SPOMKAT DELAVCEV HI60V1NS 8LOVENUE Dobovške Beti ni več tudi trgovci imajo \S • ruzme Zbor odpuščenih delavk Jutranjke Referendumsko vprašanje ni v nasprotju z ustavo Čigav interes je javni interes za kulturo VFnF/tTPk'/ DriF/7-c^ Stečaj Dobovške Beti ni več "Danes zadnjič prestopamo ta prag," so bile besede ene od udeleženk včerajšnjega skupnega sestanka zaposlenih z upravo v obratu podjetja Beti v Dobovi. Razočaranja, ki se je iz žalosti zdaj že prelevilo v jezo, nobena od njih ni mogla in želela skriti. Bilo je glasno, burno in vroče. Sestanek se je začel z zamudo, saj delavke sprva niso želele vstopiti v močno varovano stavbo, če vanjo ne bi smeli še novinarji. Pa ni nič pomagalo, saj je uprava z direktorico Karin Cikič na čelu ostala neomajnaJa je zagotovila tudi, da uprava ničesar ne skriva in da bo izjavo za javnost dala kasneje.Tako so delavke, med njimi je bila le peščica moških, le odšle na sestanek. Z njimi je v stavbo smel le še Ladislav Rožič, sekretar v območni organizaciji ZSSS za Posavje, kajti večina delavk je članic Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije Slovenije. Zunaj pa so ostali predstavniki Neodvisnosti, ki imajo med odpuščenimi le peščico članov. Burno dogajanje na sestanku je odmevalo tudi izven zidov, delavke pa so kasneje pričele prihajati iz stavbe s sklepi o prenehanju delovnega razmerja v rokah. Dobovška tovarna Beti, hčerinsko podjetje metliške matere, je tako v ponedeljek, 26. maja, dokončno zaprla svoja vrata potem, ko delavke že dober mesec niso hodile na delo, kajti uprava je 14. aprila predlagala stečaj in jih konec aprila brez odpravnin vse poslala domov. Ogoljufane se počutijo sedaj ne samo zaradi izgubljenih delovnih mest, ki so se pred leti zdela še tako trdna, ampak predvsem zaradi laži in nepravilnosti, ki so se zadnja leta dogajale za njihovimi hrbti. Med leti 1991 in 1993 so namreč pristale in podpisale, da so vseskozi prejemale za trideset odstotkov nižje plače in v dobri veri, da delajo nekaj dobrega tudi zase, vlagale svoj delež v opremo tovarne. Leta 1994 jih je matično podjetje Beti Metlika prvič neprijetno presenetilo, ko je dobovski obrat spremenilo v družbo z omejeno odgovornostjo. Oprema, v katero so delavke prostovoljno vlagale, je v tem zamegljenem postopku lastninjenja postala last matičnega podjetja, dobovska družba, ki je bila ustanovljena z vsega 2,1 milijona tolarjev, pa je ostala sama z delom svojih rok.To je bil že na videz prav kričeč primer vsaj moralno spornega dejanja, kršena pa naj bi bila tudi delovnopravna zakonodaja. Kot je dejal Ladislav Rožič, stečajne mase sedaj ni oziroma je zanemarljivo majhna, tako delavkam ne preostane drugega, kot da vložijo tožbe zaradi kršitve predvsem finančne zakonodaje. "Pregledali bomo, kje so nastale kršitve, in za naše člane vložili odškodninske tožbe zoper vodstvo, lastnike, nadzornike, pač tam, kjer bomo zaznali kršitve," je povedal Rožič in dodal, da so kršitve nedvomno bile in največja je prav v tem, da se je vodstvo težav zavedalo in do zadnjega prikrivalo rezultate in nazadnje pripeljalo stvar tako daleč, da naj bi delavci ne dobili nič. Znesek odpravnin za posameznike bo po njegovih besedah odvisen od odškodninske tožbe. Delavci naj bi dobili zaenkrat od podjetja le pet dvanajstin regresa, ne pa tudi plač, ki jim jih dolgujejo. Po njegovem mnenju