LETO XXX — Številka 47	23. novembra 1978 Cena 4.— šil. (4 din)
poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Tovarna Elan na Brnci odpira prodajalno
Dne 2. decembra ob 10. uri zjutraj odpira tovarna smuči Elan na Brnci trgovino športnih izdelkov. Prvenstvo se polaga poleg vseh drugih športnih proizvodov iz Jugoslavije, Italije, Avstrije in Nemčije na proizvode tovarne Elan. Odprtje prodajnega lokala je prva stopnja.
Tovarna sama bo začela obratovati januarja prihodnjega leta in bo dala do srede leta 80 delovnih mest. Do konca leta 1979 bodo zaposlili nad 100 ljudi, ki bodo po veliki večini domačini iz bližnje okolice Brnce. Domačini z velikim pričakovanjem čakajo na odprtje tovarne, ki bo predstavljala brez dvoma velik faktor za gospodarsko situacijo naših rojakov iz zgornjega Roža in Zilske doline.
Športni pripomočki, katerim da-
je prednost svetovno znani Inge-mar Stenmark, bodo v trgovini Elan na Brnci posebno razstavljeni. Ingemar Stenmark, ki je po televizijskih prenosih znan predvsem kot simpatičen, tih in prijeten zmagovalec slalomskih in veleslalomskih „borb“, velja za „enega izmed najboljših zimskih športnikov vseh časov“. Trikratni svetovni zmagovalec Stenmark bo obiskal novoodprto trgovino Elan-Brnca 19. decembra s svojim trenerjem Hermanom Noglerjem in bo v času od 16.30 do 18.30 dajal svojim „navijačem“ avtograme.
Poslopje tovarne Elan na Brnci se nahaja ob cesti, ki vodi iz Beljaka v Italijo in sicer nekaj metrov pred podvozom pod železniško progo na desni strani. Od daleč se že vidi dvojezična tabla, ki na-
znanja gradnjo tovarne smuči. Trenutno za to tablo vlada ogromen živžav, ker z velikim elanom delajo delavci najrazličnejših panog in dovršujejo projekt, ki ga je načrtoval dunajski arhitekt Wolfgang Brunbauer. Wolfgang Brunbauer je med drugim izdelal načrt za prostore Kluba slovenskih študentov na Dunaju ter za revijo Mladje obširno študijo za slovenski kulturni dom v Celovcu.
Kot nam je povedal poslovodja tovarne na Brnci Hanns Nesler, ki prihaja iz Južnega Tirola in je bil doslej zaposlen pri tovarni Sarna-Schi, se bo morala tovarna na Brnci uveljaviti proti najmočnejši svetovni konkurenci, ki jo sestavljajo prav avstrijska podjetja Fischer, Kneissl, Blizzard itd. Udeležba pri tovarni v Brnci: 80% Elan Begunje, ostalo Intrade in Nordic.
•Najbolj resen dan* v Rebrci - plače bodo le izterjali pred sodiščem i
■KIRCHENBEIfRAa S STELL E ' Finanzkammer der Diözese Gurk
Benediktinerplatz Nr. 10 9020 Klagenfurt
Sr igr
1978-11-17
Datum:
B«ach«ldnummar: . » Ar Številka odločbe: 49/lva
„Danes doživljamo najresnejši dan za delavce v naši tovarni.“ Tako je orisal v torek šef delavskega sveta, župan in poslanec Josef Lubas položaj celulozne tovarne v Rebrci. V torek namreč je bilo zborovanje zaposlenih delojemalcev v tovarni, ki že štiri mesece ne obratuje več. Sredi julija, ko so Poslali delavce na dopust in v začasno brezposelnost, je bilo rečeno, da bodo začeli obratovati začetek oktobra. Začetek oktobra pa ni bilo na razpolago kaj lesa, da bi mogli začeti z obratovanjem, kaj šele denarja za druga proizvodna sredstva. Dežela in država sta sicer ponudili podpore v skupni višini 26 milijonov šilingov, če bi bila lastnica tudi pripravljena prispevati z lastnih kontov. Toda to se do danes ni zgodilo.
Delavci so od začetka oktobra naprej vsak dan hodili na delovna mesta in tako s svoje strani držali obljubo. Toda to je bila zgolj enostranska zadeva in postopanje de-!avcev ni našlo najmanjšega odmeva pri lastnici. Trdovratno star-
ko Ano Erker-Hočevar sedaj celo župan Lubas označuje z nič kaj prijaznimi besedami. Zadržanje starke imenuje župan „farbanje“ prizadetih delavcev. Vsaka pripravljenost javne roke za pomoč je tako dolgo nesmiselna, dokler lastnica pravi, da nima denarja. Starka je sicer delavcem imenovala več terminov za začetek obratovanja, celo zadnji teden so delavci privolili za enotedensko mirovanje, vendar so vsi ti roki potekli brez rezultatov.
Delavcem preostane le več pot do delovnega sodišča v Velikovcu. Kajti delavci so s svojo vsakodnevno navzočnostjo na delovnem mestu potrdili in dokazali svojo pripravljenost za delo in so tudi prej privolili v več kot dvomesečno brezposelnost. Dejstvo, da se ni produciralo, ni zadeva delavcev, temveč vodstva in lastnice tovarne.
Vsekakor bi morali delavci dobiti pred dobrim tednom, namreč 15. novembra, svoje oktobrske plače. Zgodilo se ni nič.
Seveda je sedaj odprta tudi možnost konkursa. Tudi to možnost upoštevajo zastopniki delavcev. V tem primeru obstaja več variant. Ustanoviti bi se mogla družba, ki bi ujela tovarno in vsaj obratovala s pomočjo obratovalne družbe. Tudi delovna skupnost ni izključena.
Teoretična pa je seveda možnost, da Erkerjeva po avstrijskih zakonih ne more več voditi kakšnega obrata v Avstriji, če gre v konkurs. Ne le, da tak postopek traja leta, trenutno zaradi nezavidljivega gospodarskega položaja večinoma zatisnejo oči. — Najbolj nezavidljiv pa je položaj za delojemalce, katerih nesigurnost traja dalje in se veča.
Južni Tirol: zmaga SVP
Südtiroler Volkspartei (Južnoti-rolska ljudska stranka) je pri zadnjih deželnozborskih volitvah v nedeljo proti prerokbam številnih krogov doživela največjo zmago po drugi svetovni vojni. Silvius Magna-go je na svoja stara leta kot načelnik stranke nemške manjšine v Italiji dosegel v Južnem Tirolu ponovno večino in jo celo mogel izgraditi: SVP ima sedaj 21 mandatov od 34 v deželnem zboru. SVP je pridobila 4,85 procentov in ima sedaj namesto 56,42 odstotkov kar 61,27.
Hud poraz so doživeli demokristjani, ki so izgubili skoraj štiri odstotkov in en mandat.
Naprosili smo predsednika kluba slovenskih občinskih odbornikov Filipa Warascha za svoje misli ob izidu južnotirolskih volitev. Dejal je, da so volilci spoznali, da je kljub pretežno izpolnjenem paketu in zagotovitvi pravic zelo potrebno, da je narodna skupnost politično prisotna, kajti sama najbolj zna zastopati interese svojih pripadnikov. Pomen samostojnega nastopa so torej južnotirolski volilci potrdili. Tem bolj je potreben samostojni nastop v predelih, kjer še ni izborjen pretežni del manjšinskih pravic, kakor na Koroškem. Južna Tirolska naj torej ne bo le zgled Avstriji, kako naj reši vprašanje koroških Slovencev; Južnotirolci so lahko vzgled tudi vsem koroškim Slovencem: kajti le če zaupamo v lastno moč in smo sposobni, uveljaviti se kot samostojen in čim bolj tehten političen faktor — zato pa je potrebno mnogo truda in temeljitega ter načrtnega in vztrajnega političnega dela —, se bo ta tehtnost — akoravno mnogokrat le kot odločilna teža na izenačeni tehtnici — tudi obnesla v vsakodnevnih političnih odločitvah.
Frau/Gospa
9072 Ludmannsdorf/Bilfiovs
Prispevati k podvigu obmejnih področij v loku Vzhodnih Alp in pospeševati sodelovanje med Evropsko gospodarsko skupnostjo in tretjimi državami: to je namen „Delovne skupnosti Vzhodnih Alp“, kateri so pristopile dežele štirih držav — Veneto, Furlanija-Julijska krajina, SR Slovenija, SR Hrvatska, Zgornja Avstrija, Štajerska, dežela Salzburg, Koroška in Bavarska.
StammiHjmmer 67993 Glavna številka '" "v’v...
FamĐanstand: I., v., w., flt, ga. Stan: s., p., vd., J., r.
„a»™,. 25.12.1955
rol«**) ....... .........
Poseben protokol o soglasju so v ponedeljek slovesno podpisali v Benetkah. V njem je izrecno poudarjeno, da bodo dežele le delovale v mejah svojih pristojnosti ter ostane zunanja politika zadeva osrednjih vlad. Delovna skupnost hoče usklajevati prizadevanja za reševanje prometnih, energetskih, kmečkih, urbanističnih, kulturnih ter znanstvenih vprašanj.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA V CELOVCU
-—	JOSIP JURČIČ
DESETI BRAT
JOSIP JURČIČ
Ti' /-'"T;
Za oder priredil Andrej Inkret
'i' %


v petek, 8. decembra 1978,ob 14. uri v MESTNEM GLEDALIŠČU V CELOVCU
GOSTUJE: SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Režija:	Zvone Šedlbauer
Kostumografinja:	Anja Dolenc V ,
Scenograf:	Niko Matul
Korepetitor in glasbene vaje: Stanko Colnarič Glasba:	Borut Lesjak
Dramaturg:	Aleksander Zorn
Vstopnice v predprodaji pri krajevnih prosvetnih društvih, pri zastopnikih farne mladine, v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu. Viktringer Ring 26. tel. 04222 - 72565/24, ter eno uro pred predstavo.	NOREA
Kirchenbeitragsbescheid für das Jahr 1978
Ihr Kirchen beitrag wurde unter Zugrundelegung der geschätzten bzw. nachgewiesenen Beitragsgrundlagen gern. §§ 16, 17 KBO. festgesetzt:
Odločba o cerkvenem prispevku za leto 19F^L
Vaš cerkveni prispevek smo določili na podlagi ocenjene oziroma Izkazane osnove za odmero cerkvenega prispevka v smislu členov 16 in 17 Pravilnika o cerkvenem prispevku:
1. Steuerbares Einkommen (soweit nicht unter Pkt 4 und 5) auf Grund des
vorjährigen Einkommensteuerbescheides ........................... .
Obdavčeni dohodki (v kolikor niso navedeni v točkah 4 In 5) po lanski odločbi o davku na dohodke.........................................
- Steuerbares Jahreseinkommen aus nichtselbständiger Tätigkeit. Obdavčeni letni dohodki iz nesamostojne dejavnosti- . . . .
i. Steuerbares Jahn Obdavčeni letni <
elnkommen (Gattin) aus nlchtselbständl ihodkl (žene) iz nesamostojne dejavne
idiger Tätigkeit. . s 75.600,-
les land- und forstwirtschaftlichen Betriebe lost kmetije vključno gozda..................
5. Elnholtswert des gewerblichen Betriebes ..............................
Davčna vrednost obrtnega podjetja r.	:........... 5 -
Summe
Vsote
Abzüglich a) gern. §§	KBO.
Odbitek a) po členu(lh).............. Pravilnika o cerkvenem prispevku
b) für	Kinder
~    ..... otrok(a) "
ROckstandsausweis Izkaz zaostanka
Kirchenbeitrag 19 Cerkv. prispevek 19
Kirchenbeitrag 19 Cerkv. prispevek 19..
Kirchenbeitrag 19 78 _ Cerkv. prispevek 19
MKL v.12.6.78
Jahreskirchenbeitrag Letni cerkv. prispevek
davon bezahlt od tega plačano
. S.„ 600,-
s 746,—
Summe	«.
Vsota	 5
davon bezahlt
od tega plačano.............°	-
.1.346,—
sohin Rückstan« preostali zt
and ; tanek
600,-
600,-
600,—
Ges
Vse
stand
tanka
...1-346,-
Sie werden ersucht, den ausgewiese Monats nach Zustellung des Bescheit rosimo Vas, da vplai ročitvi te odločbe.
m Rückstand innerhalb eines ellung des Bescheides einzuzahlen.
Prosimo Vas, da vplačate ökazani zaostanek v roku eoega meseca po vročitvi te odločbe
Dvojezični formularji za cerkveni davek so na razpolago!
Dolgo je trajalo, sedaj pa je tako daleč: dvojezični formularji za cerkveni davek so na razpolago in se jih vsak more poslužiti, če to zahteva. Prve odločbe so bile že razposlane vernikom, ki so to zahtevali.
Naš tednik je obširno poročal o hudem boju za izpolnitev te določbe sinodalnega zakona. Cerkvena finančna zbornica krško-celovške škofije v izbiri sredstev ni bila izbirčna: od tožbe preko odobrene eksekucije, tja do postopka, s katerim bi se prizadetim odvzele državljanske pravice in bi prišli pod skrbstvo. Vprašanje: je bilo vse to potrebno in ali ne bi bilo bolj enostavno, kar od vsega začetka dostaviti dvojezično odločbo?
Vendar: koroški Slovenci smo veseli vsake spremembe, vsakega zboljšanja. Tudi po hudih porodnih krčih, ki jih je povzročil ta formular, smo veseli, da ga imamo celega in ne okrnjenega na tretjino ali šestino...
Delovna skupnost Vzhodne Alpe
PREIZKUS PREVRATA V ŠPANIJI
9 Manjša skupina španskih oficirjev in policijskih funkcionarjev je za noč med 6. in 17. novembrom pripravljala vojaški udar proti vladi Adolfa Suareza. Zarota, katere cilj je bil zavreti proces demokratizacije v Španiji, je spodletela, ker njeni organizatorji niso naleteli na širšo podporo v vojski. Zaroto so odkrili, ko je neki polkovnik, ki so ga zarotniki skušali pridobiti za sodelovanje, o tem obvestil vlado. Takoj po začetku preiskave so zaprli tri oficirje. Demokracija v Španiji je resno ogrožena, je komentiral vodja španskih socialistov Felipe Gonsales.
DEMONSTRACIJE PROTI NEONACISTOM
O V majhnem zahodnonem-škem mestu Arolsen-Menge-ringhausen, kjer je bil kongres neonacistične stranke NPD, so se demonstranti spopadli s policijo. Več sto sindikalistov, „mladih socialistov“ in pripadnikov raznih levičarskih skupin in antifašističnih organizacij je skušalo preprečiti kongres, vendar je policija z močnimi oddelki 200 neonacističnih delegatov zaščitila. Šef neonacistične stranke Martin Muss-gnug je objavil novo strategijo NPD, po kateri neonacisti ne bodo več „razmetavali denarja in idealizma“.
