je prvič razstavila svoja oljnata dela tržaška slikarka Rina PleL Njena dela vzbujajo splošno pozornost obiskovalcev.
Iz Tržiča. Občinski Dopolavoro je v smislu gesla, da ne sme nobena ped zemlje ostati neobdelana, najel večje število še neobdelanih parcel, kjer bodo dopola-voristi pokazali svoje poljedelske sposobnosti. Dopolavoro bo v prvi polovici novembra pričel tudi tečaj nemščine za člane in članice organizacije, ki imajo legitimacijo OND iz leta XX. — Poveljnik čet v Severni Afriki je poslal občini dve denarni nagradi po 200 lir za družini Niko-letič in Mininel, katerih sinovi se borijo v Afriki in so se izkazali v bojih.
Iz Goriške pokrajine
Proslava praznika Pohoda na Rim. Tudi v Gorici je bala na zelo slovesen način praz-novana obletnica Pohoda na Rim. Na podoben način so zgodovinski dan praznovali v Krminu, Ajdovščini, Vipavi, Gradiški, Idriji Tolminu in še povsod drugod.
Za otroke vpoklicanih. Tajnik fašija v Fari bo delil v tekočem šolskem letu vsem otrokom vpoklicanih brezplačne šolske potrebščine.
Radio Ljubljana
Petek, 31. oktobra 1941-XX
7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Lahka glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročilo v italijanščini. 12.15: Koncert pianista Germana Arlandia. 12.40: Serenada in valček pod vodstvom mojstra Petra-ria. 13.: Napoved časa — poročila v italijanščini. 14.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Alfreda Simonetta. 14.: Poročilo v italijanščini. 14.15: Orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizze. 14.15: Poročila v slovenščini. 17.15: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca. 19.: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Le-ben. 19.30: Poročila v italijanščini. 19.45: Pestra glasba. 20.: Napoved časa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.40: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Arlandia. 21.20: Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca ob sodelovanju sopranistke Valerije Heybalove in tenorista Ivana Francla. 22.10: Vesti v slovenščini. 22.15: Koncert violinistke Francke Rojec-Ornik, pri klavirju Marta Osterc-Valjalo. 22.45: Poročila v italijanščini.
Mali oglasi
SluzbodobijU Kolesa
Parketirano sobo
s souporabo kuhinje oddam ( prvim novembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18250-23
Beseda L —.60, taksa —.60. za daianie naslova ali za Iifro L 2.—.
Perfektno kuharico
iščem. Ponudbe na ogl. —&---—r--------—
odd. Jutra pod »Fina ku- mehanik, Tyrševa	71.
harica«.	18230-1 |	18243-11
oeseda L —.00, taksa — ,ou, za daianie naslova ali u Iifro l 2.—.
Tricikel do 500 kg
ugodno naprodai. Ambrož,
Sobe išče
bt>cj< I - 00. taksa — -C«. M daianie naslova ali »s iifro l 2.—
Učiteljico
s perfektnim znanjem nemškega jezika, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domača učiteljica«.
18231-1
Gospodična
katera hitro in dobro re->asira, dobi mesto takoj. Jaslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18235-1
Brivskega
pomočnika
in vajenca sprejmem. Je-zeršek, brivnica, Zaloška cesta 33.	18234-1
Hotelskega slugo
zmožnega kavciie, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfekten«.
18228-1
Sprejmemo takoj
šteparico ali kroj. pomočnico. Salon Vida, Celovška cesta 30a.	18202-1
Pohištvo
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za Iifro L 2.—.
Pohištvo
za kompletno dvosobno stanovanje naprodaj in tudi še razni drugi predmeti. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	18218-12
Spalnico
iperano. orehova korenina, pleskano, prodam kompletno za 4600.— lir. Tudi posamezne komade. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18223-12
Pohištvo
treh sob prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18252-12
Opremljeno sobico
do 100 lir. išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Kjer koli«.
18208-23a
Pisalni stroj
»Underwood«-portabl, popolnoma nov, in krasno kožo severnega medveda, prodam. Poizvedeti za naslov po tel. 40.13.
18201-29
Izgubljeno
hestu. • Oli. Uh>, ■ (<» za daiame naslova ali »® iifro I 2 —
Izgubila sem
od Šiške do gl. kolodvora damsko zlato uro. Pošten najditelj nai |0 odda proti nagradi na ogl. odd. Jutra.	18236-28
Lepo sobo
z dvema posteliama, iščem Za takoi. Plačnik točen in stalen. Hitre ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nui no«.	18206-23a
Dva gospoda
visokošolca. iičeta sobo v bližini mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dva solidna«.	18200-23a
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v ali blizu središča mesta, iščem za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dama«.
