I ta ^ > 'A List 28 Tečaj LVIII. t II m n I i I ^ I f k I in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane pošti prejemane pa celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. > po celo leto 7 kron, za pol teta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin. > dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 13. julya 1900. Slovanske stranke. domačih, mešanih komisij, pozoajočih natančno razmere v istem okraju. Češki in nemški živelj pa je preveč zapleten, da mogli zadostovati samo jednojezični okraji, treba bo III. Ureditev jezikovnega vprašanja je eden najglav- i mešanih okrajev. Pri teh okrajih bo treba še veče pozornosti; treba se bo ozirati na število občin, na njihovo velikost itd. Glavna mesta (Praga, Brno, Opava) naj nejših pogojev za trajni mir med Čehi in Nemci. Urediti podlagi ravnopravnosti in pa se more edino na sicer ravnopravnosti politične, ravnopravnosti jezika oseb v celi enaka prava in bodo mešana, če tudi ne bi dosegala določnega minorit-nega procenta. Največ težav prizadenejo oni okraji s nestalnim t. j. fluktuantnim prebivalstvom. Pravično posto- javni upravi m v šoli. Enake dolžnosti ) ? Pod javno upravo stoje državni in teritorijalni (deželni, okrajni, občinski) uradi in poleg tega še taki za- panje je tukaj možno le s pomočjo temeljitega statističnega preiskovanja. Razdeljevati se ne sme šablonsko, vsak okraj treba urediti se tudi ne sme biti taka razdelitev določena vodi 1 katerih se ne more prišteti ne prvim ne drugim, a stoje vender pod državnim oziroma deželnim nadzorstvom (kakor na pr, bolniške blagajne, javne zavarovalnice, bolnišnice, penzijski fondi itd.) Uradnik je po starem, absolutističnim naziranju lep mehanizem stroj države; narodno in demokratično novijo na večne čase, ampak mora biti periodično revidovana in po potrebi popravljena. Na teh podlagah stavi češka ljudska stranka sledeče zahteve: Na Češkem, Moravskem in Šlezkem, naj se usta-— uvede s privoljenjem prebivalstva — jedno- sedanje naziranje hoče imeti v uradnikih organe ljudstva, jezični in mešani okraji. je mešana Iz tega naziranja izvira zahteva jednojezičnega uradovanja Uradi v vseh čeških deželah so po potrebi v prvi vrsti onih uradov, s katerimi pride ljudstvo ne- občinstva povsod dvojezični, v tem smislu torej, da more posredno v dotiko. Radi tega treba čeških in nenoških uradov na Češkem in Moravskem in poleg teh še poljskih na Šlezkem vsaki občan pri vsakem uradu iskati si pravice v svojem jeziku. Uradniki v jednojezičnih okrajih in v svojih oddelkih v jezikovno mešanih okrajih morejo biti jedno- Kot naravna potreba sledi iz tega razdelitev okrajev jezični. po narodnosti Ta razdelitev pa ne sme biti mehanična » III. Jezikovne težave za urad nastanejo seveda tam kjer je malo uradnikov ali pa samo eden, tedaj pri naj da bi mora se ozirati na posebnosti vsakega okraja osobito na njegove gospodarske potrebe. Jezikovno vprašanje je v j^jgjjj^ ^ jednojezičnih okrajih. Če je tukaj mino tem oziru i gospodarskosocijalno (če upoštevamo na pr. razmerno veči odstotek čeških delavcev v nemških mestih) in kulturno sploh, ker sam jezik narodnosti še ne izčrpuje. Ta razdelitev se mora izvesti zelo premišljeno in > rita drugonarodnega prebivalstva vender premala, se moglo radi nje nastaviti poseben uradnik, naj se z najbližjega urada deleguje uradnik, kateri razume i drugi jezik ali pa naj se stranki oskrbi brezplačno prevod temeljito na podlagi materinega a ne občevalnega Pri višjih uradih, posebno pri okrajnih sodiščih (jedno jezika. Ta akcija se tudi ne more vršiti za zeleno mizo jezičnega okraja) naj se nastavijo za drugonarodno prebi-V kakem ministrskem kabinetu, ampak pod vodstvom valstvo posebni uradniki. Teh naj bo, če potreba tako > 1 M t . ' ' V I ^ K . Stran Letnik LVIII _ _ ■ zahteva toliko, da se v kazenskih obravnavah more sestaviti senat, kateri razume jezik drugonarodnega obtoženca. Pismene vloge se rešujejo v vseh uradih v tistem v katerem so bile podane. Jezik daljšega urado-tikajočih se teh i < Politični pregled. Notranji položaj jeziku vanj a Samo časopisje pretresa položaj in V politiki zavladala tihota ) i strank isti spisov > mora ostati v interesu mednih politikov. Zlasti veliko se govori Ebenchoha. na podlagi izjave posa Zaslišanje strank' in jeziku. prič naj se vrši v njihovem mi odločila Sicer __A Obravnava in uradovanje v kazenskih stvareh o zadnjih izjavah s katerimi se bavimo na drugem mestu tudi pa se zatrjuje, da se vlada še na nobeno stran ni vlada je mej ministri sa-način ni