UMORI IN 400 SAMOMOROV V JUŽNI AMERIKI 9 V Guyani, eni od južnoameriških držav, je 400 članov sekte „ljudski tempelj“ napravilo s pomočjo strupa kolektiven samomor. Do tega je prišlo, potem ko je ameriški poslanec Ryan hotel preveriti s pomočjo komisije, ali so resnična poročila, po katerih je v področju, kjer živijo člani sekte, proti njihovi volji priprtih precej Ame-rikancev. Člani sekte, ki pod strogim regimentom Jim Jonesa živijo zelo odvisno življenje, so pred odhodom umorili poslanca ter štiri druge osebe, večinoma novinarje. Nato je sledil kolektivni samomor.
KIRURG OBSOJEN ZARADI „MOTENJA MIRU MRTVIH“
9 Dunajsko kazensko sodišče je obsodilo na visoko denarno kazen dunajskega primarija, ki je nekemu smrtno ponesrečenemu fantu brez vednosti staršev vzel iz telesa nekaj delov kosti ter z njihovo pomočjo ozdravil dva druga človeka. Starša sta zdravnika ovadila. Sodnik je dejal, da bi zdravnik imel dovolj časa, poprej vprašati starše za dovoljenje. — Vsekakor je s to sodbo zaživela v Avstriji diskusija o tem problemu — doslej namreč še ni tozadevnih zakonov: kaj je več vredno — pieteta ali možnost za rešitev življenj.
JUGOSLAVIJA IZPUSTILA ŠTIRI NEMŠKE TERORISTE 9 Jugoslavija je te dni izpustila zahodnonemške teroriste Mohnhaupt, Boock, Hoff-mann in Wagner, potem ko so odsedeli nekaj mesecev zaradi ilegalnega dopotova-nja. ZR Nemčija, ki si je obetala, da bo dobila teroriste v roke, je odpoklicala svojega veleposlanika iz Beograda, da bi poročal. Tisk sicer večinoma obsoja Jugoslavijo, vendar pride precej komentatorjev do zaključka, da je do precejšnje mere kriva ZR Nemčija sama, ki prav tako ni voljna izročiti Jugoslaviji ustaških teroristov, ki delujejo na ozemlju ZRN proti Jugoslaviji.
Občinski zbor kluba sloven skih študentov v Gradcu
Beneški Slovenci odklanjajo diskriminacijo
V	četrtek, 16. novembra 1978, je imel Klub slovenskih študentov v Gradcu svoj redni občni zbor. Kot gostje so se občnega zbora udeležili zastopniki obeh osrednjih organizacij, za NSKS mag. Franc We-denig ter dr. Avguštin Malle za ZSO, zastopnik ambasade SFR Jugoslavije v Gradcu, konzul Alojz Vindiš, zastopnici Kluba slovenskih študentov na Dunaju, zastopnik Kluba slovenskih študentov v Celovcu ter zastopnik Zveze slovenske mladine.
V	svojih delovnih poročilih so nakazali referenti in odborniki delovanje graškega kluba v preteklem študijskem letu. Predsednik Janko Kulmež je ugotovil, da je bil razvoj kluba kljub nekaterim po-manjkljajem pozitiven, kar se tiče obiskovalcev klubskih prireditev na Koroškem. Klub je v preteklem letu vsak teden organiziral v menzi knjižno mizo, kjer je prodajal interesentom publikacije, ki se ba-vijo predvsem za manjšinsko problematiko. Delovanje pa se ni izčrpalo v prodajanju knjig, treba je
omeniti, da so se razvile v klubu bogate diskusije o vlogi manjšine, nalogah manjšin itd. Delovanje, ki je bilo malo bolj zanemarjeno in kateremu se bo moral klub v bodoče bolj posvetiti, je sodelovanje z ostalimi klubi in družbeno-politič-nimi organizacijami na Koroškem, je menil Kulmež.
Klub je spoznal, da se bo treba posebno intenzivno ukvarjati z usmerjanjem slovenskih dijakov v študijske stroke, v katerih je med koroškimi Slovenci še ogromno pomanjkanje kadrov, kot je to ekonomija in tehnične smeri. Pri tem
Literatura, ki na navidezno, a lažnjivo znanstven način opisuje in poveličuje hitlerjansko strahovlado, je navdušila tri štajerske mladeniče: letos marca so „praznovali“ 40-letnico Hitlerjevega vkorakanja v Avstrijo z bombnim atentatom na okrajno glavarstvo Deu-
pa je nujno potrebno sodelovanje obeh osrednjih organizacij s študentskimi klubi.
V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik Daniel Stern, podpredsednica Vera Inzko, tajnik Toni Čertov, namestnik tajnika Šimej Certov ter blagajnik Edi Warum.
Zastopnika obeh osrednjih organizacij ter zastopnik jugoslovanske ambasade so obljubili novemu odboru vso podporo pri delovanju. Želeti je, da bi se graški klub tudi vnaprej tako razvijal, kot se je v preteklosti. Pri tem pa bo le uspešen, če se bodo njegovi člani aktivno vključili tako v narodno-poli-tično kot tudi družbeno-politično delovanje in z novimi idejami pripomogli pri graditvi boljše bodočnosti.
tschlandsberg (kako pomena polno imel). Nastala je težka škoda, mladeniče so priprli ter jih obsodili na dve oziroma eno leto brezpogojne zaporne kazni (za primerjavo: robeški atentatorji so dobili vseskozi manj ko leto). Pretresljiv je vsekakor soglasni zagovor vseh
Predstavniki slovenskih kulturnih in prosvetnih društev ter organizaciji iz Beneške Slovenije in Kanalske doline so priredili v Vidmu tiskovno konferenco, na kateri so obrazložili svoja stališča do najnovejšega dogajanja v Benečiji ter Kanalski dolini, pri čemer je treba zlasti omeniti odgovore, ki so jih posamezne občinske uprave v Benečiji dostavile predsedstvu vlade glede pravic tamkajšnjih Slovencev.
Predstavniki slovenskih društev in organizacij so predvsem poudarili veljavnost izjave, ki so jo bili podpisali pred nekaj meseci in ki predstavlja vsekakor „magno charto“ naših bratov v Benečiji in Kanalski dolini. Ne glede na odgovore, ki so jih poslali v Rim posamezni župani, slovenski predstavniki naglašajo,
treh, ki poleg mladeniške naivnosti in navdušenosti nakaže vpliv okolja: „Mnogokrat smo slišali od drugih, da mora priti spet majhen Hitler, pa bo vse v redu“.
da mora država v skladu s členom 6 republiške ustave zajamčiti tudi Slovencem v videmski pokrajini narodni obstoj in nemoten razvoj. Na tiskovni konferenci so tudi opozorili na grobo nedoslednost videmskega vodstva Krščanske demokracije, ki je v posebni, tajni okrožnici, dala županom v Benečiji navodila, kako naj odgovorijo na vprašanja, ki jih je vsebovala posebna anketna pola glede slovenske manjšinske problematike. Slovenski predstavniki pa so zlasti odločno zavrnili poskus ter težnjo, da bi nekako „uzakonila“ diskriminacija znotraj slovenske manjšine v Italiji, tako da bi Slovenci na Tržaškem in Goriškem uživali večje pravice kot njihovi bratje v Benečiji ter Kanalski dolini.
Slovenski predstavniki so napovedali, da bodo zaprosili za sprejem pri predsedniku vlade, predsednikoma senatne in poslanske zborn'ce ter pri voditeljih strank ustavnega loka, katerim bodo obrazložili svoja stališča in tudi svoje zahteve.
Obsojeni zaradi neonacizma
Aus dem Wilajet Kärnten
Der dagegen von der Gemeinde Zell durch den Advokaten Dr. Johan Brejc ergriffenen Beschwerde vom 7/X 910 an das kk. Reichsgericht hat letzteres in der am 14. Jänner 1908 gepflogenen öffentlichen Verhandlung stattgegeben und hat konstatiert, daß durch das Vorgehen des Landesausschusses eine Verletzung des Art. 19 des Staatsgrundgesetzes stattgefunden habe, da die darin ausgesprochene Anerkennung der slowenischen Sprache im Amte auch für den Landesausschuß maßgebend sei, weshalb der Landesausschuß slowenische Eingaben sowohl anzunehmen als auch der Erledigung zuzuführen habe.
Ebenso hat am 26. März 1908 der kk. Verwaltungsgerichtshof auf eine analoge bei ihm eingebrachte Beschwerde der Gemeinde Zell zwei Verfügungen des Landesausschusses, wonach dieser das Ansuchen der Gemeinde Zell vom 21. August 1907 um Bewilligung zur Einhebung einer Auflage auf Bier und Branntwein, ferners das Ansuchen vom 16. September 1907 um Zustimmung zur Einhebung einer Schul- und Gemeindeumlage einfach zurückgesandt hatte, als gesetzlich nicht begründet aufgehoben und verpflichtete den Landesausschuß dieselben in amtliche Behandlung zu nehmen.
Ein interessantes Kapitel bilden die Gemeindetrennungen. In Kärnten sind Gemeindetrennungen auch ein Trick der deutschnationalen Partei, um deutschnationale Minderheiten von den Slowenen unabhängig zu machen. — Der Landtag stimmt endgültig über Gemeindetrennungen ab, nachdem der Landesausschuß einen diesbezüglichen Antrag gestellt hat. Wird nämlich irgendwo eine größere Gemeinde von den Slowenen zurückerobert oder ist eine derartige Gefahr im Anzug, so stellen einige nemškutarji den Antrag auf Gemeindetrennung.
Es wurden im Verlauf der 3 letzten Jahrzehnte folgende Gemeindetrennungen vorgenommen, die deutschnationalen Intrigen dienen sollten.
St. Daniel und Stroina wurden von Prävali getrennt, Köttelach von Fettengupf, Unterloibl von Windischbleiberg, Maria Wörth von Keutschach und Schiefling, Rosegg wurde in 3 Gemeinden: St. Jakob, Rosegg und Ledenitzen, Velden in 4 Gemeinden: Augsdorf, Köstenberg, Velden und Lind geteilt, Unterdrauburg wurde von der Umgebung (Gemeinde Kienberg) getrennt. Man hoffte dadurch wenigstens Köttelach, Prävali, Unterloibl, Maria Wort, Rosegg, Lind, Velden, Unterdrauburg fürs Deutschtum zu retten, obwohl auch in diesen letzteren Gemeinden in Wirklichkeit kaum 5 0/o eigentlich deutsche Bevölkerung zu finden ist.
Lehrreich sind besonders zwei Beispiele aus letzterer Zeit: Rosegg und Unterdrauburg.
Trotz der früheren Abtrennung Roseggs von St. Jakob war es doch den Slowenen vor einigen Jahren gelungen, außer St. Jakob auch die wichtige Gemeinde Rosegg in ihre Hände zu bekommen. Das konnten die Deutschen nicht verschmerzen. Um wenigstens den letzten Rest der großen Gemeinde zu retten, stellten am 18. Okt. 1909 einige deutschnationale Insassen der Steuergemeinde Rosegg an den Landesausschuß das Ersuchen, das Verfahren wegen Abtrennung der Steuergemeinde Rosegg einzuleiten. Begründet wurde dieses Ansuchen merkwürdigerweise durch den Hinweis darauf, daß für Rosegg die Hebung des Fremdenverkehrs von Wichtigkeit sei. Der Gemeindeausschuß von Rosegg hatte sich in der Sitzung vom 20. Nov. 1909 gegen die Trennung ausgesprochen.
Nichtsdestoweniger wurde von der k. k. Bezirkshauptmannschaft am 1. Sept. 1910 in Rosegg eine Abstimmung vorgenommen, bei der sich die Mehrzahl der wahlberechtigten Steuerträger der Steuergemeinde Rosegg — 66 — gegen, 54 Steuerträger für die Trennung aussprachen. Diese 54 repräsentierten allerdings eine Steuersumme von 3855 K 72 h, die anderen eine Summe von 1808 K.
Die k. k. Bezirkshauptmannschaft Villach, von der wohl niemand die verwegene Behauptung aufstellen dürfte, daß sie etwa den Slowenen geneigter sei als den Deutschen, be-
kannte in ihrem Berichte vom 3. Sept. 1910 an den Landesausschuß, daß für die Trennung absolut kein annehmbarer Grund vorliege, da ja die Bevölkerung beider zu bildenden Gemeinden homogen, nämlich Agrarbevölkerung sei, also kein Interessengegensatz vorliege und ohnedies die Steuergemeinde Rosegg im Gemeindeausschuß genügend vertreten sei.
Aber der Landesausschuß hielt es trotzdem für zweckmäßig, den Antrag auf Gemeindetrennung zu stellen, und Dr. Angerer, Landtagsabgeordneter, bekannte offen, daß nationale Gründe maßgebend seien.
Der Antrag wurde natürlich angenommen.
Noch lehrreicher ist die Trennung der Gemeinde Unterdrauburg von Kienberg.
Die Marktgemeinde Unterdrauburg war in slowenische Hände geraten! Darüber Entsetzen im deutschnationalen Lager.
Schon im Jahre 1907 war der Landtag über die Trennung Unterdrauburgs von der Umgebung schlüssig geworden. Aber die Sache konnte nicht durchgeführt werden, da man über die Aufteilung des Vermögens nicht ins Klare kommen konnte und gemäß § 3 der Gemeindeordnung für Kärnten die Auseinandersetzung bezüglich des Vermögens der eigentlichen Trennung vorauszugehen hätte. Eine diesbezügliche Ingerenz des Landesausschusses wies die Gemeinde zurück als einen Eingriff in ihre Autonomie.
Da verfiel der Landesausschuß, beziehungsweise der Landtag auf ein einfaches Mittel.
§ 3 der Gemeindeordnung wurde mit Gesetz vom 17. März 1910 einfach dahin abgeändert, daß der Landesausschuß für den Fall, daß ein Übereinkommen der auseinan-dergehenden Teile nicht zustande kömmt, berechtigt ist, iiö Wege der Entscheidung die Auseinandersetzung des Gemeindevermögens durchzuführen.
(Dalje prihodnjič)
Stran 3
Jurčičev DESETI BRAT, ki ga je 'iterarna zgodovina postavila na sam začetek in temelj slovenskega romana, prihaja danes s knjižnih Polic, ki so namenjene mladinski 'iteraturi ali slavistiki. Ustanovitelja slovenskega romanopisja se drži nekaj sentimentalno narodnotvor-nega, čemur smo se pripravljeni 2 ustrezno pieteto in kulturno izšo-'anostjo seveda venomer pokloniti, ne da bi hkrati skrivali zadrego Pred dejstvom, da prvi slovenski roman nikakor ne more najti več ustrezne komunikacije s sodobnim svetom, ne more več vzpostaviti intenzivne literarne konzumacije, ki [e potrebna, da delo ohranja svojo živost. Jurčičev DESETI BRAT je za poprečnega sodobnega bralca, ki si izbira knjige izven šolskih Predpisov in programov, knjige, ki so namenjene bodisi čisto uživaškemu branju ali pa duhovno in izkustveno zahtevnejšemu, najbrž v Pretežni meri nezanimiv. Na vsak način pa je zanimiv tistemu premisleku o literaturi, ki potem lahko uzre zasnutke, na katere se je °prla slovenska prozna literatura in seveda še mnogo več: uzre lahko pot, po kateri je krenila kon-oepcija slovenskega človeka junaka, to pa je tista usodna konstitu-oija, ki smo ji zgodovinsko zavedni vsi, mimo katere ne moremo, saj so vanjo zrasle naše korenine.
