IZDATA C? .G0RFNTSK1 TTSK« »URtJUJb UREDNIŠKI UDHUK * GLAVNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIJAN TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA 21-90, GLAVNI UREDNIK 24-75 - TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BUJK1 V KRANJU 6U7-11-M35 GLASILO SO LETO YV. KP*W, SOBOTA, l. OTCTO*"^ \Hl ftT tis T7fMM np OKTonn* tor> Km IbUNlK OU I IA N ' i a i< l »\ koi pol tednik l»U I J A nuarja 1%U irikrai I b densko: ob punedeumh. sredah in sobotah LE1NA naročnina 1300 din mesečna naročnina 110 din. posamezna Številka 20 din GORENJSKO Slaba ocena za gostince KDAJ BO PADLA KRITIKA JiA PLODNAJTLA I*U>s Je priliv tujih plačilnih »redstev po turistični osnovi — v Primerjavi z lansko sezono — zabeležil porast za 102 odstotka. Ta wpch je predvsem zasluga dobre?* kurza in izboljšanja menjalne službe. Seveda ne morene govoriti o idealni obliki te »Inžbe, saj je ponekod posebno v nunjših turističnih krajih, še vedno zelo toga. flosjebno pozornost so člani "pravnega odbora Gorenjske turistične zveze na svoji zadnji seji posvetili raznim pojavom v go-•tinstvu. Gostincem očitajo dolgo isto spodrsljajev, ki so toliko bolj boleči, ker so se pojavljali te v lanski in prejšnjih sezonah. Bazen tega da so v korist inozemskih gostov zanemarili domaće turistično tržišče — to se negativno odraža tudi v končnem uspehu — jim lahko očitamo še malomaren odnos do domačih gostov. Vsekakor so tujci deležni neprimerno večje pozornosti. In dalje: gostinske organizacije zaposlujejo v mrtvi sezoni mnogo preveč kadra, kar ni niti potrebno niti gospodarno. Se manj gospodarno pa je, da mnoga gosti-iča v septembru, ko je še lepo vreme, zaradi čaščenja preprosto ficpro. Na eni strani se gostinci pritožujejo, češ da je slabo vreme v juniju in v prvi polovici julija letošnjo letno turistično sezono precej skrajšalo, na drugi strani pa z nepremišljenim zapiranjem fortinskih obratov zmanjšujejo ie tako ne najboljši ekonomski ■Veh. Tak primer je hotel »Eri-ta« v Kranjski gori. Sredi lepe Jeseni, ki će vedno privablja precej gostov, so gostišče zaprli. Kaj oe bi bilo bolj smotrno čistiti go-stiica v novembru — se pravi pred začetkom zimske sezone, ko )e zaradi 6labega vremena obisk fjrističnih krajev najmanjši. V zadnjem času je prišlo do teta, da v nekaterih občinah zapirajo zasebne gostinske obrate, go-taiča pa potem prevzema socia-btttrri sektor. Ce je ukinjanje privatnih gostišč premišljeno in te Je socialistični sektor sposo-kea zapolniti nastalo vrzel, tedaj •eper ta ukrep ni prigovora. Niso pa redki primeri, da ukinjena privatna gostišča ostajajo zaprta, Iker loeialističnj sektor nima možnosti za ponovno oživljanje teh obratov. To pa turizmu ne koristi! S. S. Z dokumentacij® pred kolektive Ob razpravah o integraciji naše industrije Po pospravljenem jesenskenvjjridelku so tudi na Gorenjskem traktorji že zaoral! brazde za nov posevek Foto: F. Perdan Ze precej dolgo govorimo o združevanju gospodarskih orga-| nizacij, o njihovi kooperaciji, o možnostih poslovnega sodelovanja in podobno. Potreba po takih stikih, načrtnem usmerjanju in enotnejšem konceptu so se pokazale v lesni, čevljarski, tekstilni in drugi industriji. V zadnjem času pa je to vprašanje postalo že bolj aktualno. Ekonomska integracija zelo hitro odstranjuje meddržavne meje in druge ovire v gospodarstvu. To pa postavlja delovne kolektive pred odprto srečanje in neizprosno konkurenco na širšem mednarodnem območju. Zato se tudi v našem okraju čuti to gibanje ob konkretnih problemih posameznih podjetij. Tisto podjetje, ki s kvaliteto in ceno svojih izdelkov ni zmožno prodreti na tej širši mednarodni areni, tam so se začela polniti ! skladišča in kolektivi imajo vse večje težave. Spričo tega je bilo v zadnjem času še več poskusov .sodelovanja, zakaj to je poslala neizbežna ekonomska nujnost vsakega kolektiva. Zato so tihe težnje posameznih kolektivov že prermslo v neposredne stike s sorodnimi podjetji, prišlo je do širših medsebojnih posvetovanj in pogovorov. Tako je že bilo med pod- Izkušnje družbenega knjigovodstva Za naše skupne koristi Ker se delavci marsikje izmikajo odkrivanju raznih slabosti — Ceš: ne bom se vtikal v stvari! Ne maram zamere! Bolje je, da sem tiho in podobno — mora v njihovem imenu družbeno knjigovodstvo še posebej ščititi zakonitost in skupne koristi Kmalu bo že poldrugo leto, odkar posluje služba družbenega V našem okraju po vseh občinskih knjigovodstva, le-ta obstaja V mesecu prometne varnosti Tovarištvo na cesti Skoraj Je že odveč, kadar pi-fcmo o prometu, že v uvodu na-Kevati ponesrečence, škodo in po-•stmo zaradi kara m bol o v, ki so aa naših cestah zaradi neprevid-■ssti, predrznosti, objestnosti in tudi nesposobnosti voznikov dokaj pogosti. Ob vseh takšnih počitkih pa se vedno vsiljuje vprašanje, kako bi lahko omejili to-tkiao število nesreč. Bržkone jc petem na dlani vzgoja, ki so jo pstrebnJ številni vozniki motornih vozil. Občinske komisije za prometno varnost, avto-moto društva iole in številne druge or-(aoizaeije zato nenehno skrbijo u Airjenje prometne vzgoje in Tanmt na cesti in zato bi bilo tapačno misliti, da gre v ietoš-ijem oktobru — v mesecu pro-aetne varnosti — za nekakšno kampanjsko delo. Obratno, v mesec« varnosti bomo dali le poudarek vsem vsakdanjim dogodkom aa eesti in se zavzeli še posebej uto, da bi čim širšemu krogu koriirnikov cest pomagali, kako atj se vedejo na cesti, da bi bili eimbolj varni in da bi bili čimbolj poredko krivci nesreč. Bržkone pa ti »lučaj, da bo ta mesec potekel « se posebnim poudarkom — t»r»riitvo na cesti, brez katerega H je pravo varnost skoraj ne-mtrte zamišljati. Z'.a.no je, da je mesec prometan varnosti v sodelovanju s sterilnimi drugimi organizacijami organizirala Avto-moto zveza Ju-leslavije. Prav zaradi lega so se V tom mesecu znašla AMD tudi » na*em okraju pred precej zahtevno nalogo ,V;iko nnj prilagodijo svojo že tako ali tako pestro •Vfivnost potrebam v tem meseni. O nekaterih akr'iah, ki naj ki J:h izvedli pa so «e v četrtek, 1 oktobra, pogovorili v Kranju predstavniki vseh avto-moto dru- štev na Gorenjskem, skupno s predstavniki številnih organov in organizacij, ki se posredno ali neposredno ukvarjajo s prometnimi zadevami. Na sestanku, ki ga je sklicalo kranjsko društvo, je bil formiran nekakšen okrajni odbor, ki se je zadolžil za izvedbo akcije -Mesec prometne varnosti«, razen tega pa so se v četrtek tudi dogovorili, kakšnih oblik dela se bodo lotili v tem mesecu. Prireditelji raznih predavanj, ki bodo v večini združena s filmi o prometu, bodo v.sa avto-moto društva. Posebnost na teh predavanjih bodo teme iz sodne in medicinske prakse. Seveda bodo ta predavanja s poudarkom — tovarištvo na cesti. Precej živahna dejavnost bo v mesecu prometne varnosti po šolah, predvsem po osemletkah. \ Medtem ko bodo otroke v nižjih razredih s predavanji in s filmi seznanjali o prometu, bodo morali učenci višjih razredov praktično pokazati, kaj vedo o prometu. Seveda bodo morali reševati naloge ali delati izpite npr. s kolesom. Na četrtkovem sestanku je bilo razen tega tudi precej rovora o drugih ukrepih, ki bi bili potrebni, če hočemo zagotoviti večjo varnost na cesti. Glede tesa je bil zanimiv predlog združenja av-tomehanikov in šoferjev, v katerem se zavzemajo za to, da bi morali tudi mopedisti opravljati obvezne šoferske izpite s predhodnimi tečaji, izpiti pa bi morali biti praktični in teoretični (doslej so bili, če so bili — le teoretični). Nekateri so se zavzemali tudi za registracijo mopedov. Obojo je bilo na četrtkovem sestanku sprejeto in bržkone bo tudi v praksi kmalu realizirano. B. F. središčih »n celo na Bledu. Njeno delo pa je še premalo znano In tudi premalo uveljavljeno. Namen te službe je razumljiv že iz samega naslova: v imenu in interesu družbe nadzirati poslovanje gospodarskih organizacij in pri tem braniti koristi kolektivov oz. tudi širše družbene skupnosti. Spričo dokajšnjega pomanjkanja sposobnega kadra v tej službi, je doslej njeno delo omejeno. V glavnem opravljajo svoje naloge samo ob pregledih letnih in polletnih obračunov in jim niti Čas niti tehnične možnosti ne dopuščajo, da bi se lahko posebej posvetili spremljanju poslovanja določenih