računati Pravi se, da glede korakov, ki naj se store zategadelj ničesar ne more ukreniti ker mimi veliko nasprotie v nazorih. Na vsak se vršiti v jeziku obtoženca. IV. Uradniki zemskih centralnih mora na to, da bi se za časa poletnih počitnic storil kak definitiven sklep Odločilna beseda se izreče še- izvzemši posebne jednojezične vadelke uradov naj bodo Zadeve strank se rešujejo v jeziku prve instance dvojezični slučaju, če se bo dal ves vladni „fortwursteln". na jesen, tudi v tem načrt označiti z besedico Nemški krščanski socialisti zadnjem času se je večkrat sprožila misel nemški klerikalci. nemški • y * ^ višjim nižjim jeziku. V. Uradi nižji dopisujejo uradom enake stopinje in krščanski socialisti združili z nemškimi klerikalci v jeden sam Ta misel ni našla odmeva pri krščanskih socialistih uradom v svojem jeziku uradom v njihovem jeziku • V ^ • VIŠJI uradi dopisujejo klub 1 med seboj v svojem Le-ti so v svojem vodilnem glasilu ^ izjavili, da katoliške stranke načelni pomisleki jih ločijo od najvišjimi državnimi uradi stranka na dišči itd. dopisujejo deželni ministrstvi 1 nadso tem, strogo konfesijonalnem stališču teh instancah naj enakih uradov — spise reševali češki se nastavijo taki uradi v svojem jeziku socialni stranki prostora za vse kristij ko stoji katoliška je v krščansko- samo, da nasprotu na - dokler ne bo na Češkem uradniki, kateri bodo vse češke lejo Zidoin Res so v krščanskosocialni stranki zastopani tudi katoliška stranka kričečega protestantje Sicer pa smatra VI. Porote naj bodo v mešanih po narodnosti ali pa mešane okrajih razdeljene Zida za kristijana in domačina, dočim stoje krščanski socialisti na plemenskem stališču. Poslanec Lorber, zastopnik mestnega okraja Bruck- Ljubno odložil svoj državLozborski mandat se jednojezičnih okrajih naj Avstrija na Kitajskem po potrebi poskrbi za porotniško delegacijo, katera se bavi že časa z prašanjem, naj Ministrstvo zunanjih del se razume jezik drugonarodnega obtoženca pridruži akciji velesil zoper Kitajsko ali ne. Goto močno zavzemajo za to uradih VII. Notranji službeni jezik naj bo v jednojezičnih vojaštva na Kitajsko da naša država i^i krogi se tudi naša država poslala nekaj njihov jezik pri mešanih uradih prebivalstva, pri centralnih uradih mešani jezik jezik večine češ 92 z druge strani pa se temu da je na celem Kitajskem samo atrijskih državlj ugovarj 1 naših firm m samo Javni jednojezični uradni v oglasi, publikacije okrajih jednojezičnih, v Šangh pečati itd. naj so drugo stališče pravilno jim nihče nič neče vsi v Honkongu in pa se nam, da je to Zdi dvo mešanio okrajih in v centralnih uradih trojezični v ga mogla trositi za nepotrebne ekspedi Avstrija nima toliko denarj da Učimo se ruski VIII Tudi v nečeških krajih naju m v Dolnjem Avstrijskem posebno na Du bil dlj časa v diplomatski službi Henrik grof Coudenhove )e izdal brošuro „Politische Studie über Oesterreicj-Ungarn", v kateri priporoča Slovanom naj se uredi jezikovno in Nemcem v Avstriji kot posredo vprašanje na podlagi ravnopravnosti. Sploh si hoče češka s^^^a z navdušenjem veliki ljudska stranka izdelati program za one razmere natančnejši promet in za kulturo ter se sklicuje na Nemčijo spoznali najprej ter se ondi uče ruščine vsi JX. Za vse zakone in naredbe naj se oskrbi avten in vojaški sloji. Zato naj tični češki tekst Ogerski kot obligatni učni predmet. Coudenho jezik ruščino. Couden-pomen ruščine za svetovni so fo tudi vladni tudi v Avstro- da se uvedlo učenj dokazuj » strokah Število šol naj Za m prav nobenega vzroka upirati se učenju ruskega jezika in se poveča in popolni v vseh povdarja, da bi bilo znanje ruščine celi naši državi na naj- minoritne šole velja sledeče pravilo: Kakor več j korist hitro je zadostno število (30) otrok druge Grrof Coudenhove je brat češkega namestnika narodnosti v narodnostnih zadevah popolnoma nepristranski m naj se ustanovi paralelka 7 če traja to stanje tri 1 leta Francija Revolta generalitete zoper republiko do ustanovi naj se posebna šola za manjšino. Skrbeti treba tudi za vzgojo otrok nestalnega prebivalstva; v tem oziru se dalo veliko doseči s potovalnimi učitelji. biva čedalje nevarnejše oblike. Minoli teden sta se ministrstvu uprla dva odlična generala, generalissimus Jamout in šef ralnega štaba Delanne. Ministrstvo XI. Vse te zahteve, tikajoče odslovilo, Častnikov se ureditve jezikovnega agitacija m ista usoda \ vprašanja, naj se urede potom zakona s posebnimi določ- komplikacij bami v ohrano narodnih manjšin. Mej zoper vlado gene- oba renitentna generala zadela