Poljanski študentje protestirajo in opozarjajo
Tavčarjev dvorec ljubljanski nadškofiji?
Visoko pri Poljanah, 10. junija - Klub študentov Poljanske doline je v petek javno izrazil svoje nestrinjanje ' počasnim reševanjem oživitve Tavčarjevega dvorca na Visokem in opozorili na morebitno sporno Nočitev glede oddaje objekta Ljubljanski nadškofiji in njegovi uporabi v religiozne namene.
odJoč
Deset kilometrov od Škofje Loke oddaljeni dvorec je llpiČen primer podeželske arhitekture in kot tak zaščiten z zakonom o naravni in kulturni dediščini. Prvič se
j °menja v 13. stoletju, konec Prejšnjega pa je prešel v last
! Ivana Tavčarja. Sedaj je last-Jik objekta občina Skofja ^°ka, le delno obnovljeni dvorec pa je zaprt in prepuščen zobu časa. Glede na to, da o funkcionalnem programu kompleksa Visoko odloča pljučno izvršni svet skupš-c>ne občine Škofja Loka, Vldijo poljanski študentje v v °bčini tudi edini zaviralni Moment pri reševanju kompleksa. Kot je povedala štu-
dentka Elizabeta Štravs, je predsednik izvršnega sveta Vincencij Demšar zatrdil, da si občina ves čas prizadeva najti novega lastnika dvorcu Visoko, vendar pa ga želi prepustiti le dobremu gospodarju, ki bi izpolnjeval ustrezne pogoje občine. "Izkazalo se je, da je bil nakup celotnega kompleksa za posameznike prevelik zalogaj, kajti občina ni hotela spuščati cene prenizko. Po informacijah gospoda Demšarja pa se trenutno dokaj resno pogajajo z nadškofijskim ordinariatom v Ljubljani, ki naj bi dvorec Visoko vzel v najem in ga uporabljal v duhovno izobraževalne in
rekreacijsko športne namene. Kompleks bi bil v primeru sprejetja tega predloga dokaj zaprtega značaja in možni turistični obiski bi bili stvar kasnejšega dogovora." Klub študentov Poljanske doline poudarja lego kompleksa, ki ima idelane pogoje za turistični razvoj. Kot izletniška ali rekreacijska točka, muzej, gostišče ali galerija. "Ponovno propadanje objekta zagotovo ni posledica nezainteresiranosti potencialnih kupcev oziroma najemnikov, temveč nesposobnosti, brezvoljnosti, nein-ventivnosti občinskih struktur kot trenutno edinega lastnika dvorca."
Sicer pa so študentje na novinarski konferenci, ki so jo v zvezi s to problematiko sklicali pred zaprtimi vrati Tavčarjevega dvorca, spregovorili tudi o Rudniku urana Žirovski vrh. Protestirajo prot počasnemu reševanju celotne problematike, saniranju ekoloških ran, kot je odlagališče v Borštu in drugih, proti morebitnemu dovozu radioaktivnih, kemičnih ali drugih zdravju škodljivih odpadkov v opuščene rove rudnika ter proti zavajanju javnosti glede minimalne ekološke nevarnosti, ki jo povzroča rudnik. Poudarjajo, da je nesanirani rudnik urana že sam po sebi velika ekološka nevarnost. • M.A.
Državna razstava krav črnobele pasme
teta - dobra in lepa - Malo je krav, ki bi bile dobre in Se lepe. Za štiriletno Jeto iz hleva Franca Brinovca iz Podbrezij to vsekakor velja, strokovna žirija jo je na razstavi v Komendi izbrala za najboljšo med mlajšimi Kravami, občinstvo pa še za miss razstave. Zvonec ji je obesil okrog vratu sam Minister za kmetijstvo in gozdarstvo prof. dr. Jože Ostercl (Več o razstavi na iS> strani) • CZ.
Na tradicionalni meddržavni gasilski vaji so gasilci Jezerskega, Železne Kaple in Re-berce prikazali gašenje na višini tisoč metrov.
Več na 4. strani. • A. Ž.
VValb
urgi je prekipelo
Jezni krajani so zaprli regionalno cesto
odsek regionalne ceste bomo odprli, ko se bodo zaceia ae.
Smlednik, 13. junija -paradi manj kot 200 me-trov dolgega, nedokončane-|a odseka regionalne ceste ^nlednik - Valburga, kjer so Jelavci Cestnega podjetja Ljubljana lani pred koncem
del
j*
•eta prenehali urejati cesto s Pločnikom, so nezadovoljni krajani ob cesti ob prizade-*anju krajevne skupnosti Smlednik, da se ta odsek čimprej uredi, v petek popoldne zaprli cesto. Odločeni so, da bodo gramoz odstranili, ko bodo cestarji nadaljevali z delom. Župan Jbčine Ljubljana-Šiška ^ane Žagar pa je primer 'komentiral", da gre za generalko, ki jo bodo čez ^esec dni "ponovili" tudi Jagistralni cesti v Medvodah. Več na 4. strani. • A. Z.
Gorenjska y Banka
Ban/ca d posluhom
Ljubljana, 10. junija • Obrtna zbornica Slovenije je ob svoji 25-letnici s sodelovanjem Evropskega združenja obrti malih in srednjih podjetij iz Bruslja pripravila mednarodno konferenco "Slovenska obrt na poti v Evropo". Poleg gostov iz tujine so je udeležili tudi ugledni slovenski politiki, uvodoma je spregovoril predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek, ki na sliki pozdravlja predsednika evropskega združenja Giorgia Reta, ob njem predsednik slovenske obrtne zbornice Miha Grah. (Več na 7. strani) Foto. G. Šinik
Igor Torkar, zlatoust in revizor
H koncu gre gledališka sezona, v koterije Torkarjeva satirična kornetima Revizor 93 na odru kranjskega Prešernovega gledališča doživela 35 razprodanih predstav. "Tudi v naši večstrankarski demokraciji premnogi zaslužijo, da uvajam proti njim revizijo po metodi Nikolaja Vasfljeviča Gogolja, * pravi avtor. Pa naj gre za vsakovrstne posameznike ali pa za sbvenski parlament, ki ga vse bolj spominja na onveUovsko živalsko farmo...
Vse, ki jih tovrstna revizija zanima, vabimo na
GLASOVO PREJO,
ki bo v petek, 17. junija 1994, ob 20. uri, v Vili Bella na Sr. Beli pri Preddvoru.
Niti zlatoustovih misli bo povezoval Miha Naglic.
ZASTAVLJALNICA
KoročKm <*. 41 ttrmnhjmls 21J £990 . §>riemkuJ*mo ymm vmmh dmn 4tu9-m~.1T
VILA BEli-A
TEL« 45-398
.t
mAČUNALNlSrO KLUB
486/40 že od 143.450,00 SIT ali 8321,00 SIT mesečno!
T«l./F«x: 0*4/ 21 10 40l
HRANILNO KREDITNA SLUŽBA
ZA GORENJSKO KRANJ
Bleivveisova c. 2 64000 KRANJ
Obrestne mere za hranilne vloge in depozite v juniju 1994
Mesečna revalorizacija znaša 1,0% oz. na letnem nivoju 12,87 %
mesečno letno SREDSTVA NA VPOGLED 60 %R    0,60% 7,55%
VEZAVE DO 50.000,00 SIT
nad 31 dni                   R + 7% 1,56% 20,77%
nad 91 dni                   R + 8% 1,64% 21,90%
nad 180 dni                   R + 9% 1,72% 23,03%
nad 1 leto                     R + 10 % 1,79 % 24,16 %
VEZAVE NAD 50.000,00 SIT DO 100.000.00 SIT
nad 31 dni nad 91 dni nad 180 dni nad 1 leto
R + 8% R + 9% R + 10% R + 11 %
VEZAVE NAD 100.000,00 SIT
nad 31 dni nad 91 dni nad 180 dni nad 1 leto
R + 9 f/c R + 10% R + 11 % R + 12%
1,64% 1,72% 1,79% 1,87%
1,72% 1,79% 1,87% 1,94%
21,90% 23,03 % 24,16% 25,29 %
23,03 % 24,16% 25,29 % 26,41 %
DEPOZITI Z DEVIZNO KLAVZULO
nad 1 mesec D + 8 %
nad 3 mesece D + 9 %
nad 6 mesecev D + 10 %
Obiščite nas:
v Kranju v Lescah na Bledu v Kranjski Gori
■ Bleivveisova 2
- Rožna dolina 50 ■■ Prešernova 11
- Koroška 14a
tel. 217-485,211-939 tel. 715-253, 715-663 tel. 77-425 tel. 881-345
STRANKARSKE NOVICE   STRANKARSKE NOVICE
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE OBČINSKI ODBOR ŠKOFJA LOKA
vabi na
ZBOR ČLANIC IN ČLANOV,
ki bo v četrtek, 16. 6.1994, ob 19. uri, v sejni dvorani skupščine občine škofja Loka
Gostje:
dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta dr. Slavko Gaber, minister za šolstvo in šport mag. Viktor Žakelj, podpredsednik LDS Zoran Thaler, poslanec v državnem zboru
članice in člani, simpatizerke in simpatizerji vabljeni!
LDS
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
PRIJAVNICA ZA 9. SPOMINSKI POHOD NA TRIGLAV 15. IN 16. JULIJA 1994
Priimek in ime, datum rojstva:.....................................................
Naslov-štev. telefona:.....................................................................
Član krajevne organizacije ZB:....................................................
Cilj pohoda. KREDARICA ali VODNIKOVA KOČA (ustrezno podčrtaj)
Prenočitev: Rudno polje, Velo polje, Kredarica
(ustrezno podčrtaj) Udeležba na dosedanjih pohodih - število Za udeležbo na pohodu se šteje tudi vzpon do Vodnikove koče.
Datum:................................. Podpis:..........................................
Pošljite na: ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOV občine Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1, 61117 Ljubljana - najkasneje do 1. julija 1994.
Konferenca Zelenih in predčasni kongres Narodnih demokratov Slovenije ^
Narodni demokrati ponovno samostojna stranka ?
V pohoto sn v Kamniku zborovali Zeleni Sloveniie. ki so no razsodbi sodišča in narlamentafl11 4.
V soboto so v Kamniku zborovali Zeleni Slovenije, ki so po razsodbi sodišča in parlamentark odločitvi o denarju razmišljali o novih perspektivah, v Ljubljani pa so se Narodni demokrati ki so bili dobro leto krilo SKD, odločili ponovno za samostojnost.
Ljubljana, Kamnik, 14. junija - Na redni skupščini Zelenih Slovenije ob peti obletnici ustanovitve stranke se jim odpirajo nove perspektive. Dopolnili so program in volili vodstvo ter napovedali bolj radikalen boj za varovanje okolja. Na predčasnem kongresu Narodnih demokratov pa je bilo osrednje vprašanje ali ostati kot krilo v SKD, pri čemer večina delegatov m soglašala z dosedanjim vodstvom in se odločila za ponovno samostojnost. Izvolili so tudi novo vodstvo.
Kar dve sobotni strankarski srečanji utegneta postati prelomni za svoji stranki: Zeleni Slovenije so se končno rešili hude krize, v katero jih je pahnil razkol, ko so jih zapustili nekateri vodilni člani in vsi na listi te stranke izvoljeni poslanci ter ustanovili Zelene Slovenije -Ekološko-socialno stranko, med Narodnimi demokrati pa je nezadovoljstvo s politiko SKD in svojega vodstva povzročilo odločitev o izstopu iz SKD in izvolitvijo novega vodstva.
Izstop vodilne skupine tedanjih Zelenih Slovenije in njihovih poslancev ter ustanovitev ZS-ESS je povzročil pri ZS hudo krizo, ki jo Je stranka komaj preživela: ZS - ESS so si namreč prilastili vso materialno osnovo stranke (prostore, opremo in ves denar), položaj parlamentarne stranke brez po-
slancev pa je tudi do nedavnega pomenil, da so ostali brez vseh proračunskih sredstev. Položaj se je nedavno temeljito spremenil: sodišče je ZS - ESS (medtem so se ustanovitelji te stranke že združili v LDS) obsodil na vrnitev vse lastnine ZS, parlamentarna komisija pa je pripravila obvezno tolmačenje zakona o politične zdru-ževanju, po katerem proračunski denar za delovanje strank pripada tistim strankam, na katerih listah so bili poslanci izvoljeni ne glede na to, če so se kasneje odločili za prestope drugam. Ta materialna in finančna ureditev položaja bo ZS omogočala aktivnejšo politiko in izpolnjevanje svojega programa. Kot je poudaril stari in novi predsednik stranke Vane Gošnik, ni mogoče zanikati, da se je odnos do okolja v Sloveniji le spremenil, grozijo
pa okolju še vedno nekatera nevarna ravnanja, med katerimi so gospodarski psevdoliberali-zem, nespoštovanje zakonov, prodor tujega kapitala, kot primer nespoštovanja zelenega značaja Slovenije pa je načrtovana izgradnja avtocest. Zelenim se ponuja možnost, da urede svoje poslovanje, dokaj široko mrežo na terenu, pri izpolnjevanju svojega programa pa bodo postali bolj radikalni. Zavračajo politično razvrščanje (najpogosteje na politično desnico) in v ospredje postavljajo "programsko zeleno sredino", dejstvo pa je, da bodo tudi v tem pogledu morali izbrati s kom in na kakšen način bodo sodelovali. Predčasni kongres Narodnih demokratov, krila SKD (krilo SKD so postali po polomu na zadnjih parlamentarnih volitvah) pa je potekal v izraziti razdvojenosti delegatov, ki so imeli na poročilo predsednika krila dr. Andreja Umeka kar precej pripomb. Večina se ni strinjala z ugotovitvijo, da je bila vključitev v SKD edina možnost preživetja, pač pa nasprotno menila, da je ta vključitev pomenila prenehanje delovanja
številnih občinskih odborov. & bolj kot to, pa so bile glasi« kritike politike SKD, ki da so} vstopom v vladno koalicij0 prispevali in sodelovali P" r?' stavraciji neokomunizma, ki 0 ne uresničujejo svojega v°k'n ' ga programa, hkrati pa,fl znotraj stranke vodilni izvaja), politiko diktature. Pogost očitek je tudi bil, da so obrnil hrbet Janezu Janši. V kar pyg vročih razpravah sta se obli* vali dve struji: skupina okrog dosedanjega vodstva z dr. A™* drejem Umekom in nekdanji"1 predsednikom dr. Rajkom rti' natom na čelu, ki so predlaga"' da NDS z izstopom iz Sn^ počakajo vsaj do izredneg kongresa SKD letos jeseni, ff skupina, kjer je bil najglasnej
V Pri
Krj »ni pro
Pos lep Uin legj
P
teg <% den razj varr Več
Marjan Vidmar (sicer znan zelo "žilavi" predsednik iz^j nega sveta mesta Ljubljana), gj je zahtevala takojšnji izstop- . vzdušju popolnega razcepa, M je atmosfera dosegla večkr 1 vrelišče, iskanje kompromis^; rešitev ni bilo uspešno, P j glasovanju pa je dobila ve\IflJ opcija Marjana Vidmarja, ki J tako postal tudi novi predse^ nik Donovno samostojnih N" i • S. Žargi
k? P0
Janez Janša pravi:
Dolanc in Kučan molčita
Proces proti četverici bo dobil svoj epilog.
Janez Janša pravi, da bo skupaj z Borštnerjem in Tasičem zahteval ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije, ki naj razišče vlogo Dolanca, Kučana, Stanovnika in drugih v procesu proti četverici leta 1988.
Pred kratkim ste točno na šesto obletnico aretacij predstavili dokumente v zvezi s procesom proti četverici. Kakšno obdobje obsegajo omenjeni dokumenti?
"Gre za dokumentacijo, ki v glavnem dosedaj ni bila dostopna. Obsega čas od priprav na aretacije, se pravi od začetka leta 1988, ter vse do konca dela prve skupščinske komisije za raziskavo procesa, ki ie zaključila delo spomladi 1990, pred prvimi svobodnimi volitvami."
Katere institucije so pripravile dokumente, ki jih omenjate, ali so to dokumenti Službe državne varnosti, Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in Sveta za varstvo ustavne ureditve, ki je deloval pri takratnem predsedstvu Slovenije itd.?
"Gre za dokumente vseh organov, ki ste jih našteli pa tudi drugih, ki so odločali ali razpravljali o zadevah, ki so bile povezane s pripravo in izvedbo procesa. Največ je originalnih dokumentov Službe državne varnosti, Sveta za varstvo ustavne ureditve pa tudi skupščine takratne Socialistične republike Slovenije. Pri ključnih dokumentih ne gre za kopije, ampak za originale, kar daje vsej stvari še posebno težo."
Doslej se o teh dokumentih ni govorilo. Kako, da so se pojavili po šestih letih, zakaj je vsa zadeva ostala toliko časa zakrita?
"Zakrita ni bila, ker je vsakdo, kdor je proces proti nam natančno analiziral, vedel,
m'
vlamljali vrata v prostore * ^ roade in opravljali tajne Pr « kave brez sodnega naloga- ^ dokumentih točno piše, k<»0j kolikokrat je bil v prosto' Mikroade." . «ji
Kaj boste sedaj storil^ boste vložili kazenske °v"-|jt proti tistim, ki so vas spr*1" zapor? . M
"Najprej bomo vztrajal'''j> se ustanovi parlamentarna iskovalna komisija.ki »* ji pokliče na zaslišanje ljuPl'j [t so naročili, vodili in izvaja ^ stvari, ker jih komisija J* # marsikaj vpraša. Ne bo do „. mogli izmotavati, ker dokuf» 0 ti točno opisujejo, kakšno v je kdo imel." • Jože Nov**^
' ;/" - A G Uredniška politika: neodvisni nestrankarski pohučno-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega srela; Ivan Bizjak / Direktor in glavni urednik1
-  - ■ ■ -        w*i/m» Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kcdnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto *ffSm
Ustanovitelj in izdajatelj- Danica Zavrl-Zlcbir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Hale Podjetje DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, W ^
.   . / Uredništvo, naročnine, oglasno trienje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefai: 222-917 / Mah' oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; "rar{L: |
Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure I Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 2(5 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne stort1*
kakšno je ozadje. Vendar pa je velika razlika, če lahko stvari tudi dokažeš z dokumenti. S tem, ko so na voljo dokumenti, se dajo stvari natančno dokazati."
Kot ste povedali na tiskovni konferenci, dokumenti omenjajo celotno takratno politično vodstvo Slovenije, od predsednika predsedstva Janeza Stanovnika do predsednika Centralnega komiteja ZKS Milana Kučana, ter predsednika takratne skupščine Milana Potrča. Kakšna je bila na osnovi dokumentov njihova vloga v procesu? Ali so sodelovali tudi v pripravah na proces?
"Vseskozi vodilna. Državna varnost nič ni počela na svojo roko, o vsem je obveščala omenjene ljudi, še posebej pa Kučana in Dolanca, ker je od njiju dobivala politične usmeritve oz. navodila za delo in to v pripravah na aretacije, med njimi in po njih."
Oglasila sta se že tedanja uslužbenca SDV Adam Purg m Mitja Močnik, ki trdita, da nista sodelovala v pripravah na proces. Kako to komentirate?
"Vse, kar je bilo rečeno o njuni vlogi temelji na dokumen-
tih. Zato lahko napišeta še dvesto demantijev, vendar nikoli ne bosta mogla zakriti svoje vloge."
Omenjali ste tudi sedanjega
Eredsednika vlade dr. Drnovška, i pav času procesa ni imel pomembnejše politične funkcije in je bil šele kasneje izvoljen za član predsedstva SFRJ iz Slovenije.
"Na tiskovni konferenci smo povedali, da v dokumentih piše, da je bil Drnovšek, potem ko je bil izvoljen, na nekem zaprtem sestanku s strani državnega in političnega vodstva informiran o celotni zadevi, najbrž tudi o stvareh, ki javnosti niso bile znane. O tem nikoli ni nič povedal."
Nedeljski dnevnik ie prejšnji teden napovedal, da bo objavil serijo člankov o procesu, ki bodo kot kaže temeljili na pričevanjih pripadnikov Službe državne varnosti. Kako to komentirate?
"Razumljivo je, da bo serija člankov izšla v tedniku z veliko naklado, ker gre za obrambni ukrep s strani tako imenovane udbomafije, ki je bila vmešana v proces. Objavili bodo dele manj kočljivih dokumentov ah celotne dokumente, ki jih ne obremenjujejo, potem pa bodo skušali s svojimi komentarji stvari drugače razložiti, kot pa to logično izhaja iz dokumentacije. Zanimivo je, da se ni oglasil nihče od pomembnejših, ki so bih konkretno imenovani z imenom in priimkom in karkoli skušal pojasniti ah zanikati."
Predvsem se nista oglasila Kučan in Dolanc~
"Da, ključna človeka v celotni zgodbi sta povsem obmolknila."
Pred procesom se je veliko
Sovorilo o "Noči dolgih nožev", [oliko je bila "Noč dolgih nožev" povezana z vašimi aretacijami in kasneje s procesom?
"Tajne preiskave na Mikr° di, manj pa na Mladini, ker >" tam imeli svoje sodelavce, niso začele zaradi Kučanovi magnetograma, ah zato, ker s z Bavčarjem obiskala Vin» Levstika v Gorici, ampak zat° ker so po pisalnih mizah iskal' članke, ki še niso bili objavi/^ Vsebino teh člankov so poW sporočali na Centralni kotfi ZKS in v Beograd. Ob iska°Jj teh člankov so potem naW' 1 tudi na dva lista nekega vol* kega dokumenta. O tem do» mentu so potem več kot o tedna razglabljali v slovenske vodstvu. Potem so ocenili, da J^ to idealna priložnost, da znebijo političnih nasprotni* in sicer tako, da bodo umaza j delo opravili drugi, se PjK Beograd. Zato so šele po dv* tednih dokument poslali JL/jj Beograd in jo vprašali, ali i dokument morda njihov. Na * no so vedeli, kakšno nadaljevanje zgodbe, da y nekdo z veseljem to zagra ■ oni pa si bodo umili roke, cel< smo samo izpolnili svojo ura, dolžnost. Če bi to držalo, pot6J bi že prvi dan poslali dokud v Beograd." yjt Verzija, ki ste jo offl«"^; trjujejo dejstva, ki smo J,
^e Uvil<
8
»
zbo
Jez ibo
Prej 'epi na gat<
S !
(S
Kr
cel
Kr*
Nn Slco
POSi Prirj 1re) «ku,
>r0! *a J Saje jt
^Ori HJ] *ah< Stra HerJ S
•Hal
pol
izvedeli že leta 1988 smo zvedeli, da je SDV opr*%
Preiskavo v prostorih Mik*0.^ 7. aprila, do aretacij pa je Pf1 ^ šele 31. maja 1988. Zakaj r čakali toliko časa? .
"Preiskav na Mikroadi j*' Jjj veliko več. Pripadniki 0ti skorajda vsak teden poD-'
KRANJ
ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT.
IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV
Črnograditelji so se pritožili
Kaj bo reklo ministrstvo
^kranjski občini ne bo mogoče legalizirati štirinajst od 267 Prijavljenih črnih gradenj
^r*nj, 14. junija - Predlog tako imenovanega sanacijskega PUP-I »amreč predvideva legalizacijo za 157 nedovoljenih posegov v
KPastor, pogojno legalizacijo (ob poprejšnji sanaciji) za 96 *«gov, medtem ko štirinajst črnih gradenj ne bo mogoče ^»■hzirati. Seveda pa je še vprašanje, kaj bo o tem reklo pJnistrstvo za okolje in prostor, ki mora kranjski predlog ,egalizacije potrditi. Odgovor bo znan še ta teden.
Po prvem osnutku sanacijska PUP bi morali lastniki graniti šestnajst črnih gra-^enJ. V Času enomesečne javne ^prave je predlaganim rešitvam oporekalo dvanajst ljudi.
pečino njihovih pripomb v pre-Q1°gu v predlogu sanacijskega
PUP-a ni bilo mogoče upoštevati. Rdeča luč ostaja za dvanajst posegov. Gre za objekte (hiše, strehe, ograje ipd.), zgrajene na zemljiščih, ki so predvidena za gradnjo infrastrukturnih naprav, ki predstavljajo izrazito vizualno motnjo v okol-
ju, katerih namembnost ni združljiva s predpisano ali pa stoje na zavarovanih območjih.
Večina črnih gradenj, ki so jih lastniki v roku prijavili oziroma
Erosih za odlog prisilne izvršbe, o v kranjski občini torej legaliziranih. Poleg depozita, ki so ga črnograditelji plačali ob prijavi, jih bo legalizacija stala se nekaj denarja. Plačati bodo morah lokacijsko in tehnično dokumentacijo, razna nadomestila in prispevke. Torej stroške, ki so jih plačali vsi, ki so gradili legalno. * H. Jelovčan
Pripravljeni dopolnjeni prostorsko ureditveni pogoji za prijavljene črne gradnje
Država še bolj blagohotna kot škofjeloška občina?
Stališča ministrstva za okolje in prostor kažejo na to, da bo amnestija črnih gradenj popolna« Tudi za tiste, kjer je občina drugačnega
Ponoven sklic zbora krajevnih skupnosti
Bo zbor jutri sklepčen?
Radovljica • Podpredsednik jtbora krajevnih skupnosti obeske skupščineJoie Kocjane
za jutri ponovno sklical sejo &ora, ki bi morala biti ze Prejšnjo sredo, a je bila nesk-,ePČna. Kot je znano, je takrat na sejo prišlo le sedem delegatov, Sest se jih je opravičilo,
sedem pa vzroka za zadržanost ni sporočilo. Vprašanje je, ali bo jutri seja sklepčna, saj je poslanec družbenopolitičnega zbora Janez Resman že pred prvim junijskim sklicem pisno pozval vse poslance iz Demosove skupine, da se seje ne udeležijo, jim zaželel lepe
počitnice pa tudi to, da bi se dela spet lotili jeseni.
Zbor združenega dela in družbenopolitični zbor sta svoje delo opravila že prejšnjo sredo, vendar njune odločitve ne veljajo, dokler jih v enakem besedilu ne sprejmejo vsi trije skupščinski zbori. • G Z.
mnenja:
Skorja Loka, 14. junija - še v tem mesecu naj bi škofjeloška občinska skupščina sprejela posebne prostorsko ureditvene pogoje za črne gradnje, s katerimi ugotavljajo, da jih je le slabo desetino potrebno odstraniti, četrtino popraviti in prilagoditi okolju, ostale pa naj bi brez pogojev legalizirali. Tudi pri tem dokumentu pa se
Eogledi škofjeloških urejevalcev prostora ne ujemajo z repub-škimi.
strokovnih osnov, ki jih je izdelal PA-Prostor iz Ljubljane je upravna organizacija za urbanistično načrtovanje pri sekretariatu za prostor in oklje občine Škofja Loka izdelala osnutek odloka, ki obravnava 176 črnih gradenj, pri čemer naj bi jih 114 legalizirah brez posebnih pogojev, v 47 primerih bodo zahtevali popravke objektov, ozelenitve in druge oblike sanacije, za 15 objektov pa menijo, da jih je potrebno odstraniti. Med njimi gre za eno stanovanjsko hišo, en prizidek stanovanja in garaže, eno počitniško hišo, hlev za konja, garažo in drvarnico, lopo za stroje, dvoje teniških igrišč, ribnik in 6 gramoznic.
Podobno kot v drugih občinah, tudi v Škofji Loki skrbijo za to, da bi bili vsi roki, ki jih zahteva zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor - bolj znan kot zakon o črnih gradnjah - izpolnjeni. Tako naj bi občinska skupščina 20. tega meseca obravnavala predlog tako imenovanih prostorsko ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora, ki po domače pomenijo prostorsko urbanistični dokument, s katerim so po natančnih navodihh preverili, ah je posamezno črno gradnjo mogoče legalizirati, pod kasnimi pogoji ter katere bo prej ali slej potrebno odstraniti. Na podlagi
Ko je predlog odloka na svoji zadnji seji obravnavala občinska vlada, ji je bilo sporočeno, da so bile te opredelitve pregledane tudi na ministrstvu za okolje in prostor, in da se v petih primerih s predlaganim ne strinjajo. So primeri, ko za neko gradnjo, ki je bila predlagana za odstranitev, menijo, da jo je mogoče legalizirati, s predlogi za legalizacijo v nekaterih drugih primerih pa se ne strinjajo. Na škofjeloškem izvršnem svetu so menili, da prostor, razmere in pogoje v občini bolje poznajo domači in pooblaščeni strokovnjaki, zato na svojih predlogih nameravajo vztrajati. Če je črna gradnja postavljena točno na mestu, kjer je že 8 let začrtana trasa ceste, ni nobene-
{;a razloga za to, da bi jo egalizirah, nato pa s težavami in drago odkupovali in rušili, so kot primer ugotavljali. Zadnjo besedo bodo seveda imeli občinski poslanci. • š. Žargi
seJe kranjske vlade
Iz sredstev za demografsko ogrožena območja
Morda še prenova ceste Pristava - Križe
Gradnja hiš praviloma le v naseljih
Kranjska občina je s PUP-oma za Škofjeloško hribovje in Dobrave v celoti pokrita z novo prostorsko dokumentacijo
r»% 13. junija - Občinski izvršni svet je v torek sprejel dva Skof-ei}lbna ProsIorska ureditvena dokumenta, in sicer za po« . ° ODinocJe in Dobrave, s katerima določa pogoje za pri e^anJc v prostor, na primer vrsto posegov in oblikovanje, ne ireri pa *e konkreIn'h rešitev za posamezne posege ali ^topŠfi" Izvi^lu svet °*,a dokumenta predlaga v sprejem občinski
J°|t°rski ureditveni pogoji pokrita z novo prostorsko
J • ^ofjeloško hribovje obse- dokumentacijo, kar je bil po
J° Škofjeloško hribovje do besedah predsednika izvršne-
SorLSave oziroma do ravnine ga sveta Petra Oreharja eden
{jrjskega PolJa, medtem ko od pomembnejših ciljev prve
^ Dobrave obsega severo- demokratično izvoljene ob-
Str      del obcine nad naselji činske oblasti. Peter Orehar
UieH   I* Mlaka in Predoslje ob tem tudi poudarja, da gre v
gQ rekama Savo in Kokro. vseh teh novih dokumentih za
•HaKCma dvema dokumento- strokovne in ne politične re-
4 °o kranjska občina v celoti šitve.
KLHDIUSR
podjetje KLADIVAR ŽIRI, d.o.o., industrijska c. 2
°bjavlja naslednje prosto delovno mesto
*. KUHAR - 1 delavec
pogoji;
'V. ali lil. stopnja izobraze ' Poklic: kuhar ali pomočnik kuharja * 2 ali 3 leta delovnih izkušenj
kandidat bo sklenil delovno razmerje za določen čas enega leta s Polnim delovnim časom. Poskusno delo traja en mesec. Delo 86 opravlja v deljenem delovnem času (4 ure dopoldan, 4 ure Popoldan).
M°žna je sklenitev delovnega razmerja za določen čas enega jSJg s krajšim delovnim časom 4 ure na dan (samo v oopoldanski oziroma samo v popoldanski izmeni).
J*J*na prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Kladivar Žiri, d.o.o., Industrijska c. 2, Ziri 64226.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku.
V kranjski občini so bili PUP za mesto Kranj ter naselja mestnega značaja Cerklje, Golnik-Goriče, Preddvor in Šenčur sprejeti 1988. leta. Podeželje je glede na krajinske tipe razdeljeno na ob-močja PUP Jezersko, Kranjsko-Sorško polje, Dobrave, Škofjeloško hribovje in Krvavec. Za Jezersko m Kranjsko-Sorško polje sta bila dokumenta sprejeta predlani oziroma lani, za Krvavec maja letos.
Zadnja v nizu prostorskih ureditvenih pogojev dopuščata gradnjo novih objektov predvsem v naseljih, zunaj naselij le kot nadomestne gradnje, bolj ohlapno pa rešujeta gradnjo objektov za pore be kmetij. Na osnutek PUP Škofjeloško hribovje je v času javne razprave pnšlo 50 pripomb, ki se nanašajo predvsem na spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča, večinoma za gradnjo stanovanjskih objektov. Podobne vrste so tudi pripombe na PUP Dobrave, teh je bUo okrog 80, in pomenijo spremembo družbenega plana kranjske občine. Zato je izvršni svet v torek sprejel tudi predlog sprememb tega dokumenta. • H. Jelovčan
Tržič, 14. junija - Tržiški izvršni svet se je na seji pred tednom dni strinjal, da občina vloži zahtevek za sofinanciranje gradnje objektov in naprav lokalne gospodarske infrastrukture iz republiških sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. Ker je na razpolago za tržiško občino le 53 milijona tolarjev, bi denar porabili za rekonstrukcijo ene lokalne ceste.
Rekonstrukcije ceste Pristava odseku od Komunalnega podjetja do bloka na Pristavški 50 -so se lotih že v letih 1991 in 1992. Čeprav je bila nadaljnja
[>renova te ceste načrtovana ani, so denar za geografsko ogrožena območja dobili le za lokalno cesto Grahovše -Slaparska vas. Ker imajo letos možnost za pridobitev
Križe na
omenjene vsote iz republike, bi jo namenih za prenovo odseka ceste Pristava - Križe od bloka do gasilskega doma. Zato je vlada dala garancijo, da bo tudi tržiška občina zagotovila svoj delež denarja za omenjeno naložbo. Le-te namreč niso zajeli v letošnji proračun, vendar so ob njegovem sprejemu podah zahtevo za uskladitev porabe proračunskih sredstev in načrtov Sklada stavbnih zemljišč pri financiranju komunalne infrastrukture. • S. Saje
KUHINJE IZ UVOZA
Pokličite
TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp. Bisnlci 81
EKONOMSKA
o
POKLIČITE 223- 111 ©
oOBiSKJMLi o VAS BOMO
Sindikat predlaga občini
Počitniške zmogljivosti naj ostanejo delavcem
Kranj, 10. junija - Kdo bo v prihodnje lastnik počitniških zmogljivosti, v katerih so v preteklosti množično letovali delavci? Podjetja, ki se lastninijo, iz svojega premoženja izločajo vsa poslovno nepotrebna sredstva, tudi počitniške luske, domovi in prikolice. Svet kranjskih sindikatov svari pred razprodajo teh zmogljivosti.
Pred časom je ta sindikat se je denimo zanimala, da bi ponudil podjetjem možnost, svoj počitniški kamp Moj mir da svoje počitniške zmoglji- na Dugem otoku čimprej pre-
vosti kot kapitalski vložek prenesejo na podjetje Sindi-com. Tako bi ubili dve muhi na en mah", znebili bi se
nesla na drugo pravno osebo, da bi ne bremenil njene bilance pred lastninjenjem. O tem in podobnih primerih se
poslovnega bremena, ostala je Svet kranjskih sindikatov pa bi možnost letovanja za zanimal pri kranjskem izvršni i ho ve delavce. Za ta pre- nem svetu, če bi bila občina dlog ni bilo zanimanja. pripravljena prevzeti to lastni-Zdaj predlagajo nekaj dru- no. Neuradno je bil odgovor gega: podjetja bi lahko to odklonilen, češ da gre za premoženje prenesla bodisi premoženje v drugi državi, na Koržetov sklad bodisi na Sindikati sicer še niso vrgli državo. Za prvi primer se puške v koruzo: poskušajo ravno ne ogrevajo, saj so pri županu, ubirajo pa tudi prepričani, da bi sklad to uradne poti. premoŽenje zelo hitro prodal
in delavci bi se lahko poslovili     V sindikatih so se tudi
od poceni letovanja. Prenos natanko pozanimali, ali so
počitniških zmogljivosti na brezplačni prenosi tovrstne
državo pa lahko pomeni tudi, lastnine sploh pravno mogoči,
da jih prevzame občina, tako Izjemoma so, če je prenos
bi vsaj ostale najbližje dose- vključen v program lastnins-
danjim "lastnikom". Ena od kega preoblikovanja podjetij
Isker, nekdanja Kibernetika, in če ima za to pridobljeno
soglasje Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Po doslej znanih stališčih agencija tega ne dovoli v primerih, ko gre za prenos na zasebna in mešana podjetja, sindikate in fizične osebe.
Organom kranjske občine so s Sveta kranjskih sindikatov naslovili javni poziv, naj omogočijo kranjskim in morebitnim drugim podjetjem neodplačan prenos obstoječih počitniških zmogljivosti na občino Kranj, v drugi fazi pa poskrbijo za tako obliko gospodarjenja s temi sredstvi, ki bo zagotovila ohranjanje njihovega prvotnega namena. Občina bo za to potrebovala soglasje prej omenjene agencije. Glede gospodarjenja s tem premoženjem pa ji sindikat predlaga več možnosti: naj za ta namen bodisi ustanovi poseben neprofitni zavod, bodisi prenese ta sredstva na že obstoječi zavod za letovanje, počitniško skupnost ah drugo primerno ustanovo, bodisi določi to dejavnost za gospodarsko javno službo.
Taktiziranje?
V pisarni krajevne skupnosti Smlednik so 9. junija z Republiške uprave za ceste dobili takšnole sporočilo: "V zvezi z vašo namero o zapori ceste R 314 na odseku Valburga -Smlednik, vam podajamo sledeče sporočilo. Zavedamo se, da je rekonstrukcija te ceste urgentna, saj imamo zanjo zagotovljena sredstva v republiškem proračunu. V pripravi imamo tudi aneks k osnovni pogodbi za dokončanje 200 metrov odseka s križiščem. Z deli bomo začeli takoj po podpisu aneksa, če bo do takrat rešen tudi problem odkupa dveh objektov v križišču."
Kar zadeva "cestarijo", predvsem regionalno, in vključevanje krajevne samouprave vanjo (ki je običajno zainteresirana predvsem za urejanje skozi naselja), smledniški primer ni prav nič nenavaden. Marsikje tovrstnih pojasnil "z vrha" sploh ne dobijo, ampak lahko samo čakajo, da se bo morda vendarle začelo nekaj dogajati tudi s cesto na njihovem območju.
Če bi v krajevnih skupnostih tako taktizirali z uresničevanjem programov, kot se na primer dogaja na cestah, ki so v pristojnosti in upravljanju republike, potem ob iztekanju mandata v sedanji krajevni samoupravi prav gotovo ne mogli ugotavljali takšnih rezultatov. Pa ne le zato, ker bi jim za številne akcije in dela zmanjkalo časa, pač pa zato, ker bi jim krajani ie prvo leto nedvoumno povedali, da ne znajo gospodariti in da pri takšnih taktiziranjih niso pripravljeni sodelovati. • A. Žalar
Svečanost v Mevkužu
Gorje, 12. junija - V vasi Mevkuž na vznožju Viselnice v krajevni skupnosti Gorje je bilo v nedeljo pozno popoldne slovesno. Škof Alojz Uran je namreč blagoslovil obnovljeno cerkev sv. Miklavža in imel potem v njej slovesno mašo skupaj z radovljiškim dekanom, domačim in drugimi župniki.
S prispevki krajanov, denarjem občine in podjetij so cerkev v zadnjih dveh, treh letih obnovili. Glavna dela je opravil Gradiš Jesenice, tesarska domačin Jože Jan, slikopleskarska pa Repin
in Kikelj. Cerkev sv. Miklavža, ki jo je po legendi sezidal radovljiški grof v zahvalo za srečno rešitev iz gozda, ima zdaj obnovljeno streho, fasado, elektriko, obzidje, osve-tlitev in urejeno odvonjavanje oziroma drenažo.
V cerkvi so dragocene poslikave, za katere umetnostna zgodovinarka Adela Železnik na podlagi do zdaj odkritih fresk domneva, da je cerkveno notranjščino v celoti poslikal srednjeveški slikar mojster Bolfgang in je zato izredno dragocen spomenik našega srednjeveškega slikarstva. Želja je, da bi bile vse dragocene poslikave tudi čimprej obnovljene. Da je bila svečanost v nedeljo Še bolj prijazna, so poskrbeli domačini, ki so poskrbeli za prigrizek, zaigrali pa so tudi gorjanski godbeniki. • A. Ž.
V Valburgi je prekipelo
HTP GORENJIKA p.o. KRANJSKA GORA, Borovška 95
objavlja
JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO
1. Bife "Poligon" v Podkorenu pod poligonom (lesno mobilni blok) s skupno tlorisno površino 48 m2
2. KIOSK - bife Konjiček na Slovenskem Javorniku s skupno površino 36,40 m2.
Razpisni pogoji:
1. Na razpisu lahko sodelujejo pravne osebe s sedežem
v R Sloveniji, oziroma fizične osebe z državljanstvom R Slovenije
2. Najnižja cena za Bife Poligon pod tč. 1 je 1.000.00 SIT, za Kiosk Bife Konjiček pod tč. 2 pa 550.000 SIT, z možnostjo plačila na obroke.
3. Prednost pri nakupu bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno. Ponudnik mora pred iztekom roka za zbiranje ponudb plačati varščino v višini 10 % najnižje cene na žiro račun številka 51530-601-13448. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim, ki ne bodo izbrani, pa bomo varščino brezobrestno vrnili v 5 dneh.
4. Bife Poligon pod tč. 1 stoji na pare. številki 633/3 k.o. Podkoren. Zemljišče ni predmet prodaje in je last Žičnice Kranjska Gora. Bife Konjiček pod točko 2 stoji na pare. št. 970 k.o. Jesenice, zemljišče ni predmet prodaje in je last Železarne Jesenice.
5. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 8 dneh od dneva, ko se bodo odpirale ponudbe.
6. Na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe mora biti kupnina plačana najkasneje v 8 dneh po podpisu pogodbe, če uspešni ponudnik ne bo podpisal pogodbe, oziroma plačal kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili in varščino obdržali.
7. Prometni davek in vse druge javne dajatve ter stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
8. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru po telefonu številka 064/881-016.
9. Prodajalec si pridržuje pravico neizbire kupca.
Pisne ponudbe v zapečatnih ovojnicah z oznako "PONUDBA ZA NAKUP BIFEJA" bomo sprejemali na naslov HTP GORENJSKA KRANJSKA GORA, Borovška 95, 64280 Kranjska Gora, v roku 15 dni od dneva objave.
Krajani zaprli regionalno cesto
Po tem, ko so v petek, 10. junija, do 14. ure čakali na ustrezen odgovor z Republiške uprave za ceste, so domačini ob 200 metrov dolgem nedokončanem odseku zaprli regionalno cesto.
Smlednik, 13. junija - V petek, 10. junija, so krajani Valburge ob manj kot 200 metrov dolgem odseku regionalne ceste Valburga -Smlednik cesto zaprli. Na začetku in na koncu neurejenega odseka so naredili zaporo z gramozom. Odstranili pa jo bodo, ko se bodo na tem odseku začela oziroma nadaljevala lani nedokončana dela.
Tokrat so krajani v Valburgi (skupaj z vodstvom krajevne skupnosti) odločeni, da bodo vztrajali do konca in se ne bodo pustili preslepiti. "Že od 1991. leta si prizadevamo, da bi ta vedno bolj prometna cesta, ki povezuje Štajersko prek Kamnika,
Vodic, Smlednika in Škofje Loke s Primorsko bila obnovljena in urejena. Že pred tremi leti je bila potrebna zapora za začetek del. Lani smo dobili zagotovilo za nadaljevanje del spet tik pred napovedano zaporo. Letos pa se zadeve na še ne 200 metrov dolgem odseku spet zavlačujejo," so v petek, po zapori povedali predsednik sveta KS Roman Gantar in krajani, ki imajo hiše ob cesti.
Da bodo odsek zaprli, so napovedali že dvakrat. Vendar so ob prizadevanju vodstva KS Smlednik napovedano odločitev odložili, ker so čakali na sprejem državnega proračuna in zagotovitev sredstev za ta odsek. "Sedanjega zavlačevanja pa ne moremo razumeti. Proračun je bil sprejet in objavljen v Uradnem listu 19. maja. Zagotovljenih je 35 mihjonov,
"Dovolj nam je prahu, nevzdrinega onesnaževanja in nemogočega prometa na neurejenem odseku ceste..." "Kje ste ekologi, zeleni... Dovolj nam je birokracije... vztrajali bomo, dokler ceste ne začnejo urejevati..." so bile Izjave domačinov Vengusta, trša-novlh, Groharja, de Reje, Avgusta, Pogačarja, Der-mote, Globocnika, Turka, Belcijana, Žvelca, Malica...
