GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA OBMURJE Murska Sobota, 14. avgusta 1953 Leto V. - Štev. 33 - Cena 10 din Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Jože V i 1 d — uredništvo in uprava M. Sobota Trg zmage 5 — ček račun pri NB FLRJ v M Soboti. št. 641-T-308 - tisk Mariborske tiskarne — naročnina četrtletna 100 polletna 200 celoletna 400 din. — Izhala vsak petek Poštnina plačana v gotovini Kaj se da doseči v kmetijstvu z načtnim delom Na državnem posestvu v Rakičanu že dobra dva tedna hrope mlatilnice. Stroj požira visoko naložene vozove težkega klasja, tako da imajo ljudje, ki so zaposleni okrog stroja, polne roke dela. Še nekaj dni in letošnja mlačva bo zaključena. Letošnjo pomlad je nenadni mraz močno prizadel zgodnja žita, tako da na rakičanskem državnem posestvu niso pričakovali najboljše letine. Pridelek pa je kljub temu zadovoljiv ter dosega povprečje iz prejšnjih let. Izredno dobro je obrodil ozimni ječmen sorte peragis, katerega so na 24 hektarih pridelali nad 2700 kg na ha. Najvišji donos Je zabeležen na delovišču v Mačkovci, kjer so doseglj povprečje pri pšenici nad 2800 kg, pri rži pa celo 3000 kg na ha. Na delovišču Petanjci znaša povprečni donos pšenice 2557 kg, v Predanovcih 2673 kg, v Rakičanu pa nad 2500 kg na ha. Najboljše so obrodile sorte »beltinska 831« in »bankuti«. Navedene sorte si povojna leta uspešno utirajo pot in izpodrivajo razne mešano manjvredne sorte. Dobro kažejo tudi okopavine, predvsem krompir sledečih sort: »srednjerani bemovec«, »Alfa« in »Merkur«. Komisija, ki je letos ocenjevala semenske parcele, je izbrala 34 ha krompirjevih nasadov za seme. Letošnji uspehi pri žitaricah so visoko nad povprečnim donosom v Prekmurju. Uspehi so v intenzivnem delu in v priznanem semenu. Posestvo bo večino letošnjega pridelka dalo za potrebe naših kmetovalcev, ki se bodo lahko po svojih semenskih odsekih preskrbeli z izbranim semenom. To je za dvig kmetijstva silno važno vprašanje, katerega kmetje ne bi smeli zanemarjati. Povprečni donos pšenice v Prekmurju se računa v normalnih letinah 1200 kilogramov na ha, z izključno uporabo priznanega semena in intenzivno obdelavo zemlje bi lahko naš kmet sedanji donos dvignil na 2000 kg. Z drugo besedo, kmetijstvo v Prekmurju bi za 80 % dvignilo sedanje dohodke od žitaric. Na posestvu v Rakičanu pa so dosegli uspehe tudi pri živinoreji. Po vojni posestvo ni razpolagalo s priznano živino, zato se tudi mlečnost ni mnogo razlikovala od povprečja v Prekmurju. Z večletnim načrtnim delom pa se proizvodnja vidno dviguje. Leta 1950 na posestvu niso imeli mlekarice, ki bi dosegla letno proizvodnjo 2000 l mleka. Naslednje leto je že 16 krav doseglo navedeno povprečje. Lansko leto so pri 70 kravah dosegli povprečno letno molznost 2084 l mleka. Po podatkih iz prvega poletja bo povprečna molznost letos okrog 3000 l mleka na kravo-mlekarico. Najboljša krava Bistra je lani dala 3344 l mleka, letos pa bo ista krava po vseh izgledih dosegla 4000 l mleka v letu. To so vsekakor pomembni uspehi, ne samo za delovni kolektiv posestva, temveč za vse Prekmurje. Res je, da so v pogledu selekcije doseženi v Prekmurju vidni uspehi. Povprečna letna molznost pa še vedno tiči pri 1000 do 1500 l mleka na glavo Glavni vzrok nizke mlečnosti goved v Prekmurju je v pomanjkanju dobre krme. Prekmurski travniki in pašniki so zanemarjeni, negojeni in v več primerih kisli. Z načrtnim apnenjem kislih tal bi se dalo mnogo doseči. Na državnem posestvu v Rakičanu zadnja leta z velikimi uspehi uvajajo umetne travnike. Za zdaj so jih uredili na 15 ha, v bližnjih letih pa bodo uredili še 15 ha novih površin. Uspehi so odlični. Letos so n. pr. pridelali 10.000 kg krme na ha, kar je približno petkrat toliko kot pa znaša povprečni pridelek krme v Prekmurju. V živinoreji polagajo veliko pažnjo vzreji priznanega naraščaja. V povojnih letih so vzgajali naraščaj izključno za potrebe posestva, sedaj pa iz leta v leto odprodaj a jo priznano živino za potrebe zadrug, ekonomij in ostalih živinorejcev. Letno vzredijo do 15 plemenskih bikov, ki so večinoma vsi čistokrvni potomci uvoženega plemenjaka Eigerja. Svinjereja Je bila prva leta po vojni močno razvita, vsled pomanjkanja krme pa so preteklo leto odprodali nad 1500 prašičev. Ker so letos ponovno boljši izgledi za krmo, mislijo povečati sedanje število prašičev. -st Avgust obeta še nekaj lepih dni — izkoristite Jih, planine vabijo! Zbor zadružnic v Soboti Pred kratkim so imele zadružnice soboškega okraja okrajni zbor, katerega se je udeležilo nad 50 zastopnic iz raznih krajev Prekmurja. Glavni namen sestanka je bil posvečen razpravi o republiškem zboru žena-zadružnic v Ljubljani. Žene so se temeljito pogovorile o stanju na vaseh ter sprejele več sklepov za izobraževalno delo med ženami. Letošnjo zimo in pomlad 60 žene v soboškem okraju organizirale nad 80 kuharskih in splošno izobraževalnih tečajev Obisk je bil povsod dober. Žene so se dogovorile, da bodo v kratkem začele s krajšimi tečaji, ki naj seznanijo kmečke žene in dekleta z vkuhavanjem sadja in zelenjave. V poedinih vaseh so že začeli s pripravami. V Bogojini so je doslej prijavilo za tečaj 40 žena in deklet, v Strehovcih 22, v Doliču 20. v Beltincih 50, Kobilju 20 itd. V posameznih krajih se žene-zadružnice aktivno udejstvujejo v perutninarstvu in čebelarstvu. Vzgajajo priznano štajersko kokoš, ki v naših pogojih kaže najboljše uspehe nesnosti. Žene bodo začele tudi s pripravami za zimske izobraževalne in kuharske tečaje. -st Kmečka mladina Prekmurja - odloči se za kmetijsko-gospodinjsko šolo v Rakičana 19. septembra se bo v Rakičanu ponovno odprla enoletna kmetijska in gospodinjska šola. Iz vseh krajev Prekmurja bo spet prihitela kmečka mladina v želji po znanju in napredku. Letošnja enoletna Sola ima namen vzgojiti dobre kmečke gospodarje in gospodinje, ki bodo po zaključeni šoli ostali doma na svojih posestvih. Poleg teoretičnega pouka podo gojenci tudi v praktičnem delu na posestvu dobivali potrebne izkušnje Kmetijska šola v Rakičanu Je bila ustanovljena leta 1938 ter je do lani vzgojila nad 350 kmečkih deklet in fantov v dobre gospodarje. Po zadnji vojni je bila šola nekaj časa dvoletna. sedaj pa se je vodstvo ponovno odločilo za enoletni pouk. Mesečna vzdrževalnina stane povprečno 2000 dinarjev, s čemer so gojenci preskrbljeni z dobro hrano in stanovanjem. Poleg tega si bodo gojenci izboljšali preskrbo z dohodki iz praktičnega dela na posestvu. Kljub razmeroma nizki vzdrževalnim, pa število dosedanjih prijav ni zadovoljivo. Sola lahko sprejme okrog 60 gojencev in gojenk, doslej pa se je prijavilo le nekaj nad 20 gojencev. Ker je letošnja šola namenjena predvsem za kmečko mladino iz Prekmurja bo treba posredovati za zadosten obisk. Odkrito rečeno, Prekmurci doslej niso v večjem številu obiskovali kmetijskih šol. Rakičansko kmetijsko šolo je obiskovalo le 20% dijakov iz Prekmurja, ostali gojenci pa so prišli iz drugih krajev Slovenije. Glavni vzrok nezanimanja za vzgojo kmečkih kadrov je zaostalost našega kmečkega človeka, deloma pa tudi bojazen pred previsokimi stroški. 2000 din je za prekurskega kmetiča res težko zmogljiva vsota, vendar bi se dalo marsikaj urediti. Kmetijske zadruge so zaključile lanskoletno poslovanje z večjimi in manjšimi dobički. Zato bi bilo spodbudno, če bi zadruge del finančnih sredstev namenile za vzgojo mladih kmečkih kadrov. Nagel povojni razvoj našega kmetijstva — to se opaža tudi v Prekmurju — nujno terja od našega kmečkega delavca več znanja. Skoraj vsaka prekmurska zadruga sl je v povojnih letih nabavila traktor, mo- torne in prevozne škropilnice itd. Zal pa niso redki primeri, ko v zadrugah upravljajo s stroji nevešči ljudje. Gojenci kmetijske šole v Rakičanu se bodo temeljito spoznali s kmetijsko tehniko na posestvu. To jim bo služilo pri njihovem praktičnem delu na vasi, na svojem posestvu, v zadrugi, zadružni ekonomiji itd. In gospodinje? Gospodinjska šola bo gojenke tekom leta seznanila z vrtnarstvom, kuho, vlaganjem in konserviranjem zelenjave in sadja — skratka, gojenke bodo dobile dragocene napotke za življenje. Zato kmečka mladina, ne odlašaj. Prosi najbližje kmetijske zadruge za pomoč, kar ti gotovo ne bodo odrekle, čas je že, da enkrat za vselej odpravimo zaostalost v našem kmetijstvu. -st * 27 kg TEŽKEGA SOMA JE UJEL V opuščeni strugi Mure je pred nedavnim ribič Horvat iz Bistrice ujel 27 kg težkega soma. Riba se je ujela na trnek ter je povzročila srečnemu ribiču dokaj napora, preden jo je spravil na suho. Ribič Horvat je ribo odpeljal na ribarsko zadrugo v Ljutomer. Pozneje so ribo pojedli meščani. -z VESELI DNEVI OB MORJU To je bilo veselja in zadovoljstva med otroškim drobižem iz Ljutomera v počitniški koloniji ob morju. Naselili so se v Kopru, v osnovni šoli tik ob obali plavega Jadrana. Dnevi, ki so jih tu preživeli, bodo ostali vsem še dolgo v prijetnem spominu. Med otroki je vladalo toplo prijateljstvo in tovarištvo od prvega do poslednjega dne bivanja v koloniji. Že pot jih je seznanila in skovala med njimi čvrste vezi. V Kopru je bilo vse v najlepšem redu. Malčki so bili zadovoljni in pridni Razdeljeni