PRAZNUJEMO
Odlomki iz govora sekretarja OK ZKS Ljubljana Moste-Polje na proslavi 29. novembra v Saturnusu
V svečanem ozračju ugotav-ljam dosežene uspehe ter izre-kam tovarišem priznanja in pohvale za prizadevnost in po-žrtvovalnost pri delu ter za ustvarjene rezultate. Rezultati našega dela niso majhni. Imamo se česa veseliti. V 35 letih smo dosegli rezultate, za kakršne so drugod potrebovali cela stoletja. Na naše uspehe smo lahko še bolj ponosni ob ugotovitvi, da nismo nikoli popustili političnim in go-spodarskim pritiskom, s katerimi so hoteli naši sovražniki zavreti razvoj Jugoslavjje. Danes ima Jugoslavija kot neuvrščena so-cialistična država velik ugled v svetu. Ta ugled si je pridobila z jasno zunanjepolitično usmeri-tvijo neumešavanja v notranje zadeve drugih, nevezanosti na vojaške bloke, aktivno politiko za mir v svetu ter s stabilnim no-tranjim razvojem.
Na VIII. kongrsu zveze sindi-katov Jugoslavije je tovariš Tito poudaril naše dosežke in napre-dek v materialnem, kulturnem in drugih pogledih.
Hkrati pa je opozoril na rezerve, ki jih ima naša družba za še hitrejši na-predek. Te rezerve so v človeških in materialnih zmogljivostih, ter mož-nosti, ki nam jih daje naš sistem so-cialističnega    samoupravljanja    —
predvsem zakori o združenem delu. V formalnem pogledu smo sicer sto-rili veliko. Vsebine družbenoeko-nomskega položaja delavca, gospo-darja družbenih sredstev, s katerimi ustvarja novo vrednost, pa še nismo uspeli v celoti približati zahtevam za-kona o združenem delu. Pri tem se-veda ne smemo biti nestrpni in ne smemo razvrednotiti doseženega. Škodljivo pa bi bilo tudi vsako samo-zadovoljstvo, ki zamegljuje pred-stave o bodočih nalogah.
Boj za gospodarsko in politično stabilnost se še vedno nadaljuje. Ta boj se v današnjih razmerah kaže predvsem v zavzemanju za dosledno uresničevanje vseh družbeno dogo-vorjenih obveznosti in nalog. V tem boju pa smo včasih nedosledni, kar ni dobro. Kaj se nam dogaja te dni, kljub resnemu opozorilu tovariša Tita na večjo racionalnost pri troše-nju družbenih sredstev. Prav je, da proslavljamo pomembne jubileje, da poudarjamo naše dosežke. Vendar bi bilo možno organizirati vsebinsko globoke proslave tudi brez pretira-nega zunanjega blišča in razkošja tako, kot ste to napravili v Saturnusu. Najbrž je razumljivo in prav, da se naš delavec ob proslavah ne more več zadovoljiti s tradicionalno kranjsko klobaso in steklenico piva, saj smo iz leta v leto bogatejši. Lahko pa bi se to naše bogastvo, namenjeno prosla-vam, koristneje viačalo tistim, ki so ga ustvarili. če bi se pri organizaciji proslav odrekli škodljivemu potroš-ništvu ali celo razsipništvu.
DINO KODARIN