74. številka.
Trst, v petek 31. nmiva iS4,)!).
IVSnj XXIV.
EDIMOST j
(Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «,t. *70.	4 nVČ.	V edinosti Je m«*!
„Edinost1'
izhaja d vil k rili lin dan. ra/un nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja oh uri zjutraj.
Naročnina znaša : Obe izdan j i na leto . . . yr|<l. 21*--Za satno večerno izdani** . ., 12' — Za pol leta. četrt leta in na meaec razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročhe brez priložene naročnine se uprava ne ozira.
Na drobno se prodajajo v Trstu zjut-raiije Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljake /jutranje Številke po 3 nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik
rprimiIStvo opozarja vso one p. ii. irii", naročnike, katerim liaroenliia s 1. aprilom poteee, <la isto v najkrajšem easn obnove. Nadalje naznanja, rta se list s 1. aprilom bre/I/Jemno ustavi vsem onim, ki so zaostali z naročnino za tekoee Četrtletje. Pripominja se opetovano, da je naročnino vplačevati naprej.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Ilerolhl 30. O najnovejih dogodkih v Samou je došla nem ka j naslednja uradna brzojavka: Apia, 20. marea: Hombardamcnt undaljujc. Na vojaško odredbo je mnogo belih moralo zapustiti svoja stanovanja.
London 30. »Reuterjeva pisarna« poroča iz Apia dne 23. t. m.: Po posvetovanju s konzuli je general Kautz izdal proklamacijo, v kateri je pozval Mataafa, naj se sč svojimi ljudmi povrne v njihova bivališča. Mataafa je sel na to v notranje ki •aje otoka. Nemški konzul pa je izdal drugo proklamacijo, na kar se je Mataafa a svojimi ljudmi povrnil v Muline in se tam utaboril za barikadami. Anglija in Amerika sta Mataafu postavili ultimatum, da naj gre iz mesta in sta mu zagrozili z bombardementom, ki je pričel dne 15, t. m. in trajal osem dnij. Dva angležka pomorščaka sta bila ranjena in eden ameriški stražnik usmrčen.
Loildon 30. »Reuterjeva pisarna« javlja iz Pekinga, da se zopet gibljejo čete proti Pekingu. Čete Kangzusa, ki so rainole jeseni provzročile nemirov, nameravajo se utaboriti v neposredni bližini severnega dela mesta.
PODLISTEK.	u
MLINAR.
Spisal V r h in o r h k i.
Mej tem pa je nastala znamenita sprememba v razmerju mej Jankom in Doniom. Ne le da je zginila konkurenca mej njima, marveč je zginilo tudi vsako nasprotstvo insovražtvo; se več: ljudje so ju videvali večkrat skupaj in zdelo se je celo, da sta si prijatelja.
No, ta sprememba se je kmalu pojasnila. Kar je rabil blaga za svojo prodajalnioo, je začel Janko vse kupovati, ali, bolje rečeno, jemati pri Doniu. In le-ta mu je stregel prav rad.
Ce se je Janko opravičeval včasih, da no more takoj plačati, ga je Donio vedno in prav ljubeznjivo zavrnil:
»Kdo vas vpraša po čem? Plačate že, ko boste imeli, moja zaloga vam je vedno na razpolago.«
Janko je bil zadovoljen s takim odgovorom in se je pridno posluževal pri Doniu.
• Nekega večera se je podal Janko na važen razgovor k Doniu. Donio ga je vsprejel z navadno prijaznostjo. Sla sta v sobo.
»Kaj vas prinaša, gospod Podgoričan, kaj novega?« namuzal seje Donio ter mu živahno stisnil roko.
»Opravki, opravki in nič druzega, g. Donio.«
Lastnik konsorcij lista „Edinosti",
1'arfz 30. Komora je v današnji seji pred-poludne vsprejela poslednji člen finančnega zakona. Na to je bil vsprejet u kupen proračun.
Pariz 30. V današnjem ministerskem svetu je naznanil vojni minister Frevcinct, tla so se poskusi z brzojavom brez žice med Roulogne in Do-verom dobro obnesli in da se nadaljujejo.
Mcniphiri (država Tenneasec v Ameriki) 30. Parnik »Rowend Lee« seje sto milj više Memphisn, kakor se domneva, potopil vsled razstrelbe. Na krovu je bilo 40 do 50 oseb, od teb sta se rešila samo kapitan in eden pomorščak.
Kako Ljubljana napreduje!
V Ljubljani, ilne 28. marca.
Dandanes, ko je postala moderna šega, pošiljati »razglednice« svojim prijateljem in znancem, utegne Vam biti všeč, ako čitateljem Vašega dnevnika pošljem za »pisanko« nekako kulturno in narodno razglednico iz naše bele Ljubljane. To razglednico sem narisal sam po naravi, po svojem opazovanju in po zanesljivih poizvedbah. Čeprav ljubim to Ljubljano, vendar se smete zanesti, da je nisem hotel naslikati lepše in boljše, nego je v resnici. Moja »razglednica« je torej dovolj objektivna ......
#
* *
Naj reče kdo, kar hoče: Ljubljana je ven-dar-le največo in najlepše slovensko mesto in zato je tudi, ležeča na sredini slovenske zemlje, naravno narodno in kulturno glavno mesto vseh Slovencev. Ce še ni vse tako, kakor bi moralo biti, kriva ni toliko Ljubljana, nego tisti činitelji, ki stojd nad njo.
Oglaal
se račun njo po v rutah v petitu, /.h večkratno naročilo' * prime mi« pi ►pumom. Poslana, omnrtiiiee in javne zalivale, domači oglasi itd. se računajo po pogrolhi.
Vsi dopisi nuj Me pošiljajo uredništvu. Nefraiikovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in t^luse spi»--jema n pravit i&tv». Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
I rrtliilšlvo In tUkama se nahajata v ulici Ciirintia Stv. Ti. 1'pravnlšlvo, »il-l>nmii3tvo in sprejemanje inseriitov
v ulici Molili pii't'olo stv. It, II. na<lslr.
g
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Odkar je občinski svet v slovenskih rokah, zlasti odkar žaipanujc našemil mestu gospod Hribar, zaveda se Lfubijana čimdaljc bolj svoje ugodne lege in imetne uloge, da je ne samo stolica vojvodine Kranjske, ampak tudi središče vsega naroda !
