matajur UN ANNO DI IMPEGNO FECONDO novi OBISK V REZIJI IN SREČANJE Z ŽUPANOM H IL GIRO DEL FRIULI TORNA SUL MATAJUR tednik Slovencev videmske pokrajine v dreSkem kamunu za veliko NUOČ... ČEDAD / CIVIDAIE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 41 (1322) Čedad, četrtek, 30. oktobra 2008 nas casopu tudi na -» spletni strani S www.novimatajur.it Ob razpravi o šolskem odloku v Senatu Naj bi upoštevali specifiko naše šole Senat je v sredo 29. oktobra dokončno odobril zakonski dekret o šolstvu, ki skupaj z rezi, predvidenih v finančnem zakonu Tremon-tija, bo močno pretresel šolski sistem v italijanski državi, od osnovne šole do univerze. Pozivi vladi Veltroni-ja in celotne opozicije ter dijakov in študentov v vseh italijanskih mestih, naj umakne odlok, niso nikakor zalegli. Vlada gre svojo pot. Kaj bo prinesla racionalizacija šolske mreže v našem obmejenem goratem pasu, pa ni še jasno. Dežela FJK sicer brani svoje kompetence, želi sama odločati o tako občutljivi problematiki. Že zdaj pa lahko napovemo, da bo prišlo do novih napetosti in težav za mlade družine, ki še vztrajajo po naših gorskih vaseh. Številke pa so neusmiljene an postavljajo vse pred odgovornost, še posebno tiste, ki imajo institucionalno dolžnost skrbeti za razvoj marginalnih krajev kot so naši. Vlada je med sredino razpravo v Senatu o šolskem dekretu sprejela priporočilo slovenske senatorke Tamare Blažine glede slovenskih šol v Furlaniji Julijski krajini. V dokumentu, kot vemo, je izpostavljena tudi specifika dvojezične šole v Špetru, ki jo je treba upoštevati in ohraniti. Vlada se je obvezala v tem smislu in to je edina svetla točka v tem zaskrbljujočem trenutku za slovensko manjšino, ki je objekt številnih ukrepov in pobud, ki težijo vsi k njeni oši-bitvi, k ljubiteljstvu in fol-klorizaciji. Med argumenti, ki so v tej odločitvi vlade imeli svojo težo, je verjetno mednarodni okvir. Posledice ukrepov, ki bi prizadeli slovensko manjšino, bi namreč odjeknili na bilateralni ravni a tudi na evropskem nivoju. Upamo, da se ne motimo in da ta odločitev naznanja bolj racionalen in spoštljiv odnos do slovenske manjšine tako v Rimu kot v deželnem svetu FJK. Il documento del Consiglio d’istituto - Il Governo accoglie un odg di Tamara Blažina “Bilìngue, si mantenga il modello d’insegnamento” In concomitanza con la discussione al Senato del disegno di legge Gelmini - durante la quale il Governo ha accolto un ordine del giorno della senatrice Tamara Blažina che lo impegna a confermare il metodo d’insegnamento della scuola bilingue - il Consiglio di Istituto dell'Istituto comprensivo statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano di San Pietro al Natiso-ne, martedì 28 ottobre, ha approvato un documento con il quale ribadisce la specificità e l’importanza della scuola e chiede “il mantenimento del modello finora attuato, con un tempo scuola sufficientemente lungo (40 ore settimanali compreso il tempo mensa) per svolgere tutto il programma scolastico nelle due lingue di insegnamento e con l'affidamento delle classi a due insegnanti per assicurare la modalità glottodidattica una persona - una lingua.” Una presa di posizione, per altro appoggiata da molti genitori, che nasce dalla preoccupazione per un provvedimento ministeriale che toglierebbe “alla Dijaki čedajskega klasičnega liceja manifestirali kljub dežju RiFWM; V r Večina dijakov (65) klasičnega liceja P Diacono je včeraj kljub nalivu na trgu pred šolo manifestirala proti vladnim ukrepom v šolstvu, zaradi katerih ”bo kakovost pouka slabša, študij na univerzi pa omogočen le premožnejšim” scuola in generale mezzi e risorse di cui avrebbe bisogno per espletare al meglio la sua funzione e rispondere agli stimoli della società contemporanea” e che “non prevede alcuna disposizione specifica per le aree di insediamento delle comunità linguistiche storiche né indicazioni per le scuole delle minoranze linguistiche, riconosciute e regolate da apposite leggi.” segue a pagina 4 1 Scopriamo la nostra lingua “Scopriamo la nostra lingua” è l’invito dell’Istituto per la cultura slovena che riprende una delle più felici e feconde iniziative culturali della Slavia, le conferenze dei Benečanski kulturni dnevi che ci hanno permesso di crescere culturalmente grazie all’apporto di esperti sloveni e italiani a livello accademico nelle più diverse discipline. E si ricomincia partendo dalla lingua. segue a pagina 8 I I Pismo predsedniku Napolitanu Združenje B&B in Italy na posvetu v Trstu Nujno potrebno je državno združenje Na posvetu so posegli številni strokovnjaki V Reziji zaplesali otroci in odrasli Rezijanska folklorna skupina je prejšnji konec tedna s pestrim kulturnim programom v sklopu projekta Občine Rezija »Promocija in ovrednotenje rezijanskih tradicij: srečajmo in spoznajmo se« in z neposrednim sodelovanjem odborni-štva za šolstvo in kulturo Dežele Furlanije Julijske krajine proslavljala 170-letnico svoje- ga delovanja. V petek zvečer so v »Rozajanski Kultùrski Hiši« na Ravanci po odprtju fotografske razstave Ranierija Furlana o domači folklorni skupi- ni in uvodnem pozdravu predsednice Pamele Pielich in župana Rezije Sergia Barbarina nastopih mladi plesalci. (T.G.) beri na strani 7 Slovenska kulturno-gospo-darska zveza in Svet slovenskih organizacij sta poslali pismo najvišjim italijanskim in deželnim oblastem in sicer: Giorgiu Napolitanu, predsedniku Italijanske države; Renatu Schifaniju, predsedniku Senata; Gianfrancu Finiju, predsedniku poslanske zbornice; Silviu Berlusconiju, predsedniku italijanske vlade; Edouardu Ballamanu, predsedniku deželnega sveta FJK in Renzu Tondu, predsedniku deželnega odbora FJK. V pismu, ki sta ga podpisala predsednika Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) so v bi-stvenu navedeni vsi problemi, ki trenutno ogrožajo slovensko manjšino v Italiji. “Evropa - tako se pismo začne - je danes prostor narodov in mnogih narodnih manjšin, ki skupaj sestavljajo večjezično in večkulturno podobo prostora, ki je bil v svoji zgodovini vedno pluralen in v tem našel moč za plodno sobivanje posebnega in skupnega. V tem smislu je pluralna in zato izrazito evropska tudi dežela Furlanija Julijska krajina, kjer živijo ob slovenski še druge avtohtone jezikovne in narodne manjšine.” beri na strani 5 Mednarodna konferenca o formuli nastanitvene ponudbe bed&breakfast, ki jo je v spomin na svojo ustanoviteljico in prvo predsednico Silvio Raccaro v soboto, 25. oktobra, priredilo združenje »Bed&Breakfast in Italy -Ospitalità nelle case in Friuli Venezia Giulia« iz Čedada, je pritegnila zanimanje velike množice poslušalcev (v glavnem upraviteljev bed&break-fastov), ki so do zadnjega kotička napolnili konferenčno dvorano poslovne šole MIB v palači Ferdinandeo v Trstu. Na konferenci so posegli strokovnjaki s področja na- stanitvenih ponudb iz Slovenije, Avstrije, s Tridentinskega in iz naše dežele. Iz posveta je jasno prišlo do izraza, da v Italiji ni ustreznih zakonov, ki bi urejali področje bed&breakfa-stov (trenutno odloča v Italiji o tej obliki nastanitvene ponudbe vsaka dežela ali pokrajina posebej), ob tem pa še potreba po ustanovitvi državnega združenja bed&break-fastov, ki bi imelo v pogovoru z javnimi upravami gotovo večjo moč, kot jo imajo posamezna lokalna združenja. (T.G.) beri na strani 5 r V Portorožu nagrada “Vesna” filmu “Mala apokalipsa” V soboto, 25. oktobra, so na 11. Festivala slovenskega filma v Portorožu podelili nagrade Vesna, uradne nagrade slovenske kinematografije. Tokrat je bil nagrajen tudi film, kije avtorsko in produkcijsko nastal med Slovenci v Italiji. Film “Mala apokalipsa” v režiji Alvara Petriciga je prejel nagrado Vesna za posebne dosežke. beri na strani 3 V.nnca YkU\n\ Natale Hiftotti novi matajur Četrtek, 30. oktobra 2008 2 La richiesta delle due liste di S. Pietro al Natisone Derivati e Prg, l’opposizione chiede un consiglio straordinario Entro la metà di novembre a San Pietro al Natisone si terrà il consiglio comunale straordinario richiesto da tutta l’opposizione. La forte presa di posizione della “Lista Civica” e della lista “La Nostra Terra” deriva dalla grave situazione debitoria del Comune, dovuta alla gestione fin troppo azzardata del danaro pubblico attraverso un’infelice operazione di finanza derivata, che come è noto ha portato una perdita nelle casse comunali di quasi 70 mila euro. La minoranza consigliare di San Pietro infatti in una nota afferma che il consiglio comunale debba essere messo a conoscenza della reale situazione contabile dell’ente, dell’entità precisa della perdita e della eventuale possibilità che questa possa essere ancora maggiore. La preoccupazione tuttavia non è solo dei gruppi consiliari d’opposizione, posto che anche il revisore dei conti del capoluogo valligiano ha raccomandato a suo tempo di non spendere l’avanzo di bilancio 2006 maturato per importi pari alla perdita. La richiesta di convocazione straordinaria del consiglio è giustificata anche da un altro argomento su cui la “Lista Civica” e la lista “La Nostra Terra” promettono da tempo battaglia: il ritardo ormai non più giustificabile con cui procede l’elaborazione dello strumento più importante per una amministrazione comunale: il piano regolatore generale comuna- le (Prgc). E’ da tre anni infatti che l’assemblea civica san-pietrina ha approvato le linee direttive alla variante gene- no sempre tre gli anni trascorsi daH’incarico di redigere il nuovo strumento urbanistico di San Pietro asse- rale al piano regolatore, e so- gnato al progettista. Molinaro, decide la Regione sulla rete scolastica L'assessore regionale all'Istruzione, Roberto Molinaro, ha incontrato le rappresentanze regionali dei sindacati scuola in occasione dello sciopero generale organizzato per giovedì 30 ottobre. Le segreterie regionali hanno chiesto alla Regione di farsi partecipe delle preoccupazioni che il personale della scuola sta vivendo dopo gli annunci del Governo. "Stiamo seguendo dall'origine - ha rassicurato Molinaro - la situazione della scuola in Friuli Venezia Giulia in attuazione dei vari provvedimenti governativi e abbiamo avuto ruolo attivo in sede di Conferenza Stato-Regioni per esaminare i contenuti dei decreti legge ed in particolare del programma attualmente all'esame del Parlamento". Molinaro ha poi chiarito che la Regione in merito al programma ha espresso un parere negativo. In materia di razionalizzazione della rete scolastica allo Stato compete l'indicazione dei livelli del servizio di istruzione, ma sull’organizzazione decide la Regione. Abbiamo poi rappresentato la nostra contrarietà - prosegue Molinaro -ad un'automatica applicazione della norma che riguarda le chiusure dei plessi scolastici con meno di 50 alunni. Il municipio di San Pietro Nel frattempo, oltre alle promesse mai mantenute di procedere alla stesura del Prgc attraverso una vasta concertazione con la popolazione, da concretizzarsi con assemblee pubbliche in tutte le frazioni del paese (come insegnano il buon senso e le moderne pratiche di Agenda 21), è successo che al professionista incaricato fosse stata addirittura comminata una penale per il ritardo nella consegna degli elaborati, penale poi drasticamente ridotta dalla giunta municipale. Ma questo accadeva alla fine del 2006, ormai quasi due anni fa. Da allora, del nuovo piano regolatore non si sono avute più notizie, e dopo vari solleciti da parte dei consiglieri di minoranza, sempre caduti nel vuoto, sarà il prossimo consiglio comunale che tenterà di fare un po’ di luce sulla vicenda e su quanto dovrà attendere la cittadinanza di San Pietro prima di vedere approvato il piano regolatore. Pismo iz Rima Stojan Spetič V kotlu velikega cirkusa pod rimskim Palatinom se je v soboto res zbrala ogromna množica ljudi, ki so demonstrirali proti Berlusconijevi vladi. In niti ni važno, ali jih je bilo samo dvesto tisoč, kot je lagala policija, ali dva milijona in pol, kot so pretiravali organizatorji. Bilo jih je ogromno in to je dovolj. Več kot jih je Črni Vitez zbral pred dvema letoma na Lateranskem trgu proti Prodijevi vladi. Walter Veltroni je izrekel veliko resnico, namreč, daje Italija boljša od njene vlade. D’Alema pa je zadel v črno, ko je ugotovil, da se Italijani najbrž že kesajo, ker so aprila dali Berlusconiju in desnici parlamentarno večino. Če sobotni demonstraciji dodamo še desettisoče mladih, ki v vseh italijanskih mestih demonstrirajo za kakovostno vzgojo po evropskih merilih, je slika dovolj jasna. Opozicija se prebuja iz omame, v katero jo je pahnil pomladanski politični udarec. In vendar ima Silvio Berlusconi popolnoma prav, ko opoziciji očita, da ni enotna in zato ni učinkovita. Res je in to je lekcija, ki jo mobilizacija javnosti daje celotni