zrežiran stečaj je potekal po istem scenariju kot tisti v novomeškem Labodu in sevniški Jutranjki. "O pravni državi pa ne gre izgubljati besed," je še dodal močno oblegani Rožič, ki je hkrati odgovarjal na vprašanja novinarjev in delavk ter miril svojega kolega iz Neodvisnosti, ki se sestanka ni smel udeležiti. Delavke so bile sprva precej negotove, ali naj sklepe o odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi stečaja sploh podpišejo, in okoli tega je bilo med njimi tudi precej prerekanj. Kot je povedal Rožič, je to pravzaprav žal edina možnost, da se v čim krajšem času začnejo postopki in da dobijo oškodovani vsaj nekaj denarja ter da se lahko prijavijo na zavod za zaposlovanje. Večino od 130 odpuščenih z dobovske Beti sedaj čaka prijava na zavod za zaposlovanje. Pridružili se bodo armadi 4525 (podatki so za konec aprila) nezaposlenih, ki so prijavljeni na sevniškem zavodu za zaposlovanje. Njihovi predstavnici sta prizadete poskusili seznaniti z možnostmi, potmi in pravicami nezaposlenih. "Sedaj so preveč razburjeni, da bi lahko prisluhnili vsem našim napotkom," sta povedali zunaj čakajočim novinarjem. "Ja, ni lahko biti zaposlen na zavodu za zaposlovanje," sta menili, "še posebej, ko ljudem nimaš veliko kaj ponuditi." In prav to se v teh krajih zdaj dogaja, saj je stopnja brezposelnosti že visoko nad slovenskim povprečjem in znaša v Posavju v povprečju 14,6 odstotka (slovensko povprečje je 11,6 odstotka), še posebej hudo pa je v Brežicah in Krškem, kjer presega 15 odstotkov." V prihodnosti se nekaj novih mest odpira v privatnih podjetjih, možnosti sezonske zaposlitve pa prinašata tudi sadjarski podjetji Eurosad in sadjarstvo Blanca, vendar je trend odpuščanja prehud, zlasti v tekstilni industriji, saj ostaja skupaj s 130 delavkami dobovske Beti brez zaposlitve še za nekaj več tistih iz sevniške Jutranjke. Direkt9rica,zdaj že nekdanjega dobovskega podjetja Karin Cikič je po končanem sestanku z zaposlenimi vidno razburjena vendarle dala izjavo za javnost. Povedala je le, da izjav ne bo dajala, saj je svoje stališče že povedala pred tedni. Izjav ne daje zato, ker sama o tem ni odločala.Tisti, ki pa so sestanku prisostvovali, so povedali, da je isto izjavila tudi tam in precej hitro sestanek tudi zapustila. Če drugače ne, so to precej nenavadne vodstvene sposobnosti in to za direktorico, ki jo je še pred letom in pol agencija za poslovne raziskave predlagala za priznanje, ki ga podeljuje najuspešnejšim podjetnikom Slovenije. Vse to še bolj daje misliti, da so v ozadju prikrivanja, v katerih je nedvomno udeleženo tudi vodstvo metliške matere, z generalnim direktorjem Ivanom Malešičem na čelu. Kot kaže, podobno kot mnoga druga podjetja seli svojo proizvodnjo na cenejši jug- Mojca Matoz Delavska enotnost, ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo ZSSS. Dalmatinova 4,1000 Ljubljana. Za izdajatelja Milan Utroša, sekretar, tel. Ol/43-41-239. Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. Ol/43-41-232, novinar urednik Tomaž Kšela, novinarka - tehnična urednica Mojca Matoz, tel. 01 /43-41 -264. Naročnina, tel. 01 /43-41 -283. Faks 01 /23-17-298. E-pošta: nde@sindikat-zsss.s|-Posamezna številka stane 280 tolarjev.Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688. DTP: GALdesign.Tisk: DeloTČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Ministrstvo za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ISSN 1408-5569___________________________ Zbor odpuščenih delavk jutranjke t Strah, da bodo ostali še brez odpravnin V Gasilskem domu v Sevnici so se ta ponedeljek zbrali skoraj vsi Prejšnji teden odpuščeni delavci podjetja Jutranjka.V to lepo dvorano jih je ob posredovanju tamkajšnjega župana povabil njihov sindikat. Beseda je bila zlasti o tem, kako naj bi prizadeti delavci zavarovali svoje pravice, še posebej izplačilo odpravnine. Posamezniki, ki so prišli v skoraj brezizhoden Položaj, so zbor izkoristili tudi za kritiko države in odgovornih v Podjetju. Z odpuščenimi so se pogovarjali Tone Rozman, pralni sekretar Stupisa, Marjan Urbanč, sekretar ^očne organizacije ZSSS, in Slavica Mirt, Predsednica Stupisa v Jutranjki. Do sestanka v Rilskem domu je prišlo zlasti zaradi velikega ^zadovoljstva 137 odpuščenih delavcev, večinoma jklavk. Svojo kritiko niso usmerjale le na sedanje ln Prejšnje vodstvo podjetja, ampak tudi na svoj sindikat. p • 'zadete je najbolj zanimalo, kolikšne bodo ° Pravnine in kdaj jih bodo dobili. Sogovorniki 1° iitTI povedali, da bodo tisti s 30 leti dela v plj^jki lahko dobili največ deset svojih bruto q c’ tisti z manj dela pa sorazmerno manj. 0(j Pečene je zbodlo obvestilo, da se bo o višini Urb Vn'ne vo^stvo podjetja z njimi še pogovorilo, anč jim je ^ ^ delodajalcem n°st, da, če bi izplačilo ogrozilo še druga V lepi dvorani sevniškega gasilskega doma se je zbralo skoraj vseh 137 odpuščenih delavcev Jutranjke. delovna mesta, z odpuščenimi sklenejo dogovor o manjši odpravnini.Tak dogovor pa seveda velja le, če se z njim strinjata obe strani. Sindikat svojim članom podpisa takšnega sporazuma seveda ne more svetovati. Povedal je tudi, da noben zakon ne določa roka za izplačilo odpravnin. Tudi tolmačenja so različna, še najugodnejše je, da je treba odpravnino izplačati do zaključka odpovednega roka. Po Urbančevih besedah bi bilo prav, da delavci dobijo z odpravninami tudi zamudne obresti. Odpuščeni so želeli vedeti tudi to, kdo je po zakonu zaščiten pred odpuščanjem. Zvedeli so, da so zaščiteni člani svetov delavcev, sindikalni zaupniki, invalidi, starejši od 55 let (moški) in 51 let (ženske), edini hranitelji, matere s tremi otroki do 15. leta starosti. Urbanč je zbranim zagotovil, da bo sindikat za vse odpuščene, ki uživajo zakonsko zaščito, vložil ugovor. Če ga v podjetju ne bodo upoštevali, bo sindikalna pravna služba zanje pripravila tožbe proti podjetju in na sodišču z njimi uspela. Iz dvorane je bilo slišati, da se o znižanju odpravnine niso pripravljeni pogovarjati z nikomer, da v firmo več ne bodo prihajali, saj so nezaželeni. Opozarjali so tudi na prejšnje presežne delavce, ki po letu ali dveh še niso prejeli nobenega denarja. Med njimi je bil tudi Alojz Steble, ki je povedal, da njegova odpuščena soproga po dveh letih še ni dobila ničesar.Tudi sam bo socialno ogrožen, saj še nima pogojev za upokojitev, v jutranjki pa je delal kakšnih 30 let. Več odpuščenih je izražalo strah, da bo jutranjka kmalu povsem potonila in da ne bo dovolj stečajne mase za poplačilo njihovih terjatev. Spraševali so tudi, kdo je pripravljal spiske presežnih delavcev in kaj je bilo podlaga za uvrstitev na spisek. Skupaj so izoblikovali mnenje, da je spisek pripravila kadrovska služba z Metodom Tekavčičem