Sveža sapa modernega napredka zavela je tudi čez naše mesto. Potres pa je — to se glasi sicer nekoliko paradoksno! —• pospešil vseobči razvoj v moderni smeri.
Kdor je videl Ljubljano pred potresom in je prišel semkaj sedaj, ta je skoro no spozna več.
Sedanji občinski svet in pa magistrat z svojim energičnim županom na čelu, seje z vso vnemo lotil regulacije ulic in trgov. Za odkup starih hiš in za podiranje istih je mesto žrtvovalo velikanskih svot. Loterija, prirejena v ta namen, je dala okoli 50.000 gbl. dobička. Projektovana je tudi nova kanalizacija mesta in prof. Hrasktf je izdelal splošni načrt za takšno kanalizacijo.
Ko jo padel mrak, zažarjajo po mestu električne luči, ki dajejo takšne razsvetljave, za katero nas zavidajo celo veča mesta (n. pr. Zagreb).
Elektrika pa sc porablja tudi za razne motorje. Tako n. pr. goni eletrična moč tiskarske stroje v »Narodni« in v * Katoliški« tiskarni. V kratkem, nemnia še to poletji?, se uvede pa tudi električna poulična železnica . . .
Ulice ljubljanske dosedaj niso bile posebno moderne, ker niso bile tlakovane. Letos pa se prične tudi s po 11 a k o v a n j e m najživahnejših ulic.
Mesto saino je naraslo za jeden »okraj«; vte-lesil se jo mestu namreč Vod m a t in menda pride kmalu tudi Šiška na vrsto.
Kolodvorsko vprašanje je postalo akutno. Upati je, da dobimo centralni kolodvor ter da se dunajska cesta pod južno železnico čim preje podmosti.
»Le povejte, brez ovinkov, jaz sem vam na uslugo«, ga je vspodbujal Donio, ki je že slutil, po kaj je prišel Janko.
»Ze delj časa mislim, kako bi v redil svoje stvari ter se odkrižal teh par svojih sitnih upnikov, pred katerimi nima človek miru ne po dnevi, ne po noči.«
»Res je, res«, je pristavil Donio, ter potisnil Jankotu čašo.
»Zato sem prišel do zaključka«, je nadaljeval Janko, »tla bi mi vi, gospod Donio, da bi mi vi posodili, da izplačam vse druge.«
»Ce ne trebate preveč, bi se utegnilo zgoditi«, je dodal Donio prilizljivo.
»Nič več, nič manj, le kolikor je neobhodno potrebno.«
»Mislite, da bi izplačali vse upnike?«
»Vknjiženih ne, ker ti me ne silijo, zadovoljni so, le, da jim plačujem obresti.«
»Koliko potrebujete torej?«
»Potreboval bi — — — potreboval — dva
tisoč.«
»In koliko imate vknjiženih dolgov ?«
»Tri tisoč.«
Donio je mislil nekoliko, prinesel »čašo k listom in milil Janku. Le-ta ni opazil, ali bister opazovalec bi bil videl, kako je Lahu zažarela iz oči zadovoljena pohlepnost. Donio je dejal gladko in smehljaje se :
»Cujte, gospod Podgoričan, meni se zdi bolj
praktično in bolje v vsakem obziru, ter bi vam svetoval, da vi izplačate vse svoje upnike, v k nji-žene in ne v k nji žene.«
»To je prav za prav tudi moja želja, to b še naj raj še, Če morete, gospod Donio — —«
»Jaz sam minam toliko denarja, pa g.i dobim. Poplačajmo torej vse vaše dolgove iu potem se jaz vknjižim za ves znesek na vašo hišo; ste-li zadovoljni ?«
»Dobro, dobro!«
»Kake obresti pa plačujete sedaj?«
»Po šest, sedem in enemu celo po osem od sto.«
»Jaz pa se zadovoljujem le so šestodstotnimi, ker sva si prijatelju.«
Janko je bil v mreži — — —
»Kedaj pa opravimo to?«
»Kateri dan prihodnjega tedna in to bo danes je četrtek — prihodnji torek; če vam pa mej tem česa primanjkuje, vam rad postrežem.«
»Hvala, že dobro!«
Donio je moral še enkrat v klet, ker o živahnem razgovoru sti se čaši hitro sušili. O odhodu sta bila oba zadovoljna ; Janko je bil zadovoljen, Lah pa — še bolj. blodi domov, ai je Janko predstavljal Doniu kakor najboljšega moža in skoraj da mu ni očitala vest prejšnjega sovražtva, ki je je gojil do svojega sedanjega — dobrotnika.
(Pride še.)
Ljubljana jiospešujc kar najin tudi šolstvo. Pri xv. Jakoba se zgradi še menda letos nova oiemratred n a slovenska dekliška šola, lia kateri s«' otvori tu<li novi, II. ulov. otroški vrtec. V Liehtenturnovi sirotišnici se takisto razširja slovenska dekliška šola. V frančiškanski fari se /gradi nova slovenska (.'».) d e š k a pet razredna ljudska šola. Sedanji občinski svet kar najbolj podpira agitacijo za ustanovitev vseučilišča v Ljubljani. Taisto pospešuje ustanovitev višega sodi-d i š e a v Ljubljani za vse slovenske pokrajine.
Dandanes stoji skoro na prvem mestu soci-jalno vprašanje in skrb za zboljšanje življenskih razmer takozvanih nižih ljudskih slojev. To zboljšanje zahteva čut humanitote, ukazuje ga postulat dejanskega krščanstva. Kdor je človek in iina pošteno voljo, koristiti človeški družbi, ta ima pravico do kolikor mogoče veče sreče.
Ljubljana ima bolnico, ki je brez dvoma ena najboljših v vsej državi.
V	kratkem se zgradi u b o ž ti a hiša za 20.000 gld. Prilično toliko bo veljala tudi ljudska javna, m e s t n a kopel j, ki se sezida še letos.
Da se pomore obrtnemu stanu, ki dandanes že iz težka konkuruje z fabrikanti in z velikim kapitalom, zato se namerjajo ustanavljati obrtne zadruge. Nn inicijativo županovo se je ustanovila že č r e v 1 j a r s k a zadruga.
Pred par leti se je resno mislilo na to, da se ustanovi za d e I a v e e m e s t e n posredovalen zavod, kjer bi brezposelni delavei lahko poizvedovali za tlelo. Take zavode imajo ti. pr. v Švici. 1'paino, da se ta projekt ni pokopal, ampak, da se gotovo izvrši, kadar bo mogoče ....