tudi nekaj druzih višjih oficirskim korom je vsled tega nastala silna IZ katere se lahko • • izcjmijo nevarne češka ljudska stranka Vojna na Kitajskem Zadnj tem se razločuje od Nemcev s čila, iz katerih se da sklepati, da niso bile dni so došla poro 1 da oni zahtevajo jednojezičnost svojih uradov in kar jih došlo 8 Kitajskega Zlasti kar se uradnikov, a dvojezičnost čeških svojo državno in posredovalno zavrača. uradov in uradnikov in strahovitem klanju v Pekinu ni odgovarjalo istini vesti resnične, poročalo o Umorj nemščino, katero pa ona bil samo nemški poslanik Drugi žive še vsi, in dasi so oble vender nekaj upanja, da utečejo smrti. Kitajsko gi gani « banje zoper tujce in kristijane se sicer še vedno Siri se bili vneli že jako težki boji, a v Pekinu samem neka protirevolucija, kateri stoji na čelu princ Čing m 30 nastala Zdaj se ludi poroča, da se je naposled vender doseglo porazumljenje vom April 1873, R. G. BI. Nr. 70 nur auf Grund mej velesilami glede intervencije Japonske. Ta je že odposlala einer solchen Bewilligung zu betreiben berechtigt večjo armado na lice mesta, zadoščenje za umor svojega in vojaštva na Kitajsko. Pri Tudi Nemčija. mora dobiti poslanika, je poslala več ladij sind a intervenciji sami pač ne pride do konfliktov mej velesilami, drugo vprašanje pa je, kaj bo tedaj, ko bode Japonska zahtevala plačila za svoje žrtve. Torej vsa konsumna društva, tudi tista, ki delu- obrt naznaniti jejo le za svoje člane, morajo svoj obrtni oblasti, oziroma si zanj pridobiti koncesijo » obstoječih predpisih tt 92 zadr. zakona) torej po po obrtnem redu. In če se morajo konsumna in jednaka « ■ društva v tem oziru ravnati po predpisih obrtnega reda, potem ni razvideti, zakaj bi zanje ne bilo navesti določb o nedeljskem počitku, brž ko je njihovo Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, v pravilih predpisano delavnost smatrati za obrtno (Dalje.) Vsled izvršitve dejanj, kakor predpisuje zadružni zakon postanejo pridobitne in gospodarstvene zadruge še osebe se pa morajo, če hočejo pričeti obrtnemu f v zmislu člen IV. razglasilnega patenta redu, naj se ta delavnost omejuje tudi samo za člane Na vprašanje, če je pridobitni in gospodar- ekzistenčne kot juristične osebe. Kot juristične stveni zadrugi dovoliti prodajo svežega mesa, je zbor- obrtniški niča c. kr. okrajnemu glavarstvu v Logatcu poročala kak obrat, ravnati po predpisih vseh tistih zakonov, po naslednje: Zbornici ni znano, kaj je predmet pod-katerih se mora ravnati fizična oseba, ki ima splošne jetja zadruge „krščansko gospodarsko društvo v Idriji, pogoje za pridobitev kake obrtne pravice. Konsti- registrovana zadruga z ornejeno zavezo", dasi bi se tuiranje in registriranje je zadrugo še le vsposobilo, po § 4. zadružnega zakona predmet podjetja moral da sploh more dobiti kako obrtno pravico, ni pa posneti z zadružne tvrdke. Zbornica torej ne ve, če zadruga mora še vse to sme zadruga imeti kako prodajo. Če pa sme po svojih še dalo te pravice, ampak storiti, kar predpisuje obrtni red za pridobitev kake pravilih, in ko je v zmislu obrtnega reda zadostila obrtne pravice; samo po sebi se pa ume, da se mora zadevnim predpisom, imeti kako prodajo, potem sme tudi potem, ko je dosegla obrtno pravico, pri izvrše tudi sveže meso prodajati svojim udom, potem ko reda. ravno tako kakor vsaka fizična In vanju te pravice ravnati po vseh predpisih obrtnega je to prodajo naznanila obrtni oblasti. Samo po sebi kakor ve- se pa razume, da zadruga ne sme sama klati živine, in tudi da ne sme sama prirediti mesa, slanine za Ker bi bila Ijajo vsa druga določila obrtnega reda tudi za kon sumna in jednaka drušva ravno tako pa veljajo prodajo, za oboje je opravičen le mesar dne 16. januvarija moral kak mesar 1895. drž. zak. št. 21, ki je stopil meso za prodajo razsekati, da bi je mogla prodajati zanje tudi določbe o nedeljskem počitku: zakon z zadruga samo prodajalka mesa, bi na mesto § 76. obrtnega reda in čigar člen zuje: uka Ob nedeljah ima počivati vsako obrtno delo svojim udom. Po ministrskem ukazu z dne 20. oktobra namreč obseg obrtne pravice 1891 št 41.510 • _ Ukaz trgovskega ministrstva z dne novembra prodajalcev mesa določen v zmislu 36 odstavek 1888. št. 7320 pravi D Die Consumvereine' dürfen že nur dann an Nichtmitglieder verkaufen, wenn ihre ausdrückliche diesfällige Bestimmung Statuten die obrtnega reda tako, da smejo prodajalci mesa za prodajo razsekane mesne masla vred ter podelava manjših množin mleka pripadalo bi se vsekako pri vsakem za šolske namene ponujenem bo na