Premislek o Lovru Kvasu, Manini, Martinku Spaku in Marijanu, zato ne more biti nič poljubnega, nič takega, kar sodi v meje literarnozgodovinske kuriozitete, ampak je daljna, komaj še uzrta perspektiva našega sveta in naše usode.
Jurčičev DESETI BRAT je prvič izšel v Janežičevem Cvetju iz domačih in tujih logov 1866—67. Literarna zgodovina mu pripisuje smer, ki jo je začrtal Levstikov program že v letu 1858, se pravi spisi: Popotovanje iz Litije do Čateža, Sreča v nesreči, Potrebe Slovencev glede prirodnih ved itd., če-Prav je ravno ta roman sam Levstik v svojem znanem pismu pozneje, 7. 2. 1868, radikalno razčlenil in postavil njegovo literarno koncepcijo pod vprašaj, kar je za našo igro pomembno, saj ravno Levstikova kritika romana prinaša nekatere izostrene poglede na ka-rakterje junakov in njihovo početje, ki so lahko razvidni tudi iz Inkretove adaptacije.
Fabulativna zgradba poteka na dveh nivojih: najprej je tu Ijubezen-ska zgodba Lovreta Kvasa in Manice, nato pa zgodba Martinka Spaka. Obe liniji tečeta v nasprotni smeri (prva je sintetična, druga nnalitična), vendar tako, da končno srečo Maničine in Lovretove zgodbe povzroča ravno usoda Marenka, desetega brata. Posebna značilnost romana in igre je morda, da naslovni junak ni tudi glavni Junak dela, pač pa katalizator do-9ajanja. Končni razplet razkrije skrito sorodniško povezanost protagonistov, zlo je z nedolžno žrtvi-J° Poplačano, ljubezen je družbe-n° legalizirana, Kvas postane graščak.
Sam fabulativni prostor je razdeljen v dva kroga: to je življenje na vasi in življenje na gradu, kar je ustrezno socialno razločeno, raz-očeno pa je tudi po miselnem in čustvenem diapazonu, ki pripada °bema okrožjema. Tako je vaška sredina popisana bolj satirično veristično, odvzeti pa so ji tudi tisti „emocionalni elementi“, ki tvorijo Srajsko življenje: to je zato lahko Podvrženo tisti osrednji čustveni angažiranosti, ki tvori jedro zgodbe: ljubezni. Ljubezen pretežno Pripada grajski sredini in je hkrati sentimentalneje opisana, manjka ji tiste veristične trdnosti, na katero je opozoril že Levstik in ki seveda 'zhaja iz dejstva, da takrat nismo Premog'i srednjega, meščanskega ali „grajskega“ etnično slovenske-9a življa.
r	_	^
„DESETI BRAT“ 8. DECEMBRA NA ODRU CELOVŠKEGA MESTNEGA GLEDALIŠČA
Prvi slovenski roman v gledališki igri
V.
Zgodba DESETEGA BRATA je splošno znana, zato se pri njej ni treba dalje ustavljati. Za nas je pomembneje, kako Jurčič razloži in opiše svoje junake, kako z njimi lahko zasidra konflikt in kako ga more v takšni strukturi razrešiti. Najprej seveda naletimo na junake. Skušajmo si jih pogledati po vrsti.
Že Levstik je v svoji kritiki LOVRETA KVASA ugotovil nekaj neizpodbitnih dejstev: Kvas je pasiven, sentimentalen mehkuž, ki pusti, da drugi delajo njemu v prid. Naj navedemo nekatere njegove besede:
„On (Kvas) je te povesti junak, je meju vsemi osobami najnedelav-nejši. Zaljubiti se ter na videz sentimentalno modrovati nej še dovolj. Sploh se ogiblji ostarele, črvive sentimentalnosti. Tudi se nekako čudno Kvas vede z Marijanom, o katerem je vedel, da je zaljubljen v Manico. Ali o Marijanu se celo sam ti motiš. To nej človek brez globokega čuta, zatorej ti ne morem odobriti, da je zaspal, ko je premišljal, ali bi šel v grad na gosti ali ne. Marijan je izvrstno črtan,
malo robat, ker je bolj na telesu razvit nego duševno, i baš zategadelj krepak, zunaj in znotraj čvrst, zdrav mladenič, kateri globoko čuti, samo da ne vzdihuje, da pesnic ne dela, skalam in grmovju ne toži Maničine trdosrčnosti, skratka, da nej sentimentalen mehkuž, kar je Kvas preveč, toda samo na videz, kajti v resnici je skoraj brez čuta. Marijan nikdar ne govori o ljubezni, a: vendar dela kakor zaljubljenec, sama ljubosumnost mu naposled odkrije njegovo skrito strast.“
Zakaj so nam v tem trenutku potrebne Levstikove besede: Predvsem je iz njih razvidna podoba karakterjev junakov našega dela, mimo katere po Levstikovih besedah ne moremo več. Ta podoba se je v sami adaptaciji na gledališko igro še izčistila in izostrila. Vidimo, da Kvas potrebuje nedolžno žrtev Desetega brata za svojo srečo, da je Manica tista, ki aktivira in vodi ves ljubezenski odnos, da Kvasu čista naključja končno priborijo višji socialni status, saj se odkrije skrivnost njegovega strica
itd. itd. Kvas je junak ljubezni, ki za ljubezen ne naredi nič dejanskega, nič aktivnega in se potem z ničimer ne aktivira in uresničuje. Njegovo usodo so ob rojstvu, kakor zapiše Jurčič v romanu, odločile rojenice in te so določile njegovo srečo. Treba mu jo je samo počakati v tistem svetu, kjer čvrsti in dejavni (kakor je Marijan) skoraj propadejo in kjer so tisti, ki skušajo svet uravnavati, žrtvovani, kakor je deseti brat. Prvi slovenski romaneskni junak je tako usodno pasiven, ker je svet urejen v apriorni pravičnosti, ki bo poskrbela, da se bo zgodilo usojeno. Kvas zato ne odloča o samem sebi in ne ureja svojega življenja in sveta.
Takšnega razumemo tudi v naši igri, kjer kaže svojo sentimentalno, malce odmaknjeno naravo, dovolj neaktivno, da je v krepkih Maniči-nih rokah lahko rahlo ironično postavljena. V ta namen smo dodali tekstu tudi tisto za nas bistveno razsežnost, ki jo prinašajo pevke ROJENICE. Te v pisani zgradbi pač pomenijo tisto glavno vodilo junakovega življenja, ki mu je že ob rojstvu določilo pot in cilj in zdaj skrbi, da bo ta pot šla pravilno. Hkrati prinašajo rojenice več drugih dimenzij: hvaležni gledališko spektakularen material, ki lahko potegne danes tako potrebno distanco med identifikacijo z junaki (ta seveda v našem času ni več mogoča) in dela iz našega besedila sprejemljivejše gledališko blago, ki konceptualno odpira možnosti vitalnejše in zanimivejše postavitve.
Rojenice odrsko utelešajo že od začetka določeno usodo, tako da junake vodijo, združujejo, poučujejo in zaklinjajo. Prav takšna vizualizacija usode predstavlja dramaturški koncept, ki razumevanje Jurčičevega dela in Inkretove adap-
tacije zdaj razvija v odrski konkretizaciji, tako da lahko konstituacijo junaka in sveta, se pravi pasivnosti in usode, razvija v ustrezen odrski jezik.
MARIJAN je, kakor vidimo, dejaven junak, ki je skoraj ubit, saj so mesta v tej strukturi sveta že ob rojstvu določena, zato je njegova samovoljna aktivnost na neki način kaznovana. Marijan je zdrav, čvrst, robat (in vendar globoko čuteč, kakor pravi Levstik), saj je čvrstost najbrž tudi skladnost, ki uresničuje tisto, kar junak čuti. Marijan čuti ljubezen, zato jo skuša uresničiti. V tem je moralno neoporečen.
Potem je tu seveda problem DESETEGA BRATA samega, v mistično folklorno figuro transformiranega maščevalca krivice nad svojo materjo, človeka, ki je dvignil roko nad lastno kri in zato tudi umrl, vendar pa s svojo žrtvijo omogočil srečo ostalih junakov. Tudi on aktivno uveljavlja svojo voljo in odloča o svoji usodi, zato je tudi kaznovan, saj neskaljeno srečo lahko dosega samo verujoči in pasivni junak, vdan pravičnemu teku sveta. Nedolžna žrtev Martinka Spaka je davek Lovretovi sreči, tisto, kar dela junaka Kvasa sploh lahko junaka, saj bi sicer ne prišel niti do premoženja niti do Manice.
MANICA je tista oseba, ki prevzame ljubezen v svoje preračunljive roke, mnogo aktivnejše in po-gumnejše, kot so Kvasove, saj se odloča po svoji volji, ki jo dejavno tudi uresničuje.
Songi in libretizirano besedilo, ki jih je za namene razložene dramaturgije upesnil Milan Jesih, imajo podobno nalogo kakor rojenice. Kot lahko vidimo, funkcionirajo različno: lahko najavljajo ali predstavljajo osebe, so torej ekspozi-cijske narave, hkrati pa osebo tudi karakterizirajo, saj ima svoj song, svojo pesem ali arijo, ki jo simbolizira. Songi lahko tudi komentirajo situacije ali pa upesnjujejo posebej izpostavljene emocionalno močne trenutke, ko so čustva posebej napeta in privzdignjena. Kombinacija vseh teh možnosti daje
ra
zanesljiva informacija iz prve roke
tisto potrebno distanco do besedila, ki ne prenese več običajne in trdne odrske iluzije, hkrati pa odpira možnost blage, pa ne posmehljive ironije, ki omogoča stil predstave. Idilika DESETEGA BRATA, neeksistentnost intrig, zapletov, ljubezni in patetike v današnjem času, pa tudi samega jezika, sintakse itd. itd. provocira gledališki prostor tako, da skuša iz teksta ustvariti predstavo, ki bo navkljub tem barieram lahko konstituirala svojo koherentno odrsko podobo. V tej je najbrž potrebno zasnuti vse kar najbolj resno in na neki način tudi jezikovno avtentično in koherentno. Ironična distanca se mora pojaviti šele v gledalcu, ne pa že na odru, saj bi bila s tem tekst in predstava izgubljena. Se pravi, „sodobnost“ v tem besedilu lahko kreira odrska postavitev z „gledališkostjo“, ki je formalno že sporočilo samo na sebi, saj v svoji sedanji odrski resnici transformira Jurčičevo besedilo iz teme pozabljene kmunikativnosti v svetlobo teatrskih luči.
Aleksander Zorn
SRD „Rož“ gostovalo z „umirajočimi drevesi“
Preteklo nedeljo je SPD „Rož“ iz Šentjakoba gostovalo v farni dvorani v Pliberku. Predvajali so igro Alejandra Casone „Drevesa umirajo stoje“. Igrale niso samo dijakinje šentpetrske strokovne šole, temveč tudi igralci šenjakob-skega društva.
Tega kulturnega doživetja se je udeležilo kar precejšnje število po-
slušalcev in ljubiteljev slovenske besede. Ob začetku prireditve je vse navzoče, pa tudi goste pozdravil pliberški kaplan Franc Valen-tinič. Zaželel je gostom veliko uspeha pri izvajanju igre, gledalcem pa veliko kulturnega užitka.
Nato je spregovoril še režiser Peter Sticker. Na kratko je podal vsebino igre, tako da so gledalci
lahko dojeli najvažnejše.
Imela sem občutek, da nekateri niso vsega razumeli, kaj so posamezni igralci povedali. Vseeno pa so bili navdušeni, ker so igralci tako eksaktno igrali. Želja nas vseh pa je, da bi še naprej tako uspešno delovali in da bodo še večkrat prišli v našo sredo.
Navsezadnje pa velja zahvala in
poklon režiserju Petru Stickru, ki je igralce tako izvrstno pripravil in nabčil. Doprinesel pa je tudi k temu, da so dosegli velik uspeh. Zahvala pa velja seveda tudi vsem igralcem za izvrstno podajanje.
B. C.
... in v Ločah
25 let planinskega društva v Celovcu
V	Sloveniji se družijo planinci v 151 planinskih društvih, ki imajo skupno 92.C00 članov, v vsej Jugb-slaviji pa je nad 200.000 članov in članic organiziranih v planinskih društvih. Pred 200 leti so štirje pogumni možje iz Bohinja prvič v zgodovini dosegli vrh mogočnega Triglava in to še pred osvojitvijo Mat-terhorna, Mont Blanca in Groß-glocknerja!
Na stenah celovške aluae slove-nicae so razporedili fotografije Jaka Čopa, ki je za vsakega slovenskega planinca pojem kot na primer Aljažev stolp, Marjan Srienc pa je bral iz Mencingerjeve Hoje na Triglav ter iz pesniškega ustvarjanja Andreja Kokota.
Pred tako mogočno, slavnostno kuliso se je odvijal preteklo soboto jubilejni občni zbor Slovenskega planinskega društva v Celovcu, ki obhaja letos 25-letnico svojega povojnega obstoja.
Uvodoma je Jaka Cop razložil svojo razstavo črnobelih slik o Bohinju, Baški grapi, Trenti, Vršiču, Planici, Martuljeku in Triglavu tako doživeto, da je gotovo zbudil pri marsikateremu obiskovalcu prireditve željo po podobnih korakih po naravi, ki jo imamo Slovenci v takem preobilju. Jaka Čop se že nad 50 let ukvarja s fotografijo naravnih lepot in pripravlja trenutno dve novi knjižni izdaji: knjigo o Trenti in knjigo o kozolcih na Slovenskem.
Številni udeleženci, gostje in zastopniki tiska so z velikim zanimanjem sledili orisu zgodovine SPD Celovec po 2. svetovni vojni, ki ga je podal predsednik njenega nadzornega odbora inž. Danilo Küpper.
V	fizkulturni zvezi se je formirala kar po 2. svetovni vojni planin-
IV Ljubljana ...
(Nadaljevanje s 7. strani) nik — 17.45 Magnet, otroška oddaja — 18.15 Družbena tema — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.30 TV dnevnik —
20.00	Kulturni mozaik — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.20 Portreti — 21.50 Glasbena oddaja — 22.50 Cribbins, humoristična oddaja (do 23.20).
SOBOTA, 2. decembra: 17.50 Narodna glasba — 18.20 TV novice —
18.35	Apokalipsa živali, dokumentarna serija — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja — 21.00 24 ur — 21.10 Feljton — 21.40 Športna sobota (do 21.55).
„Turneja“ odra...
(Nadaljevanje z 8. strani)
reditve se je udeležil tudi oče Slovenske gimnazije dr. Joško Tischler.