Za finančno moč slovenske Ljubljane je velike važnosti mestna hranilnica, ki dobro vspeva, tako, da ima sedaj že okoli 00.000 gold. rezervnega zaklada.
Letos se dovrši lepi »Mestni dom«, kjer bo imelo gasilstvo svoj »depot«. V tej hiši se bržčas namesti tudi javna mestna »Slovenska knjižnica«. Ta je res potrebna, ker imajo Nemci v Ljubljani dve posojilnici za knjige, Slovenci pa še nobene ....
Da se pospeši asanacija mesta, trudi se magistrat na vso moč, da odpravi bolnice iz sredine mesta; zato se zida vojaška bolnica v Vodmatu ; tam se sezida tudi hiralnica. Gotova stvar je tudi, da se zgradi in ustanovi nekje na periferiji mesta zavod za gluhoneme. Ta zavod bo zidala dežela.
Za znanstveno-praktične namene je postavilo mesto v parku pri »Narodnem domu« lično vremensko hišico , . .
*
* *
Rekel sem, da se možje, ki stoje sedaj na krmilu mestne uprave, popolnoma zavedajo tudi tega, da je Ljubljana največe slovensko mesto, da je stolica skoro čisto slovenske Kranjske, da je ta Ljubljana idejalno glavno mesto narodnostne »Slovenije«.
Uradni jezik na ljubljanskem magistratu je izključno slovenski. Ako pa mora n. pr. z vojaškimi oblastmi korespondirati v nemškem jeziku, kriv je tega Dunaj, oziroma vsemogočni upliv militarizma.
Kar izhaja iz področja ljubljanskega županstva, nosi na sebi pečal slovenstva. Čitajte zapisnik javnih občinskih sej, čitajte izjave občinskih svetovalcev, ki so vse navdihnjene s slovenskim duhom!
V	Ljubljani je kakih 130 društev. Najvažnejša društva, kakor »Dramatično slovensko društvo«, »Glasbeno Matico« podpira mesto z izdatnimi denarnimi prispevki. Pomislite, da slovensko gledališče, edino na vsem Slovenskem, ni samo ljubljanska stvar, ampak, da je to zavod vseslovenski, narodni. Takisto je »Glasbena Matica« vseobčega narodno-kulturnega pomena!
Iz občinskega sveta ljubljanskega je že večkrat izšel impulz za poslovanjeuje dosedanjih nemških srednjih šol, ki nam Slovencem samo ovirajo napredek na narodni podlagi. Ako taki impulzi, nasveti, niso še našli vspelta, k r i v j e g e r ni a n i -za to rs k i vladni system, ki se dunajskih birokratov še zmerom' drži tako trdovratno, kakor železna srajca kože. Da je narodno zastopstvo mestno hotelo dati Ljubljani tudi z uličnimi napisi zunanje slovensko lice, Vam je znano. Zal, da so to nakano preprečili nekateri Slovenci .takozvane konservativne stranke na eni plati, na drugi plati pa sovražna nam vlada . . .
V Ljubljani se na prizadevanje občinskega sveta, magistrata in drugih občin postavi v kratkem lep c c s a r j e v m o n u m e n t. — Nabrana svota že znaša 1 HH> gld.
Ljubljanski župan pa se v zvezi z magistratom, s svojimi uradniki, z občinskimi svetniki ter z drugimi rodoljubi vred tudi trudi, da se našemu velikanu Prešernu takoj postavi dostojen spomenik. Na čelu vsej akciji za ta spomenik stoji zopet ljubljanski župan.
Tendenca in kurz sedanjega mestnega zastopstva je: napredek, prarienost, red in slovenski znani j! Ljubljana hodi lepo, zdravo moderno mesto slovensko! Ker živimo v Avstriji, ker veljajo osnovni zakoni tudi za nas Slovence, upamo, da nas od »zgoraj« ne bodo ovirali v našem lojalnem, plemenitem stremljenju, marveč bolj podpirali, nego dozdaj!
Velika ovira energičnemu napredku kake soseske je pa tudi včasi nepotrebno stran k a r-stvo. Da imamo tudi mi Slovenci že veliko strank med seboj, 'ju le posledica naravnega razvoja. Nobeden pameten človek ne bo zahteval, da bi se vse stranke spravile pod jeden klobuk. Toda, kadar (jre za oheo stvar, kadar gre za narodno rast, kadar gre za zmago naše slovenske individuvalnosti v boju z našimi nasprotniki, takrat l>i morale, utihniti strankarske strasti. »In neoessariis unitas« ! . . . »Concordia parvae reserescunt, diseordia maximae dilubuntur« ... In kako že poje hrvaški pesnik Seno a ?
„ Vodajmo sad k ljuhari si rake !
Ta, jedna nam je. krv i jedne muke!"
L j u b 1 j a n č a n.
Politični pregled.
TRST, 81. marca 1899. Infamija in hinavstvo poznane „Ta-gespoate". V »Grazer Tagesposti« (»d 20. oziroma 30. t. m. smo zasledili dva sestavka, ki sta vredna da jih pribijemo tu, kajti preznačilna sta za moralno kakovost tega nemško-liberalnega glasila. Jeden teh sestavkov kaže vso perfldijo »Ta-gesposte«, v drugem pa se zrcali vse nje hinavstvo.
Znano je, kako je glasoviti \Volf te dni na nekem nemškonacijonalnein shodu na Dunaju neusmiljeno nabijal se svojim cepcem po svojih »zaveznikih« v nemški gemcinhurgschaft, po takozvanih liberalcih, očitajo jim med drugim, da se svojo opozicijounlno politiko nikakor ne slede nagonu svojega srca, ampak dti capljajo za radikalci le iz golega strahu. Proti obema je zalučal hudo očitanje, da so se udali le sili, ko so sklenili, da ne pojdejo v deželni zbor češki, da pa so na skrivnem beračili i n p r i b e r a č i 1 i o d iste v 1 a d e, d a n e z g u b c m a n d a t o v, k ak o r bi zahteval poslovnik reče nega deželnega zbora. Beračili da so tako, ker vedo, da bi jih na cventuvalnih novih volitvah vihar nevolje nemškega naroda odpihal s pozorišča vse do zadnjega.