dejavnosti, organizacij in služb. Sedaj je predvidena določena reorganizacija komunalnih bank — da bi se namreč na Gorenjskem vse dosedanje tovrstne banke združile v eno ali največ v dve samostojni enoti. Toda služba družbenega knjigovodstva ob tem ne bo spremenila svoje vloge in pomena in ni predvidena nobena organizacijska sprememba. Kot pravijo pr samozni član: družbenega knjigovodstva, dostikrat pridejo v težave tudi zaradi nejasnosti posameznih predpisov ali pa tudi zaradi neusklajenosti notranje ureditve v podjetjih. Posamezni sklepi samoupravnih organov so večkrat v nasprotju s pravilniki in določbami in je včasih težko najti pravo rešitev. Veliko je tudi primerov, da so zapisniki raznih sej delavskih svetov ali upravnih odborov površni, da razni sklepi, kjer je šlo za milijone, niso razumljivi, da ni razvidna njihova zakonitost, na primer: koliko je bilo navzočih, koliko jih je glasovalo za, koliko proti itd., itd. V takih primerih je velikokrat težko braniti samoupravne organe, zlasti še, kadar gre za važne sklepe o problematičnih zadevah. V številnih primerih so preiskave družbenega knjigovodstva tudi preprečile razne nepravilnosti in celo zlorabo posameznih uslužbencev v škodo kolektiva. Letos, ko so pregledovali, kako v organizacijah in ustanovah posamezniki koristijo osebna vozila, so ugotovili, da so bili kolektivi marsikje oškodovani. Odkrili so primere, da so posamezniki prejemali kilometrino za osebne prevoze tudi po 45 dinarjev za kilometer, in sicer ne glede na to, zakaj so bili ti prevozi opravljeni. V mnogih primerih so tudi preprečili pretirano število potovanj, zlasti v inozemstvo. Kjer ni bilo razvidno, da so bila ta poto-(nadaljevanjc na 2. strani) jetji lesne .čevljarske in tudi tekstilne stroke, pa tudi med podjetji kovinske in elektrotehnične dejavnosti. Za lesno stroko so v nekaterih občinah posebne komisije ,ki proučujejo možnosti sodelovanja in ustrezne reorganizacije. Na taki osnovi so na radovljiškem območju že dosegli združitev -Jelke« z LIP, v škofjeloški občini pripravljajo ustrezne predloge za »Jelovico«, LIP Cešnjiča in podjetje »Mizar« itd. Pomembni premiki so zabeleženi z združitvijo tovarne NIKO in Iskre pred tremi meseci. Pri vsem tem pa je treba reči j da to gibanje od spodaj prepočasi najde ustrezne oblike v vodstvih. Posamezne pobude, ki iz>-virajo iz neposrednih, perečih težav v kolektivih, se čestokrat .zavlačujejo v raznih komisijah, zaidejo v pozabo ali pa celo na ma-lodušje pri samoupravnih organih itd. In vzroki? V glavnem pomanjkanje prepričljive dokumentacije. Ker primanjkuje strokovnih služb, ki bi lahko postregle s potrebnimi številkami iz tehnološkega, komercialnega in ekonomskega vidika, se take težnje v glavnem zožijo samo na družbeno-politične ugotovitve. Ob takem stanju navadno potem obvelja stališče posameznih vodilnih uslužbencev, ki pa je mnogokrat pod močnim vtisom osebnih interesov in lokalističnih teženj. Razdrobljenost v našem gospodarstvu — zlasti industrije — se ob sedanji konkurenci kaže v visokih režijskih stroških, v nezadostni izrabi strojev, v nezadostno proučenem in izpopolnjenem tehnološkem postopku itd. Posledica vsega tega pa je kopičenje zalog in — če gremo še dlje -zmanjševanje skladov in celo osebnih dohodkov. Ce bi podatke o teh pojavih prikazali prizadetim delavcem, jim ob tem tudi prikazali razne variante in možnosti v prihodnje, potem bi se delavci brez dvoma opredelili samo za tiste ukrepe, ki jim zagotavljajo povečevanje delovne storilnosti in skladno s tem tudi povečevanje osebnih dohodkov in izboljševanje življenjskih razmer sploh, i Seveda moramo za vse to imeti ustrezno dokumentacijo. Pri tem smemo vclil'.o pričakovati od zavoda za gospodarski razvoj v Knn'u. pi^obnih služb pri obč:n"k'n I'uđs'-fh odborih in seveda tađl od sam'h go- (Nadaljevane nn 2. .«?r.) Kako deluicio komisHe za prošnje i" nntožhc »Titu bom pisa Zakaj nezaupanje do občinskih komisij ? Zadnja seja OI.O se je končala z živahno razpravo o petletnem zavlačevanju ' v zvezi z neko prošn,;'o. O tem je odbornike obvestila predsednica komisije za pronjc in pritožbe AnTclca Bašt-jančičeva. Odborniki so se zgražali in zahtevali, da jc treba po-izvedet'. kdo In zakaj je toliko časa zavlačeval rešitev. Ob tem se je vzbudilo vprašanje, kako delujejo komisije za prošnje in pritožbe 6ploh. Pri omenjenem primeru je šlo za stanovanjski problem. Komisija je bila nemočna, zakaj podjetje, ki bi moralo zadevo rešiti, ni imelo za to posluha. Naš okraj ima sorazmerno veliko pritožb za delo raznih organov itd. Po nekih podatkih iz republiških virov je okraj Kranj na tretjem mestu. V glavnem, kot pravijo, pa se ljudje pritožujejo na višje organe: na maršalat, na izvr.sni svet Slovenije in le v manjši meri na okrajno komisijo. Odborniške komisije pri občinskih ljudskih odborih pa skoraj sploh ne prejemajo pritožb. Samo komisija pri ObLO v Kranju je prejela nekaj takih vlog. To do- kazuje, da ljudje nimajo pravega zaupanja v svoje nižje organe — in je ob raznih primerih, ko se posamezniki čutijo prizadete, nemalokrat slišati besedo: -Titu bom pisal.« Kakor je to lepo, ker dokazuje veliko zaupanje v naše najvišje vodstvo, pa je vendar tudi dokaz podcenjevanja pristojnih organov. Poslano iz rr.aršalata, izvršnega sveta ali pa na nlen direktni naslov je okrajna komisija od januarja lani prejela skupno 103 pismene vloge državljanov, kjer (nadaljevanje na 2. strani) Obrazi in pojavi « Obrazi in pojavi o Obrazi in pojavi • Obrazi in pojavi »Obrazi in pojavi « Obrazi in poiavt « Obraz, Jesensko popoldne. Po poti proti jabolka brez las trnka vasi je sla skupina otrok iz 'sole. bo pobiral, mhce se ne Nekaj jabolk pod drevesi v sadov vami jezil." njaku zraven poti je privabilo nji- Otroci sn sprva bovo pozornost... prestrašeni tekli zaradi toda Nenadoma pa se je oglasil gospodar: »Ma/s, mularija grda, to zaceli ugibati, .. bolha brez gospodarja. Kar nitro dejal, da so nato so se počasi MS kje naj bi Nihče jih ne in nihče lih ni podil stran. Napol-bo nad nili so iepe, nekateri celo šolske torbice in nato so si z jabolki napo poti povedali pravo vojsko. Srcd'< na\-groženi, večjega veselja pa se je na brživem kolovozu ustavil voz. Voznik ie na vso moč kričal, pograbil kos odijd-lega lesa pri ograji in ga zalučal za otroki. Ti so se seveda znova raz-bcžali. Eden izmed niih — Janko — pa ni hitel bežati. Trmasto in vztrajno je stal je pač možak ta »Tone, zakaj pošiljaš otroke v naš sadovniak. Pazi se in ne norčuj se!* »Ne zameri, saj nisem mislil v vašega. Tja na kmetijsko posestvo sem mislil. Ne zameri Dreic!* Otroci so to slišali. Naslednji dan so o tem pripovedovali tudi v šoli. Tovarišica učitcliica je dcala, tavili bila m ja- jc moje!* Nato pa je le prijaznem tonu nadaljeval. nimate jabolk, jih lahko naberete, Res ,e bih tako kot ,e povedal kolikor hočete za ovinkom. Tam so možak. Tam jc bilo veliko jabolk ma možakoma slišal tale .preptr*. »koliko bolj so soglašali: vsi skupaj na 'ieval: »Ce P" jabolka! da ne smejo na tuje vrtove. Zatem pravil, da nm pa so pisah prosti spis pod nar b" glasovali vsi francoski volivel Vsak novi predsednik naj 4S. pristanek večine ljudi. Takšna h volitev lahko prepreči, da m Francija ponovno vrnil« n« si»&* zablode četrte republike. Kot že večkrat doslej se i- a Gaulle tudi tokrat obrnil w h, coske volivce, ki naj s pi^"" tom o tem odločijo. De r'' ima namreč pred seboj biček. ki ga je izvlekel 1» \ dosedanjih plebiscitov. T . za svoje predloge ni dohii ' kot 65 odstotkov glasov ^ To pot bo šla de Gaullo tika skozi zelo majhno uho. Vse stranke so uprle de Gaullovemu » **mr* spremembi ustave razen li^* " novo republiko. Mno*- ni^* a je že zagotovljeno ttSsiJ&J lo glasov, da bi vladi? nezaupnico. Kljub tom asorali Gaulle najbrž poskus«! " tom. Jezo de Gauilov* je najbolj določeno j op0ncu> Mollet: »Kar se tiče d! GtT vega naslednik« — tak G*uU»-misli resno, da se b« * ******* * obdržal dalj kot de Ga^fe *U"m Dc Gaulle si poslavlja spomenik ZDRAVKO TOm \2Fj Ljudje in do>* Na relaciji — državljan in uprava Izkušnje kranjske občine Zadnji čas se vse bolj prizadevamo za izboljšanje poslovanja upravnih slufcb. Prizadevanja v tem smislu so bila doslej usmerjena navznoter glede na notranjo organizacijo in notranje delovanje, manj pa navzven, sc pravi — na odnose državljan — uprava. In prav v tej smeri skušamo nanizati nekaj problemov. Velikokrat slišimo, da je treba ui>rr.vno poslovanje približati državljanom, s čimer nedvomno mislimo na to, da naj državljani dobijo vpogled v delo upravnih organov. Zavedati se moramo, da pri nas državljan ni samo stranka, temveč je član družbene skupnosti, nesivec oblasti in so zato upravni organi dolžni opravljali evofe delo v njegovem imenu. To pa seveda zah!