Neuradno smo tudi izvedeli, da je predsednik občinske skupščine LJubljana Šiška Stane Žagar ob napovedi zapore oziroma zapori izjavil, da je dogodek v Smledniku oziroma Valburgi le generalka, Id se bo čez mesec dni zgodil na magistralni cesti v Medvodah. Tam je prav tako nemogoč promet, ki terja nujno rešitev in ukrepanje. Ker pa se stvari ne premaknejo, nameravajo čez mesec dni podobno zapreti magistralno cesto v Medvodah.
zadnji odgovor z Republiške uprave za ceste (9/6) pa je, da bodo z deli "začeli takoj po podpisu aneksa k osnovni pogodbi, če bo do takrtat resen tudi problem odkupa dveh objektov v križišču". Takšnih birokratskih izmikanj nam je dovolj. Ne bomo več prenašali prahu, ki ga dvigajo avtomobili m nevzdržnih razmer ob lepem ah slabem vremenu. Zahtevamo, da cesto uredijo. Ne zahtevamo niti pločnika. Križišče, na katerega se sklicujejo oziroma na dva objekta pa naj rešujejo
kasneje. Sicer pa je bilo predvideno, da bodo že lani uredili cesto do križišča, križišče pa letos."
Zaporo, ki so jo naredili na dveh krajih krajani, so primerno prometno označili potem delavci Cestnega podjetja Ljubljana, vendar pa se krajani niso strinjali, da se obvoz za promet uredi po lokalnih in krajevnih cestah v Valburgi oziroma Smledniku. Zato so
policisti poskrbeli za oznake ifl prepoved promet za tovornjak^ na regionalki že v Vodicah in v Zbiljah. Ob tem, ko je predsednik KS pojasnil, da v vodstvu KS ne zagovarjajo takšnih načinov, kot so tovrstne zapore, P? je hkrati poudaril, da so krajani očitno ocenili, da drugačnega načina, da se stvari premaknejo ni. Zato nameravajo vztrajal dokler se dela na odseku ne začnejo! • A. Žalar
Regionalna cesta Britof - Hotemaže
Kakšen in čigav spomenik?
Dela na tem dobre tri kilometre dolgem odseku gredo končno počasi h kraju, vendar p* zapletom še ni konca.
zdaj, ko dela tako rekoč konča- sluhniti", da bi se dela odvijaj na. Zato smo ogorčeni, da hitreje. "Nazadnje, da srnoJ? občina ne pokaže vsaj dobre sporazumeli za asfaltiran p'°\ volje, da bi sedanje težave, ko  nik, ki pa bo zdaj ostal v nekei"
Visoko, 6. junija - Delna ureditev, predvsem pa asfaltna preplastitev stare regionalne ceste od Britofa do Hotemaž, kjer se ni nove povezave v smeri Delavski most - Tupaliče, je bila vrsto let v programu krajevne skupnosti Visoko, saj je bila cesta slaba, hkrati pa skozi Visoko tudi izredno prometno nevarna. Da se ne bi ponovila "praksa", ki se danes kaže na Primskovem in v Gorenjah, da bo cesta po izgradnji nove postala lokalka in ostala še naprej v nemogočem stanju, se je zavzemal že pokojni predsednik IS Kranj Vladimir Mohoric Prizadevanja pa so se nadaljevala tudi v sedanji občinski vladi s predsednikom Petrom Oreharjem. Tako jim je obnovo tega dobre tri kilometre dolgega odseka regionalke lani le uspelo uvrstiti v program Republiške uprave za ceste.
Zapletati pa se je začelo že na začetku, ko ji bil potreben sporazum o delni korekciji trase s številnimi lastniki zemljišč na celotnem odseku. Potem ko je investitor (RUC) s sodelovanjem izvajalca Primorje Ajdovščina in predvsem z zavzemanjem vodstva KS Visoko z večino uspel pridobiti sporazumno rešitev ob plačilu odškodnin za škode ob trasi, se je na trenutke zapletalo tudi pri pločniku skozi Visoko.
"Največje težave so se začele, ko je prišla na vrsto komunalna infrastruktura," ugotavlja predsednik sveta KS Rajko Rakovnik. "Največji zalogaj je postala obnova dotrajanega vodovoda, za kar v
občinskem proračunu in v Vodovodu lani ni bilo denarja. Tako so dela zastala (tudi zaradi razreševanj glede telefonije, elektrike oziroma javne razsvetljave) za dva meseca, potem pa je lani deževje onemogočilo dokončanje. Ves čas pa smo si v krajevni skupnosti prizadevali tudi za ureditev pločnika. Ugotavljam pa, da smo bih po odločitvi, da se cesta uredi, kar zadeva občinsko podporo (pa ne le materialno), v krajevni skupnosti večinoma prepuščeni samim sebi. Tako smo si predvsem skupaj z izvajalcem prizadevali, da bi razrešili tri, štiri spore oziroma nerešene primere, kjer z lastniki ni bilo moč doseči sporazuma. Ti se dogajajo še
"Ne razumemo, da je lastnik lahko speljal vso meteorno vodo kanalizacijo, ne dovoli pa asfaltiranja pločnika..."
gre za ureditev pločnika, ven- delu nedokončan, smo se
mor"1!
aarle skušali razrešiti. Tako pa odpovedati celo otroške^
se bo, kot kaže zgodilo, da bo igrišču na Visokem. Skr»<»^
zaradi treh (Sirca, Vrečka in pri tako pomembni repubu*
Kamna) rešitev na pločnikih investiciji bi pričakovali v*cL
ostala torzo in ne vem čigav in sodelovanjeobčinskih služb kakšen spomenik."
Nezadovoljstvo v krajevni skupnosti je, ker (tako sta na trenutke ugotavljala tudi izvajalec in investitor) ni občina tudi materialno skušala bolj "pri-
nenazadnje stroke na konva&j nih oziroma tistih delih, ki *°. pristojnosti občine, kot pa Jo imeli," je bil tako rekoč »# pred težko prikovanim do K0, canjem vseh del nezadovo'J Rajko Rakovnik. • A. Žal**
Gasilska vaja na Jezerskem
Jezersko, 13. Junija • 40 gasilcev GD Jezersko, 16 iz Železne Kaple in 10 iz Reberce je v soboto popoldne sodelovalo v meddržavni gasilski vaji na Jezerskem. Namen vaje je bil, da s tremi črpalkami prečrpajo vodo iz struge Kokre do domačije kmeta Rezmana na nadmorski višini okrog 1000 metrov. Vaja ie trajala 43 minut, vodo pa so gasilci prečrpali do kmetije v 23 minutah
Osrednja svečanost ob Praj«, ku bo v soboto, 18. junija, o°. •
Za akcijo do kmeta Rezmana so se odločili, ker je ta kmetija že dvakrat pogorela. 82-letni Joža Rogelj je v soboto povedal, da sta zadnjikrat pogorela hiša in gospodarsko poslopje 1. novembra 1972. leta in sta potem z ženo tri leta živela v
svinjaku, da sta kmetijo spet obnovila.
Uspela vaja, ki jih gasilci Jezerskega, Železne Kaple in Reberce organizirajo izmenično že od 1988. leta, je bila hkrati tudi uvod v praznovanje krajevnega praznika na Jezerskem.
uri v dvorani Korotana. rTjj tem bodo gasilci predla j opremo, po podelitvi prizfl ^ ob krajevnem prazniku pa m ob 20. uri tudi odbojka'5 turnir.
5'
Sobotno gasilsko vajo ?° ogledali tudi predstavniki K i silske zveze Slovenije, iut * enjske in občinske gaSl?j|t zveze  Kranj, predsed^ kranjske skupščine Vito^g( Gros in predsednik IS jj-Lj Orehar ter predstavniki obe. Železna Kapla. Tradicion«1' srečanje so sklenili z izmenj^, jem daril in podelitvijo P1 nanj. • A. Žalar
Gorenjski trojčki: BOŽIČEVI IZ KRANJA
Marsovci, trojarji ali trojebani z Zlatega polja
Tako so Božičeve trojčke Mirana, Zorana in Dragana, klicali vrstniki. Med njimi so veljali za pravcato posebnost, kot da bi bih prišli z drugega planeta... Z Marsa na primer... Čeprav obstaja tudi verzija, da so jih za Marsovce poimenovali zaradi Pečjakove zgodbe o Drejčku in treh Marsovčkih.
Kdo bi se danes vsega čisto natanko spominjal! Božičevi fantje so danes že zreli možje pri 43 letim najstarejši Miran je industrijski psiholog v kranjski Savi, slavist Zoran poučuje na srednji šoli v Novi Gorici, arheolog Dragan si je med brskanjem po preteklosti pred časom prislužil doktorat znanosti. Na svoje odraščanje v hoje imajo kopico prijetnih spominov. Med njimi je tudi spomin na zajeten paket, ki so ga vsako leto ob 29. novembru prejeli od svojega uglednega botra, maršala Tita.
na filozofski fakulteti. Gimnazijskih let se spominjajo kot najbolj ustvarjalnih in plodnih: bili so šahisti,matematiki, ukvarjali so se s fotografijo... Umetniška žilica jim ni dala miru: poslikali so celo smetnjake pred blokom, da so se mimoidoči ustavljali in jih občudovali.
Tudi v vojsko si šli istega dne ( pri poznih 27. letih), vendar je
Ervorojeni Miran služil drugje ot enojajčna Zoran in Dragan. Kasneje pa so šle njihove poti vsaksebi: Miran je ostal v Kranju, Dragan je v Ljubljani in Zoran v Novi Gorici. Največkrat se najdejo v primorski
Božičeva oče in mama sta bila med drugo vojno borca Gradnikove brigade na Primorskem. Oče je tudi po vojni ostal v častniški uniformi. Sodelavci so mu ob rojstvu trojčkov predlagali, naj na maršalatu vloži prošnjo, da bi bil predsednik Tito fantom boter. Božičevi imajo še vedno shranjen dokument s predsednikovim podpisom, s katerim je pristal na "kumovanje". Med trojčki prvorojeni Miran je po botrovi zaslugi dobil tudi ime Lola (po Padlem mladinskem funkcionarju Ivu Loli Ribarju). Boter je vestno izpolnjeval svojo dolžnost. Ob 29. novembru, dnevu republike, ie svoje "krščence" vsako leto obdaroval. Paketov, ki so prihajali prva leta in vsebovali otroške odejice in prehrambene potrebščine, se fantje ne spominjajo, skromni družini s štirimi otroki (Božičevi imajo še tri leta starejšo sestro Alenko) pa so darila prišla zelo prav. Tembolj so jim ostaij v spominu
velikanski paketi z bonboni in čokoladami, ki jih je mama zaklenila na podstrešje in potem delila kot priboljSek domala vse leto. Nekoč so dobili tudi knjige, ko pa so dopolnili 15 let, jih je boter povabil na Brdo in jim daroval denar. Z zadnjim ootrovim darilom si je eden od fantov kupil uro.
Pred desetletji je bila velika čast imeti maršala za botra, zlasti hvale vredni pa so bih darežljivi paketi. Da se jih predsednik ne spominja, ko so se mu približali ob njegovem obisku na Joštu leta 1977, ah da med služenjem vojske ne mor-
ejo do njega, so fantje pač vzeli v zakup, saj so bih le trije v množici več sto Titovih krščen-cev!
Ob našem srečanju Božičevi trije nizajo anekdote iz otroštva in mladosti. Ko so se rodili, so starši s tedaj triletno hčerko še živeli na Jesenicah. Sosed je imel štiri otroke in je očetu večkrat posmehljivo podrobil, kako da ima on enega samega. Ob rojstvu trojčkov si oče zato ni mogel kaj, da ne bi sosedu na vrata izobesil listek z napisom "vi štiri, mi štiri"!
Družina, ki se je na lepem okrepila za tri člane, se je težko prebijala. Mama je tedaj pustila delo in se začela ukvarjati samo z otroki, čeprav se je nameravala šolati in bi v drugačnih okoliščinah najbrž naredila uspešno kariero. Svojo ljubezen do učenja in znanja ie prenesla na otroke in zelo je bila ponosna, ker so se v šoli dobro učili in kasneje vsi štirje tudi doštudir-ali.
Božičevi fantje so bili sicer dobri učenci, vendar tudi nadvse živahni. V domačem stanovanju so prirejali pravcate bitke. Igrač tedaj ni bilo veliko, zato so si pištole naredili iz šolskih trikotnikov. Nanje so napeli elastiko in z njo ciljali na nasprotnike. Spominjajo se mnogih iger z vrstniki na dvorišču pred blokom ali čez cesto, kjer se je razprostiralo širno žitno polje. Tja so se hodili skrivat in "delat tunele", kmetje pa so se jezili na malarijo, ki je povzročala škodo. Silno so si želeli kolesa, vendar so si jih lahko kupili šele kot gimnazijci, ko so si jih sami
Dragan, Zoran in Miran kot maturantje. Frake in cilindre so si izposodili v gledališču.
zaslužili. Dragan je imel edini med njimi štipendijo.
Vsa leta šolanja se Miran, Zoran in Dragan niso ločili: najprej so obiskovali Prešernovo osnovno šolo, nato kranjsko gimnazijo, vsi trije so studirah
vasici, kjer sta zadnja leta živela njihova starša. Vsi trije imajo družine s po dvoje otroki. Pravijo, da se utegne vzorec s trojčki ali vsaj dvojčki ponoviti v naslednji generaciji! * D. Z. Žlebir
Olševski otroci se spoznajo na zdravo hrano
Oixeve^' junija • Otroci, ki obiskujejo podružnično šolo v . Isevku, so v petek povabili v šolo svoje starše, sovaščane in uuU8e! da jim prikažejo projekt o zdravi prehrani, s katerim so se jj*varjali zadnjih nekaj mesecev, šola je Olševku je štirirazredna Podružnica osnovne šole v Preddvoru, obiskuje pa jo 53 otrok.
Zamsel se je rodila pri dodatnem izobraževanju učiteljev, nam J* Povedala Neda Tomlje, učitelj iica v 4. razredu in vodja projekta, ^•iroci so proučevali prehrambene navade nekoč in danes, z anketo v šolskem okolišu (Olševku, Hotemažah, na Lužah in /ls°kem) so ugotavljali, da v vaseh ljudje uživajo kar zdravo mano, saj je oskrba dobra, mnogo pa družine pridelajo tudi na oomačih vrtovih. Spoznanja iz raziskave so uporabili tudi pri estavi šolskega jedilnika, ki so ga začeli spreminjati v prid zdravi rani, bogati z zelenjavnimi jedrni, mlekom in mlečnimi izdelki, ^tancami...
TRIDESETIČ PRVOŠOLČKI V TRŽIŠKI ŠOLI ZALI ROVT - Minuli petek popoldne je kljub kislemu vremenu napolnil z veliko zadovoljstva vse prostore OŠ Zali Rovi. Če že ni bilo športnih tekmovanj na prenovljenem šolskem igrišču, je zato prinesla polno mero uživanja prireditev ob 30-letnici šole in sprejemu 90 malčkov, Id bodo jeseni prvič sedli v šolske klopi. Njih so tokrat drugič popeljali skozi simbolična šolska vrata v dvorano, kjer so se učenci, njihovi starši, učitelji in gostje razvedrili ob bogatem programu nekdanjih in današnjih učencev šole. Seveda na slovesnosti ni šlo brez resnih besed; ravnatelj Janez Godnov je opisal zgodovino šole in nagradil s plaketama za 30-letno poučevanje Silvo Zaplotnik in Vero Primožič, tržiški župan Peter Smuk pa je obljubil pomoč pri zbiranju denarja za nujno prenovo in širitev šole. Nekaj tolarjev so si šolarji nabrali kar sami s srečelovom in prodajo glasila, literature, majic in dobrot na stojnicah v avli šole. • Besedilo in slika: S. Saje
Droga, vsakdanjik jutrišnjega dne
Kranj, 10. junija - Mladi forum Združene Uste socialdemokratov iz Kranja je konec tedna v starem delu mesta postavil stojnico, kjer so na domiseln način opozarjali na problem narkomanije. Podrobneje so o tem problemu, ki zadeva najmanj sto mladih v Kranju, govorili za okroglo mizo v gradu Kiesselstein.
V Kranju je več kot 60 registriranih narkomanov, v resnici je številka vsaj trikrat večja. Otroci se že v osnovni šoli srečajo z mamili, vsaj trije odstotki mladih imajo že v tem obdobju izkušnjo z drogo. Ta in podobna vprašanja so premlevali za okroglo mizo, ki so se je udeležili predstavniki .UNZ Kranj, Centra za socialno / delo Kranj in Ministrstva za delo. V Kranju se s problemi odvisnosti od drog med drugim ukvarja poseben team strokovnjakov, ki uživalcem in njihovim staršem pomaga, da najdejo izhod. Mladi forum s svojimi številnimi dejavnostmi ie morda eden od odgovorov, kam naj mladi usmerijo
razstnv^ pa* P?redltV1' kJer so ob pomoči sponzorjev priredili odvečno energijo in zapolnijo
se drn* ° f -fvl Prehrani'so starSe povabili v "delavnice", kjer so praznino, ki vlada v njihovem
skutrTk priprave sadnih jedi in napitkov, solatnega bifeja, življenju in zaradi katere poseže-
in"i namazov, zelenjavne juhe in še marsičesa. • D. Z. jo po mamilih. • D.Ž.
Most med bolnikom in zdravnikom: JOŽICA TOMAŽIČ
Otrok te čuti čez kožo!
Medicinska sestra Jožica Tomažič ni nikoli delala v zdravstvenem domu ali v bolnišnici, temveč vedno z otroki v jaslih in vrtcih.
Ko je Jožica Tomažič začela leta 1968 kot sestra v jaslih v Strazišču, je bila kar malce razočarana, saj je pričakovala zahtevno in razgibano delo, kakršno je spoznala med srednješolsko prakso. Orati ledino v prvih otroških jaslih, Id so jih tedaj odpirali v kranjskem vzgojnovarstvenem zavodu, je bilo prav tako zahtevno. Jožica je bila prva medicinska sestra v jaslih, kamor so tedaj prihajali otroci, stari komaj štiri mesece.
Kakšne so vaše prve sestrske izkušnje iz otroških jasli?
"Na začetku je bilo težko, sai v Kranju še nismo imeli izkušenj, kako delati z najmlajšimi. Naslanjali smo se bolj na občutke in na znanje, ki ga nam je dajala dr. Zavrnikova. Zdravnica nam je bila tedaj tudi vedno na razpolago in sproti nas je izobraževala. Tedaj smo se boli ravnali po izkušnjah
Eediatrije kot pedagogike, ele prof. Vujovičeva se je kasneje pedagoško poglobila v jaslične oddelke in tudi nam sestram omogočila pedagoško izobraževanje. Otroci so v jasli tedaj prihajali stari štiri mesece in potrebni so bili zlasti nege."
Vsa poznejša leta ste delali v vrtcih. Je vaš osnovni poklic ostal ob strani?
"Ne, svojega osnovnega poklica nisem zanemarila. Vseh 25 let sem prek društva medicinskih sester predavala pri Rdečem križu in Civilni zaščiti. Tudi pri svojem delu z otroki sem se vedno počutila kot medicinska sestra, čeprav sem se za poklicno delo tudi pedagoško izobraževala. Po jashčnih oddelkih (najprej v Strazišču, nato v Janini in nazadnje v Čebelici) sem devet let delala z otroki, starimi dve do tri leta. To je bilo prijetno delo. Otroke sem vzela za svoje in tudi oni so me sprejeh. Zjutraj sem "odpirala" vrtec in otroke iz naročij staršev sprejema v svoje naročje. Tedaj smo ujeli priložnost, da so se utegnili popestovati, kajti pozneje v oddelkih z 18 do 20 otroki ni bilo več časa, da bi se posvetila vsakomur posebej."
Od lanske jeseni delate na oddelku za osnovno usposabljanje Vzgojnovarstvenega zavoda v Kranju, kjer delate z zmerno in huje prizadetimi otroki od 8 do 15 tet starosti Zakaj ste zamenjali delovno področje?
"Ravno zaradi občutka, da v velikih vrtčevih oddelkih nimam več časa za vsakega od otrok. Majhen otrok še ne more dojeti, da je v skupim le eden od mnogih. V vrtcu zaradi nehumanih normativov nimamo več priložnosti, da bi otroka stisnili k sebi za nekaj minut. Do tega ima vendar malček pravico. Saj sem s težkim srcem zapustila najmlajše, vendar zdaj vidim, da je bila odločitev prava. Delam s prizadetimi otroki, starimi od 8 do 15 let. Z njimi se dela počasi, umirjeno, za vsakogar posebej si je treba vzeti čas. Veliko izkušenj iz mojega prejšnjega dela z majhnimi otroki mi pri njih pride prav, pa tudi medicinskega znanja, saj gre pri teh otrocih za mnoge kombinirane motnje. Vesela sem, da so me tudi ti otroci sprejeli in da sem na zaupanje naletela tudi pri njihovih starših."
Pri delu združujete dva poklica. Če bi se znova odločali... "Spet bi si izbrala enak poklic in enako delo. Z otroki mi je bilo vselej prijetno, tako z onimi v jaslih in v vrtcu, kot s sedanjimi. Otroci zelo hitro pokažejo, ah te imajo za svojega ali ne, nekaterimi morda z besedo, sedanji z dotikom ah svoje vrste komunikacijo. Otrok te pač čuti čez kožo, ali si njegov ali nisi." • D. Z. Žlebir
KUPON
Akcija: Most med bolnikom in zdravnikom
Ime in priimek....................................................................
Naslov...................................................................................
Glasujem za sestro.............................................................
Zaposleno v zdravstveni ustanovi....................................
Izrežite in pošljite na Gorenjski glas ali Radio Kranj
Družbeno podjetje KTL Jelplast,
podjetje za predelavo plastičnih mas, p.o., Kamna Gorica, Kamna Gorica 70
Zbor delavcev razpisuje dela in naloge
DIREKTORJA DRUŽBENEGA PODJETJA
1. Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
- da ima najmanj višjo šolsko izobrazbo organizacijske, ekonomske ali druge ustrezne smeri;
- da ima 5 let uspešnih delovnih izkušenj na vodilnih ali drugih odgovornih delih;
- da ima organizacijske sposobnosti, razvidne Iz dosedanjega dela;
- da obvlada enega od svetovnih jezikov.
2. Izbrani kandidat bo imenovan za 4-letni mandat.
3. Kandidati morajo pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj oddati v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov:
KTL Jelplast, Podjetje za predelavo plastičnih mas, p.o., Kamna Gorica 70, 64246 Kamna Gorica pod oznako "za razpis del In nalog direktorja".
4. O izidu razpisnega postopka bodo kandidati obveščeni v 10 dneh po sprejemu odločitve.
KULTURA
UREJA: LEA MENCINGER
KULTURNI KOLEDAR
KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v PremanturL V galeriji Mestne hiše je na ogled izbor predvojnih likovnih del slikarjar Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jem ca In Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja.
JESENICE - V razstavnem salonu Dolik na skupinski razstavi razstavljajo svoja dela likovniki Dolika. V galeriji Kosove graščine je na ogled fotografska razstava, na kateri se kot fotografi predstavljajo nekdanji maturanti jeseniške Gimnazije.
DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 8.30 do 16. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob sobotah je zaprta.
VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan, razen ponedeljka, med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro.
RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani Fotokluba Jesenice. V prostorih Gorenjske banke razstavlja slike Nataša Rozman z Brezij.
BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja tapiserije in steklene izdelke H eda Rušeč.
ŠKOFJA LOKA - V galeriji Fara razstavljata oblikovalki Lena Šajn in Majda Mrzel j. V mini galeriji Občine Škof j a Loka razstavlja Dušan Sedej iz Zirov slike na temo Ribe in krajine. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavlovec V avli Gorenjske banke razstavlja fotografije na temo izbora naj-manekenke fotograf Janez Pipan.
PONATIS TRSTENJAKOVIH KNJIG
Ljubljana - Mohorjeva družba iz Celja je pred kratkim na slovenski trg ponovno poslala ponatis serije osmih poljudnih psiholoških knjig dr. Antona Trstenjaka.
Zbirka knjig, nekatere od njih sedaj izhajajo že tretjič, obsega dela, ki jih je avtor napisal med leti 1954 in 1974. Knjige Med ljudmi, Pota do človeka, Človek v ravnotežju, Človek v stiski, Ko bi še enkrat živel, Hoja za človekom, Človek samemu sebi ter Človek in sreča so zbirka, ki je med slovenskimi bralci naletela na takšen odmev kot redko katera. Z vprašanji in temami, ki se jih avtor v teh delih loteva, bralcu odkriva temelje, na katerih je moč zgraditi medsebojne odnose, ki bogatijo in osrečujejo.
Mohorjeva družba pa je s sodelovanjem Inštituta Antona Trstenjaka za psihologijo, logoterapijo in antropohigieno izdala še eno izmed knjig s področja psihologije in psihiatrije. Tokrat je to Volja do smisla, Viktorja E. Frankla, utemeljitelja logoterapije in eksistencialne analize, avtorja, ki spada v svetovni vrh živečih psihologov, psihoterapevtov in humanistov. Po mnenju Inštituta Antona Trstenjaka so njegova spoznanja o izvirno človeških lastnostih in metodologija za pomoč ljudem v stiski v današnjem času iz dneva v dan bolj uporabna na področju medicine, sociale vzgoje in izobraževanja, kriminologije, verske pastorale in drugih strok, ki delajo z ljudmi in za ljudi. Pa tudi za gospodarstvo, saj je to edina psihološka Šola, ki se posebej posveča človekovi osebni pobudi in osebni odgovornosti, osebni zaslugi in osebni krivdi. Prav tako pa so Franklova spoznanja neposredno uporabna za osebno orientacijo v zasebnem vsakdanjem življenju Knjigo je prevedel Jože Stabej. • M. A.
Lutkovni maraton v Kranju
Center srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice
RAZPISUJE
prosta delovna mesta:
1. učitelj slovenskega In nemškega jezika
za določen čas
Z učitelj strokovnih ekonomskih predmetov za program podjetniško poslovanje
za nedoločen čas
3. učitelj športne vzgoje za gimnazijski program
za določen čas
4. učitelj psihologije in svetovalno delo za gimnazijski program
- za določen čas - nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu
5. učitelj psihologije
za določen čas s polovičnim delovnim časom
6. učitelj angleškega in italijanskega jezika za gimnazijski program
za določen čas
7. učitelj praktičnega pouka - vaje za program , i-.,        ■   eh *1 *
za določen čas
Pogoji za sprejem:
Od 1. - 6. visoka izobazba ustrezne smeri
pod 7. višja izobrazba zdravstvene nege in tri leta delovnih izkušenj.
Nastop dela 1. 9. 1994, za določen čas traja do 30. 8. 1995.
Kandidati naj vloge z dokazili o izobrazbi pošljejo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: Ravnatelj Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Jesenice, C. Bratov Rupar 2.
O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh od dneva izbire.
SREČANJE SLOVENSKIH LUTKOVNIH SKUPIN
Kranj, 9. junija - V četrtek so se v Kranju ves dan, od pol desete zjutrtaj do desete zvečer vrstile predstave lutkovnih skupin iz Kranja, Maribora in Ljubljane. Živahno pa ni bilo le na obeh prizoriščih, vrtu gradu Kiselstein in na Pungertu, temveč tudi na kranjskih ulicah, kjer so na dogajanje opozarjali igralci gledališča Ane Monro in Barbara Bulatovič s stojnico in lutkami.
Lutkovni maraton se je dopoldne začel z igrico Cesarjeva nova oblačila kranjskega lutkarja Cveta Severja in nadaljeval s predstavo skupine Luft iz Ljubljane na Pungertu in Dvema zmerjavcema Lutkovnega gledališča Kranj spet na vrtu Kiselsteina. V dopoldanskem delu je od domačinov nastopilo še Lutkovni gledališče tri, popoldne pa Lutke čez cesto. Skupaj je maraton občinstvu ponudil kar sedemnajst predstav. Poleg omenjenih so se ga udeležili še Lutkovno gledališče Maribor, pa Igor Somrak in Lutkovna skupina uš, Gledališče jaz in ti, GILŠ, Lutkovno gledališče Ljubljana, Lutkovni studio, Lutkovna skupina Zoom, Fru fru in v zaključni predstavi ena najznamenitejših slovenskih gledaliških skupin KUD France Prešeren z uspešnico Naredite mi zanj krsto.
Prireditev, ki so jo podprle mestne krejevne skupnosti, Občina Kranj in Zveza kulturnih organizacij iz Kranja, ni bila namenjena le otrokom iz vrtcev in šol, temveč tudi odraslim. Vstopnine ni bilo, gledalci pa so se večinoma kar selili s prizorišča na prizorišče, z dvorišča Kiselsteina na Pungert in nazaj, tako da je živahno vrvenje po starem delu mesta skupaj s ceremonialnim programom gledališča Ane Monro pričaralo vtis posebnega. Pre-
V četrtek je bilo v Kranju ves obiskovalce maratona pa tudi gledališčniki Ane Monro.
dstave so si dopoldne ogledale predvsem skupine otrok iz vrtcev in osnovnih šol, popoldne pa so skupaj z ma lčki prišli tudi njihovi starši, in kot so poudarili organizatorji, so bile predstave namenjene tudi tem. Največ jih je prišlo seveda na zadnjo predstavo, ki so jo, ker jo je na koncu zagodlo vreme, postavili pod oboke Pungerta. Ob desetih zvečer je tako maraton zaključila predstava KUD France Prešeren Naredite mi zanj krsto.
Organizatorji so povedali, da je maraton nastal, da zapolni praznino v komuniciranju med
KONCERT GODALNEGA KVARTETA TARTINI
Tržič - V tržiško župnijsko cerkev Marijinega Oznanjenja je minuli teden njihovo Združenje prijateljev umetnosti LUMEN povabilo naš najodličnejši (Godalni) Kvartet TARTINI iz Ljubljane. Ansambel štirih kar najbolj preverjenih godalcev, nekdanjih primašev simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije (Darko Linarič in Romeo Drucker - violini, Aleksandar Milošev - viola in Miloš Mlejnik - violončelo) se je tokrat postavil v prezbiterij tržiškega cerkvenega prostora z opusom treh godalnih kvartetov velikega Salzburžana - VVolfganga Amadeusa Mozarta (1756-1791). Izvrstni instrumentalisti, ki so tik pred petimi koncerti Mozartovih serenad v samem Salzburgu, so tokrat igrali naslednji Mozartov kvartetni opus: Adagio in fuga v c-molu (KV 546) ter kvarteta v d-molu (KV421) in v B-duru (KV589).
Nedvomno je bila igra ansambla spet taka kot po navadi, ko jo takole spremljam že skoraj vseh deset let igranja tega ansambla, na najvišji možni poustvarjalni ravni. Na prvem mestu so povsem neoporočne tehnične dispozicije *ter izvrstna muzikalnost vsakega od navedenih članov tega našega nedvomno prvega slovenskega godalnega kvarteta. Potem pa kot krona vsemu temu še njihovo odlično komorno - glasbeno muziciranje. Tudi do tega ni lahko priti in kar je največkrat najslabša točka marsikaterega bolj zvenečega ansambla, kot pa je Kvartet Tartini. Poleg tega pa so se lotili se najbolj hvaležnega, najbolj zahtevnega in končno tudi (za sam Salzburg) najbolj občutljivega Mozarta. Značilnost njegove univerzalne in kar najbolj klasične od klasičnih glasb nasploh, je seveda po eni strani enostavnost v vseh kompozicijskih elementih, spet po drugi pa tudi zahtevnost prepletanja vseh Štirih instrumentalnih glasov. Ti so v godalnem kvartetu vsekakor najtežje dojemljivi in izločljivi: zdaj v smislu povezovanje, razlikovanja med dominiranjem in podrejanjem, vodenjem in spremljanjem, pa še kaj bi se našlo v tudi tako zahtevni (enostavni) Mozartovi instrumentalni glasbi, kot so to predvsem njegovi (godalni) kvarteti.
Kvartet Tartini je s tako igro brez dvoma ponovno utrdil svoje najodličnejše mesto, ki ga trenutno ima na tej sceni doma, prav tako pa lahko kaj podobnega pričakujejo na bližnjih nastopih v samem Mozartovem Salzburgu. Tudi Mozartova glasba, ki so se ji tokrat posvetih kot izključni programski ponudbi v Tržiču, je zdržala vse vrste navedenih preizkušenj. • F. K.
Zveza kulturnih organizacij
Kranj, Sejmišče 4, PP 187,
64000 Kranj,
CENTER
KULTURNIH
DEJAVNOSTI
Galerija Pungert,
sreda 15. junij ob 20. uri: Vabimo vas na odprtje razstave slikarja Janka Kastelica
dan veselo. Poleg lutkarjev so naključne mimoidoče zabavali
slovenskimi lutkarji. Pomanjkanje druženja in informacij jih je pripeljalo v Kranj, ki je mesto z dolgoletno lutkovno tradicijo in seveda mesto, ki je bilo za prireditev sposobno
ponuditi kar dve zanimivi lokaciji. Vabilu na srečanje so se odzvale vse pomembnejše lutkovne skupine, prav vsi so se odpovedali honorarjem in tako omogočili, da obiskovalcem za ogled predstav ni bilo treba plačevati vstopnine. Tako je bil izpolnjen tudi drugi namen prireditve; poleg srečanja lutkarjev tudi približati lutkovno dejavnost čimširšemu krogu občinstva, ki je ponujene predstave prijazno sprejelo. Lutkovni maraton so letos organizirali prvič, načrtujejo, da ga bodo tudi v prihodnjih letih, še temeljiteje in bolje. Ker ljudje lutke preslabo poznajo, pa jih imajo radi, ko se seznanijo z njimi. In nenazadnje ker tudi lutkarji sami potrebujejo druženje, kar potrjuje število predstav: organizatorji jih niso; pričakovali niti deset, Kranjčani so si jih lahko v četrtek ogledali kar sedemnajst. • M.A., fo*°: Gorazd Šinik
FOTOGRAFSKA RAZSTAVA TREH DEŽEL
"Circolo Fotografico Lsontino" iz italijanske Gorice razpisuje 22. fotografski natečaj treh dežel s prosto tematiko. Na natečaju lahko sodelujejo fotoamater]i treh dežel: Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske krajine.
Obsega dve kategoriji: "A" črnobele fotografije in "B" barvne fotografije. Za vsako kategorijo lahko avtor predloži po štiri fotografije. Format fotografij je 30 x 40 cm, lahko tudi 18 x 24 crft na podlagi 30 x 40 cm. Podlaga ne sme biti debelejša kot 1 mm-Žirija bo ocenila samo fotografije, ki še niso bile razstavljene na razstavi treh dežel. Na zadnji strani vsake fotografije naj bodo podatki: naslov dela, priimek, ime in starost avtorja ter klub avtorja. Dela naj bodo v ovoju, ki je primeren za vračanje del po pošti-Fotografije je treba poslati do 25. junija 1994 na naslov: "Circolo Fotografico lsontino" C.p. 75,1-34170 GORIZIA (Italia). Žirija ne bo upoštevala del, ki ne bodo dospela pravočasno. Udeležba na natečaju je brezplačna. Prireditelj natečaja zagotavlja, da bo skrbno ravnal z eksponati, ki bodo razstavljeni pod steklom, odklanja p3 vsako odgovornost za morebitno izgubo, krajo ali poškodbe rneo transportom oziroma dokler so v varstvu prireditelja. Organizator si pridržuje pravico, da objavi dela v dnevnikih, če avtor tega izrecno ne prepove. Vsakega avtorja se prosi, da izpolni prijavnico in j° pošlje skupaj s fotografijami. S podpisom prijavnice sprejme avtor
f>ogoje za udeležbo pri natečaju. Izidi žiriranja bodo znani 30. julij3 etos, otvoritev razstave fotoamaterjev treh dežel pa bo septembr* 1994 v Gorici v Italiji. • Lojze Kerstan
MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ
Pionirski oddelek pri Osrednji knjižnici Kranj letos že tretji/ sodeluje v mednarodnem knjižnem kvizu, ki ga organizira nems*8
ustanova za pospeševanje branja Stiftung Lesen iz Mainza. Predlog letošnjega vprašalnika so pripravili Nizozemci na tem0 branje oz. uporaba knjig za različna področja in dejavnosti v prostem času.
V Sloveniji sta glavna organizatorja kviza Pionirska knjižnica & Ljubljane in Zveza bralnih značk Slovenije, ki je letos tudi prevz?1 izdelavo vprašalnika. Kviz o branju v prostem času so povezali^ letošnjim mednarodnim letom družine, zato tudi naslov: KNJIOA , PROSTEM ČASU in podnaslov BRANJE V DRUŽINSKE*1 KROGU.
Kviz zajema devet mladinskih knjig, ki obravnavajo razlic,\ dejavnosti, s katerimi se lahko zaposlimo v prostem zbirateljstvo, računalništvo, umetnost, rekreacija, risanje, bran) leposlovnih deli in podobno. 0
Kviz je primerne za učence od 9. do 14. leta. Vprašanja ' zahtevnejša kot v prejšnjih dveh kvizih, ker zahtevajo vsaj del° poznavanje sestavin enigmatike, to je ugankarskih besednih vrst^t, različnih ugankarskih zvrsti. Sestavljen je iz devetih ugank, v kate11 ob pravilnem reševanju dobimo devet naslovov mladinskih knjjg-,^
Vprašalnik je tokrat še posebno zanimiv. Na hrbtni strani tm narisano družabno igrico "Jablana", ilustracijo Fojža A. Zorm3^ Reševalec jo potrebuje pri reševanju, da z njeno pomočjo lan* prebere končno geslo kviza. , v
Učenci, ki bi radi sodelovali v kvizu, bodo vprašalnik dobri1 ^. pionirski knjižnici; lahko ga vzamejo domov in rešujejo ob porri0 staršev, ali pa v pravljični sobi naše knjižnice, kjer lahko r^^fja vsak dan, ob sredah od 15. do 17. ure pa jim bo na pomoč priskoči knjižničarka. v
Rešitve kviza, obe končni gesli napisani na dipisnicah, bom0\j knjižnici zbirali do konca avgusta. Učenci jih lahko pošljejo . pnnesejo v knjižnico. V prvih dneh septembra bomo pfire%, občinsko žrebanje; prvonagrajeni bo na Dan zlatih knjig-septembra, potoval na izlet v Ljubljano. $
V pionirski knjižnici smo ob mednarodnem letu družine mednarodnem knjižnem kvizu postavili obsežno razstavo, ki P0'jj devetih knjig, vključenih v kviz, obsega še vrsto podobnih. Vabim vse, da si razstavo ogledajo. • Neli Tomšič
GOSPODARSTVO
UREJA: MARU A VOLČJAK
Osamosvojitev Gorenjske banke ne poteka brez zapletov
Delnice L6 naj bi kupili gorenjski delničarji
Gorenjska banka uvaja novo celostno podobo, v prvih mesecih letošnjega leta posluje zelo uspešno
jjpanj> 9. junija - Gorenjska banka je te dni poslala svojih Jte'nicarjem pismo o nakupu prednostnih delnic, ki jih ima v
njihovi Banki Ljubljanska banka, d.d., Ljubljana. Deloma naj D» jih kupili gorenjski delničarji, deloma Gorenjska banka sama, te dni intenzivno potekajo pogajanja o ceni delnic.
Z novo celostno podobo Gorenjska banka tudi navzven poudarja svojo samostojnost, zelo zadovoljni so z razvojem dogodkov pri samostojnem plačilnem prometu s tujino, pohvalijo pa se lahko z dobrim poslovanjem v letošnjih prvih Petih mesecih.
Ljubljanska banka ima delnice Gorenjske banke v posesti od leta 1989, ko je bila izvedena reorganizacija slovenskega bančnega sistema. Tedaj so ustanovitelji Temeljne banke Gorenjske porabili del kapitala za financiranje nakupa delnic Ljubljanske banke, z istim denarjem pa je le-ta kupila delnice Gorenjske banke. Šlo je to za svojevrstno transakcijo, v Gorenjski banki pravijo, da bi jo lahko označili z geslom "Dam ti denar, da me kupiš".
Delnica Gorenjske banke je vredna približno 15 tisoč tolarjev. Njene prednostne delnice zdaj Ljubljanska banka ponuja po 5.900 tolarjev, v Gorenjski banki pa so zanje pripravljeni plačati 3.500 tolarjev. Prednostne delnice Imajo poseben status, poleg tega je to
forenjskl kapital, ki je šel v jubljano, zato njihova cena ne more biti visoka. Poleg tega ponudba ni majhna, saj so poleg delnic Gorenjske banke naprodaj tudi delnice drugih bank, ki zapuščajo sistem Ljubljanske banke.
Pogajanja o ceni delnic
Ljubljanska banka želi delnice Gorenjske banke vsekakor Prodati, če ne doma tudi tujini. Gre za 338 tisoč prednostnih in 6-550 navadnih delnic, ki predstavljajo 51 odstotkov vseh delnic Gorenjske banke, niso volilne, prinašajo pa 6-odstotni donos na nominalno vrednost.
Čeprav pri osamosvajanju Gorenjske banke ne gre or*z zapletov, pa poslovni z Ljubljansko banko
iih ; *** slabii> ^umeti Jm je potrebno pač kot del
Poklicnega Življenja, je dejal direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič.
Zaradi posebnega statusa niso toliko vredne kot navadne delnice, je na tiskovni konferenci dejal Zlatko Kavčič, direktor Gorenjske banke. Pogajanja o ceni še potekajo, Ljubljanska banka zahteva 5.900 tolarjev za delnico, Gorenjska banka ponuja 3.500 tolarjev. Direktor Kavčič pravi, da nikakor niso pripravljeni ponuditi več, kakšna bo zadnja beseda, bo znano kmalu, saj naj bi kupoprodajo delnic izpeljali še ta mesec.
Večino delnic naj bi kupili sedanji delničarji Gorenjske banke, del pa banka sama. direktor Kavčič pravi, da med gorenjskimi delničarji obstaja
resen interes za nakup in da da jim ni vseeno, če bi jih dobil tuji kupci, saj ti vedno povzročijo čudaške spremembe, ko postanejo solastniki naših bank, dosedanje izkušnje pa kažejo, da gre predvsem za izvoz kapitala.
Samozavest vliva tudi statut
Pri osamosvojitvi oziroma ločitvi Gorenjske banke od Ljubljanske banke povsem brez zapletov ne gre. Tri mesece so možne tožbe, ki jih je Ljubljanska banka najavila za zboru delničarjev Gorenjske banke 24. maja letos, ko so 400 milijonov tolarjev dobička razporedili v rezerve, s čimer se LB ni strinjala. Zadosti strokovnih argumentov imamo, da se nam takšne tožbe ni treba bati, pravi Zlatko Kavčič.
Iz Ljubljane so najavili tudi tožbo zaradi sprememb statuta-Gorenjskem banke na zadnjem zboru delničarjev, ki natančneje opredeljuje postopek kupoprodaje delnic. Ljubljanska banka si seveda želi izpodbiti določilo statuta, po katerem mora pred začetkom prodaje pridobiti soglasje Gorenjske banke, vendar pa je to določilo v statutu že od prej in v zadnjem času ni bilo spremenjeno. Prav to je posebnost Gorenjske banke, saj druge banke v sistemu LB takšnega določila v statutu nimajo.
Takšno določilo daje torej določeno prednost Gorenjski
banki, nedvomno pa vliva večjo samozavest na začetku samostojne poti.
Poslovanje s tujino hitro narašča
Osamosvojitev Gorenjske banke je bila postopna, dokončna pa 24. maja na zboru delničarjev. Že 7. marca letos se je namreč Gorenjska banka samostojno vključila v mednarodni plačilni promet SWIFT. V začetku junija so bila po dogovoru preklicana pooblastila Gorenjske banke za razpola-
fanie z računi Ljubljanske anke v tujini, o čemer so bile obveščene vse korespondenčne banke, aktivnost pa usklajena s slovensko monetarno oblastjo.
V treh mesecih je Gorenjska banka vzpostavila korespondenčne odnose s 341 bankami po svetu, račune pa ima odprte pri 23 bankah. Dogovorjeno ima že kreditino linijo za 10 milijonov mark za akreditive in garancije.
Akcija zdaj stane nekaj sto tisoč mark, ne bom pa presenečen, če bo ob koncu nekaj milijonov mark, je dejal Zlatko Kavčič.
Gorenjska banka se z osamosvojitvijo na Javnost obrača tudi z novo celostno podobo, pod geslom "banka s posluhom". Ko bodo porabili stare bodo prišli v obtok tudi vsi novi obrazci, zamenjali bodo napisne table itd
V zadnjem času je bilo nekaj krakih stikov pri tehničnih povezavah z Ljubljansko banko, stvari zdaj urejajo.
Gorenjska banka je plačilni promet s tujino v letošnjih prvih petih mesecih v primerjavi z enakim lanskim razdobjem povečala za 43 odstotkov, obseg vseh deviznih transakcij pa za 150 odstotkov.