To očitanje je res tako hudo, da bi moralo dotičnike, katerim je veljalo, kompromitovati do skrajnega, zlasti pred razpaljenimi nemškimi masami. Dotični prizadeti res niso mogli molčati na tako očitanje; že naravni čut samoobrambe jih je prisilil, da so v nemških listih praških priobčili izjavo, da so ta, od radikalne strani (nemške, seveda) širjena sumničenja popolnoma izmišljena, in sicer v ta namen, da se zavaja javno menenje.
A kaj je naredila poštenjakinja »Grazer Ta-gespost« iz te izjave? Nad dotično brzojavko iz Prage je natisnila z mastnimi črkami napis: A b-\v e h r czeellischor V e r d ii C h ti g u n g. Torej stvari, ki jih počenja Wolf, se podtikajo tu kakor češka sumničenja! In vso zato, da bi na eni strani nemško ljudstvo ne izvedelo, kake so razmero v nemškem taboril, a na drugi strani da bi se isto nemško ljudstvo najhujskalo še bolj proti Slovanom. Tako postopanje je tako nelojalno in perfidno, da se mora Človeku kar gnusiti ! To bi bila lorvj perfidija »Grazer Tagesposte«.
Drugi sestavek govori o odločbi upravnega sodišča, tla občine nimajo pravice, dovoljevati iz občinskega premoženja prispevkov za bogočastne namene. Hlmitu ošteva klerikalce, ker si dovoljujejo kritikovati rečeno razsodbo in napadati pod-
predsednika upravnega sodišča le zato, ker je pred-I sedoval, ko se je izdala ona razsodba. In potem pravi: »Tako rogoviljenje je vredno vse obsodbe ; spoštovanje pred izrekom sodnikov s e prišteva k prvim pogojem urejene ukupnosti in le v r a z o r a n i, b o 1 n i državi se more dogoditi, da hočejo sodnika spraviti iz službe, ker njega izrek ne ugaja temu ali onemu«. ,
To, kar je tu napisala »Grazer Tagespost«, je tako jasna resnica, kakor je jasno žarko solnce na nebu. Ali v predalih tega lista je to skrajno gnusno hinavstvo. V svežem spominu je še, kaj je bilo v nemškem taboru, zlasti pa v »Grazer Tagespost«, še nedavno temu, ko je najviše sodišče izdalo svojo razsodilo o p r a v i e ah si o v. j c z i k n na višem dež. sodišču J, v Gradcu! Ali niso takrat ravno Nemci sumničili sodnike, da so bili preparirani za tako razsodbo? Niso-li prav Nemci iz-podkopavali ugled istemu najvišemu sodišču s trditvijo, da je navlašč v ta namen sestavilo Jtak senat, da je izdal razsodbo po volji vlade ? A 1 i n i s o isti Nemci celo pozivali više deželno sodišče v Gradcu, naj »e ne pokori odločbi više Instance ! In sedaj nam govore isti ljudje o potrebnem spoštovanju pred sodniki in njih odločbami! Ni-li to skrajno hinavstvo? Ako kuka razsodba slučajno ugaja njih strankarskemu stalisču, tedaj je dobra, je sveta, je nedotakljiva ; če pa ne odgovarja, potem pa — je ne treba spoštovati ! Tako frivolno igro igrajo ti ljudje tudi z vsemi onimi institucijami, ki so temelj pravni državi. Tu imamo klasičen dokaz: res je, da take stvari so možne le v bolni državi, in če se gode tudi v Avstriji, gre zasluga na tem novinarskim srditežem iz — Herrenvolka.
X položaju. Zadnja »N'euo Freie Presse« se povrača Jzopet na uvodnem mestu k oni znameniti seji deželnega zbora Niže-uvstrijskoga, kar je menda dovoljnim dokazom, v koliko zadrego je nemško gospodo spravil ta deželni zbor se svojim sklepom, pritrdivšim uporabljanju naredeb in 4{ 14. llečeno židovskoliberalno glasilo izraža bojazen, da bi to glasovanje utegnilo '»ostati začetna točka usodepolnim zmotam, ker bi se isto moglo tolmačiti tako, kakor da ta deželni zbor, ki je izključno nemški, odohruje postopanje vlade.
Drastično slika praška »Politik«, kako gori omenjena razprava kaže vso zmešnjavo v nemškem taboru. Princ Liehtenstoin je rekel n. pr., da jezikovno vprašanje more rešiti le državni zbor, prinčev najtesneji somišljenik, tnons. Scheicher, pa je trdil nasprotno; liberalci so se pridružili na-cijonalcem, istomišljeniki liberalcev, ustavoverni veleposestniki, so se ne le pridružili svojim nasprotnikom, krščanskim socijalistom, ampak so se j postavili tudi proti svojim stanovskim sodrugom v I drugih pokrajinah, ki so so v isti hip izrekli proti | poti porabi naredeb in proti g 14., Scheicher proti Licli tensteinu — tako vsklika »Politik« - Auersperg proti Stiirgku in Baernreitherju, Lemisch proti Steimvenderju, a Wolf proti vsem : to vse skupaj se imenuje potem — nemška zložnost.
»Information« pa se čudi, od kje je večina re-čenega dež. zbora, zlasti pa, od kje jo velepo-sestvo vzelo toliko srčnosti, da je vendar enkrat hotelo nečesa, česar noče Wolf.
Mej tem pa i? 14. mirno opravlja dulje svoje službo. Včeraj je uradni list dunajski objavil cesarsko naredbo, ki pooblašča vlado na podlagi $ 14. da sme pobirati davke odi. aprila dokonča junija in skrbeti za državne potrebe.
Poljaki morejo beležiti zopet jeden vspeh. Po dolgih prizadevanjih se jo posrečilo poljskemu klubu pridobiti gališkim ravnateljem poštnih in brzojavnih uradov, da se smejo v uradnih k o-r o s p o ti d e n c a h posluževati po 1 j s k e g a jezika. Minister za trgovino je že izdal dotično naredbo.
Te dni se bo vršil na Dunaju ustanovni shod splošne antisemitske novinarske z v ezo Zvezi se pridružijo tudi francozki autisemitje.
Te dni je imel nemški poslanik na Dunaju, grof Eulenburg, daljši pogovor z finančnim ministrom. Posledica temu razgovoru da je ta, da je odpravljeno vznemirjenje, ki je bilo nav-stulo v nemški diplomaciji radi napadov v čeških novinah na rečenoga diplomata in na trozvezo.
Domače vesti.