v pet skupin so kar tekmovali med seboj, kdo bo imel čim lepši red Voditelji kolonije so organizirali zanje več izletov. Tako so otroci obiskali Portorož, Piran, Savudrijo in še druge kraje. Mnogo je bilo takih, ki so videli morje prvič. Za te so bili dnevi ob morju še toliko lepši. Domov so se vrnili vsi srečni in zadovoljni, polni najlepših spominov, hvaležni ljudski oblasti in vsem, ki so jim omogočili tako prijetne počitnice. Uspehi r barske zadruge v L utomeru Ribarska zadruga v Ljutomeru ima 450 članov. Združuje ribiče z obeh strani Mure. Zadnje čase rase število takozvanih športnih ribičev. To so uslužbenci, ki po svojem delu iščejo razvedrila v ribolovu na Muri. Poleg tega je precejšnje število tudi takih ribičev, ki se iz tega preživljajo. To so predvsem bajtarji bližnjih obmurskih vasic. Zadruga se trudi za razplod s tem, da polaga ribji naraščaj vzgojen v naših državnih ribogojnicah. Tako so zadnji dve leti spustili v murske struge 30.000 mladih krapov. V Muri prevladujejo bele ribe (belice), dočim je plemenitih rib vedno manj. Ščuka je že skoraj prava redkost. V preteklem letu so obmurski ribiči nalovili 15 000 kilogramov rib. MLAČEV GRE V APAŠKI KOTLINI ŽE PROTI KONCU Mlačev žitaric so letos v Apaški kotlini opravili kaj hitro, v razmeroma kratkem času, kljub vmesnim vremenskim neprili-kam. Razen pri rži, je pridelek zadovoljiv. Pridelek ječmena je dosegel povprečno od 20 do 23 q na ha, rž pa le 12 do 15 V KDZ »Edvard Kardelj« je pšenica dajala 20 do 22, na državnem posestvu v Črncih pa so iz nekaterih površin zabeležili tudi do 25 q pridelka pšenice na hektar. Dogodki zadnjih dni SLUŽABNIKI MOSKVE ALI PEKINGA? »Čiščenja« v kominformističnih državah ne predstavljajo nič novega. Kakor po pravilu jih namreč spremljajo obtožbe o »vohunskem delovanju v korist zahodnih imperialistov« — posebno ostre pušice lete pri tem na ZDA —, »sabotažah«, izdaji nacionalnih in razrednih interesov« in podobno. »Čistke«, ki so pred dnevi zajele Severno Korejo prav v času korejskega premirja, pa so vzbudile po svetu posebno zanimanje. Med osebnostmi, ki jih je severnokorejsko sodišče obsodilo na smrt, so bivši zunanji minister Pak Hen Jen, ki ga je že pred tedni zamenjal general Nam 11, pomočnik propagandnega ministra, podpredsednik Društva Koreja — ZSSR, štirje člani CK korejske delavske stranke, poveljnik severnokorejskih gverilskih enot, direktor oddelka CK delavske stranke za propagando in dr. Kakor trdi »obtožnica«, so obtoženi predvsem delovali za ameriško obveščevalno službo. Komentarji, ki jih lahko beremo na Zahodu, opozarjajo pri tem na staro resnico, da se v Moskvi ali kateri koli drugi satelitski državi poslužujejo teh »obtožb« Vsekdar kadar hočejo nesoglasja, ki se morajo po kominfor-mislični logiki končati s krvavim obračunom. O vzrokih severnokorejske »čistke« kroži več glasov, ki se do neke mere ujemajo. Nekateri krogi v ZDA in Veliki Britaniji sodijo, da gre v resnici za zakulisno borbo med Pekingom in Moskvo za prevladujoč vpliv nad Severno Korejo. To naj bi bil hkrati dokaz, da vodi Mao Ce Tungova Kitajska samostojno, od Moskve neodvisno politiko in da kot taka ne predstavlja moskovskega satelita. Značilno je, da po poročilu sovjetske uradne agencije v seznamu obsojencev ni bilo imena Pak Hen Jena, ki je slovel kot vnet pristaš sovjetske politike. Južnokorejski krogi pa menijo, da je prišlo do odstavitve zunanjega ministra in krvavega procesa proti 12 obtožencem zaradi njih stališča »Koreja Korejcem«. To stališče je odgovarjalo bolj Pekingu kakor Moskvi. V borbi med »nacionalističnimi« elementi in moskovskimi privrženci so zmagali slednji. SARAGATOVA PODPORA DEMOKRISTJANOM. Po daljših posvetovanjih, ki jih je imel s predstavniki italijanskih parlamentarnih skupin, je eden od pristašev desnega krila De Gaspe-rijeve demokristjanske stranke Piccioni sprejel mandat za sestavo nove vlade. Kaže, da se je že sporazumel za sodelovanje z liberalci in republikanci. Voditelj socialdemokratov Saragat pa je — kakor so sicer pričakovali — prelomil svojo obljubo ter pristal na to, da tako vlado podpre, četudi v njej ne bo sodeloval. Mandator Piccioni je glede imen novih vladnih članov, posebno pa glede bodočega vladnega programa zelo redkobeseden. Sodijo, da bo zunanje ministrstvo dodelil De Gasperlju, malim strankam v njegovi vladi pa vsaj pet ministrskih sedežev. O uspehu pa bo mogoče govoriti šele potem, ko bo spregovoril parlament. KONFERENCA AZIJSKIH SOCIALISTOV V nedeljo se je v Helderabadu pričela konferenca azijskih socialistov. Kakor kažejo prve izjave govornikov, bodo predvsem obravnavali konkretne naloge za borbo proti ostankom kolonialnega režima, o čemer so spregovorili tudi na nedavnem zasedanju socialistične Internacionale v Stockholmu Pomenili se bodo tudi o ožjem sodelovanju z evropskimi socialističnimi strankami. V TUNISU SPET VRB. Francoski generalni rezident je zaradi številnih atentatov na Francozom naklonjene ljudi uvedel stroge varnostne ukrepe. Francoske oblasti so na področje Sahela že poslale nove policijske in vojaške moči. V nedeljo - občinski dan v Polani V soboto in nedeljo, 15. in 16. avgusta, prireja Socialistična zveza delovnih ljudi v Polani občinski praznik. V pripravah in izvedbi občinskega dne sodelujejo s SZDL vse množične organizacije, gospodarske, kulturne ustanove in podjetja s področja polanske občine Slovesen začetek občinskega praznika bo že v soboto ob 10. uri dopoldne nato bodo še dopoldne športni in telovadni nastopi. Popoldne bodo dali svoj prispevek gasilci in enote PLZ s skupnim nastopom, zvečer pa sta na sporedu pionirska igrica »V kraljestvu palčkov« in nastop folklorne skupine iz Polane V nedeljo, ob 9 uri zjutraj bodo odprli razstavo plemenske in rodovniške živine Popoldne pa je na sporedu gledališka predstava »Zelena vrvica« v izvedbi dramske skupine IZUD »Miško Kranjec« Te prireditve pa spremlja oba dneva razstava NOB in go- spodarska razstava v osnovni šoli in razstava kmetijskih strojev na šolskem dvorišču. Na prireditve vabijo Polančani ljudi od blizu in daleč. it Nova tovarna bombažne preje je začela s prvim avgustom obratovati v Stipu v LR Makedoniji. Tovarna »Makedonka« spada med največje tekstilne tovarne v državi. Letno bo izdelala nad 5000 ton bombažne preje in kakih 25 milijonov kv. metrov bombažnih tkanin Vremenska napoved za čas od 14. do 23. avgusta: Konec tekočega tedna in v začetku druge polovice naslednjega tedna padavine v ostalem bo prevladovalo lopo vreme. Stran 2 OBMURSKI TEDNIK Murska Sobota, 14. avgusta 1953 V Lendavski zadrugi dobro gospodarijo Bili so časi, ko se je lendavska kmetijska zadruga vidno majala v svojih temeljih. Okoliški kmetje so upravnemu odboru zamerili ozko trgovsko poslovanje. Očitno je bilo, da je trgovina dušila dejavnost gospodarskih odsekov, ki se na ta način niso mogli pravilno razvijati. Kmalu pa so zadružniki uvideli napake, o čemer so se na svojem letnem zboru temeljito pogovorila, »Če je že dobiček,« so sklenili, »naj bo namenjen za pospeševeanje kmetijstva.« To pa je bilo tudi potrebno. Živinoreja je povojna leta nazadovala, za selekcijo se ni nihče resneje zavzemal, kmetje so sejali to, kar so imeli, kapar je nemoteno izpodjedal sadovnjake. Zadružniki niso snedli obljube. Danes deluje v zadrugi že več gospodarskih odsekov, od katerih se je najbolj utrdil živinorejski, ki ima letos že samostojno osemenjevalno postajo. Samo za ureditev te postaje je zadruga prispevala okrog 1 milijon dinarjev. Semenski odsek že dve leti pomaga članom in nečlanom z dobrimi semeni in umetnimi gnojili. Najbolj pa so okoličani navezani na strojni odsek, ki s svojimi trkatorji pomaga ljudem pri poljskem delu. Ta živahna gospodarska razgibanost privablja v zadrugo nove člane. Tako je lani pristopilo nad 100 novih, tako da se je število članstva dvignilo nad 440. Zaupanje pa kažejo člani do svoje zadruge tudi s tem, da so dvignili članske deleže na 2000 din, hkrati pa podpisali desetkratno jamstvo. Ob zadnji reorganizaciji zadružništva so bili zadružniki v Lendavi postavljeni pred težko preizkušnjo. V obmejnih vaseh Pince, Benica in Petišovci je po likvidaciji zadrug ostalo brez gospodarja nad 80 ha zanemarjenih površin in troje novo dograjenih hlevov. Splošen videz je bil, da zadružniki v teh vaseh niso najbolje gospodarili. Kako tudi? V zadruge jih je privedla le želja za lahkotnim življem brez dela. Prva leta, ko je mlade zadruge podpirala skupnost, je še šlo, pozneje pa je šlo vse rakovo pot. V takšnem stanju ni bilo lahko začeti znova. »Tu si boste gotovo polomili zobe,« je bilo slišati tiste prve dni, ko je zadružni traktor obračal zanemarjene njive. Res brez žuljev ni šlo, uspeli so pa le. Danes bivši zadružniki zavistno ogledujejo lepo obdelane zadružne njive, ki že letos nudijo izredno bogat pridelek Okrog 15 ha žit bo za seme, krompir, koruza in krmne rastline — vse je izredno dobro uspelo. Danes so v Pincah in Benici že ljudje, ki bi bili voljni nazaj v zadrugo. Seveda ostane vmes vprašanje, kdo je vreden tega zaupanja. Lemih ostane lenuh, pa če je zasebnik ali zadružnik. Za vse poštene in dela voljne vaščane pa je še vedno odprta pot, da se vrnejo v zadružno skupnost. Kolikor bi ekonomija pridobila več delovne sile in nova zemljišča, bi lahko napolnili še tiste hleve, ki so ostali do danes prazni. -ze KRATKE VESTI Poplave na Japonskem. V pokrajini Kiju-Siju so v zadnjem času doživeli usodno poplavo. Po poročilih iz Tokia pogrešajo krog 2000 ljudi, mrtvih in ranjenih pa je preko 1000 prebivalcev. To je do sedaj največja poplava na Japonskem. 