opoziciji, torej reformističnim demokratom, justicialistom, demokrščanskim sredincem in tudi levici, ki je ni več v parlamentu, a še živi v italijanski družbi in kulturi. Če bi vsa opozicija našla skupni jezik in opustila utvaro o soliranju, bi najbrž že na prihodnjih volitvah dokazala, da ima za seboj večino državljanov. Kajti Berlusconi ni izpolnil danih obljub in vse kaže, da ne ve, kako ravnati ob bližajoči se krizi. Če tajnik prenovljenih komunistov Ferrerò po vsej Italiji deli kruh po en evro za kilogram, spominja Črni vitez na Mario Antonietto, ki je lačni pariški raji priporočala, naj je croissant, če že nima kruha. Desnici obrača hrbet mladina, ki ne mara biti žrtveno jagnje finančne krize, ko vlada iz vzgoje črpa tistih 80 milijard evrov, kijih potrebujejo banke. In z njo potrošniki, torej tudi gospodinje, ki vedo, po čem je hrana v marketih in ne vedo, kako priti do konca meseca. O tem priča raziskovalec javnega mnenja Mannheimer, kije ugotovil, da je podpora vladi zadnje tedne vrtoglavo padla in sedaj znaša komaj 42%, kar je 18% manj od predzadnje raziskave j avnega mnenj a in gotovo veliko manj od 72%, s katerimi se hvali premier Berlusconi. Drži pa, da se ni bogvekaj povečala podpora opoziciji, kije še vedno po nepotrebnem razdeljena in skregana. Zato vso opozicijo, od Ferrera do Di Pietra, od Veltronija do Casinija, čaka preizkušnja, ko je treba duh protesta prenesti na raven politične strategije. Hic Rhodus, hic salta! Aktualno — Napačno vodenje in šibka identiteta, od tu poraz NSi Stranko Novo Slovenijo po hudem porazu na volitvah (z 9,09% pred štirimi leti je padla na 3,4% na letošnjih volitvah) čaka naporno obdobje. Evropski poslanec in nekdanji predsedniški kandidat Lojze Peterle, politik, ki je vodil krščanske demokrate, ko so bili ti najmočnejša stranka Demosa, za ljubljansko Delo poudarja, da je stranka izgubila volitve zaradi prešibke identitete in napačnega vodenja. Hodila je po svojih ljudeh ter tudi njega zavrnila, ko ji je pred volitvami ponudil pomoč. “Po Evropi težko razumejo, da iz parlamenta izgine stranka, ki je bila nekoč druga najmočnejša partnerka v vladi. Mislim, da smo res izjema v Evropi, da nimamo močne de-mokrščanske stranke”, pravi Peterle. Prvi korak na poti k rehabilitaciji stranke bo menjava predsednika, kar se bo zgodilo na kongresu stranke 15. novembra. Peterle ne misli kandidirati za vodstvo stranke. Odločil se je, da še enkrat kandidira za poslanca v evropskem parlamentu, iz prepričanja, da Slovenija potrebuje tam kompetentne predstavnike. Kakšni pa so razlogi za hud poraz stranke na parlamentarnih volitvah? Po Peterletovem mnenju je šlo za napačen način vodenja, pomanjkanje notranje demokracije in komunikacije ter preslaba identiteta glede na druge stranke (rezervna stranka SDS). Trdi sicer, daje stranka v vladi veliko dosegla, vendar je bila neuspešna pri predstavljanju svojih uspehov v javnosti. Do novega vzpona lahko vodi samo postavitev lastnega profila z jasno razmejitvijo do drugih strank, kar lahko opravi le ekipa, ki ji ne morejo pripisovati bremena neuspeha. Zelo pomembno se mu zdi, da je v stranki čutiti močno voljo po nadaljevanju dela, čeravno ima NSi precej konkurence. “Čeprav ljudje ne prepoznavajo SDS ali SLS, kot stranki krščanske demokracije, je predvsem v SLS nekaj krščanskih demokratov, nekaj pa jih je tudi v KDS. Skratka, nekdanji krščanski demokrati so v več Lojze Peterle strankah in dejansko si mnogi želijo, da demokrščanska opcija strne sile in se znova močno umesti v slovenski politični prostor”. Ta čas ne vidi naklonjenosti za kakšno posebno povezovanje ali celo združevanje z drugo stranko, česar v perspektivi ne izključuje. Ključna je volja, da se stranka znova uveljavi kot parlamentarna stranka, da izkoristi svoje potenciale s primernim vodenjem in povezovanjem, česar je v prejšnjem obdobju manjkalo. Na vprašanje, zakaj je desnica izgubila na volitvah in ali se zaveda, da je izgubila, Lojze Peterle ugotavlja, daje šlo za napačen političen koncept v kritičnem trenutku, ko se je levici uspelo kljub vsem razlikam povezati in delati konico pred volitvami. Vladajoča koalicija pa se je razhajala, ne samo po zaslugi DeSUS, ki je pripravljen za vsako koalicijo. Igra na močno stranko brez partnerjev se je izkazala za napačen koncept. V Demosu niso imeli stranke relativne večine, so pa imeli absolutno večino v parlamentu. Zato je bila stranka relativne večine iz Demosa, SKD, nosilka mandatarstva. Zdaj so glasovi NSi šli v prazno. Če bi šli vsi glasovi k Janši, bi imeli stranko relativne večine, ampak še vedno ne desnosredinske koalicije. Skratka, treba si je prizadevati za močno stranko, predvsem pa si je treba prizadevati za večino, za koalicijo. Račun brez partnerjev se ni izšel: eden je izginil (NSi), eden je prešibek (SLS), DeSUS pa je že drugje, (r.p.) L’economia rallenta anche in Slovenia Crisi finanziaria All’Ufficio dell’occupazione non se ne vedono ancora i segnali, ma gli imprenditori annunciano che la crisi finanziaria e la recessione scuoteranno anche il mercato del lavoro sloveno. Ne subiranno le conseguenze gli occupati a tempo determinato e gli operai che perderanno il posto di lavoro. Secondo le stime dell’Ufficio per le ricerche macroeconomiche e lo sviluppo, entro la fine dell’anno, a causa del rallentamento della crescita economica, si perderanno 13.500 posti di lavoro, 5.000 dei quali nell’edilizia. Vignette più care? La Slovenia, anche in seguito al richiamo di Bruxelles, dovrà introdurre vignette per il pagamento del pedaggio autostradale per un periodo più breve dei 6 o 12 mesi attuali. Secondo le stime della società autostradale Dars a questo punto il prezzo dovrà crescere di molto, almeno del doppio. Secondo le prime ipotesi le vignette semestrali passerebbero da 35 a 70 euro e più, quelle annuali dagli attuali 55 euro a 110 almeno, quel- le nuove, della durata di dieci giorni, dovrebbero costare da 15 a 20 euro. Il governo opera bene Per la seconda volta consecutiva, dal sondaggio Vox populi commissionato a Ni-namedia dal quotidiano lu-bianese Dnevnik e dalla Pop Tv, emerge un giudizio positivo del governo sloveno. Migliore dopo le elezioni, perse il 21 settembre, di quello precedente la consultazione elettorale. Anzi era da febbraio che l’opinione pubblica giudicava negati- vamente l’esecutivo di Janša. Molto buono il giudizio su Borut Pahor, il leader socialdemocratico e futuro presidente del consiglio sloveno, che viene considerato il politico più costruttivo. E’ come se avesse già assunto la guida del governo il 21 settembre scorso, scrive il Dnevnik. Ha vinto Moderndorfer Con la consegna dei premi Vesna ed altri riconoscimenti si è concluso domenica a Portorose l’il. Festival del film sloveno. La rassegna, alla quale hanno partecipato oltre 40 film, è stata vinta dal film Pokrajina št. 2 (Paesaggio n. 2) del regista Vinko Moderndorfer che è stato premiato con ben 6 riconoscimenti. Un premio Vesna per meriti speciali l’ha vinto anche il film Mala apokalipsa di Alvaro Petricig. E1 Che a Capodistria In occasione dell’80. anniversario della nascita, il 24 ottobre è stata inaugurata nel Museo provinciale - Pokrajinski muzej di Capodistria una mostra dedicata a Che Guevara, ucciso 41 an- ni fa in Bolivia. La matrigna Ana Erra e la sorellastra Maria Victoria, presenti all’inaugurazione, hanno esposto fotografie tratte dagli archivi famigliari e riguardanti soprattutto gli anni della crescita e della giovinezza oltre ad alcuni importanti documenti. La mostra rimarrà aperta fino al 21 novembre. Najdi.si Il motore di ricerca sloveno leader è Najdi.si. In occasione del suo 8. compleanno, in questi giorni, ha arricchito sensibilmente la sua offerta. Oltre che nella rete slovena ora è in grado di fare ricerca anche in quella mondiale. Kultura V Beneški galeriji so v petek 24. oktobra odprli razstavo “Labirinti”. Z njo se vrača v Nadiške doline tržaški slikar in grafik Štefan Turk, kije pred leti sodeloval na kolektivni razstavi skupine Kons v Špetru. Njegove slike na beli podlagi ustvarja z minimalnimi sredstvi in z naj starejšo tehniko, s svinčnikom, motivi pa so drevesa ali gozd. Predstavila ga je predsednica Društva likovnih umetnikov Donatella Ruttar, v sproščenem pogovoru pa je sam slikar predstavil svojo poetiko in umetniško iskanje. Sledila je v spodnjih prostorih slovenskega kulturnega centra gledališka predstava slovenskega dramskega društva Jaka Štoka s Proseka. Mlada ženska gledališka skupina je predstavila igro Dom Bernarde Albe, ki je ena od najbolj znanih iger španskega dramatika in pesnika Garcia Lorce. Delo je zrežirala Mati gospodinja in njene hčere v slovenskem centru Un premio per “Mala V Špetru razstava in predstava skupine Jaka Štoka apokalipsa” Na vrhu otvoritev razstave slikarja Štefana Turka, tu in spodaj pa prizora iz gledališke predstave Dom Bernarde Albe Garcie Lorce Serata di beneficenza in memoria di Mirko Špacapan Una serata di beneficenza dedicata alla memoria del consigliere regionale Mirko Špacapan, prematuramente mancato per un male incurabile, sarà organizzata a un anno dalla scomparsa a Udine il 19 novembre prossimo (Teatro Palamostre, ore 20.30), con la partecipazione di numerosi artisti. La manifestazione, dal titolo “Perché la vita continui...” sarà un’occasione per raccogliere fondi a favore dell’associazione Onlus CERICOT, da destinare all’assistenza dei malati oncologici gravi. La serata ha avuto il sostegno della Regione e il patrocinio del presidente Renzo Tondo, della Provincia e del Comune di Udine. Per informazioni ci si può rivolgere alla segreteria del Piccolo Teatro Città di Udine (Tel. 0432-470918, dalle ore 16 alle 19). Alida Bevk. Zgodba vdove Bernarde an nje petih hčera je močna in žalostna. Dva sta glavna protagonista igre: ma-ti-gospodinja, ki vsem s trdo roko ukazuje in Pedro, ki ga sicer ni na odru. Bernarda je določila, da bo poročil starejšo hči, on na skrivaj osvaja tudi najmlajšo od sester, v resnici pa so vse zaljubljene in vzdihujejo za njim. Napetosti, strasti, hrepenenje se množijo, epilog je pa tragičen. Prijeten gledališki večer sta organizirali Beneško gledališče in Inštitut za slovensko kulturo Sabato 25 ottobre, in chiusura dell'll0 Festival del cinema sloveno di Portorose, sono stati consegnati i premi “Vesna”, riconoscimenti ufficiali della cinematografia slovena. Tra i premiati anche un film di produzione transfrontaliera, il film “Mala apokalipsa” di Alvaro Pe-tricig, prodotto dall'ente Zavod Kinoatelje e Ki-noatelje in coproduzione con il Circolo di cultura Ivan Trinko di Cividale, che ha ricevuto il premio “Vesna” per meriti speciali. La giuria ha così motivato la sua scelta: “Con un approccio estetico originale sia nell'immagine che nel suono, il film documentario supera i confini del genere, raggiunge espressività propriamente poetiche ed è in grado di comunicare molto di più che non soltanto documentare la morte di un paese. In tutti i sensi Ma-la apokalipsa è qualcosa di speciale e per questo riceve il premio ed meriti speciali.” Harmonikarski orkester, 10 let prijateljstva in glasbene rasti V nediejo 19. oktobra je Harmonikarski orkester glasbene šole Špeter zaigral na mednarodnem natečaju v Castelfidardu. Na tele konkorš pridejo glasbeniki an orkestre iz Evrope an iz delega sveta, saj je Senjam odpart, namenjen vsiem tistim, ki ljubijo ustvarjat an po- slušdt muziko z navdušenjem, s pašjonam. Pril za-tuo je naš profesor Aleksander Ipavec pomislu, de smo tudi mi bli sposobni se pomiert z drugimi or-kestrami poznanimi na mednarodni ravni. Vsegà kupe se je udeležilo konkorša vic ku 500 harmonikarjev, ki so parhajali iz 25 držav. Nastopil smo v srednji, B kategoriji an se uvarstil na 1. miesto z oceno 18,125. Pretekli smo španski (16,875) an niem-ški orkester (15,750) za vič ku dvie točki, kar na takih tekmovanjih nie malo. Zaigral smo: “Piškice”, ki jo je napisu A. Ipavec, parva dva stavka iz Gòtzove suite dalmatinskih plesov, druge tri skladbe “Severo, Pensieroso an Ironico”, ki jih je napisu Paolo Picchio an na koncu pa priredbo Gallia-nojevega “Tango pour Claude”. Je dost razlogov za tolo zmago. Najprej guorimo o našem dirigentu, Aleksandru Ipavcu. Gotovo nie adàn od tistih, ki zna samuo guorit, ampak tudi konkretizira njegà ideje. Tuole nam je stuoru za-stopit, kar nas je učiu z njegà determinacijo an entuzjaz-mom na vajah, ki so potieka-le skoz’ cielo polietje, al’ pa potlè, ki smo se zvičer odpočil od zahtevnega diela v kaki oštariji. Se dobrò zastòpemo an poznamo, sa' je v tem smislu, ki nas je stuoru zrast. Med nastopom je zadost, de nas pogleda an mi že vernò, de nas cjè zmislit na vsà njegà učila an trema al' negotovosti izginejo. Lietos, še buj