18211-23a
Zaslužek
Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za Iifro L 2.—.
Študent
dobi stalen dohodek kot stalen model v slikarskem ateljeju.	18197-3
Oblačila
beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za Iifro L 2.—.
Nov krznen plašč
za srednjo postavo prodam. Vprašati: Tyrševa 60-111., levo.	18242-13
Pouk
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za iifro L 2.—.
Klavirsko
harmoniko
poučuje posamič in v skupinah po hitri in uspešni metodi profesor glasbe. — Učnina zmerna. Zrinjskega cesta 7-11.	18169-4
Poučujem
hitro in po zmerni ceni slovenščino in italijanščino. Takojšnja konverzacija. — Cenjene dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pouk in konverzacija«.	18239-4
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za Iifro L 2.—.
Razne omare,
žimnice, Meyerjev Leksikon. 2 železni kaseti, svetilke in razni' drugi predmeti naprodaj. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 18219-6
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60. dajanje naslova ali aa Iifro I 2.—.
Kupim
vagončka in tračnic* ca žagi. Ponudb« na ogL odd. Jutra pod »Vagoo-čka«.	" 1821J-7
Chianti steklenice
dobro ohranjene, kupim vsako množino. Cesar, Ljubljana VU, Gasilska 5.
18112-7
Perzijske preproge
pristne, vsake velikoati, kupim. Navesti vrsto, mero in ceno na ogl. odd. Jutra pod »Orijeot«.
18238-7
Konjsko seno
»rvovrstno, in slamo, topi, tudi zamenja: železnina. Ljub
18209-7
KUpi, IUU1 MUICU|B ■ Šolnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta,
Prehrana
Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanje naslova ali za Iifro L 2.—.
Specialne
čaje in groge
iz najfinejših prirodnih sokov, zelo okusne in polne vitaminov, priporoča aut. bife »RIO«. Šelenburgova.
18226-14
Stanovanje
odda
Beseda L -.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 2.—.
Dvosob. stanovanje
komfortno, s kuhinjo, vse opremljeno, oddam boljii stranki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Moderno«.
18253-21
Beseda L -.60. taksa -.60. za dajanje naslova ali ta Iifro L 2.—.
Enosob. stanovanje
s kabinetom ter plinsko napeljavo, najraje v centru ali severnem delu mesta, iičem za I. nov., lahko tudi kasneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna stranka«. 17864-21a
Sobo odda
Beseda L -.60. tak»a —.60. za daianie naslova ali ca iifro L 2.—.
Opremljeno sobo
z vso oskrbo oddam fo-spqdu. Idrijska 11.
18221-23
Opremljeno sobo
v centra oddam samo boljii osebi. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
18240-2»
Lepo sobo
komfortno, s souporabo kopalnice, oddam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. — Ogled od 11. do 13. ure.
18229-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, v novi hili, oddam dvema bolj-šima osebama takoj ali za 1. november. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18205-23
čedno sobico
oddam solidni osebi. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.	18204-23
Garsonjere
s predsobo in kopalnico, oddamo tekom novembra. Poizve se: arh. Mesar. Tyr-ieva 15-1.	18217-23
beseda 1 —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za Iifro L 2.—.
Jabolka
za vkuhavanie, sušenje in marmelado po Lir 1.50 dalje, zimska jabolka po Lir 3.— dalje dobite v skla-diiču »Balkan«, Tyrševa 33 pri Lavrič & Strumbelj.
18244-34
Stroji
rteseda L —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za iifro L 2.—.
Šivalni stroj
novejše tipe, v popolnoma dobrem stanju, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejša«.
18227-29
Damsko galošo
sem izgubila od Pogačarie-vesa trga do Skrabčeve ulice. Naiditelj naj io odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	18220-28
_
švignite dospele ponudbe
Biezplačno, Cimprei, 200 din. Dobro ohramer.o. Družica Liubljana, Dober radio, Dobra kuharica. Dober plačnik. Gospodinja, Krzno, Kompenzacija, Kjer koli, Komerciialist, Mirna in točna. Mehanik, Mirna in točna stranka. Malo rab-lien, Mlad Ljubljančan —
temperament. Novo. Noro-poročenca. Prvi november 7, Pisarne, Pianino takoj, Poštenost. Poštena 2727, Pomoč brez sredstev. Ravnatelj, Resnost, Slovenec. Skrbna gospodinia. Strokov-mak. Skrbna, Srečo te iščem in mir, Snažnost, Strojni tehnik, Trgovska hiša, Takoj 177, Točna plačnica, Takoj 222, Tine 38, Uživati srečo v dvoje. Vesten 35, V dvoje ie lepše. V dobrem stanju, Zmožna. Zbiralec.