zimsko šolo in na šolsko gospodarstvo, nasproti posestvu morale izdati precejšnje svote za prezidavanje pa se bo v posebnih poletnih tečajih vršilo veliko prak- da bi bilo mogoče nastaniti učitelje in učence. Glede grajščine Govnik je njegovo mnenje v bistvu tično delo podelavanja mleka (napravljanje mastnega sira v velikih hlebih). podobno onemu gospoda nadzornika Giertha ter svari Gospod Gierth smatra grajščino Govnik za jako vitez Langer pred ono napako, ki se je storila pri usta- lepo grajščinsko posestvo, ki pa za nameravano kmetijsko novitvi zavoda na Grmu. Ta zavod ) naj bo v vzgled I šolo vender zaradi tega ni ničkaj pripravno 1 ker naj se v svoji uredbi, in svojem obsegu ne povzdiguje kmečki mladenič prišel tukaj v popolnoma tuje, nena- 6ez razmere boljšega kmečkega posestva. vadno velike gospodarske razmere. Velikost gospodarstva odtegovala bi ravnatelja zavoda tudi preveč od njegovega pravega učnega poklica. Šturmova posestva v Poljčah se temu veščaku tudi se morale investirati pre- 0 posestvih v Poljčah in na Bledu se glasi njegova sodba enako oni gospoda Giertha ter pomanjkanje niso zdela primerna ) ker gospo planšarstva posebno odločilno, da se na te dve posestvi ne more ozirati. Pri baron Schwegelnovih posestvih Dolgobrdo pri Zgornjih Gorjah z dvema gorskima kmetijama na Pokluki ter z deležem na visoki planini Klek pa je videti, da % Verderberjevem posestvu na Bledu izjavlja od- imajo izraz večjega Gorenjskega kmečkega posestva. poslanec Gierth, da so gospodarska zemljišča premajhna Dolgobrdo je 25 minut hodä oddaljeno od Bleda in preveč raztresena, da je zakupnina v znesku 2000 gld.- in za eno uro hoda višje nahajate se obe kmečki posestvi velike svote, zakup bi gotovo bil previsok in darstvo ne bilo skupaj, ampak raztreseno. nekako visoka, ter da ta kraj kot poletno zdravišče, zarad na Pokluki, še bolj oddaljeno pa visoka planina Klek. draginje ) ki ondi, ni kaj pripraven za tako šolo. Dolgembrdu bi bila zimska šola, na Pokluki pa prostor Posestvi Dolgobrdo in Pokluka se mu vidite preveč za posebne tečaje za planšarstvo in mlekarstvo. Svoje eno od drugega oddaljeni ter se posebno tem sedež 1 da se pri posestvu v Dolgembrdu, kjer bi imel biti kakor tudi glede spodtika nad mnenje sklepa z izjavo, da v dosego nameravanega smotra deželne finance nobeno izmed po- na šole in vzgledne kmetije, nahaja 1 2 orala njiv nudenih posestev ni pri pravne] še, kot posestvo Dolgobrdo in 7 oralov travnikov, ter bi se torej mleko dan za s Pokluko vred. (Dalje sledi.) dnevom moralo od več kot uro hoda oddaljene, v bilo Tudi šolsko in gospodarsko poslopje zahtevalo velike hribih na Pokluki ležeče kmetije donašati, kar zlasti po zimi, ko pade toliko snega, jako težavno. tukaj investicije. Končno se izreče za to ) da za kmetijsko šolo najnižje vrste, ki naj se ustanovi za določen kraj, jako priporočljivo, da je dotično šolsko gospodarstvo kolikor mogoče podobno večjemu kmečkemu gospodarstvu v oko lici ) in da bila torej za Gorenjsko zimsko šolo najbol Čarovnik. Historičen roman. Huski spisal grof £. A. Salias (Dalje.) Jaz se ne varam!" vskliknil primerna kaka večja kmetija na Gorenjskem. ■ mnenja gospoda poslanca viteza Langerja naj se sosebno navede nastopno: Nameravana šola, kateri ima središče pouka biti učitelja. Oba sta se nekaj let sem mučila nad to iznajdbo, planšarstvo, to je živinoreja združena z mlekarstvom na ali umeti je in celo imenovati je nista mogla. Takt je tedaj iznenadljeni in veseli gojene Aljtotasov. ^Jaz se ne varam. Jaz to v sebi čutim!" Iznajdba, kojo je izumil mladi učenec osupnila je ••C» bil jasen. AIjtatas in tudi uženec, oba sta vedela, da ]ima to ne podtika hudoba, o čegar bistvu niti verjela odgovoriti, toda mogla ni. Ona je molčala, se razburila, kakor bi hotela nekaj i i. nista. In ona sta dognala vprašanje z mnenjem, da se nahaja neka moč, o kateri se motno govori v t 1 • » Kaj • • * rekel vam? Kakšno bolezen imate? Odgovorite! starih folijantih ki so na razpolago; da se ta sila na haja okoli n velevajoče Kaliostro Nič ni hudega ... « njiju, prihaja iz nedr zemlje in se včasih se meni često godi zablebetala je deklica. » Tako Bolečine imam v obrazu in najde v ljudeh se nahajajo na zemlji Ta sila, ka- na sencih, katere zginejo same ob sebi! a tero je AIjtotas imenoval „nedrovo šilo", ker prihaja iz nedr zemlje, se nahaja nevidno v njegovem učencu Kalicstro. < ; „Dovolite, da vam kot zdravnik pomagam a 1 izgo- Mnogo izkušenj sta napravila i učitelj, i učenec ) ter se nista samo popolnoma prepričala o nahajanju