ku prejšnja lieta, vsak od nas je čutil še večjo motivacijo, energijo an voljo po novi rasti. Publika, ki je bila prisotna v dvorani, starši, ki so paršli za nami, an posebno mi, smo čul na koncertu entuziazem an prizadevnost, ki se je okrepila še buj v telih zadnjih miescih. Vse tuole zavojo močnih prijateljskih vezi, ki samuo desetlietno skupno delovanje more dat. Ja, Na sliki (z leve) Andrea Slmoncelli, Matej Špacapan, Valentino Floreancig, Martina Rossi, Paola Chiabudini, Alessandro Gosgnach, Manuel Vižintin, Giovanni Banelli, Renata Zanon (skrita od Ipavca), Monica Vidoni, Manuel Figelj, Emanuele Paravan, Gabriele Gosgnach, Leonardo Snidaro, Giovanni Snidaro, Valentina Fadi, Matteo Golop in Mattia Trusgnach Benečija v očeh in v srcu domačina, ki živi v Rimu Gianni Tomasetig je zbral pet svojih knjig v kartonast zabojček in mu dal naslov “La mia Benečija” (Moja Benečija). V zabojčku, kije izšel pri CISU (Centro di Informazione Stampa Universitaria) v Rimu, so zbrane knjige “L’osteria della nonna” (Nonina gostilna), “Un filo di spago” (Nit vrvi), “Ritornando in Benečija” (Vračanje v Benečijo), “Tra vecchi e nuovi confini” (Med starimi in novimi mejami) in “Il Vento delle Valli” (Veter iz dolin). Knjige imajo svojo časovno logiko in obenem se razlikujejo po vsebinah in oprijemih. Tomasetig je v svojih različnih delih dokaj eklektičen pisec. Tako v prvi knjigi “L’osteria della nonna” podaja spomine na nekdanji čas v bolj literarni in čustveni obliki. V zadnji knjigi “Il vento delle Valli” pa je predvsem kronist, ki se srečuje z ljudmi, opisuje pomembne dogodke, objavlja pesmi in prozne odlomke drugih avtorjev, komentira knjige in skuša zaobjeti življenjski, zgodovinski in kulturni utrip Benečije. Vmesne Tomasetičeve knjige so mnogokrat avtobiografske in prinašajo piščevo šolanje v Rimu in Italiji, njegovo učenje telovadbe, srečanje z orientalsko meditacijo, z bojnimi veščinami itd. Osnovno Tomasetičevo sporočilo ostaja, da je iz beneških dolin odšel v Italijo, potem, ko je določeno šolanje opravil v Gorici na slovenskih šolah in tam prebival v dijaškem domu (s Černom, Fili-bertom Benedetičem in dru- Gianni Tomasetig La mia Benečija — i UNFirr» ^ ) UN FILO 1'OSV®* .. 01 spago gimi). Opravil je univerzitetne študije in postal redni profesor telovadbe. Ob fizkulturni šoli je študiral tudi filozofijo in novinarstvo. Kljub temu pa ni nikoli pozabil na domače kraje, na stare prijatelje in bil pozoren do dela mlajših generacij. Bralec bo našel v petih zbranih knjigah veliko infor- mativnega gradiva, osebno izpoved, komentarje, ocene in tudi prispevke drugih avtorjev. Kot zapisano, ima knjiga svojo časovno in tudi vsebinsko logiko. Tomasetig odhaja, živi drugje in se vrača. Ima pisateljske ambicije, obenem pa si želi, da bi mnogi drugi, predvsem italijanski bralci, spoznali bogastvo beneških dolin in njihovih ljudi. Da bi to dosegel je Gianni Tomasetig vložil veliko napora kot pisec in tudi samo založniško dejanje ni od muh, saj so knjige in zabojček v barvah in s številnimi fotografijami in ilustracijami. Namen ni tržiti, ampak osveščati, kar daje temu podvigu nezanemarljivo vrednost, (am) “deset liet kupe”, takuo k’ piše na našim zadnjim CD, nie malo an se troštamo, de po takim liepim rezultatu jih bo še manjku tarkaj ! Nazadnje se muormo prù zvestuo zahvalit tudi dviema "angelam varuham", pianistki Paoli Chiabudini an trombe-taču Mateju Špacapanu, ki sta puno parpomagala nama an učitelju. Ne pozabimo na starše, ki so nam sledil povsieròde an s katerimi smo se veselil nagrade. Dogodki ku teh so zlo pomiembni, parvo za nas an za našo špietarsko Glasbeno šuolo, pa tudi za beneško skupnost, ki se s temi dosežki beneških ljudi store spoznat an dokaže nje ustvarjalnost an optimizem za napri. Naše parvo miesto je dokaz, de donašnji dan, kar imaš do-brè ideje an tegà, kijih zna le-puo spejat an uresničit’, niema nobednega pomiena, če par-hajaš od velikega, razvitega miesta al pa ku mi od majhne vasi pod Matajuram. Valentino Floreancig CASTELFIDARDO novi matajur Četrtek, 30. oktobra 2008 4 “Si mantenga il modello una persona-ima lingua” Aktualno dalla prima pagina Nel documento approvato martedì si rileva anche come “per la scuola con insegnamento bilingue sloveno-italiano - fortemente radicata sul territorio e oggetto di grande interesse da parte di altre realtà multilingui del nostro paese e del- l'Europa - l'introduzione dell'insegnante unico e la riduzione del tempo-scuola siano improponibili in quanto cancellano il modello stesso della scuola che fin dalla sua istituzione nel 1984 basa la sua attività sulla modalità una persona -una lingua, garantendo co- sì pari opportunità e dignità alle due lingue d'insegnamento”. Il Consiglio d’istituto auspica quindi che venga mantenuto il modello finora attuato. “Nel momento in cui si propone alle scuole di studiare ed approfondire i contenuti della nostra Costituzione - è la conclusione del documento - non è pensabile che i principi della stessa, espressi negli articoli 3 e 6, vengano pesantemente disattesi e calpestati.” Ne fanno parte anche Bojan Brezigar e Domenico Morelli Ricostituito il Gruppo di studio per le minoranze linguistiche Il Ministero dell’Istruzione, Università e Ricerca ha ricostituito, modificandolo ed integrandolo, il Gruppo di studio incaricato di elaborare i criteri e le priorità d’intervento a supporto delle scuole frequentate da appartenenti alle minoranze linguistiche storiche. Il Gruppo, costituito da 23 componenti fra dirigenti scolastici, dirigenti tecnici, docenti universitari, esperti, direttori generali, è coordinato dal direttore generale degli Ordinamenti del Sistema nazionale di istruzione e per l’autonomia scolastica Mario G. Dutto. Il Friuli Venezia Giulia è rappresentato dal direttore generale dell'Ufficio scolastico regionale Ugo Panetta, dalla dirigente dello stesso ufficio Rosalba Perini e da Bojan Brezigar in qualità di esperto. Del gruppo di lavoro fa parte anche il presidente del Confemili Domenico Morelli. I componenti saranno in carica per tre anni. Il Gruppo è nato a seguito dell’emanazione della legge 482 con la quale si tutelano le dodici minoranze linguistiche insediate nel territorio italiano. Grazie al Gruppo, il Ministero può indicare i criteri generali per la realizzazione di progetti nazionali e locali nel campo dello studio delle lingue e delle tradizioni culturali degli appartenenti ad una minoranza hnguistica. r Presentati i TG in classe 1 Una festa all'insegna della simpatia e dell'alle-gria quella che si è svolta mercoledì 22 ottobre a Trieste, nel corso della quale sono stati presentati gli esiti del progetto "Telegiornale in classe", a cui hanno partecipato 16 istituti scolastici della regione tra i quali la scuola bilingue di S. Pietro al Natisone. L'obiettivo del progetto di Media Edu-cation del Gt Ragazzi Tg3/Rai Tre, promosso dall'Ufficio scolastico regionale, è stato quello di portare gli alunni alla lettura critica dell'informazione televisiva, fino alla realizzazione ed alla produzione di un telegiornale in classe. Novelli: “C’è chi vuole una tutela differenziata” “Per inciso, non ho mai pensato di andare ad attaccare o limitare i rapporti con coloro che si sentono minoranza slovena. D’altra parte c’è la necessità di una tutela differenziata, legata a persone che hanno questo tipo di esigenza”. Roberto Novelli, consigliere regionale del Pdl, cividalese, spiega così la sua firma sotto la mozione, posta in discussione per giovedì 30, in Regione, con la quale un gruppo di consiglieri della minoranza hanno chiesto alla giunta Tondo, facendosi paladini di coloro che chiedono, a proposito delle “parlate, dei dialetti locali o della lingua autoctona di origine slava”, di “farsi promotore nei confronti del Governo e del Parlamento della necessità di modificare l’articolo 2 della legge 15 dicembre 1999 n. 482, prevedendo il riconoscimento, la tutela e quindi la valorizzazione della specifica identità culturale, linguistica e storica” delle comunità della Val Resia, delle Valli del Natisone e del Torre. Ma come, penserà il lettore di buona memoria, non esiste già una tutela per i dialetti locali? Nelle premesse della mozione salta infatti all’occhio (non è per la verità l’unica cosa) che la tutela richiesta da sei consiglieri regionali del centro destra è altra cosa da quella che già esiste: ritengono infatti “un dovere istituzionale prevedere con legge al pari di quanto previsto per le popolazioni germaniche, slovene e friulane della provincia di Udine, anche la tutela delle millenarie lingue slavofone...”. Un po’ come se esistesse una legge che tutela il gorgonzola ma qualcuno volesse avere una tutela anche per quel tipico formaggio lombardo “cremoso e morbido, con un sapore particolare e caratteristico leggermente piccante”. Forse perché la parola gorgonzola puzza troppo? O come se, venendo alla gastronomia locale, non si volesse tutelare la gubana (o meglio “gubanca”) ma quel “tipico dolce delle Valli del Natisone fatto a base di pasta dolce lievitata con un ripieno di noci, uvetta, pinoli, zucchero, liquore, scorza grattuggiata di limone, dalla forma a chiocciola e cotto al forno”. Sono la stessa cosa, e allora perché chiedere un’ulteriore tutela? “Io non sono un linguista - risponde Novelli, ovviamente riferendosi al contenuto della mozione - e non voglio entrare in questa problematica. So che entrando nel merito gli slavisti diranno che quelle parlate sono dialetti che si rifanno alla lingua slovena. Io però sto parlando dell’esigenza di alcune persone di non voler essere tutelate da leggi che riguardano la minoranza slovena, vogliono invece una norma che tenga conto delle loro peculiarità, senza per questo nulla togliere a coloro che si sentono sloveni.” Insisto: come può un legislatore predisporre ima tutela già prevista, anche se con altro nome? “Io trovo legittime entrambe le posizioni. Qualcuno di certo dirà: ci sono esperti che dicono che si tratta di dialetti sloveni, altri diranno il contrario. Io torno alla centralità delle persone, alla loro esigenza di non voler essere tutelati come minoranza slovena.” Nella mozione si parla di “numerose istanze di tutela presentate negli ultimi anni dalla popolazione insita sul territorio”. Quanto numerose sono? Perché ad ora sono un paio di associazioni quelle che insistono su questo tema. “Si parla di istanze legate non solo ad associazioni, ma a singole persone. Da tempo, verbalmente, parecchie mi hanno sottoposto questo problema.” Al di là della questione che emerge dalla mozione, come sta andando questa esperienza in Regione? “Bene, ma devo dire che il tema della tutela linguistica mi sta impegnando non poco.” (m.o.) ZELENI LISTI W/f Ace Mermolja Igračkanja s šolo Od leta 1990 se je v Italiji zvrstilo 38 šolskih reform, inovacij, dekretov, korakov naprej in nazaj, sprememb spremenjenega itd. Z ministrico Mariastello Gelmini bi prišli do številke 42. Naj navedemo vsaj nekaj sprememb, reform, ali kakorkoli želimo imenovati to, kar je v bistvu naredil vsak nov šolski minister: nekaj dodal, odvzel, spremenil. Leta 1990 se je zaključilo obdobje enega samega osnovnošolskega učitelja in se je ustvaril sistem skupine treh, ki učijo v dveh razredih. Šolski pouk se je podaljšal za dve uri. Z dekretom Gelmi-nijeve bi se povrnili k staremu in edinemu učitelju. V naslednjih dveh letih sledi uvajanje računalnikov in tujega jezika v osnovne šole. Leta 1993 črke zamenjajo pisne ocene dijakov, ki sojih uvedli leta 1977. Z letom 1995 odpravijo popravne izpite na višjih srednjih šolah, ki so jih uvedli leta 1923. Zamenjajo jih krediti in dijak naj bi zamujeno pridobil naslednje leto. Leta 1996 odpravijo črke in ponovno uvedejo pisne ocene od nezadostnega do odličnega- Leta 1998 odpravijo na višjih srednjih šolah oceno iz vedenja, ki jo dekret Gel-minijeve ponovno uvaja. Leta 2000 ustanovijo avtonomijo šol, kjer se ravnatelji spremenijo v menedžerje. Fleksibilni postanejo urniki in šolski koledar. Isto leto šola preide v takoimenovane cikle, pomembno pa je tudi enačenje državnih in zasebnih šol. Leta 2001 ponovno spremenijo model mature, leta 2002 uvedejo vlogo “tutorja”, isto leto država prizna posebne bone za družine, ki pošiljajo otroke v zasebne šole. Leta 2003 lahko starši vpišejo otroke v vrtce po drugem letu starosti in v osnovno šolo pri petem letu. Sledijo razne reforme, dokler ne pride leta 2005 do predrugačenja višješolskega sistema. Isto leto lahko vsako ravnateljstvo samo odloči način ocenjevanja. Leta 2006 ponovno spremenijo starost za vpis v vrtce. Leta 2007 se povrnejo popravni izpiti. Ukinjeni so tutorji, cikli in znameniti por tfolj o, za katerega so šole in učitelji potrošili