600 mrtvih zaradi vročine. Pakistan je zadnje dni zajel izreden vročinski val. Nevzdržljiva temperatura je povzročila na tisoče lažjih in težjih živčnih obolenj. Ugotovili so 600 mrtvih žrtev. Take vročine prebivalstvo ne pomni 20 let 53.000 požarov v New Yorku. Po poročilih gasilskega poveljstva mesta New Yorka je bilo leta 1952 v tem največjem mestu na svetu 52.741 požarov, dnevno torej okoli 140 Škoda, ki so jo povzročili, znaša okrog 14 milijard dinarjev. Umilo je 160 ljudi, 160 pa so jih obsodili, ker so namerno povzročili požare. Koliko vina pridelajo na svetu? Leta 1948 so na svetu pridelali 167 milijonov 483 tisoč 864 hektolitrov vina. Že v letu 1950 je produkcija vina na svetu narastla na 192,007.204 hl, to je za 27 milijonov hl več kot leta 1948. Največji prirast vina opažamo v Franciji. Leta 1951 so morali v Franciji in Italiji velike količine vina destilirati, da se izognejo vinski krizi. V slovo tovarišu Aleksandru Kološi Bilo je v sredo 5. avgusta, ko je hitela vrsta avtomobilov, kolesarjev in pešcev proti Prosenjakovcem. Nikjer v bližini nisi videl človeka na polju ali doma pri dela, čeprav je bil lep, sončen deloven dan. Že pred 9. uro so se začele zbirati množice pred zadružnim domom. Vsakdo je pohitel v dvorano, ki je bila zavita v črnino, sredi številnih vencev je na odru ležalo v krsti truplo Aleksandra Kološe, številni gasilci v uniformah so vzdrževali red in uvrščali množico, da se je mogla s tiho bolestjo v srcu posloviti od svojega ljubljenega Šandorja. Ta dan je prosenjakovska občina v celoti žalovala, z domačimi vred so žalovali vsi številni Kološevi tovariši, prijatelji in znanci, kajti kdor ga je poznal, zna ceniti izgubo priljubljenega človeka in komunista na naši meji. Omahnil je sredi dela, star komaj dobrih 50 let. Še nikoli ni bilo zbranih v Prosenjakovcih toliko ljudi, kakor na ta dan. Prišli so številni prijatelji in sodelavci pokojnika iz Sobote, Lendave, sosednjih in oddaljenejših občin in menda ni bilo večjega kraja v Prekmurja, od koder ni prišlo vsaj nekaj ljudi po slovo od Kološe. Ko so se pred zadružnim domom poslovili od pokojnika: predsednik OLO tov. Šabjan, odbornik domačega občinskega ljudskega odbora, predstavnik domače kmetijske zadruge in je lendavska godba odigrala Internacionalo. soboški zbor pa odpel Vigred, se je Kološa Aleksander ločil od svojega dragega doma: zadružnega doma. V tem domu je tovariš Kološa kot tajnik občinskega odbora, kot zadružnik in član množičnih organizacij preživel večino svojega delovnega življenja, še več: on je bil iniciator za zidavo in ureditev tega doma, in dokler bo stal ta zadružni dom, tako dolgo bo stal živ spomin na neumornega graditelja socializma v Prosenjakovcih — na tov. Kološa. Izredno dolgi žalni sprevod se je tiho pomikal ob zvokih soboške in lendavske godbe skozi Prosenjakovce. Nehote si opazil skoro na vsakem koraku sledove pokojnikovega dela. Še doma na Pordašincih pred rojstno hišo se je ustavil sprevod, da se je tako simbolično poslovil Kološa od doma, od svojih dragih. Nato pa je krenila povorka na domače pokopališče, ki leži na gričku prav ob meji. še zadnje pozdravne besede predsednika občine tov. Vereša, predsednika Okrajne gasilske zveze, tople besede mladega pionirja in dragih, salva lovskih tovarišev, zvoki pevskega zbora, državna himna soboške godbe ter globoka žalost in obilo solz je zaključilo poslednjo pot Aleksandra Kološe. Toplo je sijalo sonce na razmočene brazde, nova rast se prebuja v njih. Mirno je žalovala dolinica ob meji v opoldanski pripeki, tiho so šumeli lesovi po vrhovih gričev. Nehote še razmišljaš o pokojniku, ki je tu zaoral globoke brazde in ni človeka, ki bi ga mogel takoj nadomestiti. Težko bo družini, težko bo našim Madžarom ob meji, težko bo društvom in organizacijam, težko bo občini, težko bo nam vsem brez Šandorja. Slava in hvala tovarišu Kološi, borcu za socializem — komunistu in dobremu človeku! Nekaj vprašanj, ki so se pojavila na nižji gimnaziji v Bogojini V zadnjem šolskem letu je nižja gimnazija v Bogojini zajela vse učence svojega okoliša, ki so dokončali 4 razrede osnovne šole. Starši iz Vučje gomile so bili zadnji, ki so se odločili, da vpišejo svoje otroke na nižjo gimnazijo. Oddaljenost nekaterih dijakov od šole je precejšnja. Do 2 km je oddaljenih 37 dijakov, od 2 do 4 km 86, od 4 do 6 km 25, nad 6 km pa 5 dijakov. Redno s kolesi prihajajo le trije. Torej se mnogi dijaki že spotoma v šolo utrudijo, ko morajo po 4 in več kilometrov pešačiti. Po povratku iz šole morajo nekateri dijaki opravljati razna dela. Izmed 153 jih je 8 takih, ki morajo takoj prijeti za delo. Vsi ostali, razen 7, pa morajo priložnostno pomagati pri raznih delih. Kmetje v svoji vnemi, da bi delo čimprej opravili, pozabljajo, da se dijaki morajo tudi doma učiti Mnogi menijo, da za učenje zadostuje večer po končanem drugem delu. Pri tem pa ne vedo, da se utrujen človek težko uči in da tudi uče- nje utruja človeka. To ne delajo zlonamerno, temveč le iz nerazumevanja, zaradi neznanja. S tem pa ni rečeno, da dijaki ne bi smeli nikoli pomagati pri poljskem in drugem delu. Domače naloge, ki jih dijaki pišejo zvečer, ne morejo biti lične niti vsebinsko dobre. Dijak mora v enem šolskem letu narediti poleg geometrijskega risanja (6 risb) okrog 100 aritmetičnih in 100 geometrijskih domačih nalog, v slovenščini pa skoraj vsak dan, predvsem v I. razredu, potem pa še nemščina in srbohrvaščina. To so le pismene naloge; kaj pa še drugo učenje. Koliko staršev sploh ne ve za to dela Učni uspehi odgovarjajo stvarnosti. Najboljši učni uspeh je bil v IV. razredu, ki so ga obiskovali po letih zreli dijaki. V III. razredu je izdelalo 74%, v IX. 63%, v I.a 67% in v 1.b 67%, povprečni uspeh na šoli 74% KMEČKI ČLOVEK IN GIMNAZIJA Velika večina dijakov v nižji gimnaziji v Bogojini je bila kmečkega porekla, in sicer 90%. Dijaki preživijo prosti čas v miljeju domače hiše, kar se odraža pri njih in vpliva na učenje. Večina staršev želi, da bi otroci v celoti ohranili njihovo mišljenje in nazore, ki pa ni vedno v skladu z današnjim časom in napredkom. Odnos staršev do šole Je drugače še dober. Na zadnji roditeljski sestanek jih je prišlo 80%. Ne prihajajo predvsem starši dijakov, ki so pri učenju slabi. Učiteljstvo je poskušalo dobiti stik s takimi starši. Nekateri se ne strinjajo, da bi njihovi otroci morali obiskovati gimnazijo. Ponekod pa si v tem nista edina oče in mati. Se vedno je težko dopovedati takim staršem, da tudi bodoči kmet mora več vedeti, kot so vedeli kmetje včasih. Zakaj bi kmet moral biti bolj zaostal v svojem splošnem znanju kakor obrtnik, ki mora imeti nižjo gimnazijo? Predvidena je tudi ustanovitev dvoletne kmetijske šole, ki bi vzgajala dobre mlade gospodarje. Pri tej šoli pa bi bili tudi gospodinjski tečaji, ki bi poleg drugega vzgajali tudi dobre bodoče matere s potrebnim znanjem o negi in kulturni vzgoji otrok, ko se ne uporablja ob vsaki priliki le šiba. Nepravilno gledanje starejših ljudi na gimnazijo se odraža tudi pri mladini. Od 20 dijakov, ki so končali IV. razred nižje gimnazije, ostanejo doma samo trije. Vsi hočejo študirati naprej, ker smatrajo, da bi bilo poniževalno z malo maturo ostati na kmetiji. Temu je pa kriva tudi domača vzgoja, ki jim jemlje veselje do dela na kmetiji. B. V. MALENKOVA »ODKRITJA«. Govor, ki ga je imel predsednik sovjetske vlade Malenkov pred vrhovnim sovjetom (sovjetsko skupščino), ni toliko zanimiv po slavospevih, s katerimi je hotel prikazati notranje- in zunanjepolitični razvoj ZSSR. Svetovno javnost tudi ni presenetil soglasni sklep poslancev, naj zadevo bivšega notranjega ministra Berlje izroče sovjetskemu vrhovnemu sodišču. (S tem je njegova usoda tudi še s formalne plati zapečatena!) Bolj učinkovito je delovala Malenkovljeva izjava, da ima tudi Sovjetska zveza vodikovo bombo in da se ZDA rte morejo več ponašati z monopolom na tem področju. Očitno je, da je kremeljski oblastnež s to izjavo meril tako na notranji, kakor na zunanji trg. Utrdil naj bi zaupanje v sedanji rešim med sovjetskimi množicami, na zimaj pa pokazal, da se v Moskvi ne boje groženj onstran Pacifika. V zadnjem času so se namreč med nekaterimi ameriškimi prenapeteži pojavile zahteve, naj na Koreji uporabijo vse vrste atomskega orožja, če bodo severni Korejci in Kitajci prekršili odločbe premirja in pričeli nov napad. V lem smislu je dal novinarjem Izjavo tudi vrhovni poveljnik sil Združenega poveljstva general Clarc, ki so jo v kominlormističnih državah pograbili kot — uradno mnenje Washingtona. Svetovni tisk je na Malenkovljevo izjavo najrazličneje odgovoril. V imenu Združenih narodov pa je glavni tajnik Hammarskjoeld obsodil tako najnovejše hvalospeve