fakta a videla in se prepričala, da ne varata drug drugega ter stojita z licom k licu pred neznano, neumevno, ne-mogočno silo. Kaliostro je čutil v sebi to žilo in jo seveda skušal razvijati v sebi tako, kakor se razvija telesna moč. Ko sta v teku nekaj let delala skušnje samo nad seboj in nad raznimi drugimi osebami, uveril se je Kaliostro, da voril je in ne čakajoč odgovora, je krenil vhodnim vratom in stopil v dom. Prileten mož prišel mu je uže v prvi sobi in ga čudeč se vprašal po vzroku njegovega prihoda B f> B Ali ste vi gospodar te hiše? Da«. I To je vaša hči ? Da . . , tt vprašal prišlec d tt a to je moja hči Jaz sem bronar in livarnar — Lorenca«. Feličiani. Kaliostro je v kratkih besedah pojasnil Feličianu se dele ljudje z ozirom na to -nedrovo silo nagli svoj poset. Njegova vnanjost a ) glas 1 prostodušni on čutil v sebi, v tri dele 9 Jedni se lahko brez ko jo je obraz in priljudno vedenje — delovalo je takoj na hiš truda ubranijo tej sili; drugi se nekako popolnoma začarani v krcgu, na kateri deduje ta sila; tretji se jej morajo slepo in rabski pokoriti. Polagoma nega gospodarja če to vrač, potem gotovo jeden prišel Kaliostro k prepričanju, da ako on našel na svetu bitje se -------------oü moglo slepo poko- ^j^z riti tej nedrovi sili, tedaj bi on mogel delati skoraj čudeže, stite . . najvažnejših. Ako želi zastonj rešiti dekleta teh neumnih bolestij, katere jo uže skoraj od mladosti nadlegujejo, zakaj bi ga potem ne vsprejel? Ali vsekakor se je očetova skrb takoj prikazala. Opro- Jaz se bojim raznih zelišč, gospod zdravnik Kaliostro je sklenil iskati tako osebo in jo hotel najti v osebi mlade deklice. In potem ko jo najde se njo skleniti. sedaj v Rimu n Temu se ne čudim. Jaz jih sam ne morem trpeti in vse zdravnike sovražim!" odgovoril je Kaliostro In ta sreča ga je doletela nepričakovano » Gospodje zdravniki s svojimi zelišči, mažami in Med prošnjiki 1 ki moči ) bila so ga pred kratkim prosili po drugimi tekočinami često več škodijo nego pomagajo f« dodal Feličiani neka starka, proseča Kaliostra priti in re Prav šiti njenega sina neke bolezni, v kateri mu niso mogli imate, gospod Feličiani! Ali pomirite se: ne bodem ponujal vaši hčeri nikakih zelišč ali pijač. pomagati drugi zdravniki. Kaliostro, ganjen vsled ženi- Moje zdravilo ali lek bo čisto prost, katerega se vam čisto nič ni treba bati. Zdraviti kar precej začnem". Kaliostro je plašč vrgel na stol, položil nanj svoj SI nega jadikovanja, podal se je v njeno stanovanje ogledal bolnika in ga ozdravil lahko in naglo, ker bolezen ni bila nevarna. S tem bi bila stvar končana. Ali veliki klobuk in se obrnil k deklici korakajoč nekega dne mimo sosednje hiše, Kaliostro ni posetil bolnika, marveč zavil jo drzno v ta dom. Njega, kakor tudi vsakega navadnega človeka, porazila je s svojo lepoto deklica, ki je sedela pri oknu in nekaj vala. Glavo je imela ovito v belo peča; namočeno v jesih Lorenca je stala mirno, opazovala njegovo kretanje in vender čutila nekako čudno očaranje. To očaranje bilo posebne vrste. Ta tujec jej navzlic zalemu svojemu licu ) navzlic priprosti, črni in snažni obleki nikakor ni Kaliostro se ugajal. Po vrhu pa bilo njeno srce uže do cela od ustavil, se vstopil proti oknu ter dano bratrancu, s katerim se je nameravala omožiti k uprl vanjo svetel, presunljivi svoj pogled. in vsi moški so jo malo in nič zanimali. Ali, ne glede Dekle je dvignilo glavo od dela, ga pogledalo, se ^^ zoperno čustvo, katero jej je vsiljeval ta neznanec zganilo, zardelo, ali ostalo sedeti 5 videla 1 da se mu nikakor ne more zoperstavljati. Neznanec stoječ navzlic sveži sapi, za nastež od » Prosim vas, vsedite se na ta naslanjač", rekel je prtim oknom, ni niti za trenotek umaknil od nje svojega Kaliostro, gledaje z nekakim čudnim, takorekoč zaljub pogleda. Deklica se je ustrašila neznanega obraza hotela je vstati, a ni mogla Badä bila takoj vstala m sedežu bežala od okna ali čutila je, da je priklopljena ter ni v stanu premagati nekaj, kar se je je nepričako vano polastilo. Vas gotovo zobje bole ali glava? Ijenim pogledom v krasotičin obraz. In pri tem je nekako posebno laskavo in nežno, neobično nežno, zvenel njegov glas. n Vi ste bolni? f Lorenca se je nehote vsedla. Neznanec je primaknil položil obe roki na stol in se vsedel jej nasproti • • je J tt dejal glavo 1 naposled skozi okno Kaliostro. potegnil ju po sencih na obraz, dotikajoč se lica i ^ s samimi koncami prstov, in molče tiho, nekolikokrat potegnil roki od senc do šije in nazaj. Oče je stal zraven in zal bratranec