ure in ure tuhtanja, kakšen naj bo. Ponovno se spremeni način mature. Uvede se (ponovno) izpit ob zaključeni osnovni šoli. Z Gelminijeve dekretom se, kot zapisano, vračajo en sam učitelj, red v vedenju in stara redovnica s številkami. Šola je ponovno obvezna do 14. leta. Najrazličnejše reforme, odloke in dekrete lahko ocenjujemo s prav tako ra- zličnimi merili. Očitno pa je, da razne italijanske vlade niso znale zagotoviti italijanski šoli homogenega razvoja in prilagajanja novim stvarnostim. Ni bilo neke premočrtne modernizacije. Reforme so se premalo ukvarjale s kakovostjo: učiteljev, profesorjev, učenja, splošnih pogojev itd. Veliko reform ni potrebovalo posebnih investicij, ampak je bilo šolstvo med prvimi, ki je doživljalo državno štedenje. Z nekaj besedami povedano: Italija je vodila svoj šolski sistem kaotično in ideološko, zapostavljala pa je pomen šolstva, ugled pedagogov in splošne učne pogoje. Prehodi v novo niso jamčili bolje pripravljenih učencev in dijakov. Spremembe so bile največkrat marginalne ali lepotilne, niso pa segale v vsebino. Z Berlusconijem je postal jasen preokret v korist zasebnega šolstva. Tudi Gelminijeve dekret ne napoveduje reforme. V bistvu gre za uvajanje nekih starih kriterijev, ki bi v praksi prištedili kar nekaj držav- nih izdatkov za šolstvo. Očitno je bil glavni inspirator reforme zakladni minister Premonti, ki v teh časih krepi svoj vpliv na najrazličnejših področjih. Kje mu bo Berlusconi postavil meje? Tudi italijanska univerza je doživela številne reforme in je danes podvržena krčenjem. Tudi te reforme niso bile kaj prida boljše od tistih za šole nižjih stopenj. Kar me je vedno čudilo, je bilo množenje univerzitetnih smeri, predmetov, kurzov, izpitov in samo postavljanje univerzitetnih stolic v vsako nekoliko večje mesto. Ne vem, če je tako univerza pridobila na kakovosti. Pomeniti bi morala najvišjo stopnjo znanja in uvedbo v poklice, ki to znanje potrebujejo. Morala bi biti motor raziskav in odskočna deska novih talentov, skratka, pot v tisto družbeno stvarnost, kjer se razvijajo znanost, kultura in izobrazba. Univerza bi morala pomeniti diamantno špico sodobnega civilizacijskega, kulturnega in proizvodnega sistema. To ni. Veliko je na univerzi, kot na ostalih šolah, balasta, vendar je slepo rezanje neučinkovito. Nekdo bo v Italiji moral predlagati sistem, kako vlagati sredstva v univerzo, ki bo kakovostna in ki bo nagradila talent in delavnost, ne pa, ponovno, socialni statut, poznanstva in bližino oblasti študentov in njihovih staršev. L’ANPI informa Una proposta di lettura: Sovversivi di Gabriele Donato Se la politica - ha scritto Gabriele Donato - è l’ambito in cui si operano alcune delle più importanti trasformazioni, individuali e collettive, non c’è trasformazione che non avvenga nella relazione con gli altri, e dunque nella dimensione sociale, oltre che in quella politica. È attorno a questo ragionamento che Donato ha lavorato per riuscire a mettere a disposizione degli appassionati di storia una ricerca sulle vicende del comuniSmo friulano fra le due guerre mondiali del secolo scorso. Uno studio importante della storia politica del nostro territorio, certo, ma anche qualcosa di più: il testo che l’ANPI vi suggerisce di leggere non si limita a ricostruire un pezzo di storia dell’antifascismo friulano, ma consente ai lettori d’imparare a conoscere quasi personalmente i cospiratori che fra gli anni Venti e Trenta s’impegnarono in un’estenuante contesa con il regime fascista. Si tratta, probabilmente, del punto di forza del libro pubblicato recentemente dall’Istituto friulano per la storia del movimento di liberazione: le sue pagine, infatti, sono animate innanzitutto dalle traiettorie personali di quanti trovarono la forza di opporsi al fascismo, dalle relazioni che erano riusciti a costruire attorno alle proprie organizzazioni, dall’intreccio dei legami nel quadro dei quali maturarono tante delle scelte militanti descritte. L’autore, infatti, ha lavorato sulle cartelle personali dedicate ai friulani sorvegliati e perseguitati in quegli anni con l’accusa di “sovversivismo”, raccolte presso il Casellario Politico Centrale, l’importante fondo presente all’Archivio Centrale dello Stato. Le anziane e gli anziani sopravvissuti a quegli anni che ha potuto incontrare gli hanno consentito di incrociare le valutazioni scaturite dall’analisi della documentazione scritta con le tracce che le vicende di allora hanno lasciato sulla loro memoria: ne è emerso un quadro d’insieme denso, dal nostro punto di vista, d’implicazioni suggestive, meritevoli di essere considerate non solo dagli studiosi di storia locale, ma da chiunque abbia voglia di appassionarsi alle storie di chi ha saputo battersi contro la dittatura, per la libertà e l’emancipazione. — Aktualno----------- Za uspeh B&B potrebna vlaganje v promocijo in stalno izobraževanje novi matajur Četrtek, 30. oktobra 2008 5 s prve strani Pomembno je tudi sodelovanje z drugimi državami pri skupnih projektih, saj je na ta način mogoče dobiti več sredstev za svoje delovanje ob tem pa tudi imeti večjo vidljivost in tako privabiti večje število turistov. Skupna točka vseh posegov pa je bila ugotovitev, da je lahko le zadovoljstvo stranke realen pokazatelj kvalitete posameznih bed&break-fastov. Treba je vedeti, kaj gostje pričakujejo, ponudba pa mora biti kar se da raznolika. Upravitelji bed&breakfastov in turističnih kmetij (Avstrijo in Slovenijo sta zastopala predstavnika Združenja turističnih kmetij, op.a.) pa nikakor ne smejo pozabiti na domačo kuhinjo, saj si turisti želijo predvsem domačih specialitet. Pomemben je tudi zunanji videz kmetij oziroma bed&breakfastov. V Avstriji na primer večina strank pričakuje, da bodo turistične kmetije take, kot jih poznajo iz otroških knjig, in so potem izredno razočarane, če ni tako. Za uspeh pa je potrebno tudi vlaganje sredstev v promocijo svoje dejavnosti in konstantno izobraževanje. Na konferenci pa je bilo govora tudi o ključnem pomenu, ki ga ima turizem za ekonomijo. V Italiji že 16 let ni ministra za turizem, italijanska država pa je v zadnjih letih na lestvici evropskih držav po številu turistov nazadovala z 2. na 7. mesto. Kljub temu turistični sektor prispeva kar 12% celotnega bruto državnega proizvoda in je edini, ki ima kratkoročno veliko možnosti za razvoj. (T.G.) Moderator Paolo Pichierri in predsednik združenja B&B in Italy Sergio Tracanelli V -mA« V\u\wvt\ i A breve due portali web sulle Alpi e Prealpi Giulie Al convegno internazionale sui bed&breakfast svoltosi sabato 25 ottobre a Trieste sono intervenuti anche il direttore della Comunità Montana Torre - Natisone - Collio Duilio Cosatto e la project manager Lavinia Clarotto, che hanno presentato dettagliatamente il Piano di Sviluppo Locale Alpi Prealpi Giulie finanziato con i fondi previsti dal Programma LEADER+ dell’Unione Europea e con la compartecipazione finanziaria di Stato (35%) e Regione Friuli Venezia Giulia (15%) e gestito in Associazione Temporanea di Scopo (ATS) Alpi Prealpi Giulie con la società Torre Natisone GAL. Il PSL Leader plus “Alpi Prealpi Giulie” integra interventi diversi tutti finalizzati al raggiungimento di un unico obiettivo, riassunto in uno slogan: far uscire la gente dall’autostrada. Lungo il percorso auto-stradale che attraversa o lambisce il comprensorio infatti transitano circa 17 milioni di persone che, il più delle volte, ignorano le grandi risorse dell’area, che sono risorse turistiche, paesaggistiche, culturali, produttive, enogastronomiche, commerciali ecc. Proprio gli operatori di questi settori sono chiamati a rappresentare l’area attraverso la loro presenza in tutte le forme di comunicazione, da quelle cartacee e dei media, a quelle telematiche. Il finanziamento complessivo è pari a 6.427.036,57 euro. Avendo riscontrato la debolezza dell'accoglienza sia alberghiera che extralber-ghiera, il PSL ha previsto anche degli interventi agevolativi per la creazione di nuovi esercizi e di nuovi posti letto, ma soprattutto la realizzazione di una rete delle attività di B&B e di affitto di Case vacanza. La rete è necessaria per il completamento dell’offerta territoriale complessiva relativa alla ricettività extralberghiera, verso cui la clientela straniera sembra sempre più orientarsi, a patto che possa individuarla e prenotarla già dal luogo di abituale residenza. A tale scopo è stata prevista la realizzazione di due importanti strumenti di promozione turistica sul web: un portale web per la promozione turistica dell’area delle Alpi e Prealpi Giulie che conterrà una nutrita serie di informazioni turistiche sull’ampia zona delle Alpi e Prealpi Giulie (Italia e Slovenia) e un portale web per la promozione della rete della ricettività non professionale (bed & breakfast e case vacanze) dell’area coperta dalle due Comunità Montane. I due portali integrati in un unico sistema di comunicazione web dovrebbero essere presentati a fine novembre e saranno un importante strumento di valorizzazione di queste zone e di lavoro per un nutrito gruppo di operatori del settore. Punto di forza sarà il sistema di navigazione geografica realizzato tramite il mashup dei dati di Google Maps(TM) e quelli turistici presenti nei due server. Partner della iniziativa sono le Comunità Montane del Torre-Natisone-Collio e del Gemonese-Canal Del Ferro-Vai Canale, il Consorzio di Promozione Turistica del Tar-visiano, il Consorzio di Promozione Turistica Dol-ceNordEst e LTO Sotočje di Tolmin e Kobarid, nonché i parchi ricadenti nella zona. (T.G.) Sul Kolovrat “Eco dalle trincee” il 1. novembre Il coro S. Ignazio di Gorizia, con il patrocinio della città isontina e la collaborazione di diverse associazioni ed enti, organizza una rassegna corale in commemorazione di coloro che hanno perso la vita sulle nostre terre durante il primo conflitto mondiale. “Eco dalle trincee”, novantanni dopo, è il titolo della manifestazione che si svolgerà sabato 1 novembre contemporaneamente sul Kolovrat, sul Carso isontino e nella Dolina dei bersaglieri sul Monte Sei busi. Tutti i concerti avranno inizio alle ore 15. Il concerto sul Kolovrat si terrà proprio accanto alle trincee dove si esibiranno il coro Tre valli - Tri doline di Cra-vero diretto da Maria Francesca Gussetti, il coro Lipa di Baso vizza diretto da Anastasia Purič, il gruppo Costumi tradizionali bisiachi di Tur-riaco, diretto da Federica Volpi ed il coro Bianche zime di Rovereto (TN) diretto da Giancarlo Cornar. Alle ore 20.30, presso l’Au-ditorium della cultura friulana a Gorizia, ci sarà il concerto di tutti i cori che hanno aderito alla manifestazione. Sono 12, tra questi anche La voce della valle di S. Pietro al Natisone, il coro alpino Monte Nero di Cividale e Don Luigi Milocco di Torreano, e ognuno presenterà due brani tra i più suggestivi del proprio repertorio. All'iniziativa ha collaborato la prò loco Nediške doline. Pismo slovenskih organizacij Napolitanu SKGZ in SSO o problemih, ki ogrožajo slovensko manjšino v Italiji Drago Štoka in Rudi Pavšič s prve strani Pluralnost je bila eden izmed razlogov, da je naša dežela pridobila posebni statut. Prisotnost slovenske narodne skupnosti predstavlja bogastvo za celotno deželno skupnost in italijansko stvarnost. Slovenska manjšina je na celotnem območju, kjer živi, vsa povojna leta delovala odgovorno in s ciljem, da se zbližujejo narodi in države. Eden izmed pomembnih ciljev, ki smo se ga skupaj veselili, je bil zato vstop Slovenije v Evropsko unijo z naknadnim sprejemom skupne valute-evra in končno vstop sosednje republike v schen-gensko območje. Vsa ta dejanja so samo krepila dobre odnose med Italijo in Slovenijo. Slovenci pa smo povečali lastno odprtost do italijanskega prebivalstva, njegove kulture in jezika. V zadnjih letih smo izpostavili tesne vezi in sodelovanje z italijansko manjšino v Sloveniji in v celotni Istri. Glede pravic govorita manjšini skupni jezik. Naša lojalna drža državljanov, ki govorijo dru- gačen jezik od italijanskega in imajo svojo izrazito narodno kulturo, žal, ni bila vedno primerno ovrednotena. Tako smo danes ponovno v stiski. Zaščitni zakon za slovensko manjšino št. 38 iz leta 2001 se žal izvaja z nerazumljivo počasnostjo. Med pomembnejša dejanja sodi gotovo potreba po podpisu dekreta za izvajanje 10. člena zaščitnega zakona, ki predvideva vidno dvojezičnost v tistih občinah, ki sodijo v okvir teritorija, na katerem se bodo uresničevale zaščitne norme. V nasprotju z zaščitnim zakonom se nam brišejo že pridobljene pravice, kot so dvojezične table na novem avtocestnem odseku v okolici Trsta, ki bo kmalu svečano odprt, bojimo se pa, da brez dvojezičnih smerokazov. V videmski pokrajini skušajo nekatere politične sile