iz Moskve, kakor ludi prebojevite izjave v ZDA. Dejal je, da se prav v lem trenutku kaže, kako nujno je s praktičnimi in učinkovitimi sredstvi okrepiti nadzorstvo nad atomskim orožjem vseh vrst. Kaže, da bo izredno zasedanje Generalne skupščine, ki se prične 17. t. m., spregovorilo poleg ožjih, tako Imenovanih »korejskih vprašanj«, tudi o tem. V Puconcih se pripravljalo na letošnji občinski teden, ki bo od 16 do 23. avgusta Po zadnjih občinskih prireditvah v Bogojini in Dobrovniku so na vrsti prebivalci puconske občine. Pripravljajo občinski praznik, ki bo trajal kar teden dni. Po izkušnjah lanskega občinskega dneva so se letos odločili za širšo prireditev, kako pa bo uspela, je še težko reči. Upajmo, tako kot so prepričani prireditelji, da uspeh ne bo izostal. Prireditve občinskega praznika se bodo začele že v nedeljo, 16. avgusta. Predvidoma vsak večer do prihodnje nedelje bodo v Puconcih kulturne prireditve. Nastopale bodo igral, skupine, kmečki godci, gasilci, predvideni so pevski nastopi in večer ljudskih plesov pa še kaj podobnega. Zaključni dan praznika bo v nedeljo, 23. avgusta. Za ta dan predvidevajo športne in telovadne prireditve, pri katerih bo sodelovalo nekaj stotin telo- vadcev in športnikov, domačih in gostje, povabljeni iz sosed-Poleg kulturnih prireditev pa bo ves čas odprta še občinska gospodarska razstava, ki hoče prikazati gospodarsko zmogljivost občine. Posebno obrtniški sektor se vneto pripravlja na razstavo. Tako je obetov kar dovolj, kako pa se bodo izpolnili, to bomo šele videli. Zato v dneh od 16. do 23. avgusta, kdor le more — na obisk v Puconce. njih krajev. KUD „lvan Kavčič“ v Ljutomeru ustanavlja glasbeno šolo Po že večkratnem posvetovanju je upravni odbor KUD »Ivan Kavčič« na zadnji seji sprejel sklep, da bodo v okviru društva ustanovili glasbeno šolo, na kateri se bodo poučevala predvsem ljudska glasbila, kot n. pr. harmonika, kitara itd. Na drž. glasbeni šoli, ki v Ljutomeru uspešno deluje, po učnih načrtih ni predviden pouk ljudskih glasbil, katera so pa vseeno zelo važen činitelj v ljudsko-prosvetnem razvoju na podeželju. Saj si ne moremo zamisliti manjše glasbene skupine, prireditve ali izleta brez harmonike in kitare. Na glasbeni šoli KUD, ki naj bi bila tudi v razbremenitev drž. glasbeni šoli, se bodo lahko učiti tudi starejši učenci, ki imajo veselje do glasbe, pa jim ne dopušča služba rednega študija. Kot novost bo v okviru glasbene šole KUD vpeljan tudi recitacijski oddelek. Prepričani smo da bo na novo ustanovljena glasbena šola KUD »Ivan Kavčič« lep doprinos glasbenemu razvoju mesta Ljutomera kin. Popravek V 32. številki našega tednika smo v članku »60 let gasilskega društva na Moti« pod sliko pomotoma objavili sledeči tekst: Stari, še živeči veteran Novak — spustanovitelj gasilskega društva na Moti. To je neljuba napaka! Pravilno se glasi: Jožko Rajh, prvi vodja motarskih gasilcev. Uredništvo. Med poštenjaki se ne dejo tudi taki ... Trgovinska inšpekcija OLO Sobota je v času kontrole mlatilniškega poslovanja ugotovila več primerov špekulativnega poslovanja. Splošno je znano, da morajo mlatilničarji tudi letos oddajati svojo merico državi. Cena za to merico se ne razlikuje od dnevnih tržnih cen, zato spričo dobre letine ni razlogov za prikrivanje žitnih zalog. Posamezni mlatilničarji pa kljub temu mislijo, da bodo s tem, če bodo ogoljufali skupnost. svoje skrite zaloge prodajali na »črno« po mnogo višji ceni Tako je mlatilničar Hanc Mir- ko pri posestniku Gontir Jožefu v Dobrovniku namlatil 1247 kg pšenice in 650 kg rži, v mlatilniško knjigo pa je vpisal le 927 kg pšenice in 450 kg rži. Po tej poti je šel tudi mlatilničar Kovač Aleksander iz Adrijandec, ki je pri posestniku Tolvaj Janži namlatil 5387.kg pšenice, v knjigo pa vpisal le 4387 kg. Se več si je dovolil mlatilničar Miholič Jožef, ki je »pozabil« vpisati pri 30 posestnikih 7724 kg pšenice in 6296 kg rži. Vsi navedeni mlatilničarji bedo za svoje nepošteno poslovanje pozvani na odgovornost -st IVAN CAMPLIN: „POJDAM U ŠKUF’ČE“ (Nadaljevanje) Vsaka stvar na tem ljubem svetu ima enkrat svoj konec. Tako je tudi tista mrzla noč končno le minila in zbudili smo se v mrzlo zimsko jutro — 25 pod ničlo. Od šestih naprej je trajala naša budnica. Zopet nova neprijetnost: izhodna vrata so zaklenjena. Kakor na nekem začaranem gradu trkmo na razna vrata, da bi našli odrešilnega vratarja. Pa ga ne najdemo, dokler okoli pol osmih sama od sebe ne pride neka gospodična v moški uniformi iz drugega nadstropja in na našo prošnjo obljubi, da bo odprla. Vendar gre prej še nekaj pospravljat. Na ponovno prošnjo končno od neke druge osebe prinese zaželjeni ključ. Tako smo bili po dolgem času končno le odčarani. Večina nas je imela priliko, da smo bili tisto jutro vsaj pri sv. obhajilu, če že maševati nismo smeli, v cerkvi Sv. Jakoba st. Nato smo se po kratkem »koncilu« zedinili soglasno, da naš vodja Maks čimprej skuša priti do škofa v Celovcu, mu predloži celebrete nas vseh, dokaže našo pravovernost ter zahteva zadoščenje Z ozirom na prečitano okrožnico bomo našo turnejo sporazumno s PZ skrčili na minimum. Obstaja namreč nevarnost, da nam škof tudi po vpogledu celebretov ne bo dovolil maševati v slovenskih župnijah in tako bi se celotedensko bivanje na tem ozemlju ljudi moglo še potrditi v kleveti, da smo le preoblečeni agenti neduhovniki. Našo prognozo Je potrdil kot pravilno obisk pri škofu, kakor je o njem zvečer poročal naš vodja Maks. Gospod škof je suh mož petdesetih let, razgledan, nekoliko zna in razume tudi slovenski. Na Maksovo pojasnilo je izjavil: Nobenega nismo hoteli osebno žaliti. Danes je bil konzistorij in smo o tem govorili. Nato citira »Klerusblatt« z dne 31. L 1953 »einige Vereine« niso primemo sredstvo za pripravo sporazuma; vendar so izrazi v ton obvestilu pol manj ostri, kakor v nedeljski okrožnici. Maks pojasni, da se sklep škofijske konference v Zagrebu ni nanašal na naše društvo in v Sloveniji sploh ni bil objavljen. Vsi imamo celebrete s seboj in mu jih predloži. Nekaj jih pogleda, nato odloči: Če želimo maševati, lahko to storimo pri Gospe Sveti, saj ves nemški teritorij škofije ni dobil nedeljske okrožnice Sicer si bom pa o zadevi dal poročati o prvi priliki. Sporazumno s PZ se je določil naš nastop za tisti ponedeljek zvečer ob 8 uri v Šent Janžu in v torek zvečer v Škofičah. Tisto popoldne smo se z rednim avtobusom peljali proti Šent Janžu Naš tovariš Primorec je strokovno ugotavljal, da je avtobus iz Italije. Lepo je šlo. Občudoval sem šoferja, da je mogel obenem opravljati tudi posle sprevodnika in izdajati vozne listke pa je bil velik avtobus. Prijeten razgled na razgibano pokrajino nam je krajšal pot. Potovali smo brez nesreče, pač pa smo srečali avto, ki nam je zastavil pot, ker je komisija ravno merila, kdo je kriv trčenja, ki se je moglo pred kratkim zgoditi Še naš šofer se jim je pridružil, da je delo poteklo hitreje in smo lahko nadaljevali vožnjo poleg 5 drugih avtov, ki jih je karam bol ravnotako zaustavil. Končno smo bili dovolj zgodaj popoldne v Šent Janžu. Že prej so nas slovenski plakati vabili tja na III. mednarodne smučarske skoke za nedeljo 15. II. 1953 ob 14. uri na 60 m- skakalnici. Gremo jo torej pogledat, saj baje ni, daleč. Najprej smo zavili v bližnjo župnijsko cerkev sv. Janeza Krstnika. Poleg cerkve zopet opazimo le štiri robove temnomodrega plakata, ki je vabil na našo prireditev: izgleda, da so nekateri gorečniki, najbrž pod vplivom škofijskega sporočila, hoteli temeljito obračunati z vsem. kar je bilo v zvezi z našim nastopom. Vendar je bilo tudi tokrat navzočih pri našem nastopu okoli 80 ljudi v lepi dvorani, prizidani gostilniškemu poslopju. V dvorani sami so visele lepe barvane slike narodnih noš in večja slika Dobrega pastirja. Tudi harmonij je bil na razpolago. Zato smo poleg rednega programa zapeli še venček narodnih »Nebo žari«, naš pevovodja pa je ob spremljavi na harmonij dodal še solospev »Materi podlega partizana«. Da ste videli vi to publiko: kako smo se duhovno zlili! Neka mlada gospa je kar vstajala s sedeža in tako ploskala in med odmorom kar ponavljala: »Uh. kako lepo je pel!