Dobri poslovni rezultati v letošnjem letu
Dobri rezultati v prvih mesecih letošnjega leta potrjujejo pravilnost poslovne politike Gorenjske banke, ki po merilih Banke Slovenije v zadnjih letih sodi med najboljše slovenske banke. V prvih štirih mesecih letošnjega leta so v primerjavi z enakim lanskih razdobjem bilančno vsoto povečali za 13 odstotkov in ob koncu aprila je znašala 50 milijard tolarjev, kar predstavlja 8 odstotno realno rast. Sredstva občanov so se povečala za 17 odstotkov, sredstva pravnih oseb za 14 odstotkov, kapital banke pa je znašal 24 odstotkov vseh virov banke.
Zanimivo je, da so se tolarska sredstva povečala za 24 odstotkov, devizna pa za 5 odstotkov, kar kaže, da ljudje vse bolj zaupajo tolarju. Za 35 odstotkov so se povečale naložbe v tekoče poslovanje, za 62 odstotkov dolgoročne naložbe, ki pa jih je še vedno premalo, saj znašajo približno 1 milijardo tolarjev. Krediti prebivalstvu pa so se povečali za 25 odstotkov.
Gorenjska banka je v petih mesecih letošnjega leta ustvarila 162 milijonov tolarjev dobička, kar je 41 odstotka predvidenega v letošnjem letu. Zaposleno pa so v letošnjih prvih štirih mesecih zmanjšali še za 2 odstotka.
• M. Volčjak, foto: G. Šinik
Jeklotehna se predstavlja Knjiga o "Amazonkah"
^»palice pri Preddvoru, 9. junija - Podjetje s tehnično . govino Jeklotehna Maribor je prisotnim na srečanju, unenovanem Dan Jeklotehne na Gorenjskem, po številu so seveda prevladovali gorenjski poslovni partnerji, predstavilo v°je poslovanje in novosti v njem.
Namen predstavitve je bil predvsem v tem, ker na območju 0renjske to podjetje ni toliko prisotno, čeprav seveda imajo vojega zastopnika in ustrezno ponudbo. Kot je povedal ^rektor Branko Fingušt, je to delniška družba, organizirana vert^te^° Posl°vne enote, v glavnem pa so organizirani po om       (na primer ne po malo- oziroma velikoprodaji). To mogoča boljšo preglednost nad uspešnostjo poslovanja.
t Je.kl°tehna kot drugo največje podjetje s tehnično trgovino guje z 69 blagovnimi skupinami in 109000 izdelki, zaposlenih pa je več kot tisoč ljudi. Strateško poslovnih enot je 7, imajo 3 ^ °dajne centre in ustrezne spremljevalne službe. Organizirah m^ana podjetja v tujini (v Muenchnu, Pragi, Budimpešti, j °PJU' Zagrebu, na Dunaju je v ustanavljanju, predstavništvo majo v Moskvi, želijo se razširiti v severno Italijo). Na D aI.1D°rskem območju imajo rahle težave zaradi nelikvidnosti Foajetij, ki pa so še zmeraj partnerji.
2 ^menili so tudi sodelovanje s TAM-om, z Unitecom, z zelo ano ameriško multinacionalno družbo Whirlpool, vse večjo |j 2orn°st pa posvečajo tudi ekologiji - v proizvodnji prehajajo p^-ma\eriale, ki so prijazni do okolja. Težijo k čimboljšemu £ lagajanju potrebam tržišča doma in v tujini in sicer prek (o *-..P°djetja v tujini stremijo tudi v investicijske naložbe kun hotel v Pra81)- V prihodnosti se želijo čimbolj približati pP?e.m (pomoč s franšizingom - na Gorenjskem imajo bij« t v Zabnici> Kranju in na Jesenicah). Odsotnost trga se Jugoslavije uspešno nadomeščajo drugje. »Špela Vidk
Bled, 9. junija - Izšla je nova knjiga z dokaj nenavadnim naslovom Amazonke v poslovnem svetu. Predstavitev je potekala v okviru dvodnevnega seminarja Ženske v poslovnem svetu v organizaciji Fondacije Pharos. O knjigi je spregovorila direktorica Urada za žensko politiko Vera Kozmik, Urad je knjigo tudi izdal, ter prevajalca in urednika Vijolica in David Neubauer, navzoče pa so bile tudi nekatere uspešne podjetnice.
Čemu tak naslov? Vemo, da je žensk na vodilnih mestih malo, manj kot 10 odstotkov. Na to dejstvo se navezuje tudi knjiga že pokojne Leah Hertz, govori pa o ženski podjetnosti. Zbrala je
Soda tke nekaj najuspešnejših žensk v Ameriki in Veliki Britaniji. Razmišljala je o Amazonkah pred davnimi časi, ki so se že pred več kot tri tisoč leti uprle že vnaprej določeni vlogi ohranjevalke vrste. Danes jih avtorica označuje kot napadalke na bojišču sodobnega poslovnega sveta, v katerem dominirajo moški.
S temi ženskami se je avtorica knjige dopisovala, jih intervjuvala. Izvedela je, da začenjajo s tvegano potjo ali same ali z družino v ozadju, tudi s poslovnimi partnerji. Prišla je do določenih zaključkov, tudi do tega, da je vsaka ženska lahko uspešna in za to ne potrebuje nekih določenih lastnosti. Družino take ženske ne zapostavljajo in tudi ženskim gibanjem so večinoma nenaklonjene, ker se je treba bojevati z moškimi tam, kjer pač moški obstajajo, kjer enostavno so. Ženske se morajo bolj dokazovati kot moški, vendar glede uspešnosti vodenja ne zaostajajo za njimi.
Pomembno je poudariti, kot je povedal tudi David Neubauer, da knjiga kljub izrazito bojevniškemu naslovu ni napisana feministično. Avtorica upošteva enakost med spoloma, pazi na to, da ženske ne bi preveč postavljala na prvo mesto. Druga pomembna stvar je prikazana podjetnost kot filozofija, kot človekova vrednota. Ugotovimo lahko, da se podjetnost skirva v vseh ljudeh. • Špela Vidic
Mednarodna konferenca "Slovenska obrt na poti v Evropo"
Obrt je najbolje obdržala vezi z Evropo
Našemu delovanju bi lahko rekli lobiranje, je dejal sekretar evropskega združenja obrti Hans VVerner MueUer.
Ljubljana, 10. junija - Obrtna zbornica Slovenije je ob svoji 25-letnici pripravila mednarodno konferenco "Slovenska obrt na poti v Evropi", Id so se je udeleželi maloštevilni, toda najvišji predstavniki Evropskega združenja obrti, malih in srednjih podjetij (UEAPME) s sedežem v Bruslju.
Na konferenci je spregovoril tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar.
Obrt je tisti del našega gospodarstva, ki je najbolj obdržal vezi z Evropo, prav obrt se nikoli ni izločila iz evropske tradicije, je v svojem nagovoru dejal predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in zatrdil, da v novi Sloveniji vlada izboljšuje ekonomsko politiko in sistemske pogoje za razvoj obrti, ki je dobro prestala obdobje prilagajanja in vse bolj postaja ena gonilnih panog našega gospodarstva.
Udeležence mednarodne konference je seveda pozdravil tudi predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miha Grah, ki je dejal, da slovenska obrt lahko ponudi visokokvalificirano delovno silo, znaje, opremo in prostor, narediti zna zelo kakovostne izdelke, njihove cene včasih res niso najnižje, toda konkurenčne.
Predsednik evropskega združenja obrti Giorgio Ret je dejal, da je obrt majhna v vsej Evropi, saj ima delavnica v povprečju zaposlenih manj kot pet ljudi, vendar ima veliko gospodarsko in socialno moč. V evropsko združenje je vključenih že 3,8 milijona podjetij. Ker podjetništvo ne
Pozna meja, je združenje odprlo vrata Sloveniji, Madžarski, oljski, kmalu jih bo Romuniji, Bolgariji ter Finski. Podjetnik ne pozna meja, država pa mu jih lahko postavlja z zakoni, z davki in birokracijo, preseči pa je potrebno politične. Mala podjetja v Evropi nimajo sovražnikov, njihov velik nasprotnik pa je veleindustrija in multinacionalke. Naključno je zdaj predsednik evropskega združenja vaš bližnji sosed, izkoristite to, se je ob koncu nekoliko pošalil Tržačan Giorgio Ret.
Malo gospodarstvo je razvojni konj slovenskega gospodarstva, zares razmahnilo se je šele konec osemdesetih let, saj smo prej govorili o črni luknji, je dejal minister za gospodarske dejavnosti dr. Maks Tajnikar. Leta 1990 je bilo v Sloveniji približno 6 tisoč malih podjetij, lani pa že 26 tisoč in v povprečnem slovenskem podjetju je bila leta 1990 zaposlenih 82 ljudi, lani pa le 17. Zaposlenost se je v malem gospodarstvu v zadnjem letu povečala za petino in v tem sektorju je zdaj že približno 26 odstotkov zaposlenih. V obrti je namreč zaposlenih že več kot 60 tisoč ljudi, v malem gospodarstvu pa jih dela približno 85 tisoč. Rast malega gospodarstva je imela v zadnjih petih letih tri izvore. Zaradi krize so velikapodjetja izgubila 95 tisoč delovnih mest in ljudje so iskali nove možnosti, za mnoge je bilo samoza-poslovanje življenjski izziv, dosti jih poznam, ki so začeli z deset tisoč markami in leto končali s 150 tisoč markami. Drugi izvor je bila obrt, saj so tradicionalni obrtniki našli v novin razmerah resen izziv in dobili smo nekaj "gazel" kakor v svetu pravijo uspešnim podjetnikom. Nastaja sloj ljudi, ki vlagajo v odpiranje novih delovnih mest, vsako pa stane 75 tisoč mark, torej morajo imeti nekaj več v žepu. Tretji izvir pa je tradicionalna obrt, ki ima poleg gospodarskega tudi kulturni pomen, zanjo smo napisali nov obrtni zakon. V zadnjih letih je bilo tudi nekaj manjših konfliktov, včasih se nismo najbolje razumeli, stvari bo uredil obrtni zakon, v katerem ima tudi davčna politika posebno mesto, obrtniki pa se boste morali sprijazniti, da se stvari spreminjajo in temu prilagoditi svoje poslovanje, je dejal minister Tajnikar.
Popoldanski del konference je bil strokovne narave, predstavnik evropskega združenja Albrecht Mulfinger je spregovoril o pospeševanju obrti in podjetništva, nizozemska predstavnica Desiree van Gorp pa o možnostih sodelovanja slovenske obrti na evropskem trgu.
Na kratki tiskovni konferenci pa so predstavniki evrops kega združenja pojasnili način svojega delovanja. Generalni sekretar evropskega združenja Hans Werner MueUer je dejal, da se ukvarjajo s povsem cehovskimi problemi, kot so smernice za oblikovanje standardov in usmerjanje javnih naročil, njihov način delovanja pa označil kot lobiranje. Tudi predsednik združenja Giorgio Ret je poudaril, da imajo združeni moč, da lahko uveljavljajo svoje interese, sicer pa je združenje povsem samostojna institucija, ki se financira izključno z zbrano članarino.
• M. Volčjak, foto; G. Sinik
POSLI IN FINANCE
UREJA: MARIJA VOLČJAK
M ŠTIRIH KOLESIH
Test: Mazda Xedos 9 2.0i V6
NOVI ČASI
Japonska Mazda je o družbi najboljših in najbolj prestižnih začela razmišljati pred tremi leti, ko so na plan postavili športno zasnovano limuzino xedos 6, ob koncu lanskega leta pa sicer še nekoliko manj športni, zato pa bolj prestižni xedos 9. Nadaljevanka, ki obeta drugačne čase.
Nedvomno je, da xedos 9 kot višja stopnja sorodne šestice hoče v družbo najboljših/ Med muenchensko serijo 5, novo russelheimsko omego in ob bok znameniti stuttgartski zvezdi. To je avtomobil, ki nedvomno pade oči zaradi kromirane maske hladilnika, skoraj pretirano stisnjenih žarometov, zajetnih odbijačev in predvsem mehko zaobljenih karoserijskih linij. O ostrih robovih ni govora, drži pa da je xedos 9 bolj limuzinsko uglajen od tistega, ki nosi oznako 6 in marsikomu je zato tudi manj pri srcu.
dvolitrskim šestvaljnikom ni, vendar je počutje v tem avtomobilu resnično izjemno. Pogonski šestvaljnik je v notranjosti skoraj neslišen in celo sam sem se zalotil, da nisem vedel ali teče ali je ustavljen.
CENA do registracije: 65.000 DEM (Mazda V.C.C. Kranj)
HVALIMO: oblika - udobje in prostornost - motor -serijska oprema; GRAJAMO: plitev prtljažnik - preglednost nazaj - okretnost
In ko smo že pri motorju: v izjemno kultiviranem šestvaljni-ku s 1995 kubičnimi centimetri gibne prostornine je spravljenih 143 konjskih moči. Avtomobil je s svojo 4,82-centimetrsko dolžino in skoraj poldrugo
Kogar ne prepriča zunanjost, naj vsaj pogleda v notranjost in upam si staviti, da ga bo zamikalo tudi sedenje in morda celo preizkusna vožnja. Prostornost, udobje, dovolj višine tudi za evropsko raso, predvsem pa smisel za podrobnosti in bogata notranja oblo-ženost ter hkrati še obilje serijske opreme, prepričajo tudi nejeverne. Usnja na odličnih in skrbno nastavljivih sedežih sicer pri šibkejši izvedbi z
Zadek: oblikovna harmonija
KO JE SLOVENIJA PRAZNOVALA OSAMOSVOJITEV, JO JE PRIMORSKA ŽE BRANILA...
primorske novice
DAN PREJ
Tik pred izidom je knjiga, ki z dokumenti in pričevanji razkriva resnico o vojni za Slovenijo, ki se je pričela 26. junija 1991, še pred začetkom proslav ob razglasitvi osamosvojitve. Resnica o ljudeh in dogodkih, ki so bili zamolčani zaradi višjih ciljev, knjiga, ob kateri bo kdo znova vzkliknil: O, p....!
DAN PREJ so napisali novinarji in sodelavci Primorskih novic ter Radia Koper, neposredne priče dogodkov, o katerih so želeli poročati, pa jih niso pustili v eter... Zato je DAN PREJ knjiga, ki jo morale prebrati. Govori o zgodovini, ki smo jo sami krojili.
NAROČILNICA
Ime in priimek
ulica, kraj, pošta
naročam ______ izvod(ov)'knjige DAN PREJ
po prednaročniški ceni 2300 SIT (po povzetju - cena velja do 20. junija 1994). Naslov: Primorske novice, O F 12, 66000 Koper.
datum:
_ podpis:
MEŠETAR
POOBLAŠČENI
TRGOVEC ZA VOZILA SEAT
A\ALPO
PRODAJA IN SERVIS
C. Staneta Žagarja 30 064/331-656 Delovni čas: 8.-16.
VOZILA S ŠPANSKIM TEMPERAMENTOM
Skupina Volkswagen
d o o
mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT ali LEASING
NOVO!
ronutno najmanjši mobilni'
telefon v Sloveniji BENEF0N DELTA 3.490 DEM
Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317, 061/12-51-288
VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YAMNI d.o.o
MEDUUN - UŽNJAN PIZZEKtJA DAKET«! .221
Mazda Xedos 9: perfekcija popolnosti
tonsko težo malenkostno pretežak za hitro pospeševanje, vendar je v njem dovolj prožnosti za lahkotno vožnjo in tudi dovolj volje za povsem spodobno potovalno hitrost.
Voznikovo delo je en sam užitek. Elektrika poganja stranska stekla in ogledala, zelo dobra klimatska naprava je serijska in za dolge avtoceste ima voznik na razpolago tudi tempomat. Odpiranje posode za gorivo je "kabinsko", pri tej izvedbi pa ni podobne možnosti za odpiranje sicer velikega, vendar pa preplitvega prtljažnika.
Vožnja s tem avtomobilom je izjemno mirna in tiha, poleg motorja je zelo uglajeno tudi podvozje, prijetno vzdušje v testnem avtomobilu pa je povzročal Clarionov radiokasetofon z daljinskim upravljalcem. Lega avtomobila je zaradi dobre uravnoteženosti tudi na mokri cesti zelo nevtralna, vse štiri kolutne zavore z ABS sistemom pa tudi tako težak avto ustavijo brez vsakršnega obotavljanja.
vse skupaj so pri Mazdi začinili še s serijsko vgrajeno alarmno napravo in obiljem varnostne opreme, med katero sta seveda tudi varnostni zračni blazini za voznika in sovoznika.
Ob drobnih zamerah je xedos 9 pravzaprav popoln uspeh. In jasno je, da se boMazda od zdaj enakovredno merila s konkurenco v razredu najimenitnejših.
TEHNIČNI PODATKI: limuzina s štirimi vrati. Motor šestvaljnl na V, 1995 ccm, 105 KW/143 KM, 24 ventilov, elektronski večtočkov-nl vbrizg goriva, katalizator, petstopenjski ročni menjalnik. Mere: 4825 x 1770 x 1395 mm. Najvišja hitrost: 202 km/h (tovarna), 204 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 6,3/ 7,7/11,1 I neosvinčenega 95 okt. goriva. Poraba na testu: 9,8 I.
Cene kmetijskih in gozdnih zemljišč
* V katastrskem okraju Selo pri Bledu prodajajo travnik osmega razreda po 100 tolarjev za kvadratni meter.
* Lastnik iz Kranja prodaja v okolici Bleda travnik petega razreda po 1,08 marke za kvadratni meter, njivo četrtega razreda po 2,16 marke, travnik četrtega razreda po 1,39 marke, gozd pa po ceni od 0,36 do 0,71 marke za kvadratni meter.
* V katastrskem okraju Zasip pri Bledu je naprodaj njiva po tn marke (v ustrezni tolarski vrednosti) za kvadratni meter.
* Lastnik zahteva za gozd tretjega razreda v k.o. Selo pri Bledu 200 tolarjev za kvadratni meter.
* V okolici Bleda prodajajo pašnik tretjega razreda. Cena je 200 tolarjev za kvadratni meter.
Cene traktorjev
Matjaž Gregorič
znamka in tip	moč (kW/KM)	cena	
Ursus 3154	35/47	24.300 DEM	
Ursus 4512	45/60	24.300 DEM	
Ursus 4514	45/60	28.300 DEM	
Ursus 5312	53/72	27.000 DEM	
Ursus 5314	53/72	31.000 DEM	
Ursus 912	59/80	32.206 DEM	
Ursus 932	59/80	37.829 DEM	
Ursus 914	59/80	36.800 DEM	
Ursus 934	59/80	42.400 DEM	
Ursus 1012	70/96	34.200 DEM	
Ursus 1132	70/96	39.874 DEM	
Ursus 1014	70/96	35.500 DEM	
Ursus 1134	70/96	44.500 DEM	
Ursus 1222	88/120	41.900 DEM	
Ursus 1224	88/120	41.900 DEM	
Ursus 1234	88/120	47.500 DEM	
Notranjost: prestiž in dobra oprema
Zgodnji krompir: 160 SIT/kg
Na kranjski tržnici prodajajo zgodnji krompir po 160 tolarJeV za kilogram, jabolka po 150 tolarjev in jajca po 13 tolarjev. Solata stane 200 tolarjev, korenje in čebula 150, cvetača, por in fižol 300 in česen 500 tolarjev. Na ljubljanski tržnici je zgodnji krompir po 180 tolarjev, jabolka po 140, jajca po 14, korenje po 120 in čebula po 140 tolarjev za kilogram. Za česen je treba odšteti 400 tolarjev in za fižol 300.
Škropilni koledar
Časopisno založniško podjetje Kmečki glas je že pred časorn izdalo priročnik Škropilni koledar, ki ga je napisal Jurij Mamilovič. V priročniku so odgovori na vprašanja, kako spoznati bolezni in Škodljivce v sadovnjaku, vinogradu, vrtu in na posevkih, kako se boleznim in škodljivcem upreti, kako skladiščiti sredstv* za varstvo rastlin, kako je z varstvom rastlin in čistim okoljem-Priročnik stane 2.415 tolarjev.
MINIMUNDUS - majhen svet ob Vrbskem jezeru
Obisk popularne znamenitosti ob Vrbskem jezeru je svojevrstno doživetje za vso družino. Več kot 150 miniaturnih modelov avstrijskih in največjih poznanih svetovnih palač, gradov, cerkva ipd. popestrijo modeli vlakov, ki vozijo po Minimundusu in modeli plovil v kanalih. Minimundus je odprt vsak dan: junija in septembra od 8.30 do 18. ure julija in avgusta od 8. do 19. (ob sredah in nedeljah do 21. ure)
Cene vstopnic so:
odrasli 75 ATS otroci 20 ATS (6 do 15 let) skupine 58 ATS (nad 10 oseb) starejši nad 60 let 45 ATS (skupine)
Z obiskom Minimundusa tudi posredno pomagate avstrijskemu društvu "Rešite otroka", Id ga Minimundus izdatno podpira pri njegovih prizadevanjih na področju pomoči mladim.
Letos smo obisk Minimundusa tudi vključili v program naših izletov Gorenjskega glasa v Celovec. Kljub slabemu vremenu nam v Minimundusu na zadnjem izletu nI manjkalo dobre volje.
KAM NA KOSILO, VEČERJO ?
x::;::x:>>>:w>>>>::>:-::;:>:
i IME GOSTINSKEGA ; OBJEKTA	1 KRAJ	i SPECIALITETE j M EN U	CENA	| ODPRTO
I PIZZERIJAOARE i KRANJ lMNMMIWIWWWWII>MIIWWr	gj POD I JELENOVIM j KUNCEM	i PI7JE, PIŠČANCE, ODOJKI, 1 PEČENKA IZ KRUŠNE PECI	1 550. SIT	ij VSAKDAN 12-04 , 1 Pl - ilP DOSTAVA 8-02
GOSTILNA PrPRIMOŽK
TEL: 57-58S
vsak dan kosilo in malin vse vrste jedi po naročilu
VREME
Danes bo pretežno oblačno, občasno Me Še padavine. Jutri bo delno jasno t interne oblačnostje, postopoma bo topleje«
3. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev v Besnici
Tokrat vreme, harmonikarji prihodnjo nedeljo
Zaradi slabega vremena je Turistično kulturno društvo v nedeljo, 12. junija, tekmovanje v Besnici odpovedalo. Tekmovanje in izbor za Ljubečno bosta v nedeljo, 19. junija.
LUNINE SPREMEMBE
Ker bo v cetriek prvi krajec nastopil ob 21,56., bo do naslednje spremembe položaja lune, pe Herschlovem vremenskem ključu lepo ob severu aH zahodnike 1» dež ob jop ali jugozahodniku.
ZBIRAMO STARE RAZGLEDNICE
Prejšnji torek je naša rubrika zaradi prostorske stiske žal spet odpadla. Zadnja od starih razglednic.ki smo jo na tem mestu objavili, je predstavljala planino na Kraju, na sliki pa je °ila tudi Koča pod Bogatinom, odkoder vodijo planinske Poti do Triglavskih sedmerih jezer, na Bogatina ter do Krnskega jezera in na Krn in še do drugih čudovitih kotičkov v naših Alpah. Prejeli smo veliko vaših odgovorov, ki so večinoma pravilni, naš žreb pa je takole razdelil nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev: 1. Jože Kogoj, Sp. Gorje 76, Zg. vaOrje; 2. Janja Grmišičar, Vrečkova 5, Kranj; 3. Tine Zupane, Srednja vas 11, Bohinj; 4. Matej Jamnik, Luznarjeva 20, Kranj; 5. Slavica Stare, Kamnje 9, Boh. Bistrica, čestitamo!
Danes pa objavljamo razglednico staro pibližno 50 let, ki Pa spet kaže planinski prizor. Ugotovite, kje je bila slika posneta in kaj je na njej. Odgovore pošljite do petka, 17. Junija, na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, pet •zžrebancev pa bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev.
Besnica, 12. junija - Do nedelje zjutraj so prireditelji letošnjega 3. Gorenjskega prvenstva harmonikarjev v Besnici upali, da se vremenska napoved s konca tedna za nedeljo ne bo potrdila in bodo napovedano tekmovanje harmonikarjev in koncert Alpskega kvinteta kljub slabim vremenskim izgledom lahko pripravili. Vse je bilo namreč nared, vendar se je nedelja zjutraj začela z dežjem.
Ne le za prireditelje, tudi za številne tekmovalce, je bila odpoved tekmovanja in kultur-no-turistične prireditve neprijetna. Ko je okrog desete ure dopoldne prenehalo deževati, so nekateri celo menili, da je bila jutranja odpoved preuranjena, vendar pa se je potem v nedeljo popoldne pravilnost odločitve ponovno potrdila, Tudi nedeljsko popoldne je bilo deževno.
Predsednik organizacijskega odbora Miha Sušnik je pove-
dal, da je bilo v organizacijo tekmovanja in prireditve vloženih v minulih mesecih toliko priprav in dela, da bilo vztrajanje pri prireditvi "za vsako ceno" nesmiselno in nepošteno. "Ne gre le za sto in več domačinov, ki smo pripravljali prireditev, marveč predvsem za namen same prireditve. Ta pa je bila namenjena harmonikarjem in obiskovalcem. Zato smo takoj obvestili vse tekmovalce, po radiu pa obiskovalce, da bo srečanje v Besnici prihodnjo nedeljo z enakim programom in potekom tekmovanja."
Tako bo tekmovanje v nedeljo, 19. junija, začelo pa se bo pred šolo v Besnici ob 14. uri. Pred tekmovanjem bodo ob pol, enih popoldne v šoli odprli razstavo proizvajalcev harmonik. Po tekmovanju harmonikarjev pa bo koncert Alpskega kvinteta. Težava, ki jo bodo morali rešiti, je le napovedovalec, ker je Boris Kopitar 19. junija zadržan. • A. Žalar
Še tri nagradne vstopnice
Vse bo torej prihodnjo nedeljo potekalo tako, kot naj bi tokrat. Tudi vstopnice, ki smo jih poslali srečnim izžrebancem, ki so pošiljali odgovore na nagradna vprašanja v Gorenjskem glasu, veljajo. V uredništvu pa smo se odločili, da bo iz vseh prispelih odgovorov na nagradna vprašanja v Gorenjskem glasu Izžrebali še tri dobitnike vstopnic. Srečneže bomo objavili v petek, 17. junija, vstopnice pa bomo pravočasno poslali po pošti na njihove naslove
♦1W»X.11^
Srnučarji in smučarke so "ogreli" Dorfarje
Ce ne smučamo, pa pojemo
Dorfarje, 11. junija - Kljub ničkaj poletnim temperaturam J* bilo minulo soboto zvečer v Dorfarjih pri Svetem Duhu Pr&y vroče, saj so na obisk k ?vojemu reprezentančnemu prijatelju Andreju Miklavcu prišli najboljši smučarji in smučke. Na odru ob kava baru ^Ml so pripovedovali svoje zgode in nezgode, pokazali so svoje pevske sposobnosti, najbolj pa sta seveda "vzgaja" Jure Košir in Matej Jovan, ki J*a predstavila prvo kaseto in P> ploščo Košir reap teama. p*edsedik sveta krajevne skupnosti Sveti Duh Jože Semen je domačemu reprezentantu Alineju Miklavcu izročil sliko
Na odru so bili Koširjevi reaperji res pravi. Nastop s športnimi točkami pa je ogrel celo najbolj zmrznjene navijače, ki so zaplesali skupaj z njimi. '
"Je tale Jure res smučar ?!" so se spraševali nekateri, ki so komaj verjeli, da gresta smučarska in glasbena umetnost tako idealno skupaj....
Jure in Matej sta se na vse kasete in CD plošče morala podpisati - , ««viiAT beuh p,ai^V TO0 ■■JMJe,ott«" koncu veliko gpomin na n>mo novo z 0 in na nepoln koncert £ Dorfarjih. r«z i    •  P°seDno med mladimi. Ti so navdušeno čakali na o r «
smuJednice s podpisi, ki so jih na prireditvi delili naši smučarji in  Škofje Loke, ki ga bo vedno  tate zahvalil vsem našim smu Gr:i   .  • Najbolj so bili seveda navdušeni nad slikami Gregorja  spominjalo, od kod j k» in Jureta Koširja, pa tudi dekleta so požela navdušen aplavz,  hkrati pa se je za dob
Brezplačni dopust
Kranj, 14. junija - Tudi če vas sreča sicer ne obišče rada, vas bo prav gotovo obiskala to soboto, ko bo pred Odisejem v Kranju ponovno zabavni program z žrebanjem čudovitih nagrad v akciji Sobotna sreča. Žal je prejšnji teden zaradi dežja prireditev odpadla, zato pa imate še čas, da iz petkovega Gorenjskega glasa izrežete nagradni kupon, ga izpolnite in vržete v skrinjico pred Odisejem. Nagrade, ki jih prispeva Odisej, so zares mamljive: 3. nagrada je večerja za dve osebi v Vili Bistrica, 2. vikend paket v Strunjanu, prva nagrada pa je kar 7-dnevno brezplačno letovanje v slovenskem obmorskem letovišču Strunjan. Vsekakor se splača poskusiti! Da pa boste lažje dočakali izide žrebanja, boste, seveda tudi brezplačno, lahko poskusili novo brezalkoholno pijačo 7 UP, svoje spretnosti bodo pokazali člani Plesne šole Kranj, v dobro voljo pa vas bosta s svojim skečem spravili Maja in Špela. Pokrovitelja tokratne Sobotne sreče Sta HI-FI JAMO, ki ima svoje prostore na Vodopivčevi ulici v Kranju, in pa Trgovsko in servisno podjetje Lisjak, Gregorčičeva 8, Kranj.
Ce le ne bo dežja, se torej v soboto dobimo pred Odisejem!
TELE-TV
GLAS
KOMUNIKACIJSKI ENGINEERlNCi
d.o.o. KJ^AjNJ
POJASNILO 0 KRIŽANKI V ODDAJI KRIŽKRAŽ V SOBOTO, 11. 6.1994
Našim zvestim gledalcem in bralcem se opravičujemo za neljubo napako v sobotni oddaji Križkraž. Ponagajal je TV škrat in namesto junijske smo med oddajo objavljali risbo križanke iz prejšnje oddaje, v Gorenjskem glasu pa je bila v petek objavljena prava risba.
Risba križanke v oddaji je bila torej napačna, številke in vprašanja pa prava. Zato za pomoč reševalcem objavljamo pomožna vprašanja za rešitev
TV 1 ... Rosseliini
TV 2 smešenje literarne, filmske zvrsti TV 3 izvršilec kaznivega dejanja TV 4 zaporedje filmskih prizorov TV 5 avtor zbadljivih besedil TV 6 zločin in... TV 7 potepuh ali... TV 8... Kavčič
Vljudno se opravičujemo našim stalnim gledalcem in reševalcem za neljubo pomoto. TV SLOVENIJA
ZADETEK V PETEK
Znajo pa, zna i o pri Stanonikovih na Lovskem brdu pri Poljanah, kjer je bila v petek zvečer prva oddaja Gorenjskega glasa in Radia Žiri v seriji družinskih kvizov "Zadetek v petek". Ker ie Stanonikova družina velika (6 otrok je pri hiši), so zlahka sestavili tričlansko tekmovalno ekipo in se poskusili z odgovori na 10 + 1 vprašanje. Čisto na vsa so pravilno odgovorili, si prislužili 15 000 tolarjev vredno nagrado pokrovitelja oddaje Polvcom iz Poljan; in tudi v finalni oddaji, ko bo ena od sodelujočih družin prejela najnovejši pralni stroj Gorenje, bodo Štanonikovi nastopili. Na sliki: takole je Glasov fotoreporter Janez Pelko z objektivom zabeležil družinsko veselje v oddaji Zadetek v petek.
-H P0LYC0M
IZDELAVA ORODIJ IN PRLDI LAVA TERMOPLASTOV
POLVCOM d.o.o., Predmost 51,64223 Poljane nad Šlcofjo Loko Tel & Fax: 064/65-766, Mobitel: 0609-61 -27-26
GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI IN GORENJSKEGA GLASA
LESCE,
ROŽNA DOLINA 40, TEL:064/715502, FAX:718 521
NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000,00 SIT
NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; b«la tehnika, mali gospodinjski aparati, akustika, kuhinja, kopalnica, antanskl material In rezervni deli. POPUST DO 45% Delovni ča«: od B. do 10. ure. ob sobotah od 8. do 12. ure.
e doma, carjem in smučarkam. • re rezul-  Stanovnik, slika: G. Šinik
R	Ž	I	R	I	A
B	C	Č	D	E	F
G	H	I	J	K	L
M	N	O	P	R	S
	l T	u	V	I   z I	
Pošilja:		
Pošljit« na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri do 17. junija 1994		
Zeliščni vrt (2)
Večina zelišč in dišavnic, ki jih gojimo, je še vedno samoniklih, veliko gojenih oblik, ki se ločijo po barvi listov, cvetov in načinu rasti, pa lahko tudi že kupimo. Zaradi teh lastnosti jih sadimo tudi kot okrasne rastline v cvetličnih gredah. Njihov vonj in druge lastnosti se največkrat ne razlikujejo od samoniklih vrst. Privlačnost zelišč in disavnic je predvsem v vonju, ki izvira iz listja in ne iz cvetov, kot pri drugih rastlinah. Dišeča olja pridobivajo s prekuhavanjem ali trenjem njihovih listov.
Le malo teh rastlin ima živo obarvane in vpadljive cvetove: take so npr. oranžni ognjič (Calendula officinalis), bakreno rdeči navadni komarček (Foeniculum vulgare Purpur-eum) ali bleščeče modri navadni boreč (Borago officinalis) skupaj s srebrnosivim (pravim) pelinom (Artemisia ab-sinthium).
Za nekatere rastline pravijo, da koristijo drugim: za nekatere rastline ostrega vonja, npr. abrašico (Artemisia abrota-num), pravijo, da odganja žuželke, če jo zdrobimo ali poškropimo, če pa rastejo v vrtu kamilice (Chamaemelum nobile), bodo rastline okoli njih bolj zdrave in rastne.
Izbira prostora
Kot vse druge rastline naj tudi zelišča rastejo v razmerah, ki so najbolj podobne njihovim naravnim, tako bodo zdrava in odporna, Številna izvirajo iz sredozemskih predelov in imajo posebno rada sončne lege in odcedna tla.
Nekatera zelišča in dišavnice prenašajo tudi vlažna, polsenč-na rastišča, če niso premokra ali v pregosti stalni senci. V tem primeru moramo paziti, da niso rastline premokre ali pregosto skupaj in stalno v senci. Večina pisanih ali rumenocvetnih gojenih sort raste v rahli senci. Progasta dišeča meta (Mentha suaveolens Variegata), sorta navadne melise Ali Gold ( Melisa officinalis) in beli vratič (Tanacetum parthenium) so lepših barv, Če so na soncu zjutraj ali zvečer, opoldne pa v senci.
Zelišča in dišavnice lahko gojimo na različne načine, izbira je odvisna od posameznika. Privlačno urejen ločen zeliščni vrtiček je lahko zelo zanimiv in potrebuje malo prostora. Vsekakor pa ie dobro, da so gredice ali posode z dišavnicami čim bliže kuhinji. Nekatere dišavn-cie gojimo zaradi njihove de-korativnosti na gredah ali na obrobkih skupaj z drugimi okrasnimi rastlinami, za druge pa je primernejši prostor v zelenjavnem vrtu. Vse naj rastejo čim dlje od cest in na mestih, kjer ni možnosti onesnaževanja in kjer ni škodljivcev.
Zeliščni vrtovi
Kadar je prostora dovolj, je vredno zasaditi zelišča in dišavnice skupaj na poseben prostor. Tako je učinek večji in na enem mestu lahko uživamo vse njihove vonjave. Svojevrsten videz teh rastlin omogoča, da izkoristimo domišljijo in s kom-
Elementarnimi ali kontrastnimi arvami kombiniramo različne vzorce. Poleg izredne barvitosti pa je prednost takega zeliščne-
f;a vrta tudi v tem, da zelišča ažje nabiramo. Tradicionalne zeliščne vrtičke obroblja nizko strižena živa meja iz navadnega pušpana (Buxus sempervirens), primerna pa sta tudi manj pravilno oblikovana navadni ožepek (Hvssopus officinalis) ah sivka (Lavandula).
Grede in obrobki
Zelišča lahko gojimo med drugimi okrasnimi vrtnimi rastlinami, predvsem, kadar nimamo dovolj prostora za ločen zeliščni vrt ali kadar so zelišča
pokrovne rstline za robove gredic. Taka sta npr. monarda (Monarda didvma) in vinska rutica (Ruta graveolens). Zelo prijetno je videti v obrobah sivolistne rastline, ki so izjemen kontrast modro, škrlatno ali roza cvetočim vrstam, kot je npr. škrlatni žajbelj (Salvia officinalis Purpurascens).
Postavne arhitekturne oblike dišavnic, posajene samostojno, so zanimive žariščne točke. Vsak prostorček v obrobku zapolnimo z barvitimi enoletnicami, kot sta npr. mak (Papa-ver), modri boreč ali temna škrlatnolistna bazilika (Oci-mum basilicum Purpurascens).
Najbolj bomo uživah v vonju dišavnic, posajenih ob vhodu, vrtnih poteh, stezicah ali tam,
CISTERNE KOVINSKE 1500 L CISTERNE KOVINSKE 2500 L
22.493,00 + 20 % PD 30.904,00 + 20 % PD
BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 80 L 14.750.00 + 10 % PD BOJLERJI KOMBINIRANI ELEKT/CENT 100 L 15.900.00 + 10 % PD OUNI GORILCI S PREDGR/LOP/POKR/DIZA 40.823,00 + 20 % PD ČRPALKA GRUNTFOS S HOLANDOM COLA 8.990,00 + 10 % PD REGULATOR VLEKA SAMSON 3/4 COLE 3.990,00 + 20 % PD EKSPANZIJSKA POSODA 35 L 3.200,00 + 20 % PD
UGODNO TUDI RADIATORJI, PEČI, VENTILI IN OSTALO BLAGO ZA INSTALACIJE.
Brezplačna dostava.
Za večje Količine popust ali odložena plačila. IKA - KIKA ŽIRI
tel. 692-036, 691-555, fax: 691-610
kjer največkrat počivamo. Pritlikave plazeče se dišavnice, npr. navadno materino dušico (Thvmus serpvllum), rimsko divjo kamilico (Chamaemelum nobile Treneague) in kraški šetraj (Satureia spicigera), sadimo v skalnjak ali tesno skupaj kot dišečo preprogo. Ta in druga bolj pokončna zelišča, npr. drobnjak (Allium schoeno-pnrasum), so lahko nenavaden m privlačen obrobek grede ali poti.
(Gornje smo vzeli iz knjige ENCIKLOPEDIJA VRTNARJENJA, ki je pravkar izšla pri SLOVENSKI KNJIGI.
STUDIO RAFAELA
Hujšanje ponovi metodi z "B0DY SUM LINE"
® 326-683
Najugodnejši katalog »Sl.Jeniji
Slovensko obeta: U rog, Pwtt, Rovi«|, Krk, Ril...
7. polpenzion od 150 DEM m
Apartmaji in hoteli A, B kategorijo: mmm^m Grčija, Spasila, Ttflfs, Ciper,
Sicilija, C«tafcrlarTirflJfl... '.-mP
Križarjenje 299 DEa» ^
TURISTIČNA AGENCIJA
mursm
Maistrov trg 2, 64000 Kranj TEL: (064)213-261, 21S-5S6
<o>
Iz šolskih klopi
rTfVTfVVVVTVTTVVVTVVVTTVVTTTf
VRTILJAKOVA LESTVICA
Z ROMANO KRAJNČAN IN RADIOM KRANJ
Naša nagrajenka iz torkove oddaje Vrtiljakova lestvica je Nina Janša z Bleda, Stagne 7. Majico ji je poštar verjetno že prinesel. Ker je na dopisnico pozabila napisati, koliko je stara, upamo, da smo zanjo izbrali pravo številko. V današnji oddaji ob petih vam bo Romana predstavila pet skladbic, finalistk, ki se bodo potegovale za naslov hit Vrtiljakove lestvice. Te so:
V NAŠI ŠOLI - HAJDI
DRETA - MIA ŽNIDARIČ
MOJ DINO - SANJA MLINAR
DA PRIJAZNA BODO JUTRA - ROMANA
KRAJNČAN in otroški zborček OS France Prešeren NAŠ RAZRED - ANIKA
Brž izpolnite kuponček in ga pošljite na kranjski radio. Časa imate namreč samo nekaj dni, prihodnji torek bo Romana slovesno razglasila zmagovalno skladbico, hit celoletne Vrtiljakove lestvice.
KUPON
GLASUJEM ZA PESEM: MOJ NASLOV:
Pošlji na Radio Kranj, 64000 Kranj, Slovenski trg 1
VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. KDOR  IŠČE, TA  MAJDE  ... V MAMI
MALA ANKETA
Zadnji dnevi v šoli
Za večino šolarjev bo čez deset dni, za nekatere pa še prej, konec pouka. Kakšni so zadnji dnevi v šoli, ali se veselijo počitnic, kaj bodo med njimi počeli, smo vprašali tri kranjske drugošolce in dve dijakinji tretjega letnika srednje šole. Kaj so nam povedali?
Nežka Pretnar "Rada hodim v šolo, počitnic pa se tudi že veselim. Komaj čakam križarjenja z barko med jadranskimi otoki. Počitnice doma pa bom preživela predvsem v igri s prijateljica-mi.
Živa Drinovec "Med počitnicami bom pojedla čim več sladoleda, se igrala, šla Bom k sestričnam v Podbrezje pa tudi na morje bomo šli. Morda bo kaj časa tudi za branje."
Blaž Gogala: "V šoli še nimamo ocen, to mi je všeč, če bi jih imeli, bi bil, upam, odličen. Počitnic se seveda veselim, čeprav rad hodim v šolo. Igral se bom, šel k stricu v Besnico, lovil kobilice in se učil."
Katarina Bergelj iz Žirovnice: "Najbolj vroči šolski dnevi so že mimo, pišemo še zgodovino, nekaj spraševanja bo tudi še. Konec tedna končamo. Med počitnicami bom v glavnem doma, morda bom šla s prijatelji za kakšen dan na morje."
Mateja Pustovrh iz Škofje Loke:
"Spričevalo bo, upam, dobro, v teh dneh me čaka še nekaj spraševanja. Pripravljamo se tudi že na maturo, ki nas čaka prihodnje leto, kako bom naprej, pa še ne razmišljam. Trenutno čakam predvsem na počitnice." • H. Jelovčan, foto: G. Šinik
7ITOVTRG4/B ŠKOFJA LOKA
traiTKOznijiMi
Filmska nagradna uganka
Štirinožni filmski Beethoven in njegova izbranka sta bernardinca. Vsi odgovori, ki ste jih poslali, so seved* pravilni, za nagrado - po dve brezplačni kino vstopnici - l?a smo izžrebali Primoža Bavdka iz Kranja, C. 1. maja 63, 10 Polono Hanžek z Jesenic, Titova 2 a. Čestitamo. .
Konec tedna prihaja na platno Kino podjetja Kranj film Mo* brez obraza, ganljiva zgodba o nenavadnem odnosu m1
cd
odraslim Justinom in 14-letnim Chickom. Justina je po nevam1 prometni nesreči strah življenja. Začne se umikati iz resničneg3 sveta, saj je prepričan, da ga je prav ta svet uničil, ta*o osebnostno kot pokhcno. Potem pa nekega poletnega dne * njegovo življenje vstopi Chick. Fant brez staršev najde \ človeku, ki ga imajo vsi za čudaka, učitelja in prijatelja. Skup3) sta dovolj močna, da se spoprimeta s svetom, ki ju je zavrni1' vsaj dokler za njima ne pride Justinova preteklost...
Pri filmu Mož brez obraza ie slavni Mel Gibson odigral dv* vlogi. Kateri? Odgovore pošljite do 30. junija na naslov: C* Gorenjski glas, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska uganka.
Še dobro, da smo poleg vse hrane, pijače in dobre volje na s<^^j nagradni izlet mladih ustvarjalcev Vrtiljakove lestvice Radia ? ^ v Salzburg vzeli s seboj tudi dežnike, saj smo jih mora*1 j< nekajkrat razpeti. No, dez nam seveda ni pokvaril doživetja. super. Poučno, ko smo si ogledovali Mozartovo rojstno niso, mesto" in njegovo največjo katedralo - prav dežju se zahvaliti, da smo obiskali tudi čisto pravo Mc Donald^i restavracijo - predvsem zabavno pa, ko smo se po zobati že'e, p povzpeli do trdnjave in je bil Salzburg pod nami kot na dl«"1'^ smo se sprehodili po živalskem vrtu in bežali pred igrivimi yoa^fif curki v dvorcu Hellbrunn. Zabavno je bilo tudi med triurno *° j v Salzburg in nazaj. Simpatična vodička Daša iz Alpe*0^,!))