0 V Slovenjem Plajberku je bila prireditev — kot že vedno — v gostilni Folta. Obisk je bil čudovit. Gospodarju pa iskrena hvala za gostoljubje.
® V ponedeljek zvečer pa so gostovali v Tinjah v okviru dopustniškega programa, ki ga organizira Dom prosvete skupno s socialnimi zavarovalnicami.
ska sekcija, je uvodoma dejal inž. Küpper. Njena živahna dejavnost je izzvala kot nujno posledico, da so se vigredi leta 1952 odločili najbolj aktivni člani za ustanovitev posebne organizacije in so jeseni istega leta vložili prijavi pri pristojnih oblasteh. Še pozimi so sklicali proponenti novorojenega društva ustanovni občni zbor, na katerem je bil enoglasno izvoljen za predsednika Lubo Urbajs, ki je do danes ostal zvest planinskemu delu in tudi vodi SPD Celovec že 25 let kot predsednik in gonilna sila slovenskega planinskega delovanja na
Jože Miklavčič, starosta naših planincev in gospodar Koče nad Arihovo pečjo.
Koroškem. Že kot novopečeni predsednik si je z odborom vred stavil cilj, da bi zgradili lastno planinsko postojanko. V letu podpisa državne pogodbe mu je uspel najem majhne pastirske koče na Rožci, planinci pa so jo v najkrajšem času v prostovoljnem udarniškem delu olepšali. Na žalost so kočico „po lastni finančni nemoči po treh letih zopet izgubili“, je omenil inž. Küpper.
V letu prve mature na Slovenski gimnaziji v Celovcu (1963) je uspelo odbornikom SPD Celovec dobiti v najem zemljišče na eni najlepših razglednih točk na srednji višini okoli 1100 m na Bleščeči planini nad Baškim jezerom. Razvaline stare kmetije so naravnost izzvale naše planince, da so na njih začeli leta 1968 graditi lastno planinsko kočo, ki so jo hoteli 17. novembra 1968 slovesno odpreti. Zaradi snežnega meteža so odprtje preložili na vigred naslednjega leta. Koča je v spomin na 7 žrtev nacizma, ki so jih po izdaji pobili pod bližnjo Arihovo pečjo in njihova trupla razkazovali nekaj dni v bližini Šentjakoba v Rožu, poimenovana z naslovom „Koča nad Arihovo pečjo“; postavili so jo z nad 3000 prostovoljnimi delovnimi urami ob pomoči tovarišev-planincev iz matične Slovenije. Jeseni leta 1975 so praznovali 75-letnico oragnizirane" ga planinstva na Koroškem in ob tej priložnosti odkrili spominsko ploščo za padle pod Arihovo peč-
jo. Koroški slovenski planinci so na celotnem območju Jepe postavili kažipote in krajevne označbe v obeh deželnih jezikih in inž. Küpper je poudaril, da so samo omenjeni krajevni napisi preživeli koroški „Tafelsturm“. Še danes so znak za dejstvo, da med planinci vendar vlada vsaj nekaj strpnosti. V smer razumevanja deluje tudi SPD Celovec in je kar kmalu navezalo stike s planinci iz Slovenije in so-prireja letna srečanja med planinci Slovenije, Italije in Avstrije. Skušajo tudi gojiti stike s planinci naroda-soseda, inž. Küpper pa je
Lubo Urbajs, 25 let predsednik SPD Celovec.
moral na žalost ugotoviti (kar ga najbolj boli), da jim ni uspelo na domačih tleh ustvariti dobrega razmerja do obeh koroških planinskih društev (Alpenverein, Naturfreunde), čeprav sodelovanje obeh teh društev preko meje kar dobro uspeva.
„Zdaj naj mladina z mladeniškim in bistrim pogledom navzgor nadaljuje delo, ki so ga začeli njeni starši,“ je zaključil svoja izvajanja inž. Danilo Küpper.
Tajnica SPD Celovec Rezika Iskra-Prušnik je podala na 9 tipkanih straneh zelo podrobno tajniško poročilo delovanja društva v zadnjih dveh letih.
Gostje iz Slovenije s predsednikom Planinske zveze Slovenije Miho Potočnikom na čelu so prenesli čestitke celovškemu jubilantu, katerim se je pridružil tudi zastopnik tržaških planincev z iskrenimi pozdravi. Predsednik ZSO — katere član je SPD Celovec — dr. Franci Zwitter je v svojem pozdravnem nagovoru posebno poudaril vlogo jubilanta kot „simbol enotnosti vseh Slovencev“.
Enoglasno izvoljeni novi odbor SPD Celovec (s predsednikom Lu-bom Urbajsem, podpredsednikom Jožetom Miklavčičem in tajnico Reziko Iskro na čelu) je sklenil, da bo v bodoče zajel tudi mladino, ki se je kritično oglasila v zaključni diskusiji k besedi.
F. K.
Večer poprej, v soboto, pa so šentjakobski igralci gostovali kar pri sosedih, v Kulturnem domu v Ločah. Okoli 120 ljudi je napolnilo do polovice prostorno občinsko dvorano — in to je kar lep uspeh. V Ločah so še posebej občudovali Danico Uršič — domačinko, ki je igrala glavno vlogo. Navdušil je tudi Krautzer kot Mirko. Ne da bi koga skušali dvigniti nad ali pod drugega, je treba ugotoviti, da je režiser Peter Sticker zelo spretno režiral igro, posebej pa je ugajala zelo dobra zasedba, prilagojena posameznim tipom. Tudi tukaj se je videla izkušena režiserjeva roka.
Pred igro so nastopili tudi domači tamburaši pod vodstvom Erike Wrolich. Ta teden pa bodo loški tamburaši sodelovali na 3. tambu-raški predstavi v Škofji Loki. Vsekakor zelo zadovoljiv večer.
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA vabi na
STROKOVNO ZBOROVANJE (Fachtagung)
ki bo v četrtek, 30. 11. 1978, s pričetkom ob 9. uri v hotelu „Obir“ v Železni Kapli.
Obravnava sledeče tematike:
a)	Aktualna vprašanja gorskih kmetov (Aktuelle Bergbauernfragen). OLWR. Dipl. Ing. Walter Raffalt.
b)	Načrtovanje gozdnega gospodarstva, redčenje, oskrbovanje, pogozdovanje in gnojenje gozdov.
(Forstwirtschaftliche Wirtschaftsplanung, Durchforstung, Bestandespflege, Aufforstung, Walddüngung).
Dipl. Ing. Schmiedler.
Ker gre za predavanja, ki se nanašajo na zelo aktualna vprašanja kapelškega prostora, vabimo vse zainteresirane kmetovalce, da se zborovanja zanesljivo udeležijo. Referente je posredovala Kmetijska zbornica za Koroško.
Krajevno združenje ZSM v Železni Kapli vabi na javno radijsko oddajo RTV Ljubljane
„SPOZNAVAJMO SVET IN DOMOVINO“
ki bo v soboto, 25. 11. 1978, s pričetkom ob 17. uri v hotelu „Obir“.
V okviru te oddaje bo koncert, na katerem nastopajo ob spremljavi Mojmira Sepeta Majda Sepe, Marjana Deržaj, Oto Pestner in Janko Ropret.
Vsi prisrčno vabljeni!
• PRODAM KUHINJO, skoraj novo.
Mere: 2,60 x 1,60 okoli kota.
Interesenti naj se javijo pri Fr. WROLICH,
Crgoviče 11 (Tscherberg) 9143 Šmihel
FOLKLORNI POPOLDAN
Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: Narodni dom v Dobrli vasi Čas: nedelja, 26. 11. 1978, ob 14.30 Nastopajo: Mešani pevski zbor „Srce“ iz Dobrle vasi Folklorna skupina „Srce“ iz Dobrle vasi in Folklorna skupina Prežihov Voranc iz Raven
„Lutke mladje“ Koroške dijaške zveze
vabijo na lutkovno predstavo Marjana Belina
VOLK IN KOZLIČKI
Režija: Tine Varl
V	soboto, 25. 11. 1978, ob 13. uri
v Farni dvorani v Šentlipšu. Prireditelj: Farna mladina v Šentlipšu.
V	soboto, 25. 11. 1978, ob 15. uri
v Narodnem domu v Dobrli vasi.
Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi.
V	nedeljo, 26. 11. 1978, ob 10. uri
(po maši) v župnišču v Kazazah.
Prireditelj: Katoliška mladina v Kazazah.
V	nedeljo, 26. 11. 1978, ob 14. uri
v Farni dvorani v Šmihelu. Prireditelj: Mladina v Šmihelu.
MIKLAVŽ PRIHAJA Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“
Kraj: Pušnik v Ločah Čas: nedelja, 3. 12. 1978, ob 19. uri Sodeuljejo: Tamburaški zbor iz Loč Otroški pevski zbor ter šolarji z recitacijami
SPD „OBIRSKO“ vabi na
LITERARNO URO
v gostilni Kovač na Obirskem v nedeljo, 26. 11. 1978, ob 10.30
bere
DEL VEDERNJAK
LITERARNI VEČER V STARI VASI
v gostilni Stern
v nedeljo, 3. 12. 1978, ob 19.00 DEL VEDERNJAK bere pesmi iz svoje Mladje-knjige „KÄNTNER HERBST J KOROŠKA JESEN“ in predava na temo brez-jezičnost pod naslovom „Kako sem zgubil svoj jezik in ga spet našel“.
DOM v TINJAH
Od srede, 29. 11. 1978, do petka, 1. 12. 1978, dnevno od 18.30 do 21.30
KUHARSKI TEČAJ za žene in dekleta Voditeljica: sr. Monika Vodiunik
V soboto, 2. 12. 1978, in v nedeljo, 3. 12. 1978, od 14.30 do 19. ure
RAZLIČNO PECIVO
za božične praznike Voditeljici: sr. Hema, sr. Monika
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče^ 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207. Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (po zračni pošti 500,— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelec. — Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Bekštanj: umrla Marija Gallob
Te dni je umrla in bila pokopala Marija Gallob, pd. Mušetova Tama v žužalčah. Bila je mati °smih otrok. Rajna Marija Gallob ie bila rojena 3. septembra 1905 v Maloščah pri Kangliču. Poročila se je leta 1929 v Maloščah k Tru-Piju. Težka so bila leta gospodarske krize na gorski kmetiji v skoraj 1000 m višini, še težja pa za časa 2. svetovne vojne. Izseljena je bila s šestimi otroki v Hagenbüchach, domačija je bila opustošena. Po vmitvi je sledil sprva še zapor v Beljaku, otroci pa pri tistih sorod-oikih, ki so bili pripravljeni otroke vzeti. Mož pa se je moral umakniti Ted partizane, ker mu je Hretilo koncentracijsko taborišče. Dušev-ne in telesne grozote druge svetovne vojne so zelo škodovale nje-hemu zdravju, predvsem živcem. Z leti sta si z možem pridobila Muše-tovo kmetijo v Žužalčah in se preselila v dolino. Po vojni je postala Tati še nadaljnjih dveh otrok (skupno šest fantov in dve dekleti). Vendar se je njena želja, življenjska želja namreč, da bi bili vsi otroci oskrbljeni, izpolnila. Še eno željo ie imela: doživeti zlato poroko, ki naj bi bila v dveh mesecih, januarja 1979. Ta jubilej si je zaman želela ...
Pogreb je bil nadvse velik. Po-9rebne obrede je opravil dekan Bilip Millonig, pogrebno slovesnost Pa so olepšali pevci SPD „Jepa“ Pod vodstvom Šimeja Trießniga.
Gustav Januš razstavlja slike in figure
V beljaški galeriji ob Mestnem zidu (Galerie an der Stadtmauer) bodo v torek odprli razstavo slik T grafik šentjakobskega učitelja ^ustava Januša. Istočasno bo bral svtor svoje lirične tekste v slovenščini, sodelavec beljaškega klet-ne9a gledališča Bruno Czeitschner Pa v nemščini.
Gustav Januš, rojen 1939 v Se-lah, bo v kratkem objavil tudi svojo Prvo pesniško zbirko. Svoje pesmi Večinoma tudi sam prevaja. Njegov talent je mnogovrsten in so kvali-tetne tako njegove slike kakor tudi Pssmi. Predvsem v slikah se jasno ^aže razvoj umetnika-avtodidakta.
ČESTITAMO!
Katarina Pristovnik iz Sel, ki je med drugo vojno izseljena, je Praznovala 22. novembra 1978 80-|atnico svojega življenja. Iskrene čestitke!
slovenska prosvetna zveza
^ preteklem šolskem letu je v 0rganizaciji Slovenske prosvetne Zveze bilo izvedeno prvo tekmova-nie za bralne značke na Koroškem. Da bo mladina poleg obveznega So'skega branja segla še po dru-S'h leposlovnih delih, tudi za šol-sko leto 1978/79 razpisuje
tekmovanje za bralne
ZNAČKE
Prijave za tekmovanje so možne Pri krajevnih slovenskih prosvetnih društvih in v slovenski študijski knjižnici v Celovcu, Tarviser Str. 16.
\]nattednikf J
Glasbena šola skupna in za vse!
9 Danes, četrtek, razpravlja Kr-9 ščanska kulturna zveza na svoji ® seji ponovno o problemu, ki je # povezan z enim od stebrov na-® rodnostnega obstoja slovenske % manjšine na Koroškem: gre za ® vprašanje skupne glasbene šo-Cl le za koroške Slovence. O ko-® roških Slovencih je povsod zna-® no in priznano, da znajo lepo ® peti, da imajo tamburaške in @ folklorne skupine. Nimajo pa © koroški Slovenci nobenega or-9 kestra, nobene „blehmuzike“ H — godbe na pihala, pa tudi hiš-@ na in komorna glasba s klasič-© nimi instrumenti se ne goji med % njimi. Usodno more postati za ® kulturo koroških Slovencev, če
Ddr. Günter NENNING, predsednik sindikata avstrijskih žurnalistov, se je udeležil seminarja o javnih občilih v Železni Kapli in sam predaval o „politični zavesti avstrijskih novinarjev“ in njenemu vplivu na poročanje o manjšinskih problemih. Dvojni doktor Günter Nenning je znan kot posebno marljiv in angažiran žurnalist, ki se je med drugim tudi močno zavzemal v svojem delovanju za pravice avstrijskih manjšin in je podpisal resolucijo proti preštevanju posebne vrste. Nenning je med drugim gostitelj televizijskega omizja „Club 2“, ki ga v presledkih oddajajo na drugem programu avstrijske televizije. Nenning je tudi zelo hudomušen in nam je na vprašanje, kaj misli o akciji „zweisprachig ist besser“ (dvojezično je bolje) odgovoril, da naj natisnemo dve od desetih zapovedi, ki jih je postavil v Železni Kapli:
a) Mi smo demokrati. Teoreti-
© določenega dela kulturne ustvar-© jalnosti slovenskega naroda in ® tudi drugih narodov sami ne # morejo aktivno negovati.