sprevreči zaščitni zakon, ki priznava slovensko prisotnost v videmski pokrajini. V ta namen sta že pripravljena zakonska predloga v parlamentu in v deželni skupščini. Namesto slovenščine naj bi v videmski pokrajini z dekretom uveljavili pojem kra- jevnih govoric, kot jih je v Italiji na stotine in posledično izbrisali besedo Slovenec. Novi normativi o šolski ureditvi bi močno prizadeli celotno slovensko šolstvo, ki je vendarle specifikum, ki ga ščitijo tudi mednarodne pogodbe, posebej Londonski sporazum iz leta 1954 ter Osimska meddržavna pogodba iz leta 1975. Dvojezični slovenski šoli v Benečiji pa bi reforma odvzela smisel. Kot veste, je šolstvo osnova neke narodne skupnosti, saj brez mladih generacij, ki razvijajo jezik in kul- turo, ni bodočnosti ne za narod in ne za manjšine. Splošno krčenje prispevkov medijem, to je časopisom, radijskim postajam in televizijam, bi na vsedržavni ravni ohromilo pluralizem, ki ga ne jamčijo le velike številke in profiti. Slovenska manjšina pa bi bila osiromašena za informacijo v slovenskem jeziku. Sama manjšina nima objektivnih možnosti, da bi se njeni časopisi preživljali s tržiščem in z reklamo. Brez dnevnika, tednikov in drugih lokalnih medijev bi v javnosti Slovenci v Italiji preprosto utihnili. Podobno kot medije bodo vsedržavna krčenja sklada za gledališča FUS dodatno prizadela naše Slovensko stalno gledališče. Slednje ohranja statut stalnega gledališča, ki ga potrjuje zakon št. 38/2001. Gledališče deluje na visoki umetniški ravni in je s podnapisi dostopno italijanskemu občinstvu. Ne more pa delovati brez potrebnih sredstev, toliko manj, ker obvezni člani gledališča, to je Občina Trst, Pokrajina Trst in Dežela FJK v dejstvih ne opravljajo in sprejemajo vloge, ki jim jo narekujejo specifična državna določila. Zal pripomb nismo zaključili. V okviru zakona št. 38/2001 (prej z zakonom za obmejna območja) prejema slovenska manjšina za svoje kulturne in nekatere druge dejavnosti že 18 let skoraj nespremenjena sredstva. Glede na inflacijo pomeni to 30 odstotno zmanjšanje kupne moči. V letu 2008 je manjšina iz omenjene postavke prejela 5.250.000 evrov. Sedanji finančni zakon pa predvideva za naslednje leto 4.250.000 evrov, za leto 2010 4.050.000 evrov, za 2011 pa 3.120.000 evrov, kar pomeni 40 odstotkov manj. Če to številko do- damo inflaciji, so se sredstva, ki so danes v okviru zakona št. 38/01, zreducirala v 18 letih za 70 odstotkov! Vemo za krčenja, ki bodo prizadela tudi italijansko manjšino v Istri. Z njo solidariziramo, ob tem pa se sprašujemo o vrednosti zaščitnih norm in zakonov, če potem ni sredstev, da bi jih lahko manjšina koristila. Zal se srečujemo z neuresničenimi zakoni ali pa z zakoni, ki izgubljajo svoj finančni del, brez katerega so številni členi lahko le deklarativni. V tem smislu se Slovenska kulturno-gospo-darska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), najbolj reprezentativni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, obračava na vas, kot najvišje predstavnike državnih inštitucij in garante Italijanske Ustave, ki predvideva zaščito manjšin in enakopravnost vseh državljanov. Ta enakopravnost se za Slovence v Italiji in za slovensko manjšino v celoti danes znižuje pod, za nas in italijansko pravno državo, sprejemljivo točko.” Otroška stran An dan smo šli v šuolo... v host zad za Saržento! Navadli smo se puno reči s Tereso an Fabriziam Smo pru srečni mi otroc, ki hodemo v dvojezični vartac v Špietar. Nas na učijo samuo učiteljce, pač pa tudi mame, tata, noni... 15. otuberja so bli naši učitelji mama an tata od našega parjatelja Davida. Se kličejo Teresa Cernoia an Fabrizio Podorieszach. Obadva sta gozdarja (guardia forestale). Pejaia sta nas v host gor mimo Saržente an kupe smo okdrii, kakuo so lepe jesenske barve. Smo spoznal host, smo vidli kakuo so narete drievja, kakuo je važen lies za naše življenje: nas grieje, iz njega nardimo pohištvo, hiše... Pred cierkvijo zad za Saržento smo se tudi odpočil... ...an kar smo se dieI spet na pot, smo ušafal tudi gobe, štoruke po sloviensko, chiodini po italijansko. So ble te prave gobe, saj Teresa jih je lepuo poznala, takuo smo jih nesli v šuolo. Pobral smo tudi perja, ki so padle iz dreves an Fabrizio nam je pravu od kerega drievja so. Muormo reč, de obadva sta nas navadla puno zanimivih reči. Mislemo, de tudi naše učiteljce so se kiek novega navadle! Smo šli v Saržento an kjer je korito smo se ustavli še an magnjen za se odpočit. An seda smo parpravjeni spet iti v host, telekrat za spoznat žvino, ki v njem živi. Te sriednji an te veliki dvojezičnega vartaca Špietar Amelia Alisa Rezija I piccoli danzatori che si sono esibiti a Prato di Resia hanno ricevuto dei doni da parte degli organizzatori ed un block-notes quadrilingue preparato dalla Comunità Montana del Gemonese, Canal del Ferro e Val Canale Gruppo ! Folkloristico Val Resia I festeggiamenti alla resiana sono iniziati tra numerosi brindisi in onore del Gruppo folkloristico Val Resia “da Gigino” dove su una mensola si trovano bambole vestite con tipici costumi carnevaleschi resiani. Una parete intera è invece coperta da foto di storici suonatori di citira e bunkula rialno kulturno premoženje”, ki sta ga pripravila Italijansko državno združenje organizacij Pro Loco in Pro Loco iz Rezije. Popoldne pa je furlanski trio Streptiz na dude zaigral nekaj tipičnih rezijanskih pesmi. Obiskovalce je razveselila tudi slovenska etno-folk skupina Katalena, kije svojo zadnjo ploščo posvetila rezijanski glasbi. Med enim koncertom in drugim so organizatorji predstavili knjigo “Plešamo wkop od leta 1838! Balliamo insieme dal 1838!” in zadnjo glasbeno zbirko “I love citira”, ki soju sami izdali. Glavni del slovesnosti je bil na sporedu v nedeljo, ko je organizatorje razveselilo tudi krasno sončno vreme, ki je omogočilo, da se je prireditev odvijala na Trgu Tiglio. Praznovanja so se udeležile številne folklorne skupine iz naše dežele, Avstrije in Slovenije: Federico Angelica iz Aviana, Danzerini di Lucini-co iz Ločnika, Stu ledi iz Trsta, Folkstanzgruppe Stainz iz Gradca, Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane in folklorna skupina Kuturnega društva Steppa, ki jo sestavljajo ruski izseljenci iz naše dežele. Dopoldne so njihovi člani v narodnih nošah prisostvovali jutranji maši, popoldne pa so vsem prisotnim prikazali nekaj svojih plesov. Na Trgu Tiglio je bil tudi sejem tipičnih režij anskih dobrot in obrtniških izdelkov, gastronomska večetnična delavnica ter otroška gledališka delavnica. (T.G.) Rezijanska kultura, glasba in ples so še vedno živi Rezijanska folklorna skupina slavila 170-letnico delovanja Rezijanska folklorna skupina je prejšnji konec tedna s pestrim kulturnim programom v sklopu projekta Občine Rezija “Promocija in ovrednotenje rezijanskih tradicij : srečajmo in spoznajmo se” in z neposrednim sodelovanjem odborništva za šolstvo in kulturo Dežele Furlanije Julijske krajine proslavljala 170-letnico svojega delovanja. V petek zvečer so v “Ro-zajanski Kultiirski Hiši” na Ravanci po odprtju fotografske razstave Ranierija Furlana o domači folklorni skupini in uvodnem pozdravu predsednice Pamele Pielich in župana Rezije Sergia Barbarina nastopili mladi plesalci. Pred ponosnimi starši, babicami in dedki ter drugimi sorodniki so zaplesali otroci rezijanske osnovne šole ter člani otroških folklornih skupin Gioia iz San Vita in Federico Angelica iz Aviana. Med njimi je bilo tudi nekaj šestletnih, petletnih in celo štiriletnih otrok. Na splošno je bilo več deklet, precej pa je bilo tudi dečkov. Glede na veliko število nastopajočih otrok pa res ni nevarnosti, da bi tradicionalni plesi izginili, kar velja tudi za rezijanske plese. “Odrasli res nismo sami. Za nami je še cela generacija otrok, ki prav tako uživajo v plesu. Zahvala gre učiteljicam in staršem, ki otrokom vlivajo ljubezen do našega plesa. Čeprav je Rezija majhna, ostajajo naša kultura, glasba in ples še vedno živi,” je zadovoljno povedala podpredsednica Rezijanske folklorne skupine Serena Di Lenardo. Slavje se je nato nadaljevalo pozno v noč. Domačini so se, sicer zelo počasi, začeli zbirati v rezijanskih barih in gostilnah. Ko pa so godci prijeli v roke svoje citire in bunkulo in se je razširila rezijanska glasba, so se vsi kar naenkrat razživeli, zaplesali, zapeli in nazdravljali folklorni skupini. V soboto zjutraj so na sedežu občine Rezija predstavili projekt “S.O.S nemate- Venerdì i festeggiamenti sono continuati nei bar resiani con danze scatenate, accompagnate dalla vivace musica dei suonatori di citira e bunkula (uno è giunto per l’occasione anche dall’Ungheria) Riconoscimento alla Pro loco Val Resia È motivo di orgoglio per il Friuli Venezia Giulia il riconoscimento a livello nazionale ricevuto dalla Pro Loco Val Resia sabato 27 settembre a Montesilvano (Pescara), in occasione dell’assem-blea nazionale delTUnpli (Unione nazionale Pro Loco d’Italia). Laura Micelli e Sara Bobaz, volontarie del Servizio civile nazionale 2006/2007, presenti all’evento, hanno ricevuto un riconoscimento in re- lazione al progetto di Servizio civile nazionale portato avanti dalla Pro Loco Val Resia e dall’Associazione Regionale fra le Pro Loco del Friuli Venezia Giulia, per l’anno 2006/2007 denominato “La montagna friulana: Lor partivano per il mondo... Gli arrotini di Resia” per l’originalità, la completezza e l’importanza della valorizzazione di questo antico mestiere. Cinque i progetti scelti a livello nazionale per l’anno 2006/2007 che hanno rice- vuto il riconoscimento, tra essi quello della Pro Loco Val Resia. Le volontarie hanno realizzato questo progetto presso la sede della Pro Loco Val Resia dal mese di ottobre 2006 al mese di settembre 2007. Il progetto comprendeva la realizzazione di un archivio multimediale composto da interviste audiovisive agli arrotini resiani ed ai loro familiari, la realizzazione di un depliant informativo sul Museo dell’Arrotino presente a Stolvizza di Resia e la sua promozione. Sono state intervistate 15 persone, per una durata totale di registrazione audio video pari a 8h 44’ 45”. Si so- no svolte, inoltre, due giornate di riprese a feste inerenti il mondo degli arrotini. Il depliant realizzato per la presentazione del Museo e del mestiere dell’arrotino è stato stampato in 5000 copie ed è stato distribuito a scuole, realtà museali, agenzie di viaggio, associazioni, uffici IAT e Pro Loco della Regione Friuli Venezia Giulia. Un lodevole riconoscimento che ripaga il lavoro svolto dalle volontarie, stimola a proseguire le attività portate avanti dalla Pro Loco ed è di buon auspicio per i futuri volontari del Servizio civile nazionale. Kronaka Na obisku samostana v Stični na Dolenjskem Tel krat smo s Srebamo kapljo šli v Stično, kjer je te narbuj stara opatija (abbazia) na Slovenskem. Manih opatije so nas pru le-puo sprejeli, kosil smo tu jedilnici samostana an potle smo pregledal vse: od britofa manihu do muzeja krščanstva na Slovenskem. Ta Cistercijanski samostan v Stični ga je na ozemlju gospodov Višnjegorskih ustanovil leta 1136 oglejski patriarh Peregrin I. Z ustanovno listino je samostan prejel pu-no posesti, manihi pa so se poleg molitvi posvečali tudi delu, dobrodelnosti in gospo- darskim dejavnostim. Od 13. stoletja naprej so se posvetili tudi dušnemu pastirstvu. V drugi polovici 15. stoletja je samostan doživel varsto turških napadov. V 16. stoletju je doživel krizo, v 17. stoletju pa ponoven razcvet, kije trajal do njegovega razpusta leta 1784. Leta 1898 so ga ponovno naselili in tako je pridobil status pomembnega verskega, kulturnega in gospodarskega središča na Dolenjskem. V samostanu so živeli tudi znan slovenski zdravilec pater Simon Ašič, Anton Tomaž Linhart in Jakob Petelin Gallus, (fb) Come da tradizione, nella prima domenica di agosto un centinaio di Domeniš, provenienti da tutta Italia e dall’estero, si sono ritrovati a Pulfero per il loro annuale incontro conviviale, che quest’anno è arrivato all’ottava edizione. I prime tre incontri, realizzati all’aperto nei pressi della frazione Domeniš di Pulfero, sono stati curati dai compianti Sergio, Diego e Silvano, che hanno anche svolto un impegnativo lavoro di ricerca che ha portato alla redazione di un albero genealogico risalente ai primi anni del 1600. Dopo la loro prematura scomparsa, gli incontri sono proseguiti a cura di un comitato coordinato da Mario, che è anche assessore alla Cultura del comune di Pulfero. Pure il sindaco Piergiorgio Domeniš ha sempre assicurato la sua adesione alla manifestazione. Dopo le consuete conse- gne delle targhe ai Domeniš presenti che hanno raggiunto il ragguardevole traguardo degli ottant’anni, al più piccolo ed a quello arrivato da più lontano, i partecipanti