Rotovalne agencije nam je natresla koš zanimivosti o Saknu**^ lozartu, pripravila nagradni kviz, na harmoniko nam je »g?*|*hV^ iz Besnice, peli smo, pripovedovali šale... Pa kaj bi še govorih;Jj^jf Romani in radiu za nepozaben dan. • H. Jelovčan, foto: D* *'
DEŽELA
Priloga Gorenjskega glasa o radovljiški občini (6)
Bohinj se pripravlja na "invazijo" kopalcev
Kopanje le na določenih mestih?
JJ^ceu Laz - Ker Je tudi letos v vročih poletnih dneh [j Pričakovati močno "obleganje" Bohinja, še zlasti pa Bohinjs- I
Jezera, Je občinski izvršni svet na seji prejšnji teden Pre/el posebno prometno ureditev in režim kopanja, ki gaje Popravila Komunala Radovljica. Po tej ureditvi, ki bo veljal 20. junija do 15. septembra, bo parkiranje vozil in 53*?ftfe v Jezeru dovoljeno samo na določenih mestih, volskovalci pa bodo morali plačati pristojbino za obveš-^H/e, parkiranje, kopanje, uporabo sanitarij, odvoz smeti, ^/an/e jezerske obale in za komunalno takso. Višina Pristojbine bo odvisna od tega, ali bodo parkirali bližje je&ni ali na bolj oddaljenih parkiriščih. Da bi zmanjšali Pritisk za parkiranje v bližini Jezera, bo pristojbina v prvi ^ še erucrcii višja kot v drugI
Poglejmo predlog prometne Ureditve in režima kopanja Ukoliko natančneje! V prvo cono parkiranja naj bi spadala Parkirišča Na Veglju, pri cerkvi Sv. Janeza, Pod Skalco, v Jakovem rovtu in pod Naklovo glavo, v drugo cono pa parkir-lSCa v Labori, za hotelom Jezero, pn križišču v Ukancu
VI V Savici. V prvi coni naj bi bila pristojbina za osebne avtomobile 600 tolarjev, za motorna kolesa 200 ter za kombije in avtobuse 1.500 tolarjev, v drugi Pa za osebna vozila 300 tolarjev, £a motorna kolesa 100 ter za kombije in avtobuse 1.000 tolarjev. Če bo obiskovalec isti dan zamenjal parkirišče v ok-]wi iste cone, mu ne bo treba Se enkrat plačati; če pa bo Prešel iz druge cone v prvo, bo poral doplačati razliko. Gostje, K}, bodo parkirali pred hotelom a" drugo stavbo, kjer bodo
Bohinj
i*od? dobili karto "gost Bohinja   in KnHn nr, nirllrinin
SfL *n do 'meu Pn parkiranju j odstotni popust. Domačini J lastniki počitniških hišic v °ohinju (Polje, Ukane, Zoisova
plana) bodo lahko dobili letne dovolilnice. Za domačine je predlog cene 600 tolarjev, za "vikendaše" 6.000 tolarjev. Če bo pristojbina za parkiranje v prvi coni 600 tolarjev, naj bi ob tolikšnem številu plačanih pristojbin kot lani (deset tisoč) ustvarili vsega 4.000 mark dobička, ob pristojbini 800 tolarjev pa 22.000 mark.
Pet kopalnih območij
Komunala Radovljica je tudi redlagala, da bi kopanje dovolili le na levi strani obale od mostu do Fužinarskega zaliva, na desni strani obale od mostu do Pod Skalce, pri Sv. Duhu (hotel Pod Voglom in Mladinski dom), v kopališču na zahodni obali ob avtokampu in v kopališču Naklova glava, na vseh ostalih območjih pa bi bilo prepovedano. Po mnenju Komunale bi bilo treba nekatera kopalna območja fizično ločiti od cestišč, da jih ob navalu turistov ne bi mogli zasesti avtomobili. Tri bohinjske krajevne skupnosti so že povedale svoje mnenje o predlogu prometne ureditve in kopalnega režima, zanj pa bodo povpraša-
čanju o tem in je sklenil, da se bodo za postopek o tem, kako priti do izvajalca, dogovorili z bohinjskimi krajevnimi skupnostmi. Član izvršnega sveta Jože Cvetek, ki je sicer tudi predsednik upravnega odbora delniške družbe Turistično združenje Bohinj, se ie že na seji zavzemal za to, da bi izvršni svet za izvajanje prometne ureditve pooblastil združenje. Združenje je v ponudbi navedlo, da je že pridobilo soglasja Sklada kmetijskih zemljišč m gozdov, Ljubljanske nadškofije kot denacionalizacijskega upravičenca in Gozdnega gospodarstva Bled, z domačini kot lastniki zemljišč ob jezeru v
Čakajoč na soglasje
Bo tudi letos treba plačati "cestnino" za prevoz do planin Veje, Blata in Vogar? V krajevni skupnosti Stara Fužina pou* darjajo, da le vse odvisno od tega, če bodo za pobiranje dobili soglasje blejske enote Zavoda za gozdove Slovenije.
Če soglasje bo, bodo tako kot lani zaračunavali za osebna vozila 400 tolarjev cestnine, domačini naj bi za uporabo ceste plačali 1.000 tolarjev na leto, "vikendaši"pa 4.000 tolarjev.
katerim upravlja krajevna skupnost. Različna mnenja so tudi med člani izvršnega sveta: nekateri menijo, da ie zaradi treh dni v letu, ko Bohinj doživi "invazijo" kopalcev, nesmiselno vznemirjati slovensko javnost z ostrimi omejitvami in ukrepi, spet drugi trdijo, da so problem predvsem konice, ko nastane največ škode na obrežnem pasu.
Kdo bo izvajalec?
In kdo naj bi v Bohinju skrbel za izvajanje poletne prometne ureditve in kopalnega režima? Občinski izvršni svet se je na ponedeljkovi seji izognil odlo-
Prispevek 2x1 pota.
Odrasli moralo za ogled kanjona Mostnlce In slapu Savica plačati 200 tolarjev prispevka za pota, otroci (od sedmega leta dalje) 100 tolarjev.
Zamuda
pri Prešernovi
Stavba v Prešernovi ulici 13,15 v Radovljici je izpraznjena že tri leta. Po načrtu naj bi jo začeli obnavljah 1. julija in jo dokončali do 25. februarja prihodnje leto, vendar se bodo roki verjetno zavlekli, saj v občini zamujajo Že pri pridobivanju dovoljenj, izdelavi načrtov, natečajih in razpisih... Razlog je v tem, da m je že v času popravljalnih del pojavila pobuda, da bi v Prešernovi ulici uredili tudi nove prostore za radovljiško podružnico službe družbenega knjigovodstva. V komisiji za stanovanjske zadeve pri izvršnem svetu menijo, da ni opravičila za zamudo, saj odlok o zazidalnem načrtu že velja.
Zavezanec za Peregrino je občina
Nekdanja lastnica blejske vile Peregrirte oz. njen pravni naslednik je za vilo vložil denacionalizacijski zahtevek. Ker je Vila, po cenitvah vredna 294 tisoč mark, že v zasebnih rokah, je ne more dobiti nazaj v last in posest, ampak mu pripada odškodnina. Izvršni svet je komisiji za denacionalizacijo predlagal, da v postopku najprej doseže sporazum s Slovenskim odškodninskim skladom, vendar pa v upravi za urbanizem ugotavljajo, da sporazum ni mogoč in da je zavezanec za
Slačilo odškodnine občina, .azlog je v tem, da je občina podržavljeno premoženje (počitniško vilo Peregrino) dala v zamenjavo BlejTci, ki je občini odstopila mio in zemljišče, prek katerega naj bi potekala načrtovana, vendar nikoli zgrajena cesta.
Pravni naslednik nekdanje lastnice vile Peregrine predlaga poravnavo in sicer, da mu občina namesto odškodnine v denarju dodeli tri enosobna stanovanja. Izvršni svet se o predlogu še ni dokončno odloČil.
Fužinarskem zalivu pa se je pogodbeno dogovorilo, da bo urejalo obisk turistov, z ograjo ločilo kmetijske površine od kopalnih in plačalo odškodnino. • C. Zaplotnik
Promet le do RibČevega Laza?
Strokovnjaki zagotavljajo, da Bohinjsko jezero prenese *«Jveč 5.000 do 6.000 kopalcev. Čeprav Je zaradi večje P^točnosti manj onesnaženo kot Blejsko, je po mnenju "tdovliiške Komunale za njegovo zavarovanje treba najprej kopalni režim in omejiti število enodnevnih kopalcev. Predlagana prometna ureditev je lahkote začasna, dolgor-rtna rešitev je ureditev ustreznih parkirišč pred RtbČevlm **zom, odtod pa javni prevoz (z odprtimi avtobusi ali Motornim vlakom) proti jezeru tn naprej.
li še policijo ter organizacije in podjetja, ki se ukvarjajo s turizmom. V krajevnih skupnosti Bohinjska Bistrica in Srednja vas ocenjujejo, da je omejitev na pet. kopalnih območij ob jezeru prestroga in da je ne bo mogoče izvajati. V krajevni skupnosti Stara Fužina menijo, da števila dnevnih kopalcev in kopanja na severni strani jezeri ni mogoče omejiti; predlagajo pa, da naj bi med parkirišča v drugi coni vključili tudi parkirišče na Vorenčkojci, s
REPUBLIKA SLOVENIJA, Občina Radovljica, Izvršni svet
Objavlja
JAVNI RAZPIS
za organizacijo prometne ureditve in urejanje obale ob Bohinjskem jezeru v času kopalne sezone 1994
2 Np2nik: BVRšNI SVET OBČINE RADOVLJICA zapečatena in označena "Ne odpiraj - Ponudba za pjjj^omet razpisa je: organizacija in izvajanje prometno ureditev Bohinja",
Bohi -u "r801^6 (parkiranje) ter urejanje obale ob Na ovojnici mora biti na vidnem mestu označeno ime
Jezeru, v skladu s "Prometno ureditvijo in ponudnika,
izdata^ pan^ ot) Bon'niskem jezeru" (študijo je 5. Dodatne informacije in razpisno dokumentacijo
R»)w-Komunala Radovljica, potrdil pa jo je IS občine dobite na Komunali Radovljica, Ljubljanska 27,
3 p™'«» na svoji 125. seji). Radovljica, tel.: (064) 715-109, fax: (064)714-660. - im« • vsebuj«: Osebi za tolmačenje in kontaktiranje sta Mojca Dolar, • konr naslov P°nudr,ika dipl- biol. in Miro Sodja, dipl. ing.
Bohirdtpt Prometne ureditve in urejanje obale ob 6. Odpiranje ponudb bo javno v prostorih Javnega njskem jezeru podjetja Komunala Radovljica 27, Radovljica, in sicer
■ igrani jo/.«rU fjmjjoijei !\uiiiuiraici iw
iPfedlog odškodnin, ki jih bo plačal izvajalec 22. 6.1994 ob 12. uri.
^jnikom zemljišč Ponudniki bodo o izidu seznanjeni do 24. 6.1994.
lQQ>i0nudbe na razP'S predložite do vključno 21. 6. Ponudbe, ki ne bodo sestavljene skladno s tem
**** pa sedež Javnega podjetja Komunala Radovlji- razpisom in razpisno dokumentacijo, bo komisija
Ljubljanska 27, Radovljica. Ponudba mora biti izločila ko
kot neveljavne.       IS občino Radovljica
STAVBO V SOTESKI BODO PODRU - Radovljiški izvršni svet se ie ves sedanji mandat prizadeva, da bi skupaj s Slovenskimi železnicami rešil problem nekdanje železničarske stavbe v Soteski ob cesti med Bledom in Bohinjem. Stavba, v kateri so še
Sred leti v nemogočih stanovanjskih razmerah trez pitne vode) prebivali predvsem delavci iz južnih republik. Je zdaj sicer ie precej časa prazna, vendar je v tako slabem stanju, da (v letu turizma) ni v ponos ne radovljiški občini in ne lastniku. Slovenskim železnicam. Železničarji so se z nekaterimi investitorji že pogovarjali o tem, da bi v Soteski uredili gostinski lokal ali da bi stavbo in lokacijo uporabni za gojenje šampinjonov, a je ostalo le pri dogovarjanju. Čeprav gre za mogočno stavbo, za katero nekateri zatrjujejo, da bi jo bilo najbolje ohraniti in obnoviti, so se v Slovenskih železnicah po dveh neuspelih poskusih odločili, da jo porušijo. S predlogom soglaša tudi radovljiški izvršni svet. V Slovenskih železnicah upajo, da jim bo stavbo uspelo podreti še pred glavno turistično sezono.
Radovljica podpira Soški koridor
Radovljiška občinska vlada je pred drugim branjem nacionalnega programa razvoja slovenske Železniške infrastrukture v državnem zboru podprla predlog novogoriške-
fi območnega odbora sindi-ata strojevodij, da bi program dopolnili z izgradnjo telekomandne naprave na progi od Sežane do Jesenic do 1997. leta ter z elektrifikacijo proge Sežana - Anhovo do leta 2000 in odseka od Anhovega do Jesenic do leta 2010. Predlog utemeljuje s tem, da Soški koridor predstavlja najkrajšo in najkoo-kurenčnejšo povezavo med severno-jadranskimi iukami in srednjo Evropo. Koridor je od 1986. leta tudi uradno uvrščen v sistem mednarodnih transportnih poti V času od 1986. do 1991. leta so po njem prepeljali 3,7 milijona ton tovora. Ko pa je pred dvema letoma upadel prevoz tovora na progi Koper - Šentilj, je vodstvo Slovenskih železnic tja preusmerilo tovor iz Soškega koridorja.
Za prihodnost koridorja se ne bi bilo treba bati, če bi spet pridobili tovor, ki se tedaj prevaža po progi od Kopra proti Šentilju. Iz porečja Soče m Idrijce naj bi do Vrtojbe po železnici prepeljali za izgradnjo avtomobilskih cest m za druge potrebe poldrugi milijon kubičnih metrov gramoza. Večji promet po Soškem koridorju pričakujejo tudi po lastninjenju tovarne Salonit Anhovo. Že maja sta začela z redno vožnjo oprtna vlaka na progi Trst - Munch-en; ob tem, da vsako leto na mednarodnem mejnem prehodu Vrtojba vstopi v Slovenijo približno 400 tisoč tovornjakov, pa Je velika možnost za vožnjo oprtnih vlakov tudi na progi Vrtojba -Jesenice.
Zakaj
primanjkuje vode?
Jernej Ručigaj z Bohinjske Bele
Odbornik gorjanske krajevne skupnosti Anton Pok-lukar ie na marčevski seji občinske skupščine opozoril, da v osrednjem območju Gorii (okrog šole, gostilne in doma kulture) redno občutijo pomanjkanje pitne vode, ob večjih prireditvah v kraju pa jo celo zmanjka. V javnem podjetu Komunala Radovljica, ki upravlja z vodovodom, zatrjujejo, da na tem območju ni bilo pomanjkanja pitne vode, razen lani septembra ob večji okvari, ki pa so jo hitro odpravili. Ocenjujejo, da motnje pri preskrbi verjetno povzročajo večji odvzemi vode iz hidranta, ki je v bližini kulturnega doma oz. šole. Vodo odvzemajo gasilci ob gasilskih vajah, za potrebe svojih prireditev in takrat, kadar jo dovažajo na Pokljuko in na druga območja, kijih prizadene suša. Lani poleti so samo na Pokljuko zvozili okrog 2.500 kubičnih metrov vode, 1.200 kubičnih metrov na Laze, približno 25 kubičnih metrov za potrebe Štaba teritorialne obrambe Pokljuka, manjše količine pa Še v Radovno in Per-nike. V Komunali vidijo rešitev problema v omejitvi ali prepovedi odvzema vode iz nidrantnega omrežja v središču Gonj. Domačemu gasilskemu društvu so že predlagali, da vodo za potrebe Pokljuke odvzema iz hidranta pri podjetju LIP Rečica, ki se "napaja" iz zajetja Ovčje jame.
V Gorjah z odgovorom Komunale niso zadovoljni; pravijo, da imajo težave pri oskrbi s pitno vodo tudi tedaj, ko ni suše in ne prireditev.
Kosovni odpadki na položnicah
Ko gre za denar, se vprašanja kar vrstijo. Krajane ene od radovljiških vasi še posebej zanima, kaj pomeni na položnicah Komunale Radovljica nova postavka "kosovni odpad-
Odgovor je pripravila Komunala in se glasi takole: da bi v občini zmanjšali število divjih odlagališč, je izvršni svet ob koncu minulega leta sklenil, da Komunala od letošnjega 1. januarja dalje zaračunava gospodinjstvom 52 tolarjev na mesec za kontejnerske odvoze smeti, ki so skupni za vse prebivalce krajevnih skupnosti. Plačevanje posebnega prispevka je predlagala Komunala, ki je v dogovoru 8 krajevnimi skupnostmi v občini Želela ohraniti ali še povečati Število kontejnerskih odvozov kosovnih odpadkov. Ker krajevne skupnosti za to iz proračuna ne dobivajo denarja, je bila edina možna pot, da skupni odvoz plačujejo gospodinjstva. Po podatkih Komunale so do 6. aprila letos iz krajevnih skupnosti odpeljali Že 167 kontejnerjev odpadkov.
Delegat radovljiške občinske skupščine Marko Bezjak meni, da v tem primeru ne gre za plačevanje storitev, ampak za nov davek, ki ga morajo plačevati vsi (tudi tisti, ki ne uporabljajo kontejnere-kega odvoza) in za katerega ni zakonske osnove.
V kraljestvu miru in drugačnosti
ernej Ručigaj z Bohinjske Bele je posebnež: živi v stari kmečki hiši, opremljeni s starim pohištvom in predmeti, ukvarja se z nenavadno dejavnostjo, s tkanjem in izdelovanjem kozjega sira, in najraje dela ponoči, ko sicer večina spi.
* Jernej, kako ste postali "novodobni" kralj na Betajno-
vi?
"Ko sem se iz Kranja preselil na Jesenice, v stanovanjski blok, sem trpel, ker vsakokrat, po povratku iz službe, nisem vedel, kaj bi delal. Takrat me je prijelo in sem hodil ogledovat vse stare hiše, ki so bile naprodaj. Ko sem prvič videl tole na Bohinjski Beli, nekoliko odmaknjeno od vasi in v bližini Save Bohinjke, sem si rekel: "Ta bo moja." Hiša je bila sicer v slabem stanju, vendar za razliko od drugih, ki sem si jih ogledal, arheološko še ni bila uničena. Prodal sem avto, da sem lahko kmetu, ki je zgradil novo hišo in nov hlev, plačal aro, za razliko sem si denar sposodil. 1977. leta sem hišo kupil, leto kasneje sem v njej že prebival."
"Staro sem iskal po vsej Gorenjski"
* V hiši ste ohranili stari kmečki slog, tudi oprema je iz časov naših prababic ali še starejša. Je bila hiša že opremljena, ste jo opremili sami?
"Ko sem hišo kupil, me je pot najprej vodila v kranjski muzej, kjer sem od strokovnjakov želel zvedeti, kako jo opremiti, da bi ohranil etnografske znamenitosti. V muzeju so me napotili na zavod za spomeniško varstvo, kjer so mi povedali le to, da hiša ni spomeniško zaščitena in da zato za njih ni zanimiva. Tedaj sem povsem po naključju zvedel, da je strokovnjakinja za notranjo opremo starih hiš Fanči Sarf tudi sestrična prejšnjega lastnika kmetije. Fanči mi je potlej veliko pomagala z literaturo, z nasveti..."
* Kje ste še našli staro posteljo, mizo, stole, skrinje, zibelko...?
"Opremo sem iskal po vsej Gorenjski, od jeseniških Rov-tov do Bohinja in okolice Kranja. Pregledoval sem časopisne male oglase, "aktiviral" znance. V jeseniškem Rovtu sem zastonj dobil stol, žličnik in še marsikaj, prve statve sem pripeljal iz Jamrove hiše na Nomenju, od tam je tudi zelo lepa skrinja in hišni portal."
"Nisem se odrekel kopalnici, centralni kurjavi..."
* Kako ste uskladili starost hiše in opreme s sodobnimi bivalnimi navadami?
"Od starega mi je v hiši uspelo obdržati vse vredne stvari, tudi črno kuhinjo, ki še deluje in v kateri sušim tudi meso; nisem se pa odrekel kopalnici, centralnemu ogrevanju, pomivalnemu in pralnemu stroju... Jaz ne živim tako, ker bi hotel živeti nenavadno, atraktivno, ampak sem semkaj prišel samo zato, da bi imel mir. Čeprav sem priljuden in imam redno ljudi v hiši, ne želim, da kar vpadajo v hišo. Opažam, da so v teh manirah najslabši prav mestni ljudje."
"Tkem šale,
brezrokavnike,
pregrinjala..."
♦Kje ste se naučili ročnega tkanja?
"Dobil sem knjigo o tkanju in se seznanil z zdaj že pokojnim tkalcem iz Bodešč. Najprej sem tkal le izdelke za hišno uporabo, potlej se je pokazalo, da bi se s tem lahko tudi preživljal. Odprl sem obrt, kasneje sem prešel na malo obrt. Po novih predpisih bi jo moral konec maja "zapreti" in spet "vzeti" (veliko) obrt, vendar to zame in za vse druge, ki se ukvarjajo z domačo obrtjo, ni sprejemljivo. Tkem šale, brezrokavnike, posteljna pregrinjala... Največ tkem iz volne, ki mi jo predejo v Mostah in na Gorjušah. Volno barvam tudi z orehom, s čebulo, s česminom. Odkar sem izdelke nekajkrat predstavil na razstavi, skoraj vse prodam doma. Največ tkem za domačine, moje izdelke pa imajo že tudi v Ameriki, Nemčiji, Italiji..."
* S tkanjem se običajno ukvarjajo ženske.
"Tako je danes, medtem ko so v preteklosti v tem poslu prevladovali moški. Tudi na Bohinjski Beli je bil nekdaj tkalec, zato se domačini ne čudijo, če se zdaj s tkanjem ukvarjam tudi jaz."
"To je življenje..."
"Tukaj sem zelo zadovoljen, srečen... To je življenje, kot sem si ga zamišljaj -Življenje s čim manj stresi, Življenje, v katerem najde Človek čas za stvari, ki ga zanimajo. Avtomobila nimam in ga tudi ne rabim. Kadar grem v "civilizacijo", grem z dolgim spiskom stvari, ki jih je treba nabaviti Dovolj ml je, da grem za eno dopoldne v Kranj in ko pridem domov, sem najsrečnejši Človek. Bohinjka šumi, ženem koze na pašo..."
"Moje kure
so najsrečnejše"
* Imate koze, izdelujete kozji sir...
"Koze so pri hiši osmo leto, peto ali šesto leto iz kozjega mleka izdelujem tudi sir. To je pravi bio sir, brez umetnih dodatkov. Prve napotke iz sirarstva mi je dala znanka, nekaj nasvetov sem prebral v reviji Moj mali svet, predvsem pa sem vztrajno poskušal. No, preden
sem se naučil, so nekaj "sira" pojedle tudi mačke in pes! Zdaj imam sedem koz, od tega tri molzem. Mleka ni veliko, sira tudi ne, zato ga ni problem prodati."
* Koze niso edine živali pri hiši___
"Imam tudi mačke, psa in srečne kure, ki lahko pojedo toliko koruze, kot se jim je zahoče, in se lahko prosto sprehajajo po dvorišču. Enako velja za golobe, pes pa je na verigi le zato, ker se rad potepa.
Prepletanje preteklosti in sedanjosti
Alenka Praprotnlk Iz Kranja je v diplomski nalog1 Prepletanja preteklosti in sedanjosti kot način Življenja Jernega Ručigaja med drugim zapisala: "Združil je izkušnje modrega gorenjskega kmeta in pridobitve sodobnega sveta v sebi najbou ustrezno sožitje. S tem je zadostil tudi svoji ustvarjalnosti, ki jo je vnesel na vsa področja svojega Življenja: v popravilo svoje stare hiše in v svoj poklic, ki tntt je odpri vrata v svet umetniškega ustvarjanja."
zjutraj, vstajam okrog poldneva. Zgodilo se je že tudi to, da so me kmečke žene, ki imajo
pozimi v moji hiši razlita6 tečaje, ob dveh popoldne "vrgle" iz postelje."
Vsako leto imam tudi piščance." v
"Ponoči delam, podnevi spim"
* Sami pravite, da ste posebnež. So vas domačini kljub temu lepo sprejeli?
"Zelo lepo! Na vasi ni težko živeti kot posebnež, ker nihče nikogar ne želi spreminjati. Dobro je, da sem od vasi nekoliko odmaknjen. Na domačine tudi nisem nikoli gledal zviška. Ko sem se jim pred osmimi leti ponudil za pastirja na Belski planini (s sabo sem vzel tudi koze, psa in kure), sem ugotovil, da imajo zelo žlahten odnos do živine. To je bilo zame zelo prijetno doživetje, tako prijetno, da se bom morda še kdaj ponudil za pastirja."
♦Posebnež ste tudi v tem, da podnevi spite in ponoči delate.
"Dvajset let sem zamujal službo. Na srečo sem imel razumevajoče šefe, ki zaradi tega niso znoreli. Ko sem začel delati doma, sem spoznal, da je mojbioritem obrnjen in da se bolje počutim, če ponoči delam in podnevi spim. Običajno grem spat med drugo in šesto uro
POČITNIC* OS MORJU!
Tovorno vijakov PIAM6N Kropa, d.o.o.
Ponujamo vam ugodno letovanje v našeffl počitniškem domu v Pacugu nad Reso. Ugodne cene polnih penzionov! ODRASU: 2.400 SIT OTROCI DO 2 LET: 500 SIT OTROCI OD 3-7 LET: 1.600 SIT OTROCI OD 8-12 LET: 2.000 SIT
Informacije dobite vsak delavnik v nabavnem oddelku podjetja. Telefon: 064/736-461
mobitel
Koroška cesta 27
64000 Kranj Tel.: 064/222-616
MAJA
SALON POHIŠTVA
Kranj, PREDOSLJE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031
MAVRICA
trgovsko podjetje z barvami in laki, p.o. Ljubljana, Resljeva c. 1
objavlja
za novo prodajalno v Radovljici, Prešernova 4
prosto delovno mesto
POSLOVODJE
z naslednjimi pogoji:
- V. stopnja strokovne izobrazbe poslovodske, komercialne ali ekonomske smeri in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
Delovno razmerje za navedeno delovno mesto bomo sklenili z* nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s trimesečni"1 poskusnim delom.
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju P°9°^o pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: MAVRICA 6100 Ljubljana, Resljeva c. 1, p.p. 231.
Kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneh po izbiri.
Blejski (hrastov) orjak je padel
"Odločitev o poseku je bila prehitra"
Na Bledu imajo očitno dvojno "politiko" do dreves. Ena skušajo tudi z izdolbljenjem gnilobe iz debla ohraniti pri življenju (v bližini hotela Park), druga, tudi zdrava, padajo z občinskim dovoljenjem (hrast pri Špeceriji) ali celo brez njega.
Bled - Na Bledu še vedno "žalujejo'' za približno 150 let starim, orjaškim hrastom, kije stal med Špecerijino in UP-ovo poslovno stavbo in za katerega Je lastnik, Veletrgovina Špecerija Bled, pridobil dovoUerde radovljiške uprave za urbanizem Drevo je padlo brez vednosti Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in tudi brez vednosti krajevne skupnosti Bled, pri podiranju pa so sodelovali celo blejski gozdarji
Špecerija Bled je zaprosila občino za dovoljenje za posek hrasta pri poslovno trgovski stavbi zato, ker naj bi drevo povzročalo škodo na stavbi in ogrožalo varnost pešcev in varnost na parkirišču. Odpadanje suhih vej je menda še posebej jezilo lastnike pod drevesom parkiranih avtomobilov. Upravni organ, ki je po občinskem odloku o urejanju zelenih površin v naseljih občine Radovljica pristojen za izdajanje dovoljenj, je Špeceriji takšno dovoljenje marca letos tudi izdal. Ko je 11. maja orjaški hrast padel, je najprej reagirala krajevna skupnost Bled, ki je upravo za urbanizem vprašala, ali si je drevo pred izdajo dovoljenja ogledal tudi gozdarski strokovnjak, nato pa še kranjski zavod za varstvo naravne in kulturne
Gozdarski Inšpektor Marjan Štempihan "Opažam, da velik delhrastov v urbanem okolju kaze znake hitrega hiranja. Krošnje se redčijo, novih gostih poganjkov vej ni, veje se sušijo. Tako je v Kranju, v Preddvoru (za zdravstvenim domom), na Bledu..."
dediščine, ki je primer predal gozdarski inšpekciji. Gozdarski inšpektor Marjan Štempihar ugotavlja, da gozdarska inšpekcija za blejski hrast ni pristojna. Po zakonu o gozdovih je namreč Zavod za gozdove Slovenije odgovoren za vse ukrepe v gozdovih "zelenega pasu" (Straža, Grad, Zaka itd.) in tudi za gospodarjenje s posamičnimi drevesi ali skupinami
V JEREKI OBNAVLJAJO CERKEV - V bohinjski krajevni skupnosti Srednja vas so maja začeli obnavljati podružnične cerkev v Jereki. Kot je povedal predsednik gradbenega odbora Branko Cesar, je bila cerkev v precej slabem stanju in že potrebna popravila. Letos bodo obnovili zvonik in utrdili temelje, v prihodnjih letih pa načrtujejo še obnovo zakristije in ostrešja na ostalem delu cerkve ter ureditev pročelja. Samo letos bodo v obnovo cerkve vložili več kot tri milijone tolarjev. Krajani so doslej že zbrali 2,1 milijona tolarjev, približno pol milijona tolarjev pričakujejo od Občine Radovljica, po sto tisoč tolarjev so
Erispevali tudi bohinjski obrtni-i in gozdno gospodarstvo, za pomoč so zaprosili tudi škofa. Krajani Jereke, Podjelja in Bohinjske Češnjice, ki imajo kakršenkoli vir zaslužka, so (bodo) za obnovo cerkve prispevali po deset tisoč tolarjev, krajani Srednje vasi pa polovico manj. V krajevni skupnosti in v fari si želijo, da bi Gradbeno podjetje Bohinj z deli končalo do praznika sv. Marjete v juliju.
KAPOSI
FIESTA Brigita Bukovec vozi FORD!
moderna. okretna, varčna. udobna. s krmiljenim katalizatorjem JE VAŠA FIESTA
„ I začnite jo voziti!
toda čas se izteka! varčni se bodo za nakup odločili do
30. JUNIJA
izberite med modeli: 1.1 i kat. 50 km. troje vrat 1.11 kat. 50 km. troje vrat 1.1 i kat, 50 km. pet vrat 1.31 kat. 60 km. troje vrat 1.3i kat. 60 km. pet vrat 1.41 kat. 70 km. pet vrat
dodatna oprema:
C
fun fun fun clx
ghia
abs
A« bag air bag
Pooblašten, „govci
028 ^a^'*''1 l|ubl|ana tel 061 5&903 Servis Trjm Mengeš Tel 061 721-720 JMK Avto l)Ubl/ana Tel 061 13-12-Rarjovl Sluga 000 Milana Tel 061 667 846 Avtomobil d o o Ljubliana Ter 061 16-81-434 Mustang doo Ktan 064 71'»-300 Servis Frlic Lesce Tel 064 714-567 Avto-M doo  Trtic Tel  064 53 334 Servis Tmar
l   « 064 332-711. AVTOPROM đoo Kocevie Tel 061 855 292 Servis Hribar d o o Zagorje Tel 060164-033
AVTOHIŠA   KAPOSI,   Ljubljana,  Tel.: 061/301-722
(voznik)
(voznik in sopotnik)
samo samo samo samo samo samo
samo samo samo
18.950 dem 20.450 dem 21.250 dem 21.550 dem 22.750 dem 24.150 dem
1.500 dem 750 dem 1.450 dem
Drevo v bližini hotela Park na Bledu so ohranili pri življenju tako, da so iz debla izdolbli gnilobo in zmanjšali obseg (in težo) krošnje.
Po podatkih Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj je bil podrti hrast med najdebelejsimi in najstarejšimi na Bledu. Visok je bil 26 metrov, na najdebelejšem delu je imel premer 1,40 metra in obseg okrog štiri metre. Drevo podobne velikosti je pri Festivalni dvorani.
gozdnega drevja zunaj ureditvenih območij naselij, medtem ko neposredna skrb za drevesa v urbanem prostoru ni v pristojnosti gozdarske službe niti ni o tem sklenjen poseben dogovor med gozdarji in krajevno skupnostjo.
Gozdarski inšpektor lahko le ugotavlja, da je bil hrast star približno 150 let in da je bil na panju še zdrav. S svojo starostjo in velikostjo je bil dendrološko in dediščinsko pomemben, v okolju pa je imel tudi estetsko, oblikovno in krajinsko vlogo. Odločitev o poseku hrasta je bila po mnenju inšpektorja prehitra. Ob dobri povezavi gozdarske službe in krajevne skupnosti in ob rednem vzdrževanju parkovnega drevja, ki bi preprečevalo škode in nevarnost nesreč, bi hrast lahko še stal. Inšpekcija se bo zavzela, da bo lastnik zasadil novo drevo. Primerna bi bila lipa, ki je v primerjavi s hrastom odpornejša na odmiranje krošnje.
^MERKUR
Teden aradbenih materialov
od 1
mešalec za beton AL-KO, 120 I
33.000 SIT
m mm
junija
nasajena lopata metača
1.019,20 SIT
Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8 % ceneje.
Navedeni in ves drugi gradbeni material lahko kupite po ugodnih nakupnih pogojih: na tri čeke, na štiri čeke z mesečnim odlogom (prvi ček plačate šele naslednji mesec), na posojilo na 5, 6, 9 ali 12 mesecev brez pologa.
Nov prospekt Radovljice
Turistično društvo Radovljica je v obliki zgibanke in v nakladi trideset tisoč izvodov izdalo nov prospekt Radovljice. Besedilo, ki ga je napisal Jure Sinobad, je napisano v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku, slike pa je prispevalo več avtorjev. V prospektu je Radovljica predstavljena kot srce Dežele, Linhartovo mesto, kulturni spomenik in kot mesto oddiha, iz njega pa izvemo tudi to, da bo Radovljica prihodnje leto praznovala tri
i>omembne obletnice: 200-etnico smrti Antona Tomaža Linharta, 500-letnico mesta Radovljice in 700 let radovljiške župnije.
Bavarci v Begunjah
Predstavniki bavarskega mesta Metten so se med tridnevnim obiskom v Sloveniji prejšnjo soboto mudili v Begunjah, kjer so skupaj z ekipo Begunj in moštvom ansambla Gašperji sodelovali na prijateljskem nogometnem turnirju. Rezultati tekem niso pomembni, vse skupaj je bilo namenjeno le utrjevanju stikov, ki jih je navezala Kristina Lanne, Slovenka iz Mettna. Gostje so Begunjce povabili, da jih jeseni obiščejo v Mettnu; tudi zato, so rekli, da bi se jim oddolžili za poraz na nogometnem igrišču. Metten je na tromeji med Nemčijo, Češko in Avstriji, ima 3.800 prebivalcev in sodi med gospodarsko (turistično) razvitejša mesta. Se posebej so ponosni na samostan z veliko knjižnico.
CRPOV
na Koprivniku
Radovljiški izvršni svet je že ob koncu minulega leta potrdil program celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV) za krajevno skupnost Koprivnik - Gor-jufie. Z javnim razpisom so za izvajalca uvajalnega programa izbrali podjetje Inpo, cLo.o., iz Ljutomera, izvršni svet pa je pred kratkim imenoval še delovno skupino, ki bo vodila in usklajevala dejavnosti. Skupino bo vodil predsednik izvršnega sveta Jože Resman, v njej pa so še Irena Jan (načelnica občinske uprave za gospodarstvo in družbene dejavnosti), Andrej Ogrin (član izvršnega sveta za področje kmetijstva in gozdarstva), Franc Stare in Janez Korošec iz krajevne skupnosti Koprivnik - Gotjuše tn Silvo Potočnik iz podjetja Inpo.
•Strojniki" v tovarno helikopterjev
V okviru leske Verige deluje društvo strojnih inženirjev in tehnikov, ki se ukvarja predvsem s strokovnim izobraževanjem članstva. Vsako leto pripravi poleg predavanj tudi strokovni izlet v domaČe in tuje podjetje. Letos načrtujejo ogled tovarne helikopterjev Agusta v Italiji. Društveno dejavnost financirajo z lastnimi sredstvi in s članarino, za pomoč pa so zaprosili tudi občino.
Blejski izvoščki
Cerkvena ura jim je gospodar
Ko cerkvena ura odbije deset, mora biti tisti, ki je prvi na vrsti, na zbirnem mestu pri Festivalni dvorani. Če zamudi, mu tudi sklicevanje na "svojo" uro prav nič ne pomaga.
Bled - Izvoščki kt s konjiči prevažajo turiste po Bledu in okolici so že dolgo časa nepogrešljivi del blejske turistične ponudbe. Lani Jih je bilo trinajst, letos sta dva več. "Dela ni toliko več, le konkurenca le zdaj večja, "pravijo Franc Kapus, Jože Pintar, Janez Slivnik in Franc Mežan in poudarjajo: "Če je povprečno vsak dan vsaj ena vožnja, smo že kar zadovoljni"
Blejski fijakarji Jože, Janez in Franc: "Več takole možujemo, manj je zaslužka.'4
In ker v času pred glavno turistično sezono voženj ni posebno veliko, jim ostane precej časa za moževanje o vsakdanjih težavah, blejskih problemih, konjih, o cenah fijakarskih storitev pa tudi o tem, kakšen je zdaj njihov položaj. Se bomo morali registrirati kot podjetniki, se sprašujejo fijakarji, med katerimi prevladujejo kmetje, upokojenci... Več dela pričakujejo julija in avgusta, zelo pa pogrešajo "hokejiste" - starejše angleške goste s palicami, ki so težko hodili in se radi vozili s kočijami.
In koliko je treba odšteti za vožnjo po Bledu in okolici? Prav toliko kot lani, pravijo izvoščki. Vožnja okrog jezera in na grad stane 2.000 tolarjev, v Ribno 3.000 tolarjev, do golf igrišča, na Šobec in v Vintgar 4.000 tolarjev, do Pokljuške soteske in do Begunj 5.000 tolarjev, v Kropo 8.000, v Bohinj (za ves dan) 12.000 tolarjev...
Jure Sinobad
Dežela - hči Save in Triglava
Kulturno
Na območju Radovljiške ravnine - Dežele je lociranih več kot 130 kulturnih spomenikov, od katerih je največ (okoli 70) umetnostnih spomenikov, okoli 20 etnografskih spomenikov, 10 arheoloških spomenikov, 3 tehnični spomeniki, ostalo pa so zgodovinski spomeniki, od teh je največ spomenikov iz 2. svetovne vojne.
Srce Dežele in njen najpomembnejši spomenik je staro mestno jedro Radovljice, ki spada med najpomembnejše priče meščanske stavbne kulture na Slovenskem. Staro mestno jedro je v celoti zaščiteno kot umetnostni in urbanistični spomenik.Naštevati vse umetnostne spomenike bi bilo zaradi preob-sežnosti nesmiselno, zato omenimo le najpomembnejše. Od srednjeveških gradov sta bila najpomembnejša grad Kamen in Lipniški grad, ki sta skupaj z utrjenim trgom Radovljico sestavljala strateško zaporo, s katero so Ortenburžani nadzorovali prehod čez Radovljiško ravnino in skozi Lipniško dolino. Poleg razvalin omenjenih gradov so se ohranili še gradovi Podvin (danes hotel), Drnča pri Dvorski vasi, Katzenstein (danes Psihiatrična bolnišnica) in Hudičev gradič v Begunjah ter graščina v Radovl-
jici.
Od župnih in podružničnih cerkva so najpomembnejše radovljiška, mošnjanska in leska cerkev znamenite pa so še: stara rodinska cerkev (prafara), taborska cerkev na Sp. Otoku, cerkvica sv. Petra nad Begunjami, cerkev sv. Radegunde na Bregu, cerkvica sv. Lovrenca nad Selom in cerkev sv. Marka v Vrbi. Španova in Legatova hiša v Lescah, Muhnikova hiša v Radovljici ter Rahotova in Brinško-va hiša na Zgornjem Otoku sodijo med najlepše kmečke hiše na Slovenskem.
Med etnografskimi spomeniki izstopa zbirka Čebelarskega muzeja v Radovljici. Rojstne hiše velikih Slovencev (F. Prešeren, J. Jalen, M. Čop, A. Janša, F. S. Finžgar) so povezane v t. i. Pot kulturne dediščine, ki bi jo morda veljalo razširiti na celotno območje Dežele, saj se skoraj vsako naselje na Radovljiški ravnini lahko pohvali s svojimi znamenitimi možmi. V Begunjah je treba omeniti zbirko slikovnih m zvočnih dokumentov o ansamblu bratov Avsenik.
Množica pomembnih arheoloških spomenikov dokazuje, da je bilo območje Radovljiške ravnine naseljeno že v prazgodovinskih in antičnih časih. Med arheološkimi
•F |Wv „a Trgovsko podjetje d.o.o. ▼ Vfiim Bled. Grajska c. 11
PRODAJA TRDIH IN TEKOČIH GORIV
najdišči iz prazgodovine je najpomembnejše gradišče Njivice nad Begunjami, iz antičnih časov pa so pomembna najdišča na Rodi-nah (ostanki rimske kmečke vile), v Smokuču (poznoantična in zgodnjesrednjeveška nekropola), v Lescah (antični mozaiki) in na Ajdni nad Potoki (poznoantična naselbina). Na radovljiškem pomolu so našli ostanke staroslo-vanske materialne kulture.v Pre-dtrgu pa najdbe iz časa preseljevanja ljudstev in zgodnjega srednjega veka. Med zgodovinskimi spomeniki so reprezentančni: grobišče talcev v Dragi, Muzej talcev v Begunjah, spomenik in grobnica padlih v Radovljici ter Plečnikov spomenik
gadlim v 1. svetovni vojni na reznici.
Od tehničnih spomenikov je treba omeniti stari cevovod skozi Peči nad Žirovnico in staro verižno kovačnico v leski "Verigi", za katero ravno v tem času poteka proces spomeniške zaščite. Likovna dejavnost se odvija v galerijah: Šivčeva hiša in Kamen v Radovljici, Avsenik v Begunjah in Časa Brigita na Lancovem. S prireditvami v okviru Festivala stare glasbe, Radovljiškega poletja in Linhartovimi prireditvami "Rešte se, reš'te starega leta!" skuša mesto Radovljica zaživeti kot Linhartovo mesto kulture, vedno bolj odmevne pa so tudi prireditve (predvsem Torkovi večeri) v radovljiški knjižnici. (Se nadaljuje)
Grajska 0 11,64260 616(1 Tel. (064)77-081 in 76-124
Poslovalnica Tržič, Loka 117 Tel&fax: (064)53-429
VELA BElli A
TEL: 45-398
JUGOSLOVANSKE REGISTRSKE TABUCE IN VOZNIŠKA DOVOLJENJA JE TREBA ZAMENJATI
25. junija 1994 ob 24. uri prenehajo veljati vsa jugoslovanska vozniška dovoljenja in registrske tablice.
Da ob Izteku roka ne bi prihajalo do gneče in slabe volje strank pred našimi vrati, POZIVAMO VSE, ki še vedno uporabljajo stara vozniška dovoljenja in registrske tablice, DA SE ČIMPREJ OGLASIJO PRI NAS.
Delamo nepretrgoma, vse dni v tednu! POHITITE!!!
SEKRETARIAT ZA UPRAVNOPRAVNE IN SPLOŠNE ZADEVE UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE RADOVLJICA
KAJLE IN KLAMFE
V Bohinju -centralni komite!
Iz časov, ko se je še pisala skupna, jugoslovanska zgodovina, poznamo več primerov, ko se je revolucionarno vodstvo ali kar sam centralni komite v strahu pred notranjim ali zunanjim sovražnikom umaknil na varno ali celo v ilegalo. Očitno je tako storil tudi hrvaški centralni komite. Ko brskamo po novem telefonskem imeniku, najdemo v bohinjskem Ukancu tudi sedet Centralnega komiteja SR Hrvatske in njegovo telefonsko številko.
Hrvaški predsednik Franjo Tudjman, sicer velik "prijatelj" komunistov, se bo našega nenavadnega razkritja zelo razveselil, saj verjetno ni pričakoval, da se je centralni komite v strahu pred večstrankarsko demokracijo in vojnim plesom umaknil v sosednjo državo - naravnost v bohinjski Ukane, kjer je, povedano mimogrede, doma radovljiški minister za turizem in kamor rad zaide tudi slovenski zunanji minister. Pa ne le to: iz naslova je dobro razvidno, da to ni neki novodobni centralni komite, ampak CK socialistične republike Hrvatske.