Da potrebujejo koroški Slovenci zadostno število oseb, ki bi obvladale enega ali več instrumentov, da bi potemtakem razširili svoje kulturne aktivnosti tudi na instrumentalna in orkestralna dela in jih predvajali na prireditvah, je že marsikdo ugotovil. Posebno, če je ravno gostovala kakšna pihalna godba iz Slovenije med koroškimi rojaki, ali pa v primerih, da imajo nemškogovoreči prebivalci v isti vasi kakšno „blehmuziko“. Konkretnega pa ni bilo storjenega skoraj nič.
čen zakon o demokraciji pravi: Kjer so močnejši, moraš vedno stati na strani šibkejših. Praktičen avstrijski zakon pravi: Kjer so šibkejši, moraš vedno stati na strani močnejših. Ker pomeni demokracija mnogo volilcev, je to tudi praktičen zakon za demokracijo. Ker novinarstvo pomeni mnogo bralcev, je to praktičen novinarski zakon.
b) Kdor piše, da koroški Slovenci konspirirajo z Jugoslavijo, da je Jugoslavija komunistična in da je komunizem nevaren, ta govori zelo odgovorno o aktualni resnici. Tega se ne more nikoli dovolj pogosto povedati. Kdor piše, da moraš na Koroškem samo čisto popraskati in pod rdečo se kar kmalu prikaže rjava barva, ta pogreva zelo neodgovorno preteklost. To se ne more nikoli dovolj pogosto zamolčati.“
Pred tremi leti pa so v okviru prvega Rožanskega izobraževalnega tedna obširno razpravljali o tem vprašanju ter prišli do soglasne ugotovitve, da je potrebna glasbena šola, ki naj bo skupna za vse koroške Slovence in katero naj nosita obe osrednji kulturni organizaciji.
Nadaljnje iniciative:	biičovsko
slovensko prosvetno društvo „Bilka“ je na svojem zadnjem občnem zboru sklenilo resolucijo obema kulturnima organizacijama, Krščanski kulturni zvezi ter Slovenski prosvetni zvezi, v katerem ponovno opozarja na potrebo skupne glasbene šole. (To resolucijo zaradi njene zanimivosti objavljamo na tej strani.) Na to pismo sicer od obeh kulturnih organizacij niso sprejeli odgovora, koordinacijski odbor obeh, KKZ in SPZ, pa se je ukvarjal polagoma s tem vprašanjem. Kakor je razvidno iz protokola, sta SPZ in KKZ izrecno sklenili, da sp spravi na noge skupna glasbena šola za vsakega koroškega Slovenca, ne glede na njegovo svetovnonazorsko pripadnost.
Herbert Seher, referent za izobrazbo pri bilčovski „Bilki“, nam je povedal, da so tam tudi ravnali. Napravili so anketo, ki je sedaj v bistvu zaključena. V njej so skušali zajeti interesente za glasbeni pouk. Anketo so izvedli v krajih, katerih društva sodelujejo pri Božanskem izobraževalnem tednu (Loče, Šentjakob, Sveče, Šentjanž, Kotmara vas, Bilčovs, Hodiše).
Odmev je bil presenetljiv: okoli 100 oseb se je javilo. Bili so to predvsem mladinci (nanje je bila akcija v prvi vrsti naperjena, kajti šolska mladina ima tudi v šoli dopolnilne možnosti). Precej pa je bilo tudi starejših, ki so že poprej kdaj igrali na kakšen instrument, a ga potem dali proč, ker ni bilo možnosti za igranje v skupini, ali pa ni bilo možnosti za nadaljnjo izobraževanje na instrumentu.
Na primer v Ločah je uspelo pridobiti kar 22 interesentov za instrumentalni pouk...
Material ankete bodo sedaj predali obema osrednjima kulturnima organizacijama, naj obe zagotovita učni personal. Avtorji ankete računajo, da bi bilo možno pričeti s poukom še pred božičem. Kakor je dejal Herbert Seher, hočejo naj-
prej še sklicati sestanek, kjer bodo vsi interesenti seznanjeni tako z glasbenimi učitelji in profesorji, kakor tudi z organizacijsko-tehnič-nim potekom instrumentalnega pouka.
Za zainteresirane bralce: možnosti za prijavo so še dane — tudi iz drugih krajev. Obrniti se je treba ali na krajevna društva ali na osrednji kulturni organizaciji.
Pouk v instrumentih pa bo imel tudi indirektno rentabilnost za slovenske pevske zbore: kajti obvladanje not in glasbene teorije pripomore tudi k višjemu nivoju pevskih zborov.
Termini za instrumentalni pouk bi bili enkrat tedensko, predvidoma v sobotah. Sistem rotacije učiteljev od enega kraja do drugega irVali strnitev posameznih instrumentov v en kraj še ni docela odločen. Vsekakor bodo skušali najti sredino med najboljšo efektivnostjo in čim bolj racionalnim poukom.
Šimej Trießnig, vodja zbora SPD „Jepa-Baško jezero“, je v svojem kraju pridobil 22 interesentov. Niso vsi iz zavednih družin. Ko je hodil z anketo od hiše do hiše, je bil vesel, da pride do skupne pobude obeh osrednjih kulturnih organizacij, ki naj bi postala tudi realnost: kajti pri Božanskem izobraževalnem tednu sodelujejo društva obeh kulturnih organizacij. „Ravno pri taki akciji, ki jo prvič in z negotovostjo pripravljamo in uresničujemo, je treba, da je skupna. Ne bi imelo pomena, da bi vsaka organizacija posebej napravila pouk. Za božjo voljo: potem ne bi imela dovolj interesentov ne ena in ne druga organizacija, stroški in trud pa ogromni. Ne morem si misliti, da bi bil kdo tako neumen!“
PREDAVANJE O SLOVANIH V AVSTRIJI
Na povabilo Društva slovenskih zgodovinarjev in geografov na Koroškem je predaval v torek, 21. 11. 1978, zvečer v auli slovenici v Celovcu docent na slavističnem institutu dunajske univerze dr. Otto Kronsteiner o Slovanih v Avstriji iz vidika krajevnih imen.
(Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili poročilo v naslednji številki NT).
TOPSPORT
BEKLEIDUNGS-Ges.m.b.H. — PREJ BAYRHAMMER
PLIBERK
TOVARNA ŠPORTNIH ROKAVIC SE VAM PRIPOROČA ZA ZIMSKO SEZONO
% Smučarske rokavice % Tekaške rokavice $ Smučarski čevlji • Smučarske obleke Toper ® Smučarska očala
Kupujte v naši tovarniški trgovini!
Vsi izdelki po znižani ceni!
Od novembra 1978 naprej najugodneje kupujete pri nas v Pliberku, Velikovška cesta 11. Naše športne rokavice pa so Vam na razpolago tudi v športnih trgovinah na Koroškem in v Avstriji. Vprašajte vedno po TOPSPORT smučarskih rokavicah.
TOPSPORT — GARANCIJA ZA DOBRO IZDELAVO IN KVALITETO Poslovni čas: po - pe 8.—18. ure — so 8.—12. ure
RESOLUCIJA
sprejeta na občnem zboru Bilke dne 15. oktobra 1977.
Krščanski kulturni zvezi v Celovcu
Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu
Z ozirom na načelo vseh kulturnih prizadevanj slovenskih prosvetnih dejavnikov, da bi čim bolj mogli ugoditi težnjam posameznih , interesnih skupin podeželskega prebivalstva, opozarjamo na potrebnost po temeljiti glasbeni vzgoji. Zavedati se je treba, da bomo mogli doseči zadovoljivo ravan na glasbeno-pevskem področju le tedaj, ko bomo skrbno in načrtno vzgajali ter šolali našo mlajšo oziroma najmlajšo generacijo!
Prav zato, ker se vedno znova izraža želja naših staršev, da bi otroci čim prej imeli možnost do spoznavanja kakšnega glasbenega inštrumenta, moramo začeti misliti na ustanovitev lastnega glasbenega zavoda. Ker pač krajevna društva gmotno in personalno niso v stanju, nuditi ustrezne strokovne pomoči, so mnogi interesenti prisiljeni, da se šolajo pri strokovnjakih, ki ne poznajo slovenske glasbene tradicije in nimajo razumevanja za življenjske interese koroških Slovencev.
Zato prosimo naši osrednji kulturni organizaciji za pomoč pri reševanju teh problemov — ki brezdvomno niso le bilčovski — s tem, da posredujeta strokovne učitelje-glasbenike za učenje nekaterih osnovnih inštrumentov, ki bi delovali v obliki potujoče glasbene šole in tako prispevali k skrbni glasbeni vzgoji naše mladne.
Dvojezičnost je boljša!
Vlomilec je urno in spretno splezal skozi okno. Potem si je vzel čas. Vlomilec, ki se razume na svojo umetnost, si vedno vzame čas, preden vzame še kaj drugega.
Hiša je bila last bogatina. Gospodarica se je zabavala v nekem svetovljanskem letovišču ob morski obali in pripovedovala nekemu čednemu mladeniču s kapitansko kapo, da nihče ne razume njenega srca. Gospodar je bil prišel domov in se je spravil k počitku. Bil je septembrski čas — po koledarju in po njegovem osebnem počutju. Stari gospod je imel viseče vrtove in žensko lepoto za ničevo oholost in se je že nagibal k trajnim dobrinam udobja in moralnih čednosti.
V njegovi sobi v prvem nadstropju je še gorela luč. Vlomilec se je med tem malo razgledal po hiši. Maske ni nosil, tudi svetilke ne in ne čevljev z gumijastimi podplati. Imel je samo veliko pištolo v žepu in je zamišljeno lizal men-tin bonbon.
Pohištvo je bilo še vedno pokrito s poletnim prahom. Srebrnina in nakit sta bila gotovo spravljena kje na varnem. Vlomilec ni pričakoval kakega posebnega plena. Njegov cilj je bila slabo razsvetljena soba, kjer bo hišni gospodar kmalu sladko zaspal. Tam utegne kaj najti, kaj skromnega, nemara nekaj drobiža ali uro, iglo z briljantom ... ničesar takega, kar bi bilo pretirano in neverjetno. Odkril je bil odprto okno in enostavno izkoristil priložnost. Tiho in previdno je vlomilec odprl vrata razsvetljene sobe. Prižgana je bila samo svetilka na nočni omarici. Na postelji je ležal neki moški in spal. Na zofi je bila prava zmešnjava najrazličnejših predmetov — zmečkani računi, ura, šop ključev, cigare, rožnat trakec za lase in — za dietni začetek novega dne — še neodprta steklenica mineralne vode.
Vlomilec je naredil tri korake proti zofi. Moški na postelji je raz-jezeno zastokal in odprl oči. Njegova desnica je smuknila pod blazino in tam obležala. „Ne premikajte se!“ je čisto mirno ukazal vlomilec. Vlomilci boljše vrste ne kričijo. Bogatin na postelji se je zastrmel v okroglo odprtino revol-verske cevi in se ni več ganil.
„Roke kvišku!“ je ukazal vlomilec.
Bogatin je bil starejši možakar z rjavkasto bradico. Bil je videti zmeden in častitljiv, pa tudi precej
razjarjen. Sedel je pokonci in dvignil desno roko.
„Obe roki dvignite!“ je ukazal vlomilec. „Lahko da ste levičar in me z levico torej utegnete počiti.
Znate šteti do dva, kaj? No, potem pa pohitite!“
„Druge ne morem dvigniti,“ je s spačenim obrazom odvrnil bogatin.
„Zakaj ne?“
„Revmatizem me daje v rami.“
„Je vneta?“
„Bila je. Zdaj je vnetje popustilo.“
Vlomilec je za hip negibno obstal z naperjeno pištolo v roki. Ozrl se je po predmetih na zofi, potem pa v zadregi spet proti moškemu na postelji. Iznenada se je skremžil.
„Kaj pa stojite kot lipov bog in se kremžite,“ je zapihal razjarjeni bogatin. „Če ste prišli, da bi kaj ukradil, čemu potem tega ne storite? Saj leži dovolj stvari naokrog.“
„Oprostite," se je zarežal vlomilec, „pravkar je tudi mene uščipnilo. Imate srečo, da sva z revmatizmom stara prijatelja. Kdo drugi bi vas takoj pihnil, ker niste hoteli dvigniti tudi druge tace.“
„Koliko časa ga že imate?“
„Štiri leta. Vendar mislim, da to še ni vse. Če se vas loti, vas ne zapusti do konca življenja. Tako je pač moje prepričanje.“
„Ste kdaj poskusili z oljem kače klopotače?“ se je pozanimal bogatin.
„Na sode sem ga porabil,“ je odvrnil vlomilec. „Če bi speli vse kače, katerih olje sem porabil, bi segala ta jara kača do Saturna. In njihovo klopotanje bi bilo slišati dol do Čila.“
„Nekateri uporabljajo čilske tablete,“ je menil bogatin.
„Sranje!“ je z gnusom odvrnil vlomilec. „Jemal sem jih pet mesecev. Nič niso vredne. Malo bolje je bilo tisto leto, ko sem uporabljal Finkelhamov ekstrakt, Balmo-ve obkladke in Pottov prašek proti bolečinam. Vendar mislim, da so
mi najbolj pomagali kostanji v žepu.“
„Je vaš revmatizem hujši zjutraj ali ponoči?“
„Ponoči,“ je žalostno rekel vlo-
milec, „ravno sedaj, ko imam največ dela. Sicer pa lahko mirno spustite roko! Upam, da ne boste... Povejte, ali ste kdaj poskusili z Blickerstaffovim krepilcem krvi?“
„Še nikdar. Ali vas napade iznenada ali imate stalne bolečine?“
Vlomilec se je usedel na rob postelje in si položil revolver na kolena.
„Različno,“ je odgovoril. „Napade me, ko ga najmanj pričakujem. Moral sem opustiti delo v drugem nadstropju, kjer me včasih prime na stopnišču. Nekaj vam bom rekel: mislim, da ti prekleti zdravniki nimajo niti pojma, kako bi lahko pomagali.“
„Tudi jaz mislim tako. Zdajal sem jim že precej tisočakov, pa mi niso niti malo pomagali. Ali vas kdaj spreleti vročina?“
„Včasih, zjutraj. In če prihaja deževno vreme — o ti ljubi bog!“
„Natanko tako kot pri meni,“ je menil bogatin. „Natančno vam lahko povem, če krene s Floride proti New Yorku deževen oblak, ki ni večji od namiznega prta.“
„To je pravi pekel!“ je pritrdil vlomilec.
„Imate več kot prav,“ je prikimal bogatin.
Vlomilec je pogledal svoj revolver in ga kar se da nevsiljivo pospravil v žep.
„Povejte, spoštovani gospod,“ je potrto dejal, „ste kdaj poskusili z opodeldokom?“
„Bedno zdravilo!“ je jezno odvrnil bogatin. „Prav tako bi se lahko natrli s špinačo.“
„Sem povsem enakega mnenja,“ mu je pritrdil vlomilec. „Opodel-dok je imenitna maža za malo Minnie, če jo opraska mačka. Ampak nekaj vam rečem: ne bova se več spustila trpinčiti! Vem za ne-
kaj, kar nama bo gotovo pomagalo. Kaj menite, če bi se malo napila, da vse skupaj pozabiva? Moj načrt je tako ali tako propadel. Oblecite se in pojdite z menoj na pošten kozarček žganja. Saj dovolite, da vas — Au! Spet me je prijelo?!“
„Že en teden,“ je potožil bogatin, „se ne morem več sam obleči. In bojim se, da je Thomas že v postelji.“
„Le vstanite,“ je dejal vlomilec, „vam bom že jaz pomagal v vaše cunje.“
Bogatin je premišljeval o nedo-stojnosti svojega položaja. Pogladil se je po bradici. „Vseeno je zelo nenavadno ... “ je začel.