al convivio hanno deciso di devolvere una somma di denaro, raccolta in questo e nei precedenti incontri, per la Casa di riposo per anziani “Giuseppe Sirch”, che opera nel comune di San Pietro al Natisone. Di recente un gruppo di Domeniš - tutti originari di Rodda di Pulfero, rappresentanti di generazioni diverse - si sono recati presso la struttura, rinnovata di recente e tuttora in fase di ampliamento, che hanno visitato accompagnati dal Presidente Giuseppe Chiabudi-ni. Nel consegnare la somma raccolta, che servirà ad acquistare uno strumento sanitario indispensabile per l’assistenza e la cura degli ospiti della Casa, Mario ha sottolineato che il gesto di solidarietà, rivolto ad una realtà sociale che accoglie ed ospita persone anziane provenienti da tutte le Valli del Natisone, vuole rappresentare un piccolo segno di affetto e di riconoscenza da parte di chi, anche se vive lontano, si sente comunque fortemente legato alla propria terra d’origine da un saldo vincolo che affonda le proprie radici in un lontano passato. Il Presidente Chiabudini, nel ringraziare i Domeniš presenti, ha voluto evidenziare come ogni gesto di solidarietà venga fortemente apprezzato in quanto l’ente si prefigge sia di contenere economicamente i costi per calmierare le rette, sia di migliorare, attraverso i servizi offerti, la qualità della vita per i propri ospiti. Obiettivi questi che vengono perseguiti instaurando un rapporto sinergico di condivisione di servizi sempre più stretto e proficuo con le diverse realtà socio-assi-stenziali, culturali e di volontariato operanti sul territorio. (ellecidi) Ottavo incontro dei Domeniš a Pulfero Un gesto di solidarietà rivolto agli anziani del territorio I rappresentanti del comitato: Erica, componente del GSA di Pulfero fondato dal papà, il compianto Silvano, che molto ha operato nel territorio di Pulfero; Olivo, fratello di Diego, attualmente in Canada da dove arriva ogni anno per partecipare agli incontri; Roberto, noto artigiano della zona; Mario ed il presidente della Casa di riposo Giuseppe Chiabudini; Silvano, titolare di una rinomata azienda del Cividalese che ha sempre assicurato il suo sostegno concreto alla manifestazione Scopriamo la nostra lingua ai Beneški kulturni dnevi A S. Pietro al Natisone promossi dalVIstituto per la cultura slovena Iz Kobarida apel za naše šole Društvo TIGR Primorske in območna Zveza združenj borcev za vrednote NOB Tolminske sta v nedeljo v sodelovanju z Občino Kobarid priredila proslavo ob 65-letnici Kobariške republike in 70-letni-ci poskusa atentata na Mussolinija. Med proslavo so udeleženci sprejeli apel predsed- V Ledinicah v občini Bek-štanj pri Beljaku (Vilacco) so praznovali 10. obletnico tamkajšnjega trijezičnega vrtca. Trijezični vrtec je zasebnega značaja, kot je bila to dvojezična šola v Spetru. Tudi rojstvo vrtca je bilo podobno. Skupina staršev predšolskih otrok je leta 1998 pričela sestavljati načrt za dvojezični vrtec. Model je bil vrtec v Borovljah. Vendar pot ni bila lahka. Občina Bek-štanj ni imela denarja za projekt. Slednji pa seje nadgrajeval in postal model trijezičnega vrtca, kjer se malčki učijo po slovensko, nemško in italijansko torej jezike, ki niku Republike Slovenije Danilu Tùrku, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ministru za zunanje zadeve ter Ministru za šolstvo in šport o manjšinskih in dvojezičnih šolah v Italiji. Z njim pozivajo naslovnike, »da se aktivno zavzamejo pri italijanskih oblasteh, da se šole v jezikih manjšin in dvojezične šole v skladu z mednarodnimi obveznostmi in pogodbami izvzamejo iz predlaganih ukrepov, ki zadevajo javno šolstvo v Italiji.« Apel je predlagal predsednik društva TIGR Primorske Marjan Bevk. jih govorijo ljudje na tromeji med Avstrijo, Slovenijo in Italijo. Vrtec je najprej delal v prostorih zasebnega hotela. Ker pa je uspeval in privabljal starše in njihove otroke, je končno našel primernejši prostor v novi šoli enojezičnega (nemškega) vrtca. Do selitve pa je prišlo, ker se je morala občina sprijazniti z uspehom in ugledom, ki si ga je vrtec prislužil na južnem Koroškem in širom dežele. Očitno je, da italijanska vlada (očitno pa imajo tudi v Avstriji nekateri podobne probleme) tega ne razume in vesla proti toku sodobnih potreb. (ma) segue dalla prima Il dibattito sulla nostra lingua, sulla necessità di proteggerla e sui modi più efficaci per farlo, è sempre vivo. Ed è da qui che l’Istituto per la cultura slovena, presieduto da Bruna Dorbolò, riprende il suo percorso culturale, offrendo a chiunque lo desideri un’occasione di approfondimento delle origini e dell’evoluzione storica dello sloveno, dell’attività letteraria dialettale, dei temi del bilinguismo e di quello più complesso dell’identità. Gli incontri in programma sono cinque e si svolgeranno nella sala consiliare di S. Pietro al Natisone alle ore 18.30. Si inizia giovedì 13 novembre con il prof. Giorgio Ziffer dell’Università di Udine che terrà una lezione dal titolo “Dal paleoslavo ai primi manoscritti sloveni”, mentre il prof. Marko Stabej dell’Università di Lubiana presenterà l’evoluzione de “La lingua slovena dalla Riforma protestante ad oggi”. Anche giovedì 27 novembre sono in programma due Marko Štabej conferenze: Matej Šekli dell’Università di Trieste e Lubiana illustrerà “I dialetti della Benecia”, la prof. Rosanna Benacchio dell’Università di Padova terrà invece una lezione sui “Contatti slavo-romanzi ed i dialetti della Slavia friulana”. Il terzo incontro è in programma giovedì 11 dicembre ed al centro dell’attenzione sarà la produzione letteraria slovena. Il poeta e studioso Miroslav Košuta presenterà la poesia di Ivan Trinko ed il suo posto nella letteratura slovena, il prof. Roberto Da-pit dell’Università di Udine terrà una lezione sulla letteratura dialettale contemporanea. Il ciclo dei Beneški kulturni dnevi si concluderà in gennaio con due incontri. Il primo è in programma giovedì 15 gennaio e toccherà i diversi aspetti del bilinguismo, gli stereotipi e l’identità delle persone. Le conferenze saranno tenute dalla prof. Renata Kodilja dell’Università di Udine e dalla psicoioga Susanna Pertot. Infine giovedì 22 gennaio l’attenzione sarà focalizzata sul ruolo della lingua come possibilità di sviluppo del territorio. Questo è il tema della relazione che terrà Marco Stolfo, della Direzione regionale istruzione, formazione e cultura. Massimo Duca del-l’Arlef (Agenzia regionale lingua friulana) interverrà sul tema delle possibilità di sviluppo turistico legate al friulano, mentre Luigia Negro illustrerà l’esperienza della Val Resia. Gli incontri sono aperti a tutti e sarà garantita la traduzione simultanea. “Slovenj”, ultimi giorni d’apertura Ultimo fine settimana di apertura della mostra fotografica "Slovenj", che presso il centro polifunzionale di Antro (Pulfero) presenta una selezione di fotografie tratte dal Fondo don Giovanni Gujon (Biacis 1877-Valbruna 1966). Una mostra che ha già riscosso un notevole successo di pubblico proveniente dal Friuli e dalla Slovenia, e che in qualche caso - grazie alla preziosa collaborazione dei visitatori - ha permesso di associare un nome e una storia ai volti ritratti dal dinamico prete modernista di Biacis. La mostra, organizzata dall’Associazione don Eugenio Bianchini e dal Centro studi Nediža sarà visitabile fino al prossimo 2 novembre con il seguente orario: sabato 15.00 -18.00; domenica 10.00 -12.00 e 15.00 - 18.00. Per informazioni, prenotazioni e visite in altri orari: 0432 701455, in-fo@nediza.org - www.ne-diza.org. Trijezični vrtec pri Beljaku Kronaka “Ciack si gira” a Oborza Un film di Paolo Roj atti struzione delle prossime sce- panche intorno allo spazio-ne e infatti, depositati gli at- so tavolo dell’anti-focolare, trezzi nello spiazzo anti- mentre nell’ampio paiuolo stante la vecchia casa ed al- di rame, l’acqua per la po-l’invitante “napri” della si- lenta già bolle sul fuoco gnora Rosita, tutti entrano e scoppiettante ed i bicchieri si accomodano sulle lunghe già tintinnano colmi di vino Le falci scintillano al sole ormai avviato al tramonto dietro il profilo dei monti sui quali troneggia Ca-stelmonte, la lunga fila dei lavoranti sale con passo stanco lungo il sentiero dopo la giornata di lavoro iniziata all’alba con gli attrezzi sulle spalle: i rastrelli, le donne col “povierak” dal quale penzolano le ceste ormai vuote e che contenevano il pranzo consumato in allegria all’ombra generosa di alberi e cespugli; i grandi fiaschi impagliati nei quali hanno attinto alle sorgenti l’acqua freschissima o il vinello corroborante... La fienagione è finita e questa è la prima scena del film “Io mi ricordo”, recentemente girato ad Oborza da Paolo Rojatti. Interpreti entusiasti sono amici, ma soprattutto gli abitanti del paese, perfettamente calati nel ruolo come attori consumati e pure negli abiti del tempo che fu, scovati in soffitte e casse-panche. Ma questo è solo l’inizio ed è ancora: Ciak - si gira! Ora spetta alla festa di fine fienagione in casa Paus-sa che col suo antico focolare ben si presta alla rico- versato dai tipici mezzi litri o due litri dell’epoca e le chiacchiere ed i ricordi si intrecciano senza sosta in un allegro vociare per nulla disturbati dalla forte luce dei fari o dalla cinepresa che gira. Questa ora è puntata sulle grandi e tonde padelle di alluminio dalle quali emana il delizioso profumo di salame alla cipolla e aceto e di uova al burro... E poi e poi gli squisiti strucchi bolliti preparati da Elena ed Edda e i canti nostalgici e i balli al suono della fisarmonica di Franco di Stregna, mentre i secchi, secchielli e scaldaletto di rame e quant’altro scovati dall’infaticabile Oddo rimandano i bagliori delle fiamme che salgono e poi... pian piano si spengono sulle ultime scene. Un’esperienza ricca, nuova, esaltante e condivisa da tutti e della quale si parlerà a lungo. Dopo “L’uomo di Stregna”, un filmato che è ormai storia, con “Io mi ricordo” Paolo Rojatti vuole rappresentare alcuni momenti vissuti nella sua gioventù assieme all’amico Giorgio e rivissuti nel film attraverso gli occhi di Manuel di Presserie e Mattia di Stregna. Rosita Di recente ho girato ad Oborza, nelle Valli del Judrio, alcune scene del mio ultimo fibn dal titolo “Io mi ricordo”. Qui è stata ricostruita la scena della fine della fienagione. I personaggi interpreti sono tutti quasi esclusivamente di questo paese. Tutti si sono dimostrati disponibili ed entusiasti. Ognuno si è prodigato di vestirsi in modo adeguato indossando i costumi simili a tanti anni fa. La festa per la fine della fienagione si è svol- attori così pazienti e disciplinati, alla signora Rosita, a Oddo che dà una valida mano nella ricerca di luoghi che “ricordano” il tempo passato e persone che “ri-cordamo” momenti di vita vissuti una volta. Le due fotografie rispecchiano due momenti felici di una giornata bella a Oborza. Perchè ho intitolato il mio film “Io mi ricordo”? Perchè con esso ho voluto rappresentare alcuni momenti vissuti nella mia gioventù insieme al mio amico Giorgio, e qui, nel film, rivissuti attraverso gli occhi dei miei due giovani interpreti: Manuel di Presserie e Mattia di Stregna. Paolo Rojatti ta nella casa, gentilmente concessa, della signora Rosita Paussa, che si prestava bene per la ricostruzione di questo momento. Così in allegria, cantando, ballando, bevendo e mangiando, tutto accompagnato da una bella e fumante polenta, cotta sul focolaio, con uova e salame all’aceto, si è conclusa questa bella festa che ha dato anche modo agli abitanti di Oborza di vivere una giornata tutti insieme, spensieratamente, allietata anche dalla fisarmonica di Franco di Stregna. Un grazie vada a tutti gli “Carissima mamma, ti auguro un buon compleanno! Baci. Frédéric". Samuo an par besied, ki pa nam povedo, ki dost ima rad marno Jeannine Floreancig - Kokocuovo iz Hostnega nje sin. Jeannine živi od nimar v Belgiji, v kraju Tamines, pogostu pa parhaja v rojstne kraje V nediejo 5. otuberja po-pudan je bluo v cierkvi v Gorenji Miersi vse puno ljudi: zbral so se zak tisti popudan je paršu škof monsinjor Pietro Brollo biermat 33 mladih. Narvenč part jih je bluo iz po-dutanske fare, bli pa so tudi Bieram za naše mlade v Gorenji Miersi Paršli so iz malomanj vsieh far Nediških dolin mladi iz Spietra, Podboniesca, njih imena: Massimo Chiabai, Sauodnje an Fuojde. Tele so Francesca Clinaz, Laura Cli- naz, Luca Clinaz, Simone Clinaz, Francesca Gosgnach, Gabriele Paravan, Giulio Rudi, Andrea Scaunich, Andrea Sit-taro, Andrea Virili, Alberto Vo-grig, Cristina Zonta, Gessica Beuzer, Federico Postregna, Claudia Qualizza, Giuba Go-renszach, Massimo Berdussin, Annagiulia Brescon, Matteo Cumer, Davide d’Amato, Federico Filaferro, Federico Butterà, Lisa Miano, Samuel Zan-tovino, Elisa Pesenti, Cristina Suber, Emanuele Paravan, Michele Vogrig, Davide Spe-cogna, Antonio Bortolotti an Leonardo Qualizza (teli štieri so iz Sauodnje an so na fotografiji tle par kraj z gaspuo-dam Zuanella). V Sport Risultati_____________________________ 1. Categoria Valnatisone - Torreanese 0:0 Juniores S. Gottardo - Valnatisone 0:0 Allievi Valnatisone - Donatello 0:3 Forum Julii - Moimacco 2:0 Serenissima - Azzurra 0:3 Giovanissimi Udinese - Valnatisone 3:0 Moimacco - Pasianese 2:0 Azzurra - Valnatisone 1:7 Amatori Filpa - Bagnaria Arsa 3:1 Tratt. Pizzeria Le Valli - Reai Buja 3:0 Savognese - Poi. Valnatisone 1:1 Axo Club Buja - Sos Putiferio 1:1 Calcetto Paradiso dei golosi - Pizz. da Raffaele 5:5 Prossjmo turno 1. Categoria Ancona - Valnatisone Juniores Sedegliano - Valnatisone Allievi Cormor - Valnatisone Moimacco - Bearzi Azzurra - S. Gottardo Giovanissimi Valnatisone - Aquileia Latisana Ricreatorio - Moimacco Valnatisone - Donatello Esordienti Valnatisone - Pro Fagagna (anticipata 31/10) Pulcini Moimacco/A - Audace/A (rinviata) Moimacco/B - Audace/B (rinviata) Manzanese - Audace (rinviata) Amatori En. Sandi Rojalese - Filpa (3/11) Gemona - Tratt. Pizzeria Le Valli (31/10) Sos Putiferio - Sammardenchia (1/11) Poi. Valnatisone - Blues Fc (1 /11) Il Savio - Savognese (3/11 ) Calcetto Santa Klaus - Paradiso dei golosi (3/11 ) Merenderos - Reai Feletto (3/11 ) Pallavolo maschile Pol. S. Leonardo - Poi. Blu volley (31/10) Classifiche 1. Categoria Maranese 16; Union Pasiano 15; Aquileia 13; Cjarlins Muzane 11 ; Valnatisone, Ancona Co-droipo 10; Palazzolo, Prata 7; Varmo 6; Pa-viese, Aurora Buonacquisto 5; Ric. Latisana, Torreanese, Sesto Bagnarola 4; Risanese 3. Juniores Valnatisone, Pasianese 10; Varmo, Sede- gliano, Serenissima 9; Cormons 8; Tre Stelle 7; Forum Julii 6 ; Gottardo 5; Torreanese 3; OI3 2; Azzurra Go 1; Fortissimi, Asso-sangiorgina 0. Allievi (Regionali) Donatello 15; Sanvitese 14; Pordenone, Bru-gnera 13; Virtus Corno 11 ; San Luigi 9; Cormor, Valnatisone 6; Pro Cervignano 4; Extra 3; Pomlad 2, Fincantieri 1. Allievi (Provinciali) Bearzi 12; Tre Stelle* 9; Moimacco, Union 91, Forum Julii, S. Gottardo 7; Azzurra, Buttrio, Poi. Lestizza 6; Cometazzurra* 4; Serenissima, Rangers 3; Cussignacco 1 ; Pagnacco 0. Giovanissimi (Regionali gir. B) Ponziana 18; Ancona 13; Azzanese 12; Valnatisone 7; Itala S. Marco, Trieste calcio, Saci-lese 6; Bearzi, Tolmezzo Carnia 3; Aquileia 0 Giovanissimi (Regionali gir. C) Com. Fiume Veneto Bannia, Donatello 15; Moimacco 13; Tamai 12; Pasianese 10; Sanvitese 7; OI3 5; Latisana Ricreatorio 4; S. Giovan- ni Trieste, Pro Romans 3. Giovanissimi (Sperimentali) Pasianese 12; Bearzi, Donatello 9; Valnatisone, S. Gottardo 7; Ancona 6; Tolmezzo Carnia 5; Reanese, Pagnacco 4; Nuova Sandaniele-se, Manzanese 3; Azzurra 0. Amatori Collinare (2. Categoria) Axo Club Buja 7; Sos Putiferio, Trattoria Pizzeria le Valli, Campeglio, Rojalese 6; Billerio Magnano 5; Pizzeria al Sole due, Dinamo Korda 4; Reai Buja, Colugna 2; Gemona, Sammardenchia 0. Amatori (3. Categoria) Savognese, Racchiuso, Montegnacco 6; Polisportiva Valnatisone, Bleus Fc, Piaino, 5; Friulclean, Colloredo4; Tuttomeccanica Trep, Collerumiz 3; Pingalongalong 1 ; Il Savio 0. * Una partita in meno. Le classifiche amatoriali sono aggiornate al turno precedente. Il giocatore al centro dell’attacco della squadra amatoriale valligiana è andato a segno due volte, in gol anche Smrekar Le Valli, l’asso nella manica si chiama Besic Nulla di fatto tra Valnatisone e Torreanese - Note negative per gli Allievi - Vince la Filpa L’anticipo di Prima categoria tra la Valnatisone e la Torreanese si è chiuso in perfetta parità. Una occasione per parte ha caratterizzato l’andamento della sfida con due formazioni scese in campo incomplete a causa di infortuni o squalifiche. Gli Juniores della Valnatisone sono ritornati con un punto dalla trasferta di S. Gottardo. I ragazzi valligiani non hanno avuto fortuna, in due occasioni hanno centrato i legni della porta udinese. Nonostante il pareggio restano in vetta al proprio girone. Note negative arrivano invece dagli Allievi della Valnatisone che hanno perso la gara interna con il Donatello. Nel campionato provinciale brutto scivolone del Moimacco che ha perso con il più classico dei risultati il derby esterno di Cividale. Nello stesso raggruppamento pronta riscossa dell’Azzurra di Premariacco, corsara sul campo di Prada-mano. Nel girone C del campionato Giovanissimi regionali la Valnatisone non ha sfigurato di fronte alla corazzata dell’Udinese calcio, subendo nel primo tempo le tre reti dei bianconeri. Nella seconda frazione di gioco i ragazzi guidati da Giancarlo Armellini hanno controllato le sfuriate dei padroni di casa senza danni. Buone le prestazioni del portiere valligiano Mattia Sessa e del difensore Giacomo Bacchetti, ma un bravo a tutti i nostri ragazzi che nonostante la giovane età stanno giocando a buoni livelli. Grazie alla premiata ditta “Capizzi-Sittaro”, a segno contro la Pasianese, il Moimacco di mister Arnaldo Ve-nica può proseguire la rincorsa verso le prime quattro posizioni in testa alla classifica che portano ai play-off per il titolo. Scoppiettante successo esterno degli Sperimentali di Stefano Bovio che con un “settebello” hanno castigato l’Azzurra andando a segno grazie alle doppiette di Samuel Pantarotto, Luigi Ca- Pomarico e Smrekar, mentre gli avversari si sono resi pericolosi al 35’ ed al 40’, ma Clocchiati si è fatto trovare sempre pronto. Nel secondo tempo, giocato soprattutto a centrocampo, la squadra locale ha effettuato tutti i cambi a sua disposizione. Alla mezz’ora è arrivata la terza segnatura con Kim Smrekar che, in contropiede, ha saltato anche il portiere avversario depositando il pallone nella porta vuota chiudendo così la gara. Sul campo della prima in classifica Axo Club Buja la Sos Putiferio di Savogna, trovatasi in svantaggio nel primo tempo, ha recuperato nella ripresa grazie ad un calcio di punizione di Luca Mottes. La squadra di Savogna ha poi sfiorato in più occasioni il vantaggio. L’atteso derby di Terza categoria giocato a Savogna tra la squadra locale e la Polisportiva Valnatisone si è chiuso in parità. Sono passati in vantaggio per primi i ragazzi ducali, guidati da-Maurizio Boer, con Massimo Di Nardo. Quando ormai sembrava che la gara si dovesse chiudere con il successo degli ospiti, all’8’ di recupero la Savognese ha siglato la parità grazie alla rete di Dennis Gosgnach. Paolo Caffi V Tavorjani tekma gorskega kolesarja V kraju Torreano di Cividale (Tavorja-na) se je v nedeljo 26. oktobra vršila peta preizkušnja jesenskega pokala 2008 v gorskem kolesarjenju. Preko 150 kolesarjev je v sončnem jutru merilo moč na izredno zahtevni in tehnični progi, kije dala preglavice mnogim tekmovalcem, ki so tako bili prisiljeni na odstop. Zelo dobro se je tudi tokrat odrezal Christian Leghissa, ki je v kategoriji juniorjev premočno zmagal in zasolil kar 2 minuti zaostanka vodilnemu v trofeji jesenskega pokala 2008, Marcu de Polu iz Pordenona. Poleg zmage je Christian dosegel tudi tretji absolutni čas tekmovanja, saj ni bil kos Bevilacqui in Filosiju Drugi slovenski kolesar Marko Ciuch pa je bil prisiljen na odstop zaradi nepopravljive mehanske okvare. Jesenski pokal se bo zaključil prihodnjo nedeljo v Codroipu, kjer bo tudi končno nagrajevanje celotnega pokala. tava la Real Buja. La mossa strategica del mister locale Caiati è stata quella di mettere in campo dall’inizio, al centro dell’attacco, Adnan Besič che già al 5’, alla prima occasione, è andato in gol. I padroni di casa hanno continuato a spingere ed al 20’ è giunto il bis di Besič che, lanciato in contropiede, ha visto il portiere avversario fuori dai pali e dalla lunga distanza lo ha beffato con un millimetrico pallonetto. Per i locali ci sono state ancora occasioni con La rosa della squadra amatori della Savognese che ha ospitato, nel derby di Terza categoria del Friuli collinare, la Polisportiva Valnatisone di Cividale M. Di Nardo - Poi. Valnatisone porale e Gianluca Trifirò ed alla rete di Daniel Cudicio. Nel campionato Esordienti la Valnatisone prosegue la serie positiva anche sul campo di San Daniele. I ragazzini guidati da Bruno lussa hanno fatto centro due volte con Gianmarco Poco-vaz ed una a testa con Enrico Bacchetti e David Vuk. Buone le prestazioni dei Pulcini dell’Audace di S. Leonardo. Per la squadra A è andato in gol Filippo Cau-cig. Doppiette di Lorenzo Bi-sceglia e Federico Dugaro e reti di Leonardo Predan e Lorenzo Chiabai per la B, mentre per i Pulcini a cinque hanno fatto centro Gabriele Chialchia, Matteo Dorbolò e Lorenzo Carbonera. Nel campionato amatoriale UISP secondo successo consecutivo per la Filpa che a Podpolizza ha regolato il Bagnaria Arsa con la tripletta realizzata da Antonio Dugaro. Nel campionato di Seconda categoria del Friuli collinare rotondo successo della Pizzeria Le Valli, che ospi- SPORT PO SLOVENSKO BLAZIN A Atletika LETVICA' -- PAH CA SKOK Ob FAUCI SKOK — Kronaka------------ Natale an Natalia: vič ku zlata poroka! Sta lahko vesela an nasmejana Natale Crainich - Ivanov iz Cuoderna an Natalia Bergnach - Matičcjova iz Dreke! Na 3. otuberja sta praznovala še zdrava an vesela 55 liet poroke. Natale an Natalia sta živiela tudi po sviete, v Niemčiji an v Žviceri. Puno sta predielala, an kar sta se varnila damu, sta šla živet v Corno di Rosazzo. Od nimar prebierata Novi Matajur, zlo sta navezana na vse kar je našega. Njih vič ku zlato poroko sta praznovala kupe z družino, ki je tudi zrasla saj Natale an Natalia sta tudi noni an bižnoni. Njim želmo, de bi uživala še puno liet, kar jim je dobrega Buog dau novi matajur Četrtek, 30.oktobra 2008 11 SPETER Gorenj Barnas / Vicenza Zbuogam Giovanna li Brez besiede pa z veliko žalostjo v sarcu so ostali sestre an vsi v družini, kar so zaviedel, de je v torak 14. otuberja zvičer na naglim zapustila tel sviet Giovanna Blasutig. Bla je zdrava an vesela do zadnjega momenta nje življenja, kar Buog jo je poklicu h sebe. Giovanna je bla Jurcova po domače an je imiela 74 liet. Je bla čeča, kar je že muorla iti po sviete zavojo dieia. V Belgiji je zapoznala nje moža Nella, ki je biu iz Valli del Pasubio (Vicenza) an v tel kraj sta šla živet, kar sta se varnila damu. Giovanna pa je bla nimar navezana na nje rojstno zemljo. Čakala je vsaki tie-dan Novi Matajur, prebrala ga je do zadnje rije za zvie-det vse, kar se tle doma gaja. Vsako polietje je paršla v nje rojstno vas, an za vsako Veliko nuoč je zbrala na nje duomu vse nje sestre an njih družine. Vsi so jo imie-li radi tudi v kraju, kjer je živiela, Kar nje mož ji je umaru že 21 liet od tega, nie novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Čedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naročnina - Abbonamento Italija: 34 evro Druge države: 40 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad-Cividale 18726331 m Včlanjen v USPI Associato alPUSPI ostala sama. Imiela je puno parjatelju an vrata od nje hiše so ble odparte za vse. Za njo jočejo hči Patrizia an sin Marco, zet, navuod, sestre Maria, Rosina, Franca, Giulia an Giorgia, ku-njadi an kunjade, navuodi an vsa žlahta. Na nje pogrebu, ki je biu v Valli del Pasubio na 17. otuberja se je zbralo puno ljudi, zadnji pozdrav so ji ga parnesle vse sestre. Čeglih žive vse po sviete so se še ankrat ušafa-le vse kupe takuo, ki je nimar Giovanna želiela. Improvvisamente ci ha lasciati per sempre Giovanna Blasutig, della famiglia Jurcova di Vernassino. Emigrata in Belgio, in quel paese aveva conosciuto suo marito Nello. Tornati a casa erano andati a vivere nel paese di lui, a Valli del Pasubio, ma Giovanna non ha mai dimenticato le sue radici e spesso tornava nel suo paese natio. Ogni settimana aspettava il Novi Matajur per leggere tutte le notizie di casa. Benvoluta da tutti, non è mai rimasta sola nemmeno dopo la morte del marito, e oltre all’affetto della figlia Patrizia, del figlio Marco, del genero, del nipotino e delle sorelle c’era anche quello dei numerosi amici e paesani. Per sempre riposerà a Valli del Pasubio dove le abbiamo dato il nostro ultimo saluto il 17 ottobre. Koreda / Čedad Žalostna novica V mieru je za venčno za-spau Mario Corredig. Rodiu se je biu 81 liet od tega v Ko-redi, živeu je v Čedade. Kako lieto od tega mu je bla umarla žena, kije bla Maria Crucil - Krucelca iz Hlocja. Biu je puno poznan an spoštovan, saj je dielu kot kamunski tajnik (segretario comunale). V žalost je pustu sinuove Nina an Stefana, nevieste, navuode an vso drugo žlah-to. Njega pogreb je biu v pe-tak 17. otuberja popudan v Čedade. Ragazza diplomata in ragioneria, economia, tecnica