na čelu. Pri njegovi pripravi pa naj bi sodelovali tudi neposredni vodje, ki so imeli besedo zlasti glede doseganja pričakovanih rezultatov. Slavica Mirt je povedala, da je sindikat 18. marca izrekel negativno mnenje o sklepu za odpust 137 delavcev. Njegova glavna pomanjkljivost je bila ta, Z odpuščenimi so se pogovarjali (z leve) Slavica Mirt, Marjan Urbanč in Tone Rozman. da ni bilo izračunano, koliko bo podjetje moralo izplačati za odpravnine.Vodstvu podjetja je sindikat tudi predlagal, naj sprejme kriterije za določanje presežnih delavcev in se po njih ravna. Predlogi sindikata so po besedah Mirtove pri vodstvu podjetja naleteli na gluha ušesa. Udeleženci pogovora so bili kritični tudi do tega, da je bilo v Jutranjki na dan, ko so jim izdajali delovne knjižice, vse polno varnostnikov. Denar zanje je, za odpravnine pa ga bo težko zbrati, so ugotavljali. Spraševali so še, ali bo izkupiček od prodaje bivšega obrata v Brežicah res lahko podlaga za izplačilo odpravnin. Urbanč jim je dejal, da možnosti iz tega naslova so. Pred zaključkom pogovora so odpuščeni delavci oblikovali pogajalsko skupino, ki naj bi sodelovala na pogovoru z direktorjem Jutranjke, ki ga bo zahteval Stupis. Slavica Mirt jim je razdelila tudi obrazce, s katerimi bodo sindikat pooblastili za vodenje postopkov v svojo korist. Franček Kavčič Deindeksacija priložnost za sindikate Piše: Brane Mišič, izvršni sekretar ZSSS O deindeksaciji se v zadnjem času razmišlja zlasti v povezavi z zmanjševanjem pravic delavcev, kar je po našem mnenju povsem napačno. Če se je indeksacija uveljavila v času visoke inflacije in je omogočala ohranjanje realne vrednosti prejemkov, uvedba deindeksacije ne sme postati sinonim za zniževanje socialnih prejemkov in plač delavcev. Če izhajamo iz načela, da je indeksacija obvezna in celo zakonska podlaga za usklajevanje plač, prejemkov, obresti in pogodbenih obveznosti, potem deindeksacija pomeni odpravo in zakonskih posegov na tem področju. Po našem mnenju zaradi deindeksacije ne sme priti do zmanjševanja in realnega zaostajanja prejemkov delavcev. Ta ukrep je lahko priložnost za uveljavljanje realne rasti prejemkov in za gospodarsko rast, ki je edina prava podlaga za večjo blaginjo. Nujno pa je, da se deindeksacija uporabi na vseh področjih in ne le pri plačah delavcev in socialnih transferjih. Ker snovanje deindeksacije ne more potekati mimo sindikatov, je v tem njihova priložnost za krepitev socialnega dialoga in krepitev njihovega položaja v državi. Ker v evropskih državah nimajo uzakonjene indeksacije in ker plače kljub tem realno rastejo, je potrebno iskati mehanizme, ki bodo zagotavljali rast plač tudi pri nas. Prepričani smo, da bi upoštevanje evropske formule plač (inflacija + rast produktivnosti dela) in dogovor socialnih partnerjev o njeni uporabi, prispevala k utrjevanju socialnega dialoga in ustreznejši rasti plač. Plačna politika bi morala biti po našem mnenju enotna za oba sektorja (javni in zasebni). Na ravni države bi plače rasle nekaj manj od realne rasti produktivnostih posameznih podjetjih pa je rast plač lahko višja, če so izkazani ustrezni poslovni rezultati in nadpoprečna produktivnost dela. Glede delitve plač na posamezne delavce pa se je treba pogovarjati in skupne rešitve, ki morajo zagotavljati blaginjo za vse. Zavzemamo se za fiksne osnovne plače in