« Pa tudi drugi pevci smo se res potrudili in smo tu najbolj uglašeno zapeli. Sicer pa je dvorana, kakor sem že omenil, bila boljša, tudi bolj akustična in zrak čist, skoraj nekoliko oster, čeprav so dalje časa pred nastopom prostor ogrevali Naš vodja Maks je zopet tako lepo pojasnil, da smo pravoverni, zbrani iz vseh pokrajin noše matere Slovenije. Navezal je še spomine iz dijaških let, ko je prvič hodil po teh krajih. Potem nas je pozdravil predsednik PZ iz Celovca dr. Zwitter Franci, ki je md drugim dejal: Slišali smo tu že delavski, študentski in akademski PZ. vendar smo vas najbolj veseli, ker nam dokazujete, da je domovina enotna. Potem je govoril o križevem potu koroških ljudskih duhovnikov: Matija Majar Ziljski, Andrej Einspieler, Limpl in Poljanec. Posebej naročeni avtobus nas je po prireditvi peljal v Celovec. Tiho je snivala zimska priroda, v ušesih so nam pa zvenele besede našega pevovodje ki se je zahvalil hvaležni publiki: Tudi pred prazno dvorano bi peli. ker bi nas gotovo slišali tudi skoz zid, saj vam s pesmijo odkrivamo tudi svoja srca in ljubezen. Pred polnočjo smo prispeli v Celovec. Tudi v hotelskih sobah ni bilo peči toda »centralna« peč na hodniku in mesto samo je toliko temperiralo ozračje, da smo kar prijetno spali in se res lepo odpočili Drugo jutro je bil na programu obisk Gospe Svete, zopet z našim avtobusom. Tu smo smeli maševati Kakšna radost za duhovniška srca! Z veseljem sem ugotovil, da je moja predstava o tej cerkvi, ki sem jo prvikrat obiskal kot tajnik PZ v Mariboru leta 1937. ostala pravilna: na širnem polju lahko vpetost, na njej mogočna cerkev z dvema stolpoma ki resno gledata v dolino kakor sveta čuvarja. Po zajtrku nam je vodja Maks lepo razlagal: v cerkvi je grob škofa Modesta, ki je v 8. st. prvi med Slovenci širil krščanstvo Pokopan je v stranski ladji pred oltarjem v kamniti krsti s preprostimi stebri in kapiteli predromanske dobe. Vidi se. da na grobu večkrat gorijo lučke. V cerkvi sami je čudovito harmonično združena gotika in barok, le nekaj štirioglatih oken na desni strani stranske ladje to harmonijo za spoznanje kvari Ta okna so novejšega izvora in so jih naredili zaradi svetlobnih učinkov, ki so res posrečeni in zadostni v celotnem prostoru. Nikar si ne predstavljajte zamračene gotske cerkve, ki bi vas vlekla le kvišku, ampak prijetno od vseh strani razsvetljen prostor — Od prvega obiska mi je ostala v spominu stopnica sredi cerkve in tri stopnice pred prezbiterijem ki te tako lepo polagoma dvigajo telesno in duhovno proti glavnemu žrtveniku. Ugotovili smo tudi čudovito sličnost med freskami sv. treh kraljev v tej cerkvi in v cerkvah pri nas: pač dokaz, da smo že nekdaj živeli v istem kulturnem krogu Kajne, da ne bi verjeli, da nismo zapeli za slovo še venček Marijinih. Res od srca so nam prihajale kar po vrsti najlepše. Potem smo še pomolili v dobre namene in že smo brzeli proti vojvodskemu prestolu. V par minutah smo bili pri njem. V senci visokih dreves resno čaka ob prometni cesti. Zdel se nam je očitno nižji. Toda to iluzijo je ustvarila debela plast snega, ki ga je pokrivala kot dragoceni hermelin. Preprosti kapiteli predromanske dobe služijo kot sedež, naslonjalo pa je iz rimskih kamnov z ostanki napisov. Okrog in okrog je visoka železna ograja. Seveda tu ni smelo izostati fotografiranje. Kakor so nam pri odhodu iz mesta tik ob cesti veliki napisi klicali: Srečno pot! Na svidenje!, tako so nam zdaj ob vrnitvi smehljaje govorili: Celovec vas pozdravlja. Zapeljali so nas v boljši hotel »Ljudsko klet«, kjer nas je poleg telesnega okrepčila za nameček čakal tudi duhovni pozdrav glasila ljudske stranke: na tretji strani so z debelimi črkami naznanjali' 22 krivih apostolov iz Jugoslavije. Poleg že znanega obrekovanja iz škofove okrožnice se je neznani pisec še razkoračil in dodal, da bi mi v rednih razmerah itak bili že vsi izobčeni toda sedaj nas naši ubogi škofje pač morajo prenašati zaradi ljubega miru. Na južino smo bili povabljeni k našemu konzulu ali boli točno šefu Urada za zvezo FLRJ v Celovcu, svetniku Mitji Vošnjaku Sprejel nas je v lepi vili ob Vrbskem Jezeru, v salonu. kjer so bogato poslikane stene prepevale o bujni pomladi. Pomladno je bilo tudi naše razpoloženje. Gospod konzul nas je lepo pozdravil in med drugim izjavil: S svojim nastopom ne samo utrjujete narodno zavest, med tukajšnjimi Slovenci, ampak tudi rušite lažno propagando o preganjanju vere v domovini. (Konec prihodnjič) Murska Sobota, 14. avgusta 1953 OBMURSKI TEDNIK Stran 3 Državna kmetijska šola v Rakičanu pri Murski Soboti O zamudnikih v soboškem kinu Zamudniki so marsikje nadlega in ovira. To velja tudi za obiskovalce kina. V kinematografih večjih mest Slovenije velja pravilo, da kdor zamudi začetek predstave, ne sme med sporedom na svoj sedež, nego mora počakati, da se konča predfilm. Sele v odmoru pred glavnim filmom lahko zamudniki zasedejo sedeže, da tako ne motijo ostalih gledalcev. Kako pa je v Soboti? Zamudniki prihajajo kar med programom v vrsto in na sedeže, tako da morajo oni, ki pridejo v kino pravočasno, večkrat vstati in se umikati zamudnikom. Pri tem so seveda precej moteni pri rednem zasledovanju filma. Prav bo, če uvedemo v naš kino podobno navado, kot jo imajo drugje (zdi se mi, da je svoj-čas že bilo tako). K sreči je zamudnikov manj, kot točnih ob- »ČRNI« VINOTOČI Zadnje čase se je po Slovenskih goricah pojavilo več vinotočev, ki so po večin, ostali neprijavljeni. Posamezniki izrabljajo sicer dovoljeno prodajo vina in v takih »črnih« vinotočih prirejajo kar cele veselice in družabne zabave. Tak vinotoč sta začeli tudi Ramtaša Marija, kmetica iz Murščaka, in Marija Lukovnjak iz Radmožanec. Tu je prišlo celo do pretepa, med vinjenimi gosti vinotoča. Obe podjetni »gostilničarki« sta bili primemo kaznovani. iskovalcev. Tako bo njihovo negodovanje manjše kakor pa zadovoljstvo točnih obiskovalcev. Držimo se reda, bolje bo za obiskovalce in osebje kina. B. Obrat Boračevo postopoma obnavljajo Slatinsko podjetje Radenska slatina dela v treh obratih, in to v Radencih. Petanjcih in v Boračevem. Medtem ko so bile naprave v Petanjcih in Radencih od časa do časa modernizirane, je bil obrat v Boračevem v tem pogledu do nedavna zapostavljen. Podjetje je vanj malo ali ni skoro nič investiralo z namenom, da postavi na mestu dosedanje zastarele zgradbe popolnoma nov moderen obrat. Ker pa za postavitev povsem novega obrata ni bilo in tudi ne bo v doglednem času dovolj denarnih sredstev, se je podjetje končno odločilo za postopno obnovo tega obrata, ki je bil že na stopnji razpadanja. Tako so do sedaj že obnovili nalivalnico in jo opremili z modernimi stroji. V nalivalnici in v enem skladišču so tudi uredili centralno kurjavo, prostore pa so opremili z neonsko električno razsvetljavo. Postopoma bodo obnovljeni še ostali oddelki. Letos so v Boračevem rešili tudi vprašanje kanalizacije, prav tako tudi vprašanje sladke pitne vode. Ker umivanje steklenic z mineralno vodo ni odgovarjalo, so vgradili s pomočjo lastne delovne sile v bor račevski obrat 2 km dolg vodovod. Vodovod so speljali od glavnega vodovoda v Radencih. Z obnovo obrata v Radencih in z modernizacijo ostalih dveh obratov so zmogljivost proizvodnje slatine povečali dnevno od 30 tisoč na 50 tisoč steklenic. ZAŽGALA JE LASTNO HIŠO, NATO PA PROSJAČILA V Tomažu pri Vogrinec Francu je lani pogorela stanovanjska hiša. Ogenj je podtaknila Frančiška Vogrinec, zaradi prepira z možem in si tako samovoljno povzročila občutno škodo. Ker ni imela sredstev za gradnjo nove hiše, se je skupaj z znanko napotila po Širši okolici prosit miloščino v živežu, denarju in drugih dajatvah. Tako početje zasluži obsojanje, saj gre na eni strani za samovoljno požiganje, povzročitev škode, po drugi pa za izkoriščanje skupnosti, ki naj bi zdaj nudila pomoč prostovoljnim Pogorelcem. ¥ Nevsakdanja nesreča. V Ameriki se je ponesrečilo veliko letalo tipa »C-46«. Na letališču v Memphisu mu je pri vzletu odpovedal motor. Pilot je izgubil kontrolo nad strojem in po kratkem letu je avion strmoglavil na bližnjo avtostrado. Pri tem padcu je letalo zmečkalo pod seboj potniški avtomobil. Uredniška pošta P. J. Mota — Poročate že nekoliko prepozno, cele tri tedne po dogodku. Veselilo nas bo, če se boste oglasili še kaj, vendar hitreje. V Vašem kraju tako nimamo dopisnika. G. I. RA iz Radgone — Iz teh kratic ne moremo razbrati Vašega imena in naslova. Povedali pa smo že večkrat, da dopisov brez imena in naslova avtorja ne objavljamo — niti za Vüjeca Balaža ne. Igor C. Ljutomer — Pišite podrobneje o zadevi, bomo objavili v eni prihodnjih številk. Naročnik Rogaševci — Brez imena nič. Če je res vse tako, kakor navajate v pismu, zakaj se potem bojite povedati svoje ime? Kar korajžno na dan z imenom, pa še drugič se oglasite, saj o vašem koncu tako bolj malo poročamo. D. D. Beltinci — Ob priliki se zglasite v našem uredništvu, da se pomenimo kaj več o sodelovanju. G. R. Cezanjevci — Odgovor na Vaše vprašanje bi bil v časopisu predolg. Niti ni toliko poučen, da bi ga z zanimanjem brali vsi naši bralci. Veseli nas pa, da se obračate na uredništvo tudi s takimi vprašanji. Pričakujte pismen odgovor v prihodnjih dneh. ALI STE ŽE poravnali naročnino? Pazile na osebne izkaznice Kljub večkratnim opozorilom in razglasevanju o važnosti in potrebi nošenja osebnih izkaznic, se še vedno najdejo posamezniki, ki posvečajo prav malo skrbi temu ali pa sploh nič. Zato so često potrebni oblastveni ukrepi, da se taki navadijo reda, ki velja za vsakogar. So Pa še tudi primeri, da si nekateri sploh ne marajo oskrbeti izkaznice. Tako tudi Marija Škerjanec iz Bučkovec. Ker si ni oskrbela osebne izkaznice, je bila primemo kaznovana. Toda ne gre se tu le za kaznovanja, niti ne pišemo o tem zaradi tega. Vsakdo ve, da mora sleherni naš državljan, čim dopolni 16. leto starosti imeti osebno izkaznico, saj je to osnovni dokument, s katerim predstavlja samega sebe. In če si je kdo ne mara oskrbeti, je to le malomarnost in neodgovornost. Kdor pa osebno izkaznico ima, jo mora tudi Povoščeno platno snažimo z mlekom, če ga hočemo dalj časa ohraniti. Volnene obleke, ki