MIHAIL ZOŠCENKO:
Bil je čisto navaden siv pisemski ovitek, ležeč v blatu v Konjujevski ulici.
Ivan Grigorjevič, ki je prišel z Nikolajem Fedorovičem po ulici, ga je brezbrižno brcnil s koncem svojega škornja.
„Cuj, prijatelj, zdi se mi, da je nekaj v njem,“ je dejal Nikolaj in pobral blatni ovitek. In glej — njegov trud ni bil zaman, kajti v ovitku je bilo 240 rubljev — dva bankovca po 100 in dva po 20 rubljev.
„Šmentana reč, to je pa res sreča, tovariš!“ je vzkliknil Ivan Grigorjevič ves srečen. „Na vsakega odpade ... čakaj, izračunam ... vsak dobi torej 120 rubljev!“
„Kako to?“ ga je zavrnil Nikolaj Fedorovič. „Mar je denar že najin, he? Saj ga morava oddati na milici. Razdeliva si lahko samo naj-denino. Tako je ta zadeva, dragi moj.“
„Tako torej misliš, Nikolaj Fedorovič?“ je vzdihnil Ivan Grigorjevič razočarano. „Že prav — če je tako, pa oddajva najdeni denar skupaj — škoda!“
Nikolaj si je zamišljeno pogladil neobrito brado.
„Eh, seveda je škoda! Toda čuj, tovariš, če sva pametna, lahko denar sicer pošteno izročiva milici pa vendar bo najin.“
„Izročila naj bi ga pa bo vendar najin? Kako pa je to mogoče, tovariš?“
„Hm, tako, Ivan Grigorjevič, daj, da ti pojasnim: tisti, ki je denar izgubil, bo najbrž tekel na milico in prijavil, kaj se mu je zgodilo.“
„Tule imate srajco,“ ga je nepotrpežljivo prekinil vlomilec. „In zdaj se sprostite! Poznam nekoga, ki trdi, da ga je Omberryjeva maža v dveh tednih spravila znova na noge in je zlahka spet dvignil osemdeset kil.“
Odkorakala sta skozi vrtna vrata. [ Tedaj se je bogatin nenadoma obr- < nil in se hotel vrniti. „Pozabil sem denar,“ je pojasnil, „ostati je mo- . ral na zofi.“	,
Vlomilec ga je prijel za komo- ( lec. „Le pridite,“ je prešerno rekel „jaz sem vas povabil. Zaradi tega skromnega izdatka se pa res ne -bova pričkala. Ali ste še kdaj po- ' skusili s črabono zeljo ali pa Z 1 gadovo mastjo?“
„To utegne biti res, Nikolaj Fedorovič, kajti tudi jaz bi za trdno tako storil.“
„No vidiš! In na milici ga bodo vprašali: ,Kdaj ste denar izgubili?' In vprašali ga bodo seveda tudi: .Koliko je bilo denarja in v kakšnih bankovcih?“ “
„O, zdaj te pa že razumem!“ je vzkliknil Ivan Grigorjevič navdušeno. „Iz ovitka kratkomalo vzameva 40 rubljev in jih oddava samo 200.“ „Ah, kaj še! To bi bilo povsem napačno, tovariš. Še tega je treba, da bi naju na milici zasliševali brez konca in kraja: ,Ali ni bilo morda v zavitku 240 rubeljčkov, capina? Kar priznajta, da sta jih 40 zapila!' Ali pa: .Kateri deklini pa sta dala teh 40 rubljev, ki tu manjkajo?“ Ne, Ivan Grigorjevič, to morava napraviti pametneje. Cuj, ali bi pogrešal za nekaj dni, deniva — 40 rubljev? Dobiš jih vrnjene, bodi brez skrbi.“
„Štirideset rubljev, praviš? Hm, ja, to ne bo težko, Nikolaj Fedorovič. Toda povej mi, čemu kar na lepem potrebuješ teh 40 rubljev?“ „Eh, kaj vprašuješ, daj mi jih hitro! Glej, teh 40 rubljev — ja, imenitno — štirje bankovci po deset rubljev — položim v tale ovitek k 240 rubljem. In ta ovitek odneseš takoj na milico — jaz ne morem iti s teboj, saj vidiš, da nisem obrit: najprej moram stopiti k brivcu. Ti pa teci na milico, da si denar pravkar našel v Konjujevski ulici. Povej vse po pravici, razumeš.“
(Dalje na 8. strani)
Nagrajena poštenost

IVAN CANKAR:	7
rp6 doi) e Iz sani
_____________________________________r
EDINA BESEDA
Med najbolj zgodnjimi in najbolj razločnimi spomini izza otroških let mi je spomin na smrt. Bila je velika, prazna soba, morda le v spominu tako velika in prazna; v kotu kraj peči je stala postelja, zastrta od stropa do tal z zelenimi cunjami; tam je ležal naš stari oče ves čas, kolikor sem ga poznal. Živega vidim komaj še za meglami; čemeren obraz, sivkasta, zgrbljena lica, debela spodnja usten, od katere je kapalo na krožnik in na odejo, kadar je počasi, s tresočo roko nesel žlico k ustom. Njegovega glasu ne slišim več in zdi se mi, da ga zares nikoli nisem slišal. Zdaj je ležal na čistih, belih rjuhah in se ni ganil; sveče so gorele kraj postelje, v sobi je dišalo po loju, vse je bilo prazniško; in rekli so, da je mrtev. Stopil sem blizu k vzglavju; ni me bilo strah, tudi žalosten nisem bil, ker nisem vedel, kaj da je strah in žalost; le radoveden sem bil sila, kaj da se bo nenadoma prikazalo posebnega na tem sivkastem obrazu, kaj da bo mahoma presekalo in na obe strani prevrnilo ta čudni mir in to po loju dišečo tišino in kdaj da se bo zganila ta debela spodnja usten ter izpre-govorila naglas. Kajti očitno mi je bilo, da stoji prav tik za to ustno beseda, ki čaka, da stopi nanjo ter se razodene ljudem; kakor stoji človek za durmi, drži za kljuko ter se
le še za trenutek obotavlja, da pritisne nanjo. Zdelo se mi je, da se tudi vsi drugi ozirajo po tej besedi, da je vse že določeno in pripravljeno, le besede še ni in da je samo zaradi nje ta prazniška tišina in ta zlovoljni, trepetajoči, nemirni mir.
Nekoč so raznesli po našem kraju, da je umrl zakrknjen brezbožnež, ki se mu je še na mrtvaški postelji pozna, da se ni bil spravil ne s tem, ne z onim svetom; pravili so, da mu je obraz od sile grd in spačen in da vsakogar obide groza, kdor ga pride kropit. Šel sem tja, da bi ga videl. Sam je ležal v izbi, ki je bila gola kakor skedenj; dvoje sveč mu je gorelo. Prav res je bil v obraz teman in trd, samosvoj; košate obrvi so visele na trepalnice, neobrita, močna čeljust je štrlela visoko in je bila kakor od kamna. Ali groza mi ni segla od teh košatih obrvi, ne od kamenite čeljusti, tudi ne od silnih rok, ki so se oklepale razpela kakor ugrabljene dediščine; temveč strmela je name z usten, teh stisnjenih, pod ostrim zobom zgrizenih, ki bi na ves glas povedale, do samih nebes zavpile besedo, kakor je človeško uho še nikoli ni slišalo. Že je bila iz dna vsega spoznanja planila do roba, do duri, stresla že rožljaje za kljuko; tedaj se je zavrtel ključ zadnjikrat in za zmerom, zob se je zasadil v črno kri. In ustna se niso ganile več. Na zaklenjenih durih pa se je poznalo, kdo je stal pravkar tik za njimi, kdo je trkal nanje, preden je okamenel.
V mojem spominu je sveta podoba; mnogo let je že tam, zmerom na enem mestu, mojim očem zmerom enaka, čeprav bi morda kdo drugi sodil, da je že začrnela in da le moje srce vselej posebej ustvari po svoje njen prvotni obraz; malokdaj se ozrem nanjo, pa vendar vem, da bi brez nje bila pusta in gola moja izba; in če bi šla od hiše, bi šel z njo božji blagoslov. To je tista noč, ki sem jo prebdel
ob mrtvaški postelji svoje matere. Zdaj se mi dozdeva, da sem bil vso tisto noč popolnoma vdan in miren, mirnejši nego kdaj poprej; nikakšne potrtosti, nikakšne tesnobe nisem občutil, začudo lahkotno in svetlo je bilo v moji duši kakor osvobojena je bila, od nekod z višine je gledala na to mračno izbo, na tenke, dolge plamene sveč, na beli materin obraz in name. Nikoli nisem bil tako blizu tisti zadnji, edini besedi, ki se ustavi človeku na ustnicah, kadar prestopi prag na ono stran. Materin beli obraz se je smehljal; njene tanke, ozke ustnice niso bile čisto zaprte, v spodnjo se je bil vsesal en zob; in prav ta zob, se mi je zdelo, da je podelil ustnicam in njih smehljaju tisti posebni izraz, ko človek komaj še strpi, da bi v zmedi trpljenja, slepote in zmot zaklical besedo, ki bi z enim mahom obsve-tila, prenovila, odrešila vse, kar je, od konca do kraja-Tisto noč sem slišal te besede rahlo trkanje na duri svojega srca, slišal že njeno nerazločno šepetanje. Slutil in občutil sem jo zdaleč, kakor sluti človek še za meglami jutranjo zarjo in občutil s sladkim trepetom njeno toplo svetlobo, ko ne vidi oko še ne kapljice luči. In vselej, kadarkoli se ozrem na sveto podobo v svojem spominu, slišim šepetanje neizgovorjene besede, kakor se je utrnila svetla iz čeznaturnega spoznanja, ki nam ni dodeljeno, iz vesoljne ljubezni, ki je ne poznamo; in milo in gorko mi je pri srcu, osvobojeno je.
Vse, kar je človek govoril v svojem življenju, od prvih jecljajočih vzklikov, preko mladeniškega vriskanja in moškega modrovanja do betežnih vzdihov in stokov starca, vse to, mislim, da je le neprestano, nerodno in prazno poskušanje, da bi povedal, kar se ne da povedati, da bi odklenil, kar ostane neizprosno zaklenjeno do poslednjega trenutka. V njem kljuje slutnja onega, kar je tam, na drug1
IIADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 26. novembra: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 27. novembra: 14.10— ^5.00 Celovški radijski dnevnik — So-listi — pevci — „30 let mednarodnega varstva manjšin ... “, I. del.
TOREK, 28. novembra: 09.30—10.00 ^a našo vas — 14.10—15.00 Celovški fadijski dnevnik — Šport — Otroci, Poslušajte!
SREDA, 29. novembra: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Ljudske Pasmi in viže — Cerkev in svet.
ČETRTEK, 30. novembra:	14.10—
15.00	Celovški radijski dnevnik — Družinski magazin.
PETEK, 1. decembra: 14.10—15.00 Celovški radijski dnevnik — Dr. A. Fei-n'9: Hišna imena... — Veselo nao-krog,
SOBOTA, 2. decembra: 09.45—10.30 Cd pesmi do pesmi — od srca do srca.
IV AVSTRIJA
1. SPORED * 1
NEDELJA, 26. novembra: 15.20 G. I.
Blues — 17.00 Slike naše zemlje —
17.25	Calimero — 17.30 Wickle — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Club seniorjev — 18.30 Lepo biti, skupaj biti 7- 19.00 Slika Avstrije — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Cas v sliki —
20.15	Wallenstein — 21.50 Sport —
22.00	Nema priča — 22.55 Jazz v St. Gerold — 23.15 Poročila.
PONEDELJEK, 27. novembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Ribič z Bodenskega jezera
17.30	Am, dam, des — 17.55 Za
lahko noč — 18.00 Golden Silents —
18.25	ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Slika Avstrije —
19.30	Cas v sliki — 20.00 Ponedeljkov šport — 21.00 Petrocelli — 21.45 Poročila.
TOREK, 28. novembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Tečaj Angleščine — 10.00 Fizika — 10.30 G. I. Blues — 17.30 Am, dam, des — 18.00 Biseri 7. kontinenta — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Slika Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Zelene so vse vdove — 21.15 Vaš najljubši program — 22.15 Ana Kare-nina (3) — 23.15 Poročila.
SREDA, 29. novembra: 9.00 Tudi zabave je treba — 9.30 Gospodarstva
—	10.00 Vinogradnja v Avstriji — 10.30 The bitter tea of general yen — 17.00 Darilo — 17.25 Tudi zabave je treba
—	17.55 Za lahko noč — 18.00 Mož v hiši — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Slika Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.00 Wallenstein (4) — 21.35 Dolina Virge
—	22.20 Poročila.
ČETRTEK, 30. novembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Tečaj francoščine —
10.00	Obraz stoletij — 10.30 Tisto nekaj — 17.30 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 TV-kuhinja —
18.25	ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Slika Avstrije —
19.30	Cas v sliki — 20.00 Lady in krojač — 21.45 Poročila.
PETEK, 1. decembra: 9.00 Am, dam, des — 9.30 Tečaj ruščine — 10.00 Gotika v Avstriji — 10.30 Club seniorjev — 11.00 Scalawag — 13.15 Direktni prenos: Otvoritev Arlberg-predora
—	17.00 Am, dam, des — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Ekspedicija v Srednji vek — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Slika Avstrije — 19.30 Cas v sliki — 20.15 XY-nerešeno — 21.25 Na poti — 22.25 Šport — 22.35 Žrtev velike ljubezni — 0.10 XY-nerešno — 0.25 Poročila.
SOBOTA, 2. decembra: 15.25 Vedno le ti — 17.00 ABC-športa — 17.30 Striček z Marsa — 17.30 Za lahko noč — 17.55 Panoptikum — 18.20 ORF danes — 18.25 Heinz Conrads — 18.50
Naša hiša — 19.00 Slika Avstrije —
19.30	Cas v sliki — 19.55 Sport —
20.15	Peter Alexander prezentira Specialitete — 21.55 Sport — 22.10 Vprašanja kristjana — 22.20 Taggart — 23.40 Poročila.
TV Avstrija 2. spored
NEDELJA, 26. novembra: 16.00 Ura koncerta — 17.00 Dežela in ljudje —
17.30	O 9 Nižja Avstrija — 18.00 The bitter tea of general yen — 19.30 The Munsters — 20.00 Knjižni bazar —
20.15	V lastni zadevi — 22.00 Brez nagobčnika.
PONEDELJEK, 27. novembra: 18.00 Tečaj angleščine — 18.25 ORF danes
—	18.30 Doživetje Polinezija — 20.00 Ana Karenina (3) — 21.00 Prost vstop
—	21.45 Cas v sliki 2 — 22.15 Zmešana mama.