večjo povezavo rasti plač z rezultati.To pomeni, da se zavzemamo za večjo gospodarsko rast, ki naj vsem in ne le posameznikom omogoči večjo blaginjo. Na pogajanjih o rasti plač je treba upoštevati sintetični kazalec inflacije in realne rasti produktivnosti in se dogovoriti o zaostajanju rasti plač za tem kazalcem. Če bo v poslovnem letu zaradi produktivnosti dosežena višja rast sintetičnega kazalca, se lahko plače v naslednjem obdobju dodatno povečajo. Ta načela bi pri svoji porabi morala upoštevati tudi država. Če bo ravnala drugače, bo zagotovo nekdo oškodovan in ni treba ugibati, da bodo to prejemniki plač, pokojnin in socialnih prejemkov. V sindikatih se moramo o tem poenotiti in voditi skupne aktivnosti. Upoštevati moramo, da nizka inflacija omogoča stabilno ekonomijo. Realna rast plač ni rezultat inflacijskega usklajevanja, temveč rasti produktivnosti in gospodarske rasti. Le z uveljavljanje teh dejavnikov se bomo hitreje približevali evropskemu poprečju. Po našem mnenju je za sindikate najpomembnejša gospodarska rast, ki omogoča rast plač in povečanje zaposlenosti. Gradbinci si prizadevajo za novo kolektivno pogodbo dejavnosti Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije (SDGD) je prejšnji teden v Radovljici organiziral seminar o novi kolektivni pogodbi dejavnosti. Ker se predstavniki delodajalcev niso odzvali povabilu za udeležbo, so sindikalisti še enkrat poenotili svoja stališča. Vse od leta 2000 SDGD s prizadevanji za pogajanja o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe in novo kolektivno pogodbo ni dosegel ničesar, pravi Jernej Jeršan, sekretar tega sindikata. Čeprav so tudi na dveh sejah ekonomsko-socialnega sveta govorili o potrebnosti boljšega plačevanja gradbincev, se s predstavniki delodajalcev ni bilo mogoče dogovoriti niti o začetku pogajanj. Ovira za začetek pogajanj je tudi kasnitev zakona o kolektivnih pogodbah, ki bo določil pravila igre, ki jih sedaj ni. Čeprav se delodajalci na pobude sindikata še ne odzivajo, SDGD ne bo radikaliziral svojih aktivnosti. Na dobro voljo delodajalcev bo skušal vplivati tudi prek medijev in z internacinalizacijo problema. Svoje naj bi naredila tudi koordinacija industrijskih sindikatov, ki je sodelovala tudi pri pripravi zadnjega protestnega zborovanja pred poslopjem GZS. Predstavniki SDGD so se z delodajalci sestali le novembra 2000, vendar so pogajanja takoj zastala. Sindikat je za pogajanja pripravil svoj predlog sprememb kolektivne pogodbe, nasprotna stran pa ni dala od sebe ničesar. Položaj se je po jeršanovih besedah malenkostno izboljšal šele konec lanskega leta, ko sta obe strani ugotovili, da bo verjetno treba podpisati novo pogodbo, do podpisa pa naj bi veljala dosedanja.Vendar se vse do aprila ni zgodilo nič,takrat pa so delodajalci sindikat obvestili, da bi pogajanja lahko bila v drugi polovici maja. Na predlog delodajalcev se je 22. aprila sestala komisija za razlago, ki je obravnavala predlog o tem, koliko je normativni del kolektivne pogodbe skladen z zakonom o delovnih razmerjih. Čeprav je od takrat minil že dober mesec dni, sindikat še ni prejel čistopisa te listine, je skoraj enako že objavljenemu besedilu, ki zadeva splošno kolektivno pogodbo za gospodarske dejavnosti-Čeprav si nekatere institucije prizadevajo, da bi prenovili le splošno kolektivno pogodbo in na njeni podlagi