INSERIRAJ
' JUTRU"!
Importante Societa con Sede in Milano
cerca per subite
stenodattilcgraSa
veloce, perfetta lingua tedesca, ariana. Offerte con curriculum
vitae, referenze, pretese, indicazione cittadinanza a CASETTA No 291 M Unione Pubblicita Italiana, MILANO.
Velika družba s sedežem v Milanu
išče takoj
stenostrojepisko,
naglo, ki popolnoma obvlada nemščino in je arijskega porekla. Ponudbe z življenjepisom, priporočili, zahtevami in navedbo
državljanstva nasloviti na: CASSETTA n. 291 M Unione PubblicitA Italiana, MILANO
tei J«.-',
t
Pisalni stroj
dobro ohranjen, kupim. — Plačam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. i 18233-29 I I
Za vedno nas je zapustila naša ljubljena zlata mamica, stara mamica in tašča, gospa
Josipina Modic roj. Premrov
K večnemu počitku smo jo spremili 28. oktobra t. 1. v Medvodah.
Ljubljana, Medvode, dne 30. oktobra 1941.
Žalujoči: FRAN JO, PAVLA, ITD A, NEVENKA, RUDI, KAREL. IVAN
Umrla nam je, previdena s tolažili sv. vere, naša ljubljena, dobra mama, stara mama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
Marija Killer
roi. Dolžan
vdova po trgovcu
Pogreb drage pokojnice bo v petek 31. oktobra t. L ob % 5. uri popoldne z Zal — kapele sv. Nikolaja — k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek 4. novembra t. 1. ob 9. url dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
Ljubljana, Bled, Zagreb, Beograd, dne 30. oktobra 1941.
Sobo
po polnočna separirano, zelo prijetno, sončno, čisto, oddam s 1. novembrom solidni osebi. Ogled do 3. ure: Skrabčeva 12-1.
18199-23
Dve prazni sobi
komfortni, tudi z vso oskrbo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18249-23
Impresa comunale pompe runebn Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana
J. Marquand
47
HVALA LEPA,
GOSPOD MOTO!
»Recite ji tedaj, da gospod Pu kmalu prinese slikanice,« je nadaljeval. »Prav ta gospod Pu jo pove-de odtod na varen in udoben kraj. Najbrže se bo lahko že jutri dopoldne vrnila v svoj hotel. Gospod Pu bo dvignil kupnino za slikanice. Ni razloga, da bi morala ,mlada devica' ostati pri nas. Povejte ji, da ji nikakor ne želim storiti žalega. To zadostuje. Odvedite jo v stran in ji raztolmačite vse to.«
Stopil sem k Nori Joyceovi ter ji segel pod pazduho. Moje spoštovanje do nje se je večalo od trenutka do trenutka, ker je znala tako čudovito brzdati svoj nemir. Do tistega hipa je opazovala generala Vuja, kakor bi bil igralec v cirkusu. Posebno pazljivo je spremljala gibe njegove roke, ko se je poigraval s samokresom.
»Stopite malce z menoj,« sem ji rekel, trudeč se, da bi govoril kar moči neprisiljeno. »Vse gre tako, kakor sem naprej videl. Stvari se za vas dobro obračajo. Nihče vam ne misli storiti žalega. Gospod Pu mora vsak čas prinesti slikanice in potem vas odvede. Jutri dopoldne se boste lahko živi in zdravi vrnili v hotel. Zdaj ste zunaj te kolobocije in zelo me veseli, da je tako.«
Nora me je pogledala. Človek bi bil dejal, da že nekaj noči ni spala
»In kaj bo z vami?« me je vprašala.
Poskusil sem se nasmehniti, toda uspeh je bil
pičel.
»To ni posebno važno,« sem rekel. »Gospod Pu me odvede s seboj v hribe. Izprememba zraka mi ne bo škodila. Nič ne skrbite, nekako se že izmotam.«
»S tem hočete reči, da bodo izpustili mene, vas pa ne?«
»V danih okoliščinah je gospodu Vuju mnogo do tega, da me obdrži pri sebi,« sem pojasnil. »Vendar ni razloga za vznemirjanje.«
Tako govoreč sem držal roko na njenem komolcu. Zdajci sem pa začutil, kako je položila svoje prste med moje.
