List 30.
Gospodarske stvari.
Vipavci poprimite se zelenjadarstva!
Dne 24. junija sem bil v Ljubljani, kjer sem zanimal se za vipavsko sadjarsko zadrugo. Vprašal sem, kako uspeva. Najmerodajaejša. to je najbolj vešča o tej reči, namreč tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Pire in zadružni prodajalec gosp. Uršič sta mi zatrdila, da se vede prav dobro, a bi se še bolje, ako bi le kaj več sadja bilo letos, in pa ako bi Vipavci imeli kaj več zgodnje zelenjave, po kateri posebno zelo povprašujejo. No, da letos ni obilo sadja v Vipavi, zato pač Vipavci ne morejo. Ali zgodnje zelenjave bi pa imeli lahko dosti in stržili bi za njo prav lep denar. Da bi se Vipavci najumnejše vrtne zelenjave poprijel!, ne mislim, ampak bolj poljske ali njivske, pa vendar le onod, koder je za pridelovanje zgodnje zelenjave najpoglavitnejših reči, ki jih je treba, namreč vode za zalivanje in prav prisojne in zavetne lege. In tega v Vipavi pač ne manjka, dasi res ne splošno. Osobito prav pod gorami ležeča sela kakor: Lozice, Št. Vid, Gradišče, Vipava, Vrhpolje, Bu-danje, itd. pridelovala bi lahko kaj zgodnjo in fino zelenjavo. Sicer imamo jako cenjeno zgodnjo zelenjavo, katero bi Vipavci sploh lahko pridelovali, ker imajo sploh zgodnje podnebje, in ker dotičnim rastlinam skoraj zalivati ni treba.
Taka zgodnja zelenjava je: špargelj, grah, krompir, fižol, zelje, artičoka. Ako bi Vipavci hoteli ravno naštete rastline obiloma pridelovati, kak lep denar bi zanje dobivali? Ali to je zlo, da je kmetovalec povsod strašansko konservativen in da se vsled tega novih reči Uaj nerad loti. Tako je ne le v Vipavi, ampak po vsem Slovenskem, da, po vesoljnem svetu sploh! Drugi stanovi niso približno tako konservativai.
Poglejmo na pr. kako malo let je bilo treba, da so črevljarji sploh začeli rabiti lesene  žebljiče,   ali krojači
šivalne stroje itd. Ako pomislimo, da sta v Vipavi vino in sadje skoraj edina vira, iz katerih more kmetovalec denarja zajemati, in da se bode — Bogu bodi potoženo ! — prvi vir zaradi trtne uši močno posušil, pač je skrajni čas, da se Vipavci lotijo reči, katera bi odpadle kmetijske dohodke vsaj nekoliko nadomestila, in to bilo bi ravno pridelovanje zgodnje zelenjave. Sicer smo vajeni od preprostega kmetovalca, kateremu kaj novega priporočamo slišati: a ! to ni pri nas navada, tega se ne bodemo lotili! No, Vipavci slove sploh za najrazboritejše kmetovalce, kakeršni so tudi v istini, in ni skoraj misliti, da bi zgodnje zelenjavo zaradi tega ne hoteli začeti pridelovati, ker to dozdaj v Vipavi ni bilo navada. Kako lepo in kako hitro so se poprijeli Vipavci, na pr. pridelovanja krmske pese, dasi jej vipavsko podnebje nikakor prav dobro ne ugaja; kako hitro so se poprijeli novih vrst trt, novega načina zasajanja vinogradov, novega načina naprave vina, kako hitro so si omislili ameriških trt itd. In tako je za gotovo upati, da se bodo tudi pridelovanja zgodnje zelenjave poprijeli, dasiravno to do zdaj ni navada. Sila kola lomi, pravi pregovor, in v sili je dolžnost človeku pomagati si.
Nikakor nočemo torej dvomiti, da bi se Vipavci pridelovanja zgodnje zelenjave ne hoteli lotiti. In zato hočemo popisati nekatere rastline, katere je lahko obiloma s primerno majhnim trudom pridelovati ter jih. prav lahko v denar spraviti.                   (Dalje nasled.)
List 31
Gospodarske stvari.
Vipavci poprimite se zelenjadarstva!
(Dalje.)
1. Špargelj.
Šparglja pridelujejo po dosti krajih ogromno veliko, kar cele njive ga imajo in povsod delajo z njim prav dobro kupčijo. Tako najbolj slovi francoski špargelj iz Argentila, katerega presnega, posebno pa tudi ukuhanega po vsej Evropi razpošiljajo. V Avstriji sluje kaj močno špargelj iz Eibenšica na Češkem. V Eibenšicu so se združili kmetovalci v veliko, špargelj pridelujoče društvo, ki dela prav dubro kupčijo.
Dosti prav finega šparglja pridelujejo na Koroškem okoli sv. Vida. prav velifco tudi na Goriškem okoli Gorice, le žal! da je zaradi slabega načina pridelovanja goriški špargelj kaj slab in zaradi tega tudi slabo plačan. No, pa vendar se gotovo Gorica num pridelovanje šparglja še vedno dobro izplačuje, ker sicer bi ga gotove opustili. Ako bi Goricam svoj špargelj prav pridelovati umeli, stržili bi zanj ob vel'ko maniših stroških za napravo špargljevih leh ali špargljišč, kakor pravijo, gotovo tri do štirikrat več nego sedaj. Da je to gola; z izkušnje povzeta istioa. ne pa le dozdeva, dokazuje pač to le. Na nekdanji deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Slapu pri Vipavi napravili so leta 1874. in 1875. precej veliko špargljišče, to pa ne po zastarelem goriškem načinu, ampak po veliko cenejšem francoskem. Ko jo začelo špargljišče dobro roditi, prodajali so kilo špargljev po 80 kr., goriškega pa je bilo v istem času, koli&or se ga je hotelo, po 30, da še celo le po 25 kr. dobiti. Naročila na špargelj so dohajala tako gosto, da ni bilo nikakor mogoče vsem ustreči. No, dva vipavska posestnika. Ferdinand Malik na Slapu in gospod Franjo Kavčič v Št. Vidu,   lotila sta se tudi   pridelovanja   šparglja
po   novem   načinu,   in   letos  sta ga   prodajala   (vsaj g. Kavčič tako) že po goldinarji kilo.
V Vipavi po novem načinu pridelovani špargelj je jako fin po okusu, jako lep, kar pa je poglavito, je to, da je jako zgodenj. Ko na Koroškem, Češkem itd. na špargelj še skoraj niti ne mislijo, imajo ga že v Vipavi. Za špargelj bi Vipavci lahko na leto potegnili tisoče goldinarjev, ako bi ga začeli na veliko pridelovati.
Kar že vzorne lege za pridelovanje zgodnjega šparglja bi bile posebno: Podbreg pri Št. Vidu, Gradišče, Budanje, s kratka podgorske jako prisojne lege. Vipavci ne premišljujte se torej več dolgo, pa lotite se pridelovanja šparglja na veliko. Boljši, inteligentni posestniki, po Vas naj se vzgledujejo drugi, saj bodete imeli pač korist ou tega. Njiva, katero Vam s poljedelskimi pridelki po 50 gld. na leto daje, dajala Vam bode ob enakih stroških po 100 ali pa še po več goldinarjev, ako jo izpremenite v špargljišče.
Kdor se hoče poučiti, kako se po novem francoskem načinu špargelj prideluje, kupi naj v tiskarni Viktorja Dolenca v Trstu »Koledar za prestopno leto 1884. in kažipot po Trstu". V tej knjigi je pridelovanje šparglja po najboljšem načinu natanko popisano ter s podobami pojasnjeno. Knjižica stane 50 kr. Sicer boae gospod Kavčič v Št. Vidu gotovo toliko prijazen, da bode vsakemu, kdor se za stvar zanima, rad svoje špargljišče pokazal ter pojasnil osnovo in obdelovanje.
2. Zgodnji grah.
Zgodnji grah je kaj čislana zelenjava, in vsled tega jo tudi močno zahtevajo ter dobro plačujejo. Na Goriškem, posebno v Brdih, pridelujejo ga že več let na debelo, kar cele vagone ga izpeljujejo v Gradec, na Dunaj itd. Zakaj bi torej tudi v Vipavi zgodnjega graha na veliko ne pridelovali? Slapenci so se ga že lotili. Na Slapu je že kmetov, kateri cele njivice z zgodnjim grahj^fiK obsevajo. Ali zakaj bi ga ne pridelovali na debelo s/loh;
po Vipavi, posebao po kaj prisojnih legah pod goro ? Pod goro bi bil gotovo za dobrih 8 dni zgodnejši nego pa na brdski strani doline.
Za pridelovanje zgodnjega graha je uajprvo potrebno seme prav zgodnje vrste. Jaz sem poskusil, reči smem, gotovo že 12 vrst jako hvaljenega zgodnjega graha, katerega sem dunajskim in peštanskim semenskim trgovcem prav pošteno plačal. Boljšega mimo navadnega logaškega (iz Logatca na Notranjskim) pa ga ni. Logaški grah je jako ploden, odločno najplodnejši, in seme se dobi po ceni, ker ga v Logatci kar cele njive sejejo. Bricem na Goriškem rabi vsem le logaški grah. Istina pa je; da je treba vsaj vsako tretje leto iz Logatca izvirnega semena naročiti, kajti v Vipavi pridelano seme ne daje nikedar tako zgodnjega pridelka, kakor pa izvirno logaško. Grah se tudi ne sme več let zaporedoma na eden in ist prostor sejati, kajti tako sejan ne obrodi dobro. Najboljše je pač, ako pride grah šele za 5 do 6 let na prejšnje mesto. Prideluje se pa zgodnji grah tako-le: V prav prisojni legi preorjemo, prekopljemo ali prelopatimo svet, katerega mislimo za grah porabiti, že oktobra meseca. Na zrahljanem svetu naredimo z motiko jarke, kakih 10 do 15 centimetrov globoke ter 30 do 40 cm. drug od druzsga oddaljene. V jarke natrosimo dobrega, dobro podelanega gnoja, katerega smemo nekoliko z nogo potlačiti, in vrhu gnoja položimo seme v kupčke, po 5 do 6 zrn v eden kupček. Posamezni kupčki morajo 20 do 30 cm. biti oddaljeni. Tako vloženo seme zaspemo prav tanko z zemljo, in setev je gotova. Prav predno nastopi zima, obložiti moramo posamezne vrste vzkalivšega graha s prav nizkimi vejicami smrekovimi ali pa hrastovimi, kakeršuim čez zimo ne odpade listje. To je potrebno zaradi zajcev in večkrat tudi zaradi snega. Na spomlad odstranimo zataknene vejice, grah okopljemo in vmes posejemo lahko bolj na redko korenja ali pa regrata (radiča). Ako grahu še pravega natiča zataknemo, storjeno je do obiranja vse. Kadar dozori, izrujemo natič z grahovco vred, Rorenje ali pa radii se opleve ter okoplje.
(Dalje prihodnjič.)
242
List 32.
Gospodarske stvari.
Vipavci poprimite se zelenjadarstva!
(Dalje.)
3. Zgodnji krompir.
Kako močno cenjena tržna zelenjad je zgodnji krompir, kažejo nam zopet Goričani. Okolo Gorice, oso-bito pa v Štandržu pridelujejo že leta in leta zgodnji krompir prav na veliko, kar cele velike njive ga imajo. Prodajajo ga dosti v Gorico, Trst, toda največ ga gre po železnici v Ljubljano, Gradec, na Dunaj i. dr. Pri pridelovanji zgodnjega krompirja je zopet prava, to je, kar le mogoče zgodnja vrsta, poglavita reč. Zgodnjih vrat krompirja nahajamo po cenikih dunajskih in druzih tržnih vrtnarjev vse polno navedenih in jako pohvaljenih. Ali čemu daleč hoditi, ako imamo zaželeno reč prav blizu, pred sabo tako rekoč. Štandržani se kosajo v pridelovanji zgodnjega krompirja že leta in leta. Oni so gotovo že marsikatero priporočano zgodnjo vrsto poskusili ter jo, ako je bila res dobra, obdržali, ako ne, pa so jo zavrgli. Vipavci naj bi si torej preskrbeli semena prav zgodnjega krompirja v Štandržu pri Gorici. Pridelovanje zgodnjega krompirja je pač jako enostavno. Najbolje stori vsak, da ga v kar le mogoče prisojne lege že na jesen tikoma pred zimo vsadi, in to v jarke na gnoj. Da bi na jesen sajeni krompir po zimi pozebel, ni bati se, kajti najbolje prezimi krompir ravno v zemlji. Miši ga tudi ne nadlegujejo, največi sovražnik mu je zelo ubog človek, kateri si ga izkuša prilastiti. Spomladi ni treba druzega, nego zgodaj okopavati ter osipati ga. Razen jeseni sadi se zgodnji krompir seveda tudi na spomlad, pa kar mogoče bolj zgodaj. Kdor bi hotel še posebno zgodnji krompir na planem pridelovati, postopa lahko tako le: Krompir (seme) deni januvarija na prav gorak kraj, na rob peči na primer, da tam uvene   Uve-
lega položi potem v gorki kleti v pesek, da vzkali, vzkalivšega pa vsadi potem, kakor hitro se ni več bati slane, v zemljo na dober, droben gnoj. Da je krompir proti slani še bolj zavarovan, vsadiš ga lahko v brazdice, katere so precej niže mimo sveta okolo njih. Toliko o pridelovanji zgodnjega krompirja.
4. Paradižnik.
Zgodnji paradižnik (paradaiz pomidooi) jako zahtevajo po finih kuhinjah, in zato ga tudi prav dobro plačujejo. Zgodnjih paradižnikov pridelujejo kaj dosti po Istri in Dalmaciji. Cele ladije jih prihaja od tam v Trst, in po železnici gredo potem naprej na Dunaj itd. Prav zgodnje paradižnike pridelovali bi pa tudi kaj lahko Vipavci v ravnini, osobito pa še po prav prisojnih, položnih legah in po vinogradih. Marsikateri opuščeni, pa lepo proti solncu ležeči del vinograda bi s paradižniki nasajen več zalegel nego pa na istem prostoru trta. Pridelovati pa je zgodnji paradižnik tako le: Seme prave, to je debele jabolčnate ter zgodnje vrste (najboljši je pač popolnoma gladki Humbertov paradižnik) vsejemo na prav dobro zemljo pod steklo ali okno takoj ob pričetku marcija meseca. Na odprto lešico, torej ne pod okno, ni da bi sejali paradižnike, ker dorastejo dosti prepozno dovolj močne sadike za presad.
Kakor hitro proti koncu marcija paradižniki dorastejo toliko, da so za presaditev (malo ped dolge rastline so najboljše), presadimo jih na stalno mesto tako le : Zemljo prekopljemo dobrih 30 do 40%* globoko. V tako prekopani zemlji napravimo dalje na vsakih 60 do 80 %* v kvadratu posamezne jarčke, recimo dobro veliko ped globoke in enoliko široke. V vsak jarček vržemo pičle vile dobrega podelanega, drobnega gnoja. Gnoj potlačimo z nogami, zaspimo z izmetano zemljo in na vsako tako gomilico zasadimo po eno paradižnikovo rastlino, ter jo zalijemo. Drugega obdelovanja ni, negj^ da  jih   edenkrat   okopljemo,   potem   pa  da  pristavim^
vsaki rastlini   močan kolec,  h kateremu  jo a slamo ali pa z bičjem privežemo.
5. Artičoka.
Artičoka je osatna rastlina, katera raste divja v Dalmaciji na rdeči ilovici mej grmovjem in skalovjem. Prav dobro bi ta rastlina gotovo uspevala tudi v Vipavi pod goro, na primer tikoma nad Vipavo povsod, koder je za repnik zadosti zemlje. Pridelovanje artičoke je kaj preprosto. Seme dobre vrste (najboljša je pač čisto navadna, višnjevkasta dalmatinska artičoka) vsejemo na vrtu na kako lešico, precej dobro pognojeno. Enoletne, še bolje pa dveletne rastline, presadimo potem v prav prisojno lego, prav daleč narazen. Šele na meter v kvadratu sme po ena rastlina priti. Zemlja za artičoke mora biti rdeča ilovica, sicer ne uspevajo. Obdelujemo pa jih, če jih vsako leto na spomlad okopljemo ter ob enem tudi pognojimo. Artičoka trpi kakor špargel po 15 do 20 let, pa tudi še po delj lahko.
6. Fižol.
Kako je zgodnji fižol pridelovati, o tem pač ni potrebno še le pouka pisati. Poglavitna reč je zopet prav zgodnja vrsta. Najboljši pritlični zgodnji fižol pa je tako zvani „cukrenec" — podolgljatega, bolj drobnega, popolnoma črnega zrnja. Nemški se zove ta vrsta „Neger-bohne", in vsak dunajski zelenjadni vrtnar jo ima. Najboljša natiska vrsta je rumeni Mauthnerjev voščenik s popolnoma rumenim dolgim stročjem. Seme te res iz-borne vrste ima na prodaj deželna kmetijska šola v Grmu.
Tako smo povedali, kako se goje nekatere kuhinjske rastline, katere bi v Vipavi, pridelovane na veliko, lahko donašale jako lep dobiček. No, prav trdno smo prepričani, da zaradi teh vrstic ob letu v Vipavi niti «den kvintal kuhinjske zelenjadi ne bode več zraslo, nego je je letos, kajti ni navada, pa je. Reč je pa vendar velikanskega gospodarskega pomena, in zato je ne kaže zanemarjati, ampak krepko podpirati. Gospod načelnik vipavske podružnice c. kr. kmetijske družbe kranjske, Vi vzemite to reč v roke, in gotovo Vam bodo kedaj nad vse hvaležni I Naprosite centralni odbor, da pošlje popotnega učitelja gospoda G. Pirca v Vipavo, da z živo besedo ljudi vname za reč. Prosite pa tudi ob enem centralni odbor, da se iz tistih 3000 for., kateri so namenjeni povzdigi kmetijstva, precejšnja vsota določi za darove tistim Vipavcem, kateri bi se pridelovanja zgodnje zelenjadi istinito lotili.
250