Lorenčih; s katerim • < ^ ter se jel čuditi in sumiti, da ima opraviti s priprostim navadno prijazna in laskava. bila deklica ne- drzkim pobalinom. Bil je uže gotov ustaviti to nenavadno in nezmiseljno, po njegovem mnenju, zdravljenje Lovrenca jedva glasno izpregovorila. ko je Ealiostro je sklenil brez oklevanja poskusiti svoje neob-dasi čarovnije ter se uveriti, ali mu bode možno in « * * * • • n Ne Ničesar ni več hodno potrebno pozakoniti se s to zalo, krotko, « Vse je kakor čudo ne zelo pametao deklico ponehalo . . . tt Ealiostro je parkrat namignil Lorenčinemu očetu se Ealiostro je takoj vstal, odmaknil roki in obrnivši zastran hčerine ženitbe, ter se uveril Feličianu, rekel smejoč: ) da Feličiani nič B ne imel temu nasproti, ako bi njegova hči vzela za moža Lejte, kako moje zdravilo naglo deluje in kako človeka, ki skriva oči vidno znatno svoje priprosto da je Ali za Boga, gospod Feličiani, ne ženje. ime in premo-Ta novi njegov znanec je znal izvrstno prepričati imejte me za coprnika! Dovolite, da postanem vaš znanec, livarnarja, da se on radi raznih vzrokov skriva po Rimu in da smsm jutri znova priti in vam razjasniti ) moje in da je njegov družinski položaj dosti bolj visok. lečenje Vsakokrat, kadar je prišel Ealiostro v Feličianovo Feličiani je nekaj zgodrnjal, zahvalil tujca in videč hišo pod predlogom rešiti lepotico za vselej neumnih njegovo zalo postavo, ni ugovarjal njegovemu predlogu, bolestij, delal je nad njo cele polure svoje vraže 1 pri Med tem se Ealiostro bistro obrnil zopet deklici, sedeči še na naslanjaču v nekaki slabosti, pristalno uporno uprl svoj pogled v njene oči Lorenca čem jo je pripravil v povsem čudno stanje, in neumevno ) in katero niti sama ni razumela. _ , Prve trenotke se Lorenci ni dopad&lo to početje. še stokrat bolj nahaja v oblasti Ona se je bala tega novega znanca in te čudne vlasti, kmalu jo je jelo mikati je čutila, da se sedaj tega človeka. In naenkrat se jej je zazdelo, da jej nekdo katero je proizvajal nanjo. Ali ali nekaj veleva naj takoj vstane in gre v gorne sobe ^^o čustvo, v katero jo je pripravil oni z dotikanjem klicati mater. prstov glavi » ramam m rokam To jo zazibalo Lorenca prvokrat v življenju ni razumela lastnih v nekako dremotno sladko stanje. Sedela je kakor pijana svojih čutil. Hoče li sama bežati in pozvati semkaj mater 1 Po teh seansih delala deklica vselej nekaf čisto ne da jo seznanila s tem nenavadnim človekom ) če pričakovanega, kar ni spadalo v njene vsakdanje navade. ukazuje to on s svojim pogledom? Tem nič manj minula In začela je verovati, da učinja to po njegovem tajnem jo je hipoma osuplost, polastila se je nekaka čilost v gi- Ali kmalu jej ta neobhodna pokorščina in ubogljivost ukazu. banju, kakor želja k hitenju. Lorenca je urno vstala in še urneje stekla po stop nasproti njemu ni bila zoprna in protivna. Nasprotno 1 nicah v prvo nadstropje in uprav to minuto, ko se je Ealiostro nekako zamišljeno in počasi poslavljal s hišnim gospodarjem, ali očividno pričakoval in odlašal svoj odhod, prikazala se je Lorenca znova po stopnicah s svojo ma vsled tega mladega in zalega, dobrega in priljudnega človeka, katerega sta njena roditelja imela za plemiča 4 in bogataša, začela je Lorenca uže pozabljati na svojega ženina. (Dalje sledi). terjo. Približaje se Ealiostru, dejala je nehote: » nu, poglej! tt Ti besedi, izgovorjeni nehote, osupnili sta njo samo. to pomeni? Ona mu nekako pravi, mu odgovarja, Eaj da je njegovo povelje izpolnjeno ni velel tekati na vzgor. ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ ^^^^ Novice. # med tem pa jej on Osebne vesti. Poštni asisteatje gg. Alojzij Po- Eo sta se deklica in mati podali nizdolu, pojavil to kar, Andrej Sumi in Peter Grilly v Ljubljani ter Ivan se na Ealiostrovem obrazu jedva viden nasnaeh zado- meter Zadnik v Tržiču so postali poštni ofioijali. Civilni geo- V Gloggnitzu gosp. Ludovik Braun se je naselil Toljnosti. v Litiji. Okrajni glavar v Voloski gosp. Alojzij P a bi an i Čez minuto ) poslovivši se od obitelji in spremljan je imenovan svetnikom pri tržaškem namestništvu. Na njegovo do vnanjih vrat, stopil je Ealiostro na ulico ter petal sam pri sebi: Da. Eakor se vidi našel sem jo naposled zaše mesto pride gosp. Scarpa. Okrajnim glavarjem v Poreču je imenovan ondotni vodja glavarstva gosp. A. Lase iac. Promocije. Na dunajskem vseučilišču bil pro n moviran gosp. Franc Jesen k o doktorjem filozofije. Za dok- Bodemo videli!" torja prava sta bila na graškem vseučilišču promovirana 9 Nocojšnji večer se korakajoč hitro po ulici. pripravim", premišljeval je, Pripravim se, kakor sem to odvetniški koncipijent v Ljubljani gosp. Anton Š vi gel j in sodni praktikant v Trstu gosp. Ferdinand Gerne. storil v prejšnih časih jutrajšen večer ne pojdem t J Odlikovanje častno sVetinjo za 401etno zvesto službovanje njej, a skušal bodem zbuditi v sebi to, spečo skoraj Marku na Štajerskem. dobil nadučitelj gosp M o ž i n a pri Sv. » 1 povsem 1 nedrovo silo, kakor jo je imenoval Aljtotas. Deželni šolski svet. Gospod cesarski svetnik Ivan « Od tistega dne jel je Ealiostro vsaki dan zahajati livarnarju Feličiani. Priznal si je sam, da se je za- Murni k je izstopil iz dež šolskega sveta, v katerega bil izvoljen kot zastopnik deželnega odbora. Darilo. Nadvojvoda Evgen ie za napravo novih ljubil v krasno Lorenco, in na potu mu je uže bil mlad orgelj na Vinici darof^al 200 K. I 4 i5trau 270 Letnik LVIIl Sef generalnega štaba Fem. Beck je prišel minolo soboto Da Bled, kjer ostane veö tednov. Nastanil se Šlomšekova slavnost Ponikvi bo dne av v Mallnerjevem hotelu gusta. Pričakovati je ogromne udeležbe (t Slavnost razvitja Vladika v Kranju , se je izvršila minolo nedeljo ob ogromni in ostane tam veö tednov kola udeležbi na jako lep način manifestacij zastave dr Jos 99 Gorenskega So- dolgo časa sem še vsako leto te Strossmayr prišel je kakor dni v Rogatec v toplice Bila to pomembna narodna Značilno Tenorist gosp. Fran Bučar, svoj čas . član slo venskega gledališka v Ljublj na dunajsko dvorno opero za dobo petih let angažiran vanskih učiteljskih društev Mariborsko okrajno glavarstvo je prepo vedalo graški vojaški godbi koncertirati v „Narodnem domu" jugoslo- V Mariboru ob gla skupščini zaveze avstrijskih češ da se je bati demonstracij Rektorjem češke tehnike v Pragi hodnje šolsko leto izvoljen gosp profesor H r a s k y , bivši kranjski deželni inžener. Ivan ]e za pri- Vladimir Nesrečnežem v Dolenjah pri Jelšanah terim sta vihar in toča napravila ogromno škodo » ka podaril 4000 vlada pa je obljubila 10000 t je cesar Katoliško politično društvo je imelo dne nija v Ljublj svoj občni zbor dr. Šušteršič, kanonik K odbor ju- V konjiški okrajni hranilnici so zasledili pri ž i č , svetnik Ivan V so bili izvoljeni profesor dr. mankljaja 30000 kron tz Fr Anton B koncipijent dr. Schw prišlo 40 t Angleško brodovje v Trstu. ladij Luka S m o 1 n i k dr Po v še, namestnika sta dr. Ušeničnik in Slovenščina na Višarjih Na Krek in Kregar. Višarjih se je Trst, kjer broječe sredozemsko brodovje bilo slavnostno ponedeljek je angleško v Postojno, v sredo Lipico, kjer so bili na cesarjeve utrdil običaj, da molijo duhovniki litanije v latinskem jeziku obiskali troške pogoščeni, v razsvetljava. sprejeto. torek so častniki četrtek pa bila v Trstu velikanska Ker pa prihaj kateri duhovniki začeli moliti tudi mnogo slovenskih romarjev, so ne Istrski deželni zbor se torej vender skliče že^ litanije v slovenskem jeziku Vsled tega je nastal mej nemškimi duhovniki vihar so se celo na knezoškofijski ordinarijat in konec je bil Pritožili da tekom meseca julija, ne da bi se bila dosegla kaka zagoto vila glede varovanja pravic slovanske manjšine. »Vienac«. Ta veleugledni hrvatski list so se prepovedale ke litanije prevzela „Matica Hrvatska sedaj Skandal v Vevčah neki socialni demokrat. okrajnim sodiščem v Ljublj oproščen, potem pa so se akti se je izkazalo, da si nasprotujejo neka pričevanja. pri katerem bil pretepen poverila uredništvo vseu-čiliškemu profesorju dr. Grjuro Arnoldu, odličnemu hrvatskemu prišel v soboto na razpravo pred Obtoženec Ivan Stefe odstopili drž. pravdništvu bil ker pod prisego izveČena pesniku, književniku daojem smislu in goče največ Slovencev Umrli. učenjaku List bo vreden da urejevan v dose se nanj naročilo kar mo t # Ljubljanska višja gimnazija. Koncem šolskega ima naslednjo vsebino: 1.) Ebbe soboto je v Lipah pri Ljublj veleugledni barjanski posestnik Martin Peruza rosti 65 let leta izdani „Jahresbericht und Flut. ni umrl i v sta- Zapustil je 10 nepreskrbljenih otrok. Na Selu V Go- pri Bledu je umrl 26letni rodoljub Fran Soklič von des 3.) Schulnachrichten, vom Director Vodušek; 2) Beschreibung des Neubaues ^i^Me umrl- gosp Valentin Stanič, oče ondotnega odvet Staats Obergymnasiums in Laibach A slika nove višje Spočetka poročil gimnazije Schwab; je lepa nika gosp medicinec dr gosp Jos Staniča Škerlj V Novem mestu umrl šolskega poročila posnemamo da je poučevalo obligatne predmete 26, neobligatne pa mOČij TT^pnnotr KiIA učnih ljubljeni dekan gosp Prijazen Aleš soprog Semiču je umrl občepri Poberšu pri Učencev je bilo koncem šolskega leta 610 mej temi k^aet Murko svojo ženo tako pretepel, da je umrla Mariboru je o privatistov Po narodnosti: 501 Slovenec 1 Italijan. Po veri: 607 katoličanov, 2 protestanta 108 Nemcev in katoličan. Odličnjakov je bilo 73 grški Nevarno tatico je te dni aretovala ljubljanska Zove se Katarina Žitnik. učencev, ponavljalni izpit bo delalo 63 prvi red je dobilo 424 tretj red pa 14 učencev Šoln drugi red ima 33 policija gunjah radi tatvine zaprta. Bila Zadnji že enkrat v Be *as \j je služila za nataka plačalo 14.500 ine se je v obeh semestrih samo 83 vpisnine pa 709 so dobili 14 895 Štipendistov je bilo rico pri Perlesu. Izvršila je celo vrsto tatvin. Krvav izgred se je minolo nedeljo primeril v Šiški pri Ljublj V Favajevi gostilni so se namreč spopri Popustek na zemljiškem in hišnem davku Po po- jeli vojaki in pekovski pomočniki. Vojaki so rogovilili s sab m znižanje pridobninske glavne svote za 1 ukazu finančnega ministrstva se je znižal za leto 1900 ami pomočniki pa z noži. Pomočnik Markič 900 Kaina z nožem vojaka pustek na zemljiškem davku na in hišnonajemninskem davku na 150/0 in na hišnorazrednem vojak okreval Ubil se sunil v prsa tako, da ni dosti upanja, da ninska svota se 12V 2®/o za to leto znižala na 3,492.3952 Glavna pridob- kinah, ko je iz svisel padel v hlev 771etni Gašpar Stanec iz Zduš pri Me Obesil se je v Čopovi tovarni za sukno v Mostah Občine, za streli Naročba na smodnik za streljanje proti toči. v radovljiškem okraju Jožef Kukovski še niso preskrbljene z dovoljno množino smodnika odboru kranjskem proti toči, naj se nemudoma zglase pri deželnem li^i^i Zabljah Dete utonilo je krčmarju Ivanu Makovcu v Ve Dolenjska železnica. Pod predsedstvom gosp Ujet morilec. Franca Frančiča z Rakeža ki je ba lansko leto ustrelil svojo ženo in 9. aprila t. L s tremi kaz rona Schwegla se je vršila 24. junija na Dunaju šesta redna pobegnil glavna skupščina delničarjev dolenjskih železnic. Skupni dc- ^^ izročili sodiSSu v Novem mestu meškega zapora, so vjeli na Eeki in hodki so znašali 624.503 gld torej za 37.851 gld kakor lani. Stroški pa so znašali 400.787 gld bička obligacij 223.713 Za obrestovanj čisteg več a do- Nesreče. V Dol. Podgorici pri Črnomlju je 141etna Marjetica Frice padla s 6 metrov visoke Üllricli-OYO zeliščno I Yino. To zeliščno vino Je iz izbomo zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in pozivi oeli človeški prebavni organizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti snovi v krvi, ki bolezni provzročujejo na prenovitev zdrave krvi. vse slabe in deluje Pri pravočasni rabljivosti tega z liščnega vina. vsaki želodečni bol kar v kali zatre Zatorej vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom pred zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta renega) želodečnega bola so: glavobol, riganje napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vie kratkem povživanju tega vina prenehajo. ^^abasaiije in temu slabi nasledki. kolika srčno bilje krvi v Jetra, vranica tesnoba, pomanjkanje spanja, naliv vmo hitro in iz želodča oreva skozi labek način odpravi zeliščno črev odstrani Sulii Medi obraz vse slabi snovi slabost bolnih jeter oslabelosti bolu počasi pomanj kanj e slabega prebavanja, slabe krvi popolnem slabem teku, razdražljive slabem čutu, kakor ve dnem glavo-pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino novo moč oslabelemu životu Ijenje reditev vino povzdigne preosnovi pospeši povspeši prebav zboljšuj na- pravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči novo življenje Mnogobroj pisma potrjujejo vse 2^eliščno Tino priznanja pohvalna lekarnah dobiva v steklenicah po 1 gld C,, T . Ljubljani, Litiji, Kamniku Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Pošto« Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu vseh lekarnah Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo kakor več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Proti ponarejanju se svari! Zahteva se izrecno » . Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino «T Moje zeliščno vino nobeno tajno sredstvo taisto obstoji iz: Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0 glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, jerebinkovi sok 150,0,' 320,0, mana 30,0, sladki janež, janež, helenska češnov korenina, amerikanska krepostna korenina . -= J « skupno kalmus v ^ Odgovorni urednik: Av^^nst Pncihar. Tisk in založba: Blasaikoyi nasledniki «••• * 4 ' V v • « • 1 i 'S t fi • » t 1 ' r •'t . I • f-