Za občinske volitve v Pomjann hi Ma
rez i vali. Javni shod v Šmarjah j<- l»il naložil političnemu društvu »Edinost«, naj se zavzame zato, da bosti v komisijah za reševanje reklamacij proti volilnim listam v Porajann in Marezigah obe stranke jednakoštevilno zastopani ter da hode volilna komisija sestavljena tako, da bo onemogočena vsaka nepravilnost in nezakonitost.
Izvršnjč ta sklep se je podal predsednik političnega društva »Edinost« do gospoda namestnika grofa Goessa, da mu stvar razloži Jin mu priporoči na uvažen je. Gospod namestnik si je zabeležil te pravične želje našega ljudstva na Po-mjanščini ter je obljubil, da ukrene potrebno, da ne bode krivice nikomur.
V komisijo za reševanje reklamacij ni bil od četoriee členov vzet niti jeden iz slovenske stranke, a v komisijo za izvođenje volitev v občinah Pomjan in Marezige je bil imenovan le jeden Slovenec, poleg treh pristašev italijanske stranke. V obeh komisijah je sedel in bo sedel kakor predsednik poznani pristaš Italijanov, Gugnaz (Gonjač).
Ako povemo Se, da je v obeh imenovanih občinah po zadnjom ljudskem štetju 6000 Slovencev in samo 300 Italijanov (italijanskih pristašev), potem zares ne treba nadalnjega tolmačenja odno-šajev na 1'omjanšeini.
Kcdo Izziva?! Pišejo nam: Včeraj je prišel v neko tukajšnjo slovensko trgovino neki gospod, italijanski p o d a n i k, ter je vprašal gospodinjo : »A (jiianto la vende gli prosci n ti schiavi?«. (Po čim prodajate gnjati — sužnjev?) Gospodinja, ki jo zavedna Slovenka, je odgovorila nesramnežu, da ona nima takih gnjati, pač pa da jih gospod more dobiti v idici Tigor (v zaporih) ali pa v Afriki!! Ko jo izzivalec uvidel, da je pogorel, je začel popraševati v prijaznem tonu, naj mu dajo eno gnjat kakoršno-si-bodi, samo da bo dobra. Gospa mu je pa pokazala vrata, rekša: Mi nimamo gnjati za Vas, le pojte, kamor sem Vas poslala! To sem napisal, da zopet enkrat pribijeni: kedo izziva?!
Odim.
Avstrijski noodresenci v Klinu. Avstrijski ncodrešcnci, ki žive v večnem mestu, ker niso mogli čakati na oni dan blaženstva, ko zašije nad našimi pokrajinami ono solnce, ki blesti na nebesnem svodu, spenjajočem so nad reko Tiber — ti avstrijski neodrešenoi imajo v Rimu svoje posebno društvo, kateremu pravijo »Trieste o Trento«. Priznati treba, da so dobro izbrali ime svojemu društvu, kajti v imenu je natanjčno določen tudi program. To društvo je imelo to dni svoj občni zbor, ki je bil zanimiv po tem, kar so sklenili in po imenih onih, ki so se izvolili v novi odbor. Sklenili so zahvalo občinskima zastopoma Trsta in Kopra za priposlano jim — denarno pomoč. To bi bilo jedno interesantno dejstvo. Druga znamenitost pa so — kakor smo rekli — imena onih, ki so prišli v odbor, imena: Način o vio, Ji a čio, Bodica, Po p o vi c in' D o bril a.
To je rimska kri. Ne, rod renegatov še ni izumrl.
Nekoliko drobiža iz pravde Karieta Martino! le liu. Razprava je dokazala, da jo bil Mar-tinolieh dolžan malone vsem onim, s katerimi je bil v prijateljstvu, ako so le bili v položaju, da so mu mogli kaj posoditi. Nekateri so rešili, kar so imeli tirjati, mnogo njih pa jih jo ostalo »in bianeo«. Mej temi je župan dr. Rizzi v P ulju z 7000 gld., dr. Bolmareioh z 1(500 gld., duhovna Searpa in Basi 1 iseo, dr. Calogiorgio itd. z večimi ali ma-njimi svota mi. Martinolichu je bilo vse pasivno: list : »JI Giovane peusiero«, obe tiskarni in proda-jalnica papirja. Vendar je ta človek hotel igrati prvo ulogo v mestnem in deželnem politiškem življenju ter veljati za velikodušnega človeka, zlasti v službi italijanske stranke v Istri. Žena Martino-cheva je zgubila vse, kar je imela, kakih 50000 gld., njegova sestra je morala plačati zanj 30000 gld., svak mu, Rossi, jo tožil, da je šlo iz njegovega 30000 gld. To vse je spravila razprava na dan. Informacije okrajnega glavarstva v Pulju govore: »Intrigant in jako lokav človek, ki bi storil vse za svojo korist, ali do sedaj se je znal izogibati ostrini kazenskega zakona«.
Nam je ljubo, da je razprava spravila na dan marsikatero stran politiškega življenja italijan-
skega v Istri. Saj to je ravno nesreča za pokrajino, da je do sedaj ležala nekaka polutema nad temi odnošaji.
Parnika »Nadvojvoda Fran Ferdinand.
dosedaj še niso mogli spraviti v morje vzlie neprestanemu prizadevanju.
Iz Matavuna nam pišejo: Dne 23. t. m. smo imeli Matavunei in Skocijanci obisk, zares nepričakovan za tako kritičen dan, kajti snežilo je vso prejšnjo noč in burja je tulila tako, <la se v jutro živa duša ni upala izpod strehe. Na sicer toli živahni in prometni cesti ni bilo videti ni žive duše. Kar je pridrdrala oh 7 in pol uri zjutraj iz Divače v edino gostilno borna kočija z jednim konjičem in v njej je sedela: N j. kraljeva visokost Gizela Bavarska, hči našega cesarja s pobočnikom svojim. Prenočila je namreč v železniški restavraciji v Divači in sklenila, »la drugi dan obišče našo divno Škoeijan-sko jamo.