-va v.-ebinsko nove odnoje med upravnimi organi in državljani. Upravni organi občinskih ljudskih odborov imajo številne pristojnosti, tako glede urejevanja pravic in obveznosti državljanov ter organizacij kot tudi glede strokovne pomoči predstavniškim in politično-izvršnim organom. V vsak' ljudski odbor prihaja letno na tisoče vlog vseh vrst z najrazličnejših področij in z najrazličnejšo vsebino. V prvem polletju letos so občinski organi v Sloveniji reševali 307.000 zadev v upravnem postopku. Od teh so jih v roku rešili 209.000, po preteku roka 3(5.000 ali 12 %, 62.000 pa jih je ostalo nerešenih. Vsi drugostopni organi so v tem času reševali 10.037 pritožb, jih zavrnili ali zavrgli 4.015, prvostopnih odločb pa odpravili ali spremenili 4.043, nerešenih pa je ostalo t.979 zadev. Od skupnega števila vlog je bilo le 3.2 "o pritožb, kar kaže, da se državljani malo pritožujejo. Vzrok za to je iskati v tem, da državljani slabo poznajo svoje pro-cesualne in materialne pravico. Se več, videti je, da proeesualno in materialne pravice strank niso vedno dovolj upoštevane in da načela hitrega in ekonomičnega postopka ne pridejo povsod do polne veljave. Ko govorimo o vprašanju odnosa: državljan — uprava pa ne smemo prezreti dejstva, da gledanje državljanov na javno upravo in njihov odnos do upravnih uslužbencev ni vedno v skladu s spremembami v našem družbenem razvoju. Negativno gledanje vsekakor slabo vpliva na uslužbence, ker se pri njih ustvarja mnenje, da ne dobijo tistega priznanja, ki ga s svojim delom zaslužijo. Prizadevati se bomo morali, da tako negativno glodanje in pojave odpravimo, na drugi strani pa bomo morali doseči v več primerih, da upravni uslužbenec ne bo samo ozko strokovno izobražen, temveč tudi družbeno-politično razgledan, od takega uslužbenca lahko pričakujemo zanesljive in pravilne odločitve. Drug problem, ki se nam pri tem odipira, jc javno mnenje. Jav- nost danima politika delovanja upravnih organov, zato tisti, ki iz-dajejo oblastne in druge akte morajo prisluhniti, kako jih bo javnost sprejela in kako bo nanjoiodgovorila. Torej skrbeti je treba, da bodo državljani o stvareh pravilno in dovolj poučeni. Pri tem mora seveda odigrati glavno vlogo tisk, radio, razne brošure, posvetovanja z državljani itd. V nekaterih ljudskih odborih imamo že sedaj razna glasila, ki obravnavajo te tekoče probleme, vendar je tega še vse premalo. Se več, ta glasila eo dostikrat zelo ozka, preveč strokovna ali samo obveščevalna. Morala bi biti pristopna širši javnosti z možnostmi, da v teh glasilih dopisujejo tudi državljani in dajejo svoje pripombe. Le tako bi v večji meri približali upravno delovanje tudi Ijftdcm, kar je predvsem važno v občinah, ki so občutno najbližje. Se več oblik je, v katerih državljani lahko sodelujejo pri delu upravnih organov, s čimer pa tudi lahko nadzorujejo njihovo delo in izražajo *voia mnenja. Tu so predvsem mišljeni zbori volivcev, delo občanov v krajevnih odborih in stanovanjskih skuonostih. Vseh oblik ni mogoče omenjati, vendar je treba še naprej iskati nove metode in nova sredstva z istočas- nim poglabljanjem vsega pozitivnega, kot smo storili do sedaj. Tretji problem, ki ga je treba omeniti, je organizacija poslovanja in delovnih metod. Več ljudskih odborov je, ki so v ta namen formirali posebne strokovne službe. Ker se stalno pojavljajo težja pravna vprašanja, kaže potreba, da se morajo v večjem številu ustanavljati pravne pisarne. To predvsem za upravne zadeve, za katere so zelo težko dobi primerna redna pravna pomoč. Za solidnejše poslovanje uprave - posebno v odnosih do občanov in hitrejših postopkov - ima velik pomen sprejemna pisarna. Velik del zahtevkov občanov se lahko hitro in uspešno rcšuie prav tu. Tukaj so namreč na razpol3J°^*** bo izhodišče, na katerem ^ nA: jo ti odnosi. 6e Srač- Le nekaj problemov je tu n t zanih. Vendar pa lahko laki«* mo, da akcija državljan inu^.' ne sme biti kampanjskega a v'! in ločena od ostalih ruporov^-' napredku, ^ganizaclji in delu £ nih služb. To je stalna naloga vš*š zainteresiranih organov i« naloga, za katero se nikdar ne ir.,>. re reči, da je dc^nčno *o!ov|. Rudi Baldenn«a SOBOTA. «. n*TrtW<' flflff lanes letni obračun ObSS Tržič Zelja - čimveč koristnih predlogov Danes popoldne ob 14. uri se bodo v domu Partizana v Tržiču zbrali delegati osemindvajsetih sindikalnih podružnic na rednem letnem občnem zboru ObSS. Spričo tega, ker smo že nekajkrat ugotavljali nekatere pomanjkljivosti v dosedanjem delu sindika- tov (ki gredo predvsem na račun nekaterih nedelavnih posameznikov) je želja vseh Tržič3nov, naj bi bile v nove sindikalne organe na njem obenem zboru izvoljeni res najsposobnejši in najpriza-devnejšj obačni. Hkrati s tem pa naj bi dal današnji občni zbor tudi temeljito analizo o dosedanjem delu in na osnovi tega čimveč Jtoristaih predlogov, ki bi delo sindikatov v prihodnje v marsičem izboljšaji. Ce hočemo v nekaj besedah zapisati, na katera področja je v preteklem delovnem obdobju se- občutno pomanjkanje kadrov, do-gala dejavnost ne le občinskega volj sposobnih ljudi, ki bi delo sindikalnega sveta, temveč tudi ;sindikata lahko utrdili tako, kot večine sindikalnih podružnic, lah- j je že utrjeno v večini večjih po- ko ugotovimo, da se je v zadnjem obdobju dejavnost sindikatov bistveno spremenila. Razumljivo je, da so morali v sindikalnih organizacijah razpravljati predvsem o družbenem standardu, o pravilnikih o delitvi CD In OD, o produktivnosti in izvrševanju planskih obveznosti, zaposlovanju, delovnih odnosih .delavskem samoupravljanju in podobnem. Na vseh teh področjih pa so zlasti v večjih sindikalnih podružnicah razpravljali kar najzreleje in odločno, s tesnim sodelovanjem z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami v občini pa so prav sindkati pomagali reševati številne zadeve. Glede samostojnosti pa je zadeva še nekoliko problematična v nekaterih manjših sindikalnih podružnicah, kjer je delo sindikatov še vedno prevečkrat odraz želja in pobud upravnih vodstev. Bržkone je prav v teh manjših podružnicah predvsem Nova imenovanja Pretekli torek sta se spet sešla j dnevnem redu razen poročila in oba zbora na redni 6kupni seji in na ločenih zasedanjih. Tokrat na Ali že veste, da ... ... Je občinski ljudski odbor Tržič prevzel pokroviteljstvo nad prvo medklubsko razstavo Foto-kluba Tržič. Razstava, ki oo v počastitev 25-letnice ustanovitve kluba, bo od 13. do 20. oktobra. ... da ie Delavska univerza v Tržiču naknadno razpisala možnost vpisa v začetniški tečaj za italijanski jezik in za stenografijo. ... Je bil ObSS Tržič v zadnjem delovnem obdobju dokaj aktiven. Med drugim je bilo 10 sej plenuma, 22 sej predsedstva, 17 posvetovanj po raznih gospodarskih panogah, 3 skupni plenumi s SZDL, 2 sestanka s predsedniki podružnic in 2 sestanka s tajniki podružnic mimo vse ostale dejavnosti. ... Je bil v letošnjem prvem polletju v tržiški občini le en delavec z manj kot 10.000 dinarje mesečnega osebnega dohodka in da je bilo največ takih, ki se jim mesečni osebni dohodek giblje mod 20 in 40 tisoč dinarji, samo 49 zaposlenih pa je prejemalo od 60 do 80.000 dinarjev osebnega dohodka mesečno. analize periodičnih obračunov gospodarskih organizacij za letošnje prvo polletje, o čemer pa smo že poročali, ni bilo pomembnejših zadev. Zaradi lažjega dela so morali odborniki iz bolj ali manj objektivnih ' vzrokov imenovati ali razrešiti več občanov, ki so bili doslej v raznih občinskih organih in jih zamenjati z novimi člani. Spremembe so bile v poravnalnih svetih, v svetu za telesno vzgojo, komisiji za nagrajevanje itd. POVPREČNI REZULTATI Pisali smo že o občinskem atletskem prvenstvu, ki je bilo minulo nedeljo v Skofji Loki, danes pa objavljamo nekatere rezultate. Člani - 100 m: Kalan (TVD Železniki) 12.0, 400 m: Kalan (TVD Železniki) 55,0, 1000 m: Lotrič(TVT) Železniki) 2:55,7, krogla: Malovrh (TVD Sk. Loka 10,449, daljina: Cuš (LTH) 595, višina: Cuš (LTH) 165, 4 x100 m: TVD, Železniki 48,8; mladinci — 100 m: Sever (TVD Sk. Loka) 12,0, 400 m: Hafner (TVD Sk. Loka) 56,8, 1000 m: Hafner (TVD Sk. Loka) 560, višina: Poljanec (TVD Sk. Loka) 160, 4x100 m: Gimnazija 51,3; mladinke — 60 m: Ošina (Gimnazija) 8,7, 600 m: Ska-rabot (Gimn.) 1:53,2, krogla: Gia-comelli (Gimn.) 8,87. daljina: Ošina (G) 433, višina: Kemperle (G) 130, 4 x 60 m: Gimnazija 34,7 T. M. ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK«, Kranj sprejme honorarnega uslužbenca za svojo podružnico »Glasa« na Jesenicah Informacije dobite v naši podružnici na Jesenicah. družnicah. Ob tem problemu 6e moramo takoj ustaviti pri vprašanju izobraževanja. Glede tega se je že v preteklem obdobju sindikat močno zavzemal, vendar vse kaže, da bodo morali sindikati svojo dejavnost prav na tem področju v prihodnje še bolj razširiti. Izobraževalno delo pa je zlasti aktualno v tem času, ko so se tudi sindikati znašli pred številnimi novimi in pomembnimi nalogami. V ospredju je predvsem družben o-ekonomsko izobraževanje, saj je premajhna razgledanost na tem področju lahko največja ovira za še uspešnejši gospodarski razvoj. Da ne bi bilo delo na področju izobraževanja preveč kampanjsko, kot je bil večkrat doslej, je ObSS že izdelal nekakšen načrt predavanj in seminarjev za prihodnje obdobje, ki ga bo potrebno v sodelovanju z delavsko univerzo tudi uresničiti. Predvsem v veliko pomoč pri tem pa bodo morali biti j delovni kolektivi oziroma sindikalne podružnice same. Vzporedno z izobraževanjem je v ospredju tudi razlaga nove ustave, kar pa je potrebno povezati z dogajanji v občini. Takšna ugotovitev sama po sebi narekuje, da gre za obširnejše delo. ki ga bo potrebno usmeriti tako, da bodo v sindikatih v prihodnje še bolj razmišljali o ekonomiki, produktivnosti in o delavskem samoupravljanju. Danes letna konferenca sindikata Danes zjutraj se jc v Delavskem domu v Kranju pričela letna konferenca občinskega sindikalnega sveta. V njen sklop moramo prišteti tudi predhodne štiri sektorske konference obrtno-komunal-nih, trgovskih, gostinskih in turističnih ter delavcev v industriji in javnih službah, Iki so d ile Pred dnevi je bil za preblvavce Loma nad Tržlčem pomemben dogodek — otvoritev nove ceste iz Loma na Bleško planino. Nova cesta je predvsem velikega pomena za gozdno gospodarstvo, saj Je s tem bogate zaloge močno približala potrošnikom in lesni industriji. S to ccVo pa so v tem predelu šele začeli uresničevati obsežnejši komunikacijski načrt, Za prihodnje je ostala še gradnja ceste skozi Lom pod Storžiča in seveda cesta iz Tržiča v Lom Iz razprave novega sekretarja Franca Urevca na konferenci komunistov Škofjeloške obč;nc Gledati moramo stvarno Na letni konferenci občinskega komiteja Zveze komunistov minulo soboto v Skofji Loki (o njenem poteku smo v našem listu že pisali) je v razpravi sodeloval tudi tovariš FRANC UREVC, ki so LO.ŠM DELAVEC ga člani novoizvoljenega komiteja izbrali za novega sekretarja. Povzemamo nekaj misli iz njegove razprave. Ko je govoril o premajhni odgovornosti komunistov do izvrševanja nalog in sprejetih sklepov, je poudaril, da so tudi v Zvezi komunistov taki člani, ki radi sprejemajo vsakovrstne sklepe in zadolžitve, medtem ko se redko zgodi, da bi jih tudi stoodstotno izpolnjevali. Dejal je, I da to v škofjeloški občini potrdi že primer, ko pri občinskem komiteju v minulem letu nista delovali dve komisiji (tudi ideološka!). -Vsak komunist, ki »prejete družbeno pomembne naloge nI opravil, mora za to odgovarjati in biti kaznovan. V prihodnje se ne smemo več zadovoljiti z obljubami posameznih članov, češ da kaj takega ne bodo več storili.« KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA CESTNEGA PODJETJA V KRANJU razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1 strojepisko 1 kvalif. klučavničarja Ponudbe z opisom dosedanjih delovnih mest Je dostaviti na gornji naslov Jurčičeva 4 v roku 3 dni. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja dokler razpisano mesto ne bo zasedeno. — Pri tem je navedel primer nekega direktorja loškega podjetja, ki 6i je za opravljene nadure pustil Izplačati honorar, čeprav do takega prejemka po zakonu ni bil upravičen. Vendar je potem — ko so ga opozorili na nepravilnost — dejal, da denarja 6icer ne bo vrnil, v prihodnje pa kaj takega ne bo več zagrešil. Dotaknil sc je tudi problema nagrajevanja v javnih službah. »V loški osemletki na primer še vedno niso pričeli iskati sistema, kako bodo nagrajevali svoje delavce po opravljenem delu. Tako se še vedno vrtijo okrog vprašanja — kako bodo plačali starejše in kako mlajše učitelje, namesto da bi začeli pri vprašanju — koliko bodo dobili tisti, ki zadovoljivo opravljajo svoje delo, in koliko tisti, ki na delovnem mestu ne delajo dobro.« Ko je tovariš Urevc odgovarjal na pripombe mladih strokovnjakov, češ da se v tujini bolje zasluži, je poudaril, da moramo pri tem stvarneje gledati na vso zadevo. Dejal je, da moramo enkrat za vselej spoznati, da živimo v socialistični državi s socialističnimi odnosi med ljudmi in e letos pridobila 14 novih pil°toV' šest pilotov pa je pridobilo so v 555 NESREČE iškl tržnici pred železniško 'Vnnnvavce ceste Pod gozdom, ki I Kljub letošnji slabi letini je na^ vefr< Ce bi bili, Srn««. ** pm*. na 1 gg. vetoo -"Jj-* ^gSSSi A - **» kanalizacijo. • ' ' Z MOPEDOM V MOSTNI STEBER Zdravstveni dom v Radovljici je v četrtek, 4. oktobra, sporočil or ganom prometne službo, da so nudili prvo pomoč Antonu Boletu z i Brezij, ki se je ponesrečil z mo pedom. Ponesrečene.- je bil po zneje prepeljan v bolnišnico na Jesenice. Komisija je ugotovila, da sta se Bole in njegov znanec Franc Potočnik z Brezij tistega dne zvečer ustavila v gostišču v Dra^'i PH Begunjah. Nekaj pred 8. uro zvečer sta se odpravila proti Begunjam. Bole, ki je vozil moped, je peljal preveč po levi strani cestišča. Zaradi tega se je zaletel v I ograjo na mostu in se hudo poškodoval. *■ pogoje za profesionalno dovoU8' nje motornega pilota. Gotovo nam ta skop povze'f iz letošnje statistike ALC «e ^ ve vsesa, toda skuša nam P0* ,„ osnoven okvir gorenjsikc tov^1' ne dejavnosti. Ostalo lahko /r polni vsak sam in ob teh s"'^ parnih podatki pomisli na *rU(^ ki je bil potreben za to, da ie ^ tošnja sezona uspela. — t. V. Na kratkem; valu PRIPOJITEV GOSTIŠČA* Zvedeli smo, da se bo radov* ljiško gostišče »-Kunstelj« P1?' pojilo h gostinskemu podjetJu Grajski dvor« v RadovlJici* Tako bo poslej ostala ea"10" stojna le gostilna H.prj avS11* itinu«. 0 JUBILEJNI ZBOR G°" STINCEV — Letošnji X. JubP lejni gostinsko-turistični Slovenije, ki bo na Bledu ' n 11. t. m., bo obsegal &*c^ družabnega in športnega P1* grama tudi delovni doS0^'0* gostinskih in turističnih del3v* cev. Razpravljali bodo, Vi^*3 naj bi bila v prihodnje r vloga pri nadaljnjem n^prtdP gostinstva in turizma pri m1*- t RAZŠIRITEV DEJ.\VS°" STI - Komunalna uprava dovljica bo, kakor Je T9P>&* iz prošnje ObLO RadcvU5* razširila predmet poslova0^ V prihodnje bo opravljala *r danske, tesarske, mizarske ^ ostale obrtniške usluge. dila pa bo tudi komunalne ob" jekte. Razen predaje vseh vfS peska, kamenja, gradben0** materiala, cvetja in vrtna*650., izdelkov, pa bodo izdcl°v in prodajali cementne in Pf* carske izdelke. Omenil bi-bodo opravljali tudi avto P1^ vozniške usluge (predysf, prevoz gradbenega Tnatefl8.^ - Podobno prošnjo je vi** ttidi komunalna uprava & AU ne bi morda kolc^ obeh uprav, ki imata isto °^ javnost, pomislila na zd^ tev? I 1 I SOBOT v OKTOBRA 1«G2 _5 Težave naših delavskih univerz ■ ^^,m!«ij,if»^.«»y,«>»«»y- >>■ t:***^ Ko je oddelek za občo upravo in družbene službe pri okrajnem ljudskem odboru analiziral dosedanje delo gorenjskih delavskih tniverz (sedaj imamo po eno tako Izobraževalno ustanovo v vseh središčih komun), je ugotovil, da k bila njihova vloga pri izobraževanju odraslih velika in dokaj »»Pesna. Zaradi najraznovrslnej-fib težav pa delavske univerze storile vsega, kar bi bila njihova dolžnost. Kot najmočnejše •vire za uspešnejše delo naj omenimo predvsem pomanjkanje »treznega kadra, kar seveda ne-fatJvno vpliva na izobraževalni Program, pomanjkanje lastnih l^o« toro v .neznatna podpora ostalih organizacij in drugo. Večina delavskih univerz je razvijala predvsem klasične oblike splošnega in strokovnega izobraževanja, kot so na primer <*novna šola za odrasle, oddelki M odrasle pri strokovnih šolah, feiaji za pridobivanje kvalifika- Preureditev Prešernove hiše Sicer ne gre za obsežna preure-drtvena dela, ki bi bistveno spremenila dosedanjo podobo Prešer^ nove hiše v Kranju. Uprava mestnega muzeja,, ki domuje v tem poslopju, je sklenila preurediti le pritlične prostore, ki služijo za prirejanje najrazličnejših umet-BOttnih, kulturnozgodovinskih In drugih razstav. Ker so sredstva zagotovljena in ftačrti izdelani, bodo z delom začeli konec prihodnjega tedna. Prostori bodo dobili nov tlak in primerno razsvetljavo. Predvsem ps želijo dobiti primernejši raz-•tavni prostor, ki bo že letošnjo tono služil svojemu namenu. Ker ima Prešernova hiša tudi v prvem nadstropju tri razstavne prostore, bo muzej tudi med preurejanjem pritličja nemoteno prirejal razstave. Sredi novembra bo Oarednja knjižnica v Kranju v •odelovanju z muzejem priredila raartavo del gorenjskih književ-tihov. Ta razstava bo hkrati jdružena z etnografsko in kulturnozgodovinsko razstavo. To bo ob kongresu bibliotekarjev Slovenijo - 18. novembra letos. — S. cij, splošni knjigovodski in admi-I nistrativni tečaji in podobno. — Skoraj nezadovoljene so ostajale potrebe po družbeno-ekonomskem in ideološko-političnem izobraževanju. Delavske univerze se bodo morale bolj poglabljati v potrebe na svojem območju in tako najti pot svojega razvoja in širjenje dejavnosti. Delavske in ljudske univerze v našem okraju so s svojim delom dosegle različne stopnje razvoja. Zato bi bilo nesmiselno dograjevati vse po eni podobi. Kakor hitro bi jih skušali izenačevati, bi jih nujno morali osiromašiti za nekatere oblike dela. Veliko bolje bi bilo, da bi se delavske univerze v večjih središčih utrdile za posamezne dejavnosti in tako postale žarišča tudi za širšo okolico. Tako je v omenjeni analizi že nakazano, da bi bilo morda dobro razmisliti o tem, da bi posamezne službe organizirali za več delavskih univerj skupaj. Najmočnejše področje delovanja so — tako kot vsem — tudi našim delavskim univerzam odpira pri družbeno-politični vzgoji delavcev. Vsak strokovnjak mora biti tudi dober družbeno-politični delavec, vendar so bili do sedaj vsi, ki imajo na skrbi izobraževanje .usmerjeni predvsem v strokovno izpopolnjevanje kadra. — Prav tako &o bila premalo obdelana področja kulture, umetnosti, znanosti, filma, estetske vzgoje in tako dalje. No, kljub vsem pri javorom je mogoče reči, da 60 DU dokaj uspešno prešle začetne težave (obstajajo namreč šele dobri dve leti). S številkami je takole mogoče ilustrirati njihovo dejavnost: v pretekli sezoni so skupaj priredile 173 seminarjev in tečajev, 422 javnih predavanj in 38 ciklusov predavanj; seminarje in tečaje je obiskovalo več kot 5 tisoč slušateljev, predavanj se je udeležilo 37 tisoč 500 poslušavcev, predavanj v ciklusih pa se je udeleževalo 20 tisoč slušateljev. V zadnjem letu se je močno povečalo število oddelkov za odrasle. Kljub težavam delavske univerze torej precej delajo. Najhujše težave so materialnega značaja. Tako posedujejo na primer vse delavske univerze skupaj le 1 lastno dvorano, 4 učilnice in 9 pisarniških in ostalih prostorov. — Sposojati pa si morajo 6 dvoran, 46 učilnic in 3 pisarne. Zaradi tega morajo razne vrste izobraževanja prirejati predvsem v pozno popoldanskem ali večernem času, kar pa slušateljem ne ustreza najbolj. Razen tega primanjkuje podobnih pripomočkov za nazorni pouk, ki je pri izobraževanju raslih nujna zahteva. Zaradi preskopo odmerjenih finančnih sredstev 60 morale delavske univerze razvijati predvsem tiste dejavnosti, ki so prinašale lastne dohodke. Tu pa potem lahko iščemo del vzrokov za zanemarjanje družbeno - političnega izobraževanja. Pomemben vzrok za to, da nekatere DU ne uspevajo zadoovlji-vo, je tudi šibka kadrovska zasedba. Premalo je strokovnega kadra, ki bi vodil delo po posameznih sektorjih. Od 17 zaposlenih je 11 administratorjev in če odštejemo še upravnike, ostaneta le dva strokovna uslužbenca, ki vodita posamezen sektor izobraževanja. Ker pa bodo delavske univerze morale poiskati novo vsebino dela, jim bo potrebno zagotoviti sposoben strokovni kader. - M. S. Osamljenost (loto: F. Perdan) Razgovor s prof. Viktorjem Jesenikom Slovenske pesmi bodo brali v Franciji Pretekli mesec je pri francoski založbi Seghers izšla prva antologija slovenske poezije v francoščini. Nemajhno zaslugo za to, da je bila uresničena dolgoletna želja, da bi francoskim ljubiteljem poezije posredovali del naših pesmi v Samostojni knjižni zbirki, moramo pripisati prevajavcu pesmi Kranjčanu prof. Viktorju Je-seniku. Morda so bili prav njeco-vi mojstrski prevodi najpomembnejši utiravri poti do založnika. Prof. Josenika prištevamo med naše najboljše prevajavce, saj se lahko uspešno poloti najtežjih pre-vajavskih nalog — takih, kot je na primer prevajanje slovenskih pesmi v francoščino. Zato je zanimivo njegovo pripovedovanje o tem, kako si je pridobil tolikšno znanje: »►Ko mi jc bilo dobre dve leti, smo sc po neki stavki z očetom — rudarjem v Trbovljah preselili v Francijo. Tam smo ostali 22 let. Oče jc bil zelo delaven in ml jc tako omogočil, da sem študiral. Od nekdaj sem se zanimal za literaturo — posebno za pesništvo — in jezike, vse to pa ml pri prevajanju izredno koristi.« ►>Kako se je porodila in kako je zorela ideja o izdaji anatologije slovenske poezije v francoščino? So bile priprave dolge?« »•Pred 10 leti sem na pobudo prijatelja Ceneta Vipotnika začel prevajati Prešernove pesmi. Ko Je bilo prevedenih že 20 pesmi, smo .tih poslali francoskemu kritiku Georgesu Nadeauju, ki je tudi direktor pariške literarne revije Lettres Nouvelles. Odgovoril je, da so pesmi zelo zanimive in dobro prevedene. Zato sem nadaljeval tudi s prevajanjem nekaterih drugih avtorjev. Leta 1960 se Je za te prevode začelo zanimati Društvo slovenskih književnikov. Imenovalo je tričlansko komisijo, ki je poskrbela za izbor pesmi. Ponudili smo jih založbi Seghers, katere lastnik je tudi sam pesnik in zalaga in izdaja predvsem poezijo. Takoj je pristal, da antologijo založi. Pri pripravah jo sodeloval mladi francoski pesnik Marc AIyn. K zbirki je napisal predgovor, kjer je še prav posebno poudaril pomembnost Kosovelove poezije, ki jo označuje kot svetovno pomembno in še vedno aktualno. Izčrpen uvod o slovenski poeziji jc napisal Drago Sega.« »-Po kakšnih načelih so bile iz-birane pesmi?« »•Predstavili smo 27 pesnikov. Najmočneje so zastopani Treše-ren, Zupančič in Kosovel, novejši pesniki imajo v antologiji po eno pesem.« »Ali smemo pričakovati še kakšno podobno delo?« ►►Morda bomo kmalu začeli razmišljati o antologiji, v kateri bodo predvsem mlajši predstavniki naših pesnikov, ki jih v omenjeni zbirki ni bilo mogoče upoštevati v večji meri. Trenutno prevajam slovenske otroške pesmi. Prevedel sem več Zupančičevih, Levstikovih pesmi in več pesmi mlajših pesnikov. Pesnik Time Pavček prav sedaj dopolnjuje izbor za ustrezno antologijo.« ►►Francoske prevode naših pesmi ste prebrali otrokom Iz La Ciotat. Kako so jih sprejeli?« ►►Res sem vsakokrat, ko je prišla k nam skupina iz La Ciotat, eno ali dve uri posvetil razgovoru o naši ilteraturi. Moram reči, da no prevode zelo pazljivo poslušali in se precej zanimai za življenje In delo naših pesnikov in pisateljev. Najbolj jih Je seveda zanimal Pre'eren, ker so vedno obiskali tut* Vrbo. Skoraj vsi so hoteli prepisati prevod pesmi Vrba. Zanimivo je, da so pravkar i/šlo antologijo v La Ciotat opremili s posebnim trakom, na katerem je napisano, da je prevajavec iz prijateljskega mesta Kranja. Prepričan sem, da bo šla knjiga v La Ciotat prav zaradi otrok, ki prihajajo k nam, zelo dobro v promet.« Knjigo so izdali v nakladi 2600 izvodov, kar je za francoske pojme kar veliko. Nekaj sto izvodov bodo poslali tudi v našek njigar-ne. - Metka Sosič Tokrat zelo resno Ze vrsto let vlada v kultumo-prosvetnem delu tržiške občine — posebno na področju Tržiča — pravo zatišje. Zdaj pa kaže, da se je zadeva le premaknila z mrtve točke. o kulturnoprosvetnem delu je konec preteklega tedna obširno razpravljal tudi plenum sveta Svobod in prosvetnih društev občine Tržič. Udeleženci plenuma so se lotili predvsem, glasbenega šolstva v Tržiču, dramatike in ' klubskega življenja. - V zvezi s tržiško glasbeno šolo so načeli vprašanje vloge, pomena in vpliva tega zavoda na življenje občanov in na glasbeno dejavnost v osnovnih šolah, društvih, itd. Bili so mnenja, da glasbena šola ne opravlja tistega poslanstva, ki ji je zaupano. Živi v zaprtem krogu in ne najde stika s svetom. Kljub slabim delovnim pogojem so sklenili v Tržiču poživiti dramsko dejavnost. V kratkem bodo začeli pripravljati odrsko delo, ki — tako kaže — ne bo edina dramska prireditev v letošnji sezoni. — Tudi klubskemu življenju se obetajo boljši časi. V kratkem nameravajo sestaviti' program za delo kluba, tako da bo dvoranica, ki je namenjena za to dejavnost, kar najbolj izkoriščena. — Sklepi plenuma so toliko bolj spodbudni, ker so se za kulturno prosvetno dejavnost zavzele tudi drugo družbeno-politične organizacije. Lahko rečemo, da *o stvar postavili na ostrino! - S. Reslavratorji na gradu Kamnu O Lambergovem gradu Kamnu v Dragi, ki qa postopoma restav-rirajo že več let, smo pred časom že pisali. Medtem ko je doslej posebna gradbena ekipa za restavratorska dela in utrjevanje zidov izkoristka poletne mesece, je letos prišlo do zastoja. Sredstva za letošnja dela naj bi po dogovoru prispevala ObLO Radovljica in republiški sklad za pospeševanje kulturne dejavnosti, in sicer v enakih deležih. Medtem ko so v Radovljici sredstva zagotovili, pa je pri pristojnem republiškem organu prišlo do zastoja. To pa je tudi vzrok, da so restav-ratorji letos zamudili izredno ugodno poletje. Ker so bila republiška sredstva pred nedavnim odobrena, bodo z obnavljanjem Lambergovega gradu pričeli verjetno že prihodnji teden. Ce bo jesensko vreme ugodno, bodo lahko uresničili lep del letošnjega programa. Restavratorji se bodo lotili osrednjega dela gradu, kjer je zlasti ogroženo južno obzidje ob nekdanji grajski ploščadi. k. Dosedanja obnovitvena dela na gradu so bila opravljena zelo solidno. Vsa dela — tista, ki so jih že opravili in tista, ki so še v načrtu -t- bodo veljala nekaj čez 10 milijonov dinarjev. Ce ne bo zadrega z denarjem, bo grad Kamen v nekaj letih povsem rc-stavriran. Z njim pa bomo dobili edinstven kulturnozgodovinski objekt na Gorenjskem. - S. Grigorij BAKLAH O Y i i Seženj zemlje n Roman objavljamo s privolitvijo založbe Obzorja Maribor, ki ga to izdala ▼ knjigi. Ležem in ga vlečem za seboj. Trava se že kadi. V obraz mi za-&*ša iskre in saje. Bluza vztli, pogasim jo z dlanmi. Dim se zadira v oči. Z obrazom pri tleh lovim sapo in ležem dalje. V ušesih mi (dneva tuljenje. Povsod se plazijo ognjeni zublji. • »Takoj, takoj ....,« ponavljam ko v snu. Žile v senceh razbijajo. Nekdo v bližini sope. Pogledam naokrog. Le sebe sem slišal. Kašelj me davi. Dva prsta zataknem za ovratnik, potegnem, odtrgam gumbe. Zmanjkuje mi zraka. Srce mi* razbija. Brez odvečnega razmišljanja in sape, zmeden in slep vlečem ser-znU skozi ognjene iskre in jekleno ploho, ki se sikajoč zadira v zemljo. Roke omagujejo. Tu je jarek. Skoraj sočasno se razleže strašna dnplozija tam, kjer so stali protitankovski topovi. Ne streljajo več. lertanta potegnem v jarek in ga vlečem po tleh. Zapuščeno zakleli«*. Slama rur pogradu prši po zraku — povsod 60 miši. Semkaj so fbrtale. Cvileč mi tekajo pod nogami. Pregnala sta jih ogenj in Š». Odprem serž.antovo bluzo. Negibno leži z nagnjeno glavo. Nad , tftfom je drobna krvava ranica. Prenašal sem mrtveca. In roke ftom okrvavljene. Nekdo v tlečem plašču se privali v jarek. Sede na dno jarka. Poblaznele .prcs:rav.ene oči. Možakar si briše saje. kri in znoj z fbraza. Iz grla iztisne hripav krik. •Zaman! Vse gori!...« Dvignem pogled in zagledam sonce. Sredi črnega dima oslepelo Wbdi nad mostiščem. Ze v mraku se začne naš protinapad. Za vrhovi pojemajoča, nemirna večerna zarja nam sije v obraz. Po kratki topniški pripravi, podprti z ognjem minometavcev pridremo iz gozda in uspe nam, da preženemo Nemce, ki se še niso vkopali. Preganjamo jih prek črnega, s pepelom prekritega polja. Krogla mi razbije brzostrelko, vendar tečem dalje s samokresom. Okrog zapuščenih topniških položajev, med pobitimi konji, zaboji s strelivom, na zemlji, ki so jo razrile granate, se bori mož z možem. Proti nam so požene nov nemški vaL Napadejo z vzpetin kot črne sence v večerni zarji. Orjaški Nemec z lesketajočim se predmetom v roki teče naravnost nadme. Prekrižam roko nad glavo in prestrežem udarec. Pograbim ga za roko, pograbim drugo v zapestju in mu jo prelomim. Od blizu vidim boleče razprte zenice, zaznam zadah tobaka iz tujih ust in slišim pridušen krik. Tedaj začutim strašen udarec po hrbtu in vse se mj zavrti pred očmi: Nemci in poševna proga večernega neba... Padec na zemljo mi za trenutek vrne zavest. Vidim kopico nog v obujkih, ki so se poprej napadale, kako tečejo mimo v nasr*rotni smeri. Streli, kriki. Dim bližnjih eksplozij. Poskušam odšepati za njimi in kričim. Nekdo sopihajoč priteče mimo in mi z okovanim podplatom sopi na roko. Z olajšanjem čutim, kako zgubljam zavest. Se nikdar nI bilo nebo tako hladno, prazno in oddaljeno kakor tisto noč. Prebudi me hladna zemlja. Drhtim od mraza. V ustih čutim kri, okus ima po železu. Nekje daleč streljajo, rdeče kroglo neslišno švigajo proti zvezdam in ugašajo. Previdno otipam tilnik, otekel je pa moker. Bolečina kljuva v očeh. Ležim na zemlji in jočem o d slabosti. Solze mi polzijo po licih, zvezde mi sijejo v oči. Kasneje mi malce odleže. Nedaleč stran razpoznam temne obrise ubitega konja. Izbrušeno kopito se modrikasto leskeče na iztegnjeni zadnji nogi. Tu nekje so naši topniški položaji in zato sklepam, da bodo prišli pome. Otipavam zemljo, da bi našel samokres. Preostala mi je le ročna granata. Po vseh štirih se poskušam plaziti, toda večkrat me obide slabost pa obstanem in prisluškujem. Na večernem nebu zagledam črni senci v čeladah, ki neslišno stopata 6em ter tja. Včasih obsta-neta tam, kjer je slišati stokanje. Rdeč poblisk, strel, Za trenutek stojita pa odideta dalje. Spet obstaneta, nov blisk, 6trel, potem stopita dalje. Počakam in se previdno plazim dalje. Z dlanmi začutim včasih topel pepel, ponekod se še kadi z zemlje. Veter razpihuje pepel, ki se razplamti v žarečo žerjavico. Plazim se po znanem zemljišču, kjer poznam vsako najmanjšo stezo, vsak kupček zemlje, ter se spominjam, kolikokrat smo tod iskali kritje. Tu smo ponoči lezli iz jarkov in zaklonišč, vsi živi, in oni, ki so zdaj že padli, ležali na travi, globoko dihali in si drgnili gležnje, ki so podnevi nabreknili. KolikoJ'.rat se je izza gozda prikazal prvi krajec, so spremenil v mlaj in prišle so temne noči -najboljši čas za patrulje — in potem je spet priplul prvi krajec. Koruza je rasla pred nami in nas skrila pred sovražnimi opazovavci, potem je porumenola. Tudi to je imelo dobro plat, ker nam ni bilo treba vedno znova obnavljati maskiranja. Zdaj se je vso spremenilo v pepel. Zemljišče se mi zdi tuje, sam ležem po njem in v bližini stopata dve črni senci, Nemca, ki ubijata ranjence. In kakor vselej sijejo nad zemljo zvezde, za gozdom pa se že kažejo rožički prvega krajca. Njegova svetloba mi ni v prid. Preostanek koruze je zdaj prav blizu. Za njim je kolovoz. Tam je gozd. Poglavitno je, da se stanjem v gozdu. Spoznam križišče. Tu je nekoč poskušal pehotni voznik z džipom prepeljati čez čistino. Naglo je zavil in zgubil svojega polkovnika. Nemci so ves dan steljali v džip kakor v tarčo, dokler ga slednjič niso zažgali. Nenadoma zaslišim prav blizu šklepet varovala. Trepetaje se stisnem k zemlji. Pogledam naokrog. Pepelnato sivo nebo. Cmi koruzni štrelji. Kdo neki je tam? Naši? Nemee? Toda Nem«' ise vendar ne bi skrival? Morda je ranjenec.. . Zazdi se mi, da slišim dihanje. Morda je le kri v mojih ušesih? Zemlja *e začne tresti. Tanki prihajajo. Po kolovozu pripelješ dva nemška tanka in pehotno oklopno vozilo. Ce je v koruzi Nemec, je vse končano. Poklical jih bo. Tanki se približujejo v mei^čini. Na stolpičih je videti obrise tankistov. Nekdo prižge svetilko, v slabotni svetlobi se'vrtičm* prah. Leže siskam ročno granato. Ne pokliče. Upanje se vidrami: eden naših bo. Za tanki v razpotegnjeni vrsti stopajo pešaki. Nizki škornji dvigajo prah, moten lesket čelad, odpete uniforme, privihani rokavi. Nekaterim visijo brzostrelke okrog vratu, z rokami jih držijo za kopita in cevi. Poslednjim se vrtinci prah do ramen. Na koncu spet tank. Med ropotanjem jn rožljanjem ni slišati korakov. Leživa skrita prižeta k tlom: jaz pa oni v koruzi. Fxlen izmed naših je in najbrž tudi ranjen.. Prevfano zlezem proti njemu. »No streljajo! Stoj.* Možakar vstane. Pančenko! »Semkaj, tovariš poročnik.- ŠPORT.. ŠPORT. ŠPOR1 C5 * * «S prodam Prodam avto Fiat - 1100, starejši, v dobrem stanju. — Poizve se na Hujah 23 3959 Stoječ kamin - oblika kavča, prodam. - Naslov v oglasnem oddelku 3963 Prodam 20 pujskov, po 6 tednov starih. - Grad 43, Cerklje 3973 Prodam slanovanje z garažo v Kranju. - Zglasiti se pri Baletu. Jezerska 58 gjogj Ugodno prodam radio »Tosl-'«. manjši. - Ulica mladinskih brigad številka 7 3954 Gostinsko podjetje Tržič orotfa več rabljenih sodov od 200 do 500 litrov. Sodovi so v dobrem stan hi. Tri prašiče, po 40 kg težke, 1 mesec stare in tudi male, prodam. - Urbas, Moste 54, Ziro"n>-ca 40(12 Poceni prodam dve novi okni 80 krat 95. 5 rabljenih, še dobro ohranjenih - 65 krat 85. - M-d-no 10, Šentvid 4003 Prodam narezan krom za štedilnik. - Hafnarjeva 17, Kranj 4004 Prodam svinjo, 12 tednov bre'a. - Pšata 22, Cerklje 4005 Hišo prodam v Kranju - tudi po stanovanjih. - Naslov v ogrnem oddelku 4006 Prodam dobro ohranjeno sobno kredenco, mizo in stole. - Škofjeloška 43 4007 Prodam kompletno napravo za vodo. motor s črpalko, bojlcrjem In avtomatom. - Naslov v oglasnem oddelku 4008 Prodam prašiča, od 40 do 50 kilogramov težkega. - Zalog 76 Cerklje 4009' Prodam dobro ohranjeno peč za kopalnico. - Partizanska 16, Kranj 4010 Zaradi selitve prodam zelo dobro ohranjen avto Fiat - 500 C, z leseno garažo in rezervnimi gumami. - Prodam ttidl skoro.i novo kompletno kuhinjsko pohištvo. — Informacije od ponedeljka, 8. t. m., po 16. uri, Mandeljčeva 9. Kranj (Svabska vas) 4011 Prodam kravo po izbiri. - So Bela 12 4012 Prodam prašičke. B tednov stare. - Poženk 17. Cerklje 4013 Ugodno prodam nov televizor »Grm-.diff-LuTcns - 1963«. - Kranj. Stirnova 16 (Primskovo) 4014 4014 Polovico hiše z dvema stanovanjema ugodno prodam. - Tr*ič. Kosarska 7 4015 Prodam 7 oken z dvojno zanero, dobro ohranjenih (78 krat 112). -Britof 13 4016 Prodam stavbeno parcelo od 400 do 500 m. O-rled popoldne in v nedeljo dopoldne. - Smledni-ška 41 4017 Lepo kravo s teličkom prodam ali zamenjam za strešno opeko. Lom 13 (pred gostilno) 4018 Rabljene železne postelje in drug drobni inventar proda Vajenski dom Kranj, Sritarjeva ulica 7. Prednost pri nakupu ima družbeni sektor 4019 Ugodno prodam 2 rabljeni, dobro ohranjeni, visoki, enokrilni omari, mizico, stol In psiho brez ogledala (iz trdega češnjevega lesa), tudi posamezne kose. — Olga Koritnik, Skofja Loka, Mestni trg 19 4020 Ugodno prodam takoj vseljivo eno-tanovanjsko hišo z vrtom. - Naslov v oglasnem oddelku 4021 Šivalni stroj Singer (cik-cak) zelo poceni prodam. - Naslov v oglasnem oddelku 4022 Vseljivo vilo ugodno orodam. - V. J.. Tržič. Koroška P6 4023 Prodam posebno Izdftjt&n usnjen plašč za vsakogar. — Rc^inčeva 3 4035 Prodam motorno kola RMVV - 500 cem, letnik izde^vc 59. - Janez Arh, Mo'"nie 1, Brezje 40"6 Prodam pi'"ske. G tednov stare. - Kališnik, Sp. Brniki 3 4037 Prodam zazidljive parcele na Kokrlci (Gor'an"eva žaga). - Informacije: Pan*ur— Roje. Cesta Kokrškega odreda 9 f, Kranj 4038 Prodam razno pohištvo, dobro ohranjeno. — Slavka Paričič, pri Bučarju, Cankarjeva 1 4039 Prodam motorno kolo NSU-Maxi — 175 cem, s prevoženimi 9000 km in kompletno motorno obleko. V račun vzamem moped. Ogled v soboto in nedeljo, na Smledniški cesti 110, Kranj 4040 Prodam vajalnik (pajkel). — Sturm, Podgora 3, Gorenja vas 4041 Prodam kravo, dobro mlekari-co, ki bo prihodnji mesec teletila. - Moše 6, Smlednik 4042 Prodam majhno prešo in sadni mlin. - C. na Klane 49 4043 Prodam 2 prašiča, 80 kg težka. - Filip Bohinc, Medvode 4044 Prodam 2 prašiča, po 40 kg težka. - Vasca 10, CeTklje 4045 Prodam kravo zaradi poman jokanja krme. — Franc Bogataj, Železniki (Skovinc) 4046 Prodam klavir »Stuc«. — Jože Bogataj, C. .TLA 31, Kranj 4047 Prodam motorno fcolo znamke Aeremachi — 125 cem. - Jezerska 6. Kranj 4049 Prodam lepo gradbeno oareelo z odobrenim gradbenim naf-rtom za enodružinsko hišo v Križah. Sončna lega, primerno tudi za vveekend. — Naslov v oglasnem oddelku 4049 Prodam noves topnice za tUano-vanje za 10.000 din. - Valentin Bernik, Pot na Jošta 26, Kranj 4050 Ugodno prodam klavirsko harmoniko »Scandalli« - 96 basov, 5 registrov. - Mirko Udir, Kidričeva 29, Kranj 4061 NSU-Primo - 150 cem, s 4500 km in električni štedilnik Ignls, zelo ugodno prodam. — Smole, Kranj, Ul. Mladinskih brigad 10, Vodovodni stolp, Kranj 4062 Prodam mlado kravo s prvim teletom. - Suha 7, Kranj 4063 kupim ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moje zlate mame MARIJE OSTERMAN Šenčur 60 se najlepše zahvaljujem vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili vence in cvetje. Posebej se zahvaljujem dr. Bohincu, g. župniku Francu Vavpotiču in g. kaplanu Alojziju Lamovšku, moškemu pevskemu zboru in sosedom, prijateljem in znancem, ter vsem, ki so mi izrazili sožalje. Vsem še enkrat — lepa hvala! Žalujoča hčerka Tončka Šenčur, 3. 10. 1962. OSMRTNICA V globoki žalosti sporočamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je po težki bolezni zapustila naša dobra mama, stara mama in sestra PAVLA AMBROžIC roj. ISKRA Pogreb bo v soboto, 6. 10. 1962 v Begunjah. Žalujoči: mož Ferdo In otroci: Pav-la z družino, Tone, Nande, Marinka, brata Anton In Stanko z družino Kupim odpadno sadje. - Naslov v oglasnem oddelku 4024 Kupim sobo v Kranju ali bližini. - Ponudbe pod »Vseljivo« 4025 Kupim emajliran štedilnik - Naslov v oglasnem oddelku 4051 Kupim zlato za zobe. - Vasca 12, Cerklje 4052 Iščem samsko opremljeno sobo v bližini Visokega. - Ponudbe oddati v oglasni oddelek 402°" Izgubljeno aktovko z mehaničnim orodjem, zavito v delovno haljo, vrnili na naslov v oglasnem oddelku - proti nagradi 4027 Izgubljeno zeleno moško Jopico, od Visokega do Brifofa, vrniti prosim proti nagradi na Visoko št. 18 4028 Dobro situiran upokojenec z. lastnim domom želi spoznati žensko za fikupno gospodinjstvo. — Oddati ponudbe pod »Razumevanj e« 4029 V centru mesta Kranja oddam garažo. — Poizve se pri Staricu, Gosposvetska 13, Kranj 4030 Izgubil sem izpušno cev od Zbilj do Vodic v torek zjutraj. -Najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne v Vodice 66 (p. d. Mik-lav) 4031 Preklicujem štampiljko. — Anton Kroželj, Splošno klepar-stvo, Šenčur pri Kranju 4032 1 Sprejmem upokojenko za varstvo otroka 3 dni v tednu. — Zvonimir Zalar, Okrajno sodišče Kranj 4033 Zahvala! Ob nenavadni nesreči, ki se mi je pripetila pred kratkim na mojem domu v Stra-jžišču, čutim prijetno dolžnost, da [se naji.skreneje zahvaljujem tov. JEdvinu Rutarju, tov. Slavku Gorenjcu, tov. Francu Bcnedlku, dr. jBajžlju In vsem ostalim kakor j tudi sosedom, ki so mi z nesebič-, nim in nadvse požrtvovalnim de-j lom rešili življenje. — Hvaležni 'Jože Klemen in žena. 4034 ' Planinsko društvo Kranj obvešča, da bo Planinski dom »Kokr-i škega odreda« na Kallšču od 1. 