No, jal Ko smo "stvar" pogledali bolj temeljito, se je izkazalo, da je v Ukancu le počitniški dom nekdanjega hrvaškega centralnega komiteja in da je hrvaški lastnik oddal dom v najem. Dom se po novem imenuje penzion Park, v telefonskem imeniku pa je ostalo Centralni komite SR Hrvatske...
Kovač jim je dal kajlo
Vlado Kovač je kot ravnatelj osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu dvakrat ponovno kandidiral za ravnatelja, vendar so mu Desni poslanci radovljiške občinske skupščine kljub večinski podpori šolskega kolektiva, sveta staršev in krajevnih skupnosti ter dobremu mnenju zavoda za šolstvo to obakrat preprečili. Potlej se je prijavil na razpis za ravnatelja ene od srednjih šol v Ljubljani, a je kmalu za tem, ko je oddal prijavnico, prir-omala na šolo tudi "argumentacija", s katero so v skupščini mahali Desni poslanci. V šoli so bili zbegani in so med drugim poklicali tudi uredništvo Gorenjskega glasa in spraševali, kaj je časopis poročal o blejskem primeru. No, Kovač se je očitno naveličal (moralnih) iger in igric in je iz šolskih klopi "odletel" naravnost na direktorski stolček v blejski hotel Kompas!
Račun naj plačajo zmagovalci
Vodilni možje ene od krajevnih skupnosti iz radovljiške občine so po nedavnem referendumu, na katerem je bila večina proti oblikovanju nove, samostojne občine, zalivali neuspeh v vaški gostilni. Ko je gostilničar nazadnje le vprašal, kdo bo poravnal račun, je dobil odgovor: "Plačali bodo zmagovalci - tisti, ki so glasovali proti!" In ker je gostilničar javno
izjavljal, da bo na referendumu proti, si je kot član "zmagovalne ekipe" verjetno lahko zataknil račun le za klobuk.
uOčitno nas imajo za bebčke"
Poslanec družbenopolitičnega zbora radovljiške občinske skupščine Janez Resman se je pred junijskim sejami skupščinskih zborov (minulo sredo) s pismom obrnil na svoje poslanske kolege iz Demosove skupine in jih zaprosil, da naj se ne udeležijo sej. Ker ima Resman očitno velik ugled med nekdanjimi Demosovimi poslanci, ga je večina poslušala in ostala doma, zbor krajevnih skupnosti je bil zato celo nesklepčen.
Resman ugotavlja, da je bilo na začetku mandata v odnosu dobro plačane oblasti in njenih služb do zastonjkarskih poslancev vsaj nekaj fair plava, medtem ko ga je zadnje leto vse manj. Odkar se je skupščina razselila v debatne krožke, lahko Desni poslanci ne glede na oporekanje ali vzdržanost pri glasovanju vse skupaj samo še opazujejo. Iz zapisnikov zadnje seje zborov bi bilo mogoče sklepati, kot da je vse v najlepšem redu (vse sprejeto, le en predlog zavrnjen), vendar pa poslanska vprašanja, še posebej pa odgovori nanje, kažejo nasprotoo. V odgovorih je kup izmotavanja, prelaganja odgovornosti, sprenevedanja in celo žaljenja poslancev. Značilen primer je odgovor na poslansko vprašanje o denacionalizaciji ljudskega doma. Tudi tehtnih pripomb na odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora v občini niso upoštevali
Ker nas imajo očitno za bebčke in ker je vse skupaj le prehudo omalovaževanje in podcenjevanje našega dela in prizadevanj, lahko samo z odsotnostjo pokažemo, da nam ni vseeno, kako se ne izpolnjujeta naša volja in namen. Volilci so volili nas, ne pa izvršnega svita in strokovnih služb, zato bodo upravičeno trdili, da smo, mi, poslanci, požegnali nepravilnosti občinskih in drugih državnih služb," je v pismo med drugim zapisal Janez Resman.
Kje sta dva milijona mark?
Andrej Čufer iz Lesc, delegat zbora združenega dela in nekdanji podpredsednik radovljiškega izvršnega sveta, vztrajno sprašuje izvršni svet, kje sta dva milijona mark, ki jih je Elan 2000 posodil Elanu. Čufer s tremi dosedanjimi odgovori ni bil zadovoljen, zato je na seji v sredo vprašal še četrtič. Tokrat je bil še natančnejši: če je Šport EL za ta denar prejel smuči, kot piše v zadnjem odgovoru, kje so potlej smuči.
V izvršnem svetu so se očitno že naveličali odgovarjati Čufer ju in se jim je pri tretjem odgovoru med drugim zapisalo: "Težko je odgovarjati na vprašanje, ki ga zastavlja tisti, ki je pri teh zadevah sodeloval, jih reševal in pripravljal odločitve."
Hišo bi stavil!
Če bi občani sedanje radovljiške občine na nedavnem referendumu pritrdili vsem predlogom za oblikovanje novih, samostojnih občin, bi Krja-velj imel kar dosti dela, da bi ozemlje in premoženje sedanje občine pravično, pošteno in pametno presekal na sedem delov. In kljub vsej Krjavljevi modrosti bi se zanesljivo našli taki, ki bi kot kače sikali z jezikom, nergali, se pritoževali.. No, zdaj je že jasno, da Krjavelj le ne bo imel toliko dela, kot se mu je obetalo! Od sedmih referendumskih območij, ki so kandidirala za ustanovitev svoje občine, je to "za mišjo luknjo" uspelo le Radovljici
Razpoloženje v političnih strankah in v krajevnih skupnostih je po referendumu različno. Če si liberalni demokrati kot najglasnejši zagovorniki treh občin (Radovjica, Bled in Bohinj) potihem veselijo izida glasovanja, se njihovi politični nasprotniki sprašujejo, le kako je mogoče, da kot glavna politična stranka niso že pri sprejemanju zakona v državnem parlamentu preprečili pretirano
drobitev občin in zakaj so šele tik pred referendumom pozvali občane, naj glasujejo proti. Desno usmerjene politične stranke kot najglasnejše zagovornice preoblikovanja lokalne samouprave so izid glasovanja doživele kot poraz, ki se je veriemo vsaj posredno odražal tudi v tem, da večino Desnih poslancev v sredo ni bilo na skupščinske seje in da je bil zbor krajevnih skupnosti zato nesklepčen.
Še bolj odkrito so reagirali v krajevnih skupnostih. Vodstvo KS Gorje je izid glasovanja razumelo kot nezaupnico in je v celoti odstopilo. V Lescah, kjer so v "politični marketing" pred referendumom vložili več denarja kot vsa ostala referendumska območja skupaj, sicer ne razmišljajo o tem, da bi odstopili zaradi izida glasovanja; z odstopom pa bodo reagir-
ali, če bo prišlo do nesprejemljive delitve proračunskega denarja. V Kropit potolaženi s Pirovo zmago, Še vedno upajo na sposobnosti pravniških matematikov, ki na) bi dokazali, da neveljavne glasovnice ne vplivajo na izi<* glasovanja in da je v Krop1 referendum uspel (319 krajanov "za", 308 "proti" in 16 neveljavnih glasovnic). V Bohinju so presenečeni, tako presenečeni, da je eden od predsednikov krajevne skupnosti dejal: "Hišo bi si upal staviti da bo večina glasovala "za"-Povsem drugačno je razpolo' ženje v Begunjah: ker se želijo priključiti občini Radovljica, so zelo zadovoljni , da je le 1* odstotkov udeležencev referenduma elasovalo za svojo obči' no. Se več: bili bi zelo presenečeni, če bi bil izid drugačen. • C Zaplotnik
NAJUGODNEJŠA PONUDBA
MINOLTA FOTOKOPIRNIH STROJEV IN TE LEPAKOV
Možnost obročnega odplačevanja KARUN. d.o.o.. Kranj, tel.: 064/213 162_
SREDA, 15. JUNIJA
ČETRTEK, 16. JUNIJA
PETEK, 17. JUNIJA
10.45 Tisoč in ena Amerika, ameriška risana serija
11.10 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini
11.35 Veliki zločini in procesi 20. stoletja
12.05 Kako so gradili piramide,
ameriška dokumentarna oddaja
12.50 Poslovna borza
13.00 Poročila
15.50 Intervju, ponovitev
17.00 TV dnevnik
17.10 Klub klobuk
18.00 Regionalni program Ljubljana
18.45 Pari, TV igrica
19.30 TV dnevnik 2, Vreme
19.58 šport
20.10 ŽariSče
20.35 Film tedna: Tri ženske, ameriški film
22.35 TV dnevnik 3, Vreme 22.52 Šport 23.00 Sova;
Popolna tujca, ameriška nanizanka;
Barva zmage, italijanska nadaljevanka
TV
15.50 Omizje 17.05 Videomoda: Nov čas nedolžnosti 17.30 Sova, ponovitev 18.50 Kronika, kanadska dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.10 Pogovori se z mano (otroški telefon) 20.40 športna sreda: Druga tekma finala slovenskega pokala v nogometu: Maribor Branik - Mura, posnetek iz Maribora 22.40 Svet poroča
10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.35 Okoli sveta v 80 dneh 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 13.05 Ciklus filmov Mela Gibsona: Gospa Soffel, ameriški barvni film 14.55 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Dedek, babica in vnuk 16.30 Besede, besede, besede 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.15 Potepam se in snemam: Zadnja postaja Unešič, dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Ekran brez okvirja Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 22.50 Sanie brez meja
15.20 TV koledar 15.30 Pot okoli sveta v 80 dneh, ponovitev 15.55 Mali ljudje, nadaljevanka 16.45 Beli levi, ameriški barvni film 18.15 Animavizija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Nogomet: Končnica hrvaškega nogometnega pokala, prenos 22.20 Mali ljudje, nadaljevanka 23.10 Animavizija
7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo 13.30 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 15.50 Spot tedna 15.50 Na velikem platnu 16.50 Državnik novega kova, ponovitev 17.20 Hladnokrvni umor, ponovitev kanadskega barvnega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, amer-<ška nanizanka 20.00 Call selection 20.30 Beverly Hills 90210, 1. del ameriške nadaljevanke 21.20 Poročila 21.30 Učna leta, nadaljevanka 22.00 Album show, glasbena oddaja 2245 Elizije - Ignacij Lovola, oddaja o duhovnosti 23.15 Spot 'edna 23.20 Na velikem platnu 0.45 Borza dola
900 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9-30 Nova 10.15 Pan optikum 10.30 Človek, ki je imel moč nad ženskami, ponovitev angleškega ™ma 11.50 Neznani svet 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.30 Družinske vezi 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 15.30 Am, dam, des 17.00 Mini £as v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Cas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor trapper John 19.22 Znanost 19.30 Cas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Halo, postrešček, avstrijska ^medija 22.00 Pogledi od strani 2210 Očividec, 2. del 23.40 Čas v sliki 23.45AH nam posodite vašega moža, angleški TV film 1.25 Por-očila/1000 mojstrovin
8.00 VremensKa panorama 14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica 15.30 Čudovite slike iz živalskega sveta 16.00 Dedek na posodo 16.50 Izlet v prihodnost 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Zlata dekleta 18.30 Ali je tores? 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Generacija X 2200 Čas v sliki - Večerni studio 2235 šport, še 2 dni, odštevanje za SP v nogometu; Tenis, turnir ATP 0.45 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 1.15 Poročila/1000 mojstrovin
19.00 Bili smo v "Gardalandu" -dokumentarni film J. Marenka iz Železnikov (2. del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj (14. oddaja)
TELETU
0.00 Videostrani 20.00 TV napo-vednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Poletna šola tujih jezikov za učence in dijake 20.30 Adria Airways (v živo) 21.30 Vroča linija Impulza: Na obisku TELE-TV Kranj 22.30 Iz sveta glasbe: Skupina California 23.00 Videostrani
VSE VRSTE OBRAZCEV BIRO OPREMA PRODAJA PISARNIŠKEGA MATERIALA NA NAROČILNICE ŠOLSKE POTREBŠČINE FOTOKOPIRANJE
Gregorčičeva 6,
Kranj Tel.064/213-162
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 1230 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 17.20 Plamen (Toronto) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Zbiramo kuharske ideje 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 1200 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.30 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne: heawy metal - boom 19.00 Odpoved programa
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telearaf
KINO, SREDA
CENTER amer. drama BREZ STRAHU ob 18. in 20.15 uri STORŽIČ amer kom. NORA ZABAVA V MONTE CARLU ob 18. in 20. uri f^rfZAR prem. amer. glasb, drame THE DOORS ob 17.30 in 20. uri KOMENDA amer. drama PHILADELPHIA ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama PHILADELPHIA ob 18. in 20.30 uri
9.20 Hišica brez koles 9.35 Trave
9.55 Mednarodno baletno tekmovanje v spomin Rudolfa Nurejeva 10.15 Kronika, kanadska dokumentarna serija 10.40 Po sledeh napredka 11.10 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Studo Citv 15.30 Svet poroča, ponovitev 16.05 Osmi dan 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Pari, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Žarišče
20.40 Neverjetni četrtek: Neverjetne zgodbe: Na pomoč
21.30 Tednik
2220 TV dnevnik 3, Vreme 2242 Šport 2250 Sova:
To je ljubezen, angleška nanizanka; Barva zmage, zadnji del italijanske nadaljevanke
1250 Kinoteka - angleški klasični flm: Fanny pod plinsko lučjo, angleški film (čb) 14.30 Strta srca, francoska nadaljevanka 15.20 Sova, ponovitev 15.50 Košarka NBA, finalni del, posnetek 18.10 Sova, ponovitev 18.40 Že veste 19.05 Poslovna borza 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 CIA.angleška dokumentarna nadaljevanka 21.00 Umetniški večer: Filmi mladih avtorjev; Vrhunci Mon-tparnassa, francoska dokumentarna nadaljevanka
V
7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 1200 Poročila 1205 TV koledar 1215 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.45 Stara vohunska mačka, angleške humoristična nanizanka 13.05 Ciklus filmov Mela Gibsona: Teauila sunrise, ameriški barvni film 14.50 Monoplus 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Video klasika 16.30 čakalnica 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15lz strankarskega življenja 20.55 Me je kdo iskal? 21.25 Poročila 21.40 Znanost in mi 2225 Slika na sliko 23.10 Glasbeni večer 0.15 Poročila v nemščini 0.15 Sanje brez meja
13.40 TV koledar 13.50 Priprave na SP v nogometu 15.30 Pot okoli sveta v 80 dneh 151.55 Mali ljudje, nadaljevanka 16.45 Ročk Hudson, ameriški barvni film 18.45 Animavizija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.45 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, dokumentarna serija 21.20 Mali ljudje 2210 Ko mesto spi, ameriški barvni film 23.50 Animavizija
7.00 Borza dela 1200 Na velikem platnu 1215 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Call selection, ponovitev 13.35 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.15 Spot tedna 16.20 Na velikem platnu 16.35 Album show, ponovitev 17.20 Beverlv Hills, 90210, ponovitev 1. dela ameriške nadaljevanke 18.10 Video igralnica 18.40 Učna leta, ponovitev 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Mag-netoskop 20.30 Drakula, ameriška nadaljevanka 21.00 Poročila 21.10 Veliki zalogaj, ameriški barvni film 22.45 Zdrava videoglava 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.45 Borza dela
9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Zemlja in ljudje, ponovitev 10.00 Slika Avstrije 10.25 Halo, postrešček, ponovitev avstralske komedije 1205 Stric Sam in brat Vanja, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Družinske vezi 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Cas v sliki 18.05 Mi 18.30 Dr.
Trapper John 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Iris in Violeta 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 Hunter 22.00 Očividec 23.25 čas v sliki 23.30 Skriti cilj, ameriški film 1.15 High chaparral 1.20 Poročila/1000 mojstrovin
8.00 Vremenska panorama 13.30 1000 mojstrovin 14.00 šport 15.00 Lipova ulica 15.30 Moje podvodne dogodivščine 16.15 Dežela dolin 17.00 Kolesarska dirka po Avstriji 17.15 Dežela dolin 18.00 Zlata dekleta 18.30 Pa smo vas 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.15 Kuharski mojstri 21.05 Dr. George Ring-svvandl 21.30 Tonska lestvica 22.00 Čas v sliki 23.35 AIDS 23.20 Sporna vprašanja 0.20 Porčila/ 1000 mojstrovin
19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (13. odaja) 20.00 Po sveti deželi - dokumentarna oddaja Jožeta Tavčarja (10. del)
TELETU
0.00 Videostrani 20.00 TV napo-vednik TELE-TV 20.03 Miha Pav-liha (v živo - otroška oddaja) 21.00 Odisejevo oko 21.10 EPP blok 21.15 Minerali, poldragi kamni in nakit 21.30 3 - 2 - 1 gremo (v živo - videosporti) 24.00 videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56
0
radio triglav
96 MHz
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Ureditev prometa in parkiranje v Kranju 10.40 Informacije - zaposlovanje 11.20 Kdo bo koga? 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Oddaja za upokojence 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Obrtniki sebi in vam 17.00 Novice 18.00 Novosti na knjižnih policah 19.00 Odpoved programa
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Spoznajmo se 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
KINO, ČETRTEK
CENTER amer. drama BREZ STFtAHU ob 18. uri, novozeland. avstral. erot. drama KLAVIR ob 20. uri STORŽIČ amer. kom. NORA ZABAVA V MONTE CARLU bo 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. glasb, drama THE DOORS ob 17.30 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama PHILADELPHIA ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. ljub. film KLAVIR ob18. in 20.30 uri BLED amer. kom. BEETHOVEN II. del ob 20.30 uri
9.15 Pasja pripoved ali kako je
bilo..., češka nanizanka
9.45 Lolrta, angleški film
1220 Že veste
1250 Poslovna borza
13.05 Umetniški večer, ponovitev
15.50 Kam vodijo naše stezice,
oddaja TV Koper
17.00 TV Dnevnik
17.10 Tok, tok, kontaktna oddaja
za mladostnike
18.00 Regionalni studio Koper
18.45 Pari, TV igrica
19.10 Risanka
19.30 TV Dnevnik, Vreme
19.56 šport
20.10 Forum
20.30 Carmen Jones, ameriški film 22.10 Homo turisticus 22.45 TV dnevnik 23.10 Sova:
Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška nanizanka; Delo na črno špeca, francoski film
16.30 Neverjetni četrtek - neverjetne zgodbe: Na pomoč, 13. oddaja 17.20 Sova, ponovitev 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.00 Koncert Slovenske filharmonije ob 200-letnici filharmoničnega društva in 850-letnici Ljubljane.prenos 20.50 Chi-eago: SP v nogometu: Nemčija -Bolivija, prenos; V odmoru: Kolesarska dirka za VN Kranja, reportaža 22.50 Otvoritev SP v nogometu, posnetek iz Chicaga
10.00 Poročila 10.05 Pogled skozi okno 10.35 Religijski leksikon 10.55 Nemški jezik 11.10 Moja knjiga o džungli 11.35 V 80 dneh okoli sveta 1200 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.45 Vrhunski mački, humoristična serija 13.10 Filmi Mela Gibsona 14.50 Monoplus 15.30Tuji jezik 18.00 Poročila 16.05 Palčki nimajo pojma 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 V dobri družbi: Marijan Domič 21.15 Latinica 2220 Makarska, dokumentarna oddaja 2250 S sliko na sliko 23.55 Poročila v nemščini 23.55 Effi Briest, nemški film
14.50 V 80 dneh okoli sveta 15.15 Mali ljudje, serijski film 16.05 Rox-annina zgodba, ameriški film 17.40 Košarka: V spomin na D. Petroviča 20.20 SP v nogometu: Otvoritev 21.05 USA 94: Nemčija - Bolivija 2255 Shanonova igra, serijski film 23.45 Animavizija 1.25 USA 94: Španija - Koreja
7.00 Borza dela 1200 Na velikem platnu 1215 Luč svetlobe, ponovitev 13.05 Magnetoskop 13.35 CTM 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.10 Na velikem platnu 16.56 Drakula, nanizanka 17.25 Velik zalogaj, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, glasbena oddaja 20.30 Beverlv Hills 90210, 2. del 21.20 Poročila 21.30 Teden na borzi 21.40 Brezobzirna igra, ameriška kriminalka 23.30 Devlinova zveza - Truplo v prtljažniku, 4. del nanizanke 0.10 Album show, glasbena oddaja 1.00 Erotični film
9.00 čas v sliki 9.05 Zlata dekleta, zabavna nanizanka 9.30 Dvoboj
10.30 Ko je ugasnila luč, ameriška komedija 11.55 Zgopdovina stekla 12.15 Notranjepolitično poročilo 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Vse ostane v družini, zabavna nanizanka 14.00 Trio s štirimi pestmi 14.45 Pogledi vstran 15.00 Rakuni, risanka 15.30 Am, dam, des 15.45 Smrkci, risanka 16.00 Vroča sled 16.30 Kremenčkovi 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.10 Mi 18.30 Glavni zdravnik dr. Trapper John 19.22 Aktualna znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Stari, nanizanka 21.20 Pogledi vstran 21.30 čisto normalna poroka, ameriška komedija 23.00 Senator-jeva preteklost, ameriški film 0.35 Cas v sliki 0.40 Rue de Prairies, francoski film 210 1000 mojstrovin
14.50 1000 mojstrovin 15.00 Lipova ulica, družinska nanizanka 15.30 šport 17.30 Pomor ptic 18.00 Zlata dekleta, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Svetovno prvenstvo v nogometu, otvoritev 20.55 Nogomet 2250 čas v sliki 23.20Peter Gabriel 0.06 Sanje o letenju 025 četrta dimenzija 0.40 Manhattan cable 1.00 četrta dimenzija 1.25 Nogomet, sledi 1000 mojstrovin
TVIIL
19.00 "Nick Cave" - ekskluzivni posnetki let. koncerta v Lj. g. M. Polajnarja (2. del) 20.00 Nedolžni lahkoživec - odrska predstava igr. sk. "Scena" iz Železnikov (5. del) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9., 16., 18., 19.25 in 21. uri. Kontaktna oddaje vsak dan od 20. do 21. ura.
TELETU
0.00 Videostrani 20.00 TV napo-vednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Petkov tedenski pregled 20.30 Kolovrat domačih viž: Ansambel Nagelj 21.20 Tema: VN Kranja - Kolesarski ekipni kron-ometer 22.00 Ozadja 12. in 13. etape kolesarske direk Giro d' Italia 22.40 Gorski cilj kolesarjev na črnem vrhu 23.10 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani
SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56
MIMMILK
5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva: Gost - g. Marka Ovsenik 10.40 Informacije - zaposlovanje 1230 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program
5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Od tu in tam 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Filmske zanimivosti 1200 škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.15 Nasvet za izlet 16.30 Zrcalce, zrcalce... 16.50 Napoved športnih dogodkov 17.00 Izbiramo Gorenjca meseca 18.00 Naš gost je dr. Janez Rugelj 19.00 Zadetek v petek od A do Ž 22.00 Odpoved programa
Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 86,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz.
5.00 Dobro jutro (vreme, ves-ti)7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 1200 BBC novice 1210 Osmrtnice 13.00 Gorenjka, Gorenjec meseca 14.00 Melodija tedna 14.10 Kulturna dediščina 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf
KINO, PETEK
ŠKOFJA LOKA amer. ljub. film KLAVIR ob 18. in 20.30 uri BLED amer. kom. BEETHOVEN II. del ob 18.30 uri RADOVLJICA amer. kom. BEETHOVEN II. del ob 20.30 uri
15
KOMENTAR
Izbiranje slabih možnosti
Predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku je zopet uspela njegova preizkušena metoda izčrpavanja političnih nasprotnikov, pa tudi partnerjev, ki mu hočejo narekovati politiko. Če so slovenski krščanski demokrati še nekaj tednov nazaj odločno zahtevali dvostrankarsko koalicijo LDS - SKD ter izločitev Združene liste iz sedanje vlade, so se sedaj sami znašli v hudih frakcijskih spopadih, ki imajo za končno posledico lahko kar njihov izstop iz vlade. Krščanska demokracija v Sloveniji te dolgo ni bila pred takšno preizkušnjo, kot sedaj. Njen problem je toliko večji, ker ga mora rešiti sama, pri tem pa gre prav vsak izhod na roko njihovim nasprotnikom. Na eni strani so to seveda liberalni demokrati, na drugi pa Slovenska ljudska stranka. Liberalnim demokratom, še manj pa predsedniku Drnovšku, ni niti najmanj do predčasnih volitev, ki bi jih rada imela opozicija. Zaradi tega so verjetno v skrajni sili pripravljeni vladati tudi brez krščanskih demokratov, saj lahko do večine v parlamentu pridejo s pomočjo Zdrutene liste, Jelinčičevih poslancev in še nekaterih posameznikov. Tetja je dvotretjinska večina, ker zanjo ne bi mogli nabrati dovolj poslancev. Vsekakor pa se lahko brez krščanskih demokratov še nekaj časa obdrtijo na oblasti. Če bi se krščanski demokrati odločili za sestop z oblasti, to zanje ne bi bilo prijetno tudi zato, ker ne bi prišli na čelo opozicije. Morali bi pristati na podrejeno vlogo v odnosu do Slovenske ljudske
Marko Jenšterle
stranke in Socialdemokratske stranke Slovenije, oziroma do njenega karizmatičnega voditelja Janeza Janše. Predvsem za Lojzeta Peterleta bi to pomenilo veliko nazadovanje v njegovi politični karieri, saj v sedanjem poloiaju nikakor ne more računati s tem, da bi se Janša podredil njemu.
Na eni strani so torej krščanski demokrati izgubili svoj ugled v vladi, ker je očitno, da so njihovi ultimati naleteli na gluha ušesa, na drugi pa jih v opoziciji ne čaka ravno veliko dobrega. Tudi, če se odločijo za izstop iz vlade, se jih bo vedno drtalo, da so v opozicijo prišli tedaj, ko niso mogli več nikamor drugam.
Frakcijski spopadi v omenjeni stranki so tako ie spopadi v samem strankarskem vrhu. V primeru obstanka v vladi bo politiko še naprej vodila zmerna krščanskodemokratska struja, ki sicer sedaj taktizira celo z odstopi, v prehodu v opozicijo pa bodo te politike zamenjali vsi
tisti, ki bolj zaupajo ateistu Janši, kot verniku Peterletu. Ni mogoče prezreti niti tega, da delo cerkev večjo oporo vidi v Janši, kot v sedanjem vodstvu SKD. Stranka je v preteklosti izgubila nekaj pomembnih članov, ki so skrbeli za njen intelektualni nivo. Dr. Andrej Capuder se je na primer umaknil v Pariz, Viktor Blalič pa je celo izstopil iz nje. Tudi vodilni slovenski teolog dr. Anton Stres nima ravno veliko posluha za zmerno in pragmatično strujo v SKD. Lojze Peterle bo najbrž skušal do konca zadržati svoje mesto, vendar je vprašanje, ali niso tisti, ki iz ozadja pritiskajo na njegovo mesto že močnejši. Navsezadnje mu mnogi zamerijo, da je v ključnih trenutkih, ko gre za prihodnjo politično strategijo SKD praktično ves čas odsoten, poleg tega pa so njegova zunanjepolitična potovanja po svetu vse bolj sporna, saj je očitno, da ne potuje po državah, ki bi lahko pomagale pri reševanju naših zunanjepolitičnih problemov, ampak po tistih, ki jih to niti ne zanima. Če bi Peterle hotel še naprej ostati na čelu stranke, bi torej moral narediti velik salto mortale, pa še tedaj je vprašanje, ali bi bil tak akt dovolj prepričljiv. Ortodoksna struja SKD je namreč v polnem zaletu in s poti umika vse tiste, ki se ji zdijo premalo odločni (Bizjak, Stanič). V tem zanosu je skorajda neverjetno, da bi se sama zaustavila in pustila prepričati tistim članom stranke, ki menijo, da so v politiki potrebni tudi kompro-
PREJELI SMO
Krajevne skupnosti, odločitev je v vaših rokah!
Na zadnji seji kranjske občinske skupščine smo sprejeli sklep, ki pravi, da mora izvajalec pred izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja za umetno zasneievanje na smučišču Krvavec dobiti soglasje vseh prizadetih krajevnih skupnosti.
Zahtevali smo strokovno neodvisno študijo o tem, kaj dolgoročno pomeni umetni sneg v visokogorju in nad zajetjem pime vode. Študija, ki nam je bila prikazana, je narejena po meri izvajalcev umetnega snega. Mi jo zavračamo, ker ne navaja posledic.
V tujini umetni sneg v visokogorju zavračajo, škodljivo vpliva na favno in floro. Škodljivi vplivi so predvsem naslednji: 1. dodajanje kondenzacijskih jeder vodi za zasneievanje, 2. obremenjevanje okolja s hrupom snetnih topov, 3. erozija zaradi ponovnega prekopa celotnega Krvavca za razvodno omretje vode in elektrike, 4. skrajševanje vegetacijske dobe, 5. zanesljivo uničenje visokogorske ruše zaradi prevelikih količin tujih mineralov iz trde vode. Krvavec bo potreboval desetletja in celo stoletja, da bo - če bo, zacelil rane preteklega buldoiiranja. Ali bomo zaradi pritiska ljubljanskega lobija dovolili, da se nasilje nad njim ponovi? V nekaj letih lahko na ta način postane zeleni Krvavec poleti golicava, ker ne bo več zelenja. Takšen primer je fis proga v Podkorenu in teren na Pohorju. Umetnega snega brez dodatkov kemikalij ni. Brez dodatkov kemikalij pa je sneg za smučanje neprimeren. Nad zajetji pitne vode je umetno zasneievanje v tujini strogo prepovedano.
Krajevne skupnosti so pred veliko odgovornostjo. Zavedati se morajo, da z danim soglasjem omogočajo smučanje nekaj tisoč premoinim ljudem. Ogroiajo pa nad petdeset tisoč ljudi s pitno vodo. Toliko ljudi je vezanih na zajetje pod Krvavcem.
Rekreacijsko turistični center Krvavec tudi finančno tega projekta ne zmore. Nujen bi bil kredit nekaj milijonov DEM. Domačega kredita RTC Krvavec ne bi mogel vračati. Kredit bi v zelo kratkem času prišel v breme občine (stare ali
nove). Lahko preide tudi v javni dolg in na nas - davkoplačevalce. Če bi visoko ceno za umetni sneg vključili v ceno smučarske karte, bi se smučala samo elita. Za ostale bi bilo smučanje na Krvavcu nedostopno. Že v letošnji zimi pa se je dogajalo, da so bile zmogljivosti kljub ugodni zimi, lepi smuki, lepo urejenih smučiščih, lepemu vremenu komaj polovično zasedene. Če pa bi izvajalci zaprosili za kredit v tujini, bi upravljanje smučišča prešlo v tuje roke. Smučišče še do danes nima pravnega lastnika, kar bi bilo nujno za nadaljnji razvoj smučišča.
Krajevne skupnosti morajo paziti, da se ne bo zgodilo to, kar se je zgodilo pred slabim letom. Trije predsedniki krajevnih skupnosti so podpisali soglasje za umetni sneg brez vednosti članov Sveta krajevne skupnosti.
Člani Zbora krajevnih skupnosti občine Kranj:
Stanislav Bergant
Franc Bohinc
Franc Čebulj
Ivan Mlakar
Pojasnilo
Zaradi napačne interpretacije vaše novinarke v članku "TOŽBA NA TOŽBO, VODA PA TEČE", ki je bil objavljen v vašem glasilu dne 3. junija J994, vas prosimo, da takoj na isti strani objavite naše pojasnilo v zvezi s tem. Takšna interpretacija namreč bistveno izkrivlja resnično stanje in močno škodi našemu podjetju.
1. Toibe za razdrtje partnerstva ni vložilo naše podjetje, temveč je tožbo 16. marca 1993 vloiil Vodovod. Pred tem je Vodovod prvič 14. aprila 1992, drugič 23. julija 1992 in tretjič 4. novembra 1992 dejansko pisno, ter povsem enostransko in iz subjektivnih razlogov odstopil od partnerske pogodbe. Iz skup-
nega poročila iz dne 30. marca 1992, ki ga je podpisal tudi Vodovod, je na nekaj mestih povsem jasno napisano, da je Vodovod odstopil od vlaganja, ter da ni izpolnil nobene partnerske obveznosti, v dopisu 3. februarja 1992 pa je odklonil 55-odstotni delež v projektu.
Od našega podjetja je glede na določila partnerske pogodbe, po katerih je naše podjetje pogodbi zvesta stranka, zahteval povrnitev v projekt vloienih sredstev. Naše podjetje je Vodovodu tisti del sredstev, ki so bila izkazana z računi ie plačal (2.000.000,00 SIT), preostali del pa bomo izplačali, ko bomo razčistili protipravno dejavnost Vodovoda, saj je kljub odstopu od partnerstva nadaljeval z aktivnostmi na vzporednem projektu in s tem našemu podjetju povzročil ogromno materialno škodo.
2. Na tiskovni konferenci smo pojasnili, da je cevovod na trasi razstavljen zaradi gradbenih del. Cevovoda ne manjka, temveč je cev le odmaknjena, tako da sta v doliini 300 m po terenu postavljeni dve cevi vzporedno. Če bi občina in Vodovod spoštovala odločitev sodišča in bi bila voda odprta, ni nobene bojazni, da bi voda prosto odtekala, kakor to teli prikazati Vodovod, saj sta do opisanega mesta v naš cevovod vgrajena dva regulacijska ventila. Od tega mesta moramo v vsakem primeru nadaljevati s popravilom cevovoda, tako da se nam sestavljanje cevi brez vode ni zdelo smiselno. Upamo, da je jasno in logično, da cevovoda brez vode ne moremo popravljati.
Ljubljana, 3. junija 1994 Direktor Teos Perne
Izigrani krajani Cerkelj
Polemika z oskrbo zdrave pitne vode izpod Krvavca za občane Cerkelj in okolice je te nekaj let prisotna. Vsebolj vroča tema diskusij na zborih občanov Cerkelj pa je bila v zadnjem času, ko se je pripravljal oziroma sprejemal projekt prostorske ureditve Krvavca (PUP). Nesporno in dokazano je dejst-
vo, da smo pred graditvijo TC Krvavec in preštevilnih vikendov na pobočjih Krvavca, v Cerkljah pili najboljšo - abso-lutno neoporečno vodo na Gorenjskem. Po zadnjih objavljenih informacijah pristojnih institucij, pa se mora voda iz zajetij pod Krvavcem stalno klorirati ne glede na vremenske razmere, kar pomeni neprekinjeno biološko oporečnost vode, predhodne analize pa so dokazovale tudi kemično oporečnost in menda celo prisomost tivljenjsko nevarnih snovi (tudi klor je ob stalni prisotnosti v vodi, čeprav v manjših količinah lahko tivljenjsko nevozen). Na zboru krajanov Cerkelj je bil pred sprejetejm PUP-a soglasno sprejet sklep o popolnem moratoriju za kakršnekoli gradbene posege na Krvavcu vse do trenutka, ko bomo občani dobili argumentirane dokaze o oskrbi z neoporečno pitno vodo. Žal pa smo bili krajani Cerkelj precej naivno in primitivno izigrani. Določeni posamezniki, predstavniki krajevnih skupnosti pod Krvavcem so mimo volje in sklepov občanov podpisovali določena soglasja in tako omogočali sprejemanje PUP-a s strani kranjske občine. Naivno izigrani smo bili tudi z ogradit-vijo najnižjega zajetja pod Krvavcem, kar naj bi navidezno pomirilo krajane; logično je, da Učna ograja ne more preprečiti onesnaievanja, saj v to zajetje ie priteka oporečna voda, ob nalivih pa je voda tudi vidno motna, kar je bilo moč opaziti tudi v zadnjih dneh. Po pripovedovanju menda to vodo pred zajetjem uporablja tudi spodnja postaja iičnice za pogon svoje male elektrarne. Ker je pred sprejetjem - izdajo lokacijske oz. gradbene dokumentacije za projekt umetnega zasneievanja smučišč na Krvavcu ponovno potrebno soglasje krajevnih skupnosti pod Krvavcem, občani zahtevamo sklic zbora krajanov, ob prisomosti vseh odgovornih subjektov, za dokončno rešitev oskrbe s pitno vodo.
Predhodno pa naj odgovorni in pristojni faktorji poskrbijo za nevtralno strokovno študijo o kratkoročnih in dolgoročnih posledicah umetnega zasneievanja na Krvavcu. Td projekt namreč predvideva celo izkoriščanje vode iz obstoječih zajetij pime vode, kar bi prav gotovo vplivalo na kvantiteto in kvaliteto akumulacije zajetij. Samo zasneievanje pa v določenih fazah menda zahteva tudi uporabo kemikalij, kar bi gotovo pomenilo dodatno površinsko in globinsko kemično onesnaie-vanje tako terena kot zajetij pime vode. Dokaz zato trditev so gola pobočja na terenih, kjer ie nekaj časa delajo umenti sneg. Zato tudi drugod v svetu nad zajetji pitnih voda ne dovoljujejo umetno zasneievanje. Brez strokovnega mnenja lahko ugotavljamo, da iz zajetij pod strminami Krvavca, ne bo nikoli več pritekla res neoporečno pitna voda. Zato je rešitev problema le v novih zajetjih izven območja Krvavca, šele takrat bomo občani lahko v svojem imenu in v imenu potomcev z mirno vestjo pristali na soglasju za urejanje krvavškega področja.   • Avgust Peme
Prizadeta
Nikakor ne morem pozabiti, kar sem brala v Lj. dnevniku, kako dopisniki za Trtic opisujejo napad na dve starki (seveda stari 64 - 68 let). Nekaj dni nazaj sem spet brala, kako je bila ena starka 5 dni privezana za vrata. Se vam ne zdi ta izraz taljiv. Spadam v leta od 65 do 70 let, pa še nikakor nisem in nočem biti starka. Vsi dopisniki in napovedovalci ne pomislijo, koliko mladih danes iivi ob pomoči stark. Pregovor pravit Če nočeš biti star pa mlad ... Na. talost danes cesta pobira preveliki pravni davek, a ravno največ med mladimi. Samo to še. Vprašali bi dotičnega dopisnika, kije to pisal, če tudi morda te on ne spada med starce!
Nisem samo jaz prizadeta ob tej ialjivki, pač pa premnogo jih je. še, ki to obsojajo!
Kristina Špik Tržič, Cankarjeva 22
Prvo julijsko soboto bomo Glasovci spet rajžali
V PRESTOLNICO AVSTRIJSKE KOROŠKE
En avtobus za izlet Gorenjskega glasa v Celovec v soboto, 2. julija 1994, je že skoraj poln. Na vaše čimprejšnje prijave čakajo sedeži v ostalih treh avtobusih.
Odhod bo ob 7. uri iz Kranja in povratek do 20. ure. V programu izleta je turistični sprehod po Celovcu, s sprejemom pri mesnti hiši in obiskom koroške deželne hiše (dvorane grbov). Ker večina celovških trgovin prvo soboto dela ves dan, bo čas za nakupe, zatem pa se obisk Minimundusa in izlet z ladjo po Vrbskem jezeru. In še marsikaj zraven.
Cena: 2.500 SIT za odrasle oz. 1.700 SIT za otroke. Za naročnike Gorenjskega glasa (in družinske člane) je cena izleta le 2.100 SIT (za otroke do 15 let 1.400 SIT); za naročnike s plačano celoletno naročnino Gorenjskega glasa pa samo 1.900 SIT.
V ceno so vključeni avtobusni prevoz in malica (dan bo dolg!), vstopnina za Minimundus in ladijska vozovnica.
Prijave: Gorenjski glas (lahko po ietefonu 064/223-111 ali v malooglasni službi, Zoisova 1); turistična društva Bohinj, Cerklje, Jesenice, Kranjska Gora, Mojstrana, Radovljica in škofja Loka.
Občina Škofja Loka,
Sekretariat za občo upravo in proračun
ponovno objavlja delovno mesto
Svetovalca za prenovo
v Sekretariatu za prostor in okolje.
Pogoji:
Mi
- diplomirani inženir arhitekture ali krajinar z ustreznimi delovnimi izkušnjami.
Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s polnim delovnim časom - nadomeščanje uslužbenke na porodniškem dopustu.
Prijave z dokazili oddajte v 10 dneh na naslov: Občina Škofja Loka, Sekretariat za občo upravo in proračun, Poljanska c. 2.
Mednarodno leto družine
Slovenski šopek -gorenjskim družinam
"Hiša igre - pri nas doma"
Dober dan, prijatelji po Gorenjskem!
Sem punčka, doma iz manjšega gorenjskega kraja, imam še bratca, z nama živita tudi mami in očka. Oba uživata v svojih službah, midva z bratcem pa pri najinih igrah.
V soboto smo bili na izletu, mami in očka sta neskončno uživala, saj sva načrt izleta pripravila midva. In kako je bilo, ko smo se vrnili domov? Mamici in očku sva skuhala dober čaj in nam vsem postregla z jabolčno pito.
Stanovanje je bilo še nepospravljeno, saj veste, zoprno delo za vsakega. Toda, z bratcem sva odkrila novo igro - poklici. Postala sva gospodinji in kmalu presenetila očka in mamico - povabila sva ju na ogled pospravljenega stanovanja. Vsi skupaj smo ugotovili, kar nam je v življenju zoprno, spremenimo v zabavno igro in vse skupaj je čisto lahko. In še nekaj se je zgodilo pri nas doma. V nedeljo proti večeru smo se po dolgem času igrali vsi skupaj razne igre. Kako je bil to čudovit večer. Sedaj vemo, da bomo hišna dela vzeli kot zanimivo igro in več časa bo ostalo za naše skupne dogodivščine. Hura, bravo naša družina.
Kako pa se kaj imate pri vas, v vaši družini? Napišite kratko zgodbico, narišite risbico in pridite v soboto, 18. junija, v Kranj -naj bo to vaš izlet! S seboj prinesite vašo risbico ali zgodbo: Kam, zakaj, kako? In nagrade?
Vse to boste prebrali v petkovem Gorenjskem glasu. Pokažite današnji Gorenjski glas tudi vašim družinskim prijateljem, sončkom v vrtcu, sošolcem na šoli, skupaj preberite današnji začetek zgodbe "Hiša igre - pri nas doma". Zaigrajte igro "Poklici" in narišite ali napišite nekaj o vaši družini.
Sicer pa prisluhnite tudi Radiu Jesenice, Radiu Tržič, Radiu Žiri, Radiu Kranj ter naravnajte TV sprejemnike na TELE-TV Kranj.
Vaše starše povabite v Preddvor na večer - DRUŽINA - DOM LJUBEZNI z gostom prof. dr. Antonom Trstenjakom v petek, 17-junija, ob 20. uri. V petkovem Gorenjskem glasu sledi nadaljevanje zgodbe "HIŠA IGRE - PRI NAS DOMA".
Pozdravček od punčke z Gorenjskega.
POSLI IN FINANCE
UREJA MARIJA VOLČJAK
Prve izkušnje z zasebno lekarno
Nekaj zmede zaradi nekdanjih domačih lekarn
Ljudje še vedno previdno sprašujejo, koliko stanejo zdravila na recept
Škofja Loka, junij - Na Gorenjskem smo konec lanskega leta dobili tri zasebne lekarne in sicer v Škofji Loki, v Kranju in v Tržiču. Zanimalo nas je, kakšne so prve izkušnje s poslom, ki je seveda nekaj posebnega, saj lekarne ni moč odpreti kar tako, predvsem nas je zanimalo, kako so ljudje sprejeli zasebne lekarne. Pogovarjali smo se z mr. ph. Janko Primozič-Tavčar, ki je na Spodnjem trgu v Škofji Loki novembra lani odprla lekarno z zanimivim imenom "Mesto-37".
"Preprosto ie ustanoviti podjetje, odpreti trgovino, zelo zapleteno pa lekarno, kaj vse ste potrebovali?"
"Potrebna je koncesija, to je občinska in državno dovoljenje hkrati, saj je to v bistvu državna služba, podeljena zasebnemu sektorju. Koncesijo razpiše oblina, ki mora pri tem upoštevati, da pride ena lekarna na 5 tisoč prebivalcev, koliko so medsebojno oddaljene itd. Lekarna pregleda posebna komisija ministrstva za zdravstvo, njeno potrdilo je pogoj za vpis ^register zasebnih zdravstvenih delavcev, drugi pogoj pa je Pogodba z zdravstveno skupnostjo o zavarovalništvu. Skratka, Stvar nikakor ni preprosta."
"Lekarno ste uredili v domaČi hiši, v starem mestnem jedru, kar ji daje poseben čar, pridih, bolje rečeno vonj nekdanjih starih lekarn?"
"Pri adaptaciji smo odkrili marsikaj, saj vseh dokumentov 0 hiši nisem imela. Prvo presenečenje je bilo staro okno na zunanji strani hiše, ki smo ga obnovili, še večje pa nas je
KlubSocius
Kranj, junij • Klub Sorius bo v etr*ek, 16. junija, pripravil Pfvo srečanje, gostili bodo direktorico agencije za privatizacijo Miro Puc in državnega sekretarja za privatizacijo To-Qeta Ropa.