TOREK, 28. novembra: 18.00 Vinogradnja v Avstriji — 18.25 ORF danes
—	18.30 Zdravnik 2000 — 19.30 Veselje ob glasbi — 20.00 Družina Schrammel — 21.05 Doktor — 22.05 Cas v sliki 2 — 22.40 Club 2.
SREDA, 29. novembra: 18.00 Tečaj francoščine — 18.25 ORF danes —
18.30	Ö 9 — Gornja Avstrija — 19.00 Mejniki svetovne zgodovine — 19.45 Oaza v Ledenem morju — 20.00 Apropos TV — 20.50 Repoštev — 21.35 Cas v sliki 2 — 22.10 Cas v sliki 2 — špecial.
ČETRTEK, 30. novembra: 18.00 Tečaj ruščine — 18.25 ORF danes —
18.30	Prost vstop — 19.30 Beat-club
—	20.00 Sejm — Južna Tirolska —
21.35	Cas v sliki 2 — 22.10 Club 2.
PETEK, 1. decembra: 18.00 Orientacija — 18.25 ORF danes — 18.30 Portret — 19.20 Jaz, Claudius, cesar in bog — 20.15 Znanje aktualno —
21.00	Nova — 22.25 Cas v sliki 2 —
23.00	Ali you need is love.
SOBOTA, 2. decembra: 16.15 Vse
življenje je kemija — 17.00 Club regional — 17.55 Gospodarstva — 18.20 ORF danes — 18.25 Brez nagobčnika
—	19.30 Pustolovščina divjina — 20.00 Galerija — 20.15 Obe prijateljici — 22.05 Bourbon Street.
TV Ljubljana
1. SPORED
NEDELJA, 26. novembra: 8.50 Poročila — 8.55 Za nedeljsko dobro jutro: Vili Petrič, Štirje kovači — 9.25 625 — 9.45 Odborniki — 10.30 Čebelica Maja — 10.55 Skrivnost pletenega koša, serija — 11.25 Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila (do 12.35) — Kaj vemo o ... — Okrogli svet — TV žehtnik — Poročila — Dosje našega
časa: Leto 1956 — Moda za vas — Športna poročila — Amerikanec v Parizu — 19.10 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 V precepu — 20.50 V dolini premoga in svetlobe, dokumentarna oddaja — 21.45 TV dnevnik — 21.50 Športni pregled.
PONEDELJEK, 27. novembra: 9.00 TV v šoli: Pravopis, Voda, Za prosti čas, Kristali — 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis — 11.05 TV v šoli: Za najmlajše (do 11.25) — 15.00 TV v šoli, ponovitev — 16.00 TV v šoli, ponovitev (do 16.15) — 16.15 Ljudje in zemlja, ponovitev — 17.15 Poročila — 17.20 Čarobna žoga — 17.35 Kaj vemo o... — 18.00 Obzornik — 18.10 Promet v prvem snegu — 18.15 Spekter: Bakterije proti gosenicam, Manjše je boljše — 18.30 Sola smučanja — 18.40 Mozaik — 18.45 Mladi za mlade
—	19.15 Risanka — 19.20 Cikcak —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Revolucija in glasba, prenos iz dvorane Slovenske filharmonije — 21.25 Stojan Batič: Variacije na temo eksplozija — 21.50 Mozaik kratkega filma: Mesto izza žice
—	22.05 TV dnevnik.
TOREK, 28. novembra: 8.45 TV v šoli: Na svidenje spomladi, Ali ste vedeli, Bobni, TV vrtec, Dnevnik 10 — 10.00 TV v šoli: Prirodoslovje, Risanka, Glasbeni pouk — 14.45 TV v šoli, ponovitev (do 15.45) — 17.30 Poročila — 17.35 Rock-koncert — Chuck Mangione Quartel — 18.05 Obzornik — 18.15 Dan zmage, I. del — 18.40 Trimska televizija — 19.10 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 Diagonale — 20.35 Lucien Leuwen, nadaljevanka — 21.30 Glasbeni magazin —
22.15	TV dnevnik.
SREDA, 29. novembra: 9.30 Poročila
—	9.35 Dan zmage, 2. del — 10.05 Beli Bim in črno uho, I. del — 11.35 Partizanske pesmi — 12.00 Poročila (do 12.35) — Z besedo in sliko: Prišel je pevec slovenske dežele — Poskočna domišljija — Akrobatsko smučanje — Šport — Poročila — Dosje našega časa: Leto 1957 — Ne prezrite: Studijska knjižnica na Ravnah — Puntarska pesem, I. del — 19.10 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Praznična oddaja — 21.30 Športni pregled — 22.05 TV dnevnik — 22.20 Večer revolucionarne pesmi — 23.20 Poročila.
ČETRTEK, 30. novembra: 9.30 Poročila — 9.35 Dan zmage, 3. del — 10.05 Beli Bim in črno uho, 2. del — 11.20 Po poteh spominov — 11.45 Poročila (do 11.50) — 12.55 Nogomet: Beograd
—	Borac, prenos — 14.55 Boks: „Zlata rokavica“, prenos — 17.30 Stare japonske pravljice -—■ 17.45 Zvezde opoldne, dokumentarni film — 18.05 Poročila — 18.10 Tako smo začeli — 19.10 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Hajka, celovečerni film — 21.35 Srečanje (Jakac-Avgustin-čič) — 22.05 TV dnevnik.
PETEK, 1. decembra: 9.00 TV v šoli: Slovenščina, Ruščina, Od petka do petka, Gibanje živih bitij — 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina (do 11.05) — 15.00 TV v šoli, ponovitev (do 16.00) — 17.10 Poročila —
16.15	Zverinice iz Rezije: Kako se je lisica naučila leteti — 16.35 Ko je moj oče bil v koncentracijskem taborišču
—	17.00 Gottwaldov: Svetovno rokometno prvenstvo za ženske, prenos srečanja: Jugoslavija — Romunija — 18.10 Risanka — 18.15 Domači ansambli: Ptujski festival — 18.40 Izbira študija in poklica: Vojaški poklic — 19.10 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kar bo, pa bo, zabav-no-glasbena oddaja — 21.05 Razgledi: Dodajmo življenje letom — 21.55 TV dnevnik — 22.10 Baretta, serijski film
—	23.00 Poročila.
SOBOTA, 2. decembra: 8.00 Poročila — 8.05 Stare japonske pravljice
—	8.20 Čarobna žoga — 8.35 Z besedo in sliko: Prišel je pevec slovenske dežele — 8.55 Dan zmage — 9.25 Dokumentarna oddaja — 12.55 Nogomet: Budučnos! —• Partizan, prenos (do 14.50) — 15.30 Poročila — 15.35 Otok srebrnih čapelj, mladinski film — 16.55 Košarka: Partizan — Bosna, prenos
—	18.35 Obzornik — 18.45 Muppet-show — 19.10 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 20.00 Popi —
21.35	Moda za vas.
TV Ljubljana 2. spored
NEDELJA, 26. novembra: 15.00 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Dokumentarna oddaja — 20.50 Včeraj, danes, jutri — 21.10 Celovečerni film (do 22.50).
PONEDELJEK, 27. novembra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik — 17.45 Deček Skok — 18.00 Pravljica — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Mladi z amlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja
—	20.30 Izkušnje — 21.00 24 ur — 21.10 Celovečerni film (do 22.50).
TOREK, 28. novembra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnevnik
—	17.45 Pionirske TV novice — 18.15 Nove knjige — 18.45 Otroci Koreje pojo Titu — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Aktualna oddaja — 20.50 24 ur — 21.00 Znanost — 22.05 Dokumentarna oddaja.
SREDA, 29. novembra: 19.30 TV dnevnik — 20.00 TV drama — 21.15 Včeraj, danes, jutri — 21.35 Zabavna glasba — 22.05 Človek in okolje (do 22.50).
ČETRTEK, 30. novembra: 18.30 TV novice — 18.45 Narodna glasba —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Kino oko —
23.30	24 ur.
PETEK, 1. decembra: 17.10 TV dnevnik v madžarščini — 17.30 TV dnev-
(Dalje na 4. strani)
llo&efotbst Mfia, Uajjti nai/odno itnafo mstogi! Zacadi tega vafii tako{ U
dl-«!
Ifr-V-M
Sem po kuhinje!
PODJERBERK —
ST. KATHREIN
Škofiče/Schiefling Tel.: 0 4274-295518 Celovec/Klagenfurt Rothauerhaus Tel.: 86 2 92

strani; Slutnja, ki ne da počitka ne srcu, ne pameti, ki je začetek vsega žlahtnega in vsega nizkotnega, dobrega in hudega, pravice in krivice, lepote in odurnosti; in še te slutnje same, ki je njegovo življenje ne more utelesiti v trdo besedo. Pa pride ura, ko leži utrujen na visoki blazini,
mu prižgo blagoslovljeno svečo, ko mu slepo strme v strop osteklenele oči; tedaj se sunkoma razmakne silni Pastor, bliskoma plane luč iz višin, v trpljenju in zmotah Zaželjena luč, sijajna dopolnitev slutnje; in vse je jasno; ustnice se odprč, da bi naglas povedale vsem živim Iju-dem, kar edino je vredno in potrebno povedati; odprč se 'n utihnejo ...
Sanjalo se mi je zadnjič, ko so bdele oči, pa niso videle dneva, da grem trudoma po položnem brdu vkreber. Jutranje sonce je sijalo toplo in prijetno, prav kakor je sijalo Prsjšnji dan in že mnogokdaj. Od vznožja pa do vrha je hilo brdo posuto s trupli ljudi, ki so ležala vsepočez in vsekriž, kakor razmetano snopje na žitnem polju; in ko-''kor je bilo še trave, je bila povaljana in krvava. Na vsa-kem obrazu, na vseh tisočerih je molčala beseda, ki se je hila ustavila na robu usten. Pokleknil sem, pristavil uho Prav do teh posinelih usten, da bi slišal zamolklo trkanje, razločil vsaj šepet tega zapoznelega vzklika, ki bi enkrat Za vselej vse razodel. Ustnice so ostale neme, se niso gani'e; le nebesa šo slišala njih edino, strašno besedo; človek, ki bi jo slišal, bi ne slišal nikoli nobene več.
SENCE
Ali je mogoče, da se je to zares primerilo? Primerilo se med živimi ljudmi, ob belem dnevu, pod soncem, ki je?
Človek ne verjame in ne občuti, da je resnično, kar je
zanj preogromno, v svoji podobi do brezobličnosti spačeno in pretirano; kar plane predenj nenadoma, tuje, če strašno ali smešno; kar ga čez vsako mero poniža ali poveliča; vse, kar se neznano privali na njegovo pot, da mu zastane korak in pamet obmolkne. Morda je tako, da ima človek, vsak posebej, svoje merilo za doživljaje, ki so mu takorekoč od vsega početka namenjeni po njegovi naturi in moči. Kar je onstran tega merila, ne velja, gre mimo njega, ni resnično. In udarec, ki bi junaka pobil ob tla, ne zadene slabiča. Doživljaji, ki so presegli mero, ostanejo za človeka brez pravega znamenja, brez posebne bolečine, brez velike škode ali koristi. Kolikor jih je še v spominu, so megleni, nedoločni, podobni licu, ki ga ugleda človek v sanjah in ne ve, kdo da je, kje in kdaj da ga je poprej že videl. Če hoče razbistriti, kar je bilo, ustvariti si popolno sliko, je ta slika nova, ni verna in tudi ni jasna, ni živa, zato ker je čudno tuja, čudno daljna njegovemu srcu. Podobe so sence, valovite, komaj razločne; govore v napol razumljivem jeziku, njih koraki ne odmevajo, njih smeh je brez zvoka; in mahoma se pogreznejo v nič.
Stotisoči padajo; ali jih vidiš? Ne vidiš jih, niti ene solze še nisi prelil zanje. Če bi te zob zabolel, bi begal brezumen po izbi, bi vzdihoval in klel. Prevelik je čas, zato gre mimo tebe; šele tvoj vnuk bo trepetal in bo vriskal, se bo jokal in smejal. Čez mero je vse, kar je; pogled je zastrt, srce je otopelo; človek gleda silne fantome, ne razloči jim oblik, ne spozna njih grozote in ogromnosti; strahoma se skrije v tesno lupino bolečine, ki mu je bila namenjena in ki jo more premagati.
Ležal je na Gradu, na tleh, na nizki slamnici; v tilniku ga je bolelo, ker ni bilo vzglavja. Po sobi se je gnetlo in prerivalo mnogo ljudi; brez opravila so bili, ali vsem se je
nekam mudilo, vsi so bili nagli in hlastni v svojih kretnjah, razdraženi v besedah, prisiljeni v smehu. Nekateri so ležali in spali, glavo skrito med komolce. Nikoli poprej ni videi teh ljudi in tudi ga niso zanimali. Bilo mu je, kakor da je na plesišču in da se mu je brigati za soplesalce le toliko, kolikor ga motijo. Od prve ure, ko je živel med njimi, se mu je zdelo, da so vsi v nekakšni megli, v gostem, z rumenim prahom napolnjenem, komaj prozornem vzduhu — in prav tako se mu je zdelo, kadar je bil na plesišču. Stopil je kdo časih nenadoma tako blizu predenj, naravnost iz megle, da je bil ves kakor od rezke luči obžarjen in da bi mu lahko pogledal v duše dno; in se je takoj v meglo povrnil. Prerekal se je z nekaterimi, smejal se z mnogimi, razgovarjal se veselo in naglas; ali „na drugem kraju“, v srca drugem kotu je občutil, da je tako ravnal v sanjah, da je bil senca med sencami.
Vedel je, da jezdi preko vesoljne zemlje Böcklinov strašni jezdec, nasilna smrt. Vedel je, da se pod svetopisemskega konja kopiti rušijo in porajajo svetovi, da nosi ogenj v svoji grivi, kugo v svoji sapi. Tako je nadalje še vedel, da je to samo njegovo življenje na slamnici in v družbi senc podobno mrzlemu dihu, ki ga pošlje zunanji vihar skozi špranjo ob oknu na posteljo lenuha. Potrudil se je časih, da bi si natanko razložil, kje da je in čemu; in da bi spoznal svoje dobe strahotno veličino, kakor jo je zdaleč slutil. Ta trud pa je bil prisiljen in neodkritosr-čen; kakor da bi bral zgodovino kitajskega cesarstva, si prigovarjal, da je sila zanimiva, ter hkrati zehaje občutil, da ga ne zanima čisto nič. Zalotil se je celo, da mu je bilo dolgčas in da se mu je zadremalo ob belem dnevu. Še te sence, ki so se gnetle in prerivale po sobi, so bile nerazločne sence le zategadelj, ker jih je bil na kopico nagrmadil zunanji vihar.	(Dalje prihodnjič)
Turneja" odra mladje KDZ
Oder mladje je v nedeljo obiskal tudi Kotmaro vas.