niso zelo umazane, lahko operemo brez mila. Topli vodi primešamo le nekaj nastrganih surovih krompirjev. nositi s seboj, kadar gre od doma. Če se bomo tega reda držali, ne bomo imeli nepotrebnih nevšečnosti, kadar se je treba izkazati z osebno izkaznico. V gospodinjstvu rabimo tudi alkohol Alkohol moramo hraniti dobro zaprt in na suhem prostoru. Kadar ga uporabljamo moramo od ognja bit; oddaljeni najmanj tri metre, kajti alkohol je zelo vnetljiv in v zvezi z zrakom tudi eksploziven. Alkohol rabimo v higieni in kozmetiki. Če so bolniki dolgo v postelji, imajo na telesu vneto kožo. Zato jim masiramo hrbet s kafrinjm alkoholom ali pa z raztopino alkohola in glicerina (pol na pol). Alkohol rabimo tudi za zdravljenje revme in čiščenje krvi, za kar napravimo domače zdravilo: 30 g česna sesekljamo in namočimo v četrt litra 90% alkohola, zamašimo in hranimo šest tednov na suhem prostoru, da postane tekočina rumenkasta. To zdravilo dajemo bolniku po en mesec ob glavnih obrokih po 5 kapljic. Prav to zdravilo Je koristno tudi pri poapnjenju žil. Najbolje je, da kapljice kanemo na kocko sladkorja. Če so nam noge utrujene, jih zvečer po umivanju masiramo z alkoholom. švicarska nevtralnost, Švica je ob sklenitvi westfalskega miru leta 1648 dobro Izkoristila svoj geografski položaj. Izbojevala si je pravico, da lahko stoji ob strani pri vseh mednarodnih sporih in zaprekah, ki jih povzročajo kralji in vlade. Iz leta 1648 torej datira njena nevtralnost. Prvi tank. Leta 1911 je J. A. Corry iz Leedsa izdelal model tanka in ga ponudil britanskemu vojnemu ministrstvu. Ministrstvo je model odklonilo. Čez štiri leta pa ie Churchill sklenil izdelovati take tanke. Moral je premagati hud odpor vojaških krogov, preden so pričeli z delom. Ti tanki so se v zelo majhnem številu prvič pojavili 1916. leta na zapadni fronti. Napoleonovo kronanje. Napoleon je na svoje kronanje 2. decembra 1804 povabil v Pariz tudi papeža Pia XII. V odločilnem trenutku, ko bi mu papež moral položiti krono na glavo, mu jo je Napoleon vzel iz rok in se sam kronal. Visokemu rimskemu predstavniku je s tem dejanjem očitno pokazal svojo moč in voljo. če hočete zadeti dobitek ali premijo, stopite še danes k prodajalcu srečk JUGOSL0VANSKE LOTERIJE in kupite srečke! Žrebanje bo 23. avgusta! RAZGLAS Na podlagi uredbe Zveznega Izvršnega sveta is odločbe Ljudskega odbora mestne občine v Murski Soboti o prodaji stanovanjskih hiš iz sklada splošne ljudske imovine, razpisuje Ljudski odbor mestne občine v Murski Soboti po sklepu zasedanja z dne 3. avgusta 1953 Javno dražbo za prodajo stanovanjskih bil, in sicer: I. dne 20. avgusta 1953: 1. v Šercerjevi ulici (10 hiš) od š. 1 do 10. izklicna cena 1,300.000 din. II. dno 22. avgusta 1953: 1. V Partizanski ulici št. 7. izklicna cena 300.000 din; 2. v Kocljevi ulici št. 5. izklicna cena 600.000 din; 3. v Mladinski alid št. 5, izklicna cena 600.000 din; 4. v Vegovi ulici št. 3. izklicna cena 750.000 din; 5. v Krožki ulici št. 1. izklicna cena 450.000 din; 6. v Kroški ulici It. 5. izklicna cena 450.000 din; 7. v Zvezni ulici št. 2. izklicna cena 620.000 din; 8. v Kroški ulici it 2, izklicna cena 350 000 din; 9. v Bakovci h štev. 70, izklicna cena 580.000 din; 10. v Krogu št. 9. izklicna cena 250.000 din; 11. v Ciril-Metodovi ulici št. 26, izklicna cena 100.000 din. III. dne 24. avgusta 1953: 1. V Gregorčičevi ulici M. 26. do 1/2 hiše. izklicna cena 200.000 din; 2. v Mladinski ulici it 8, do 1/2 hiše, izklicna cena 1,000.000 din, 3. v Partizanski ulici št. 25. do 1/2 hiše. izklicna cena 150.000 din; 4. v Mladinski trlici št. 4. do 1/2 hiše. Izklicna cena 1,000.000 din, 5. v Kocljevi ulici It. 12, do 1/2 hilš, izklicna cena 400.000 din; 6. na Bakovski cesti it. 5. do 1/2 hiše, izklicna cena 600.000 din; 7. v Lendavski ulici št. 57. do 1/2 bile, izklicna cena 250.000 din; 8. v Cvetkovi ulici it. 14. do 1/2 hiše, izklicna cena 200.000 din; 9. v Aškerčevi ulici št. 3, do 1/2 hiše, izklicna cena 250.000 din; 10. v Soteski ulici št. 9. do 1/12 hiše, izklicna cena 67.000 din; 11. v Partizanski ulici št. 42, do 1/2 hiše, izklicna cena 150.000 din; 12. v Soteski ulici št. 2, do 1/2 bile, izklicna cena 210.000 din; 13. v Slomškovi ulici it. 1. do 1/4 hiše, izklicna cena 325.000 din; 14. v Prešernovi ulici št. 12. do 1/2 hiše, izklicna cena 900.000 din; 15 v Mojstrski ulici št. 9. do 1/2 hiše, izklicna cena 300.000 din. Javna dražba bo v stari osnovni šoli na Titovi cesti ob 10. uri v zgoraj omenjnih dneh. Kupec je dolžan do začetka javne dražbe položiti kavcijo, ki ne sme biti maniša od 5 odst. izklicne cene. Podtobnelia pojasnila in prodajni po* Podrobnejša pojasnila in prodajni pogoli so nabiti na oglasni deski na Mestni občini, kakor tudi na oglasnih deskah v mestu. Podrobnejša pojasnila bodo dajali v tajnistvu za gospodarstvo pri mestni občini. TAJNlŠTVO ZA GOSPODARSTVO PRI MESTNI OBČINI V MURSKI SOBOTI POZIV DEDIČEM! Generalni konzulat FLRJ v Chicaga, ZDA, obvešča da je v Mihvaukee, Wis., umrla dne 29. junija 1953 Barbara Rubinič. Pokojnica je zapustila oporoko, s katero je postavila svojo sestro Julijo Šparkl in svojo nečakinjo Ano Dundek za dedinji. Pozivamo imenovani, da se čimprej javita pri okrajnem sodišču v Murski Soboti, v sobi štev, 19. Okrajno sodišče v Murski Soboti DRAŽBENI OKLIC Dne 15. septembra 1953 ob 8. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 21 dražba nepremičnine zemljiška knjiga Nemčavci vi. št. 155 s parcelo št. 396 travnikom v izmeri 85 a in 30 kvadratnih metrov. Cenilna vrednost 85.300 din. Najmanjši ponudek 85.300 din. Pravice, katere ne bi pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v M. Soboti, dne 1. avgusta 1953. DRAŽBENI OKLIC Dne 15. septembra 1953 ob pol 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnine zemljiška knjiga Grad 1-8 vi. št. 456. Cenilna vrednost 34.275 din. Najmanjši ponudek 22.850 din. Pravice, katere ne bi pripuščale dražbi, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v M. Soboti, dne 1. avgusta 1953. TEDENSKI KOLEDAR Nedelja, 16. avgusta — Rok. Ponedeljek, 17. avgusta — Radivoj. Torek, 18. avgusta — Helena, Bronislava. Sreda, 19. avgusta — Ljudevit — Marjan. Četrtek, 20. avgusta — Bernard. Petek, 21. avgusta — Ivan. Sobota, 22. avgusta — Ostri-voj. Sončni vzhod: 21. avgusta ob 5,08. Zahod: ob 19,01; dolžina dneva 13,53. Lunina sprememba: 17. avgusta prvi krajec ob 21,08. SPOMINSKI DNEVI 16. julij 1867 Karel Marks je dokončal svoje veliko delo »Kapital. — 1918 v Ljubljani se je osnoval Narodni svet. — 1941 okupator zažgal prvo slovensko vas Rašico pri Črnučah. — 1942 Štajerski bataljon je stopil na Koroško ozemlje. 17. avgust 1941. Nemški oku- pator je obesil na Terazijah sredi Beograda pet srbskih rodoljubov. — 1942. v italijanski ofenzivi padel pisatelj Miran Jarc. 18. avgusta 1942 Italijan; razglasili zaplembo imovine partizanov. — 1943 Tomšičeva brigada je uničila nemški transportni vlak. 19. avgust 1944. Od tega dne do 24. avgusta so enote Koroške skupine odredov bile hude boje s sovražnikom, ki je z motoriziranimi silami tri tisoč mož prodrl proti položajem naših enot. V teh bojih je imel sovražnik, ki so ga partizani s spretnim manevrom večkrat napadli v hrbet okoli 100 mrtvih in 60 ranjenih. Uničen je bil tudi en tank. 21. avgust 1941. Iz zloglasne kaznilnice v Sremski Mitroviči je pod vodstvom tov. Ivana Mačka pobegnilo trideset političnih kaznjencev na Fruško goro. — 1944 Zborovanje Štajerskih aktivistov na osvobojenem ozemlju. 22. avgust 1864. Položen temelj Rdečemu križu. Ženevski župan Henry Dunat je sklical pod vtisom grozot bitke pri Solferinu konferenco dobrodelnih organizacij za pomoč ranjencem. — Enote IX. korpusa so razrušile pri Solkanu električno centralo in druge tehnične naprave. MAU OGLASI KMETIJSKO POSESTVO, 7 ha, s hišo in gospodarskim poslopjem prodam. Leži ob železnici, glavni cesti in ob Savi, med Zidanim mostom in Sevnico. Zglasiti se na naslov Fister Anton, Zagreb, Krčeličeva 11. MOŠKO KOLO prodam, v dobrem stanju. Naslov v upravi Usta. ČEVLJARSKI STROJ, znamke Singer, »Flach«, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM do 30. avgusta: dobro ohranjeno moško kolo, vprežni voz v dobrem stanju in dva soda po 310 in 160 litrov. Vprašati v zadružni trgovini v Žerovincih. STAVBENO PARCELO, 18 arov površine, na Tišinski cesti v Murski Soboti prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi Usta. Prodam še nepopolnoma dograjeno hišo. Naslov v upravi »Obmurskega tednika«. 5-cevni baterijski radio znamke »Nora« prodam. Naslov v upravi lista. 