»Tom, dobro mi poglejte v oči. Recite gospodu Vuju, da ne bo videl niti beliča, ako naju ne pusti skupaj. Tudi jaz poj dem v hribe... Ne zapustim vas. Sklenila sem, da ne.«
Ta mah sem se prvič zavedel, da me drži silna živčna napetost. Železna hladnokrvnost, s katero sem se ponašal, me je zapuščala. Čutil sem, da mi sili vročica v glavo in da mi je glas težak kot testo.
»Ne delajte neumnosti,« sem vzrojil. »Izhod se vam ponuja, Boga zahvalite. Vsekako se vas Vu brani vzeti s seboj.«
»Oh, Tom, ostanite blizu mene,« je šepnilo dekle. »Počakajte še, preden mu raztolmačite moj odgovor.«
Medtem sva se bila oddaljila od mize. Baš toliko v stran sva bila, da sva se lahko čutila sama. V kotu, kamor sva se bila umaknila, je bila svetloba nekoliko mehkejša. Minuto ali kaj sva opazovala
ostale, ki so se njih postave črtale na belem ozadju svetlobnega kroga; opazovala sva jih kakor gledalci v zatemnjeni dvorani opazujejo igro. Stražarja s puškama sta negibno stala pred zaprtimi vrati; Vu Lo Feng in gospod Takahara sta sedela drug zraven drugega za mizo. Vu Lo Feng je s čopičem pisal ukaze. Gospod Moto in knez Tung sta s potrtima obrazoma stala nekoliko ob strani.
»Bi bili tako prijazni in bi nam dali še prinesti čaja?« in mahoma vprašal knez Tung.
Vu Lo Feng je razmišljeno vzdignil glavo, nato pa kriknil stražarjema:
»Prinesita čaja in žganja.«
Videl sem, kako je gospod Moto pristopil h gospodu Takahari. Moje znanje japonščine je bilo majhno, vendar sem ujel smisel njegovih besed.
»Bi bili tako ljubeznivi pa bi mi ponudili cigareto?«
In gospod Takahara je odgovoril:
»Z največjim veseljem.«	e
Vse to je bilo značilno jutrovsko. Vsi smo se vedli kar moči mirno in pazili na svoj ugled; za naše zapadnjaške pojme je bil prizor kar izzivalen. Eden izmed stražarjev je prinesel poln čajnik in steklenko vročega žganja. General Vu ga je popil dve skodelici.
»Pošljite mi ordonance,« je velel.
Trije možje so vstopili in vsakemu je dal list papirja. V naslednjem trenutku se je vnela med Vujem in gopodom Takaharo prereka. Gopod Takahara je gledal na uro.
»Pravim vam, da je vse nared,« je rekel Vu Lo Feng.
Nora me je zgrabila za roko.
»Tom, zakaj stojite tu kakor prikazen? Zakaj nič ne rečete? Ali res ni moči nič storiti?«
»Ne, prav nič ni moči storiti,« sem odvrnil. »To je očitno. Če se za hipec zdramite iz premišljevanja, boste videli, da prisostvujete znamenitemu prizoru. Tu vidite kitajskega razbojnika, ki sedi za mizo in razpošilja povelja, s katerimi hoče izzvati nerede. Ob njegovi strani vidite japonskega hujskača; in tamle imate drugega japonskega hujskača, ki bi se rad ognil incidenta... vsaj za zdaj. V nekem oziru ste priča zgodovinskega dogodka. To je čuden svet, kaj ne? Svet morečih prikazni! Ko boste spet v domovini, se boste imeli česa spominjati. Oba, gospod Takahara in gospod Moto, delata za Japonsko; prvi skuša prisiliti vlado k takojšnjemu dejanju, drugi bi rajši pustil stvarem počasnejši tek. Potem imamo še Vu Lo Fenga, ki misli samo nase, in kneza Tunga, ki pije svoj čaj. Evo še nekaj ordonancev. Zunaj je slišati velik direndaj.« Pogledal sem na uro. Iz neznanega vzroka mi niso bili vzeli ne ure ne denarja. Bilo je tri četrt na eno. »Da, prizor je res nenavaden,« sem ponovil. Bese-doval sem kar naprej, nadejaje se, da jo s tem raztresam. »Mislim, da se bo vsak čas nekaj zgodilo. Ti ljudje imajo svojo stvar za resno, o tem ni moči dvomiti Glejte ... še in še pošilja ukaze ... in evo še več ljudi, ki prihajajo ponje.«
JMSERIRAJTE V »JUTRU«
.i...... i-	i. ________--1-------- -------------- SB^^aS—MSj_il^bb^a—mbi^g^gi i i —asg^g^g-——ji--——"■■ " ■ ■ . ... ...	i^———
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tdskarnarja Fran Jeran. — Za Inaeratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani