Kulturni pregled Monografija o Božidarju Jakcu »Umetniška Matica« v Ljubljani je kut tretjo knjigo svojih monografij o sodob- nih slovenskih umetnikih pravkar izdala najobsežnejšo in naj razkošnejšo izmed do- sedanjih svojih knjig, monografijo o sli- karju Božidarju Jakcu. Ta publikacija pre- sega vse dosedanje slične (knjige in le redkokatera slovenska knjiga (n. pr. Ja- kopičev ZDOrnik) se lahko meri ž njo po okusni in elegantni opremi. Slikar Božidar Jaikac je dobil monografijo, ki je lahko na njo ponosen, prav tako »Umetniška Matica«, ki je za njo zastavila poleg svo- je pozornosti in skrbi tudi skoraj vsa svo- ja sredstva. Knjiga je izšla v formatu in je natis- njena na finem krednem papirju. Obsega 20 strani uvoda, ki ga je sipisal urednik te zbirke, umetnostni kritik dr. Karel Do- bida in 82 celostranskih reprodukcij Jak- čevih slik, risb in grafike vseh vrst. Tudi v besedilu je skoraj ni strani brez večje ali manjše ilustracije. Slike obsegajo pre- gled dosedanjega Jakčevega umetnostne- ga razvoja ter v vešči in skrbni izbiri predstavljajo Jakca kot originalno in močno umetniško osebnost. Osvetljujejo njegovo delo z vseh strani: kažejo ga kot pokrajinarja, portretista, ilustratorja itd., razodevajo njegov talent v oblikovanju domačih in tujih motivov in v raznih teh- nikah. Poleg domačih motivov utegnejo posebno zanimati njegove slike iz tujine (Afrika, Amerika), odlične pa_ so_ tudi nje- gove figuralne študije in značilni portreti. Vse reprodukcije so jasne in fine; pastel «NTovo mesto» je reproduciran v barvah, ostale slike pa v tisku z vdolbino (Jcll^eji Jugografike v Ljubljani). Uvod drja Do- bide je prijetno spisana biografija Jakca in obenem študija o njegovem delu. Tako- opremljena monografija o urejena in Jakcu predstavlja razveseljivo novost v naši umetnosti literaturi in postaja po so- razmerno ni/M ceni (v knjigarnah Din 120) kras naših knjižnic. Odkod psevdonim „Emil Leon"? V nedavno izišlem I. Zvezku Tavčarjevih zbranih spisov, je izšlo gradivo, ki ga je Tavčar pr; prvem izhajanju podpisal z imenom >E,mil Leon«. Ne spominjam se, d.a bi bilo kje v jav- nosti in diružbi govora o tem, niti da bi se kje bralo, od kod to ime. Naj bo torej tu javno pojasnjeno. Prod ne dolgim časom me sreča v Ljub- ljani Tavčarjev sošolec, njegove starosti, vse življenje njegov pristaš in prijatelj, urokočeni zavarovalni bančni u.radnik g. Jakob Avšič. Vpraša me, če vem, od kod je vzel Tavčar svoje pisateljsko ime. Re- kel sem, da ne veim. Nato mi pravi: »Jaz pa vem. Tega se dobro spominjam. Ko sem ga o priliki, kar je že diolgo tega, vprašal po tem imenu, mi je rekel: »Po Emilu Zo- laju in Leonu Gambetti«. Tedaj po diveh znamenitih francoskih osebnostih, prvem kot pisatfeilju, drugem kot državniku in po- litiku. katera sta uživala v sedemdesetih letih minulega stoletja svetoven sloves, in za katera se je tedaj navduševala posebno •visokošolska, prekucuško navdahnjena mla- dina. Takšen je bil pač tudi Tavčar. Morda bi vedel o tem še kai več pove- dati g. u.niiv. prof. dr. Ivan Prijatelj ali kdo drugi. Glede češkega prevoda Prešernovih pesmi, o čemer smo pisali ob smrti češke- ga prevajalca Prešernovih poezij Jos Peniž- ka — nas opozarja naš prijatelj J. K. Stra- katy, da Penižek ni bil edini, ki se je pe- čal s prevajanjem Prešerna v češčino. Res je, da je v knjigi izšel samo izbor Prešer- novih pesmi v Penižkovem prevodu. Te knjige ni danes več niti na književnem tr- gu niti v antikvarjatu. Najbrže je bila na- klada le majhna in je že davno pošla. Za- to bi bila nova izdaja tem bolj potrebna. Poleg Pen;žka je Prešerna prevajal tudi dr. Jaromir Borecky. Njegovi prevodi so izšli v »Slovanskem pregledu«. (Letnik IL in III. 1900 in 1901.) J. Borecky je že mislil na skupno izdajo svojih prevodov, o čemei je poročal v »Slov. Narodu« z dne 11. ma- ja 1922. J. K. Štrakaty v »Pismu iz Prage«, kjer pravi: »Češka antologija dr. Iv. Laha dobi sovrstnico v naši literaturi z »Anto- logijo iz slovenske poezije«. Izdeluje jo že nekaj let naš odlični pesnik dr. Jaromir Boreckv. Na naše vprašanje je odgovoril, da isda najprej prevod vseh Prešernovih pesmi, izmed katerih ima prevesti še »Krst pri Savici«. Antologijo izda v dveh delih. Prvi bo obsegal pesnike pred Prešernom, drugi pesnike od Prešerna do najnovejše dobe. Delo je v glavnih obrisih že gotovo, treba je le še nekaj dopolnitev. Nekateri prevodi so bili že objavljeni od 1. 1899. da- lje v »Slovanskem pregledu« in v »Zvonu«. Sintetično izdanje izide v »Zborniku sve- tovne poezije«, ki ga izdaja češka akade- mija. Dr. Borecky bi rad izdanje prevodov pospešil, a ker je od prevrata dalje ravna- telj praške univerzitetne knjižnice, je t službenimi dolžnostmi tako zaposlen, aa mu preostaja za literarno delo jako malo časa. Tak je bil torej položaj pred dese- timi leti. — »Od tega časa, kar sem to pi- sal.« pravi J. K. Strakatv, »je minilo si- cer že deset let, a prevod Boreckega še do- zdaj ni izšel, dasi je prevajalec že neicaj let v penziji, tako da ima časa za delo do- volj. Mislim pa, da je pravi vzrok, da nje- govi prevodi doslej niso izšli, v neugodnih finančnih razmerah češke akademije.« S tem je torej stvar pojasnjena. G. Strakatv pričakuje, da je v zapušični Jos. Penižka še kaj prevodov iz jugoslovanskih litera- tur osemdesetih in devetdesetih let, a pre- vodov iz Prešerna najbrže ne bo. To bi bilo sedaj tudi odveč, ker poznamo dr. Borec- kega kot sijajnega prevajalca in stihotvor- ca iz šole Vrchlickega. Ako je torej dr. Borecky s Prešernom — razven »Krsta« — gotov, si moremo k temu le čestitati in bomo dobili tudi v češčini prevod, ki bo vreden Korševega. Ako so izdajo ovirale finančne razmere, je to le dokaz, da naša antologija v češčini ni našla tako pleme- nitega mecena, kakor ga je našla če:ka an- tologija pri nas v osebi g. konzula Otokar- ja Beneša, ki je s svojim darom omogočil izdajo. Zato pa tudi zaman čakamo drugi del te antologije tudi pri nas. Brez takih inicijativ se pogosto taka reč zavleče za cela desetletja, zato nas bo veselilo, če bo g. dr. Borecky čim prej videl svoje prevo- de iz Prešerna in slovenskega pesništva natisnjene. Obe antologiji, posebno pa ce- lotna češka izdaja Prešerna, bosta pač nu- dili najboljši pogled v naše kulturne vred- note. (L) »Vidik« je zanimiva, dobro urejevana publicistična revija, ki jo izdaja pisatelj K. Mesaric v Zagrebu. V septemberskem zvezku priobčuje med drugim filozofsko iz- poved Zdenka Vernica »Vjerujem u uskr- sunče duha«, po Heinrichu Man.nu je posnet človek »Jedinstvo Evrope«, Branko Teodo sič piše o duhovnem prerodu šole, dr. Buch- wald pa o idejah Popp>erja-Lyndensa. Na- daljnji članki so: »Karitativnost američkih bogataša«, »Španjolski seljaci i radnici«, »Romantiči na električnom stolcu«, Toma- šičev nekrolog Zori Ivakiču, informacije o obeh bratih Mann i. dr. Aktualen in vse- binsko bogat zvezek je zaključen z mnogi- mi glosami. »Vidik« se naroča v Zagrebu, Klaičeva 27/11. 2eleti bi bilo, da bi se v naših trafikah in knjigarnah prodajale take revije namesto nemškega magacinskega šunda, ki bi ga prav lahko pogrešali. Narodno gledališče v Skopi ju je stopi- lo v novo sezono dne 1. t. m. z uspelo premiero »Balkanske carice«, ki jo je spi- sal Nikola Petrovič-Njegoš. Program obse- ga med drugim Nušičevega »Mistra Dolar- ja«, Begovičevo »Gospo Wale\vsko«, Voj- novičevo »Dubrovačko trilogijo« in »Go- spo s solnčnico«, Vesničevo »Hišo garde Jovana«. Dimitrij evičevo »Sestro kapetana Postani in ostani član Vodnikove družbe! Lake«, Zivojinovdčevo dramo »Čovek snu- je«, Bogovičevega »Matijo Gubca« in Ste- rije-Popoviča »Skender-bega«. Med ostali- mi deli obeta »Zločin in kazen« in »Ano Karenino«, dalje Schillerjeve »Razbojnike«. Brucknerjevo »Elizabeto Angleško«, Balza- covega »Mercadeta«, Shakespearjevega »«Ri- harda III.« in dr. 0 albanski književnosti je objavil berlin- ski časopis »Die Literatur« zanimive podat ke, tako n. pr.. da v Albaniji prodajo 60.000 knfig na leto. Izvirna književnost ie ne- znatna; za njo skrbe pretežno učitelji. Vlada je razpisala visoko književno nagrado (okrog 150.000 Dir.), ki pa ie doslej pe niso mogli nikomur podeliti, ker ni dobiti do- mačih pisateljev. Prevodna literatura r.at- bolj cvete; prevaiajo pa po veliki večini iz italijanskega jezika.. '' Razstava sovjetsko-ruske mladinske knji- ge v Ameriki. V Kaliforniji, Cbicagu in New-Yorku je bila v zadnjih tednih pri- rejena razstava sovjesko-ruske knjige. Ker je znano, da je te vrste literatura dosegla v današnji Rusiji izredno višino, je umlqi- vo, da so navedene razstave imele lep u- speh. Ameriški listi so objektivno pisali o svojevrstnosti in tehnični dovršenosti ru- ske mladinske knjige. Slovanski Jadran. Pod naslovom »L' Adri- atique Slave« je prof. Raymond Varnier v Dijonu izdal v posebni knjigi članke, ki jih je lani in letos objavil v znani pariški re- viji »Le monde slave« in v katerih se bavi z arheološkimi, etnografskimi in kulturni- mi problemi Jadrana. Prof. Varnier se v tej svoji knjigi, v kateri prinaša mnogo dragocenega dokaznega gradiva, odločno zavzema za slovanski značaj Adrije. Na šport se ne smejo pisati satire. V Budimpešti je sodišče prepovedalo pred- vajanje komedije »šampijon sveta«, ki jo je spisal Elemer Boross in ki so jo lani igrali ob velikem, hrupnem zanimanju ob- činstva. Pisatelj sam označuje svoje delo »antisportsko komedijo« ter v nji ostro, brezobzirno graja navdušenie sodobne mladine za šport. Na številne proteste športnih klubov je zdaj sodišče prepove- dalo nadaljno predvajanje »šampijona sveta.« Intervievv z onostranstvom. Francoski spiritistični pisatelj Charles Dorineau je pred kratkim objavil dve noveli in obširen interview o sodobnih političnih vprašanjih, ki mu jih je Puškin na spiritistični seji diktiral iz onostranstva. Dorineau je podo- ben diktat nekoč prejel že tudi od Dicken- sa. — O teh nenavadnih »Puškinovih« no- velah pravijo poročila, da so napisane s precej diletantskimi sredstvi in da skuša Dorineau vzbuditi rusko, puškinovsko ob- čutje samo s tistim ruskim bediščem, ki je postalo skoraj mednarodno — kakor kvas, šči, trojka, ikona itd. Amerika Shakespeareu. V Washingtonu so začeli graditi novo gledališče, ki bo po- svečeno Shakespeareu. Gledališče bo ob- enem knjižnica in muzej; tu bo zbrano vse, kar lahko pokaže Amerika v zvezi z ime- nom slavnega avtorja »Hamleta«. Po kmečkem prazniku na Bledu Veliki kmečki praznik na Bledu dne 8. septembra t. 1. je nadvse sijajno uspel in pokazal na manifestanten način narodno slogo in edinstvo. Saj so se ga udeležili v ogromnem številu vsi sloji ne samo iz dravske banovine, temveč tudi iz drugih banovin. Prireditvenemu odboru je zato dolžnost, da se vsem, ki so pri tej veli- častni prireditvi sodelovali, najprisrčnejše zahvali za njihov trud in požrtvovalnost. Posebno se zahvaljuje vsem udeležencem v povorki narodnih noš, jezdecem in sku- pinam, ki so največ pripomogli k sliko- vitosti in slavnostnemu razpoloženju na blejskem prazniku. Nadalje se zahvaljuje vsem gg. ministrom, senatorjem in narod- nim poslancem, gospodu banu, g. župniku Barletu in vsem slavnostnim govornikom osobito onim iz drugih banovin za njiho- vo udeležbo in bodrilne govore. Sploh vsem udeležencem najlepša hvala in na svidenje drugo lete! — Odbor. O prleških pogačah, gibanicah In krapcih Na prleških »gostflvanjih«, primicijah, bratvah im drugih praznikih, ki so posejani v vsakdanje življenje našega kmeta kakor rozine po »bidru«, so poleg pečenega »gujdeka ««n praženih »pLcetov« največja in prav domača poslastica znamenite prle- ške pogače. Jedel sem pogače tudi drugod na Slovenskem, pa zdi se mi. da so dobre povsod, na-jbolliše pa le v vzhodnih Sloven- skih goricah m še posebej na dravskem polju. Morda je to neoporečeno dejstvo v tesni zvezi s tem, da uspeva na tem plod- nem poliju najbolj pšenica in da je na jesen dišeče »hajdine »toliko, da prihajajo števil- ni kramjski čebelarji s svojimi muhami tja- kaj na pašo. Pšenična aH hajdimska moka pa sta tako rekoč osnovni sirovim poga- če, rahli, prhki tenki omot še okusnejše vsebine. Pogače (ne pogača) — to je splošna oz- načba te krazito kmetske jedi, ki se ni- kjer tako dobro ne sipečejo, kakor v obi- čajni zelem kimettski krušni peči. Delimo pa pogače na več vrst, ki se razlikujejo med seboj po svojih sestavinah, po nači- nu priprave in peke itd. Razlikovanje teh raznih vrst zahteva skoro poseben študiij — kdor bi se hotel o tem prav temelijito po- učiti, ta bi se moral obrniti do starejših in zastavnih kmetsfoih gospodinj, ki še pozna- jo vse d:'f'Oii'ne podrobnosti te brezdvom- no starinske in izrazito slovanske kuhe. Saj še slovijo nekatere po tem, da so n. pr. hajdinski krapi iz njihovih rok in nai- hove peči naiokusnejši in najbolj prhki. Najbolj navadne pogače so »štruMiji«. Tenko testo iz pšenične moke posipajo z z d robi1; enim sirom ter pomažejo tega z »vrhnijem«, kakor pravijo smetani. To plast poli,jejo še z vročo mastjo aH maslom, vse skupaj pa zavijejo v okrogle lončene skle- de. Kajpada, treba »štrukelj« še po vrhu poma-zati z vrhnjem. Kadar se stvori na mjem rjava skorja, ie štrukelj pečen in naj- boljši še vroč iz neči. Iz pšenične moke so budi pokritti krapek Dobro raztenjeino testo — iffi teniti ga pra- vdno ni lahka stvar — se položi v lopar, kolobar testa, ki sega precej daleč, se v smeri polurne rov razreze, no, in potem se vrstiijo plasti zdrobljenega sira, vrhnja, pa tudi drobtin v maslu ali celo grozdja in rozin, ki jih vsako pokrijemo z delom kotenega kolobarja, ko tega zmanjka, so pokriti krajci dovršeni in treba jih je še samo pomazati z raztopljenim maslom — potem pa z njimi na dobro pometemo ograj išče! Ti krapi zahtevajo največ tru- da in spretnosti, so pa tudi najfinejši in med vsemi pogačami nekako najbolj go- sposki Zato pa ne smejo manjkati na no- beni dobro obloženi mizi. Neki znalci po- gač pa dajejo prednost haidinskim krapcem, ki se pripravljajo na sličen način iz po- parjene hajdimske moke tudi na loparju, samo da je tu samo za list testa in ena plast nadeva. Najbo-lij okusen je pri vseh krapih rob, ki ie najbolj prepečen in samo »prašči« med zobmi. Ce pa polaga gospo- dinja plasti hajdinskega testa v o&roglo skledo in jih pokriiva z nadevom, hoče po- častiti s haidinskimi pogačami. Namesto pšenične g a ali hajtdiinskega testa vzame včasi tudi krompirjevo testo, to se pravi, da primesi običajnemu testu nekaj krom- pirja — to so potem krompirjevi krapci. Pri vseh teh pogačah mora biti testo pri- merno tenko. Drugače je pri kvasenicah. ki jih pečejo navadno hlkrabu s kruhom, po- tem ob košnji, žetvi, mletvi itd., saj so tudi bolj »sitostne« in dobre tudi mrzle. Testu pridenejo kvasa, dostikrat domače- ga, pustijo ga, da vzide, potem pa ga po- trosiijo razterajenega s sirom, zmletimi ore- hu nastruganimi jabolki, celo z nastruga- nimi tikvami, z repo itd. Tu se odpira iz- najdljivosti gospodinje obširno polje. Kva- senice se peko v sfloledi aH na ognjišču ter imajo v slednjem slučaju okusen rob. Tudi uvodoma opisani štrukiji se lahko pripra- vijo na kvasu ter so potem že slioni povi- ticam, katerim so podobne bolj redlke ze- ijeve in ocvirkove pogače. Zanimivo je pri vseh pogačah in krapih, da jih običaj- no v kmetskih kuhinjah ne sladijo, kar ve- lja tudi za medene, orehove in makove povitice. za tako zvane prhkice iz masle- nega testa, ter za ofoičajnT »bider«. ki mu na Kranjskem pravido šarkelj. To dejstvo priča, da so pekli pogače, povitice, prhki- ce in bidre že takrat, ko še niso poznali sladkorja. Ce ti torej dandanes »praščijo« hajdinski krapci med zobmi, se moraš spomniti, da ješ častitljivo starino iz dav- nih dni. Da pa častijo naši liudii^ »vsefele« poga- če najbolj, vidimo pri vsaki domači poje- dini, saj prihajajo pogače šele na koncu na mizo ali pa označujejo, da ie en »tal« pojedine končan in da se pričenja drugi, četudi si takrat že tako pota vseh do- brot, da jedva dihaš, vendar se lotiš z ve- seljem vsaj enega zagvozdi ivodobnega »fa- lačka«. saj ko pride cesar, se mu mora vse izogniti. Tudi na raznih ljudskih ve- selicah je proti večeru največji »drmek« tam, kjer prodaiajo še vroče gibanice ali hajdinske krapce. Na koncu se moramo še spomniti tistih, ki nam znajo pogače tak nezarensko do- bro pripraviti. In to so naše kmetske go- spodinje. Tako delo ni šala, ker zahteva mnogo znanoa in spretnosti, pa tudi potr- pežljivosti. Pogač ne moreš stresti z ro- kava. Dolgo je treba za nje kuriti v kruš- ni peči, zelo dosti zgori drv, preden je ognjišče dovolj gorko — za to pa so go- spodinje ko prinašajo pogače na mizo, ta- ko razžarjene, tak živordeče v obraz ka- kor cvetoči mak na Murskem polju. — Ob teh vrsticah o naših prleških pogačah ni čudež, da se me je polotiva živa želja po mjih. 2e vidim, da se bom moral sam, če ne bo drugače, povabiti kam na K ran je alt na Cven, »ge za fajn dekline pa- pogače ven. « Bt. Med pod spalnico V Wiilfrathu na Nemškem so že več let sKšali od časa do časa čudno šumenje pod podom v spalnici neke stare dame. Ker je postajalo to šumenje čedalje močnejše, so tla dvignili in so ugotovili, da si je okrog 40.000 čebel skozi zidovje odprlo pot pod spalnico stare dame in 6i uredilo tu svoj dom. Našli so poldrag meter dolgo satovje in v njem kakšnih 50 funtov medu. Pridne čebele so polovili in jih spravili v udob- nejši panj. Strašilo za vrabce V kitajski provinci Honan izdelujejo zasilno naredbo, ki bo nalagala vsem de- kletom, ki se ne omože do določene do- be, obveznost vzeti za moža tistega mo- škega, ki ga ji bo v ta namen nakazala oblast. K temu ukrepu je prisililo oblasti dej6tvo, da ostajajo dekleta v zadnjih letih neomožena, kar se čuti tudi v številčnem nazadovanju prebivalstva. Posebnost Eifflovega stolpa Večina ljudi, tudi takšnih, ki živijo stal- no v Parizu, meni, da je Eifflov stolp ved- no 300 m visok. To naziranje je zmotno. V poletni vročini se stolp avtomatično po- daljša za približno 50 cm. V trdi zimi se železje zopet skrči, tako da stolp meri pri- bližno pol m manj kukor 300 m. Samo spo- mladi in v jeseni meri Eifflov stolp na- tančno toliko, kolikor mislijo, da je njego- va normalna višina — 300 m. Janko Kač: W »Ne, sam si je zmislil«, je odgovoril Tonče. »Sem si kar mislila...«, je vzdihnila Nežika, da jo je Tonče za- čudeno vprašal, kam merijo te besede. »Ti že drugič povem, ko bo še bolj potrjena moja misel«, je od- govorila Nežika, se mu zahvalila za dar in voščilo ter odhitela domov. Tonček je nekaj časa premišljal te zagonetne besede, potem pa prepustil vse Nežiki, češ, ona mu bo že pojasnila, kadar bo čas. Doma je Nežiko sprejela mati, ki je videla skozi okno njen sesta- nek s Tončem, s kmetskim naukom: »Pusti vendar Tonča, ki nima ničesar, razen nekaj grošev, ki mu jih morda podari oče Tona. Janeza se drži, ki bo imel grunt. Veš: prvo je gruntič, potem šele fantič.« Nežika je bila že vsa leta vajena takih naukov, toda tisti večer ji niso šli iz spomina, čeprav je zakopala verižico na dno svoje skrinje. Ko je zaspala, so se priklatile nanjo čudne sanje:. Poročno obleko je imela iia sebi, ta pa ni bila bela. Okrog vratu je imela obešeno črno žimnato verižico. Srček z njenim belim N-om pa je držal trdno v roki Janez. Nežika ga je prosila s solzami: »Pusti me!« Janez jo je pa gledal z vročičnimi očmi in še krepkeje stisnil srček: »Moja je uzda in vse, kar se je drži.« »Kaj bo pa Tonče rekel, za božjo voljo«, je kriknila Nežka. »Njega se boj!« »On je že preskrbljen«, je rekel s čudno mrzlim glasom Janez ter potegnil za verižico, da se je Nežika opotekla za njim. »Ne, ne !« je kriknila na glas in se zbudila. Iz kota se je oglasila mlajša sestrica: »Strah me je—« »Moliva!« je rekla Nežika in se poglobila v molitev za srečo in zdravje izvoljenega ženina. Z molitvijo je legel prijeten spanec na ajene trudne možgane ... Dolga je bila zima na 1912. leto in poleti je predla trda za steljo. Zato je rekel Tona sinoma: »Vzemita resnici*) in ju sklepljita. Jutri pojdemo v resje v Dolgi graben.« Drugo jutro sta kosila Tonče in Janez visoko v rebri, kjer je bilo gosto staro resje med redkimi brezami. Tonče je kosil zgoraj in kmalu zavil za obronek, dočim se je držal Janez bolj nizko proti veliki bukvi. Rskali sta kosi po trdem resju, da so se tresla kosišča in škripala v kljukah. Solnce je pripekalo tako hudo v reber, da je prišel Tonče ves poten k veliki bukvi, koder je baš tedaj kosil Janez. Segel je v cekar, veel iz njega zelenko, jo nagnil hlastno in pil tolkec. *) kratka kosa za resje. Sredi požirka pa mu je zastala pijača v grlu, ker je obviselo nje- govo oko na čudni sliki: V gladko bukovo skorjo je bilo urezanih dvoje velikih src, prebodenih s puščico. V levem srcu je bil vrezan J, v desnem N, pod obe pa letnica 1917. »Kaj pa tole pomeni«, je zateglo vprašal Tonče. Ko je prišel Janez bliže, je pogledal srepo svojega polbrata in rekel trdo: »Ko izpolnim leta 1917. štiri in dvajseto leto, se oženim z Nežiko.« Tonče se je zasmejal: »Na kaj se boš pa oženil?« »Na svoj grunt. Mati so že pregovorili očeta, da mi ga izročijo«, je uporno pripovedoval Janez. »Vse lepo. Pa ste Nežiko že kaj vprašali?« se je šalil dalje Tonče s svojim slabotnim bratom. »Starši so za to, ona jih bo pa ubogala«, je trdovratno odgovarjal Janez. »Kaj pa jaz? Čigava pa je Nežika«, je tedaj zrasel Tonče in stopil korak proti polbratu: »Moja je in jaz jo vzamem!« »Tii?« je zaničljivo zategnil Janez. »Na kaj jo boš pa vzel. Hlapci pri nas ne jemljejo gruntarskih hčer.« V trenutku, ko je dvignil Točne roko, da bi prijel Janeza za ramo, je zagledal nekaj svetlega v njegovi desnici. »Noož!« je kriknil Tonče in mu ga z naglim udarcem izbil iz roke. Janez se je opotekel, Tonče pa je pobral nožič, prijel z dvema prstoma klino in jo zlomil kakor tresko. Janez se je opotekel, Tonče pa je pobral nožič, prijel z dvema prstoma klino in jo zlomil kakor tresko. »Vidiš, Janez, tudi tebe bi lahko takole, pa se mi smiliš. Vem, da te je zapeljala ljubezen. Drugo si izberi! Manjka se za dediča Kolenčevine lepih in bogatih deklet. Roko mi daj, pa pozabiva.« Iztegnil je desnico proti Janezu, ki je tudi obotavljaje približal svojo desnico. Ko je pa dvignil oči in videl toliko dobrote v Tončevih očeh, se je bridko razjokal. »Ne jokaj, moj mali«, ga je tolažil Tonče kakor oče sinka. »Odpusti Tonče, pamet me je zapustila«, je zaprosil Janez. »Saj vem, zato pa pozabiva.« Tona, ki je prišel kmalu nato z vozom, se je kar čudil, ko je videl, koliko sta nakosila in kako sta oba vedra in vesela. Tisto leto bi ne bilo prineslo nič novega, da ni z listjem vred izzorila tudi Polona, ki so jo položili kraj Matija. Pri hiši je niso dosti pogrešali, pač pa je bilo Tonču tako hudo, kakor da mu je umrla rodna mati. Tonču je zapustila najdražjo zapuščino — Ma- tijeve čebele. XH. POGLAVJE Pomlad 1913. leta je bila prav posebno zgodna. Ze v Matijevem je odlezel sneg in so se naglo vrstila pomladanska dela. Žita so bila o Šentjurjevem že za dve pedi visoka, črešnje in hruške so že od- cvitale, jablane pa so bile vse obložene z rožnatim cvetjem. Po prvi i je stopil pred občinsko hišo občinski sluga Zmetov Tenč, nataknil na konec nosa ščipalnik, pogledal izpod njega, se odkašljal in važno pričel: »Razglas. Od okrajnega glavarstva se vam naznani, da so prišle za letnike 1890, 1891 in 1892 pozivnice za nabor, ki se bo vršil 3. maja v šmalski kasarni. Vojaški obvezanci morajo priti tja lepo omiti in trezni ob določeni uri. Kdor ne bi prišel na nabor, bo strogo kaznovan po vojnih postavah, kakor vojaški begun ali dezerter. Pozivnice se dobijo sedaj po maši v občinski pisarni.« Sledili so razglasi o davkih, premiranju živine, cepljenju koz in drugih važnih ukrepih oblastev. Z mešanimi čuvstvi je poslušal Tonče razglas. Mikalo ga je v svet, toda še pomisliti ni smel, da bi se ločil od svoje Nežike. Nad njeno ljubeznijo ni kar nič dvomil. Toda leta so dolga in ženska se da pregovoriti, ko ostane sama brez svetovalca in tolažnika. Naglo je minil teden. 2e je bil pripravljen parizar ves v zelenju in cvetju, da popelje fante na nabor. Dekleta so žalostna trgala veje rožmarina, roženkravta in zadnje cvete zimskih nageljnov, rož ljubezni, jih povijale v šopke in jih rosile z vročimi solzami. Vso noč so peli fantje na vasi tako lepo, da razen gluhih starcev in dojenčkov ni nihče spal. Od okna do okna je spremiia pesem fante po šopke. Na ta večer pridržujeta še oče in mati sapo, da slišita sladke besede, pozen spomin davno minilih dni... Komisija je bila to leto posebno izbirčna. Od desetih vaških fan- tov je potrdila le Tonča za tri leta h dragoncem. V trikot je zganil Tonče list in ga vtaknil za črn zajčjek*), ko so posedli pri Balantu na voz. Šele o mraku so pripeli na Grobljo: Klobuk ima na glav za njim pa listek bel... Ta listek tako prav, da cesar ga je vzel... Pred Zadnikom so ustavili, da dostojno proslave ta dan, ki daje fantom pravico do prikupnine pri prvi sledeči podokni in pravico do vasovanja. Brž je završalo po vasi: Katerega so kaj potrdili? Čim so matere zvedele, da so le Kolenčevega Tonča, so se oddahnile in mirno zaspale. Le Nežika je sedela v temi na svoji postelji in brez misli gledala v zvezdnato nebo... Kolenčev Janez tudi ni spal. Vest o Tončevi potrditvi ga je navdala z novim upom, ki je naglo razpihal pod pepelom tlečo žer- javico zatajene ljubezni v silen ogenj. Kar zadraalo ga ni več doma. Oblekel se je in stopil v pomladno noč polno sladke ljubezni. Od Zadnika se je razlegal Tončev čisti glas, ko je zapel naprej: Al me, al me boš kaj rado melo ko bom, ko bom nosil suknjo belo... Jakovčev Tona, ki se je prejšnjo jesen vrnil od vojakov, je vzel čez, vsi drugi so pritegnili s krepkimi basi, da so se tresle šipe v oknih... *) kastorček