1 oktobra 1962 dalje oskrbovan sa-j m o v sobotah popoldne in ob ne-jdeljah ter ob državnih praznikih j v lepem vremenu. — Planinsko društvo Kranj 3991 Steklarskega pomočnika za rezanje stekla sprejmemo takoj. - Stanovanjska skupnost Skofja Loka 3993 Srednje podjetje v Stražišču išče za takojšen nastop skladiščnika. Plača po pravilniku o osebnih dohodkih. - Ponudbe pod I šifro »Skladiščnik - takoj« 3994 Iščem prazno sobo. Po dogovo-1 ni po službi pomagam pri delu. 1 - Ponudbe pod »Pridna in poštena« 4053 Izgubljene ključe od mopeda vrniti prosim v oglasni oddelek 4054 Našel sem gumijaste hlače od motorista. - Zg. Bitnje 76 4055 j Oddam opremljeno sobo. — Naslov v oglasnem oddelku 4056 Oddam garažo. — Prodam rabljeno pohištvo. — Naslov v oglas, oddelku 4057 Nujno potrebujem 100.000 din posojila za 10 mesecev. Dam 20% obresti. - Ponudbe oddati v "glasni oddelek pod »20 odstotkov« , 4058 Osnovna šola France Prešeren Kranj razpisuje delovno mesto gospodinjske pomočnice v mlečni kuhinji. Osebni dohodki po pravilniku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. — Prijave oddati v pisarni šole 4059 Izgubljen dežni plašč od Tiskani ne do Delikatese, vrniti proti visoki nagradi v oglasni oddelek 4060 ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ljubega moža, očeta, starega očeta in deda RUDOLFA VOLČIČA posestnika iz Straiišča se iskreno zahvaljujemo vsem ljem, dr. Bajžlju, župniku, ( tov. Do! znancem in prijate-Gasilskemu društvu, Dolencu za poslovilne besede, godbi »Svoboda« Kranj, sosedom in vsem, ki so sočustvovali z nami ter z venci zasuli grob in spremili pokojnika na zadnji poli. Žalujoča dmlina Volčič in ostalo sorodstvo v<\ TV. Volu renubliške rokometne lice Neporaženega ni več Po ukinitvi lanskoletne II. zv. lige in po mnogih sestankih, kjer so razpravljali ali naj se tekmuje v enotni ali deljeni slovenski ligi (odločili so 6e za deljeno), bo poznavavci rokometa prerokovali, da bo rokometno tekmovanje le- tos nezanimivo. Vendar že sedaj vidimo, da bo tekmovanje v takšni obliki od kola do kola bolj zanimivo in privlačno. Krim, ki je doslej neporažen »kraljeval« na vrhu lestvice, se je po izgubljeni tekmi v Ajdovščini pridružil zasledovavcem jn *e vi le še zaradi boljšega koh*J£" v golih. To nedeljo so bip o^S rokometaši Iskre, od ostalih renjskih predstavnikov Pa ^ Tržič zabeležil nadaljnji 2 vendar se s svojega mesta Osnovna Šola Šenčur sporoča vsem interesentom, da bo vpis v II. tečaj večerne šole - oddelka za odrasle (7. In 8. razred) v nedeljo, dne 7. oktobra 1962, od 9. do 11. ure v pisarni osnovne šole (nad krajevnim uradom). — S seboj prinesite zadnje šolsko spričevalo. Tovarna »SPIK« Kranj proda družbenemu sektorju: hladilnik znamke IGNIS, televizor ORION. radioaparat VESNA olinski štedilnik in volneno preprogo. Ogled v tovarni »SPIK« Kranj, Savska cesta 14. ie le točki, maknil više. - Kranjski tS-JS ima doslej svojevrsten Kar 106-krat so igravci uspei""l>*" tresti nasprotnikom mre? tem pa so dobili 79 goiov p" ^ se vidi, da so stalno v dru*k° < zadetki. Z odločilnim dvobojem za prvaka Gorenjske med Kranjem In Jesenicami, ki je bil v četrtek, je bila združena tudi otvoritev novega šahovskega prostora kranjskega društva Lestvica: Krim Olimpija Slovan Mladost Piran Ajdovščina Tržič Svoboda Gorica Šentvid Iskra 13 H Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Združeni lesni industriji Tržič razpisuje naslednja prosta delovna mesta: KURJAČA PARNEGA KOTLA IN DVEH ČUVAJEV Kandidati pod 1. morajo imeti izpit za upravljača parnega kotla z ročnim ali z mehaniziranim kurjenjem. Kandidati pod 2. morajo biti zdravi in vojaščine prosti. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Službo je mogoče nastopiti takoj. ' Stanovanj ni na razpolago. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Ponudbe sprejema tajništvo podjetja. Slab slart v novih prostorih 81:43 t 89:61 I 79:5j I 67:48 4 61:53 4 59:58 4 78:74 3 60:1161 61:1011 ^:S3 I V novih prostorih Šahovskega društva Kranj je bil v četrtek četrtfinalni dvoboj moštvenega prvenstva med jeseniškimi in kranjskimi šahisti. Kljub temu da Jeseničani niso igrali v najbolj« zasedbi, so Kranjčani svoi -krst-v novih prostorih Izgubili. Visok poraz pa je razumliiv, ssj ed tistih, ki enkrat na leto sedejo za šahovske deske, res ni pričakovati kaj več. Zmagala sta samo Bukovac na prvi deski oroti mojstru Longerlu in na zadnji deski L. Longer. REZULTATI - Longer . Bukovac 0 : 1, Vošoernik : Braniselj 1:0, Kočevar : Pogačmk - poslano na ocenitev v Ljubliano (Nerazumljivo je, zakaj tehnično vodstvo Kranja te partije ne preda. Kočevar ima v tnin-čnici kmeta več, osvoju^ Tako prednost Jk-vsak oetrtokategomii- ? i*kwfca Strumbel, : Zbil 0 5 • «^didat^ Misjak 1 : o, Jan ; °& »3£ Simčič : Fajon 1 - 0 v ,mi* lil Longer 0 : l. _ p' ^Jni* , £ šahisti Jesenic. Tren. .^vam to Kranjski šahisti ,m 'V novimi prostori v t*/L°' ^boi ci 10. ki so ra,~, T.av^i OBVESTILO f V zvezi s sklepom zveznega izvršnega sveta o spremembah cen moke, izdelkom iz moke ter kruhu, je svet za gospodarstvo oKrai-nega ljudskega odbora Kranj na seji dne 4. 10. 1962 raznravlial o spremembi najvišjih stroškov v trgovini na drobno za pšenično in rženo moko ter stroškov pečenja kruha. 1 v tax prazmk.h odprti vsak>Mt» do 21 ure, tu spet ^;,d^ od It ska dejavnost. - j^^la Gorenjska rokometna j, Presenečenje v Kranju V najvažnejših sre* lega kola, ki sta oH 1 reditvi na vrhu Odl00ali tabel« roiTC" r.irtv- II stroški v trgovini na drobno ^g"^- %^hlt**j£*. za pšenično In rženo moko ter za krmila Industrijskem Izvora o<*ta nejo nespremenjeni v višini največ 16 «/o od abavne vrednoti blaga, kot so bili določeni z odločbo 03-36-76 2-61 z dne 4. 8. 1961. Stroške pečenja kruha pa je svet na novo določil z odredbo ki je na koncu obvestila, in ki bo objavljena tudi v prvi pnljodnu številki Uradnega vestnika okraia Kranj. Vsled snremembe stroškov pečenja kruha se od 5. 10. 1962 več ne inorabljajo dosedanji občinski predpisi, s katerimi so bile določene prodajne cene kruha Besedilo odredbe je naslednje: OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ Svet za gospodarstvo Na podlagi 4. točke odredbe o prodajnih cenah za žita in mlev-ske izdelke (Uradni list FLRJ. št. 32/60 in 41/60) je sprejel svet za gospodarstvo na seji dne 4. 10. 1962 naslednjo ODREDBO o določitvi najvišjih stroškov za pečenje kruha 1. člen Pekarskim podjetjem in pekarnam na območju okraia Krani se za pečenje kruha iz pšenične in ržene moke določijo za 1 kg kruha tile najvišji stroški peke in prodaje: a) za kruh iz moke tipa 1000 2S din b) za kruh iz moke tipa 600 27 din c) za kruh iz moke tipa 400 28 din d) za kruh iz ržene moke 28 din Ce želite za hladne dni nabaviti kvalitetno volno, obiščite novo usta-novlleno prodajalno volne TEKSTIL na Bledu. Iz bogate zaloge vam nudimo priznane kvalitete: TETOVKA MARY-WOD MACCA PRIMA ZEKA MERINO HERMES DOMAČA VOLN* Cene zmerne, potrežba solidna! Priporoča se: TRGOVSKO PODJETJE MURKA, LESCE s svojimi poslovalnicami: TEKSTIL, Bled MANUFAKTURA, Lesce MANUFAKTURA, Radovljica favorizirani čkama prednosti, v konkurenci še 'P« Sav« Drcn:»*»5» Triglava. Radovl]ie^e «73?» vedno ostali na vrhu tako H Opijan*"* * bre2 ?ni P« * točke. 2 ^gubheai Prvo zmago J« tek^ Storži«, vendar ie „JJ* »abetaB ziško vrsto (21:ii) h ^tjo tf Tržičanov pa K0 s't^So vili Križani (19:i8) SVr> v ligi je bila Zabn-ca \? ^int« ša, Mladost pa je j^^.f!] bolj-* s sko aktji odprt- ro kompeltnim Iskre. izgubi. Prvim ^ B Lestvica: Hadovljica Duplje Križe Sava Tržič B Mladost Triglav Zabnica Iskra B Storžič Tržič C Savica Vrstni dovljica tekme), ca 4 82:54 red 0 1 1 2 2 2 0 5 8 točk, količnik ?9:54 98.68 68:47 96:81 43:42 ; t?« ; 55:108 4 51:79 ! 1 «0:* 1 5i:1Ul Duplje 4 42:19~^. « (3), Savi Zabni- ZDRAVSTVENI DOM, KRANJ OBVEŠČA Javnost obveščamo, da bo od 8. 10. 1962 dalje posloval otroški dispanzer Zdravstvenega doma vsak dan dopoldne ln popoldne, razen sobote popoldne. V splošni ambulanti Stražišče bo ordlnlral pedlater 2 krat tedensko, ln to v ponedeljek dono'dne In petek popoldne. S tem se soremeni ordlnacljskl čas dr. JANEZA BAJŽLJA, kl bo v ponedeljkih ordlnlral popoldne. Razen tega bo pedlater ordlnlral Izmenoma vsak torek v Pred dvoru In Goricah. Križe 2 37:38 (2) Tri«rt»80:58 & (3). Storžič 0 18-40 f?> Vfc 2 38:42 "10-92 (3V ' 1 Savtct, » ZAHVALA Ob nepričakovani |n Izgubi naše nepozabne hfc^ir"8^' MIRJANE DO.lClNov,,' učenke 3. razreda osnovn* * , se toplo zahvaljujemo v ^ ~ ' s*m so- rodnikom, prijateljem cem, ki so z ngmi in ^Usfvov« nam v najtežjih urah rom v velikem številu izraziij ^JJJ ■ in pokojnici poklonili cvetj« njeni zadnji poti. Se enkrat vsem - iskrena hva* Žalujoči: mama \ Miloš, prababica Marila R«v gelj in ostalo sorodstvo Zadar, dne 19. sc"'-~v- -i*«