Družba za svetovanje, inže-mr»ng in založništvo iz Ljubljane bo prvo klubsko srečanje Pripravila v konferenčni dvora-01 15. nadstropja poslovne stavbe World Trade Center na Vunajski 156 v Ljubljani. Hkra-1 Pa že najavljaio naslednje Boste in sicer akademika Stojala Pretnarja, akademika Aleksandra Bajta ter pomembne »jj|y m uspešne podjetnike.
čakalo, ko smo priključili del sosednjega prostora in pri tem odkrili okno prvotne stavbe iz 15. stoletja. Napravili smo obokan prehod in pri tem lahko občudovali nekdanje zidarske mojstre, ki so gradili s kamenjem, le nekaj apna in sipe je bilo vmes in mož je samo pobiral mojstrsko zloženo kamenje. Pri obnovi smo ohranili vse stare značilnosti prostora in jim prilagodili opremo, več ljudi mi je že reklo, da jih je to zelo všeč, zadnjič mi je neka gospa rekla celo, da tako lepega lokala še ni videla."
"Kakšne so po pol leta prve izkušnje?"
"Prijetne. Ker je stik z ljudmi bolj oseben, zaupen, se odprejo, povedo svoje težave, žele najrazličnejše nasvete, od mladih mamic do starejših, ki imajo kup tegob. Ko pride kdo čez mesec nazaj in pravi, veste, tole mi je pa res pomagalo, je to zame največja nagrada."
"Tako kot v vseh drugih lekarnah je moč tudi v vaši dobiti zdravila na recept, so se ljudje na to že navadili?"
"Mnogi tega še ne vedo, večinoma pa vprašajo, koliko so dolžni, ko zdravila dobijo, saj mislijo, da jih v zasebni lekarni pač ne morejo dobiti zastonj. Včasih kar težko dopovem, da je tako kot v vseh drugih lekarnah, k zmedi pa seveda prispeva tudi dejstvo, da prav vsa zdravila niso na listi in jenekaiera potrebno plačati. Mislim, da ljudi begajo trgovine, ki so si nadele ime domače lekarne, kar sicer zdaj ni več dovoljeno, toda še nekaj čas bo potrebnega, da bo razlika s pravo lekarno jasna."
"Pred leti smo morali po nekatera zdravila hoditi čez mejo, je to zdaj še potrebno?"
"Mislim, da ne več, država zdaj uvaža skoraj vse, kar je včasih izdelovala Galenika. Zdaj le Pliva včasih zataji." • M. Volčjak
KUHINJE TER OSTALO POHIŠTVO DOBITE V MESECU JUNIJU
PO ENKRATNIH SUPER AKCIJSKIH CENAH
ZA MALO DENARJA _   POBITE VEČ
SALON POHIŠTVA
Titov trg 7 (na avtobusni postaji) ŠKOFJA LOKA
Tel.: 064-623-276
ZAŠČITA POTROŠNIKA
Jamstvo za pravilnost izračuna
Že več potrošnikov se ie na našo pravno pisarno obrnilo s sledečim problemom. Izvršbo določenega dela so zaupali obrtniku, ki je vsaj na prvi pogled "strokovno" ocenil stroške, ki bodo ob izvedbi del nastali. Lahko si predstavljamo začudenje in jezo naročnikov storitve, ko je bil račun po opravljenem delu precej višji. Izvajalec se je ponavadi izgovarjal na spremenjene okoliščine ali nepredvidljive teiave in ni bil pripravljen pristati na prvomo izračunano ceno. Pa res potrošnik v takšnem primeru nima nikakršnih pravic in mora poravnati visoki račun?
Naš Zakon o obligacijskih razmerjih vsebuje v 624. členu določila o jamstvu za izračun. Tako loči dve vrsti predračuna pri pogodbi za opravo storitve. Če je bilo plačilo dogovorjeno na podlagi izračuna z izrecnim jamstvom za njegovo pravilnost, izvajalec del (npr. obrmik) ne sme zahtevati večjega plačila. Če je predračun izstavljen brez jamstva, pa mora izvajalec nemudoma med samim delom obvestiti potrošnika o neizogibnosti prekoračitve, sicer kasneje ne more zahtevati plačila višjih stroškov.
Da bi se izognili jezi in razočaranju ob prejetju računa vam svetujemo, da vztrajate na izdaji predačuna. Zakon sicer nikjer ne določa, da bi izračun moral biti sestavljen v pisni obliki, vendar pa bo ob morebimem sporu njegovo dokazovanje veliko laije.
Pravna pisarna ZPS Jure Markič
Hotel Ribno dobil priznanje za kakovost
Kranj, 13. junija - Hotel Ribno pri Bledu se je kot prvi hotel v Sloveniji odločil, da svoj sistem kakovosti uskladi z zahtevami mednarodnih standardov. Presojevalci Slovenskega inštituta za kakovost in meroslovje, katerega certifikati so mednarodno priznani in enakovredni tistim, ki jih podeljujejo druge svetovne ustanove, so potrdili, da njihov sistem kakovosti ustreza zahtevam standarda SLS ISO 9001, in so jim tako podelili certifikat.
Njihov certifikat za sistem kakovosti je prvi na področju storitvenih dejavnosti v Sloveniji, eden prvih za hotele v Evropi in hkrati prvi, ki S1Q podeljuje samostojno. Postopki, ki so standardizirani, omogočajo, da se več pozornosti nameni stikom z gosti in izboljšavi storitev.
V hotelu Ribno so svojo vizijo delovanja začrtali že pred leti. Tudi sama okolica hotela omogoča gostom udeležbo pri najrazličnejših športih in pristen stik z naravo. V poletnih mesecih tržijo program, imenovan Aktivne počitnice, ki celovito predstavlja njihovo ponudbo aktivnosti, kot so jahanje, plavanje, rafting, tenis, kolesarjenje, posebno pozornost pa namenjajo gostom, ki jih zanima golf ali ribolov. S to ponudbo so prešli v višji cenovni razred.
Že sedaj je v delu projekt EKO, ki pomeni doseganje evropske ravni na področju ekologije in njenega položaja v turizmu. Odpadke reciklirajo, ne uporabljajo fosfatnih čistil, hotel pa je priključen na čistilno napravo že od samega začetka.
• Š. Vidic
ZASTAVLJALNICA
NUDIMO UGODNA POSOJILA NA PODLAGI ZASTAVE: "ČISTEGA ZLATA IN NAKITA
- VREDNOSTNIH PAPIRJEV
- ČEKOV IN TUJIH VALUT -UMETNIN IN STARIN
- IN DRUGIH VREDNOSTI PO DOGOVORU
PARTNER. VBEDBN ZAUPANJA. Koroška c. 41 Kranj, tel: Ž11Ž56 Pričakujemo vas vsak dan od B-17
DUŠAN JE RALA
VIRMAŠE 70, ŠKOFJA LOKA tel.: 064/631-240
KOLIKO JE VREDEN TOLAR
	NAKUTNI/HtODAM	NAKUFNIffkODAlNl	1 NAHJWWM»AW1
MENJALNICA	1 DEM	1 ATS	ioo m.
A BANKA (Trtic, Jesenic*)         77,80 71,45 19,94 11,11 7,91 1,10
AVALBM, Kranjska gom          77.80 78,30 11,00 11,16 8,00 8,15
ČOPU, Kranj                    77,80 78.40 11,10 11,18 8,00 8.20
CRE0rrANSTAiTN.bentay.      77,50 78.80 10,90 11,15 8.00 8 25
BK>S(SMMetanj           77.70 78,10 11,90 11,19 8,05 8,15
GEOSS Medvode                  77.70 78.00 11.00 11,08 8.05 8,15
HRAN»J*UlON,d.dJ<ranj       77,95 79,39 11.93 11,19 9,00 9,22
KDA-tržnlea Ljubljana             77,80 78,20 11,00 11,08 8.02 8.12
INVEST Škofja loka              77,80 78,25 11,89 11,12 7,91 8.17
LB-OORENJSKA BANKA Kranj     77,20 78.40 10.75 11.14 7.90 8.25
ES:W                      77»W 78,10 11.82 11,12 9.05 9.29
MERKUR-Žel. postaja Kranj        77,55 75.45 10.50 11.10 7.90 8 20
MKaStrafttte                 77,90 78.35 11,99 11,15 9,04 9,19
POSTNA BANKA, d.d. (na poštah)  76,60 79.10 10.50 11,05 7,74 8 00
SHrVSIo* hran. In po*. Kranj      77,90 79,15 11.99 11,05 9.02 8,10
8KB Kranj {Radovljica, Šk. Loka)   77.55 75.45 19.50 11.10 7.90 8 20
»"»AKrani                     77.95 79,45 11,90 11,25 7.99 8,15
SLOVENUATURtST Boh. Bistrica   77.20 - 10 75 - 7 90 -
8tX«€NUAT0^JsMnlet       77.90 79,40 10,94 11,09 8.00 9,19
f^JCranj                        T7-70 7«.00 11.00 11,08 8,05 8,15
^^f^^k-Lofca 77.90 79.15 11.92 11,09 9,05 5.12
rS£12;^L               77'90 78-15 11-M 8.12
T7,i0 79.20 10,70 11.20 9,00 8.20
I**"1***!                     77,80 78,00 11,94 11.08 8.05 8,16
J^J^^               11M 78,00 11,00 11,08 8,00 8,15
»RNummft       ,            77,55 78,30 11,99 11,14 9,00 9.19
POVPREČNI TEČAJ         77,68 78.31 10.91 11,12 7.99 9.17 Prt Šparovcu v Avstriji J« ATS ob nakupu blaga po 10,90 tolarjev. I    Pri nakupa in prodaji MERKUR zaračunava 1% provizije. [
Podrtoi a tečajnico nam sporočajo menjalnice, H si pridržujejo pravico dnevnih
sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo bi povpraševanje po tujih valutah.
NAJUGODNEJŠA KRATKOROČNA POSOJILA
KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Koroška 41, Tel:212-429, od 12. do 15. ure
SPREJEMAMO PONUDBE POSOJILODAJALCEV
GROSIST LEŽAJ EV KORA, D.O.O. KOLODVORSKA 3/1 .NAD. KRANJ, TEL064/222-021 INT. 03
NOVO NOVO NOVO
Promocijske cene ležajev pri odprtju nove trgovine.
SKF SKF ZKL
GOLF I PREDNJE K0L0  1.740,00 6204-2Z 375.00 194.00
CfTROEN AX PRED. KOLO 2.100,00 32208    1.486.00 579.00
CENE SO BREZ P.D.
Strokovnjak odgovarja
informacije na tel.: 064 218-381
Pred kratkim Je v naši družini preminil najstarejši družinski član. Kdo in na kakšen način sedaj lahko razpolaga z njegovim certifikatom?
Po smrti zapustnika s certifikatom razpolagajo njegovi dediči. Več dedičev se lahko sporazume, komu bo pripadal certifikat, v nasprotnem primeru pa se njegova vrednost med dediče razdeli glede na način dedovanja, lahko pa pripade tudi oporočnemu dediču. Vrednost certifikata morajo dediči priglasiti v zapustnikovo premoženje. O dedovanju odloči sodišče s sklepom o dedovanju. Dediči lahko zahtevajo dopolnitev sklepa, če je med tem sklep o dedovanju že izdan, v njem pa ni hkrati odločeno tudi o certifikatu. Po pmvnomoč-nosti sklepa o dedovanju lahko dedič na tej podlagi zahteva od SDK pripis vrednosti na svoj certifikatni račun ali pa pravico uveljavlja neposredno s sklepom o dedovanju ob vnovčltvi certifikata.
Vse investicijske družbe obljubljajo, da bodo certifikate vložile v najuspešnejša podjetja. Preden bom kateri od njih zaupal svoj certifikat, bi rad vedel, v katero podjetje bo vložen. Je to mogoče?
Vsaka večja investicijska družba bo $ pridobljenimi certifikati lahko kupila delnice okoli petdesetih, lahko pa tudi do 100 podjetij. Svojo naložbeno politiko bo objavila v prospektu, ki bo zainteresiranim na voljo na vsakem vpisnem mestu. Iz prospekta bo razvidno, kakšna bo naložbena politika družbe; bolj agresivna (tvegana), bolj usmerjena v posamezne gospodarske panoge ali v posamezne regije, ali bo družba v podjetjih, katerih delnice bo kupila, vodila aktivno ali pasivno vlogo...
Ne glede na naložbeno politiko pa bodo investicijske družbe hotele pridobiti delnice najboljših podjetij, t. j. takih, ki že danes poslujejo z dobičkom, ali pa takih, za katere pričakujejo, da imajo možnost za nadaljnjo rast obsega poslovanja in dobička. Ker takih podjetij v Sloveniji ni ravno na pretek, se bo cena njihovih delnic oblikovala tudi odvisno od povpraševanja s strani investicijskih družb.
Najboljše družbe za upravljanje oz. investicijske družbe bodo podrobno proučile preteklo poslovanje in perspektive vsakega izmed podjetij, katerega delnice nameravajo kupiti. Pri tem bodo določile tudi najvišjo ceno, za katero bodo posamezno delnico še pripravljene kupiti.
Triglav
Pooblaščena investicijska družba za Gorenjsko d.d.
v iirtne«Mntii
KMETIJSTVO
UREJA: CVETO ZAPLOTNIK
Nov natečaj za demografsko ogrožene
Posojila tudi za kmetije in dopolnilne dejavnosti
Kranj - Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je objavilo natečaj za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij v letošnjem letu. Natečaj predvideva sofinanciranje izdelave razvojnih načrtov in lokalne gospodarske infrastrukture (cest, vodovodov, kanalizacij, električnega in telefonskega omrežja), spodbujanje razvoja kmetij, dopolnilnih dejavnosti, malega gospodarstva in naložb v proizvodne in storitvene objekte m opremo.
Država bo letos spodbujala razvoj kmetij na demografsko ogroženih območjih s posojili za novogradnje in obnove hlevov ter za nakup hlevske opreme in plemenske živine, za ureditev trajnih nasadov ter za nakup kmetijske in gozdarske mehanizacije za uporabo v hribovitih predelih. Zahtevek lahko vloži kmet, ki mu je kmetijstvo glavna dejavnost, vložiti pa ga mora na občino, natančneje - na upravni organ, pristojen za gospodarske zadeve. Zahtevek mora med drugim vsebovati investicijski program, mnenje kmetijske svetovalne službe in po potrebi tudi lokacijsko dovoljenje oz. odločbo o priglasitvi nameravanih del. Ministrstvo bo najbolj upravičenim odobrilo posojilo v znesku do 30 odstotkov predračunske vrednosti, za naložbe v desetkilometrskem mejnem pasu pa do 50 odstotkov. Pri posojilih je vrednost glavnice vezana na tečaj marke, ob dveletnem moratoriju je doba vračanja deset let in dvoodstotna obrestna mera.
Država bo del sredstev namenila tudi za spodbujanje razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in ostalih dopolnilnih dejavnosti, razen za male vodne elektrarne. Zahtevek mora vsebovati potrdilo občinskega upravnega organa o priglasitvi dopolnilne dejavnosti, investicijski program in po potrebi lokacijsko dovoljenje oz. odločbo o priglasitvi del. Posojilni pogoji so enaki kot za spodbujanje razvoja kmetij. • C. Z.
V svojih prodajalnah v Kranju
• MAJA - Planina
• PINO - Stražišče
• AURA - Zlato polje
Vam nudimo:
• cvetje in sadike
• darila za vse
• leseno vrtno pohištvo
• cvetlične lončke in posode
UVOZ - STROJI ZA OBDELAVO LESA; NOVI, RABLJENI
ZELO UGODNO PRODAM - CENEJE KOT DRUGI + SERVIS
Kombinirka SCM - Mini max CU 30/7 operacij - NOVA Kombinirka kot nova "SICAR" 360/7 operacij - RABLJENA Kombinirka "GIBEN" 500/6 oper. - RABLJENA Kombinirka 400/7 operacij - 2000 d. in SICAR - RABLJENA Debelinka poravnalka vrtanja 400 LITA - RABLJENA Debelinka poravnalka vrtanja 500 SCM 2250 - kot nova Debelinka SCM - 63
Formatna žaga SCM S115-3 m, nagib + predreznik - rabljena
Žaga rezkar Mini max, voz hod 600 - rabljena
Žaga rezkar VOZ 260 m - rabljena
Tračna brusilka 2,5 in 3 m - rabljena
Robilnik - žaga pomična 4 in 5 m - rabljen
Preše za furniranje 2x1 m-2,5x1,3m-3x1,3m - rabljene
Nova sušilnica AL ali samo oprema za zidane komore -
elektro ali vodno gretje
Brusilni stroji - razni - VOLMER
Hlodarke, 0 koles 1000 do 1600 mm
Oprema za decimirnice
Ketenfrezer - verižni rezkar
Tračna žaga 0 600, 700, 800, 900
Žage prenosne Tip COMPA, podajalniki, odsesovalne naprave
- Pendel žaga - nemška s transporterji - rabljena
Druga državna razstava plemenskih živali črnobele pasme
Drinovčeva Jeta ■ miss razstave
Od dvanajstih zvoncev, ki so jih na nedeljski razstavi podelili najboljšim kravam,
Ervesnicam in telicam, sta dva ostala na Gorenjskem: štiriletna Jeta, last kmeta Franca Irinovca iz Podbrezij, je bila prva med mlajšimi kravami, telica Vaza, last Janeza Zabreta iz Bobovka, pa druga med telicamL Obiskovalci so Drinovčevo Jeto izbrali tudi za miss razstave.
Komenda • Društvo rejcev govedi črnobele pasme v Sloveniji je v nedeljo na hipodromu v Komendi pripravilo drugo državno razstavo, na kateri je štirideset kmetov in posestev iz vse Slovenije predstavilo 92 starejših in mlajših krav, prvesnic, telic in mlajših telic. Kot je v pozdravnem nagovoru dejal minister za kmetijstvo in gozdarstvo prof. dr. Jože Osterc, je bila to razstava, kakršne v Sloveniji še ni bilo in ki po kakovosti ni dosti zaostajala za govedorejskimi razstavami v kmetijsko razvitih evropskih državah.
Strokovna žirija, v kateri sta bila priznana holandska strokovnjaka, je nepristransko, ne da bi že prej poznala lastnike in njihove živali, ocenjevala razstavljena goveda. Med starejšimi kravami je prvo mesto prisodila deset let stari Maci, last Matija Misa iz Zavrha, drugo mesto Borki Franca Čepa iz Kušernika pri Ptuju in tretje mesto kravi Stavi s farme Vipava. Med mlajšimi kravami je zmagala štiriletna Jeta, last kmeta Franca Drinovca iz Podbrezij, druga je bila Nona lastnice
Ivanke Jamšek z Bukovice pri Vodicah, tretja krava, ki so jo na razstavo pripeljali s kočevske farme Mlaka, četrta Bela, last Antona Dolenca z Vrbenj in peta Vidra iz hleva Janeza Zabreta iz Bobovka. Med prvesnicami sta nizozemska ocenjevalca prvo in drugo mesto prisodila živalim iz hleva Matija Misa iz Zavrha, tretje pa prvesnici Janeza Damjana iz Podšentjurja pri Litiji. Med telicami je bila najboljša Bira, last kmeta Matija Misa, druga je bila Vaza iz hleva Janeza Zabreta
Grega Zabret iz Bobovka z drugonagrajeno telico Vazo.
Jeta in Vaza
Jeta iz hleva Franca Drinovca iz Podbrezij je bila marca letos stara štiri leta in je te nekaj dni po "rojstnem dnevu" imela tretjega teleta. V drugi, najboljši laktaciji je imela 10.249 litrov mleka s 3,30 odstotka tolšče in z 2,89 odstotka beljakovin, trenutno pa daje okrog 55 litrov mleka na dan. Je potomka domačega bika In ima že lepo kČero Jelko, ki sojo pred dnevi odgnaliv planino.
Telica Vaza iz hleva Janeza Zabreta v Bobovku je bila marca stara dve leti in je potomka očeta Vanguarda in mame Vate, kijev Štirih lak tac i juh dala povprečno 7.236 litrov mleka s 3,68 odstotka tolšče in s 3,11 odstotka beljakovin.
Dražbe ni bih
Prireditelji razstave so načrtovati tudi avkcijsko prodajo živine, vendar ie dražba odpadla. Ob tem, da so prodajalci ponujali sedem živali, med njimi tudi prvona-grajeno prvesnico, se je oglasil samo en kupec, kar pa za dražbo ni dovolj. Prodajalci in kupci so sklenili nekaj neposrednih kupčij. Plemenske tetiće so bile od 2.000 do 2.500 mark, lastnik prvonagrajene p r resnice pa Je za žival zahteval 4.000 mark
Martin Jamšek iz Bukovice pri Vodicah s triletno Nono, drugonagrajeno med mlajšimi kravami.
iz Bobovka, tretja Ajda, last Alojza Kastelica iz okolice Mirne peči in četrta Lika iz hleva Jaka Korenčana iz
Podbrezij. Obiskovalci razstave so za "miss razstave"
izbrali Jeto, last Franca Drinovca iz Podbrezij, ki ima v hlevu 45 glav živine, od tega 25 krav, in oddaja okrog 650 litrov mleka na dan. • C. Zaplotnik
Ocenjevanje in razvrščanje goveda
Novi pravilnik že velja
Prvega junija letos je začel veljati novi pravilnik o ocenjevanju in vrsčanju govejih trupov in polovic na klavni liniji.
raz
Kranj - Pravilnik določa način in postopek ocenjevanja in razvrščanja govejih klavnih trupov oz. polovic v različne starostne kategorije in glede na mesnatost in zamasčenost v različne kakovostne tržne razrede.
Po pravilniku velja za primerno obdelan trup goveda zaklana žival, ki so ji po zakolu in izkrvavitvi odstranili kožo, glavo, spodnje dele nog, rep, vse notranje organe prsne, trebušne in medenične votline, mastno tkivo medenične votline, odvečni del loja notranjega dela stegna, moda, vime, trebušno prepono in njen mišični del ter hrbtenjačo. Telečje meso
(teletina) so klavni trupi od treh tednov do šest mesecev starih telet, katerih topla masa trupa znaša od 25 do 150 kilogramov. Za meso mladih goved (mlado govedino) se štejejo klavni trupi oz. polovice goved, starejših od pol leta in mlajših od dveh let (pri bikih) oz. od dveh let in pol (pri telicah, klavnih prvesnicah in volin). Goveje meso (govedina) je meso bikov, starejših od dveh let, ter meso telic, krav in volov, starejših od dveh let in pol. Starost določajo na podlagi sprememb v organizmu živali, ki se kažejo v okosten-jevanju okostja in barvi mesa ter mastnega tkiva.
Po novem razvrščajo klavne trupe oZ-polovice v sedem starostnih kategorij (ena za teletino ter po tri za mlado govedino in govedino), glede na mesnatost v pel kakovostnih tržnih razredov (E-odličen, TJ-zelo dober, R- dober, O-zadovoljiv, P' slab) in po zamaščenosti v pet stopenj (1* slaba, 2-zadovoljiva, 3-srednja, 4-moČna, 5-zelo močna).
Klavne trupe oz. polovice lahko ocenjujejo le kontrolorji iz pooblaščene organizacije, ki imajo najmanj srednjo šolo kmetijske, veterinarske ali živilske stroke in imajo opravljen preizkus znanja »n sposobnosti. Če rejec živali, dobavitelj aH klavnica ni zadovoljna z oceno, lahko takoj, najpozneje pa v enem dnevu od prejema zapisnika o oceni in razvrstitvi zahteva ponovno oceno, ki mora bi" opravljena v dveh dneh. .
Zanimivo je, da je pravilnik podpis31 minister za znanost in tehnologijo dr-Rado Bohinc, ne pa minister za kmetij8'' vo in gozdarstvo, in da ga bodo z? uvožene klavne trupe oz. polovice začel1 uporabljati šele 1. januarja 1996. • C. «]
Odločitev zavoda za pokojninsko zavarovanje
Starostna pokojnina kmetov ■ 15.148 tolarjev
Kranj - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je sklenil, da starostna ali družinska pokojnina, odmerjena po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, znaša od 1. marca dalje 15.148,73 tolarja. Razliko za marec in april so obračunali pri izplačilu majske pokojnine. S 1. marcem so se za 22 odstotka povečale tudi mesečne preživnine, ki jih določa zakon o preživninskem varstvu kmetov. Razliko za marec in april so prav tako obračunali pri izplačilu v maju, »CZ,
Kadrovski zaplet
Kdo bo deveti član območnega sveta?
Radovljica - Svet kranjske območne enote Zavoda za gozdoVjj Slovenije je izvolil že predsednika sveta, medtem ko v blejs^ enoti še vedno nimajo člana, ki ga mora imenovati občina Radovljici je namreč že kar običaj, da se v skupščini najra) zapleta pri kadrovskih zadevah. Predlagani kandidat n marčevski seji ni dobil podpore, potlej se skupščina več ko dva meseca ni sestala, zapletu pa tudi zdaj ni videti konca-Skupščinska komisija za kadrovske zadeve, odlikovanja 1 priznanja ie sicer predlagala, da bi zbori za imenovanje član sveta pooblastili izvršni svet, vendar zbor krajevnih skupno8 tokrat sploh ni bil sklepčen, družbenopolitični zbor pa je soglas? s predlogom le ob pogoju, če je to v skladu z občinskimi predplS 1 • C. Z.
Tel.: 067/5^-304; BOLE stroji - UVOZ
ff"TOP ■ SPIN
• teniški tečaji •teniška šola 7-14 let
• teniški vrtci 4 • 6 let
- oddaja teniškega igrišča po urah na teden Mitja KERMAVNAR 9 064/213-515
URETA: V*Ima Stanovnik
Prijetno branje
S Y S T E M S iM
podjetje za razvoj in proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino
Hafnerjevo naselje 121, škofja Loka tel./fax (064) 631 025. 46 211
ŠKOFJA LOKA JE GOSTILA KVALIFIKACIJSKI TURNIR ZA KADETSKO EP V ROKOMETU
RUSI SE NISO DALI PRESENETITI
Na evropsko kadetsko rokometno prvenstvo, ki bo avgusta v I ekipami Cipra, Slovenijo in Avstrijo, uvrstila reprezentanca Rusij
Izraelu se je z zmago nad Naši naJ drugem "mestu
Škofja Loka, 12. junija - Največji škofjeloški športni dogodek letošnjega leta se je v petek začel kar se da slavnostno. Tekmovanje mladih rokometnih upov, ki so se borili za uvrstitev J>a evropsko prvenstvo, je slavnostno odprl minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, predsednik organizacijskega komiteja tekmovanja Miro Dujič pa je poudaril, daje zaupanje organizacije tega tekmovanja veliko priznanje škofjeloškim rokometnim delavcem.
Že pred slavnostno otvoritvijo sta prvo tekmo turnirja odigrali reprezentanci Cipra in Rusije. Po
pričakovanjih so Rusi visoko zmagali, saj so gol mladih Ciprčanov zatresli kar štiride-setkrat. Izid tekme je bil 24:40 (7:20). Prav tako velika razlika je bila na večerni tekmi med reprezentancama Avstrije in domačo ekipo Slovenije. Naši so povedii že v prvih sekundah in na koncu zmagali 31:16 (17:9).
Tako je bilo že v petek jasno, da bo o prvem mestu, ki edino vodi na evropsko prvenstvo, odloČila sobotna tekma med ekipo Rusije in Slovenije. Naši so se sprva Rusom dobro upirali, v drugem polčasu pa je bil "pritisk" prevelik in morali so Priznati premoč tekmecev, ki so si pri nas obetali zanesljive kvalifikacije v Izrael. Rezultat
tekme je bil 28:22 (12:12).
V drugi sobotni tekmi so Avstrijci zanesljivo ugnali Ciper z rezultatom 25:16 (15:8). Tako sta bili nedeljski tekmi še zgolj formalnost. Rusi so ugnali še Avstrijce, naši pa v zadnji tekmi turnirja še Ciper z izidom 35:22 (17:11).
Tako so prvo mesto osvojili Rusi, drugo Slovenija, tretje Avstrija in četrto Ciper. Najboljši strelec turnirja je bil ruski reprezentant Sergej Ignatov z 18 zadetki, pokal za najboljšega vratarja je dobil slovenski reprezentant David Imperl, za najboljšega igralca turnirja pa je bil izbran Rus Ivan Tchougai. To pa so gotovo imena roko-metašev, za katere bomo v prihodnjih letih še veliko slišali. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik
ŠEŠIR FINALIST MED KADETI
Škofje Loka, 12. junija - Ob izredni organizaciji kvalifikacij za Kadetsko Evropsko prvenstvo je Škofja Loka ob koncu tega tedna
Spstlla tudi polfinalni turnir državnega prvenstva za kadete. Čeprav so Ločani nastopili oslabljeni, so si v konkurenci Kodeljevega iz Ljubljane, Kočevja in Fructala iz Ajdovščine Priigrali prvo mesto, ter uvrstitev na zaključni turnir četverice. V uvodnem srečanju je najprej Kodeljevo premagalo Kočevje 27:18. ^a drugega zmagovalca pa sta se pomerila Šešir in Fructal. ^eširjevci so bili uspešnejši in zmagali 17:12. V boju za tretje mesto je nato Fructal premagal Kočevje, v odločilnem srečanju pa so bili Ločani boljši od Kodeljevega s 23:16. Strelci za Šešir: Damjan JJuič 14, Bojan Dolinar 9, Jernej Cankar 7, Goran Lovrič 4, Matej Jjalof 4 in Dejan Mirčevski 2. Ekipo je vodil Srdjan Praljak. • DareRUpar
Naši padalci so se vrnili iz Kitajske
SREBRNI JUNAKI VIŠAV
Celovec, 9. junija - Na celovško letališče se je v četrtek pozno *yecer vrnila slovenska državna padalska reprezentanca, kije na svetovncm padalskem prvenstvu osvojila srebrno medaljo. Že ob začetku sezone so opozarjali, da lanskega dobesedno sanjskega jjosežka - treh naslovov svetovnih prvakov - ne smemo Dr>cakovati, osvojeno drugo mesto in dve četrti pa so potrdili, a je slovensko padalstvo v samem svetovnem vrhu. Merjeno v
• ®n*'n»etrih so dosegli celo boljše rezultate, kot so jih načrtovali, "krati pa ugotavljajo, da je bilo to svetovno prvenstvo za njih e*Jnovanje zamujenih priložnosti.
• ^a sicer majhnem in verjetno zelo mirnem celovškem letališču i bilo v četrtek pozno zvečer drugače: razlegala se je slovenska rnu01 OD spremljavi harmonike, vile so se slovenske zastave, em   P°5.nikJ in uslužbenci so se presenečeno ozirali v transpar-
nte navijačev iz Naklega in kolegov padalcev. Nihče tudi ni mogel .PJ^Sledati urejenih deklet in žena z velikimi šopki in seveda ni Djl 0 uganiti, kako prisrčno srečanje, zalito s šampanjcem, je to
°- Za prvi^ komentar smo prosili trenerja naše reprezentance
r»ga Bunčiča, ki nam je povedal: "Že decembra, ko smo delali P ogram za letošnje leto, nam je bil najpomembnejši cilj letošnjega jq3 svetovno prvenstvo na Kitajskem. Takrat smo si zadali kot cilj dr?°m e^Pno in 5 cm in 7 sekund posamezno. Vedeli smo, da so si Zat"^ rePrezentace, ki so naši konkurenti, izbrali različna mesta sai nm8' i" P° srečanju v Veroni smo se že bali, da smo zaostali, u3' sm°. b^li četrti. Z dobrimi pripravami po tem tekmovanju smo ni i? , Sniti formo z vrhom na Kitajskem, kar nekaterim drugim 7on E ' *tanJani so bili letos nepremagljivi: napravili so okoli (T'skokov, naši od 350 do 400, z 6 cm pa kljub temu dosegli več ugm .^"tirnetrov), kot smo pričakovali. Po prvenstvu pa žal Pril t Jamo> da je bilo to tekmovanje za nas prvenstvo zamujenih tri ? Irena Avbelj je osvojila v skokih na cilj 4. mesto - prva p0 0 Pripadla Kitajkam, pri figurativnih skokih pa se ji je žal Povn * Pogodba iz lanskega leta in ji preprečila, da bi že s na k mm rezultatom osvojila eno od medalj. Podobno smo šele todi *RCU ^kmovanja ugotovili, da je imel možnosti za medaljo dose  1 ^an ^u^' m ^e bi imeI pravočasno pomoč ostalih, bi
^ gel več kot nehvaležno, vendar še vedno odlično četrto mesto. potrg,Ureditev vtisov iz tega potovanja po daljni Kitajski bo razse? • aJ £asa- rečem le lahko, da je to dežela ogromnih Videfn°Stl' ^ P •z na^imi kraji seveda ne moremo primerjati. S2ec.1 smo Peking in Chengdu (glavno mesto pokrajine tako d"3" ^oder nas ie najbolj presenetilo veliko število koles, se ne l Je na^.°. kolono avtubusov morala spremljati policija, sicer nat0 s prebili do letaiišca- Sedaj si bomo vzeli teden počitka, Priprav6 Za^ne. državno prvenstvo v Novem mestu, potem pa začn*ye»na voJaško svetovno padalsko prvenstvo, ki se 18. julija
Cne v Avstriji." • Š. Žargi
Aleš Praznik, trener kadetske reprezentance Slovenije
ZMAGA NAD RUSI BI BILA SENZACIJA
So se vaša pričakovanja na turnirju uresničila?
"Z igro svojih varovancev na tem turnirju sem lahko zadovoljen. Zmaga nad Rusi bi bila senzacija, ki bi "pretresla" rokomemi svet. Pokaza-lase nam je sicer motnost za zmago, vendar je bila na koncu odločilna njihova večja izbira igralcev. Ruska rokomema šola poleg vsega namreč temelji na izredno veliki populaciji, iz katere je moč dobiti večje število izenačenih in kvalitetnih igralcev. Kljub temu ocenjujem, da je slovenska reprezentanca pokazala dobro igro, da smo se, dokler nam ni zmanjaklo moči, dobro kosali celo s svetovno rokomemo velesilo." Je škofjeloški Šešir izpolnil sloves dobrih organizatorjev? " Tako s pripravami kot z organizacijo turnirja in podporo publike s tribun smo izredno zadovoljni. Mislim, da je Škofja Loka s tem dokazala, da je pravo rokometno mesto in upam, da bo tako tudi v prihodnje." Kaj pa načrti te generacije rokometašev? "Z igro na turnirju so nekateri dokazali, da je pred njimi še prav gotovo nekaj lepih rokometoih trenutkov, vendar pa sedaj kadetska reprezentanca prehaja v mladinske vrste in zaenkrat je ciklus nastopov kadetov za naslednji dve leti zaključen. Moramo pa seveda ie sedaj začeti razmišljati o naslednjem tekmovalnem obdobju. Dva člana reprezentance sta po letniku še kandidata za naslednje tekmovanje in ta bosta čez dve leti prav gotovo nosilca igre naše ekipe."
sraatnitsKi skoki — \\\n
TRIGLAV TELINGU ŠEST ZMAG
Gorenja Sava, 9. dol2. junija - SK Triglav Teling je uspešno organiziral 19. mednarodni teden skokov in Kroparjev memorial v spomin na tragično preminulega skakalca kranjskega kluba Triglav Telinga.
Organizatorji so imeli smolo z izvedbo nedeljskega tekmovanja, celo tekmovanje je bolj ali manj deževalo. Tekmovanja so se udeležili skakalci Avstrije, Slovaške in Slovenije. Nastopilo je 242 tekmovalcev. Kranjčani so dosegli od sedmih možnih zmag, kar šest in so imeli še nekaj tekmovalcev med najboljšimi.
Glavni pokrovitelj tekmovanja je bil Teling iz Kranja, sopokrovitelji pa Termo Škofja Loka, Zapravljivček in Občina Kranj.
Rezultati: člani: 1. Damjan Fras, 2. Samo Gostiša (oba Ilirija Center), 3. Matjaž Zupan (Triglav TelingV
Mladinci 18 let* 1. Primož Peterka (Triglav Teling), 2. Jure Radelj (Ilirija Center), 3. Matija Stegnar (Tržič).
Mladinci do 16 let: 1. Primož Peterka (Triglav Teling), 2. Boštjan Brzin (Tržič) in Matjaž Zver (Ilirija Center).
Dečki do 15 let: 1. Bine Norčič, 2. Pnmož Delavec, 3. Uroš Peterka.
Dečki do 13 let: 1. Marko Šimic (Triglav Teling), 2. Blaž Bilban, 3. Primož Gostič (oba Dolomiti).
Dečki do 11 let: 1. Anže Brankovič, 2. Matic Zelnik (oba Triglav Teling), 3. Andrej Podlipnik (Velenje).
Dečki do 9 let: 1. Zvonko Kordež (Triglav Teling), 2. Sašo Trpin (Stol Žirovnica), 3. Mitja Oranič (Tržič). • Janez Bešter
BLEJSKA REGATA V DEŽJU
V soboto in nedeljo je na Bledu nastopilo 340 veslačev in veslačic iz petih držav na 39. mednarodni veslaški regati. Le-ta je minila v znamenju izredno slabega vremena, nekakovostnih tujih posadk in pa v znamenju dobrih nastopov domačinov.
V dokaj pestri konkurenci članskih enojcev je bil oba dneva
Erepričljivo najboljši Iztok Čop. Niti navečja tekmeca, Hrvat lanijel Bajlo in Izolan Erik Tul, se mu nista uspela približati.
V soboto je bil pri članih zanimiv tudi obračun med dvojci brez krmarja. Prvi blejski posadki, Mujkiču in Mirjaniču, pa sta jo pošteno zagodla klubska kolega Janša in Klemenčič. Za Milana Janša je bil sobotni nastop prvi letošnji nastop na regati: "Glede na to, daje to letos moja prva tekma, sem z rezultatom zadovoljne. Odločil sem se, da z veslanjem še ne bom končal in upam, da se mi bo uspelo uvrstiti v ekipo za svetovno prvenstvo." Janša, Mujkič, Mirjanič in Klemenčič so v nedeljo sedli v četverca brez krmarja in ugnali ekipi Mladosti iz Zagreba in reprezentanco Hrvaške. Med zanimivejšimi nastopi je treba omeniti še dva odlična nastopa 15-letnega Blejca Luka špika v skifu, ki je v soboto premočno zmagal pri mlajših mladincih, isto pa je ponovil v nedeljo pri mladincih. Dve zmagi pa so si priveslali tudi Dolar, Slivnik, Simnic in Janša v mladinskem četvercu brez krmarja.
"Eden od razlogov je, da tujci še nimajo formiranih posadk za SP, drugi pa, da kvalitetne ekipe za nastop na regati zahtevajo denar," je povedal predsednik Veslaške zveze Slovenije, Slobodan Radujko. Iz te ugotovitve sledi naslednja: dokler so organizatorji blejskih regat ne bodo začeli zavedati, da brez privlačnih denarnih nagrad na Bledu ne bo tudi zvenečih veslaških imen, bomo lahko občudovali le domače šampione. A kaj bo, ko tudi njih ne bo več?! • P. F.
ZA VN KRANJA JE VSE PRIPRAVLJENO
KAR TRIJE KOLESARSKI DNEVI
Kranj, 14. junija - Le dva tedna po Giru bo Kranj spet živel v znamenju kolesarstva. Od tega petka do nedelje bo namreč po kranjskih ulicah potekalo 27. tekmovanje za Veliko nagrado Kranja.
Kot so sporočili organizatorji, Kolesarki klub Sava, se je do včeraj za dirko prijavilo 19 tujih ekip in seveda vse domače. Program tekmovanja se bo začel s petkovim ekipnim kronome-trom, ki bo hkrati štel tudi za državno prvenstvo, start 100 kilometrove dolge dirke pa bo ob 17. uri pred hotelom Creina. Kolesarji bodo vozili po delu Koroške ceste, po Bleiweisovi do odseka za Golnik na Kokrici, tam bodo zavili levo do odcepa avtoceste, po desni strani avtoceste so cestninske postaje Torovo in nazaj po avtocesti do odcepa v Kranj. Tekmovalci bodo prevozili štiri kroge, na končnem cilju, ponovno pred hotelom Creina pa jih bomo pričakali okoli 19. ure.
Start sobotne krožne dirke za mladince bo pred hotelom Creina ob 16.30 uri, dolžina proge za starejše mladince bo 102,3 kilometre, za mlajše mladince pa 55,8 kilometra. Dirka bo štela tudi za pokal Slovenije, potekala pa bo po krožni trasi izpred hotela Creine do križišča s Kidričevo po obvoznici do križišča pri Iskri, po Ljubljanski cesti, na Labore, Orehek, Drulovko, Savsko Loko, nazaj na Iskrino križišče, čez savski most in po Koroški cesti pred Creino, kjer bo končni cilj okoli 18. ure.
Vrhunec tokratnih kolesarskih dni v Kranju pa bo nedeljska krožna dirka za amaterje, ki bo štela tudi za pokal Slovenije in za zlato Rogovo kolo. Začela se bo ob 9.30 uri s startom pred Creino in bo potekala po Koroški cesti do križišča s Kidričevo, po obvozmei do križišča pri Iskri, prek Labor do Orehka, Drulovke, Savske Loke do križišča Iskara čez savski most, Ljubljansko cesto do hotela Creina. Dolžina kroga je 9,3 kilometre, vozilo pa se bo 18 krogov v skupni dolžini 167,4 kilometra. Končni cilj bo predvidoma ob 13.20 uri pred hotelom Creina.
Organizatorji dirke tudi opozarjajo, da bo v času dirk proga zaprta za ves promet. • V. Stanovnik
BERZIN 77. ZMAGOVALEC GIRA
Milano, 12. junija - Po 22. etapah in skupaj 3739 kilometrih se je v nedeljo popoldne v Milanu končala letošnja druga najtežja kolesarska dirka na svetu » Giro d'Itaha. Na njej je prvič, a zasluženo, slavil ruski tekmovalec Je v genij Berzin se je v zgodovino Gin vpisal kot 77. zmagovalec.
Italijani, ki so pred dirko računali, da bodo po dveh letih prevlade Miguela Induraina zmago vendarle obdržali doma, pa so morali stisniti roko ruskemu tekmovalcu, ki je vodit tako rekoč vso dirko. Jevgenij Berzin je rožnato majico oblekel že po Četrti etapi in jo obdržal vse do konca. S tem je postal prvi ruski tekmovalec v 85-letni zgodovini te dirke, ki je končal Giro kot skupni zmagovalec. Na drugo mesto se je uvrstil Italijan Marco Pantani, tretji pa je bil Spanec Miguel Indurain. Edini Slovenec na dirki, Valter Bonča, ie obupal na petkovi etapi, ko so mu zdravniki in vodja ekipe Amore&Vita zaradi slabokrvnosti odsvetovali nadaljevanje tekmovanja. • V.S.
LANGERHOLČEVA NA MITINGU
Kranj - Brigita Langerholc je kot edina iz kranjskega Triglava nastopila s slovensko reprezentanco na tekmovanju Bruno Zauli v Ljubljani, kjer je bila v teku na 400 metrov četrta (55,88), tekla pa je tudi v štafeti 4 % 400 metrov, ki je bila tretja z novim državnim rekordom (3.38,18).
Minuli teden je bil v Postojni republiški osnovnošolski atletski finale, na katerem so med drugim nastopih tudi alteti, ki sicer redno trenirajo v kranjskem Triglavu. Urša Hribar je pri starejših učenkah zmagala v teku na 300 metrov z novim osebnim rekordom (42,50), Rožle Prezelj pa v enaki starostni skupini v skoku v višino (1,82). Mirjana Idžanovič je bila kljub rahli poškodbi stopala tretja v metu krogle (10,52), Jana Zupančič četrta v skoku v daljino (4,94), Spela Košnik v isti disciplini osma, Tea Batageli šesta v teku na 300 metrov z novim osebnim rekordom (43,74), Jovita Rajgelj v teku na 1000 metrov (3,22,32) in Monika Lukičosma v teku na 60 metrov (8,55). • CZ.
V SOBOTO ATLETSKI MITING MLADIH
Kranj - Atletski klub Triglav prireja v soboto na kranjskem stadionu drugi mednarodni atletski miting mladih, na katerem bo predvidoma sodelovalo okrog tisoč mlajših in starejših učencev in učenk iz Slovenije in iz sosednjih držav. Mladi se bodo pomerili v 34 disciplinah. • C. Z.