sprejeli čim več kolektivnih pogodb v podjetjih, si bo SDGD prizadeval za ohranitev kolektivne pogodbe dejavnosti. Prepričani so, da je le pogodba dejavnosti lahko podlaga za bolj pravično vrednotenje cene dela gradbincev.V ta namen je zunanji sodelavec sindikata Stane Uhan že pripravil nov predlog tarifnega dela kolektive6 pogodbe. Nov normativni del pa sta pripravi'3 Bina Globačnik in Egon Koštomaj.V sindikat^ čakajo na prvi pogovor s pogajalci iz vrs delodajalcev, ko jim bodo izročili svoje predlog6, F. K Beti prezaposluje delavce iz Hrvaške V Novem mestu so se prejšnji petek srečali Predstavniki območne organizacije ZSSS za ^olenjsko in Belo krajino in poverjeništva Samostojnih sindikatov Hrvaške za Karlovac. Ječanje je bilo povezano tudi z desetletnico Podpisa sporazuma o medsebojnem sodelovanju, ie bilo dokaj plodno. Po srečanju so na novinarski konferenci govorili ^asti o odpuščanju delavcev v tekstilni industriji, posebej so omenili načrte podjetja Beti, ki želi 'lrvaške delavce, ki v Metliki delajo kot tujci, Prezaposliti v svoj obrat v Žakanju na Hrvaškem. Po besedah Jožeta Mikliča, sekretarja območne ZSSS, je v letu dni delo izgubilo kakšnih 700 tekstilcev in tekstilk. K temu je sta prispevala Labod in Beti, verjetno bo kmalu podobno tudi v Novoteksu. Po besedah predsednika sindikata tekstilnih delavcev Hrvaške Josipa Zidaniča je v tej državi podobno, saj je ostala le četrtina nekdanjih delavcev. S tem sindikatu se bojijo, da te bo število zaposlenih še zmanjševalo, za kar živijo državo in nesposobne menedžerje. Plače Zaposlenih v tekstilni industriji znašajo manj kot Polovico povprečja v gospodarstvu. Na novinarski konferenci so sodelovali (od leve) Nikola Badovinac, predsednik poverjeništva hrvaških sindikatov za Karlovac,Josip Zidanic, predsednik sindikata tekstilnih delavcev Hrvaške, Jože Miklič, sekretar območne organizacije ZSSS, in Jože Turki, predsednik Stupisa. Po besedah Slavka Majzla, predsednika Stupisa v Beti, v tem podjetju načrtujejo, da bodo delavcev, ki se na delo vozijo s Hrvaške, postopno premestili v Žakanje. Letos naj bi v tem obratu, ki je v Betijevi lasti, našlo delo kakšnih 40 od 154 hrvaških delavcev, ki sedaj še delajo v Metliki. Ukrep bodo izvedli, ker so stroški dela na Hrvaškem nižji. Gre večinoma za starejše delavce, ki si zelo prizadevajo, da bi delo ohranili. Pri premeščanju na Hrvaško bi lahko prišlo do problemov, delavci se bojijo zlasti negotovosti. Če bi obrat v Žakanju začel zmanjševati proizvodnjo in odpuščati presežne delavce prej kot v devetih mesecih, bi po hrvaški zakonodaji ne mogli uveljavljati pravic na zavodu za zaposlovanje. Obe strani sta se dogovorili, da bodo morebitne probleme proučile strokovne službe obeh sindikatov in podjetja Beti. Podjetje bi moralo jamčiti, da premeščanje zaposlenih ne bo zgolj fiktivno in da bo obrat v Žakanju imel dovolj dela dalj časa. Oba sindikata od vodstva podjetja Beti pričakujeta tudi, da bo delavcem omogočilo preusposobitev, saj bodo tam opravljali drugačno Uspešno delo sindikata Tosame v preteklem mandatu dobra spodbuda za prihodnje delo tejšnji četrtek se je na programsko-volilnem jfboru zbralo 170 članov sindikata Tosame °težale. Sodelovali smo tudi Jože Turki, Ptedsednik Stupisa, predsednik uprave družbe in popisana. O delu sindikata v preteklem mandatu ^ Poročala dosedanja