V veliki zadregi smo bili, kajti vse poti v jamo so bile zametene in burja je postajala vedno silnejša in snežni prah je naletal. Visoka gospa pa se je izrazila takoj, da ji je malo mari za tako vreme. Sklicalo se je takoj osem vodnikov, ki so hiteli pred njo, da vaaj po nekoliko potrebijo zamete. Po vsej poti je kazala visoka gospit nenavadno živahnost ter se je od srca smehljala vodnikom, ki so jej trebili pot. Visoka gospa jo obiskala Tominčevo in Smidlovo jamo, od koder so je podala po strmi stezi v jamo vodnjakov. Divila se jo krasnim naravnim čudesom, ki so uplivala na njo tako, da je baje pozabila, da vreme postaja vedno kritičneje. Po 1 in pol uri vrnila so je po Veliki dolini iz jame v Matavun. Sneg pa je medtem časom tako nasul, da je bilo treba pripremi še jednega konja, da se je visoka gospa zamogla zopet odpeljati na postajo v Divači.
Nam pa, ki smo bili priče njo ljubeznjivosti in neustrnšenosti napram vremenskim razmeram, ostane visoka gospa v na j pri jetne jšem spominu. Istoga dno bi najbrže ne bili spravili v Škoeijansko jamo — g. urednika »Edinosti«, ki je ono kritične dni tako javkal o burji in snegu ter je svojim naročnikom tako spoštljivo govoril o svoji, baje jako topli zimski suknji.
Smrt Andrelciclin Iz Ve prhi ca. Iz Prva-čino nam pišejo dno 31. marca: K svojemu dopisu v cenjenem Vašem listu od dno 24. t. m. o samomoru onega tujega »gospoda« pri prvaškem malnu dne 14. t. m. Vam pošiljam še to-le poročilo :
Opravičena je bila naša slutnja, da ponesrečenec mora biti kakov Istran, kajti dne 2H. t. m. je prišel semkaj iz Veprinea župan g. Stiglid, z dvema sorodnikoma umrlega. Privedli so seboj tolmača (!), Slovenca iz našega bližnjega Solkana, hivajočega v Istri. Tu so dali truplo umrlega odkopati ter so spoznali, da je samomorilec identičen z bivšim županom iz Ve p rine a, A n d r e i o i-o h c m, in čitateljem »Edinosti« dobro znano osebo.
Gospod Stiglid, sedanji župan v Veprineu, je prinesel seboj »urodni« občinski pečatnik in sicer — italijanski. Na vprašanje nekega tukajšnjega rodoljuba, zakaj nima hrvatskega pečatnika, mu je odgovoril, da ga hrani doma (!).
Včeraj so odpeljali truplo umrlega Antlrei-eielia domov v Istro, da ga pokopljejo v domačo hrvatsko zemljo. Kaj je gnalo nesrečnega moža, kaj so je godilo v njegovi duši, ko je bežal od rodne grude, da daleč od doma stori konec svojemu življenju? In sedaj se je povrnil kakor mrtvec v one kraje, katerim je bil diktator. Strašna Ne-mezis. Ciniki so nam bodo smejali, a mi vsklikamo vkljub njih smehu: In vendar jo — Bog!
»Ne lllliejo«. Pod tem naslovom nam pišejo : Včeraj sem bil slučajno na magistratu. Čakal sem v tretjem nadstropju tam poslujočega uradnika. Opazoval sem, kako se tam — lenari ; osobito sluge delajo, da se Bogu usmili!
Med mojo navzočnostjo je prišel isto tj a slovenski delavec, ki je vpraševal, kje da podpisujejo vojaške knjižice. Odgovor je bil: No kapišo! Mož ni uniel niti besedice italijanski iu radoveden som bil, kako se stvar razmota. Sluge so obrnili revežu hrbet, ined tem mu jo neki gospod rekel po nemški, naj gre v četrto nadstropje. Nekdo drugi se je pa oglasil pn nemški, naj gre na deželno sodišče, ker »la se je urad za vojaške stvari preselil. Revež je
odšel in Bog ve, koliko je prehodil, pred m • je mogel storiti, kar mil veleva vojaški zakon.
Kako dolg«> bo še trajalo to, da bodo še o takih prilikah, ko zahtevajo od našega ljudstva na j h nji vseh davkov: krvni davek, odgovarjali: Ne umemo te?!
Obrt n i Jsko društvo pri sv. M. Nasnlaleni spodnji, »vknjižena zadruga z neomejeno zavezo, naznanja, da je svoj prvi redni letni občni zbor, ki se je imel vršiti v soboto dne 20. t. ni. ob 4. uri popohidiic, radi neugodnega vnemena preložilo na nedeljo, dno 9. aprila t. 1. ob 2. uri popobidne ravno po istem dnevnem redil in v društvenih prostorih, hiš. št. 259.	Odbor.
Od kmetijske družbe. Oni vinogradniki, ki so prosili kolči in hilf iz državne podpore, naj se blagovolijo oglasiti za te trte od srede po Ve-likinoči t. j. 5. aprila nadalje v hiši štv. 2, via delle Aeipie, kjer se začno iste deliti od omenjenega dne naprej.
Konsiimiio in posojilno društvo v Dekanih priredi na velikonočni ponedeljek v svojih prostorih društven koncert s petjem, godbo, srečkanjem in plesom — in sicer na korist društvenemu roser-! vnetim zakladu.
Na obilno udeležbo uljudno vabi Odbor.
Varujte se sleparjev! Od kompetentne strani se nas opozarja, da se istotako kakor v Ljubljani in na južnem Štajerskem tudi že v Trstu klatijo sleparji s ponarejenimi poštnimi nakaznicami. Tako se je primerilo že v vočili tukajšnjih gostil-nioah, da je prišel na večer neznan človek, se najel in napil in potem pokazal poštno nakaznico, češ, da ima denar na pošti, da pa ga ne more vzdigniti, ker jo pošta že zaprta. Gostilničar mu je na vrhu vsega še izplačal ves ostali znesek in jo bil — opeharjen.
Koroški noviear. Celovško mesto vzame 2 milijona goldinarjev posojila. — Porotno sodišče v Celovcu je obsodilo dninarja Jož. Gregorija na 14 lot ječe, ker je bil zažgal poslopja Jakoba Kugliča na Ziljski Bistrici. - Železnico iz Sinčevasi v Železno Kapljo pričnejo graditi baje žo začetkom maja. — Pri Žrelcu se je dno 19. marca obesil neki neznani 50-do 60-lotni delavec. — Celovški policaji dobe »pikelhuube«. Ileilo!