EKIPNO IN POSAMIČNO PRVENSTVO
Krško, 11. junija - ŠK Triglav iz Krškega je izvedel letošnje odprto hitropotezno prvenstvo Slovenije v ekipni in posamični konkurenci. Dopoldne se je v enajstih kolih pomerilo 31 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Na turnirju je zmagala ekipa velemojstrov iz zagrebške Mladosti (Hulak, Cebalo, Kovačevic, Bukal). Naslov slovenskega prvaka pa gre v Ljubljano k Ljubljanski zavarovalnici.
Vrstni red: 1. Mladost Zagreb (CRO, 18/33.5), 2. ŠD Ljubljanska zavarovalnica (16/31.5), 3. ŠK Zagreb (CRO, 15/ 30), 4. ŠK Triglav Krško (15/27), 5. ŠK Celje (15/26.5), 20. ŠS Tomo Zup an Kranj (11/19)...
Popoldne pa so se igralci pomerili še v posamični konkurenci. Nastopilo je 109 igralcev, po 11 odigranih partijah
Ea ie bil najboljši zagrebški velemojster Krunoslav Hulak. faslov slovenskega prvaka pa je pripadel Georgu Mohru iz Mariborske Metalne. Odhčno je igral tudi gorenjski predstavnik Oskar Orel, član ŠS Tomo Zupan Kranj, ki je bil drugi od slovenskih igralcev. Med članicami je bila najboljša Kiti Grosar iz Nove Gorice. • A. Drinovec
10 MET
IIIM^iMllllll«
Prva slovenska nogometna liga
TUDI V ZADNJEM KOLU PORAZ
ŽIVILA NAKLO : OPTIMIZEM LJUBLJANA 1 : 2 (1 : 2), strelec gola za Živila Gregor Grašič v 6. minuti in za Optimizem Prezelj v 10. in Mrak v 49. minuti.
Kranj, 12. junija - V zadnjem kolu prve državne nogometne lige je naklansko moštvo doma doživelo nov poraz. V povprečni tekmi so Živila klonila tudi proti Optimizmu iz Ljubljane. Razglašeno in zdesetkano moštvo (zaigrala sta tudi mladinca Andrej Jožef in Davor Zupančič) je tako zaključilo spomladanski del lige s poraznim izkupičkom devetih točk iz 15 srečanj. Konec zadnje sezone so Živila zbrala 40 točk, torej kar 11 več. V tokratni slabi igri so bili Naklanci boljši, vendar tudi iz ugodnih položajev niso uspeli zadeti. Po drugi strani je imel Optimizem vsega skupaj dve pnložnosti, obe je izkoristil, tudi po napaki naklanske obrambe, še najmanj pa vratarja Laliča, ki je bil spomladi med boljšimi v moštvu Živil. Ko je Grašič povedel Naklance v vodstvo, je bilo še upanje na uspeh. Po izenačenju in zapravljenih priložnostih (Grašič je zadel prečko) in vodstvu gostov ter prizadevanjih, da bi vsaj izenačili, razen tega pa so gostje igrali drugi polčas z desetimi igralci, je bilo časa vedno manj, nervoze vedno več, poraz pa neizbežen. Sodnik bi lahko piskal kazenski strel zaradi prekrška nad Ahčinom, ta je proti koncu tekme močno streljal, Skodlar pa ubranil, izenačenje pa je bilo na dlani v 78. minuti, ko je bil Grašič sam pred golom, vendar je poslal žogo prek gola. Okrog 400 nejevoljnih gledalcev je zapuščalo tribuno v upanju, da bodo prihodnjo sezono spet gledali moštvo in igro, ki je navduševalo in poživljalo slovenski nogomet.
Janez Zupančič je po nedeljski tekmi povedal, da je predvsem zaradi nje razočaran. Tisti fantje, ki gredo na igrišče, morajo že zaradi publike dati vse od sebe, je dejal, vendar tega v nedeljo v pristopu do igre ni bilo. Zato me je bilo sram pred publiko in pred ljudmi, ki me poznajo. Tekma je tudi pokazala, da so nekateri igralci dosegli svoj zenit. Če bo želelo Naklo v prihodnje med osem najboljših, bodo potrebne radikalne spremembe. Brez profesionalnega pristopa ni rešitve. Kot trener lahko ostanem samo pod enim pogojem: resno delo, resna igra, resen profesionalen odnos do naloge. To ni podcenjevanje fantov, ampak temeljni pogoj za uspešen klub. Če bo to zagotovljeno, potem se ne bojim dela in še manj rezultatov. Takšni, kot smo sedaj, nismo sposobni doseči več. Res pa je, da manjka skoraj pol moštva, je povedal Janez Zupančič. J. KoŠnjek
PORAZ TRIGLAV CREINE
Kočevje - V zadnjem kolu druge nogometne lige je Triglav Creina gostoval pri Gaj Kočevju in izgubil z 0:2.
Srečanje je bilo pomembno predvsem za domačine, ki so si z zmago zagotovili prvo mesto v drugi ligi, Kranjčani pa so predvsem hoteli oprati madež iz jesenskega dela, ko so doma doživeli hud poraz. Kočevci so povedli že v prvem delu, končni rezultat pa postavili v drugem.
Zanimivo je, da sta bila oba nasprotnika dolga leta neposredna drugoligaška tekmeca v boju za napredovanje v elitno ligo. Ironija pa je, da prihodnjo sezono ne eden ne drugi ne bosta krojila drugoligaških dogodkov. • Iztok Golob
ZA SLOVO PORAZ
Škofja Loka - V tretji nogometni ligi je loška Jelovica gostila Ultrapac Renče in izgubila z 0:1.
Že uvod v sicer nepomembno srečanje za oba nasprotnika je napovedoval slab razplet za domačina. Zaradi preteklega zdravniškega dovoljenja namreč ni smel nastopiti tačas najboljši
mož pri Jelovici vratar Oblak, tako da je na njegovo mesto stopil cn/gia ■ m||a. eden od nosilcev igre na sredini igrišča VucetoviČ. Odsotnost L5j(nl |J Pl f| r|j£ Oblaka se na igri njegovega moštva kasneje sicer ni poznala, prav tako so Ločani tudi brez Leskovca znali zaustaviti napade Primorcev že daleč od svojih vrat. Vendar dovolj je bila ena nepazljivost branilcev, da so prejeli edini zadetek. Ločani so v svojem zadnjem tretjeligaškem nastopu pred svojim občinstvom sicer pretrpeli poraz, vendar pa so prikazali dobro igro.
Igrali so: Vucetovič, Brdnik, BečiČ, Stanonik, Oblak, Klančar, Idrizi, Mauko, Šešek, Križaj, Krupič, Čehič. • Iztok Golob
komuni ttmsmmssmm
USPEŠEN ZAKLJUČEK SEZONE
Kljub vsem težavam, ki so pestile klub Merkur skozi leto, je zaključek sezone zanj uspešen: obstanek v 1. D NT L za ženske (po uspešnih kvalifikacijah) in v 2. D NT L za moške.
Tako bosta v novi sezoni igrala v 2. moški ligi dva gorenjska kluba: Merkur in na novo Križe, kar bo koristilo popularizaciji in dvigu kvalitete namiznega tenisa v naši regiji.
V soboto, 11. junija, je potekal 3. (zadnji) TOP pionirk RS na Jesenicah, kjer je Urška Petrič zasedla 9. mesto v 1. skupini, in pionirjev RS v Logatcu, kjer je Jure Maček zasedel 1. mesto v 2. skupini.
Prav tako v soboto je NTK Merkur organiziral tradicionalni (5.) POKAL MERKURJA, vendar v skromnejšem obsegu kot prejšnja leta, z udeležbo gorenjskih moških ekip. Zmagala je domača ekipa Merkurja v postavi: Aleš Porenta, Matej Ošlaj in Sašo Robida. Drugo mesto je zasedla ekipa Križe, tretje pa ekipa EGP Škofja Loka. • F. Ošlaj
DVOBOJ KRANJ ■ STRAŽIŠČE
Pred poletnim počitkom kegljačev organizira KK Log Steinel v četrtek, 16. junija 1994, z začetkom ob 17. uri zanimiv dvoboj med kegljači Kranja in Stražišča. Dvoboj bo na kegljišču Triglav v Kranju, sodi pa v počastitev krajevnega praznika Stražišče. Na tekmi bodo nastopili vsi najboljši igralci Triglava in Log Steinela, še posebej pa bo privlačen nastop svetovnih prvakov Borisa Benedika, Albina Juvančiča in Borisa Urbanca. Prijatelji kegljanja vabljeni! • M. Šilar
ZVEZDE TRIGLAVA ZA DVORANO
Kranj, 14. junija - V dvorani na Planini se jutri, 15. junija, ob 20. uri obeta še en zanimiv športni dogodek. V spektakularni košarkarski tekmi se bosta namreč pomerili domača ekipa Triglava, okrepljena s svojimi nekdanjimi "zvezdami" (Roman Horvat, Gregor Fučka, Marko TuŠek, Jure Stavrov, Darko Omahen in Marko Milic), premagati pa bodo skušali pokalne prvake, Smelt Olimpijo, ki bodo v Kranju nastopili okrepljeni z novimi igralci.
Namen organizacije srečanja je, da čisti dobiček namenijo ureditvi tal v dvorani na Planini - sicer bo moral Triglav v novi sezoni igrati v škofji Loki. Vsak gledalec pa bo ob nakupu vstopnice dobil tudi spominsko darilno majico.
Poleg košarkarjev bodo v dvorani na Planini tudi plesalci in drugi športniki, ki bodo nastopili s svojimi točkami. Košarkarji Triglava, ki že sedaj pridno trenirajo za novo sezono, pa v prvenstvu obljubljajo dobre igre. • V. S«
ELAN SLAVIL ŠE V VELENJU
Kranj, 12. junija - Teniški prvoligaši so odigali zadnje kolo rednega dela prvenstva. Igralci Elana Triglava gostovali v Velenju in slavili se eno prepričljivo zmago. Velenje : Elan Triglav fc9.
Posamezno: DOVŠAK : JanŠkovec 4/6, //6, Topčič : Por 0:3 predaja Topčič, Apšner: Mulej 0:5 predaja Apšner, Grosman : Klevišar 4/6,5/7, Tibljas*: Kavčič 3/6,4/6, Napotnik: OSabnik 4/ 6, 3/6; dvojice: Topčič/Apšner • JanŠkovec/Mulej 2/5 predaja Velenje Dovšak/Napotnik : Por/OSabnik 1/6, 3/6, Grosman/ Tibliaš : Klevišar/Kavčič 5/7, 2/6.
Elan Triglav je tako prvi po rednem delu prvenstva in ima v končnici najboljši izhodiščni položaj. Končnica bo na sporedu 2. in 3 julija 94. Organizator se ni znan.   Martin Dolanc
PRVENSTVO V TROJKAH
Radovljica, 12. junija - Košarkarski klub Radovljica, v sodelovanju s Košarkarsko zvezo Slovenije, pripravlja 3. odprto državno prvenstvo v trojkah. Prvenstvo bo 25. junija na igrišču TVp Partizana v Radovljici, zanj pa se je moč prijaviti do naslednje sobote, 18. junija.
Mnogi nastopajoči in gledalci se še spominjajo lanskega košarkarskega "showa" v Radovljici, ko je na 2. državnem prvenstvu trojk pod pokroviteljstvom Elana nastopilo kar osemindvajset ekip, od pravih rekreativcev, do slovitih imen sedanje in nekdanje slovenske košarke. Tekme so sodili mnogi prvoligaški sodniki, ob igrišču pa se je zbralo več kot tisoč gledalcev, ki so v vročini bodrili prav vse ekipe. Na prvenstvu je bilo tudi nekaj presenečenj - že v osmini finala je izpadla ekipa favoritov imenovana Gostilna Giorgane (Brodnik, Lapov, Jagodnik, Stojkovič). Ko je kazalo na ponovitev final iz prvega prvenstva, pa je ekipa Tenis Bara (Maček, Samar, Kovač), premagala ekipo Smarta in tako se je v finalu pomerila z ekipo Nibble iz Kranja (Bošnjak, Jeras, Mitič, Dolenc). Kranjčani so na koncu slavili in bodo tako letos morali braniti naslov prvakov.
Tudi letošnja pravila so podobna kot lani, igra se na en kos, ekipo pa sestavljajo štirje igralci. Zmagovalec tekme je ekipa, ki prva doseže 21 točk. Prijavnina za nastop na turnirju je 1.600 SIT,
Erijaviti pa se je moč do sobote, 18. junija, pri Marjanu Geltarju v Radovljici (tel. 714-014 od 20. do 22. ure), kjer dobite tudi dodatne informacije. Javno žrebanje v soboto v gostilni Lectar. • V. Stanovnik
RPOLO
ZMAGA TRIGLAVA, PORAZ KRANJA
Kranj, 12. junija - V prvem obračunu polfinala državnega prvenstva v vaterpolu je ekipa Triglava na letnem bazenu Kranja premagala Ljubljano z 8:6 (3.3, 2:9, 1:1, 2:2). Druga polfinalna tekma bo to sredo, 15. junija, ob 18. uri na letnem kopališču Kolezija v Ljubljani, morebitna tretja pa v soboto ponovno v Kranju.
Ekipa Kranja 90 pa je v prvi tekmi polfinala gostovala pri Micomu iz Kopra in izgubila visoko z rezultatom 26:3 (6:1,7:1,5:1, 8:0). • V. S.
mriiJ
KO PRITEČE VODA DO GRLA
Postojna - Moštvo Visoko je gostovalo v Postojni pri Sežani in igralo neodločeno 1:1.
Visočani, ki se borijo za obstanek, so proti favorizirani Sežani igrali dobro. Ohrabreni po nekaterih dobrih rezultatih in zmagi v prejšnjem kolu so bili precej bolj podjetni, napadalni, vendar pa so tudi tokrat rezultatsko pobudo prepustili domačinom. Ti so sicer zadeli v 60. minuti, vendar pa so dodobra načeli psihično pripravljenost igralcev, ki so vedeli, da lahko iztržijo dober rezultat, vendar pa jim je spet manjkalo nekaj sreče predvsem pa zbranosti pred nasprotnikovimi vrati. Točko so si zagotovili v 83. minuti, ko je Logar lepo prodrl v kazenski prostor, kjer so ga domačini nepravilno ovirali, zanesljiv strelec iz enajstih metrov pa je bil Košir. Z osvojeno točko so si Visočani zagotovili možnost, da sami odločajo v svoji usodi.
Igrali so: Fuchs, Blatnik, Zorman, Kepic, Peko, Žontar, Pusiš, Kosir, Cotman, Perne, Peternelj, Voglar, Jehart. • Iztok Golob
MAL0N0G0METNI TURNIR V LESCAH
Lesce, 13. junija -NK Lesce - Stiks bo to soboto, 18. junija, organizator celodnevnega turnirja v malem nogometu na nogometnem igrišču v Lescah. Za turnir se prijavite po telefonu 712-165 vsak dan po 20. uri (Rudi Antolin), do žrebanja skupin, ki bo 16. junija ob 20. uri v prostorih kluba v Lescah. Prijavnina je 5 tisoč tolarjev, najboljše ekipe pa bodo prejele denarne nagrade in priznanja. • V. S.
USTANOVITEV MALONOGOMETNE LIGE
Kranj, 13. junija - Prihodnji petek, 24. junija, ob 18. uri bo v prostorih občine Kranj ustanovni sestanek lige malega nogometa pri MNZG. Nanj so vabljena vsa zainteresirana društva in klubi malega nogometa, dodatne informacije o tem pa daje Franc Ahčin, ki ga lahko pokličete po telefonu 633-233. • V.S.
ZMAGA NEOŽENJENIH
Godešič, 13. junija - Ob koncu nogometne sezone je NK Kondor iz GodeŠiča organiziral tekmo med oženjenimi in neoženjenimi. Po razburljivem srečanju se je srečanje končalo z rezultatom 1:1, neoženjeni pa so bolje streljali enajstmetrovke in zmagali s 6:5. Po tekmi je bilo še družabno srečanje. • J. Starman
ZMAGE ZA GOSTITELJE
Kranj, 12. junija - V devetem krogu super balinarske lige so prav vse ekipe izkoristile prednost domačega igrišča. Tako je tudi Trata, ki je tokrat gostovala pri ekipi Brda, pustila točki v Ljubljani.
Derbi z vrha super lestvice med ekipama Železničarja in Balinčka je tokrat pripadel Postojnčanom, ki so se sami utrdili na vrhu lestvice s 14 točkami. Sledijo Balinček, Brdo, Hrast Music club in Saluminis SGP, ki so doslej uspeh zbrati po dvanajst točk, v boju za vrh pa ni Trate, ki je s šestimi točkami na sedmem mestu.
V prvi ligi je ekipa Huj doma izgubila z Jesenicami s 7:10, Feroles Radovljica je premagala Tržič s 14:3, Primskovo pa je izgubilo z vodilnim Transportom z rezultatom 6:11. Na lestvici je Feroles Radovljica v skupini "zasledovalcev" od drugega do četrtega mesta, Primskovo, Huje, Jesenice in Tržič pa so v drugi polovici lestvice.
V II. ligi - vzhod je Loka 1000 tokrat izgubila s Krko z 8:9, Rogovila z Virtusom 13:4, Trata mladi pa je premagala Iskro CEO z 10:7.
V 1. gorenjski balinarski ligi sta na vrhu lestvice Bistrica in Center s po 16 točkami, v 2. gorenjski balinarski ligi - vzhod vodijo Železniki z 10 točkami, v 2. ligi zahod pa imajo po petih kolih osem točk kar tri ekipe: Podnart, Planina 91 in Žirovnica. V.S.
ZORKO SKUPNI ZMAGOVALEC
Kranj, 12. junija - Igralci Šahovske sekcije Tomo Zupan tz Kranja so zaključili letno serijo hitropoteznih turnirjev. Na desetih mesečnih turnirjih, od katerih 6 šteje v končno uvrstitev, je sodelovalo 31 igralcev, z maksimalnim izkupičkom 600 točk pa j* zmagal mojstrski kandidat Dušan Zorko. Edini je odigral vsen deset turnirjev in iih od tega kar sedemkrat zmagal. Na drugem mestu je končal tekmovanje članski klubski prvak Peter KovaČic s 395.9 točkami pred Matjažem Šlibarjem na 3. mestu s 359.4 točkami. A. Drinovec
DIRKA ZA NAGRADO SLOVENIJE
MOKRA STEZA IN ODSTOPI
@©ftsKi teki mmmmm
HOJAK NAJHITREJŠI
V soboto, 11. junija, so se kljub slabemu vremenu zbrali na startu 1. Zlatorogovega teka na Jošt najboljši slovenski gorski tekači (Teraž, Hojak, Urh L.,..) in maratonci (Vindiš, Krempl,
Čeh,...).
Udeležba je bila številna in zagotovo v letošnji sezoni gorskih tekov najkvalitetnejša. V absolutni konkurenci je zmagal Roman Hojak pred Ladom Urhom in Francijem TeraŽem. Mirko Vindiš je bil četrti, Marjan Krempl pa osmi. V ženski absolutni konkurenci pa je slavila Anica Zivko pred Olgo Grm in Melito Rajgelj. • A. Gros
Na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki je bila v nedelj0 motocikhstična cestnohitrostna dirka za nagrado Slovenije, ki je štela za pokal Alpe Adria in slovensko državno prvenstvo. Mednarodn* dirka, ki jo je vzorno organiziralo AMD Domžale, je letos p«"*,f enakopravna dirkam v drugih državah, saj je Domžalčanom organizacijo zaupala Mednarodna zveza za motociklizem FIM.
V kar enajstih tekmovalnih razredih je nastopilo več kot lwj dirkačev iz Italije, Nemčije, Slovaške, Bolgarije, Avstrije, Hrvaške m Slovenije. Že na sobotnem treningu se je izkazalo, da je 4400 ®etro dolga improvizirana steza (ki se nekoliko razlikuje od tist pripravljene za lansko avtomobilsko dirko) kar zahtevna, v nerfM? pa ie v Cerkljah še deževalo, tako da je mokra steza povzročala dodatne težave.
V tekmovalnem razredu 125 cem GP smo po pričakovanj spremljali večni dvoboj med Domžalčanoma Gregorjem Gorcem m Igorjem Jermanom. Na startu je bil Goreč hitrejši, po priblizn polovici dirke pa mu je začel nagajati motor in Jerman ni ime težkega dela s tretjo letošnjo zmago. V razredu do 250 cem, kjer je tekmovanju za državno prvenstvo zmagal Jure Lampe, je prijem presenetil Kranjčan Miran Hudovernik, ki bo kot kaže v svojem razredu (kjer letos resnici na ljubo ni prave konkurence) kmalu ta* dober, kot je bil v pretekli sezoni Albin Štern. Slednji letos z ya®al\j vozi v razredu superbike, ki pa se ji šele privaja, sicer pa je tu povsem brez treninga. Na dirki, kjer je za državno prvenstvo zmag Marjan Malec, je Štern zaradi težav z motorjem žal odstop * REZULTATI za DP: 125 cem GP: 1. Jerman (HB RT) 2. Gor*; (Fego), 3. Judež (AMD Nm). 250 cem: 1. Lampe, 2. Hudovernik (oD* AMD Domžale), 3. S. Gustinčič (VRT Izola). Superbike: 1. Ma>*f (HB RT), 2. Habat (AMD Kamnik), 3. Babic (ŠD Zmajček)... • Gregorič
MALI NOGOMET
TURNIR V TRBOJAH
Trboje, 13. junija - Športno društvo Trboje prireja to soboto, 18. junija velik turnir v malem nogometu. Začel se bo ob 9.30 uri na igrišču ob osnovni šoli. Prijavnino je moč uplačati v gostilni ZARJA Trboje do ene ure pred pričetkom turnirja. Prva nagrada je 15 tisoč SIT, druga 10 tisoč SIT in tretja 5 tisoč SIT.
Nagradna igra Jaki športa
ZASLUŽITE TENIŠKE LOPARJE!
Agencija Jaki Šport bo v letošnjem poletju na Bledu i* *, Bohinju organizirala prikupne teniške počitnice za mlade o» 7. do IS. leta. Tečaji se začenjajo zadnje junijske dni JJ trajajo vse počitnice, zanje pa se lahko prijavite v MegiJ toursu v Kranju in Škofji Loki alt kar po telefonu Dejan'' Jakiju v Maribor (062-37 459).
Dejan pa je za vse, ki ste sodelovali in bili izžrebani v naS nagradni igri  Zaslužite teniški lopar" ie pripravil tri tenisi1, lopareje in dva kompleta iogic. Med nekaj več kot tristo tistinlj> ki ste pravilno odgovorili, da je najboljši teniški igralec na svev\ Pete Sampras, v Sloveniji pa Iztok Boiič so bili za tenis* loparje izirebani: Jakob Finigar iz Begunj 128/b, Katarin* Fras iz Planine 1 v Kranju in Jan Adamek iz Velikega Bregf 19, Mojstrana. Kompleta teniških iogic pa bosta dobila Ga*>e Resman iz Vrbenj 22 pri Radovljici in Eva Kavčič » Frankovega naselja 68 iz Škofje Loke. Nagrade boste dob"1 na Bledu v začetku teniških kampov - točen datum in uro P bomo izirebancem še sporočili. • V. S.
20 LET PLANINSKEGA VODNIŠTVA V KRANJU v  v v
VHTUR
Odsek za planinsko hojo in vodništvo PD Kranj je izvedel v dveh desetletjih 1720 izletov, ki se jih je udeležilo vsaj 81.500 planincev. Vsi so se vračali zdravi domov.
Kranj, 14. junija - Konec tedna bodo v Kranju in na KališČu proslavili 20- letnico planinskega vodništva. O tej dejavnosti bodo 'a petek odprli razstavo v društvenih prostorih, po nedeljski proslavi pri Domu Kokrškega odreda pa bo vaja kranjskih gorskih reševalcev v grebenu Malega Grintovca. Kot ocenjuje eden prvih vodnikov in član današnjega odbora odseka Dušan Feldin, je moč pripisati množično vodenje izletnikov po gorah brez večjih poškodb prav resnemu in strokovnemu delu kranjskih vodnikov.
Odsek za planinsko hojo in vodništvo, ki so ga v Planinskem društvu Kranj preoblikovali iz odseka za izletništvo leta 1974, je začel delovati v taki obliki med prvimi v Sloveniji. Takrat so namreč začeli uresničevati program znane akcije "Kranjčani hodimo v gore", za katerega se je iz leta v leto ogrevalo več planincev. Razmah izletništva pa je bil tesno povezan tudi z razvojem planinskega vodništva, saj so Kranjčani kmalu po pripravi prvega programa vzgoje vodnikov v okviru slovenske planinske organizacije sami izvedli prvi tečaj za planinske vodnike.
"To izobraževanje smo začeli Že leta 1975, naslednje leto pa je 27 tečajnikov, med njimi 21 iz PD Kranj, opravilo izpite za planinske vodnike. Dobili smo izkaznice s prvimi številkami, že naslednje leto pa smo imeli tudi svoj pravilnik o planinskem vodniku. Doslej je društvo izšolalo na 7 tečajih več kot 80 vodnikov za svoje potrebe in druga gorenjska društva. Seveda je po svoje vplivala na osip med vodniki velika odgovornost pri delu, del članstva pa smo izgubili zaradi neizogibnega staranja. Tako ima danes odsek poleg 10 mladinskih in 4 gorskih še 32 planinskih vodnikov," opisuje njegovo današnjo sestavo Dušan Feldin, član Odbora odseka in upravnega odbora PD Kranj. Kot našteva, so ob njem ostali od prvih vodnikov aktivni le še Tatjana Martinuč, France Benedik, Peter Leban in Jože Šparovec.
Od domačih vrhov na tuja visokogorja
Vodniki so sprva vodili udeležence na sobotnih in nedeljskih izletih po domači okolici, zlasti po transverzali Kranjski vrhovi. V letih 1974 - 1978 je bilo tudi veliko izletov v Kamniške Alpe in Julijce. Naslednjih šest let so se z domačih dvatisočakov usmerili tudi na tuje tritisočake, predvsem na Poti prijateljstva treh dežel v Avstriji in Italiji. Po letu 1985 pa so prišle na vrsto tudi ture v Centralne Alpe in celo na najvišji vrh Evrope, Mont Blanc.
"V dvajsetih letih smo za matično društvo in sekcije po delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih ter šolah organizirali 1720 izletov, na katerih smo popeljali v gore vsaj 81.500 ljudi. Prednost organiziranih izletov je v tem, da so varni, če so dobro vodeni. Kranjski vodniki smo doslej svojedelo vestno opravljali, zato tudi ni bilo doslej na turah nobenih resnih nesreč. Naše osnovno vodilo je bilo vedno in je še danes izobraževanje ljudi za hojo v gore. Ko se enkrat tega naučijo, se mnogi odločajo tudi za samostojno planinstvo. Še vedno pa so naši izleti - letos jih imamo na sporedu kar ob 36 sobotah oziroma nedeljah - zelo dobro obiskani," ugotavlja Dušan Feldin.
Kot razkriva načrte sedanji načelnik odseka Stanko Dolen-šek, nameravajo v prihodnosti več pozornosti nameniti družinskim izletom, pohode pa
popestriti s spoznavanjem vsega živega in zanimivega v gorskem svetu. Med drugim načrtujejo tudi predavanja o gorskem svetu, varni hoji v gore in novostih v opremi. Ker pred vodnike postavlja novi pravilnik o njihovem delovanju še večje zahteve, bodo še več pozornosti namenili izobraževanju, v odsek pa bodo skušali privabiti tudi mentorje planinskih krožkov po šolah. V lastnem društvu se bodo zavzemali za boljšo opremljenost vodnikov, od krovne organizacije pa pričakujejo predvsem ureditev popolnega zavarovanja za vodnike. * Stojan Saje
Praznovanju 20-letnice odseka za planinsko hojo in vodništvo, 95-letnice PD Kranj in 35-letnice odprtja Doma Kokrškega odreda na Kališču je namenjenih več prireditev: 17. junija ob 15. uri bodo v prosotrih PD Kranj na Koroški 27 odprli razstavo o dejavnosti odseka, ki bo na ogled še naslednji dan do 13. ure; 18. junija ob 15. uri bodo mladinski in planinski vodniki ter mentorji odšli izpred kina Center v Kranju v Preddvor, kjer se bodo ob 16. uri na pokopališču spomnili Nežke Jocif in drugih pokojnih vodnikov, nato pa se podali na Ka-lišče; zvečer bo v Domu na Kališču pogovor o planinskem vodništvu in družabno srečanje. V nedeljo, 19. junija 1994, ob 10. uri bo pri domu na Kališču proslava ob 52-letnici ustanovitve Kokrškega odreda. Ob 11. uri se bo začela vaja Postaje GRS Kranj v grebenu Malega Grintovca, po njej, približno ob 13. uri, pa bo odhod udeležencev spominskega vzpona na Storžič (2.132 metrov).
HAL IT, HAL    GORENJSKI GLAS
Naročila za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudba v rubriki: Izredno ugodna.
KOZMETIKA
"GEOMAR"
MEDVODE
tel: 061/611-423
OBRATOVANJE KABINSKE ŽIČNICE
CVETLIČARNA RESA NAKLO tel. 48-625
MIRABILANDIJA GARDALAND
AKTIVNE POČIT NIČE ZA MLADINO OD 12. DO 16. LETA
Špica svetovne kozmetike v Sloveniji, najboljši ameriški aparati SUNLIGHT
- limfna drenaža
- odprava celulita
- lifting obraza in ostalega telesa
- solarij s popolno zaščito pred žarčenjem, odstranjevanje sončne alergije in kožne plesni
Obveščamo, da bo kabinska žičnica na Krvavec začela redno obratovati od 11. 6. do 18. 9.1994 vsak dan od 8. do 17. ure vsako polno uro. Odprti bodo tudi gostinski objekti.
Stara c. 37, od pošte proti Strahinju 200 m. Za vas imamo vedno sveže cvetje in lončnice. Izdelujemo vse vrste cvetličnih aranžmajev -poročni šopki, avto-šopki, namizni aranžmaji - ugodne cene, brezplačna dostava (žalne ikebane in vence pa že od 3.000 SIT). Na vašo željo vam vse to tudi brezplačno dostavimo.
JA-MI TOURS Kranj, organizira izlet v MIRABILANDIJO 18. 6.1994 in v GARDALAND 19. 6.1994. Cena izleta je 4.500,00 SIT, peljali se boste z dvonadstropnim avtobusom. Telefon: 213-160 in 328-602.
Na Jezerskem od 6. 7. do 10. 8. angleščina, izleti, tenis, igre z žogo, risanje, namizni tenis, vožnja z gorskimi kolesi... IQ, d.o.o., Tržaška 2, Ljubljana tel.: 061/1258-212, int. 274
ŽIČNE MREŽE Izdelujemo žične mreže za ograditev vrtov. Po dogovoru vam nudimo FRLIC f"0"13*0 mraze Frlic, Zevnikova 5/a, Kranj - Orehek, tel.: 332-
AKCIJSKA PRODAJA V ZLITO VI TOVARNIŠKI PRODA JALNI
SIEMENS SLUŠNI APARATI
KISARNA STRNIŠA Kranj, Tekstilna 16
Organiziramo akcijsko prodajo izdelkov našega programa. Ugodne cene za gotovinska plačila: sedežne garniture že od 80.000,00, masivne kuhinjske mize 18.500,00, dekorativne blazine 514,00. Plačilo je možno v 7 obrokih brez obresti (30 % polog + 6 čekov) oz. v 3 obrokih s 5 % popusta. Delovni čas od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure. Se priporočamo!
Imate težave s sluhom?
Pridite in pomagali Vam bomo. Vsak četrtek v Kranju v Art Optiki, Bleivveisova 18, od 16.30 do 18. ure.
Gatton Int, d.o.o., Ljubljana, Vodnikova 8, tel.: 061/159 54 22
Vam med drugim ponuja ugoden nakup 9 % KISA za vkuhavanje z domačimi zelišči. Na voljo so Vam tudi ostali kisi. SE PRIPORf-ČAMO!
GORENJEC IN DOLENJEC NA SEDEMTISOČAKU
Ljubljana, 13. junija - Član AO Škofja Loka Uroš Rupar in novomeški alpinist Vanja Furlan sta 28. maja 1994 stopila na vrh 6887 metrov visoke gore Siniolču v Indiji. Alpinista sta morala zadnji del vzpona opraviti vsak zase, saj opasti pod vrhom ne bi omogočile varnega vzpona hkrati. * S. S.
GLASOV KAŽIPOT >
1- RALLY CASTROL
PELJHAN - JEMC 2:1
Državni prvak je drugič zaporedoma zmagal • Tehnične težave •»ernca so preprečile zanimivejši obračun - Prvič v cilju vse tri *fanjske posadke Prvi Rally Castrol, sicer pa četrti za letošnje DP, j^.ga je vzorno organiziralo AMD Zvezda iz Ljubljane je ralivjiste Kljub skromni udeležbi razveselil predvsem zaradi makadamskega Oela v okolici Cerknice, zanimivi pa so bili tudi dopoldanski asfaltni" obračuni.
Prva letošnja uvrstitev: Bojan Turk • Matjaž Korošak (Mazda '•C.C. Rally Team Kranj). Foto: M.G.
si 0d l9 prijavljenih posadk jih j* v soboto zjutraj štartalo le 31. popoldne so posadke trikrat j^evozile znamenite Kačje "e> tri hitrostne preizkušnje f* so bile med Lazami in Jfgatcem. Po pričakovanju sta lil!amo v nekaJ sekundah raz-- vozila vodeči Jemc in
državni
prvak Peljhan, ki je
imel tokrat sposojenega voznika Gregoriča. V skupini N je po prvem delu vodil Misel Zupančič, Črnivec je že dopoldne imel nekaj tehničnih težav, Valant pa je že v tretji HP razbil svojega nissana.
Po premoru v Cerknici so se začele makadamske hitrostne preizkušnje, dve je dobil Jemc,
tri pa Peljhan. Jemc je imel težave s svečkami, kar ga je stalo šest minut pribitka in zanesljivega drugega mesta, tako da je bil na koncu šesti. Sicer pa so se solidno odrezale vse posadke kranjskega Mazda Y.C.C. rally teama. Posadka Strikovič - Pušnik je z nekoliko zadržano vožnjo osvojila osmo mesto v generalni razvrstitvi in peto v skupini N, posadka Turk - Korošak pa je bila z ne ravno najbolje pripravljenim avtomobilom na koncu štirinajsta med 21 uvrščenimi.
Po drugi zaporedni zmagi se je Peljhan v točkovanju za DP prebil na drugo mesto za Trčkom, Jemc pa je zdaj četrti v druščini s Črnivcem in Valan-tom.
REZULTATI - skupna razvrstitev: 1. Peljhan - Gregorič (VW golf rallve G 60, A) 2. Trček - Rjaveč (Ford eseort cosworth, N), 3. Grum - Terčič (lancia HF int., A), 4. V. Hočevar - Kocijančič (subaru impreza N), 5. Črnivec - Picelj (lancia HF int. N), 6. Jemc -Bricelj (mazda 323 GT-R, A) 7. Skrbinšek - Stropnik (mazda 323 4WD, N), 8. Strikovič -Pušnik (mazda 323 GT-R, N)...14. Turk - Korošak (mazda 323 GT-R, N)... • M. Gregorič
Razstave
0 Planinstvu
Kranj - V prostorih Planinskega društva Kranj na Koroški cesti 27 bodo v petek, 17. junija, ob 16. uri odprli razstavo ob 20-letnici ustanovitve Odseka za planinsko hojo in vodništvo.
Kolonija LOM
Tržič - V petek, 17. junija, bodo ob 17. uri s kulturnim programom v Kurnikovi hiši odprli razstavo likovne kolonije LOM.
Otvoritev
Kranj - V galeriji Pungert bo v sredo, 15. junija, ob 20. uri otvoritev razstave slikarja Janka Kaste-lica.
Letni koncert
Moškega pevskega zbora
iz Podnarta
Radovljica - Jutri, 15. junija, bo ob 20. uri v radovljiški graščini letni koncert Moškega pevskega zbora iz Podnarta. Pevci bodo pod vodstvom dirigenta Egija Gašper-šiča predstavili slovenske narodne in umetne pesmi ob spremljavi harmonikarja Tomaža Cilenška in klarinetista Alojza Velkavrha.
Nastop tržiške folklore
Tržič - V četrtek, 16. junija 1994, ob 19. uri bo v dvorani tržiškega kina letni koncert Folklorne skupine Karavanke. Nastopile bodo vse otroške skupine in odrasli plesalci, gost prireditve pa bo Franc Pestotnik - Podokničar. • S. S.
Koncerti
> I Obvestila M
Vokalni kvintet Gorenjci Naklo - V Kulturnem domu Naklo bo v petek, 17. junija, ob 20. uri jubilejni koncert ob 30. obletnici delovanja vokalnega kvinteta Gorenjci.
»»»»»»»»»»»»»
Zaključna koncerta Kranj - Glasbena šola Kranj prireja v danes, 14., in jutri, 15. junija, letna zaključna koncerta. Prvi bo v dvorani glasbene šole, drugi pa v Prešernovem gledališču, obakrat ob 20. uri. Predstavili se bodo najboljši učenci posameznih oddelkov, komorne skupine in godalni orkester. V Prešernovem gledališču bodo podelili še priznanja, diplome in nagrade.
Srečanje
V. prekomorske brigade Kranj - V okviru 50-letnice ustanovitve V. prekomorske brigade "Ivana Tursiča - Iztoka" bo v Celju, v mestnem parku ob Savinji, proslava. Svečanost bo dopolnjena z otvoritvijo razstave o V. prekomorski brigadi, obogatena z novejšo zgodovino, ki bo na ogled v Muzeju NOB v Celju. Proslava, ki se bo začela ob 10. uri, bo lepa priložnost za zbor, klepet in obujanje spominov še živečih borcev z Gorenjskega. Za prevoz naj poskrbi vsak sam, Združenje borcev in udeležencev NOB občine Jesenice pa obvešča, da so železniške in avtobusne povezave s Celjem zelo dobre.
Srečanje borcev
Škofja Loka - Pripravljalni odbor OO ZZB Škofja Loka ob 50. obletnici ustanovitve Gorenjskega vojnega področja in Škofjeloškega odreda prireja v nedeljo, 19. junija, ob 11. uri v Potoku pri Šturmu srečanje vseh borcev odreda in področja. Vabljeni so tudi drugi občani, ki bi se z borci želeli srečati. Če bo vreme slabo, bo srečanje pri Matevžku.
Srečanje brigadirjev Ljubljana - Ljubljanski klub brigadirjev mladinskih delovnih brigad v soboto, 18. junija, organizira že tradicionalno srečanje pri Šternu na Jezici. Na srečanje, ki se bo začelo ob
10. uri, so vabljeni brigadirjih vseh generacij iz vse Slovenije.
Vaja in proslava gasilcev
Tržič - V četrtek, 16. 6. 1994, ob 16. uri bo Industrijsko gasilsko društvo Bombažne predilnice in tkalnice Tržič izvedlo gasilsko vajo v tovarni ob 100-letnici gasilske dejavnosti. Jubilej bodo proslavili v soboto, 18. junija, ob
11. uri s slavnostno sejo, podelitvijo priznanj in kulturnim sporedom v paviljonu NOB, ob 16. uri pa bo v društvenem domu sklepna svečanost. • S. S.
Prireditve
Gorsko kolesarjenje Hotavlje - Gasilsko društvo Ho-tavlje prireja v nedeljo, 19. junija, s startom ob 10. uri 1. gorsko kolesarjenje "Hotavlje 94" za pokal Marmorja s Hotavelj. Prijavite se lahko eno uro pred startom na štartno-ciljnem prostoru. Obvezna je uporaba zaščitnih čelad.
»»»»»»»»»»»»M   »»»»»»»»»»»»» »l»JHHH»J»WI»»l»»P
DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od IS. do 19. ur« sobota od 9. do 12. ur«	
	
TV —HI - R—VIDEO	Eala^aCMBPL^KMMj
IV 37 cm      od40.863 SIT TV51cm,TTX  očMJm SIT TV55cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm,TTX od 110.267SIT Vldeorekorder od45.315 SIT HI • R stolp    od 48.177 SIT	Trgovina in storitve (Lom., Kidričeva 2, Kra4 OeL 064 - 2123 67,211142
OD 16. DO 18.NAGRADNA AKCIJA NAGRADE V VREDNOSTI: 40.000,20.000,10.000, SIJ	
MALI O GASI    GR. MATERIAL
223-444
APARATI STROJI
Prodam ONKIO RECiVER tx 906, zvočnika Tehnix date 120 W. 0 43-
352_13780
Prodam novo mizarsko delovno mizo. »716-088_13771
Prodam MOTOR za Zopasov pralni stroj. »861-518_13772
Prodam vzidljiv ŠTEDILNIK iz nerjaveče pločevine, rabljeno peč rjave barve za kopalnico, ter šivalni stroj Višnja S elektronic. «66-147 13774
Zamrzovalno SKRINJO, termoaku-mulacijsko PEČ 3 KW, cirkular in več orodij, prodam. «401-500 137S2
STROJ za tiskanje majic prodam. »738-113, zvečer 137»
Prodam vibromasažni aparat Logos z vsemi dodatnimi priključki, cena
200 DEM. »50-852_istm
Prodam ŠTEDILNIK (2plin, 2 elek.), še nov, zapakiran. »861-518 mil
Prodam univerzalno stružnico 250 x 1000. »621-638_1m39
Prodam TRAKTOR SEME Delfino 35 4 x 4, z varnostno kabino. » 77-443, zvečer 13*57
Za 300 DEM prodam 140 litrsko zamrzovalno SKRINJO. Hacln Ivanka, Mlaka 39, Komenda 13970
Ugodno prodam kuppersbusch 1 leto kurjen. »47-358_13671
Dve ČB TV prodam ugodno. »77-
815 13*75
Prodam ZAMRZOVALNO SKRINJO. »67-306, popoldan 13878
Prodam ohišje podmetne stikalne omarice, pralni stoj in ogledalo 150x70. »633-114_13896
Prodam ŠTEDILNIK 4 plin in samostojno ventilacijsko pečico. «632-
201 13900
Poceni prodam rabljen obračalnik 220, potreben obnove. »64-056
13901_^_
Prodam ŠTEDILNIK 2 plin 2 elek., 100 DEM. »51-290_139«
HLADILNI BAZEN za mleko, 200 literski, prodam. Hrastje 51, Kranj
13952_
Skoraj novega PAJKA SIP, dva vretena, prodam. »422-673 1395*
Prodam KOSILNICO Lombardlnl za hribovit teren In čoln z motorjem. 057-977 139m
Prodam ČRNO BELI TV za 5000 SIT. »49-497 13900
Prodam mešalec malte, 3 KW termoakumulacijsko peč In šivalni STROJ Danica v omarici. «718-487
13984_
Ugodno prodam CIRKULAR. Podre-ča 28, Mavčiče_i sne
Prodam skoraj nov STOLP s CD-ejem in daljinskim upravljalcem. »327-312_13993
Prodam HLADILNO SKIRNJO 300 I. »332-564_14000
Prodamo komplet naprave za izdelavo tlakovcev in kvadrov. »874-402
14006_
Ugodno prodam nov GLASBENI STOLP CLATRONIC 600 DEM. »312-008_ 14000
Ugodno prodam komplet GARNITURO za plamensko varjenje. »725-247 14011
Ugodno prodam HLADILNO omaro 180 litrsko. Ogled vsak dan. Bizjak, Ravne 23, Tržič 14013
GLASBILA
Prodam dvokasetar Toshiba, fotoaparat in orgle. »70-376 1377»
ALT SAXAFON s kovčkom, prodam.	
a 714-071, dopoldan	1M11
Prodam SYNTHESIZER	FurroNE.
