LETO (ASrO) XLV (39) Štev. (No.) 29 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 31. julija 198® Sveta vojska Slovensko življenje v Argentini obsega delo, skrbi in žrtve vseh, starejših in mladine, ki se po vseh krajih trudijo za poznanje slovenske besede, pesmi, kulture in navad, kakor tudi za poznanje narodnega in verskega bogastva, skušajo po teh idealih tudi živeti in jih braniti pred vsemi napadalci, ki so vsekakor nasprotniki in sovražniki zdrave narodne zavesti in krščanskega idealizma. Naša srečanja in prireditve V vseh preteklih letih dokazujejo vedno bolj, da smo ponosni na naš slovenski izvor, da ljubimo to, kar sta nam narod in vera posredovala za naše človeško in božje o-troštvo, da cenimo kot veliko vrednoto in zaklad delo in napore naših prednikov, predvsem naših protikomunističnih žrtev in verujemo, da je kri naših junakov seme naše bolj trdne in prepričane narodne zavesti lin naše odgovornosti pred Bogom in pred ljudmi v okolju, kjer se gibljemo, živimo in smo. Slovensko plodno in delovno življenje v Argentini, vse, kar lepega in dobrega napravimo v slovenski ßkupnosti in v korist naših bližnjih, vse, kar slabega premagujemo z dobrim, vse to je odgovor tistim, ki danes predvsem vas, mladino, prepričujejo, zapeljujejo in napadajo z raznimi pismi in lažno propagando, da je najbolje vse opustiti in pozabiti, da je bolje biti nevtralen in se ne vmešavati v tiste stvari, ki nas ideološko in svetovnonazorno ločjio v dva nasprotna si tabora, ker smo vsi pač eno in se vsi borimo za iste cilje skupnega življenja. Naša srečanja, prireditve in skupna povezava so dokaz, da še znamo ločiti resnico od laži in da v nas še živi tista življenjska sila in moč, s katero se ne pustimo premagati krivim prerokom, ki naj obljubljajo raj na zemlji, ki naj ga po njihovem mnenju ustvarjajo suženjstvo, kratenje svobode in pravic, ki človeku pripadajo po naravi in po božji volji. Naši napori, naše skupne žrtve in odpovedi, naši ideali, ki nas povezujejo in ohranjajo, so kakor sveta vojska, ki se bori proti hudiču in njegovim sodelavcem, katerim je mar le naše človeško uničenje in večno pogubljenje. Naša zvestoba Bogu in slovenskemu narodu pa je kakor praznik, je kakor dan neminljivega veselja in notranjega zadovoljstva, ki se na zunaj kaže v vsem, kar posamezniki in skupnost napravimo za zmago ljubezni, dobrote in miru. Jože Horn Enoten slovenski narodno - kulturni prostor? V marčevi številki Rodne grude isem bral, da je' bil občni zbor Izseljenske matice, na katerem je bil ponovno izvoljen za dve leti tov. Matjaž Jančar kot predsednik, za podpredsednika pa so istotako izvolili tov. Bojana Lubeja. Na tem občnem zboru je bil sprejet tudi delovni načrt, ki je raztegnjen tja do 1. 1990. Poudarjeno je bilo, „da Slovenska izseljenska matica ne bo menjala svoje načelne u-smeritve, temveč da jo bo le dograjevala in jo po potrebi prilagajala sodobnim razmeram.“ tev, temveč le poskus penetracije o-pozicijske emigracije in zabijanje klina med povojnimi begunci in njihovim novim rodom, ki je bil že v tujini rojen in so mu zlodejstva sedanjih oblastnikov malo znana. Da je tako, predvsem nosijo odgovor-noist starši, ki svojim otrokom niso razložili zakaj so v tujini, in kaj jih je prisililo, da so svojo lepo domovino Slovenijo zapustili, kaj' se je v Sloveniji godilo v letih vojne in komunistične revolucije in kaj se je zgodilo s tistimi Slovenci, ki so jih Angleži v maju 1945 vrnili v našo 'ljubljeno domovino. Kje domovina si? Ali na poljih teh? Iše pod Triglavom, okrog Karavank? Glej, in zdaj vidim; silna, brezmejna si. V daljo ko seme razsipaš svoj plod. OTON ŽUPANČIČ, “Duma” Pesnik je videl in vedel, kako se razsipa njegov narod po svetu že v časih, ko je bilo močno izseljevanje Slovencev ma tuje, bi dejal, normalno, v ustaljenih gospodarskih in političnih razmerah. In je plakal nad tem razsipanjem: Pa so možje... kot da goram se' iz bokov izvili so: morajo v svet din tujina se diči z deli njihovih rok. Nato pa vpraša: Boš jih (domovina) kot lastovka k sebi priklicala? Kako veljavno je pesnikovo videnje za dobo po marksistični revoluciji, ko se je na deset tisoče’ slovenskih ljudi razlilo na tuje, da se u-maknejo brutalnosti partizanske maščevalnosti in si rešijo svobodo, ali celò življenje. In tujina se poskuša dičiti z deli njihovih rok, oni pa imajo’ in hočejo ohraniti drugačen koncept svojega neprostovoljnega izseljenstva. Njihove oči so uprte v domače kraje, njihova srca vasujejo na poljanah in livadah pod Triglavom in okrog Karavank. Tam je njihov pravi dom, samo tam d.n nikjer drugje. Nobenkrat v tisočletni zgodovini naroda se ni tako izrazito in določno pojavila ideja o treh Slovenijah kot se je to zgodilo v .naših dnelh z ozirom na dejansko stanje po drugi vojni. Pravzaprav lahko govorimo kar o štirih Slovenijah, če vzamemo v račun tudi deset tisoče slovenskih začasnih delavcev v Nemčiji in drugih evropskih deželah (Gastarbei-terjr). Od teh Slovenij je glavna in osrednja ona v okviru Jugoslavije, ki je in ostane matična domovina naroda, a ob njenem boku a Koroškem in Primorskem je .njeno nadaljevanje', ločeno od matice s krivičnimi mejami. Tej pravimo Zamejska Slovenija, ki z matico vred obsega o-zemlje, koder so se pred 1500 leti na- selili in zemljo posedli naši slovenski predniki. Redko obljudili so mnogo obširnejše površine daleč v alpske doline (dokaz: Karantanija) in furlanske ravnine (dokaz: Beneška Slovenija), a mnogo močnejši in številnejši sosedi s severa in zahoda so Slovence potiskali v območje današnjega po Slovencih poseljenega ozemlja. Matica in zamejstvo bi po vseh božjih in človeških postavah morala biti ena sama etniška, kulturna in upravna enota, ker je to slovenska pradomovina vsa dolga stoletja, a sovražna grabežljivost mogočnejših sosedov jo je z mejami razbila im tamkajšnje ljudstvo potujčuje. Obe omenjeni Sloveniji z manjšim ozemljem porabskih Slovencev na Madžarskem vred hočemo Slovenci združiti v Zedinjeni Sloveniji, in ta združitev je naš temeljni in najvažnejši narodni program. Tretja je Izseljenska Slovenija, katere nastanek pesnik takole opiše: Siv dan je prišel, razšli smo se vprek in v šir, kamor gnala je sila življenja in srca nemir;. med nas je usekalo in nas razteplo po svetu. , Pesnikova misel velja za' vse izseljene Slovence, prav posebej pa za zadnjo izdajo bega v tujino, ki ga je sprožila bratomorna revolucija v stari domovini. V širni svet so se podali pokončni ljudje, katerih nazor in prepričanje ni bilo naprodaj’. Na tujem so ob prejšnjih izseljenskih rojakih utrdili lin močno razširili Slovenijo v svetu, kakor tretjo Slovenijo radi imenujemo. Je to zdomska skupnost slovenskih ljudi, h kateri moramo šteti tudi začasne (in med njimi tudi mnogo stalnih) zdomcev na’ delu v svobodni Evropi. .’Slovenci po svetu so živ, tvoren in aktiven del celokupnega naroda. Nihče ni od nikogar in nikoder prejel pravice, jim tega resničnega stanja oporekati ali celo zanikati. Zdomci kot sestaven del naroda' na tujem, to resnico tudi v dejanju izpričuje- jo s svojim narodnim in kulturnim delovanjem 'in s tem vidno prispevajo k celotni narodni kulturi, pa maj jim s krvjo in nasiljem pridobljena in nikoli od naroda svobodno potrjena oblast v domovini to prizna ali odreka. Resnice ne spremeni anomalija, da v skrbi za varnost svojih stolčkov komunistični oblastniki prepovedujejo vsak pritok kulturnih stvaritev in vrednot izseljenskih kulturnih ustvarjalcev na raznih področjih umetnosti in znanosti, ker se pač ne ujemajo z marksistično doktrino, edino veljavno za vso kulturno panoramo v matici. Dokler je tako, ni mogoče in ne opravičeno govoriti o kakem enotnem, im niti ne o kakem skupnem, kulturnem slovenskem prostoru. Tem: manj, ker velja zgoraj navedena prepoved uvoza kulturnih dobrin nasprotnih marksizmu tudi za Zamejsko Slovenijo. Tam visoko cvete kulturna poljana na Koroškem j.n v Primorju iz krščanskega semena Antona Martina (Slomška, ki nima marksističnega nadiha kot Mohorjeva