25.000 kosov zidne opeke v Bogojini prodam. Informacije: Lendava, Kovačeva 8. SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJO z daljšo prakso, in POMOŽNEGA KNJIGOVODJO s popolno srednjo šolo, lahko tudi začetnik. sprejme takoj državna ustanova v Murski Soboti. Ponudbe oddati na upravo »Obmurskega tednika« pod šifro »Knjigovodja«. KINO MURSKA SOBOTA Od 14. do 16. avgusta angleški zabavni film »Najsrečnejši dnevi vašega življenja«, od 18. do 20. avgusta ameriški glasbeni film v naravnih barvah »Šeherezada«. LJUTOMER Od 15. do 16. avgusta angleški barvni film »Čarobna temnica«, 19. in 20. avgusta francoski film »Panika«. RADGONA 15. in 16. avgusta ameriški film »Viva Zapata« in športni pregled, 19. in 20. avgusta italijanski film »Čudež v Milanu« in filmske novosti JLA. GRAD 16. avgusta nemški film »Poročna noč v raju«, 23. avgusta ameriški film »Tarzan med lovci«. Kino »Enotnost«. IVANJKOVCI 16 avgusta slovenski umetniški film »Na svoji zemlji«, 23. avg. francoski film »v Pariz«. Čepinci 15. in 16. avgusta ameriški film »Brzojav na zapad«, 22. in 23. avgusta ameriški barvni film »Šeherezada«. OBMURSKI TEDNIK Plavalni dvoboj Celje : Sobota 82:77 V plavalnem dvoboju, ki se je začel že v soboto popoldne v mestnem kopališču, sta se pomerili plavalni ekipi TD Partizan iz Sobote in Železničar iz Celja. V prvem delu tekmovanja v soboto popoldne so bili doseženi sledeči rezultati: 200 m metuljček — moški: Klančnik Stanko (C) 3:12,8, Muster Miki (S) 3:23,3, Mravljak) Drago (C) 3:49,5. 100 m prsno — ženske: Jošt Alenka (C) 1:32,6, Jezovšek Marija (S) 1:36, Keršinar Marjeta (C) 1:39 Kovič Anka (C) 1:44,5. 100 m prosto — moški: Kramberger Jože (S) 1:12,9, Flegar Franc (S) 1:13,2, Štros Ciril (C) 1:16,4, Klančnik St. (C) 1:20. 200 m prsno — ženske: Pirnat Majda (C) 3:46,7, Vogrinc Cveta (S) 3:57, Kolar Angela (S) 3:59,8. Štafeta 3x100 m mešano — ženske: Sobota (Korpnik, Vogrin, Jezovšek) 5:00,1, Železničar (Keršinar, Pirnat, Jošt) 5:04,3. štafeta 4x200 m prosto — moški: Železničar (Štros, Klančnik, Kuzma, Goršič), Sobota (Muster, Hradil, Flegar, Kramberger) 11:47,1. Tako sta prvi dan dvoboja dosegli obe ekipi enotno število točk 36:36. Izven konkurence so med odmorom nastopili pionirji in moški 100 m prsno s sledečimi rezultati: 66 m hrbtno — pionirji: Hohšteter (S) 1:10, Rituper (S) 1:12,8 prsno, Merhar (S) 1:22 prsno. 100 m prosto — pionirji: Ismajlovič Has. (S) 1:26,9, Šeruga Ludvik (S) 1:29,6, Polak (S) 1:40,5. 100 m prsno — moški: Zupan Vlado (C) 1:28,5, Meleš (S) 1:31,7, Objavljamo rezultate nedeljskega tekmovanja. 400 m prosto — ženske: Jošt Alenka (C) 7:14,7, Jezovšek (S) 8:16,4, Keršinar (C) 8:20,2, Kovič (S) 9:20,3. 400 m prosto — moški: Klančnik Stanko (C) 5:56,5, Štros (C) 5:59,3, Šeruga (S) 7:11,8, Izmajlovič (S) 7:12,9. 100 m hrbtno — ženske: Korpnik Maja (S) 1:39,8, Vogrin (S) 1:46,9, Keršinar (C) 1:57,6, Jazbec (C) 2:05,6. 100 m hrbtno — moški: Kuzma Jože (C) 1:28,9, Štros (C) 1:34,7, Flegar (S) 1:35,4, Hohšteter 2:02,1. 200 m prsno — moški: Meleš Jožo (S) 3:16,0, Zupanec (C) 3:20,3, Brunec (S) 3:33,5, Senegačnik 4:00,1. 4x100 m prosto — ženske: 1. Sobota (Kotnik, Kovič, Vogrin, Jezovšek) 6:36,4, 2. Celje (Jazbec, Vrečko, Keršinar, Jošt) 7:09,2. štafeta 4x100 m mešano — moški: 1. Celje (Štros, Zupanc, Klančnik, Kuzma) 5:43,4, 2. Sobota (Flegar, Meleš, Muster, Kramberger) 5:43,6. Z razliko 5 točk so v dvoboju zmagali Celjani z rezultatom 82:77. Po končanem plavalnem dvoboju sta se pomerili še vaterpolo-ekipi Sobote in Celja. Zmagali so Sobočani z 9:0. Vaterpolo postaja priljubljeni plavalni šport mladih Sobočanov LAhkoatleti zagrebške„Mladosti“ so navdušili Sobočane Sodelovanje lahkoatletske ekipe zagrebške »Mladosti« pomeni gotovo največji prispevek nastopajočih v prireditvah športnega dneva. Lahkoatleti »Mladosti« so s svojim izvajanjem navdušili soboško športno publiko in želi priznanja. V ekipi so nastopali znani jugoslovanski športniki, državni rekorderji Miler, Vrančič, Roča. Posebno slednji je osvajal gledalce s skoki s palico, a Miler s skoki v daljavo in Vrančič s tekom na 1500 m. V propagandnem dvoboju je nastopilo sicer več lahkoatletov-gostov, kot domačih in gostje so tudi pobrali vsa prva, druga in nekaj tretjih mest, vendar bi bilo napak ne upoštevati naporov Sobočanov, čeprav niso dosegli kakih vidnejših uspehov. Za komaj ustanovljeno lahkoatletsko sekcijo ŠD Sobote je ta nastop nova pobuda za vztrajnejše delo, ki gotovo ne bo ostalo brez sadu. Sobočani so zabeležili naslednje rezultate: v štafeti 4x100 m moški čas 50 3 sek.; v teku na 60 m ženske Celec 9,00 in Legen 10,2; v teku na 100 m moški Šušteršič 12,2; v teku na 100 m ženske Skalar 15,7; v teku na 100 m moški, drugi tek Sever 13,8 in Šeruga 13,9; v teku na 1500 m je malo presenetil Matuš z dobrim časom 4:41,2, prav tako velja za presenečenje daljava 39,57 m v metu diska, katero je dosegel Tanacek. V skoku v daljavo sta skočila za Soboto Šušteršič 564 cm in Šeruga 478 cm. ŠD SOBOTA—KADKERSBTIKG (Avstrija) 14:0 (10:0) Do začetka glavne nogometne tekme se je zbralo na stadionu ŠD Sobote toliko gledalcev, da so z vseh strani obkrožili nogometno igrišče. Bližnje in daljne je privabilo že dejstvo, da bo v Soboti mednarodna nogometna tekma, ki bo nudila obilo športnega užitka. Toda pričakovanja so se spremenila v razočaranje. Tekma sama ni pokazala nič posebnega. Preočitna premoč domačinov je dovolj izražena v rezultatu. Ob že tako slabem nasprotniku so bili Sobočani tega dne še posebno razigrani, tako da se jim gostje niso mogli z uspehom zoperstavljati. Rezultat bi bil lahko še večji. Precej krivde za tolikšno število golov nosi sam vratar, ki je bil zelo slab. V predtekmi sta se pomerili mladinski enajstorici obeh prvih moštev, kjer so prav tako zmagali Sobočani z rezultatom 9:0. BOKS BK Branik—BK Železničar 11:9 Razen plavalnega dvoboja in tekmovanja v odbojki je bil prvi večer na sporedu še ekshibicijski dvoboj v boksu med ekipama Branika in Železničarja iz Maribora. V obeh ekipah je nastopilo precej dobrih boksačev, med njimi tudi slovenski prvaki. Soboški gledalci so polnoštevilno zasedli prostore ob ringu in napeto pričakovali začetek. Dvoboj se je končal z zmago ekipe Branika, in sicer z rezultatom 11:9. Sodniki kakor tudi točkomerilci in ostali, ki so sodelovali izven ringa, so svojo nalogo dobro opravili. Glavni sodnik je bil Ipavec, točkovnika in sodnika v ringu pa Lešnik in Vehovac. Gledalci so z velikim zanimanjem spremljali nosamezne igre in burno navijali za tega ali onega boksača. Nikakor pa niso bili zadovoljni z igro nekaterih boksačev Branika, ki so s svojo taktično igro bili vedno le v obrambi. O ŠPORTNEM DNEVU ŠD ,,SOBOTE“ poroča Štefan Dervarič Kolesarske dirke V uličnih kolesarskih dirkah v nedeljo dopoldne so nastopili kolesarji Branika iz Maribora, kolesarskega kluba Prekmurja iz Beltinec in nekaj kolesarjev iz Sobote. Na splošno pa je treba najprej povedati, da so bile kolesarske dirke slabo organizirane. Da pa je tudi za to panogo športa veliko zanimanje v Soboti, dokazuje veliko število gledalcev, ki so mnogo pričakovali, a malo videli. Prireditelji — kolesarska sekcija ŠD Sobote — bodo v bodoče morali s tem računati in tako tekmovanje temeljiteje popraviti. Na 10 km dolgi krožni progi po ulicah M. Sobote je prispel prvi na cilj Kukovec Slavko, kolesar mariborskega Branika, s časom 10,46, takoj za njim pa s časom 10,47 Zver Karel iz Beltinec. Tretje mesto je zasedel Rojko Vili iz Sobote, ZMAGA SOBOŠKIH KEGLJAČEV V nedeljo dopoldne, istočasno s kolesarskimi dirkami, so se v kegljišču gostilne Varga pomerili kegljači ŠD Sobote s kegljaškim klubom »Ilirija« iz Ljubljane. Čeprav velja, da Sobočani tudi niso imeli svoj najboljši dan, napovedoval se jim je celo poraz — so odnesli zmago nad kegljači »Ilirije« z razliko 28 kegljev. Zmaga 249:221 je lep uspeh soboških kegljačev, med katerimi je nekaj mladih, ki obetajo, da se bodo z vztrajnostjo in vežbanjem uvrstili med najboljše. Tekmovanje kegljačev je spremljalo veliko število gledalcev. Odbojka Med tekmovanjem v plavanju so se odigrale tudi izločilne tekme v odbojki. Nastopile so sledeče ekipe: Sobota, Ljutomer, Radgona in Sindikat iz Sobote. V izločilnem tekmova- ALI JE DAN ŠPORTA ŠD SOBOTE USPEL? Napačno bi bilo trditi, da v prireditvi ni bilo uspeha, kakor je tudi res, da je marsikje ta uspeh le polovičen, nepopoln. Vzrokov za to je več, nekaj takih, da jih ni bilo mogoče obiti, še več pa takih, ki jih je povzročila vrzel v organizaciji prireditve. Toda o tem — o napakah in pomanjkljivostih, pa še o čem v zvezi z dnevom športa — več in obširneje v prihodnji številki. Štefan Dervarič. V nedeljo na Muro! V nedeljo, 16. avgusta prireja brodarsko društvo »Partizan« iz Kroga kajakaško tekmovanje na Muri pri kroškem brodu. V tekmovanju nastopajo tudi priznani kajakaši, člani enega najboljših brodarskih društev iz Celja. Mladi kajakaši iz Kroga se bodo morali zelo potruditi, če hočejo doseči vidnejša mesta v tekmovanju z močnim nasprotnikom. Vozilo se bo na progah 6000, 800 in 600 metrov. Brodarsko društvo v Krogu, ki sodi med najboljša društva Ljudske tehnike v M. Soboti, vabi v nedeljo na Muro vse ljubitelje vodnega športa. Po končanem tekmovanju pa čaka goste prijetno razvedrilo in ribe na ražnju. Nedeljski pohod športnikov Nedeljski športni spored je naznanila budnica soboške pihalne godbe že zgodaj zjutraj. Povorka športnikov po mestu pa je pomenila začetek vseh športnih prireditev zadnje nedelje. Športna povorka se je začela pred domom TVD Partizan in se vila po Titovi ulici čez Trg zmage v Kocljevo ulico, kjer se je razšla. Ob straneh ulic, koder je šla povorka, je bilo precejšnje število gledalcev kljub razmeroma zgodnjim uram za tako stvar. Na čelu športnega pohoda so bile zastave, takoj za njimi slika predsednika republike, maršala Tita. Pred godbo sta dva mladinca nosila olimpijski znak kot simbol športnih prireditev. Celotni odbor ŠD Sobote se Je uvrstil takoj za godbo. Lepo je bilo gledati Sobočanom že znano vrsto telovadk iz soboške tovarne perila. Za njimi so se razvrstili nogometaši, nato predstavniki ostalih sekcij društva, med njimi gostje, člani lahkoatletske ekipe zagrebške »Mladosti«. Povorko pa so zaključili strelci, lovci ter ribiči. nju so bili doseženi sledeči rezultati: Sobota—Ljutomer 2:0 (15:6) in (15:11), Sindikat—Radgona 0:2 (12:15) in (9:15), Ljutomer—Radgona 2:0 (15:6) in (15:6), Sobota—Radgona 2:1 (6:15), (15:3) in (15:2). V finalno tekmovanje sta se j plasirali ekipi Sobota in Ljutomer. Svetilka, ki uničuje škodljivce Neka angleška tovarna je izdelala električno svetilko, h kateri se lahko položijo neke posebne tablete. Prižgana svetilka s svojo toploto spemeni tablete v plin, ki na prostoru 40 kubičnih metrov uniči vse komarje, mušice in ostali mrčes. Svetilka mora delovati eno uro in pol. IZ LENDAVE NK NAFTA—ASK CELOVEC (Avstrija) 3:1 (1:0) Predzadnjo nedeljo je v Lendavi gostovalo avstrijsko nogometno moštvo ASK iz Celovca. Pred približno 800 gledalci so zmagali domačini. Tekma je bila zelo lepa, tako da so gledalci prišli v celoti na svoj račun. Za Nafto je dosegel prvi gol Vajda takoj v začetku prvega polčasa. Tudi začetek drugega dela igre je bil usoden za goste. Novak je drugič potresel njihovo mrežo. Isti igralec je dosegel tretji gol za Nafto v sredini drugega polčasa. Šele 6 minut pred koncem igre so gostje dosegli časten gol in s tem postavili končen rezultat. V obeh moštvih sta bili posebno požrtvovalni obrambi. BRANIK—NAFTA 4:1(1:0) Zadnjo nedeljo je lendavska Nafta odigrala v Mariboru tekmo za nogometni pokal FLRJ z mariborskim Branikom. Branik sicer ni dal najboljše igre. bila je pa boljša kot igra Nafte. Nafta se je dobro branila, igra pa je bila precej ostra. Zmaga domačinov je zaslužena in jim odpira vrata naprej v naslednje kolo pokalnega tekmovanja. ŠAH Za četveroboj v šahu je vladalo precejšnje zanimanje in tudi pričakovanje, da bodo domači šahisti dosegli viden uspeh. Zato se je na vrtu hotela »Zvezda« zbralo precej ljudi, ki so z zanimanjem in disciplinirano sledili tekmovanju. Toda poleg ne ravno najboljše organizacije so razočarali še domači šahisti. Nastopila so 4 šahovska mo- štva, vsako s štirimi šahisti: Branik iz Maribora, Lipa in Sobota I., II. Zmagalo je moštvo Branika, ki je nabralo 10 točk, slede: Lipa 9, Sobota I. 4 in Sobota II. 1 točko. Med posamezniki je bil najboljši naš rojak, zdaj član Branika, dr. Nemec. Dosegel je 3 točke. Janez Švajncer: (45) STRELI NA MEJI Cmagerja je zabolelo v glavi. Prijel se je za sence in stiskal s prsti nabreklo žilo. Zdelo se mu je, da mu bo razneslo glavo. Tukaj nekaj ne bo v redu. Deklica je rekla, da njegovih ni več v koči. In nič drugega. Pogledal je skozi okno. V šipi je zagledal svoj obraz, ki ga skoraj ne bi spoznal. Bil je močno porasel s kocinami, zdravo oko je ležalo globoko, prazna duplina drugega očesa je bila še bolj udrta. Res, njegova slutnja se je začela uresničevati. V izbi so stale stvari, ki niso bili njegove Zdaj je verjel vse, kar mu je povedala deklica. Obrnil se je z grozo v srcu in z dolgimi koraki tekel po hribu Koča je ostajala za njim. Namenil se je k sosedu Tam mu bodo povedali, kaj se je zgodilo z njegovo družino. Od soseda je izvedel vse. Cmager ni zajokal Ko je slišal, da je njegova žena zmrznila v potoku, da je Pavlek pri Rojsu, Lizika pri Grašiču in Katica pri Majeriču, je zaškripal z zobmi. Počasi se je napotil po obronku hriba s sklonjeno glavo je stopal po kolovozu Ostal je torei sam Zaradi družine je pobegnil iz zapora Kako je bil vesel, ko je zagledal domačo hišo. Dasi je ležala zunaj in v njej samo revščina, je bil vendarle srečen, ko se ji je približeval. Zdaj je le še skrušen pogledal na to kočo, ki je čepela na hribu in se stiskala med sadnim drevjem. Pomahal ji je z roko v poslednji pozdrav Z rokami v žepih je prišel do pokopališča, obdanega z živo mejo. Prerinil se je skozi in se pomikal med grobovi. Sel je po peščeni stezi mimo kamnitih spomenikov s pozlačenimi črkami in mimo črnih sivih ter nepobarvanih lesenih križev Dolgo je iskal med grobovi. Nazadnje, se je ustavil v kotu pokopališči. Tam je na okornem križu visel razcefran listič papirja, na katerem je bilo napisano ime njegove žene. Zemlja na grobu se je nekoliko sesedla, ker so jo pokopali pozimi, ko je bila zemlja zmrzla. Pokleknil je na eno koleno in pokimal z glavo: »Ti si mrtva, jaz pa se še klatim po tem svetu.« Zmolil je nekaj očenašev. Nato je zamišljen zapustil pokopališke Prav vseeno mu je bilo. če ga bodo zaprli še domači žandarji Samo svoje otroke bi rad videl prej, petem se bo pripravil na vse. Potrkal je na občinska vrata. Dasi ni pričakoval prijazne besede od župana, se je vendar nameril najprej k njemu. »Glej ga, glej, starega tiča. So te le spustili,« je rekel Maček, ki je bil sam v pisarni. »Gospod Maček, pobegnil sem jim. Moral sem priti domov. Mislil sem, da brez mene ne bodo mogli živeti,« je odgovoril in vrtel klobuk v rokah »Ljudje pač mislijo tako, včasih je potem drugače. Tudi pri tebi ni bilo bolje. Še kup stroškov smo imeli s tvojo ženo. Tudi otroke mora rediti občina.« Maček je vzel iz omare knjigo in listal po njej. »Vem. vem Bog vam plačaj,« se je zahvalil. Maček je pomislil: »Hm, hm. To je nerodna reč. Tebe so zaprli v Avstriji. Zdaj te bodo zaprli še naši Tihotapil si. Vsakega grešnike zadene kazen Ti bi moral vedeti že prej,« je zlogoval, zvečil ogorek v ustih in udarjal s konico svinčnika po mizi. »Če že mora biti tako, naj pač bo. Zdaj tako ne morem izgubiti nič več ostal sem sam Na svetu nisem imel nič dobrega. Edino, kar me je vezalo, so bili žena in otroci. Razkropili smo se vsak na svojo stran. — Oglasil sem se pač pri vas, da bi se vam in občini zahvalil za pomoč.« »To je lepo od tebe. da si prišel najprej k meni.« »Vi ste župan. H komu naj bi šel najprej, če ne k vam?« Mačku je godila vsaka pohvala. Utihnil je in si gladil lase. Premišljeval je Na omari je tiktakala ura. Cmager je gledal na sekundni kazalec, ki je že štirikrat pretekel svojo pot. Maček pa je še vedno molčal. Grbančil je čelo, se presedel, si prižgal cigareto in nato pogledal Cmagerja: »Ti veš torej, kdo sem jaz?« »Gospod Maček, naš župan.« »In moja beseda?« »Je veliko vredna.« »Še kaj?« »Vaša beseda zaleže povsod « Mačku se je raztegnil obraz od zadovoljstva. »Tako je, prav si povedal.« je vzkliknil. »Ker si ravno ti, ti bom pomagal Si zadovoljen?« »Sem.« »Žene nimaš več. Otroci so se razkropili po hišah na vasi. Če bi prišel k meni za hlapca bi mogoče ostal zunaj.« Cmager je omahoval. »Šel bi že. Če ne bom orožnikom pri vas še bolj na očeh. Lahko si bodo premislili in me nekega dne posadili v luknjo.« »Ne pozabi, da sem jaz župan v tukajšnji občini. — Hlapca mi je treba. Franca ni nikjer. Če se bo vrnil, bo tudi za oba dovolj prostora in dela. Potem boš pač ti moj prvi hlapec.« Cmagerju ni preostajalo nič drugega, kakor prevzeti službo. Vsaj tako dolgo bo služil za hlapca, da bo pozabil, kar se je zgodilo z njegovo ženo in z otroki. »Naj bo, gospod Maček.« je pristal. »Brez dela ni jela, pravijo. Samo to bi vas prosil, da bi še lahko obiskal otroke. Videl bi rad kako se jim godi.« »Dobro jim gre. Bolj se bodo zredili, kakor so se pri tebi. V nedeljo popoldne boš imel toliko časa. Takrat boš pogledal k njim. Nocoj povečerjaj pri nas in lezi spat. Jutri bo zgodaj dan. Kosili bomo v sadovnjaku za Lizino kočo.« Liziko, ki je služila pri Grašiču, je Cmager obiskal še tisti večer. Našel jo je v svinjaku, čeprav je komaj začela hoditi v šolo, je morala težko delati. Bila je bleda, upadlih oči. »Lizika, me še poznaš?« je zaklical in jo pritisnil k sebi. Lizika ga je takoj spoznala. »Vi ste ata? Tako ste kosmati. Ko ste bili doma, niste imeli toliko brk.« »Bo že, bo že. Kaj pa delaš?« »Počistila bom svinjak. Vsak dan ga moram čistiti. To je tako težko.« je potožila. »Daj sem vile!« Zmetal je gnoj Čez plot na gnojišče, medtem ko je ona pometala med podnicami. »Te imajo radi pri hiši?« »Dokler so živeli naša mati, je bilo lepše,« je zajokala. »Tu me vedno zmerjalo in naganjajo sem in tja « »Ljudje so brezsrčni. Le potrpi. Neko? bo že bolje.« Še sam ni verjel v to kar ji je pravkar povedal. Življenje ga je samo teplo, tudi otrokom ni prizanašalo. »Ata, kje ste hodili ta ko dolgo,« je vprašala med jokom. »Dolgčas nam je bilo po vas.« Milo se mu je storilo Začutil je kako je navezan on »Lizika, ti še ne moreš razumeti vsesa. Tudi meni je bilo hudo za vami. Zdaj pa, ko sem se vrnil domov, smo ostali brez mame.« Liziko je še boli zajokala: »Uboga mama. Z zemljo so jih pokrili, da ne morejo več k nam.« Da ne bi preveč mislila na mater in jokala, je vprašala »Pavleka in Katico vidiš kaj?« Senegačnik (C) 1:35, Brunec (S) 1:35,2. Plavalni dvoboj med TD Partizan Sobota in PK Celje se je nadaljeval in končal v nedeljo.