V farnem domu so zaigrali in zapeli mladinsko spevoigro „Hiša tete Barbare“. Staro in mlado, ki je napolnilo dvorano, se je dodobra nasmejalo ob predvajanju
(Nadaljevanje s 6. strani)
Ivanu Grigorjeviču je obraz kar žarel:
„Oh, ti cigan grdi! Že razumem, dobro te razumem. Zdaj pride na milico tisti, ki je izgubil teh 240 rubljev: ,He,‘ poreče, ,ali je morda kdo našel običajen pisemski zavitek?' — ,Je, je, državljan, našel ga je in prinesel k nam na postajo. Koliko pa je bilo denarja v njem?'
—	,Hm, natanko 240 rubljev' — ,Ne bo držalo, vsota se ne ujema.'
—	,Hm, potemtakem je pa najditelj že vzel nekaj denarja iz ovitka ali pa ste to storili sami!' — ,Ti capin ti nesramni, glej, da se pobereš od tod! Glej ga no, pokvarjenca! V ovitku je bilo več denarja, laž-
razburljivih in zabavnih živalskih razprtij. Zasluženo plačilo je bil navdušeni aplavz, ki je večkrat „prekinil" nastop mladih igralcev in igralk, dijakov in dijakinj Slovenske gimnazije v Celovcu. Pred nastopom pa so zapele tri Užni-
nivec! Torej ta denar ni tvoj! Zdaj pa glej, da pri priči izgineš! Le urno!' — In midva bratec, pojdeva potem po denar, ker ga nihče ne bo vzel!"
Nikolaj se je lokavo smehljal:
„Natanko tako bo, kakor praviš, Ivan Grigorjevič. Zdaj pa le hitro pojdi na milico in stori tako."
*
Drugega dne, že ob osmih zjutraj, je pohitel Nikolaj Fedorovič na milico in vprašal ves zasopel:
„Čujte, ali se je včeraj našel v Konjujevski ulici pisemski ovitek z denarjem?"
„Pisemski ovitek? Seveda ga je našel. Koliko pa je bilo denarja v njem?"
kova dekleta iz Sel nekaj pesmi. Vsem nastopajočim velja iskrena zahvala. Upamo, da se bodo dijaki iz Celovca še večkrat vrnili med nas in da nas bodo tudi počastili s kako lutkovno igro.
*
Prejšnjo soboto in nedeljo so nastopili igralci Odra mladje še v Bilčovsu, Selah, Solvenjem Plaj-berku in na Radišah. Vsepovsod so se jim gledalci zahvalili za odlični nastop z bučnim odobravanjem in ploskanjem.
9 Verjetno sta v Bilčovsu privabila toliko obiskovalcev v Miklavževo dvorano prav „lokalna matadorja", domača junaka Lipej Orgis-Martič in Mira Einspielerjeva. Gotovo so vsi hoteli slišati, kako pretresljivo zna mijavkati potepinski maček, če ga lakota prižene na psa; pa tudi, kako je ošabna kokoš učila mačji zarod kokodajska-nja, ni bilo koj tako. Vsekakor je bilo to poučno tudi za domačine, ki so jima zaploskali vsaj za eno dlan več.
„Natanko 280 rubljev, tovariš komisar in sicer dva bankovca po 100, dva po 20 in štirje po 10 rubljev, prosim."
„Res je, natanko toliko je denarja bilo v ovitku, državljan, tu je. Samo veste, najditelju morate plačati najdenino, ki znese 28 rubljev, tako veleva zakon, saj jo je zaslužil, kajti, saj sami veste, vsi ljudje niso tako pošteni kakor on. Malo prej se je zglasil pri nas neki trgovec, ki je tudi izgubil denar, nekaj manj sicer kakor vi, pa ni še nihče prijavil, da ga je našel."
„Samo 28 rubljev najdenine, pravite? Plačam jih od srca rad. Veste kaj, tovariš komisar, za tega vrlega moža vam pustim celo 40 rubljev. Poštenost je v naših časih tako redka, da jo je treba bogato nagraditi, kjerkoli jo srečamo."
<| Za Radiše pa je bil nastop Odra mladje premiera. Bila je to namreč prva prireditev v novem Kulturnem domu, ki so ga domačini napolnili do zadnjega kotička.
Eine der wahlwerbenden Großparteien in Klagenfurt (die SPD) hat es sogar ausdrücklich in ihrem Kultur-Arbeitsprogramm festgehalten: „Initiative für ein ständiges Kindertheater... Dem Kinder- und Jugendtheater... kommt große Bedeutung zu.“ Trefflich gesagt, Genossen, doch woher nehmen. Nun, ganz so ist es auch nicht. Immerhin gibt es in Klagenfurt seit fast fünf Jahren ein Puppentheaterensemble. Gegründet wurde das Puppentheater „mladje“ vom slowenischen Kärntner Studentenverband. Vier Märchenstücke wurden seither erarbeitet und in 185 Vorstellungen vornehmlich im Südkärntner Raum gezeigt. Für Februar kommenden Jahres plant die Puppenspielergruppe, die ihre Handpuppen selbst entwirft und herstellt, als Uraufführung das Stück „Der diebische Fuchs“. Als Mentor und Regisseur betreut die Gruppe Tine Varl aus Marburg, der mit seiner Puppentheatergruppe auch schon beim „spectrum“ in Villach erfolgreich aufgetreten ist. Eines der Anliegen der Gruppe — neben dem Hauptgedanken auf dem theatralischen Sektor, auf dem für Kinder sowenig geschieht, etwas zu präsentieren — ist durchaus auch kulturpolitisch zu verstehen: Es geht darum, im gemischtsprachigen Gebiet den kleinen Kontakt zur slowenischen Hochsprache zu vermitteln. Besonders groß ist die Freude dann,
® Največ otrok med gledalci j® bilo videti v Selah. Tudi v Selaf so prvič preizkusili novi oder. Deske so dobro držale. Selške pri' (Dalje na 4. strani)
wenn festgestellt wird, daß zu de« Vorstellungen in slowenische' Sprache immer häufiger auch nur deutschsprechende Kinder Zugang finden.
DIE JUGENDBÜHNE
Seit dem Vorjahr betreiben Schfr ler des Bundesgymnasiums fü' Slowenen aber auch eine eigene Jugendbühne „oder mladje“, die sich als Nachfolger eines solcher Theaters, das 1960 gegründet wof den ist und bald entschlief, vet' stehen. Zur Zeit präsentiert die Gruppe das Jugendstück „Da$ Haus der Tante Barbara“. Eir lockeres, modern verpacktes SinO' spiel mit Tieren mit allzumensch' liehen Eigenschaften, die sich W Zusammenleben üben müssen.
Als die beiden Spielgruppen neU' lieh im Bildungsheim Sodalitas ir Tainach ihre laufenden Produk' tionen zur Diskussion stellten, katf dem Betrachter folgendes in den Sinn: Es müßte doch denkbar seifli diese Gruppen ins Klagenfurter Kulturgeschehen mehr einzube-ziehen, ohne daß sie deshalb ihre Eigenart verlieren müßten (Siehe Parteiprogramm oben). Wird wohl noch ein weiter Weg sein, wenn selbst das Land bislang die Arbeit der Gruppen, die vom Katholischer Kulturverband der Slowenen fi' nanziert werden, nur mit Minimal' betrügen unterstützt. Probieren sollte man ihn dennoch.
(Horst Ogris, Kleine Zeitung)

Nagrajena poštenost
IZ DRUGIH ČASOPISOV — IZ DRUGIH ČASOPISOV — IZ DRUGIH
PUPPENTHEATER UND JUGENDBÜHNE DER SLOWENEN:

Im Kommunikationsloch
Minderheiten-am Beispiel der Slowenen
(3. nadaljevanje in konec)
Sprecherin:
Die Schlußfolgerung aus dem Gehörten: Wenn Österreich nicht nur duldendes sondern auch förderndes Nationalitätenrecht gewähren will, müßte vor allem alles unterbleiben, was das Sozialprestige der Minderheiten drückt. Der Slowene, dem das Zwittertum des Windischen angeboten wird, ist in Wahrheit gesellschaftlich diskriminiert. Ein Bürger zweiter Klasse. Der Journalist Claus Gatterer, der seblst aus Südtirol stammt, sieht aber darüberhinaus auch gesamtgesellschaftliche Prozesse für Minderheiten gefährdet:
„Die Schrumpfung der Landwirtschaft mit einer ständigen Abgabe agrarischer Arbeitskräfte an Industrien und Baugewerbe, die Schrumpfung der Bauernfamilien mit sieben oder acht Kindern, auch solche mit zwei oder drei, und der Trend zur Verspäterung setzen den Minderheiten arg zu. Kroatische oder slowenische Gemeinden schrumpfen nicht deshalb, weil sie kroatisch oder slowenisch sind, sondern weil sie Bauerngemeinden sind. Und weil nicht rechtzeitig für Ersatzarbeitsplätze gesorgt wurde.“
Sicher, Assimilierungen lassen sich nicht verhindern. Sie sollen auch nicht verboten werden. Staat und Land sind indessen verpflichtet, für eine minderheitenfreundliche, zumindest neutrale Atmosphäre zu sorgen, in der Assimilie-rung nicht zum gesellschaftlichen Zwang wird. Im übrigen wird der
Vergleich zwischen Südkärnten und Südtirol von den nationalen Kreisen immer wieder mit dem Argument abgelehnt, daß es in Südtirol keine Volksabstimmung gegeben habe. Dieses Argument ist allerdings nicht zulässig. Würde es doch bedeuten, daß die Slowenen deshalb ihre Rechte verloren haben, weil ihre Großeltern im Oktober 1920 für Österreich votierten. Dahinter aber steht auch noch etwas anderes: Eine Verfälschung der Volksabstimmung. 1920 wurde zwischen dem zum österreichischen Staatsverband gehörenden Land Kärnten und einem neuen zum Königland der Serben, Kroaten und Serben gehörenden Slowenien abgestimmt. Erst in der Folge wurde diese Volksabstimmung zu einem Bekenntnis zum Deutschtum. Hans Steinacher, dem man noch 1976 in Kärnten ein Denkmal setzte, bekannte: „Weil wir nicht in der Lage waren, Deutschland zu rufen, Dsterreich nicht sagen durften, so wurde unser Kampfruf eben Kärnten.“
Sicher ist, daß die Mehrheit der Slowenen damals Österreich sagen wollte. So waren die Rechte, die der Kärntner Landtag ihnen vor der Abstimmung versprochen hat, vorenthalten, nur weil die Südtiroler überhaupt nicht abstimmen konnten. Was bleibt zu tun? Minderheitenprobleme sind komplex. Man löst sie nicht in einem Klima von Mißtrauen, Angst und Vorurteilen. Man löst sie nicht allein durch Gesetze. Man löst sie zum
Teil durch Toleranz und Aufklärung. Was können die Slowenen dazu beitragen? Ein Jugendfunktionär der Minderheit:
Martin Pandi:
Seit den Diskussionsabenden „Skupna Koroška / Gemeinsames Kärnten“ im Jahre 1974 ist innerhalb der Katholischen Jugend / Katoliška mladina vieles getan worden, um deutsch- und slowenischsprechende Jugendliche zusammenzutun. Die Katoliška mladina ließ im Jahre 1975 in ganz Kärnten Plakate für Skupna Koroška, für ein gemeinsames Kärnten plakatieren. Jugendliche aus Zell Pfarre, aus dem zweisprachigen Gebiet, trafen sich mit den Verantwortlichen der deutschen katholischen Jugend. Ein ähnliches Treffen fand im Jugendzentrum Welzenegg statt. Eine besondere Bedeutung für das Näherkommen der beiden Völker ist das Jugendtreffen / Otroški dan. Die Kinder begegneten einander auf eine einfache Art. Sie haben eben noch keine Vorurteile. Dieser Kindertag ist zweisprachig; in Bleiburg waren es ca. über 500 Kinder im letzten Jahr. Jedes Jahr veranstaltet die Katoliška mladina am Palmsonntag den Kreuzweg der Versöhnung. Versöhnung vor allem unter den Deutschen und Slowenen. An diesem Kreuzweg nimmt auch der Bischof dr. Köstner teil.
Beim Jugendtag / Mladinski dan 1975 in St. Jakob im Rosental, an dem ca. 1000 Jugendliche teilnah-
men, wurde auch das Problem „Zusammenleben der beiden Volksgruppen“ besonders erörtert. Es waren auch mehrtägige Diskussionen mit den Vertretern des Akademischen Gymnasiums in Wien und des Kärntner Studentenverbandes. Wir haben hier eine Resolution verabschiedet und es ist meines Erachtens interessant, was für ein Verständnis eben diese Jugendlichen entwickeln.
Sprecherin:
Und besteht die Chance weiterer Aufklärung?
Pandi:
Ich bin überzeugt, daß es dazu führen könnte. Nur ist es derzeit so, daß eben bei den Jugendlichen ein Informationsmangel existiert. Vielleicht kann ich noch erwähnen, daß die Katoliška mladina auch Mitglied des Solidaritätskomitees der Rechte der Kärntner Slowenen ist, und wir versuchen eben auch mit diesem Solidaritätskomitee Informationen in ganz Österreich zu verbreiten.
Sprecherin:
Heimat, auch für andere. Eigentlich sollte nunmehr ein neues Kapitel im Zusammenleben zwischen der Mehrheit und der Minderheit in Kärnten beginnen. Wie könnte diese neue Form aussehen?
Grilc:
Es ist einerseits sicherlich notwendig, daß man eine gesetzliche
Regelung trifft; nur möchte ich sagen, eine gesetzliche Regelung allein macht es nicht. Man müßte vor allem trachten, die Atmosphäre irgendwie zu entgiften. Man müßte dem Volksgruppenangehörigen das Gefühl geben, daß er in Österreich erwünscht ist, erwünscht als sol' eher, als Slowene, — wie er ist. Das heißt, ein Österreicher, def seine eigene Sprache und eigene Kultur hat. Man müßte ihm das Gefühl geben, daß er nicht etwas Minderwertiges ist. Und ich glaube, das ist an sich nicht so schwer. Es ist sicher ein langfristiges Problem. Jedoch meine ich, daß di® Verantwortlichen hier im Land und Staat Wesentliches beitragen könnten, um diese sogenannte Urangst abzubauen, die ja in der heutigen Situation sinnlos erscheint, andererseits aber der österreichischen Bevölkerung klar machen, daß eine Volksgruppe eine Bereicherung ist. Dadurch würde dann ja auch ein Volksgruppenangehörigef zu diesem Gefühl kommen, er ist ein gleichwertiges Mitglied der Gesellschaft im Land und Staat, ln erster Linie kommt dieses Gefühl an. Und ich sage nochmals, die Gesetze sind wichtig, schaffen es aber allein nicht.
Sprecherin:
Oder wie es ein slowenischer Bauer aus dem Rosental sagt:
Triesnig:
ich wünsche, daß meine Kinder eben Slowenen bleiben, wie es meine Vorfahren waren, auch weiterhin.