družba v Celju. Da bi podrl kulturne pregraje in utrl pot svobodni besedi v slovensko republiko, sl hvalevredno, vendar obupno prizadeva revija Celovški zvon. Bo .odprl svobodno pot tudi izseljenskim kulturnim stvaritvam, je tvegano vpraša- nje. Dokler se pa to ne zgodi, je odveč govoriti o enotne, n ali skupnem kulturnem prostoru treh Slovenij. Da imamo Slovenci namesto ene, tri kulturne enote, gre na rovaš in odgovornost ozkih, ekskluzivnih političnih veličin, v domovini, ki se .bojijo svobodne umetnosti in znanosti. Objektivna zgodovina jih bo obsodila kot sovražnike naroda, ker podirajo kulturno enotnost, ki je v jedru krščanska. Pesnikovo vprašanje: Boš jih kot lastavke k sebi priklicala? ostane burka, .dokler si narod ne pribori svobode. Dotlej se tujina diči z deli njihovih rok. L. P. (Ameriška domovina1, 8. jul.)' ODLIČNA KOROŠCA TRI TEDNE MED NAMI V ARGENTINI Nadalje so prišli do sledečega zaključka; „Težišče dela Slovenske izseljenske matice se bo v prihodnje vsekakor čedalje bolj usmerjalo k delu z mlajšimi generacijami potomcev naših izsejeneev.. Med predlogi in nalogami iznesenih na tem občnem zbo.ru je nekaj zanimivih dolgoročnih načrtovanj, ki jih bo Matica v naslednjih petih letih zasledovala. Od teh naj omenim le tiste, ki iz delovnega načrta najbolj izstopajo. Na primer: — Sodelovanje z izseljenci in njihovimi potomci ne glede na njihovo svetovnonazorsko opredelitev, če njihovo ravnanje ni sovražno naravnano do SFRJ. ■— Nacrtno je treba podeljevati štipendije potomcem slovenskih izseljencev za redni in diplomski študij v Sloveniji. — Spodbujati je treba razvoj poletnih šol slovenskega jezika in i-skati oblike, kako bi bila ta šola dostopna tudi udeležencem z južnega dela zemeljske oble. — Izdati je treba učbenike slovenščine za potrebe slovenskih društvenih šol v prekomorskih državah in •se zavzemati za pošiljanje učiteljev med izseljence. Iz teh nekaj besed se da razbrati, da naloga Slovenske izseljenske matice (propagadne agencije sedanjega komunističnega režima) kljub lepim in narodno obarvanim besedam ne pomeni prizadevanje za našo jezikovno in kulturno-narodino ohrani- Cilj Izseljenske matice je torej o-svojiti našo mladino: ločiti jo od tistih principov, zaradi katerih 'smo danes Slovenci po vseh kontinentih zemeljske oble'. Ti principi so: naša katoliška vera, naša zvestoba naši narodno-kulturni preteklosti im svoboda — resnična svoboda —, ki je bila našemu narodu odvzeta z zmago stalinistične revolucije v. Sloveniji. Že v nekem drugem članku sem citiral besede dr. Marka Kremžarja, ki jih je tako časovno izrazil: „Bojujemo zadnjo odločilno bitko. Bitko med komunistično vztrajnostjo in našo zvestobo.“ Upam in molim, da bo naša zvestoba zmagala. Otmar Mauser ZADUŠNICA ZA POBITE DO Jf P B il ANCE Y GORICI Dne 28. junija t. 1. je bila' v Gorici v cerkvi pri Sv. Ivanu sv. maša zadušnica za pobite domobrance in druge številne vojake in civiliste', ki so jih Angleži zvijačno izročili v roke komunističnih partizanov. Povabilu v Katoliškem glasu so se odzvali mnogi Slovenci v Gorici, med temi tudi nekaj bivših domobrancev. Po sv. maši je bil prijateljski večer v restavraciji Palace Hotela. Ob zaključku je I. Brecelj, tajnik Slovenske skupnosti za Nabrežino in Devin, toplo pozdravil udeležence in se je prirediteljem tega spominskega slavja lepo zahvalil. Po zaslugi rektorja Doma v Tinjah Jožeta Kopeiniga prideta v Argen-, tino ma .obisk ravnatelj Slovenske gimnazije' v Celovcu, ki je tudi glavni urednik revije „'Celovški zvon“, dr. Reginald Vospernik, in predsednik Krščanske kulturne zveze na' slovenskem Koroškem, dr. Janko Zerzer. Slovenska skupnost v Argentini jima želi prikazati vsaj del naše prizadevnosti za ohranjanje slovenstva v Argentini, mi pa bi radi ob njiju spoznali slovensko koroško preteklost in njeno današnjo problematiko. Vsa naša skupnost se veseli njunega obiska. Po zadnjem sporočilu koroška gosta prideta v Buenos Airesu v nedeljo, 3. avgusta zvečer ob 20.25 z družbo Iberia 987 na Ezeizo. 'Slovenska kulturna akcija je v povezanosti z osrednjim društvom Zedinjena Slovenija med drugim pripravila za njum, obisk naslednji program : Razna srečanja z javnimi delavci slovenske skupnosti, posebno s kulturniki. Obiski Slovenskih domov v Veli- , kem Buenos Airesu in Mendozi in srečanja z njih odborniki. Petek, 8. avgusta ob 20: Kulturni večer SKA z gostoma v gornji dvorani Slovenske hiše; predava dr. Janko Zerzer. Sobota, 9. avgusta, ob 20: Ponovitev dr. Kremžarjeve drame „Živi in mrtvi, bratje“ v dvorani Doma v San Justo. Nedelja, 10. avgusta, ves dan: V Ramos Mejia: Mladinski dan. Ponedeljek, 11. avgusta, ob 21: Koncert Bernarde in Marka Finka v véliki dvorani Slovenske hiše. Petek, 15. avgusta, ob 20: Drugi kulturni večet ,z gostoma v Slovenski hiši. Predavanje dr. R. Vospernika. Sobota, 16. avgusta: Dopoldne srečanje s slovensko ljudskošolsko mladino v véliki dvorani Slovenske hiše. Ob 17: obisk Slovenskega srednješolskega tečaja. Ob 20: odprtje slikarske razstave Ivana Bukovca v gornji dvorani Slovenske hiše. Nato: Udeležba na Mladinskem glasbenem festivalu v véliki dvorani Slovenske hiše. Nedelja, 17. avgusta: Popoldne: Romanje v Lourdes. Ponedeljek, 18. avgusta, ob 20: Sestanek s Slovenskim katoliškim akademskim starešinstvom v obednici Slovenske hiše. , Sreda, 20. avgusta: Odhod v Men-dozo, obisk tamkajšnje slovenske skupnosti. Sobota, 23. avgusta, ob 20: Koroški večer v dvorani Slomškovega doma s koncertom obnovljenega pevskega zbora „Gallus“. Slavnostna večerja z zastopniki organizacij in ustanov slovenske skupnosti v spodnji dvorani. Nedelja, 24. avgusta, ob 17: V véliki dvorani Slovenske hiše dramska Leksikon slovenskih krajevnih imen h rez Koroške! Lani je izšel pri ugledni slovenski založbi v Ljubljani v seriji LEKSIKONI obširna knjiga, ki obravnava prav temeljito slovenska krajevna --mena. Z velikim veseljem smo segli tudi pri nas po njej — razočaranje je bilo veliko! Sest avtorjev se namreč ni spomnilo, da so taka krajevna imena tudi še prisotna ;na Porab-skem, Primorskem in seveda tudi na Koroškem. Pred inekaj leti je izšla v Celovcu podobna knjiga, iz katere bi avtorji brez večjih problemov mogli prevzeti vse podatke, ki so jih potrebovali za novo knjigo. Lepa. možnost demonstrirati enotni kulturni prostor je s tem splaval po Ljubljanici ! Družina in dom, Koroška, št. 5, 1986 ■aaaBaaaBaBaaaaaaaraBEaaaBaaaaaaBaaaaBaBaaaaBBaaaaaa predstava prikaza o kolonizaciji A-merike „Osmi dan“, v režiji Frida Beznika. Torek, 26. avgusta: Vrnitev na Koroško. Koroška gosta bosta v času svojega bivanja med nami prebivala v gostinski hiši Baragovega misijoni-šča v Slovenski vasi. Prireditve Slovenske kulturne akcije bodo sproti objavljane z običajnimi, enkratnimi oglasi in z obvestili v obeh slovenskih tednikih. Rojaki! Izrabimo izredno priliko, da se zbližamo in povežemo z dragimi nam koroškimi rojaki! SKA Dva para Igralska družina v Carapachayu že nekaj časa pridno dela in nam vsako leto pripravi vsaj eno igro, najprej v domačem okolju, potem pa po možnosti še v drugih Domovih Velikega Bueno's Airesa. Tako je letos pripravila pod veščo roko režiserja Tineta Kovačiča zanimivo veseloigro Dva para se ženita, ki jo je napisal Doski že pred vojno in je doživela veliko uprizoritev po slovenskih odrih, tudi pred leti v Argentini. Gotovo je primerno, da se v vsakem Domu goji dramska umetnost, saj se tako mladi — in teh je največ med igralci — dobro nauče slovenščine, predvsem izgovora, to je velik problem nas tukaj, ki smo odrezani od žive govorice doma, tako da se pri mladih pozna, da ne ločijo več širokih ali ozkih vokalov itd. Ko se morajo cele istavke učiti na pamet, jim to ostane v spominu. Pri tem pa jih še podžge nastopanje na odru in gostovanje po drugih Domovih. In tako jim tudi pride v ušesa slovenski način govora. Igra sama — Dva para se ženita — je že po naslovu in po tradiciji vsebinsko pogojena: prikazuje razmere v Sloveniji v začetku tega stoletja, ko so na kmete začele prodirati razne „moderne“ mestne razvade in mestni lahkoživci, ostale pa so še razne kmečke navade in miselnost. Predvsem je treba tu omeniti navado, da so starši iskali dekletu Pismo uedništvia G. urednik! Pošiljam Vam nekaj vrstic iz pisma prijatelja iz Slovenije. Napisal ga' je in oddal na pošto, 'ko se je mudil zunaj domovine. „...Izkoriščam to priložnost, ko sem v svobodnem svetu, da Ti pišem nekaj vrstic. Prišel sem namreč v ... z namenom, da preberem ‘argentinske’ časopise, ki me, resnici na ljubo, precej zanimajo... Pred seboj imam na mizi Svobodno Slovenijo, Tabor, Vestnik, Katoliške misijone, pa tudi Katoliški glas, Slovensko državo, Novo Hrvatsko pa morda še kaj... .. .Pred kratkim smo imeli v Sloveniji volitve... Na volišču dobiš listek, na katerem so natisnjena i-mena, in potem lahko voliš. Alternativne' liste ali imen pa sploh ni. In še tista imena, ki so, so imena ljudi, ki. jih sploh ne poznaš. No, pa tudi volilnih kabin mi, čeprav je tajnost zajamčena... V Katoliškem glasu, pa tudi v vaši Svobodni 'Sloveniji se pojavljajo v zadnjem času članki o razmerah v domovini, ölanki so dobro pisani itn dajejo sliko o razmerah pri nas...