»41-004	13608
Ugodno prodam rabljeno OPEKO -ZIDAK in AL MREŽO za ograjo. » 323-237 13753
Prodam 2200 kosov ŠPIČAKA, ugodno. »738-811 137»«
Prodam ŽAGAN LES za ostrešje. »331-375 13790
Poceni prodam rabljeno LESENO OGRAJO za vrt. «633-752 13806
Poceni oddam rabljeni cementni ŠPIČAK «421-828_13807
Prodam POROLIT 8 cm za 33 SIT/ kos. 0802-660 13*33
Prodam 28 klasičnih snegolovilcev za streho. 082-103_issm
Prodam 12 ŠPIROVCEV 2 legi dolžine 11 m. 0328-010 13*91
Prodam enojno korito in dve plošči v enem kosu. 0632-201_13*97
Prodam dva OKNA 60x60. 0329-
102 13903
Prodam rabljeno strešno opeko Dravograd 3000 kosov, poceni. 050-368 14018
IZOBRAŽEVANJE
Kupim prvi zvezek MALE SPLOŠNE ENCIKLOPEDIJE. 078-097 13»04
Če vam angleščina nagaja, pokličite «216-935_13*34
Z večietnini Izkušnjami, uspešno instruiram matematiko. «81-947, Jesenice issm
Uspešno instruiram MATEMATIKO za OŠ in Sš. «323-131_13918
Instruiram matematiko za popravne izpite. «218-070 13928
Nemška konverzacija, prevajanje, tečaji, pripravna na mednarodne izpite, švicarska šola, «312-520
POLETNA SOLA NEMŠČINE
- ZO Učence (začetniki)
- ZO dijake (začetniki, utrjevanje snovi)
- ZO Odrasle (začetniki)
Inf. po tel.: 621-998, KON
Podlubnlk 253, Škofja Loka (prof. Meta Konstantin)
KUPIM
Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, «221-037 ali 48-545 10*42
Kupim ŠPORTNI MODEL JUGO 45, letnik 1986-87. «214-529 im«
Kupim PUHALNIK z elektromotorjem « 48-733, zvečer_13*5»
Odkupujem ustrojene LISIČJE KOŽE. Krznarstvo Korošec. 0712-
239_13*74
Kupim suhe jasenove PLOHE. 0241-281__13913
Kupim PSSATATD. 0691-533 iais
Kupim traktorske ozke gume z obročem. 0422-634 139*1
Kupim bikca simentalca3-4 tedne. 0422-634 13982
Kupim motokros motor od 50-80 cem (YAMAHA z manjšimi kolesi ali podobno).0215-545 13990
Kupim nekaj rabljenih desk za šoiengo in punte. 046-656, zvečer
13998
LOKALI
SYNTHESIZER GOLD STAR, še v garanciji, cena po dogovoru, prodam. 041-435. DODoldan 13950
V centru KRANJA In
ŠKOFJE LOKE najamemo POSLOVNI PROSTOR za trgovino do 40m2. Ponudbe pod
šifro 'PREDPLAČILO'
GOSTINSKI OBJEKT dajem v najem. 083-525, od 18. ure dalje 13*21
Zelo ugodno prodamo opremo za trgovino z mešanim blagom, v celoti ali po delih. 070-272_13*42
Poceni prodam LTH PULT - šank, dolžina 2 m. 0216-208 13*47
Oddam v najem dokončan poslovni prostor z dvoriščem. 3311-726 13*90
Iščemo prostor za FRIZERSKI SALON. 0214-747_13921
PONUDBA TEDNA: v centru Kranja damo v najem več pisarniških prostorov. K 3 KERN KRANJ, D.O.O.. Komenskega 7, 0221-353 13945
KOLESA
Ugodno prodam OTROŠKO KOLO Rog - junior, 5 prestav. 0 214-008
Prodam motorno KOLO APN 7. 0861-838_is?«
Prodam MOTORNO KOLO TORY. 0633-016_13781
Prodam HONDO MTX 80, letnik 1987 za 1800 DEM. 0736-646 13798
Nujno prodam CTX 80, reg. do 4/95. 0736-410 13*01
Prodam MOPED AVTOMATIK A 3 zip, nov za 700 DEM. 082-61913*02
Prodam TOMOS AVTOMATIK. 081 -
454 13812
Prodam MOPED BT 50, letnik 1989, reg. do 8/94. 0212-894 13*20
MOTOR JAWA 350 TS, ohranjen, cena po dogovoru, prodam. 083-
040 13*23
zevNifcj.
KOLK8ARSKI CKNTtH
m prodaja vseh vrst koles, rezervnih delov in kolesarske opreme
■ servis koles
■ pooblaščen servis za kolesa Rog Možnost odloženega
plačila s čeki. Kranj, Ljubljanska 21, Labore Tel.: 310-220
Prodam otroško KOLO 3-5 let, ugodno. 0691-057 13*24
Ugodno prodam ohranjen APN 6. 0733-494_ 13*36
Prodam PONY KOLO 24" col. «633-742_13902
Prodam dobro ohranjen MOPED APN 6, letnik 1989. Zg. Duplje 80,
047-190 13933
Prodam skoraj novo moško KOLO na 5 prestav. 084-394 14007
Poceni prodam 2 kolesi PONY. Kranj, 0311-150 14010
OBVESTILA
Rezervirajte pravočasno PROSTOR POD SONCEM za dopust v Ližnjanu - Medulin, 7 dni 11200 SIT. 0211-818 od 16. - 22. ure 12124
Pomaoamo iz osamljenosti, v soboto 18.6. pa vabimo vse na ples v hotel Transturist v Skorjo Loko, 25.6. pa na super piknik. AFRODITA 0 324-258 13350
Enodnevni nakupovalni IZLET na Madžarsko, dne 25.6.94. 049-442
Izleti, nakupovanje v Gard al and, Munchen, Palmanova . 7 oseb.
082-104 13799
Absolventke trgovske šole, letnik 19631 Koncut, Groznik, Ogorevc, Jesenice. Pokličite 0311-689 13*32
GARDELAND IN AOUALAND 2 dni 30.6. In 9. 7. - cena 120 DEM. LENA ŽIRI. 0691-624 13983
VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU mR
120 SIT JE MANJ KOT 3.000 SIT
OBLAČILA
Poceni prodam FANTOVSKO OBLEKO za slovesno priložnost. 0 332-503_13747
Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO št. 42. 0631-001 13814
Ugodno prodam TORBICO in čevlje iz krokodilje kože. 0311-427 13*25
Ugodno prodam dolgo belo poročno obleko z obročem. 0324-558 13*28
Poročno dolgo belo OBLEKO prodam. 0331-346, Kranj 13*44
OTR. OPREMA
Prodam TRIP-TRAP stol. 0324-818
Prodam otroški kombinirani voziček, cena po dogovoru. 077-659 13877
Prodam otroško POSTELJICO z jogijem in kombiniran VOZIČEK. 0632-201 13*99
Zložljiv športni VOZIČEK HAVVK prodam za 6000 SIT 051-173 13908
OSTALO
Prodam dve toni BUKOVEGA OGL-JA. Tušek, 064-226_13777
OPREMO za trgovino, regali, prodajni pult, vse v beli barvi ter smrekove suhe DESKE z gredicami za opaž 11 m2, zelo ugodno prodam. « 066/62-281,066/33-248 13*5*
Prodam železne loke za toplo gredo.
«218-051_13*86
Lesene zunanje klopi poceni prodam. »64-188_13*87
Ugodno prodam 50 kg ČEBELJEGA VOSKA. «51-291_13883
Tri SUKE Franceta Godca ugodno prodam pod tržno ceno. «422-834
139*0_
Uokvirjen GOBELIN "dobri pastir" prodam 110x50. «802-189 13994
Dva precizijska OHMMETRA KAISE In tri lestence, prodam. «58-463
PRIDELKI
Prodam OTAVO - stoječo. «48-517
Zgodnji KROMPIR prodam. Jeglič, Podbrezje 192 137*2
Prodam domače ŽGANJE, letnik 1991. «65-824_13*93
Prodam GORENJSKE NAGELJNE, temno rdeče. «78-598 13999
POSESTI
Najamem hišo v okolici Kranja z možnostjo kasnejšega odkupa. Tudi nudim pomoč starejši osebi, če živi v hiši. «328-880_13367
Novo HIŠO 280 m2 površine, PARCELO 610 m v Ljubnem (med Kranjem In Radovljico) zelo ugodno prodam. «061/1255-022, ob delavnikih do 17. ure 13512
Koroška Bela v izrdedno lepem okolju na parceli 1348 m2 po ugodni ceni oz. dogovoru prodam STANOVANJSKO HIŠO (podkleteno z garažo in CK). Informacije Smidova 26, Koroška Bela 13765
Prodam TRAVNIK v lajšah ali dam za kosit. Lotrič, Jamnik 3, «403-810
Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v bližini Kranja. «212-135 1*880
Na Dobravi pri Kropi prodam
ZAZIDLJIVO PARCELO 534 m2. «332-631
PONUDBA TEDNA ugodno prodamo polovico hiše v Britofu in večjo hišo z vrtom v Britofu. K 3 KERN KRANJ, D.O.O., Komenskega 7, «221-353 13943
PONUDBA TEDNA na Zlatem polju prodamo večjo hišo z urejenim vrtom. K3 KERN KRANJ, d.o.o., «221-353 13944
V Snakovem pri Tržiču prodam HIŠO v IV. fazi, primerno za obrtnika, menjam tudi za manjše stanovanje z dopolačilom «76-067 14003
GARAŽO na Jesenicah na Plavžu prodam. «82-614 14005
V Kranju prodam dvostanovanjsko HIŠO z večjim vrtom, Škofjeloška 38. «061/267-572_14015
STAREJŠA HIŠA delno adaptirana v Kamni Gorici naprodaj za 55.000 DEM. V Škofji Loki ali bližnji okolici
kupimo hišo. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, «242-651, del. čas od 9. do 12. ure In od 16. do 18. ure_14021
V okolici škofje Loke prodamo VIKEND parcelo z vso dokumentacijo za gradnjo. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, «242-651, del.čas od 9. do 12. ure In od 16. do 18. ure_14023
APNO pod Krvavcem ugodno prodamo komunalno opremljeno vikend parcelo cca 500 m2 z gradbeno dokumentacijo. APRON «331-292, 331-366_14030
ŠKOFJA LOKA TRATA v Ind. coni prodamo zazidljivo zemljišče 1.650 m2. APRON «331-292_14031
POSLOVNI STIKI
Iščem ZALOŽNIKA za knjigo Ljube-zen po žici. Raff, Hrib 28, Preddvor
RAZNO PRODAM
Bukova drva prodam in dostavim. 0696-042 11*39
Prodam VIDEORECORDER AKAI, električni RADIATOR in starejše ŽENSKO KOLO. « 212-263 13526
Prodam parni LIKALNIK Elma Ro-wenta in moško BUNDO, št. 48, cena po dogovoru. « 214-029 13759
Prodam OKNA 140 x 140, mešana DRVA, nerjaveče KORITO, STREŠ-NO KRITIN - špičak. « 242-433
Prodam diesel GOLFA letnik 1989, prvi lastnik in kosilnico Moti. «58-
094 13967
Ugodno prodam 3 KOLEKTORJE in malo rabljen BOJLER 300 J za sončno ogrevanje in mladiča ŠAR-Pt AN INC A. starega 10 tednov. Vovk,
«801-101_139»
Prodam TOČILO za med in ŠTEDILNIK plinski Kekec. «45-351 13925
Prodam leseno balkonsko garnituro. « 332-417_
BUKOVA DRVA prodam in dostavim. «061-714-909 14025
STAN. OPREMA
Prodam črno belo GOVEJO KOŽO, 4 m2 za 18000 SIT. «52-321 13571
Prodam KUHINJSKO MIZO, 6 STOLOV ter mizo 80 x 60 in dva stola. « 325-107 137*8
Prodam novo KUHINJO Gorenje G • 142 Adriana, po zelo ugodni ceni, z vso opremo. 0 876-158 i3**o
Prodam kuh.mizo 80x80 za 5000 SIT, pomivalno pa za 2000 SIT. 070-529, danes po 16. uri 13*65
Prodam kuhinjski BOJLER in enor-očno mešalno baterijo. 0632-201
Prodam KAVČ s foteljema, za 20.000 SIT. Jesenko, 0802-222 13905
Izdelovanje predmetov po naročilu. Zaloga odbijači za Jugo-ta. 0325-578 i3»ii
SATELITSKE ANTENE, montaža klasičnih anten, dograditev A kana-la, MMTV kanala. «310-223 13926
Pričakajte poletje brez nezaželjenih dlačic. DEPILACUA «46-369 13*27
Ugodno izdelujemo mehke blazine za vrtne plastične, Ratan stole.
»620-921 13*38
Sprejemamo vsa zidarska in fasa-derska dela z našim ali z vašim materialom. «332-183, 718-037
Elektro in strelovodne instalacije izdelujem hitro in kvalitetno. «681-
320 13872
Računovodske storitve nudim obrt-nlkom in podjetjem. «48-725 1400*
Imame problem s pralnim, šivalnim strojem, štedilnikom? Pokličite «211-140_ 1*0^
EXPRES poppravilo gospodinjskih aparatov. «211-140 ali mobitei 0609/615-616 1*0«
ŠPORT
Prodam rabljeno BRAKO PRIKOLI-CO^z opremo. « 403-859 popoldan
Prodam ČOLN ELAN 401 z motorjem Tomos 18. Jesenko, «802-222
SURF HIFLY, zelo ugodno prodam. «065/79-601_13931
ČOLN GT 402 z prikolico in motorjem Craisler 35 KS, prodam. 0do-pojdan 65-702, popoldan 218-115
SURF MISTRAL Screamer, jadro, lok, ugodno prodam. 0871-086
STORITVE
NOVO! MORSKE SPECIALITETE Pl BIP DOSTAVA 0221-051 PIZZER-IJA DARE, VABLJENI - POKLIČITE! Dostava od 8. do 02. ure 12290
Popravilo in napeljava vodovodne instalacije. Potičnik Silvo, Sv. Duh 74, Šk.Loka, 0633-689_13309
FASADO TERMO ALI NAVADNO vam izdelamo hitro In kvalitetno. Naročila za mesec julij in avgust in informacije po 0062/724-123 13701
13830    ŽAGANJE DRV. 0622-631 13766
Instalacfije centralnih kurjav in vodovodov. 0327-323, Saje 13791
Izdelujemo kovinske zaščitne in okrasne mreže za okna, stopniščne ograje... 082-104 13*00
SATELITSKI SISTEMI z montažo od 400 DEM, lahko na čeke. 0719-014
SERVIS šivalnih strojev in gospodinjskih aparatov. «82-544 1300
Imate probleme s pralnim, pomivalnim aH šivalnim strojem. «211-140
Tipkam in oblikujem vse vrste besedil na računalniku. «47-419
Vse informacije v zvezi z rentno-žlvljenjskih zavarovanjem. «217-
119 13664
Okvirjem slike, škriep, Jezerska c. 42, Kranj, «241-352, popoldan 13*92
Montaža in prodaja SAT in TV ANTEN. «218-210_13894
IZDELUJEM Polvesterska pomivalna korita za mlekarne. «325-576
Osnovna šola Toneta čufarja Jesenice
RAZPISUJE
prosta delovna mesta:
1. UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE
za nedoločen čas, s polnim delovnim časom (prednost pri izboru bodo imeli moški)
2. UČITELJ TEHNIČNE VZGOJE-FIZIKE ali TEHNIČNE VZaOJE-RACUNALNIŠTVA ali FIZIKE-RAČUNALNIŠTVA
za nedoločen čas,
s polnim delovnim časom
3. UČITELJ GOSPODINJSTVA in VOJDA ŠOLSKE PREHRANE
za nedoločen čas,
s polnim delovnim časom
4. UČITELJ SLOVENSKEGA in NEMŠKEGA JEZIKA
za določen čas,
s polnim delovnim časom
Pogoji: Vsi kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene s 96. členom Zakona o osnovni šoli.
Začetek dela: 1. 9. 1994
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri vas bomo obvestili v zakonitem roku.
VODOVODNO NAPELJAVO V NISI
(novo, kot tudi razne predelave), ter manjša popravila, vam naredimo Strokovno in po zmernih cenah. Delamo po celi Sloveniji. Tel.: 218-427
STANOVANJA
V Kranju oddam dve sobi dekletom (kopalnica, sanitarije, kuhinja)-«324-432, po 17. uri_iđTft
Uslužbenka Išče garsonjero ali sobo s kuhinjo na območju Kranja. «214-
046 13806
V Bistrici pri Tržiču najamemo oz. kupimo trisobno STANOVANJE. 0 58-159 dopoldan_ 136«
PONUDBA TEDNA: prodamo 3-sobno stanovanje v Kranju v šoriije-vem naselju, nudimo popust pri takojšnjem plačilu. K 3 KERN Kranj, d.o.o., «221-353__i3*4Q
PONUDBA TADNA: 1-sobno stanovanje v 4. nadstropju na Planini 2 p? 1.100 DEM/m2. K 3 KERN KRANJ. D.O.O., «221-353__n*»l
PONUDBA TEDNA prodamo star-e še 3-sobno STANOVANJE na Zlatem polju, ni CK. K3 KERN KRANJ, D.O.O.. »221-353_139«
GARSONJERA atrij z dvema vhodoma konforima 30 m2 prodamo ali po dogovoru menjamo za osebni avto. 3 in 4 sobna stanovanja, tudi atrijska izredno funkcijonalna naprodaj pod ugodnimi pogoji. FRAST NEPREMIČNINE, Jezerska c. 54 b, Kranj, «242-651, del. čas od 9. do 12. ure In od 16. do 18. ure_
Na Zlatem polju prodamo 2-sobno stan. brez CK, delno obnovljeno, z opremo ali brez. APRON «331-292
GLASBENA ŠOL-? AKORDEON
Vpis novih učencev Hotel Evropa, 5. nadstropje, popoldan ali tel.064/225-078
Na Jesenicah kupimo dvosobno stanovanje in najamemo več 9*91211] jer ali enosobnlh stanovanj. APnOr* «331-292,331-366
Na BLEDU In v KRANJU kupim« garsonjere ali enosobna stanovanja oz. zamenjamo za večja stanovanj* APRON «331 -292. 331 -366 ig»
Oddamo trisobno opremljeno novanje na Planini in pri Vodovoo-nem stolpu, engsobno stan. v £9: Brniku, hišo v Skofjl Loki. APR<->N «331-292 14g?
VARSTVO___
Iščemo prijazno gospo za varstvo leto in pol starega malčka. «6ZJ' 090, od 16. do 19. ure
VOZILA DELI
Prodam masko, obrobe za FIAT 7&-«84-548_
Prodam avtomobilsko prikolic0' novo. «632-423__
Rabljene gume 700-750 SR M primerne za prikolico prodam. Je zerska c. 2. m 242-778___^
Po delih prodam HROŠČA 1303 J vlečno KLJUKO. »45-324
Po delih prodam GOLFA, leln* 1977. »70-780_
Za JUGO prodam zimski gumi » platišči, vlečno kljuko, za 7000 »78-879_ J**
Prodam tovorno PRIKOLICO ** osebni avto.l «631-758 138^
SEAT TOLEDO 2,0 GTi-31.900 DEM
Maksimalna dodatna oprema + športni sedeži, ABS, Bord compjuter, klima, metalna barva
FIAT UNO 60, letnik 90 FIAT CINO.UECENTO,
LANCIA PRIZMA letnik 88      letnik 92
RENAULT 5, letnik 90
M0NTANA, Celovška 135, I]., tel.: 061-558-376,0609-615448
NMON45
Prodam zadnji desni BLATNIK, ODBIJAČ, LUČ za Yugo, letnik 1990. O 328-466_imm
Prodam novo sprednje vetrobransko STEKLO za Lado. «631-001 13379
CITROEN AVTOODPAD rabljeni rezervni deli in odkup osebnih avtomobilov Citroen. «692-194 14012
VOZILA
Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije »242-300, 242-600 ali 325-981 4733
PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! »325-981 4734
PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil.
»064/217-528 ali zvečer po 20. uri 325-659 12160
Prodam beli TIPO 1,4, letnik 11/92, s katalizatorjem, 20.000km. »83-496
Prodamo HYUNDAI PONY 1,3 GS, letnik 1990, 35700 km, polna oprema, možnost kredita. »83-389 13559
Prodam HYUNDAI PONY SEDAN 1,5 GLS, letnik 1990, 55000 km, Polna oprema možnost kredita. »83-389 13560
Z 101 comfort, letnik 1979, odlično ohranjena. »41-825 13872
Prodam MERCEDES 230 E, letnik
1991. »82-460 int. 24, dopoldan, popoldan 85-460 13873
Prodam karamboliran JUGO 45 A, letnik 1987, 60.000 km, cena po dogovoru. »723-786 13876
Prodam Z 750, letnik 1985, reg. do 6/95. »633-028 13sbo
Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L,
1992, cena po dogovoru. »84-062
13882
Prodam KATRCO TLS, letnik 1980 za rezervne dele. »325-576 13907
MERCEDES 300 CE 24 v, 220 KS, model 1992, 26.000 km, v videzu 500 E, avtomatske prestave, črne kovinske barve, kompletna dodatna oprema, usnjeni sedeži, klimatska naprava, itd.... zelo ugodno naprodaj Nova cena: *TS 1.176.000.-samo:
A'S 530.000.- neto eksport
(bruto 030.000.-)
Firma F RIT Z
Celovec
Rosentaler Str. 232 tel. 0043-463-282710
Zastavo 750, letnik 1984, prodam. Krmelj Janez, Andrej Zmincem 23
13770
Prodam GOLF diesel, letnik 1988. pjrče, Smledniška 20_13783
Prodam GOLF diesel, 86 letnik, 90000 km, 8300 DEM. »725-718
Z 750, letnik 1984, obnovljeno, Prodam. »733-504 _ 13792
Prodam Z 128, letnik 1987. 0738-
054 13793
. Prodam ŠKODO FAVORIT 135 L, jetnik 1991. »880-105 13797
Prodam R 4 TL, reg. do 16.11.94, dobro ohranjen, cena po dogovoru. •401-402 13803
Prodam Z 101, letnik 1978. 0632-
°51 13808
prodam SAMARO. letnik 1990. Hrka, Partizanska 29 a, Kranj 13817
Ugodno prodam Z 750, letnik 1978.
•83-602 13826
Prodam JUGO KORAL 45, letnik J989. »723-752, po 20. uri 13829
Poceni prodam ohranjen. 126 P, I. '988, 50.000 km. «874-324 13*31
EVROPSKA KAKOVOST ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV.
^kličite HRIBAR - BLESK -__ 064/331-431
MSLM4
Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989. Pustovrh, Bodovlje 22, šk. Loka, «621-790 13*3*
Prodam JUGO 101, letnik 1987, pena po dogovoru. «714-596 13*43
R 4 GTL. letnik 1988, reg. do 6/95 prodam za 3800 DEM. «861-208
Prodam GOLF JGL, letnik 1981, g?na po dogovoru. « 623-081 13*59
Prodam avto ZAPOROŽEC, v voznem stanju reg do 7/1994, za 500 "EM. « 874-287 13*61
Prodam Z 750, letnik 1984. « 323-
13883
Prodam R 4 , letnik 1980, celega ali « dele. Srečnik, Kovor 184, «58-
&1° 13*66
Prodam R 4 GTL, letnik 1987, cena 2500 DEM. »312-255 13966
Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1992/ oktober, prevoženih 24000 km, temno rdeč, 3 v, temna stekla. Koren,
»78-540 13969
Prodam R 4 GTL, letnik 1984. »78-
963 13975
Ugodno prodam Z 101 55 GTL, letnik 1984, reg. do 1/95. «723-519
13976
Prodam JUGO 55, letnik 1989. Potočnik, Sp. Gorje 4 13978
Prodam R 19 GTS 1.7, letnik 1992, 3 vrata. «401-212 13981
Nudimo redno ali honorarno delo. Šifra: JUNIJ 13910
Spremenite življenje. Odločite se hitro. S poštenim delom neomejen zaslužek. Ni delo na domu. Šifra: FANTASTIČNO 13912
Redno zaposlitev dobi pek ali mlad fant, ki bi se za ta poklic proučil. Pisne ponudbe na naslov Pekarna
NUfTA, Kutinova 3, Kranj 13924
Iščemo učence 7. in 8. razredov za Drodajanje poletne revije. «218-070
Sem mlajša upokojenka in bi se ob delavnikih, za 4 ure, zaposlila kjerkoli bi bilo mogoče. Naslov v oglasnem oddelku. 13951
Iščemo dobavitelje turističnih spominkov. Gor. tur. zveza, «223-500
13971_
MK nudi redno zaposlitev na področju zastopništva. «632-330, 0609/620-475 13977
ŠOFERJA C in E kategorije z izkušnjami zaposlim. «49-076, zvečer 14017
|A-MUoun
7vto«osw muozi
KRANJ
ORGANIZIRA 5-DNEVNI IZLET V DEŽELO LEGO KOCK IN ANDERSENOVIH PRAVLJIC LEGOLAND IN ODENSE na Danskem od 20.-24. Julija 1994. Cena izleta je samo 45.000 SIT, za otroke 30.000 SIT. Vožnjo boste uživali v dvonadstropnem avtobusu. Informacije dobite po tel. 213-160 ali 328-602
Prodam JUGO 55, letnik 1986, 72000 km, cena 2000 DEM. »621-
263 13914
Prodam JUGO 65, letnik 1989, srebrne barve, 4000 DEM. «78-824
Prodam JUGO 55, letnik 1990, dobro ohranjen, registriran do marca 95, prvi lastnik. «401-322 13917
Prodam Z 101, letnik 1978. Zg. Duplje 80, «47-190 13934
Prodam Z 750 special, reg. do 12/ 94. m49-518_13936
Ugodno prodam GOLF 1.6, 4 vrata, letnik 1991, 41000 km. «801-252
13939
Prodam R 4, letnik 1984, Z 101, letnik 1985. «45-522_13946
126 PGL, letnik 1987, reg. do 18.6.95, ugodno prodam za 1700 DEM. «70-086_13947
Prodam YUGO 55 KORAL, letnik 1988, reg. do 20.6.94, cena 2.500 DEM. Boncelj, Golnik 50 13954
R 18, letnik 1982, registriran, ohranjen, zelo poceni, prodam.
«45-170 13957
Odkup vozil JUGO 45, 55, R 4, od letnik 1989, dalje. RUBIN KOKRICA, «215-545 13958
Prodam UNO 45, letnik 1986, cena 6300 DEM. «312-255_13963
Odkup in prodaja os. avtomobilov. AVTOPRIS, d.o.o., «312-255 13964
Prodam R 5 GTS, letnik 1985, cena 5500 DEM. «312-255 139*5
Ugodno prodam lepo ohranjeno MAZDO 323 F, rdeče barve, 90/2, z vso dodatno opremo. «211 -633
13577
AVTO VAUXHALL, letnik 1978, bel, prodam ugodno. «332-644, zvečer
13709_
ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko dne 25.6.94. 049-
442 13722
Prodam Z 750, letnik 1985, reg. do julija. » 215-459_13751
Prodam GOLF JGLD, letnik 1994, cena 5.800 DEM. » 327-576 13752
Prodam YUGO 55, letnik 1987. šolar, Partizanska pot 9, Kokrica
13757
Pod ugodnimi kreditnimi in leasing pogoji prodajamo vozila: OPEL, FORD, FIAT, ALFA, LANCIA, CITROEN, LADA, ŠKODA, RENAULT, PEUGEOT, tovorna vozila: TAM, IVECO, VOLVO, SCANIA in avtobuse TAM. Posredniško prodajamo rabljena vozila, na zalogi: LADA NIVA 1600, letnik 1993 in CITROEN C 15 D, podaljšan, letnik 1994. TEHNO-CAR, Tavčarjeva 17, škofja Loka, » 632-840 1375*
Prodam YUGO 45, letnik 1985, reg. do 6/1995. « 45-497_137*0
Prodam KOMBI IMV z mercedes motorjem, podaljšano kabino in ka-sonom. letnik 1978, registracija potekla. Žuličič Rado, Triglavska 64, Mojstrana, «891-833_137*4
126 P, letnik 1982, reg. do II/95, ugodno prodam. «682-704 137*9
ZAPOSLITVE
TRGOVINA S PREMOGOM
vam po konkurenčnih cenah dostavi na dom vse vrste domačega in uvoženega premoga, bukova drva in brikete.
Brezplačna dostava, motnost plačila s čeki z samikom.
^Se priporočamo!
ŽIVALI
ROTVVEILER mladiče, psičke z rodovnikom, odlično leglo, cepljene, ugodno prodam za 400 DEM. «633-152, 623-090 133*3
Prodam PRAŠIČE vseh velikosti za rejo ali zakol. Prešeren, Gorica 17, «714-376_139»
Trimesečno KOZICO švicarske, srnaste (gamsaste) pasme, prodam za 300 DEM. « 720-088 13953
Prodam TELETA 120 kg ali menjam za lažjega z doplačilom. «421-675
Dva bela KOZLIČKA, stara dva meseca, prodam. Koželj, Breg ob Kokri 18, Preddvor 13970
Kupim TELIČKA simentalca, starega 7 do 14 dni. «70-273 13973
Istrski kratkodlaki goniči, odličnih staršev, naprodaj. «066/24-783
Prodam KRAVO po prvem teletu. «721-008_13991
Podarim mladega PSIČKA, me-šančka, starega 2 meseca. 076-391, Bled 13996
Prodam BIKCA teža 230 kg in kosilnico Maestral Gorenje Muta, novo. 058-336, Križe 14002
Prodam brejo TELICO simentalko in BIKCA simentalca. Pičman Peter, Britof 47, Kranj 14024
Prodam 4 leta star garažiran, dodatno opremljen JUGO 55. 082-103 139*2
Prodam 126 P, letnik 1987, 56600 km, rumene barve, cena po dogovoru. 0721-202 13985
SAMARA 1300, letnik 1988, prvi lastnik, garažirana, ugodno prodam.
0301-371_13987
Prodam 126 P, letnik 1980, reg. do februarja 95. 045-648 13988
Prodam MOSKVIČ, letnik 1986, reg. 19.9.94 za 500 DEM. 082-017 13997
Zastava 750, letnik 1981, tehnično pregledan, prodam. 0874-059 uoos
Prodam JUGO, letnik 1986, reg. do 6/1995. 045-511_14014
Prodam Z 101 SKALA, letnik 1989, odlično ohranjen. 0736-686 14016
Prodam GOLFA v dobrem stanju, letnik 79-80, reg. do 23.1.95. 0325-
166 14019
Prodam JUGO 55 GVL, letnik 1988, 72000 km, cena po dogovoru. 0 061/627-713 ali 061-627-166, Mlakar, Moše 39, Smlednik 14020
VW JETTA 1.6, letnik 1986, 5 prestav, prodam. 0224-594 14034
Dobijo se PURANI - beli za nadaljno rejo. 0217-128 13724
Prodam JARKICE in PIŠČANCE za doprtanje. Grilc, Kokrica 0 214-855
13746_
LABRADORCE, črne, čistokrvne, brez rodovnika, prodamo. Štefetova 28c, Šenčur, 041-311 137*3
Prodam KODRASTE MORSKE PRAŠIČKE. 0421-821_13773
LABRADORCE rodovniške črne in rjave vrhunsko leglo, prodamo. 045-372 13775
Kupim TELETA simentalca ali križanca do 70 kg. 0738-954 13775
Kupim TELETA bikca simentalca. 0738-922 13780
Oddam PSIČKE mesarice z ovčarjem, stare 8 tednov. 0715-331 137*4
ROTTVVEILERJE, čistokrvne mladiče prodam. Jesenice, Tomšičeva 21 d, 082-663 13789
Prodam šest tednov stare dolgodlake NEMŠKE OVČARJE. 0874-
062 13794
SAMOJEDI z rodovnikom, naprodaj. 0331-269 13796
BIKCA simentalca, starega od 1-8 tednov kupim. 0613-025 13810
Kupim bikca simentalca. 0421-056
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec Reševalne postaje Kranj
FRANC JELENC
voznik - reševalec
Vestnega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu! Vsi zaposleni Zdravstvenega doma Kranj
Kup
13848
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojenec iz obrata Energetika
ADOLF ŽEMLJIC
roj. 1928
Od njega smo se poslovili v petek, 10. junija 1994, ob 16. uri na pokopališču v Kranju.
KOLEKTIV SAVA
Prodam KOZO, staro dve leti. 084
718 13881
Južnoameriške ČINČILEI Informacije in prodaja Murn, ŠK. IOKA 0631-
411 13887
Prodam bele PIŠČANCE brojlerje, HRČKE s kletko in hišne zajčke. 0312-080 13*89
Kupim BIKCA simentalca, teža okrog 100 kg. 046-347 13*95
Kupim en teden starega BIKCA simentalca. 0401-165 13919
Prodam črno belega BIKCA 120 kg. Zg. Bitnje 30_13920
Prodam JALOVO KRAVO ali menjam za brejo telico. 045-291 13923
SPOROČILO O SMRTI
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne avtopnevmatike Sava Semperit -Mešanice zmesi
BOŽIDAR ANDREJIĆ
rojen 1932
Od njega smo se poslovili v petek, 10. junija 1994, ob 16. uri na pokopališču Lipica pri Škofji Loki.
KOLEKTIV SAVA
DZS Ljubljana honorarno ali redno zaposli več ljudi, možnost napredovanja. 0 51-297 11495
Iščem ŠIVILJE za delo na domu. 0741-650 13355
Prijazno trgovko v živilski trogini redno takoj zaposlimo v Škofji Loki. 0633-152, 623-090_133*1
PEKA ali delavca zaposlimo -zaželjene izkušnje. Pekarna Sezam, Rodine, Begunje, 0332-336, od 14. do 17. ure 133*9
Zaposlim KV MIZARJA in KV PLESKARJA 051-031_13419
NATAKARICO ALI NATAKARJA zaposlim. 0061/627-113n 13721
Zaposlimo osebo v bifeju. 0 43-583
K sodelovanju vabimo gradbenega tehnika - projektanta z znanjem autocada. Pismene prijave zbiramo 14 dni po oglasu, na naslov: CREA-TIM inženiring, d.o.o, šuceva 23, 64000 Kranj 13767
Podjetje KANJA Protect, d.o.o., varnostna služba išče samostojnega komercialista za prodajo alarmnih sistemov na področju Gorenjske. Pismene ponudbe pošljite na naslov KANJA PROTECT, d.o.o., šercerjeva 22, Radovljica 64240 13779
Redno zaposlimo 20 zastopnikova za delo po kmetijah. 0341-542, od 16. do 18. ure 137*5
če hočete dodatno zaslužiti se oglasite na 0242-188 13*49
AVTOKLEPARJA zaposlim ali vzamem v uk. 0 718-064 13*52
Ponujam dobro plačano delo v prostem času. 0 83-440 od 19. do 20. ure 13*55
1 &m
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
MARJANA OMEJCA
Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih sočutno staU ob strani.
VSI NJEGOVI Kranj, 7. junija 1994
V SPOMIN
Tih in boleč je spomin na lanski 9. iunij, ko nas je zapustil naš dragi mož, atek, dedek in pradedek
ANTON ŠTULAR
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko, iskrena hvala.
VSI NJEGOVI
Manj kaznivih dejanj kot lani
Loška policija najuspešnejša?
Kranj - V prvih štirih mesecih letos so policisti in kriminalisti UNZ Kranj obravnavali 768 kaznivih dejanj, med temi 70 s področja gospodarske kriminalitete, kar je skoraj petnajst odstotkov manj dejanj kot v enakem času lam.
Po številu kaznivih dejanj je Gorenjska na četrtem mestu v Sloveniji, za Ljubljano, Mariborom in Celjem. Četrta je tudi po raziskanosti, ki je bila v prvih štirih mesecih 65-odstotna.
Največ kaznivih dejanj je bilo na območju kranjske policijske postaje (330), kjer imajo 56-odstotno raziskanost, najbolj učinkoviti pa so bili škofjeloški kriminalisti in policisti, ki so uspešno raziskali več kot 83 odstotkov kaznivih dejanj (128).
Zanimiv je tudi podatek, da je bilo v petih mesecih letos na Gorenjskem kar 86 požarov, ki so povzročili za skupaj 71,6 milijona tolarjev škode. Največji požar je bil v Prapročah, kjer je gorelo gospodarsko poslopje, škoda je presegla štiri milijone tolarjev.
V tem času je bilo na Gorenjskem tudi 47 samomorov in poskusov samomora, kar je prav tako zgovoren podatek. Največ, trinajst, primerov je bilo februarja, aprila enajst, marca in maja po devet, januarja pet.
Rop, ki ga ni bilo
Tržič - Govorice, da ropa v hiši Tržičanke M. G. na Kor-
oški cesti v Tržiču konec maja ni bilo, je včeraj uradno potrdil načelnik urada kriminalistične službe UNZ Kranj Boštjan Sladic. 74-letna čudaška samotarka, ki naj bi jo roparji zvezali in naj bi kar pet dni klicala na pomoč, si je vse skupaj nenamerno izmislila.
Kljuka se je vdala
Tržič - Tržiški policisti so prijeli 18-letnega M. P., ki se je sprehajal med avtomobili, parkiranimi v bližini občinske hiše. Fant je kljukal na vrata, ena so se mu odprla. Iz avtomobila je vzel moške kavbojke, črno usnjeno denarnico z nekaj drobiža in dokumenti. V javnem stranišču je dokumente odvrgel, denar in kavbojke pa obdržal.
Po mize in stole za svoj lokal
Radovljica - Radovljiški in tržiški policisti so izprašali 24-letnega E. Š. iz Radovljice. Utemeljeno ga sumijo več nočnih obiskov v kampu Šo-bec in radovljiškem lokalu Kocka, kjer naj bi nabiral stole, mize, in police za svoj lokal v Tržiču. Vrednost tako nakradene opreme se suče okrog 60.000 tolarjev, opremo pa naj bi "zbiral" kar dve leti. Ovaden je kaznivega dejanja velike tatvine.
Okradla kolesarko
Kranj - V petek ob 21.45 so kranjski policisti obravnavali
ulici, je s Ibija
primer ropa v Žanovi Oškodovanko, ki se kolesom peljala mimo in Gradbinke, naj bi pričakala dva neznanca, jo obstopila, da je padla, ji vzela 175.000 tolarjev in kolo, s kateri naj bi nato odvihrala v neznano. Primer še raziskujejo.
Voznikoma je prekipelo
Kranj - V nedeljo ob pol treh zjutraj so kranjski policisti izprašali 30-letnega Ljubljančana M. G. in 23-letnega Kranjčana O. S., ki sta se pred picerijo pod Jelenovim klancem zravsala zaradi parkiranja. Prepir se je končal v krvi. Ljubljančan je namreč iz avta vzel montirao železo, ki pa mu je med prerivanjem padlo na tla, Kranjčan ga je pobral in z udaril Ljubljančana po
njim glavi
• H. Jelovčan
Alkohol botroval tretjini nezgod
Pretekli teden je bilo na Gorenjskem deset hujših prometnih nezgod. Glavni vzroki: hitrost, nepravilna stran vožnje in alkohol.
Kranj, 14. junija - Medtem ko je bilo večino tedna razmeroma mirno, pa je proti koncu (spet) vse močneje pokalo. V desetih nezgodah je bilo ranjenih štirinajst ljudi. Alkohol je bil prisoten kar pri tretjini nezgod.
Avto zbil deklico
Tržič - V četrtek, 9. junija, ob 13.45 je bila v prometni nezgodi v Tržiču huje ranjena šestletna K. K. Ko se je deklica vračala iz trgovine, je pri hiši št. 7 prečkala Blejsko cesto, ko je iz smeri zdravstvenega doma z osebnim avtom pripeljala 59-letna K. M. iz Bistrice pri Tržiču. Z levim prednjim blatnikom je zbila deklico, ki so jo odpeljali v zdravstveni dom, voznica pa je
Višje sodišče potrdilo kranjsko sodbo
Bučan v zapor za devet let
Kranj, 14. junija • Pred kratkim je Višje sodišče v Ljubljani potrdilo sodbo prvostopenjskega iz Kranja, ki je na letošnji drugi javni obravnavi 21-letnega Erika Bučana spoznalo za krivega treh kaznivih dejanj in mu naložilo enotno kazen devet let zapora.
Prvič je kranjsko sodišče obsodilo mladega Bučana zapora že sredi minulega leta, ko je za umor, poskus umora in spolni napad "dobil" devet let zapora. Po pritožbi zagovornika je Višje sodišče sodbo jeseni razveljavilo in prvostopenjskemu sodišču naložilo ponovno obravnavo. Na drugi obravnavi je novi izvedenec psihiatrične stroke v bistvu potrdil ugotovitve prvega izvedenca, tako da je sodišče prišlo do enake sodbe. Tudi nanjo se je zagovornik pritožil, vendar jo je Višje sodišče v celoti potrdilo. • H. J.
odšla domov, ne da bi nezgodo prijavila. Na policiji so zanjo zvedeli šele dobre pol ure kasneje.
Kolesar huje ranjen
Lesce - V petek ob desetih zvečer je 43-letni M. Č. iz Radovljice s katrco peljal od Bleda proti Lescam. Ko je prevozil most prek Save, kjer je desni ovinek, je zapeljal na levi pas, nato pa sunkovito nazaj,zaradi cesarje avto začel drseti naprej, tedaj pa je nasproti pripeljal s kolesom 17-letni S. V. iz Vrbe. Avto je 1,10 metra od levega roba ceste trčil v kolesarja, "zletel" s ceste in trčil v drevo, kolesar pa je obležal ob zadnjem delu avta. Hudo ranjenega so odpeljali v bolnišnico. Vozniku katrce je alkotest pozelenel prek polovice, vozil pa je kljub varstvenemu ukrepu prepovedi vožnje.
Maja so prometni policisti odredili 25 analiz krvi. V štirih primerih so analize pokazale manj kot pol grama alkohola na kilogram krvi, v štirih primerih pod en gram, kar v štirinajstih od enega do dva grama, v enem pa nad dva, točno 2,94 grama. Majsko povprečje je 1,17 grama alkohola na kilogram krvi.
Trčila sredi ceste
Poljane - V nedeljo ob pol štirih zjutraj je 24-letni B. S. iz Hotovlje z jugom 45 vozil
Eroti Srednji vasi. V dolgem lagem desnem ovinku je zapeljal na levi vozni pas, ko
{'e nasproti pripeljal 24-letni L >. iz Zg. Besnice. I. P. se je skušal trku ogniti tako, da je tudi sam zavil na levi pas, vendar se je takrat B. S. že vračal nanj, tako da sta vozili sredi ceste trčili. B. S. je bil huje ranjen, I. P. lažje, njegova sopotnica T. B., stara 20 let, s Podblice huje. Vse tri so odpeljali v Klinični center, I. P. je že doma.
Ni se izšlo
Naklo - V nedeljo, malo po sedmi zvečer, je počilo na regionalki Naklo-Podbrezje. 27-letni F. J. iz Sebenj je vozil petko od Nakla proti Bistrici. V desnem ovinku pred spustom v Bistrico ga je zaneslo na nasprotni vozm pas, najprej je trčil v odbojno ograjo, nato pa je avto odbilonazaj na cesto. Takrat je nasproti pripeljal 29-letni M. G. s Sp. Brnika, ki se je hotel trčenju ogniti tako, da je zapeljal v levo in zmanjšal hitrost. Kljub temu sta avtomobila trčila. Sopotnica v povzročiteljevi petki, 20-letna B. E. iz Tržiča, je bila huje ranjena, zdravi se v jeseniški bolnišnici. • H. Jelovčan
ODDIH MED PRIJATELJI
TEIRME LENDM.
69220 Lendava Hotel Lipa Tel.: 069/75-721, 75-722 Tel. / Telefax: 069/75-723
NAGRADNA AKCIJA,
UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI
Izleti
Na Ojsterc
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi planince na turo v masiv Obirja in njegov najzanimivejši vrh Ojsterc (2142 m). Odhod udeležencev bo ob 6.30 uri izpred hotela Creina v soboto, 25. junija. Hoje bo za približno 5 ur. Prijave in informacije dobite v pisarni društva, tel.: 225-184.
V Lendavo in na Madžarsko Cerklje - Društvo upokojencev Cerklje organizira v četrtek, 16. junija, izlet v Lendavo in na Madžarsko. Odhod bo ob 5. uri z avtobusnih postaj od Velesovega do Lahovč. Prijavite se lahko po tel.: 422-241.
Predavanja
Impresionisti
Jesenice - Muzejsko društvo Jesenice vabi v četrtek, 16. junija ob 19. uri v Kosovo graščino na predavanje z diapozitivi. Prof. Ferdo šerbelj bo predstavil impresioniste v slovenskem slikarstvu.
V STiČni ?£ NfcDŠKoF OB vet>-DfcftlL, PA. CTftoci PAZSVETJU-
PTT
PTT PODJETJE SLOVENIJE
PE PTT KRANJ
SpostovUni!
Komuniciranje v kakršnikoli obliki je že od nekdaj osnovna človeška, socialna in ekonomska potreba, ki danes, v času vse večje dinamike, postaja neizogiben pogoj osebne in poslovne uspešnosti posameznika in družbe.
Zato smo se v PE PIT Kranj odločili, da omogočimo pridobitev telefonskega priključka pod ugodnimi plačilnimi pogoji (na območjih, kjer imamo proste kapacitete):
- ob takojšnjem plačilu nudimo 10% popusta ali
- omogočimo obročno plačilo v šestih mesečnih obrokih
Z ugodnimi plačilnimi pogoji želimo približati možnost pridobitve telefonskega priključka slehernemu krajanu, s tem pa tudi uporabo telekomunikacijskih storitev.
Vabimo vas, da se zglasite v PE PIT Kranj -Pričakujemo vas!
Informacije po telefonu 262 - 228.
ODPRTO PRVENSTVO RADIA KRANJ V ROLANJU, na tekaški stezi na Kokrici sobota, 18. junija, ob lOh
Vabljeni - veselo bo 1