Umrljivost v Trstu. Od nedeljo dne li>. marca do vštevši soboto, 25. marca, umrlo je 49 možkih in 4H ženskih, ukupno 97 oseb. Lansko leto je umrlo ta teden 109 oseb. Doba umrlim je bila: 22 do 1 leta, 10 do 5 lot, 11 do 20 let, 1» do 30 lot, 10 do 40 let, 15 do 00 let, 21 do HO let, 2 čez HO let. Povprečno znaša umrljivost ta teden 80*4 od tisoč. Vzrok smrti so bile posebno naslednjo bolezni: sušica v 15 in bolezni v sapnikih v 21 od navedenih 97 slučajev. Ta teden je umrlo za škrlatieo 3, za drivieo 2, za tifom v trebuhu 3 oseb.
Jiitršnjo večerno izdanje »Edinosti« izide
ob 4. uri popoludne.
Šopki o. Stanislava Škrabca.
(Dalje.)
Poglejmo najprej naš mili dovršnik. Tu, iz »stilističnih razlogov«, vidimo tnfurkaeijo bodoč-nika v najlepšem cvetu. Pred menoj leži nekoliko zvezkov »Cvetja«. Odprem kar prvi, ki je pod roko. Str. 290: »če vstraješ . . . bo napočil. —* Str. 291 : ne zgubi upanja, da so bo kmalu spremenila žalost v veselje. lTra težave poteče in potem se ti bo naselila v srcu sladka zavest... itd. itd.«
Kdor ima nahod, priporočam mu »ponjuhati« sledečo stilistično cvetico ua koaci str. 2!I2.: »/držimo z Gospodom ter pijenje . . , da bo napočil tudi za nas velikonočni dan !« Kaka krasota ! Sedem rut na dau mi je bih/ treba, a ko sem pre-čital ta promili, hlagozvočni stavek, takoj je nos začel »vleči«, in od tistega Časa som pozabil, kaj je to : nahod.
Zvedel som, da je treba pisati »sonce, mesca, djanj« itd.; da pravilno jo »si* vsem«, »sč vso gorečnostjo« (str. 21 K) et pass.).
Kdor no more izgovarjati sičnikov, sovetujem mu, ako se pripravlja biti slovenskim Deinostenoin ali Bossuetom, sledeči stavek (ibid.): Ko so se se solznimi očmi poslovili . . . (so se so solz so se se solz!!)
l'iazza Kosa rio žtev.
(šolsko poslopje).
Hogat izbor v tapetarijah, zrcalili in slikali, ilustriran cen I k gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na brod ali železnico, brez da bi so za to kaj zaračunalo.
l>aljše vidimo, da mani je pisali: generalj, ] gene ralja itd., no: »živalsko«. Poslednja oblika (bez j) nahaja se, mej drugim, na str. .'»»Mi, kjer so bratom in sestram tretjega reda podrobno trak-tuje »o nedolžnih krajih telesa«.
Predlog »pri« zahteva v »< Vetji« dajal-
n i k a, na pr.....»da bi sv. Anton pri n jemu
ostal« str.	in dr. Oblika »tjeden« daje nam
sladko upanje, da učakamo sčasoma tudi: tejden, potrrn tajden in naposled kaj d on, katera oblika je »pravno« fonetična.
O. Stanislav v II. zv. XVI. teč. ne veruje na (sie! !) prorokovan je, da homkanja vse galva-nizovanje ne spravi več v živenje« ; pri njemu«, na taistem mestu ljudje mislijo v brezmisleni površnosti, da . . . itd.
Namesto »prav«, ki je gotovo na nekoliko tisoč let starše od bomkanih dovršnikov, vriva se nam v organu o. Stanislava dosledno oblika p r a v-ri o, katere seveda dozdaj nijeden Slovenec v nijedno stoletje našega jezika ni šo rabil v zmislu nem. recht; slovar Pleteršnika in seveda nijeden drugi je ne pozna, ker je ni v jeziku. »Pravno« ni »recht«, nego >das Recht betreffend ,jnridiseb«. Torej : pravno vesel sem bil = ieb war juridiseh froh.	(Pride še.)
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje vesti.)
Ooricil 31. Vkljub temu, da se naš deželni zbor snido k malo po Veliki noči, se še sedaj ne ve ničesar gotovega, kdo da postane deželni glavar goriški. Ne treba praviti, da Italijani delajo z vso silo na to, da bi jeden njihovih — ali dr. Pa jer, alt pa dr. K g gor — zašel to važno mesto. Vsakako je vlada v veliki zadregi, komu naj bi ugodila: ali svojim starim ljubljencem, ali pa pravični zahtevi Slovencev, da bi bil deželni glavar enkrat izvzet iz slovenske skupino, predstavlja joče veliko v e č ino p r o b i v a 1 s t v a v d e ž e 1 i.
Praga 31. Po Veliki noči so bode ha vil deželni zbor češki z raznimi vprašanji politiškega značaja n. pr. o zasnovanju okrožnih uradov in o predlogoma poslancev Engela in Skardo. Predlog poslanca Engela so tiče cesarske poslanice od ini-nolega decembra. Predlog poslanca Skardo pa spremembe deželnega volilnega reda. Zasedanje deželnega zboru bode trajalo do srede meseca maja.
I Ml naj 31. Predpoludne so se v dvorni župni cerkvi vršili obredi polaganja v grob v navzočno-ttosti cesarja, nadvojvod, dvornih in državnih dostojanstvenikov, generalitete itd.
Dunaj 31, »Premdenblatt« je izvedel, da sc deželni zbor tirolski skliče za 11., goriško-gradiščanski, tržaški in istrski pa za 1."». aprila. Poslednji v Koper.
Carigrad 31. Po svojima poslanikoma v Londonu in Parizu je porta zaprosila pojasnila o angleško-franeozkem dogovoru glede Afrike.
Havana 30. Iver so na razdeljevanju onih treh milijonov dolarjev, ki so jih /jedinjene države doposlale kubanski vladi, navstale težave, je sklonil general Brookc, da pošle to svoto nazaj v VVashington.
Najnoveja trgovinska vest.
»W-Vork3(). marca (Izv. brzojav.) Pšenica za takoj —za mnre, 82'/4 za maj 7H, za juli 77s/». marc — Koruza zn maj40.7/s Must f>52.
Zaloga in tovarna
pohištva vsake vrste
Mala oznanila.
Pfxl to rubriko prinašamo oznanil« po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po I ne. /a beiedo: za večkratno insercijo pa se cena primerno zniža. <>glnsi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih »nteeipatnih obrokih. Najmanja objava .'JO nvč.