bancaria e diritto, cerca lavoro. Esperienze lavorative in diverse realtà industriali e commerciali, con mansioni in prevalenza amministrative, conoscenza lingua inglese, ottime capacità nell’uso dei vari programmi di Windows. Tel. 333 4399228 SVET LENART Gorenja Miersa Smart mlade žene Kajšankrat življenje je za kajšnega takuo težkuo, de želi samuo v mieru za venčno zaspat. Takuo je zapustila tel sviet Patrizia Tuti, poročena Missana. Imiela je samo 50 liet. Ušafal sojo, kar obedan ji nie mu vič pomagat za ji rešit življenje v petak 17. otuberja popudan. Na telim svietu je zapustila moža Valterja, sinuove Denisa an Alessia, sestro Cinzio an vso žlahto. Za venčno bo počivala v podutanskem britofu, kjer je biu nje pogreb v sriedo 22. otuberja popudan. Kravar Pogreb v vasi V videmskem špitale je umaru Gino Predan. Učaku je 87 liet. Po domače je biu Vicencu. Adno lieto od tega je umarla njega žena. Obad-va sta bla poznana, saj sta puno liet daržala v Kravarje butigo an oštarijo, kjer je zahajalo puno ljudi tudi iz bližnjih vasi, saj so znal le-puo dielat. V žalost je zapustu smuove, neviesto, navuode, pra-navuode an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Kravarje v sriedo 22. otuberja. Kozca Zbuogam sestra Lina V kjer nje mož Gino Bledig jo je zapustiu malo liet od tega v veliki starost. Imiela sta adno zlo barko an pošteno hči, Francesco, ki za jim bit hvaležna, de so jo ljubeznivo zredil an z veliko težavo jo pošjal v šuolo za učitelj co, je sarčno an z vso nje močjo skarbiela za nje do zadnje ure njih življenja. Pa to narvenč veseje sta dobila moja sestra Lina an muoj kunjad Gino, kadar hči Francesca jim je šenka-la dva ries pridna an razumna navuoda, Andrea an Ana, ki so jim dal veliko zadovoljstvo naj v šuoli, naj na diele. Mene ostane an liep spomin od moje sestre Line, ker je bila tudi moja pisturina (baby-sitter), an šele se zmi-slem, kadar me je nosila ko-lonce po vasi al tja po polju liešinke brat! In tudi tele zadnje lieta, kar nie mogla vič dielat v varte, sem ji hodu zvestuo obrezavat sadje an sadit zelenjave, an ona mi je rada skuhala vse, kar mi je bluo buj ušeč, an mi je nosila v vart vsak sort pijače. Lina je bla ries dobrega sarca in tudi zlo radodarna. Vsakemu človieku, ki se je parkazu v nje hišo, naj biu žlahta al ne, mu je ponudla vse, kar je imiela an je tudi pomagala tistim, ki so imiel potriebo. Moja draga Lina, četudi Buog ti je dau gnado za učakat lepo starost, si pustila veliko žalost med nam, ker si bila adna groznuo barka žena, nona, mama, sestra an parjatelca an nam boš puno manjkala. Bohloni Lina za tvojo veliko ljubeznivost an za vse, kar si za nas nardila, an kadar prideš gor v Nebesa, objemi našo mamo Rožco, našo sestro Cesiro an našega brata Gina, in kadar pride “moja ura” se objememo pa vsi kupe. Zbuogam sestrica moja, v mieru počivi. Tvoj brat Guidac GRMEK Skale Žalost v Obrilovi družini Za venčno je zapustila tel sviet Maria Alma Trus-gnach. Alma se je rodila v Čepacovi družini v Rukinu, za neviesto je šla v Skale, v Obrilovo družino. Ona an mož Giovanni, Janči po domače, sta imiela tri puobe, na žalost dva sta jim mlada umarla. Alma je umarla tan doma an na telim svietu je zapustila moža, sina Giannija, neviesto Marijo, navuode, pranavuodo an vso drugo žlahto. Zadnji pozdrav smo ji ga dali v četartak 23. otuberja go par svetim Štuoblanke. Hostne V spomin te rančih Polentarjove hiše Vittoria Trusgnach, Po-lentarjova po domače iz Hostnega, se nimar zmisle na vse nje te drage, še posebno ob dnevu martvih. Za večno ostanejo v nje sarcu nona Marianna, mama Pierina, sestre Maria, Antonia, Paola, bratje Antonio, Valentino an Pietro, kije biu tudi nje bližnjič. Naj v mieru počivajo PODBONESEC Kal Žalostna tudi iz naše vasi V videmskem špitale je umaru naš vasnjan Mario Qualla. Imeu je 81 liet. Za njim jočejo žena Emma, hčere Lucia an Daniela, brat Ernesto, sestre Iolanda an Dora, kunjadi an kunjade, navuodi. Njega pogreb je biu go par svetim Standreže v Arbeču v četartak 23. otuberja. Na 22. oktobra nas je zapustila v mieru Božjim moja sestra Lina Qualizza, uduova Bledig. Zadost dugo je bluo nje življenje, 87 liet, zatuo je muorla prenest tudi na du-gim težave telega sveta, ki jih je zvestuo namenila na čast Bogu, ku vse naše beneške žene. Lina je bila ta treča od pet otruok od Barčanove družine iz Dolienjanega, an šele mlada je šla za neviesto v Pečenovo hišo v Kozco, Savogna Azienda agricola CERNOIA DISPONIBILI SPLENDIDI VASI DI CRISANTEMO CON VASTISSIMA SCELTA DI COLORI Orari: 8.30 - 12.30, 14.30 -19.30 tutti i giorni Si accettano anche prenotazioni ai numeri 0432.714055 o 339.3782169 Telekrat vam poviem zgodbice - resnice, ki so se mi zgodile, kadar sem biu an mladi poročnik, tenentin. No lieto iz La-tižane smo bli šli na poletno vajo (esercitazione estiva) na rieko Ter, blizu vasi Attimis (Ahten). Tu petak, ku po navadi, smo šli na vojaški pohod (marcia di addestramento) iz Ahtna v Čenebolo. Po pot je začeu tajšan velik daž, de tu malo cajta smo bli vsi mokri ku žabe. Kadar smo se zbral na sredi Čenebole, sej’ par-kazalo nomalo sonca an muoj narednik (sergente) je zašteu an mi predsta-vu “la forza presente”. Sem kuazu “rompete le righe” an namienu dvie ure cajta za iti pit v gostilno an se kiek posušit. Okuole mene se je bluo zbralo puno judi, sem poklicu adno ženo an jo poprašu po našim: - Gospa, al imate kajšno ognjišče de za-kurmo oginj, de se po-griejemo an posušmo? - Oh mama moja! - je prečudvano zauekala -Tonina, Marjuta, letita tle poslušat: tenente po sloviensko guori! *** V kažermi du Latižani sem biu namienu adnega mojga sudata za kuharja za menzo častniku (ufficiali). An dan za kosilo so ble jetra po benečansko (fegato alla veneziana). Mojemu sudatu kuharju, ki je biu rojen blizu Benetk so mu ble zlo ušeč tiste jetra s čebulo an grede, ki jih je miešu, jih je pogostu pokušavu. Kadar mi uficjali smo paršli na kosilo, padiela je bila malomanj spraznjena! Desetnik major (caporal maggiore), kije biu kapo kuhar, me je hitro parnesu v furerijo an listek, Iger je bluo napisano: “Propongo di punire il geniere Menegon Domenico per il seguente motivo: Mangiava il fegato ai suoi superiori!”! *** No lieto smo bli šli na poletno vajo (campo estivo) v Čarnjo. Kolonel me je namienu za “Ufficiale ai viveri”, ker sem biu Lah an sem poznu butige. An dan sem šu v Tolmeč (Tolmezzo) an sem jau mesarju: - Jutre pride general, mi muorete dat specjalno mesuo! Drugi dan general je pokušu tiste mesuo an mi je jau: - Bravo tenente Qualizza, questa carne è proprio buona perchè è la parte posteriore della bestia. Come si è accorto? - E’ stato facile signor generale, era attaccata alla coda! - sem odguoriu. Pozdrav iz varha Kanina Frišni, ku de bi bli paršli do varha s kajš-nim helikopterjam! Za resnico poviedat pa, so jo vso nardil par nogah od postaje B davje do varha Kanina (2.587 metru). Pravejo, deje an pohod zahteven (impegnativo), pa tisti od Planinske družine Benečije an njih parjatelji so nam jal, de je bluo pru lepuo, an vse tiste kar se vide od varha veplačja vsaki trud! V Sarženti, kjer je puno otruok, živi tudi tel liep po-berin. Se kliče Michelangelo an na 15. otuberja je dopunu njega parvo lieto. Še nomalo pulente (takuo, ki so prav-li par starim) antà tata Alessandro Aliata iz Ažle an mama Erika Gariup iz Špietra ga na bojo mogli vič zadržat: tudi on bo lietu po velikem placu, ki je pred njega hišo v Sarženti an kjer je nimar vse živuo, saj je zaries puno vasi lovijo an kupe igrajo! Odkar je Michelangelo paršu med nas, je vse buj živuo an veselo tudi v družinah njega nonu an žlahte. Pru zvestuo ga varjejo noni Giorgio Gariup - dol na Križe tih iz Čeplešišča an Lucia Velliscig iz Kodermacev, an Salvatore an Mirella iz Ažle. Veseli imiet takega liepe-ga an frišnega navuoda so tudi strici (zii) Paolo an Andrea an teta (zia) Manuela. Vsi so parskočil na po-muoč Michelangelu, kar je Planinska družina Benečije Izlet v neznano! v nedeljo 9. novembra Odhod iz Spetta (Belvedere) ob 8. uri - Za kosilo vsak naj poskarbi za se info: Igor 0432/727631 Riservato a tutte le ragazze ed i ragazzi del 1955 Quest’anno l’incontro con il buonumore, la musica, il ballo e soprattutto con l’amicizia si farà a Podvarschis di Pilifero, presso la trattoria Alla trota, sabato 22 novembre dalle ore 20 in poi. La tua presenza sarà particolarmente gradita, ma confermala entro il 19 novembre a: Gregorio 0432 727530 Anna 380 3932980 Roberto 340 5521985 Quota di partecipazione: 27 euro. bluo za ugasnit kandelo na torti an se kupe z njim veselit za njega parvi rojstni dan. Puobčju želmo srečno an veselo življenje. Kam po bencin / Distributori di turno SOBOTA 1. NOVEMBRA (VSI SVETI) Čemur - Agip Čedad (na poti pruoti Vidmu) NEDELJA 2. NOVEMBRA Ažla (kjer so fabrike) - Q8 Čedad (na poti pruoti Šenčurju) - Agip Čedad (blizu Tre pietre) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 31. OKTOBRA DO 6. NOVEMBRA Podboniesac tel. 0432/ 726150 - Čedad (Minisini) 731264 Trbiž 2046 VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DEŽELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it t>0 * 000*. Četrtek, 30. oktobra V noči med sredo in četrtkom bo močno deževalo, ob morju bo pihal močan jugo, z visokimi valovi. V hribovitem svetu bodo padavine zelo obilne, vmes bodo nevihte, tudi v nižinskem pasu. V četr tek zjutraj bo snežilo do približno 1500 m nad morske višine. Tekom dneva pričakujemo izboljšanje z močnim jugozahodnikom ob morju. Petek, 31. oktobra Ob morju bo spremenljivo oblačno z občasnim dežjem. Pihal bo kar močen jugo. Drugod po deželi bo oblačno s padavinami, ki bodo zmerne do močne. V Predalpah in v Karniji tudi obilne. Snežilo bo nad približno 1700 m nad morske višine. Vremenska situacija ni vsekakor povsem določena. Nižina Obala Nižina Obala Najnižja temperatura (°C) 10/13 14/16 Najnižja temperatura (°C) 8/11 13/16 Najvišja temperatura (°C) 16/19 16/19 Najvišja temperatura (°C) 15/17 17/19 Srednja temperatura na 1000 m: 7°C Srednja temperatura na 1000 m: 6°C Srednja temperatura na 2000 m: -2°C Srednja temperatura na 2000 m: 0°C SPLOSNA SLIKA V noči na četrtek nas bo dosegla izrazita vremenska fronta, nato bo začel dotekati hladnejši in bolj suh zrak od jugozahoda. V petek nas bo predvidoma dosegla nova vremenska motnja, pihal bo jugo. OBETI Oblačno do pretežno oblačno bo s poslednjimi padaviami. Ure sonca Sonf megla jasno zmerno obl. spremenlj. oblačno pretežno obl. nizka obl. - . Zmanjšana Megla vidljivost Srednji veter Padavine (od polnoči do 24h) = = 8 ali več 6-8 4-6 2-4 2 ali manj lokalni zmeren močan rahle zmerne močne obilne c 3-6 m/s >6 m/s i 0-5 mm i 4 5-10 mm 4 4 4 4 10-30 mm 4 4 4 4 4 4 >30 mm Nevihta Sneg i Miedihi v Benečiji Dreka doh. Maria Laura 0432.510188-723481 Kras: v sriedo od 13. do 13.30 Trinko: v sriedo od 13.30 do 14. Grmek doh. Lucio Quargnolo 0432. 723094 - 700730 Hlocje: v pandiejak an sriedo od 11.30 do 12. v četartak od 15. do 15.30 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak, sriedo an petak od 15.00 do 15.30 Podbonesec doh. Vito Cavallaro 0432.700871-726378 Podbuniesac: v pandiejak, to-rak, sriedo, petak an saboto od 8.15 do 9.30 v pandiejak, četartak an petak tudi od 17. do 19. Čarnivarh: v torak od 14.30 do 15.30 v torak an petak od 17. do 18. doh. Pietro Pellegriti Špietar: v pandiejak an petak od 9. do 11. v četartak od 9. do 12. v torak od 16. do 18. v sriedo od 16. do 18.30 doh. Daniela Marinigh 0432.727694 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 9. do 11. srieda, petak od 16.30 do 18.30 Pediatra (z apuntamentam) doh. Flavia Principato 0432.727910/339.8466355 Špietar: pandiejak, torak an četartak od 17. do 18.30 v sriedo an petak od 10. do 11.30 Srednje doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak od 15. 15.30 v petak od 11.30 do 12. do Svet Lenart doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 8. do 11. v torak an četartak od 16. do 19. doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak, sriedo an petak od 16. do 19. v torak an četartak od 8. do 11. Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do špitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 708614). Pridejo oni na vaš duom. doh. Maria Laurà Sriednje: v torak an četartak od 11.30 do 12. Sovodnje doh. Pietro Pellegriti 0432.732461-727076 Sovodnje: v četartak an petak od 11.30 do 12.30 CUP - Prenotazioni telefoniche vi- site ed esami 800 423445 RSA - Residenza Sanitaria Assi-doh. Tullio Valentino stenziale (Ospedale di Cividale) 0432.504098-727558 0432 708455 Špietar: v pandiejak, četartak Centralino dell’ Ospedale di Civi-an saboto od 9. do 10. dale ...............0432 7081 Nujne telefonske številke Michelangelo ima “že” adno lieto!