“ Zlata maša Naš priljubljeni Ivan Tomažič, župnik v Godoy Cruzu, je izrazij željo, da bi svojo zlato mašo praznoval med nami v slovenskem krogu. Z veseljem in navdušenjem smo se posvetili pripravam ,za veliko slovesnost. Dejansko je bila zlata maša dogodek, ki je razgibal vso našo skupnost. Naj kot glavno misel vélike slovesnosti, ki smo jo doživeli v nedeljo, 6. julija, v Slovenskem domu, podčrtamo, da je bil osnovni ton praznovanja iskrena prisrčnost, ki nas je vse povezala v medsebojno družinsko razpoloženje. Doživeli smo zares tisto, kar je bilo med slovesnostjo poudarjeno, da smo bili vsi bratje in sestre v Bogu okoli našega zlatomašnika in njegovih duhovniških sobratov. Za duhovno pripravo je prišel med nas iz Resi s te nei je škof. vikar Ivan Caserman, naš prvi mendoški dušni pastir ob prihodu v Mendozo pred 38 leti. Imel je v petek in soboto zvečer dva govora z mašo v naši dvorani-kapeli kot pripravo na zlatomašniški praznik. In tako smo z globoko doživeto mislijo o zakramentu sprave im ob po-življenju misli, da smo ob sveti daritvi okoli oltarja vsi ena božja družina, 'lepo pripravljeni prišli v nedeljo ob 11 v Dom k slovesnosti. Na predvečer nas je sicer po du-hovtni obnovi pozdravil rahel zimski se ženita moža ne po ljubezni ali njeni želji, ampak le po bogastvu in so se dejansko „poročali“ grunti med seboj. Domača hčerka (Ani Klemen) i- ma rada poštenega fanta (Karel Selan), a mati gospodinja (Marjeta Aleš) želi, da hči postane „gnad-ljiva mestna gospa“ in se zato pusti prevarati bogatemu mestnemu veletrgovcu Svetlinu (Maks Skarlov-nik), za katerega pa se nazadnje .izkaže, da je lahkoživ izprijenec in nemanič. Oče (Franci Stanič) pripelje dekletu drugega, kmečkega snubca (Franci Senovršnik), za katerega se tudi izkaže, da je zapravljivec. Med temi štirimi se bije napet boj, kdo bo zmagal. Vmes pa je vpletena še zgodba hlapca (Frido Klamen) im dekle (Helena Skarlov-nik) in njuni ljubezenski zapletlja-ji. Končno besedo ima pameten kmet, stric Jurij (Jurij Komar), ki na neobičajen način razkrije vse goljufije in vzpostavi zdravo pamet na domu. V stranski vlogi berača nastopa še Janez Škulj. Igranje mladih je dobro zadeto, ponekod značajem primerno malce karikirano, beseda teče in geste so umerjene. Vidi se, da imajo že precej iger za seboj. Gotovo najboljša sta bila Frido in Ani Klemen, vsi ostali pa so tudi zaslužili dobro oceno in pohvalo. Tudi režiser Kovačič je igro primerno zasnoval, izdelal značaje in tempo. Scenerija, delo Janija Skar-lovnika, je bila temi primerna. Kot kritiko bi omenil preveč gosposko obleko za na kmete v tistih časih. Tudi masker (Ivan Sušnik) in še-petalka (Marija Slabe) sta izpolnila svojo nalogo. Primerno je, da se vsaj ena igralska družina v Buenos Airesu posveti takim veseloigram, ki jih ljudje radi gledajo in pritegnejo tudi mladino. Saj gre lahko čez vse naše o-dre tukaj. Upajmo, da nas Karapa-čajci kmalu presenetijo s kako novo podobno igro. TDml NAŠE REVIJE France Rozina, dopisnik iz Milwaukee za Ameriško domovino malo pred smrtjo omenja v svojem zadnjem dopisu besede pisatelja, prevajalca in univerzitetnega profesorja Andreja Capudra, ko govori o ljudeh v Sloveniji: „Doma skoro nič ljudi ne bere in vendar je knjiga podlaga vsake izobrazbe.“ Rozina pa nanaša na obraten položaj izven Slovenije. Našteva sledečo vrsto tiska, za katerega pa sam prizna, da ni popolna: Ameriška domovina (ZDA) ; Ave Marija (Lemont, ZDA) ; Svobodna v Mendozi dež. A v nedeljo se je sprevedrilo in smo zlatomašnika pričakali na dvorišču pred Domom. Otroci ter mladina — mnogi v narodnih nošah —-so v krogu navzočih slavljenca pozdravili s čestitko Bernardke Juhant in Marte Bajuk in z rdečimi nageljni. Za slavje so prihiteli v Mendozo zlatomašnikovi duhovniški sobratje: škofijski vikar Ivan Caserman iz Re-sisteimcije, dr. Filip Žakelj in župnik Albin Avguštin iz Buenos Airesa ter Franc Novak ‘iz sanluiške škofije. V slovesnem sprevodu so se nato vsi somašniki, ki se jim je seveda pridružil ,naš dušni pastir Jože Horn, z narodnimi nošami približali oltarju. Navzoči so medtem navdušeno prepevali „Zlatomašnik, hod’ pozdravljen!“ Dvorana, je bila kot kapela' bogato okrašena z zelenimi venci, ki jih je naša Jerovškova mama napletla 70 metrov. Pričela se je slovesna sveta maša, prepeval je pevski zbor pod vodstvom lic. Marka Bajuka' ml. Poleg pozdravne pesmi so vsi navzoči še odpevali k psalmu med berili in evharistične pesmi med obilnim obhajanjem. Slavnostni govornik je bil za pridigo dr. Filip Žakelj, ki je zlatomašniku tudi že pridigal za' — njegovo novo mašo 1. 1936 pri Sv. Petru v Ljubljani. Isti dan, ko je vlada dosegla zmago nad upornim sindikatom letalskih pilotov, je doživela hud udarec v svojem prestižu: jutranjik Clarin je objavil intervju, ki ga je njegov dopisnik v Franciji slučajno napravil pobeglemu Guglielminettiju. Začela se je tedaj neverjetna reakcija s strani vlade, ki se more razložiti le z vidika vladne tenkočutnosti do nekaterih svojevrstnih problemov. In med te gotovo spada vprašanje varnostnih organov. Nekateri izmed velikih škandalov v dveh letih in pol radikalne vlade so tesno povezani s tem problemom: prvi del Guglielmi-.nettijeve zgodbe, afera S.i.vak, afera Valle, ki se še ni popolnoma polegla. In sedaj prisostvujemo drugemu dejanju prej omenjene tragikomedije. KDO DESTABILIZIRA? Zgodba Guglielminettija je enostavna. Mož bistrega uma in hiter z orožjem v roki, je bil zaposlen v vladni službi. Sestavljal je telesno stražo vladnih funkcionarjev vojaških in civilnih režimov. Potem je iz malo znanega vzroka odšel v tujino in se naselil v Španiji. Ko je vlada iskala zarotnike proti demokratičnemu sistemu, je na njegovem posestvu v kraju Mercedes, v buemosai-reški provinci, našla kup orožja in drugih obremenilnih elementov. Gu-glielminetti je prišel na seznam i-skanilh ljudi. Aretiran je bil v Španiji j n argentinska vlada zahtevala vrnitev ter špansko sodišče je prošnji ugodilo. Preden se je mož aretiran vrnil v državo, je prišlo do čudnih telefonskih pogovorov, med njim in tedanjim državnim tajnikom notranjega ministrstva. Že doma, ga je sodna oblast pustila na. začasno svobodo. Ko je bil izdan, nov ukaz aretacije, se je pokazalo, da jo je bistro pobral. Za njim je zginila vsaka -sled. ‘Sedaj se je nenadoma pokazal v Parizu. Clar.i.nov dopisnik ga je „slučajno“ odkril, in še ugotovil, da se mož svobodno sprehaja po svetu, kljub ukazu aretacije, ki jo ima Interpol, in kljub prošnjam argentinskih sodnih oblasti policijam drugih držav. A vse bi ostalo pri zanimivem policijskem primeru, če ne bi prišlo do eksplozivne reakcije' vlade. Ta je napela vse sile, da je sprožila Slovenija, Vestnik in Tabor (Argentina) ; Misli (Avstralija) ; Slovenska država in Božja beseda (Kanada) ; tisk Mohorjevih knjig, revije Celovški zvon, Družina in dom in Naša luč (Koroška) ; Katoliški glas, Mladika (na Goriškem in Tržaškem) ; revija Glas Korotana (Dunaj). Uvodoma je govornik z zadoščenjem pristavil, da ne ve za noben enak .primer, da bi .novomašniški govornik govoril duhovniku tudi ob njegovi zlati maši. Po končanem sv. opravilu je spregovoril zlatomašnik in se zahvalil vsem svojim sobratom duhovnikom in predvsem slavnostnem govorniku, ki mu je govoril že za novo mašo. Zahvalo je izrekel vsej mendoški skupnosti, posebej ob spominu na obiske našega pevskega zbora, ki ga je vsako leto obiskoval v njegovi osamljenosti v župniji Santa Rosa na farni praznik. Sledila je zahvalna pesem in zla-tomašmikov blagoslov. Zbor je za sklep zapel zlatomašniku tako priljubljeno „Marija, skoz’ življenje“. V kratkem odmoru so mladi odstranili oltar in zlatomašnik je s svojim spremstvom zasedel v dvorani častno mesto. Sledi] je kratek spored s čestitkami slavljencu. Zbor je zapel Vodopivčevo „Zlatomašniku“. čestitke je .izrekel dušni pastir Jože Horn, nato pa je Jožek Štirn deklamiral zlatomašniku prigodni-ško voščilo, prirejeno po pesmi, ki mu jo je rajni župnik Mali že zapel za srebrno mašo. Zbor je zapel Ferjančičevo „Zadoni nam, zadoni“ in Miha Bajda je prebral prigodniško čestitko svojega očeta Jožeta Bajde, ki je že v prejšnjih letih svoje živahne delavnosti v naši skupnosti večkrat pokazal svojo pevsko žilico. K besedi se je oglasil društveni predsednik arh. Božidar Bajuk. Dejal je med drugim: Dolgo in. brez kampanjo proti omenjenemu dopisniku, katerega je skušala onemogočiti z objavo nekaterih dogodkov 'njegove preteklosti. Beseda „desestabili-zador“, ki bi pravzaprav veljala Guglielminettiju, je naenkrat padla na časnikarja (Francois Lepot) in pa na dnevnik, ki je članek objavil. Spričo tega nekaj ugotovitev: 1) Ali se vlada res tako boji vsakega praznega strahu, kar ni pametno, ali pa je za osebo Guglielminettija kaj več, kot pa vemo navadni smrtniki, kar je nevarno. 2) Vlada vsekakor še ni našla ravnovesja v zadevi varnostnih organov, in to ji prinaša nenehne glavobole. 3) In končno; res nevarno je ob vsaki priliki opirati se na „stabilnost“ demokratičnega sistema, in vsakega, ki. drugače misli, ožigosali za „destabilizatorja“. V ta strah, prav zaradi vladne zlorabe, že malokdo verjame. Ne spadajo v isto kategorijo bivši tajni agent, zapeteni časnikar ali pa kardinal A-ramburu. Saj’ so tudi njemu prilepil „destabilizacijo“, ko je pozval na prodružiinski shod na Majskem trgu. VIDNA IN NEVIDNA FRONTA Afera Guglielminettija, v katero je bilo zapleteno domala vse časopisje, je le začasno prevpila hud boj, ki se bije v vrstah radikalne stranke. Vsak hip moremo zaslediti izjave posameznih funkcionarjev, ki srdito napadajo tega ali onega kolega v ognju te tihe bitke. Bistvena mejna črta teče, kot smo že neka-terikrat omenili, med strujo „zgodovinskih“ članov skupine Renovación y Cambio in pa novo, močno prekipevajočo strujo Coordinadora. Tej zadnji pripadajo zlasti mladi funkcionarji stranke in vlade. A je v tem obdobju demokratičnega' režima hitro in vztrajno zavzela že toliko število položajev in tako pridobila .na moči, da zadeva resno skrbi vse ostale skupine radikalov. Več vprašanj moremo staviti ob tem pojavu. Nekoliko manj je odgovorov. Gotovo je, da se je boj razvnel z večjo silo, ker se, prav sedaj pripravljajo kandidatne liste za volitve guvernerjev, županov, sveto valcev in, drugih funkcionarjev, ki bodo konec prihodnjega leta. Obenem bodo tedaj znova delne volitve za obnovo poslanske zbornice. Vsi vedo, da čas hitro teče, in nihče moče zamuditi prilike, da prvi udari. A to je le vidna fronta. Je še druga, nevidna, ki teče po ideološki liniji, in tu so odgovori težji. Poglejmo nekoliko. Nikdar ne smemo izgubiti iz vidika dejstva, da je radikalna stranka," prestanka že Gospod stavlja na vas zaupanje pastlrovanja in še vnaprej pričakuje vašega sodelovanje in ljubezni. Zato se danes vsi vaši rojaki in prijatelji z vami veselimo in smo vam hvaležni za vaš zgled. Veseli smo, da vam moremo danes v Slovenskem domu, v tem koščku naše domovine iskreno čestitati in se z vami zahvaliti Gospodu in njegovi Materi Mariji, ki vam je tako priljubljena vaša Mati. Naj vam Bog nakloni zdravje še za mnogo let pastirovanja in. potem zaslužena plačilo! Končno se je dvignil zlatomašnik in se še enkrat zahvalil vsem. Zibor je sklenil kratko, pa prisrčno slavje s Premrlovo brezjansko „O bodi med nami, ljubljena Mati“. Nato pa je vse, staro in mlado brž priskočilo na delo in na mah so bile postavljene in pogrnjene mize za skupen obed v dvorani in po preddverju prav do zadnjega kotička. Že dolgo ni ob naših skupnih obedih dvorana odmevala v tako živahni in razigrani družabnosti. - Dva dni preje so že naše žene in mamice bile zaposlene s pripravo jedil in peko potic ter vsega potrebnega za našo gostijo. Naj jim tu velja prav posebno priznanje za ves trud in vse žrtve, ki jih mi bilo malo! Med obedom se je ponovno oglasil k besedi dr. Žakelj, ki je med drugim odkril za zlatomašnika tako pomembno vest! Pred dvema mesecema mi je še zlatomašnik ob in- taka ali taka, na levici politične pozornice. V stranki sami pa je več struj, ki prav tako nihajo med levo in desno radikalnih položajev. Vse kaže, da je Coordinadora, v tem oziru, nekoliko bolj na levo kot pa so tradicionalne radikalne pozicije. Drugo vprašanje, povezano s tem je, kakšen program, kakšne načrte ima Coordinadora. V provinci Buenos Aires in v notranjosti večkrat ne vidimo razlike med enimi in drugimi. Gre bolj za osebne interese, iin pri tem ostaja. Zanimivo pa je, da je struja v prestolnici, kjer je najbolj aktivna, in je v centralni vladi zasedla največ položajev, tudi najbolj enigmatična. Nima jasnega programa, ne razlaga svojih teženj, im težko je ugotoviti, tudi sposobnim političnim opazovalcem, kam pes taco moli. In metode, ki uporablja ta skupina, so doživele že neštete kritike v samih vrstah radikalne stranke. NA PLAN, RODOVI NOVI Ves problem pa je tudi tesno povezan z vprašanjem obnovitve političnih generacij v državi. Toliko let vojaške diktature je nenadoma pripeljalo v položaj, ko naravni ali prisilni umik vodij pušča mesta prazna in jih je treba napolniti. Tako vidimo na vodilnih mestih ljudi o katerih „pred petimi leti ni nihče pisal“, kot tarnajo nekateri časnikarji. To ni vprašanje le v radikalni stranki, marveč pojav vsega argentinskega političnega polja. Delno se to opaža med peronisti, ki so še najbolj zasidrani v tradicijo. Izreden je ta pojav pri intramsigentih. Izreden pa tudi na drugem tečaju, med Alsogarayevimi liberalci, kjer je vdor mladine prav tako vrgel iz ravnovesja staro vodstvo. Razlika med temi primeri in radikali je ta, da so ostale stranke v opoziciji iin jih javnost malo zasleduje. Radikali so pa na krmilu države, in vsaka njihova gesta odmeva od Atlantika do Andov. V tem političnem vzdušju je prišel na obisk brazilski predsednik Sarney. Med obema velikima državama južne Amerike se zadnja leta kaže izredna volja za sodelovanje. Mnogo je skupnega med njima, zlasti izreden zunanji dolg. Razlika pa je tudi bistvena: medtem ko smo v Argentini dotok dolarjev usmerili v razsipavanje doma in po svetu, so Brazilci izvedli pravo tehnološko revolucijo, ki jih danes postavlja na pot v skupimo razvitih držav, medtem ko mi drsimo k nerazvitim državam. Od tod tako nezaupanje argentinskih industrialcev do pogodb o sodelovanju in medsebojni dopolnitvi. Argentinska industrija nikakor ne more tekmovati na tehnološkem področju z brazilsko. Kako pa premostiti ta desetletja zaostanka, o tem pa ni edino-sti. tervjuju za „Duhovne življenje“ povedal, da o svojem bratu Stanetu, ki je bil z Rupnikovim hataljanom vrnjen iz Vetrimja, nima nobene sledi. Zdaj pa mu je dr. Žakelj sporočil za zlato mašo vest, da je bil brat poslan v Teharje. Tam je soborcu naročil, naj sporoči njegovim domačim — če se reši —, da je umrl v božjem miru, pripravljen z vsemi tolažili za odhod v vbčnost. Globoko je vse navzoče pretresla vest, zlatomašniku pa je bila v veliko tolažbo prav za njegov tako veličasten praznik. Ker je istočasno z našim zlato-mašnikom Ivanom Tomažičem na Koroškem praznoval svojo zlato mašo njegov sobrat župnik Vinko Zaletel, smo mu s slavja poslali čestitke s podpisi vseh navzočih. Naj za sklep poročila povzamemo in poudarimo, da tako lepega in prisrčnega slavja slovenska Mendoza že lep čas ni doživela. V sredo, 9. julija, so pa zvečer ob pol 9 pripravili zlatomašniku slovesnost njegovi župljani v Godoy Cruzu. Pri slovesni maši sta bila navzoča mendoški nadškof msgr. Candido Rubiolo in pom-ožni škof msgr. Rafael Rey. Somaševalo pa je iz škofije im z našimi duhovniki, ki so bili tu na obisku, štirideset duhovnikov. Sodelovali so tudi s petjem mendoški bogoslovci. Slavnostni govor je imel nadškof. Naš pevski zbor Pa je za sklep zapel „Marija skoz življenje“. Po maši je bila pripravljena še slavnostna-večerja. Bb. NOVICE IZ SIjOVENIJE S SLOVENCI V ARGENTINI !ÜEIM®S HDflRES LJUBLJANA — Nekdanji jetniki iz Dachaua so imeli svoje prvo srečanje. Udeležilo se ga je 250 nekdanjih taboriščnikov in gostov. LJUBLJANA — Himalajsko odpravo je ustavilo slabo vreme. Iz Katman-duja sta se vrnili 9-članska ženska odprava, ki je nameravala po jugozahodnem grebenu priplezati na 7219 m visoko Južno Anapurno, ter mini odprava, v kateri sta se Stane Belak-Šrauf in Marjan Kregar namenila v alpskem slogu dobiti po vzhodni strani z vrhom 8167 m visokega Daulaghriija. LJUBLJANA — Župančičeve nagrade 1986, priznanja za najnovejše kulturne uspehe, so podelili v dvorani mestne skupščine. Ivo Ban jo je prejel za vlogi Robespierra v Dantonovem primeru S. Przybyszewske in pevca Väi-nämöinena v Zajčevi Kelavali. Emeriku Bernardu so nagrado podelili za samostojno razstavo slik v' galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov. Miloš Bonča je bil nagrajen za stavbo Tehničnega centra Ljubljanske banke. Marjan Drnovšek je nagrado prejel za prispevek na področju predstavitve arhivskega gradiva. Meti Hočevar so nagrado podelili za scenografijo in režijo v Kalevali Daneta Zajca. Franc Javornik je bil nagrajen za interpretacijo Don Pasquala v Donizzettijevi o-peri. Za literarno avtobigrafijo je bil nagrajen Lojze Kovačič, Tomaž Lorenz pa je nagrado prejel za poustvarjalne dosežke pri izvajanju sodobnih slovenskih skladateljev. RAŠČIOA PRI VELIKIH LAŠČAH — „Trubarjevi kraj“ je bil naslov srečanja akademskih slikarjev. Udeležilo se ga je petnajst slikarjev, predvsem iz Ljubljane. Upodabljali so krajine ob Trubarjevi domačiji in domačine. Svoja dela so razstavili v nekdanjem skednju ob Trubarjevim. NOVO MESTO — Otroške folklorne skupine so imele svoje srečanje. Predstavili so se plesalci iz Semiča, Selc nad Škofjo Loko, Celja, Ljubljane,' Portoroža, Lendave, Bohinjske Bistrice, Slovenj Gradca, Velenja, Bršljina in Novega mesta. Strokovnjaki in poznavalci zakladnice ljudskih plesov so bili z nastopom mladih zelo zadovoljni. LJUBLJANA — New York bo sedež nove podružnice Ljubljanske banke. Dovoljenje je bilo izdano na zadnji seji sveta guvernerjev centralne banke ZDA v Washingtou. LJUBLJANA — Ljubljanski srednješolci so do zadnjega kotička napolnili dvorano Cankarjevega doma. Pričakovali so, da bodo natančno izvedeli, ZDA Ameriška domovina objavlja pismo predsednika Mohorjeve družbe dr. Janeza Hörnböka, kjer ga skrbi za vpisovanje v slovensko gimnazijo v Celovcu za leto 1986-87. Opisuje, da je država zidala v Velikovcu nemško gimnazijo, tki je zastonj, in država plačuje študentom tudi vozne stroške. Slovensko šolsko društvo, levičarska organizacija, je pa zidala blizu slovenske gimnazije svoj Mladinski dom, kjer po zelo znižanih cenah sprejemajo slovenske dijake in dijakinje. Vse to plačuje Ljubljana, k:i je ta dom zidala, Mohorjeva pa mora svoje dijaške domove sama. zidati in vzdrževati, in plačevati dolgove. Zato prosi podpornike za podporo, „da moremo dobrim in vernim slovenskim študentom dati in nuditi znižanja in podpore, da jih dobimo v svoje domove... Brez take podpore bi dijaki najbrž šli v nemško gimnazijo ali v levičarski dom.“ Koroška „Iskal sem luč“ inosi naslov pesniška zbirka Antona Slaviča, alias dr. Marka Dvoršaka'. Knjigo in avtorja je predstavil Vinko Ošlak v Mohorjevi trgovini. Zveza slovenskih zadrug je imela občni zbor. Udeležili so se ga delničarji Zveze in predstavniki krajevnih bančnih in drugih gospodar- kaj bo s šolstvom in usmerjenim izobraževanjem v bodoče. Sami so se na razgovor dobro pripravili. Z razpravo niso bili zadovoljni in so sklicali nov shod. MARIBOR — Zgodovina Zveze komunistov Jugoslavije je izšla. Predstavil je je Marksistični center Univerze Maribor. Poudarili so, da je pri nastajanju knjige sodelovalo okrog 70 strokovnjakov; ti so iskali resnico vsak po svoji poti in zato je v tej knjigi tudi mnogo kritičnih ugotovitev. ILIRSKA BISTRICA — Dneve obrti so pripravili v tem kraju. Zvrstilo se je kakšnih deset tisoč obiskovalcev. Na več kot 80 stojnicah so se ponujali leseni cokli, klobuki, suha roba, noži za rezanje zelja in doljbljenje krompirja, različni svedri, mlinčki za kavo, zeliščne kreme, iectova srca in medica. LJUBLJANA — 17. mednarodni sejem strojev, opreme in orodja za predelavo lesa so odprli na. Gospodarskem razstavišču. Sodelovalo je 190 razstav-ljalcev iz trinajstih držav. MARIBOR — Skupina raziskovalcev je pod vodstvom prof. dr. Petra Glaviča dosegla pomembne uspehe pri raziskovalni nalogi z naslovom Računalniško simuliranje procesa za pridobivanje žveplove kisline. Postavili so dvodimenzionalni model kemijskega reaktorja ter načrtovalni model absorberjev in sušilnika zraka. V naslednjem letu bi morali dokončati predvideno delo — analizo energetskega omrežja, ekonomsko analizo ter pripraviti projektno nalogo in načrtovanje obrata za proizvodnjo žveplove kisline v Velenju. LJUBLJANA — O svobodi vesti je razpravljal dr. Vladimir Šeks. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je govoril o svobodi misli, vesti, besede, ustvarjanja. MARIBOR — Otroci Romov (Ciganov). in Albancev ne morejo slediti rednemu pouku zaradi neznanja slovenščine. Pri Vzgojni svetovalnici Maribor bodo ustanovili strokovno skupino (psiholog, pedagog, socialni delavec in u-čitelj z znanjem romščine oziroma albanščine), ki bo delovala s šolami in vrtci. LJUBLJANA — Državna založba je izdala nova dela v zbirkah Branje in Biografije: brazilskega avtorja C. Castaneda Bitka za neznano, francoskega D. Fernandeza V angelovi roki (nekakšna literarna psihoanaliza življenjepi-pa P. P. Passolinija), češkega K. Hou-ba Punč torta (izbor štirih novel), Cvet- skilh dejavnikov. Nov predsednik u-pravnega' odbora je1 Mihi Antomič. Jezikovne tečaje po vaseh je predlagal rektor Jože Kopeinig. Dejal je, da je jezikovna plat iz leta v leto šibkejša. 32. državni naslov je osvojila Ani Müller-Klemenjak, ko je dosegla prvo mesto v cross-teku. Glavne značilnosti slovenskega literarnega razvoja na Koroškem in sedanje stanje slovenske koroške zamejske književnosti je predstavil v prostorih dunajske palače Palffy ravnatelj celovške Zvezne gimnazije za Slovence im glavni urednik znane slovenske kulturne revije „Celovški zvon“, dr. Reginald Vospernik. Istočasno so na pomembni dunajski kulturni prireditvi ob navzočnosti ministra za pouk, umetnost in šport, dr. Moritza, predstavili tudi obsežno slovensko-nemško antologijo „Slovenska beseda na Koroškem-Das slowenische Wort in Kärnten“. Krščanska kulturna zveza ima nov odbor. Predsednik je dr. Janko Zer-zer, ki. je, med drugim, na občnem ziboru .dejal: „Naš vitalni interes mora biti, da se čim več mladih ljudi vključi v naše kulturno delo.