Posredovalnica za potovanja.
ji I • ■■	v Piazza Negoziantel.
AIOIZII IVlOZetlC pojasnila za vsa-
J J	koršna potovanja in
sprejema predplačila 7A\ ol)isk svet. razstave v Parizu l. UHMK
Zaloga krompirja, zelja in fižola.
Vafnvor* loLr u,i('tt foli" i,iccol° V
1 dilUVuu Juli. »alogo krompirja, zelja
fižola in drugih pridelkov.
Razprodava na debelo.
Poduk v glasbi.
1 f	"A I I L. ulica Stadion 11». L n. po.
vocii ic nraor. u*u'e 8,af,,>°prakt^i,oin
w	teoretično, ilo mu in zunaj.
j
Zaloga olja, mila in kisa.
Sli	a j	Ulica Torrente št.
vatovec Anton nj •,nna *
kisa na drobno in debelo. Naročila izvršuje točno.
Krčme.
g\ ■ i* JL ■ ■ Uliea Commerciale
tokelj Andre ?•v -1
J	J istrska in dalmatin-
ska vina. Kuhinja priprosta ali čedna in cena.
■ I	■ r ■ ■ g	uliea Carintia št. 25
jurkovic mate **' vHt,,° n
belo istrsko vino ter
ima dobro domačo kuhinjo.
Jak. Perhauc
cene zmerne.
Via Acquedotto Ste v. 8. Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna,
Via Media St.krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cene zmerne.
Androna S. Lorenzo (za magistratom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od Tj litrov naprej. Na zahtevanje se poSilja na dom in na deželo.
Pirih Ivan Lozić Jurij
Obuvala.
„pri Pepetu Kraševcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. Petra pod ljudsko
Stantič Josip
Solo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročbe.
Rehar Peter
ulica Rihorgo št. 25, Velika znloga iti delavnica vsakovrstnega obuvala po naročbi.
Trgovci.
Via (tiuliu 64 prodaja vsakovrstnih jestvin,ko' lonijalnega blaga in olje
Piazza S. Franeesco št. '2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijal-nega blaga. Postrežba točna.
Nazarij Grižon Ant. Furlan
cene brez konkurence, a ■	___ i"	Via S. Franeesco St, 22*
A D ram hran Trg°vec * »' h°-
darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. Delo solidno, cene zmerne.
Mp^ I	Via Stadion št. 20, : jekama
- rernauc m
večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruh v pccivo. Postrežba točna.
Via H. Franceseo štev. Iti, mesar, postreže s vsakovrstnim inesoin po /.triernih cenah. Na. željo pošilja na dom.
na oglu ulice Geppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonijalno blago, delikatese, likere itd.
T. Zadnik
R. Kolar Anton Šorli
Aite
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga pohištva /.a jedilnice, spalnice in spre-Jemalce, žlmuic in peresnlc, ogledal hi železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
priporoča svoji kavarni t 'ommercio .n Tedesco, ki sti shajalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov.
Razprodaja vse (prej Aite & Zadnik)	v zalogi po
Via Nuova ogel ulice S. Lazzaro. *»'*»»»!» °onal..
TEODOR SLAB AN J A
srebrar
ulica Morelli 12 v GORICI ulioa Morelll 12
priporoča prečiistlti duhovščini in cerkvenim predstojnikom svojo delavnico za izdelovanje cerkvene posode in orodja. Staro blago popravi, pozlati in jjonrebri v ognju po najnižji ceni. I>asi pa zamorejo tudi l>o!j revne cerkve naročiti cerkvenega kovinskega blaga, olajšuje jim to zgorej omenjeni s tem, da jim je pripravljen napravljati blago, ako mu potem to izplačujejo na obroke. Obroke si pa preč. p. n. gospod naročevalee satu lahko določi.
Pošilja vsako blago poštnine prosto!
JJ
Hotel Nazionale"
v Trstu, Via V lenim st. 4
nahaja se v bližini kolodvora južne železnice pri stan i še, poštnega in brzojavnega ura<la ter je popolno-mn obnovljen. Sobe elegantne vse v I. nadstr.
Cena od 60 novft. naprej.
V pritličju nahaja sc tudi .,Restnurant Nazionale" elegantno opravljen, preskrbljen vedno in ob vsakej uri /, gorkimi in mrzlimi jedili. Toči se: lino plzensko pivo in Culmbach-ovo črno pivo. najbolje dalmatinsko „Apolo il Lissn1' in istrsko vino ter razna vina v boteljkuh, vse po zmernih cenah.
Lastnik je slovan-dalmatinec. (tovori sc slovenski in hrvatski.
Nnslanjaje se na geslo: Svoji k svojim" priporoča se slavnemu občinstvu slovenskemu in hrvatskemu za obilen obisk	udani
Josip Serd&rovlć,
lastnik.
wr O srnica
Podpiwuii naznanjn slavnemu občinstvu, da bode na veliko soboto v llarkovljali nad Prosesko eento blizo rumene hiše začel t<»čiti dobro Črno in belo vino in sicer svoj lastni pridelek.
Spoštovanjem
Miha Vodopivec.
Kolesar, a ne prodajalec naj sodi o kolesu
Kdor želi omisliti si v resnici
kolo najboljše vrste
od sloveče avstrijske znamke
,S t y r i a" in
„Stiria" oripal
— naj se obrne do —
L. Golobi? v Trstu,
Via del Torrente štev I O.
.ledini in glavni zastopnik za: Trsi, Primorsko iti Dalmacijo.
„AGHICOL"
77 Patent T. 49/1008. Privilegovano mehko kalij sko milo za uničevanje mrčesov
raztopljivo v mrzli vodi, v raznih krajih T r o n t i n a, Istr e, G o r i š k e in pri t u k. p o 1 j e d e 1 s k i d r u ž b i izkušeno kot uspešno sredstro z zatiranje vsek parasi-karnih in kriptogamienih bolezni in žuželk v obče ki okuzujejo trte, sadna drevesa in zelenjad. Navodilo, kako rabiti »A g r i c o U, na željo poštnine prosto.
Milarnica
F. Fenderl i dr. v Trstu.
Zastop in zaloga na Goriškem pri gosp. Frideriku | Primas-u v Gorici, Veliki trfl 16, na dvorišču.
D. Zadnik
Piazza S. Giovanni ti (uhod V. delle Legna.) Prodajalnica manufaktur po najnižjih cenah.