“ Po njegovem mnenju so silno važni stiki z zamejstvom in zdomstvom. Literarna pomlad ibo na Koroškem, saj pravi izvedenec Del Vedernjak, Osebne novice Poroka. V soboto, 26. julija, sta se poročila v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši prof. Eva Schiffrer in dr. Maks Dimnik. Za priče so bili njuni starši Darina in Marjan Schiffrer ter Lojzka in Maks Dimnik. Poročal je župnik Jože škerbec. čestitamo! Podpredsednik argentinske podružnice enega največjih švicarskih industrijskih podjetij Hoechst je postal Slovenec Zoran Brezigar, Želimo mu veliko u-speha na odgovornem mestu. ni kralj, kjer se obravnava zadnje življenjsko obdobje znamenitega naravoslovca Carl von Linneja, Strašna pot, kjer je govora o triletni poti Seottove odprave na Antarktiko in avtobiografsko delo pevke Juliette Greco, ki nosi v slovenskem prevodu naslov Ona in drugi. UMRLI SO OD 17. do 24. junija 1986: LJUBLJANA — Ivan Oven; Katja Kos, 92; Franc Toni Danica, Pokorn; 88; Rudolf Ogrin; Elizabeta Košorok roj. Po.čivalšek; Ela Strniša roj. Banovec, 85; Marija Pozaršek; Janko Ru-pelj; Marta Šinkovec roj. Marinko; Stane Kozin; Marija Yaga,ja roj. Lasič, 92; Nada Baznik; Ančka Kržan; Danilo Gašperšič; Franc Šemrov; Asta Zabukovec roj. Ficko, 50; Angela Lavrič roj. Umnik, 77; Anton Lenardon; Justina Maure-Kunšič roj. Golja, 79; Antonija, Maček roj. Armič; Marija Rogelj; A-malija Novak roj. Pezdirc; Stanko Kro-nabetvogl, 87; Frančiška Ručigaj roj. Mihelič, 191; Kristina Kavčič roj. Dobrovoljc; Marija Žulovec roj. Anžur, 95; Marija Janša; Zdenka Planinc roj. Vehovar; Justina Ščurk. RAZNI KRAJI — Anton Slatnar, 83, Ambrož pod Krvavcem; Ferdo Biščan, Velenje; inž. Franc Rado Pavčič, Tržič; Jožica Bogata j-Zagoričnik, 55, Kranj; Viktor Klenovšek, Celje; Anton Poljanec, Žlebič pri Ribnici; Ignac Cimprič, Homec; Alojz Gorenc, Bitnje; Rudolf Zrimšek st., 79, Litija; Marija Štepec roj. Lesjak, 87, Stična; Vladimir Grilc, Komenda; Martin Glavač, Novo mesto; Štefanija Cestnik, Dragatuš; Hilda likar roj. Kump, Kranj; Franc Artnak, Šentjur pri Gelu; dr. iur. Franc Zupančič, Vojnik; Valerija Mohorčič roj. Gnezda, Nova Gorica; Julijana Žitnik, Šmarjeta; Silvana Marzie, Koper; Anton Arnol, 73, Celje; Avgust Pavlin, Domžale; Ernest Drnovšek, Trbovlje; Avgust Pavlin, 66, Domžale; prof. Zlata Hribovšek, Motnik; Karolina Härtner, Maribor; Janez Križaj, Škofja Loka; Franc Žebaljec, 85, Kamnik; Antonija Mrše roj. Posega, Postojna; Beno Jugovar, 80, Rogaška Slatina; Justina, Kokelj roj. Jevnikar, Stična; Pavel Bajt, Trboje; Rajko Bizjak, 75, Trbovlje; inž. Bruno Bantan, 80, Dol pri Hrastniku; Pavla Račič, Krška vas; Valerija Mohorič roj. Gnezda, Nova Gorica; Ivan Belec roj. Brauhar, Stranska vas; Marija Pogledič, (Črni kal; Milan Bole, Litija; Marjan Naterer, 79, Horjul; Štefan Pečnik, 82, Celje; Anica Purgar roj. Dobrin, Kranj; Pavla Škorc roj. Perc, Celje; Lojze Malenšek st., Novo mesto; Martin Koželj. da je Koroška „speči velikan literature“. Organizirali so predstavitve knjig, bralna srečanja, predavanja, seminarje in diskusije na tematiko „proviinca-metropola-eksil“. Kujejo pa se načrti tudi o akademiji pisanja. Goriška in Primorska Na Opčinah se je vršil pokrajinski kongres SSk na Tržaškem. Politični tajnik dr. Harej je podal izčrpno poročilo o strankinem delovanju. Obravnavali je vse osnovne probleme in dogodke v zadnjem mandatnem obdobju, pobude in odločitve, ki jih je stranka sprejela. Ob zaključku svojega izčrpnega poročila je dr. Harej omenil priprave na kongres, ki so potekale v znamenju vzpostavljene enotnosti v stranki na osnovni skupne liste za vodstvene organe in zadevnega programa. Tovrstna usmeritev je bila sprejeta, da se utrdi notranja povezava, ki je stranki nujno potrebna. Gospodarska komisija slovenske skupnosti je preučila sklepno poročilo posvetovalnega odbora o termoelektrarni na premog pri Orehu v Miljskem zalivu. Važen problem pa predstavlja onesnaženje zraka na večjo razdaljo tako na italijansko obalo kakor čez mejo v bližnja naselja na jugoslovanski strani, ki so pomembna kmečka in turistična središča. Na podlagi mnogih znanstveno utemeljenih razlogov SSk potrjuje svoje nasprotovanje postaviti takšnega objekta, kot je načrtovana termoelektrarna na premog v Miljskem zalivu. SSk poziva tudi ostale politične sile in dejavnike, da se zavzamejo za večje in smotrnej(še osveščanje javnosti o tej problematiki. TOMBOLA „DUHOVNEGA ŽIVLJENJA“ V nedeljo, 13. julija je bila v prostorih Slovenske hiše 6. tombola „Duhovnega življenja“. Prireditev se je začela ob treh popoldne s sv. mašo za žive in rajme dobrotnike1 te revije. Opravil jo je urednik Jože Škerbec in se v pridigi zahvalil sodelavcem in vsem naročnikom, ki z rednim plačevanjem omogočajo njeno izhajanje. Poudaril je tudi vlogo in pomen verskega tiska za krščansko življenje im za narodno ohranitev v zdomstvu. Lep je bil pogled na razstavo dobitkov v dvorani, še lepši pa je bil pogled na množico rojakov, ki so zasedli vse sedeže ob mizah ter napolnili dvorano in prostor pred njo, mnogi pa sedeže na 'balkonu. Kot že nekaj let, je bil tudi letos Miha Gaser pri mikrofonu, da je dajal navodila, delal propagando ter klical izžrelbaine številke. Ob pol petih je stopil na oder delegat dr. A-lojzij Starc in pozdravil navzoče, nakar je vodja tombole začel ;s klicanjem številk. K domačemu vzdušju, ki je vladalo na prireditvi, je poleg snidenja znancev ob mizah, pripomogla tudi postrežba deklet in fantov z jedačo in pijačo. Na razpolago je bilo izvrstno pecivo 1— delo in dar požrtvovalnih gospa in gospodičen — in tudi tradicionalnih kranjskih klobas ni manjkalo. V prijetnem pričakovanju so rojaki začeli hoditi po dobitke in odnašali najprej kvaterne, katerih je bilo 300. Tém je sledilo 290 činkvinov. Po krajšem odmoru se je nadaljevalo klicanje številk za glavni dobitek in medtem, ko je napetost naraščala, se je iz množice nenadno dvignila Delia Dolinšek iz Capitala in se prerinila do komisije', ki je ugotovila, da ga je gospa v resnici zadela. Klicam e so bile nove številke in kmalu se je zvedelo, čigava je druga tombola: Klemenčeve Magde iz Haeda. Tretji dobitek je šel k Mihi Tomažinu v Ciudad Gral. Bei-grano. Igra se je nadaljevala še nekaj časa, predno je šlo vseh 62 tombol v roke novih lastnikov, s čimer se je prireditev končala. Tako je 700 rojakov na nedeljo verskega tiska „igraje“ podprlo „Duhovno življenje“, gmotno in — moralno ! S. S. OBČNI ZBOR MUTUALA SLOGE Občni zbor Mutuala Sloge je ‘bil v nedeljo, 5. junija 1986, ob 11 v mali dvorani Slovenske hiše. Po kratkih uvodnih besedah, je predsednik lic. Marjan Schiffrer prebral dnevni red, nato pa podal poročilo o poslovni dobi 1985-1986, ki se je pričela 1. maja 1985 in se končala 30. aprila 1986. Iz poročila je bilo razvidno, da je Mutual Sloga' napredoval v številu članstva im rastel gospodarsko. V začetku pretekle poslovne dobe je Mutual štel 1587 članov, 30. aprila 198,6 pa 1695, kar pomeni skoraj 7% prirastek. < Podpore so rustie vzporedno z inflacije, bolje povedano, hitreje kot inflacija in so jih bili deležni vsi člani, ki so izpolnjevali za to določene pogoje. Končno je predsednik poročal, da je znašal čisti dobiček Mutuala, potem ko so bile' odbite vse izplačane obresti, podpore In upravni stroški 2.843,35 Avstralov in tudi nakazal odborov predlog za razdelitev tega dobička'. Blagajniško poročilo je podal Milan Keržič. Udeleženci so podrobnim številkam lahko sledili s pomočjo lične brošure , ki jim je bila razdeljena že do pričetka občnega zbora. Za nadzorni odbor je poročal namesto odsotnega Janeza Amona, dr. Anton Šimenc. Ko je bila ta točka izčrpana, so prišle na vrstp volitve novih odbornikov, ki naj bi nadomestili tiste z izpolnjeno mandatno dobo. Predložena je bila' le odborova lista, tako da je novi odbor za poslovno dobo 1986-1987 naslednji: predsednik lic. Marjan Schiffrer; tajnik Avgust Jeločnik; blagajnik Milan Keržič; člani odbora: Božo Fink, Rudi Gričar, Stame Mehle in Ivan Teraš. Člani nadzornega odbora so: Tomaž Maček, dr. Anton Šimenc, Franc Hrovat, Jože Tomaževič, Janez Čeč in Ivan Makovec. Upravnik Mutuala je Marjan Loboda. OČETOVSKI DAN Že več let samihuška mladina prireja' poleg materinskega dne tudi o-četom na čast skromno in prisrčno akademijo na njihov dan, običajno po slovenski sv. maši. Tudi letos se jih je spomnila z uvodno besedo o-krajna predsednica Magda Zupanc, nakar je mladinski zbor zapel nekaj pesmi, v prozi in pesmi pa sta se jih spomnila Marko Malovrh in Blaž Miklič. Obojim je navzočim stopilo globoko do srca, marsikakšnemu očetu in tudi mamicam, ki so bile tudi navzoče, so se jim očesa s solzami zalile, Po končanem programu so bila med navzoče očete razdeljena skromna darila, ki pa so prihajale iz globine njihovih src, kajti bila so to ročna dela, katera je mladina napravila iz ljubezni do svojih očetov. Med pozdravi ni manjkalo kot običajno ob teh prilikah besede našega' dušnega pastirja dr. Starca. In končno se je mladini v imenu vseh navzočih staršev zahvalil predsednik Našega doma Jože Miklič. LIGA ŽENA MATI 16. julija je spet Liga žena, mati v San Martinu združila svoj redni sestanek z govorom zaslužnega Rudolfa Smersuja. Za snov si je izbral: Lakota in revščina po svetu, na podlagi razprave ameriškega Inštituta za hrano in prav tako FAO ■—• mednarodni urad za prehrano pri Združenih narodih, ki kažejo to vprašanje1 v posebni luči. V zvezi z lakoto po svetu je mnogo laži in mnogo podpiranja lahko temu škodi. Podpiranje zdravih ljudi, ali za delo. sposobnih je škodljivo, ker jih naredi delomrzne. Tudi cerkvene oblasti v Nemčiji in Severni Ameriki so na pomoč začele gledati z drugačnimi očmi. Trditev, da ljudje stradajo zaradi pomanjkanja zemlje in pomanjkanja živil, je napačna. Statistike pokažejo, da živi 86% ljudi v krajih, kjer je zemlje zadosti in da od tam hrano celo izvažajo. 40% poljedelskih pridelkov pride v Ameriko iz dežel v razvoju, to je Afrike, Azije in Juane Amerike. FAO je ugotovila, da so v Sahelu celo v letu najhujše suše pridelali dvolj žita, v Bangladešu pa so špekulanti prodali eno tretjino žita, ki ga potem ljudem manjka. Na svetu se danes obdeluje le 44% obdelovalne zemlje, kar jasno vidimo v Argentini. V Kolumbiji i-majo največji posestniki 70% zemlje, od te obdelujejo le 6%. V Centralni Ameriki je 70% otrok nedohranjeinih, več kot polovico zemlje pa uporabljajo za pridelke banan, kakava, kave, idr. V Afriki so v zadnjih 20 letih početverili proizvodnjo kave, pošeste-rili proizvodnjo čaja, potrojili sladkorni trs, kakava im bombaža — in to skoraj vse izvažajo, otroci pa so podhranjeni ! Lakote ni, lakoto naredijo! V ZDA so 1. 1975 pustili farmarji neobdelane zemlje, na kateri bi lahko pridelali 70 milijonov ton žita, zato, da mu cena ne bi padla'. V Ekvadorju je samo 14% zemlje obdelane. Trditev, da je na svetu preveč ljudi, da prebivalstvo prehitro narašča, je zlagano. V Indiji je mnogo lačnih, a na Kitajskem, ki ima polovico manj zemlje, ni podhranjenih otrok in ne' lakote. FAO je ugotovila, da ni nobene dežele na svetu, ki ne bi imela surovin za prehranitev svojega prebivalstva. Rešitev je v agrarni reformi, da se zviša število kmetov, zbudi volja do dela. Potrebno je obvezno šolstvo, demokratična ureditev družbe, ne diktatorji. 20. avgusta' bo prihodnji sestanek Lige, vse članice in prijatelji lepo vabljeni! SLOVENIJA V SVETU MALI OGLASI OBVCSTILfì Advokati dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-män 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20. Arhitekti arh. Jure Vombergar — Načrti za gradnje stanovanjskih hiš, industrijskih in trgovskih stavb. — Av. Gaona 2776 - 1706 Haedo T- . E, 659-1413 arh. Marija Bavec — Belgrano 123 — 17. nad. “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19. Trgovina Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje Liniers). Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za vaš dom — L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021. Gospodarstvo Zavarovanja M. in H. Loboda — Sar- miento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127 Kreditna zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574. 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 15. do 19 ure. Naš dom San Justo FRAN MILČINSKI KRPAN MLAJŠI igra v štirih dejanjih v izvedbi Balantičeve šole in v režiji Frida Beznika. Scena: Tone Oblak. Na družinsko nedeljo, 3. avgusta, ob 16.30. Vsi lepo vabljeni! Posebej še ob 35-letnici Balantičeve šole vsi bivši učenci. V vstopnici je vključeno žrebanje lepih otroških dobitkov. SOBOTA, 2. avgusta: Prireditev tednika „SVOBODNA SLOVENIJA“ v Slovenski hiši ob 20. uri. Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. NEDELJA, 3. avgusta: V Našem domu San Justo ob 16.30 igra Frana Milčinskega „Krpan Mlajši“. V Slovenskem domu v San Martinu žegnanje in družinski praznik. PETEK, 8. avgusta. VII. kulturni večer SKA s koroškima gostoma v gornji dvorani Slovenske hiše ob 20. Predava dr. Janko Zerzer. SOBOTA, 9. avgusta: Profesorska seja Slovenskega srednješolskega tečaja in sestanek s starši. V dvorani Našega doma v San Justo ob 20 ponovitev Kremžarjeve drame „Živi in mrtvi bratje“. Visokošolski tečaj od 16. do 19. ure v Slovenski hiši. NEDELJA, 10. avgusta: 16. Mladinski dan SDO in SFZ Slomškov dom. PONEDELJEK, 11. avgusta. VIII. kulturni večer SKA. Ob 21. uri koncert Bernarde in Marka Finka v véliki dvorani Slovenske hiše ČETRTEK, 14. avgusta: Sestanek Zveze slov. mater in žena ob 17. uri. Razgovor z go. Tilko Kunci,če vo. PETEK, 15. avgusta. IX. kulturni večer SKA ob 20. uri. Drugi kulturni večer z gostoma v Slovenski hiši. Predavanje dr. R. Vospernika. SOBOTA, 16. avgusta: Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. 17. pevsko - glasbeni festival SDO-SFZ v Slovenski hiši. X. kulturni večer SKA ob 20. uri. Odprtje slikarske razstave Ivana Bukovca v gornji dvorani Slovenske hiše. NEDELJA, 17. avgusta: Romanje v Lourdes. PONEDELJEK, 18. avgusta. Sestanek SKAS-a ob 20. uri v obed-nici 'Slovenske hiše. SOBOTA, 23. avgusta. Koroški večer ob 20. uri v dvorani 'Slomškovega doma s koncertom pevskega zbora „Gallus“. NEDELJA,, 24. avgusta: 'Obletnica Rožmanovega doma. Ob 11.30 sv. maša, nato skupno kosilo. V veliki dvorani Slovenske hiše ob 17. uri dramska predstava, prikaza o kolonizaciji Amerike „Osmi dan“ v režiji Frida Beznika. Poravnajte naročnine! TEBI Tl SVOBODNI SLOVE KULTURNO DRUŽABNA PRIREDITEV Z ŽREBANJEM ZA TISKOVNI SKLAD 2. AVGUSTA OB 20 V SLOVENSKI HIŠI ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE REDACCION Y ADMINISTRACION: RAMON L. FALCON 415« 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Telèfono: 69-9 5 03 Glavni urednik: Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. line Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA 8. KULTURNI VEČER XXXIII. SEZONA BERNARDA FINK mezzosopran MARKO FINK bariton SOLISTIČNI KONCERT SAMOSPEVOV IN DVOSPEVOV SLOVENSKIH IN TUJIH SKLADATELJEV Pri klavirju .maestro ERNESTO MASTRONARDI Ponedeljek, 11. avgusta, ob 20.30 uri v véliki dvorani Slovenske hiše Vstopnice v predprodaji v Dušnopastirski pisarni. FRAM Q URO PAGADO Concesìón N9 5775 2 ö *3 sft TARIFA REDUC3DA Conce:.:] ón NV 3824 Registro Nacional de la Propiodad Intelectual N9 20.446 Naročnina Svobodne Slovenije za L 1985: Za Argentino A 30 pri pošiljanju po pošti A 32; Združ. države in Kanada pri poišiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmtjne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO” S.R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES -T. E. 362-7215 Slovenci na Primorskem V deželnem avditoriju v Gorici je bil v ciklusu predavanj o značilnosti in vplivih različnih kultur, ki so ustvarjale in ustvarjajo kulturno zgodovino goriškega mesta, zanimivo predavanje prof. Lojzke Bratuž. Predstavila je številnemu občinstvu bogato življenje in kulturno delo pisatelja Franceta Bevka. Ponovno je prišlo do izraza dejstvo, da slovenske kulturne ustvarjalnosti v Gorici večinski narod premalo ali sploh ne pozna. Pokrajinsko tajništvo SSk se je sestalo na svojem sedežu v Gorici in vzelo v pretres pereči problem stavb za slovenske šole v Gorici. SSk trdi, da je edini možna rešitev za slovenske šole odkup semenišča — ali pa gradnja novega slovenskega šolskega središča. Istočasno pa SSk odločno zahteva, da morajo slovenski dijaki, ostati v sedanji stavbi vse do dograditve novih poslopij in da se jih ne sme razmestiti po drugih stavbah v mestu. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA 7. KULTURNI VEČER XXXIII. SEZONA 1. predavanje koroških gostov: Dr. Janko Zerzer o slovenski Koroški Mala dvorana v Slovenski hiši v petek, 8. avgusta, ob 20. uri. XVI. mladinski dan — ca v Slomškovem domu < 10. AVGUSTA 1986 N Vabita SDO — SFZ o 8.45 Dviganje zastav CL 9.00 Sveta maša 13.00 Kosilo 1 1 1 18.00 Kulturni program Ud “TP Nato prosta zaJbava Z, Gledališki odsek Slovenske kulturne akcije in Naš dom v San Justa vabita v soboto, 9. avgusta, ob 20 na uprizoritev drame MARKA KREMŽARJA V Živi in mrtvi bratje v režiji Stanka Jerebiča Predstave se bosta udeležila tudi gosta iz Koroške dr. Vospernik in dr. Zerzer. Naš dom bo po predstavi pripravil v počastitev večerjo, na katero vabi vse rojake. Za udeležbo pri večerji se prijavite pri odbornikih do 6. avgusta. SDO in LEPO VABITA VSE NA SFZ 17. pevsko - glasbeni večer v soboto, 16. avgusta, ob 20.30 v dvorani Slovenske hiše 'iiiiniiMiimiiiiiiiiiiMiiHiiiim FRAN MILČINSKI (23) Ptički brez gnezda 9. Pirc vzgaja sina čevljar Pirc ni mogel delati, ker ga je bolela roka. Bolela ga je, ker ga je bil ugriznil v palec rodni sin Tonček. Stvar se je zgodila tako. Oče ga je preveč v živo vzgajal. No- . ben del Tončkovega telesa ni bil varen pred to vzgojo. In ko jih je Tonček nekega lepega dne spet spravil zvrhano mero po glavi in grbi, je storil, kar mu je nasvetoval Kocmurjev Stanko: ušel je in jo popihal naravnost k teti. Teta ga je gledala, fant pa je imel že pripravljen izgovor: ,,Na vakance sem prišel. Učitelj je zbolel, nimamo šole, pa so ata rekli, naj grem k vam.“ In že je poskočil okoli hiše, po dvorišču in vrtu, če je še vse v starem redu, z njim Rjavček v skokih in s prijaznim lajanjem. Potem v tetino soho. Še je stala kakor prej njegova postelja in je pogledal v svoj predal: lepo zravnana sta notri ležala njegova obleka in perilo, čutil je, tukaj je doma in ne v grdi Ljubljani. Vzel je in si privezal svoj ljubi stari modri predpasnik in šel v hlev pozdravit stare znance: backa svojega srca, belca in dimko in vse druge, kako prijazno se mu je zdelo pri njih! Še gnoj mu je dehtel in se je lotil vil in ga kidal in je do večerje več naredil kakor pastir ves dan. Drugi dan je šel navsezgodaj s teto na polje in se tako pridno sukal, da nikoli tega. „Včasih se nisi tako gnal pri delu,“ je rekla teta, „nisem verjela, da ti bo Ljubljana v takšen prid!“ Tudi poslu en je bil bolj ko svoje dni in rad se je pritiskal k teti, kar milo se ji je delalo, osameli revi. „Ali ti je všeč v Ljubljani?“ ga je izpraševala. Fant je zmigal z glavo, da ne. Ponujale so se mu solze. „Nič drugače, ata in mamo moraš ubogati!“ ga je poučila teta. „Samo prosiš jih lahko, da te puste pri meni.“ — Doma v Ljubljani je nastalo veliko razburjenje, ko so pogrešili fanta. Oče se je najprej kazal trdega. „Spat ho iže prišel“, je rekel. A ko je ura bila osem, devet, deset, fanta pa le od nikoder, ni več prikrival skrbi. Mati je tarnala: „če si ni kaj naredil! Preveč si ga pretepal!“ čevljarja je dražil ta očitek, trdo ga je zavrnil: „še premalo, drugače bi ne bil ušel!“ Napotil pa je vajenca, naj stopi po bližnjih ulicah, če se kod potika Tonček in si ne upa domov. Sam je korakal po sobi, hodil gledat na, dvorišče, od tod pred hišo. Fanta ni bilo in ga ni bilo! Mati je obupavala; ob enajstih ponoči je šel mojster Pire na policijsko stražnico. Poslušali so ga in obljubili, če nalete na fanta, ga. že spravijo domov; nasvetovali so mu, naj se drugi dan zglasi zaradi posveta še na sodniji. Tisto noč nista zakonca, Pirčeva nič spala in blazina Tončkove ma- me je bila mokra od solz. Komaj sta pričakala dne. O fantu še nič sledu, tudi na policiji ne. Mati je koprnela. „Gotovo je šel v vodo!“ Vsa hiša je bila pokonci. Nanča je stala sredi dvorišča in prerokovala, kaj se ji je sanjalo o Tončku in kaj pomenijo sanje; šunder je prodrl celò do starega Korena, ki je s povešeno glavo stopajoč proti vrtu hripavo vprašal. „Kje je Tonček, kje je Tonček?“ — pa ni dobil odgovora, ker so se njemu in psu vsi umaknili v kraj. Ob devetih je tekel mojster Pirc na sodnijo k varstvenemu sodniku. Ta ga je najprej potolažil. „Ne še ni šel v vodo teh mladih ptičev, kar jih je ušlo zdoma. Tudi ni vzroka za strah, da se mu je pripetila kaka nesreča, takile fantiči se znajo bolje čuvati kakor odrasli. Zakaj pa je ušel?“ Čevljarju se je nerodno zdelo pripovedovati o svoji vzgojni metodi. Razlagal je torej hudobije Tončkove, pri-čenši od gumbov in hlač do trmoglavosti in črne nehvaležnosti, in ko jih je pravil, mu je bilo sitno, da hudobije niso hujše. „To ni vse vkup nič,“ je rekel sodnik, „zaradi tega rii ušel! Povejte mi, ali vas je imel rad vaš sin?“ Čevljar se je bridko pritožil, da ne, in kako da mu sin skraja ni maral niti reči ata, če ni s palico stal za njim. Tako je sodnik počasi izmotal iz njega, da je bil fant do zadnje dobe ves čas v reji pri svoji teti. Zdaj mu je bila stvar jasna. „Mojster Pirc," je rekel, „ne smete preveč zameriti fantu. Ušel je, kar ga nič ne veže na dom — samo zaradi strogosti in batin otroci ne uhajajo. Da vas nima rad, ni sam kriv. ljubezen ne prihaja na ukaz, niti je ne dajeta kri in rojstvo. Glejte, oče in mati nista tista dva, ki sta kot starša vpisana v krstni knjigi; resnični starši so tisti, ki se uvarjajo z nebogljenim bitjem, da iz njega zrede in vzgoje človeka! Koliko daje tako dete posla in skrbi, koliko trpljenja! Pa blaženo to trpljenje, zakaj iz njega se rodi ljubezen. ljubezen staršev, ki greje, varuje, prizanaša, in ljubezen otroka,, ki čuti tod svoje gnezdo in zavetje! Nič ne dvomim, kam jo je vaš fant pobrisal: nazaj v svoje gnezdo in to je — pri teti!“ Mojstru Pircu se je sodnikova pridiga zdela neumestna — kakor da je šolarček in stoji pred katehetom! — neumestna in celò krivična. In imel je za potrebno, da pojasni gospodu sodniku, kako sta imela z ženo vseskozi najboljše namene. Res sta dala otroka od sebe v rejo, toda zakaj ? Zato, da je žena lahko hodila še naprej v tovarno. Prihranila sta si denarja, žena ima pokojnino, vso lahko devlje na stran — kadar bo dovolj, si kupita hišico. Čigava, bo? Nikogar drugega kakor fantova! Sodnik ga je prekinil: „Ničesar vam ne očitam, vem, da ste delaven, pošten, sposoben obrtnik. Le sina napak ne sodite! Zbegan ptiček je, vzet iz vajenega gnezda; deset let je star — bojim se, da se ne bo kar zlahka privadil novemu, najmanj s tepežem. Pretehtajte vse in preudarite, ali ga morebiti vendarle ne pustite pri teti, saj sami pravite, da je pametna in poštena žena! In glejte bolj na sinov blagor kakor na svoje želje!“ „Hvala za pouk!“ je rekel čevljar. „Lepo bom delal z njim, seveda ubogati me mora. Na kmetih ga pa ne pustim, otrok je mesten in spada v mesto!“ Po kosilu se je odpeljal z vlakom. S postaje je peš krenil proti Dolenji vasi, kjer je domovala teta. V žepih je imel pomaranče, v glavi pa najblažje namene. Teta in Tonček sta na vrtu okopavala. zelje — kako ljubo mu je dišala prst! Vmes je pravila teta novice iz hleva in svinjaka in kaj so sejali v Lazih in kaj na Gradišču, kaj je novega pri sosedih, kako kaže sadje in kateri zdaj streže pri maši. Malicala sta: črn kruh — star, ljubi znanec — namazan s surovim maslom, kako mu je dišal in koliko mu je vzbujal prijaznih spominov! Čez in čez je bil srečen in zadovoljen, pozabljena je bila Ljubljana, pozabljen beg in še od daleč ni mislil, da bi moral spet nazaj. Pa je slučajno pogledal na cesto in skočil je kvišku, kakor da ga je pičil gad. Ne da bi črhnil besedico, je zbežal z vrta in čez travnik v kozolec: zagledal je bil očeta. Teta se je začudena ozirala, kaj je fantu in kam ga je neslo, kar stopi na vrt mojster Pirc in na kratko in brez pozdrava vpraša: „Kje imaš Tončka?“ Zapazil je bil sinov beg. Da beži pred svojim očetom, ga je zbodlo, in znatno se mu je ohladilo prijaznejše razpoloženje, ki ga je prinesel s sabo s pomarančami vred.