predsednica s DanicaAvbelj. ^darila je, da delo ni bilo lahko.Tudi vTosami te,te kazali vplivi spreminjanja družbe in okolja si J,biološki razvoj. Zato so tudi v sindikatu dalo'tem sPremembam. Delovanje sindikata je rezultate, ki so pomembno vplivali na spodobnejše pogoje za delo in življenje članov v Tosami. Ža vse, kar je bilo narejenega in doseženega, je bila potrebna velika potrpežljivost, samozavest, znanje, predvsem pa trda volja in vztrajnost. Jože Turki, predsednik Stupisa, je menil, da je sindikat vTosami dobro delal. Dosegel je dodatno pokojninsko zavarovanje, organizirano preventivno okrevanje, izplačilo plače iz naslova uspešnosti poslovanja, spoštovanje pravic iz kolektivne pogodbe, dobro informiranje in drugo. Ob koncu je vodstvu sindikata in udeležencem zaželel, da bi uspešno delo nadaljevali in z zaupanjem gledali tudi v prihodnost. Na tajnih volitvah so člani za novega predsednika sindikata izvolili Milana Drčarja. Po izvolitvi je dejal, da si bo sindikat Tosame tudi v prihodnje prizadeval za spoštovanje delavskih pravic, za poštene plače in solidarnost med delavci ter krepitev medsebojnega sodelovanja. Justi Arnuš Pogovor s sekretarjem območne organizacije SKEI v Celju Antonom Motohom K prestrukturiranju kovinske industrije so veliko prispevali delavci Razmere v kovinski in elektroindustriji na območju Celja so se v zadnjem času nekoliko izboljšale. Nekatera kovinska podjetja so po desetletju krize začela celo na novo zaposlovati delavce. Kakšen je gmotni položaj zaposlenih in kaj jim povzroča sive lase? O teh in še nekaterih vprašanjih smo se pogovarjali s sekretarjem območne organizacije Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) v Celju Antonom Motohom. Je v kovinski industriji res kriza že mimo? Na območju Celja so tranzicijski davek prvi plačali kovinarji, takoj za njimi pa tekstilci.Vse kaže, da je v naši panogi najhujša kriza že za nami. K izboljšanju razmer so veliko prispevali tudi delavci, saj se večina podjetij brez izjemno prizadevnega dela in odrekanja delavcev ne bi uspela sanirati oziroma prestrukturirati. Delavci so se, zlasti na začetku tranzicije, odpovedovali delu plač, pristajali pa so na zamike pri izplačilu plač, regresov in drugih prejemkov in podobno. Kako se je na območju Celja končal proces prestrukturiranja in privatizacije kovinske in elektroindustrije? Anton Motoh: Prva naloga sindikalnih funkcionarjev je pomoč sindikalnim zaupnikom v podjetjih, ki opravljajo najtežje sindikalno delo. Zdaj so največja podjetja na našem območju Unior Zreče, Sip Šempeter, lnexa Štore,Valji Štore, EMO ETT Celje, Fenix Žalec, Gorenje - obrat Mekom Rogatec,Tajfun, Bitern Bistrica od Sotli, Aurodent Celje, Klima Celje in še nekatera. Prestrukturiranje je močno spremenilo podobo večine velikih tovarn.V nekdanji Železarni Štore je bilo včasih zaposlenih okoli 3600 delavcev. Sedaj na tej lokaciji posluje več kot deset podjetij z okoli tisoč zaposlenimi.V nekdanji tovarni EMO je bilo zaposlenih okoli štiri tisoč ljudi, danes pa posluje blizu deset podjetij z nekaj več kot tisoč zaposlenimi.V Libeli je bilo včasih okoli petsto zaposlenih, trenutno pa posluje pet podjetij z nekaj več kot sto zaposlenimi.V nekdanji Zlatarni Celje je bilo okoli petsto zaposlenih, sedaj pa poslujejo podjetje Aurodent in več samostojnih podjetnikov z nekaj več kot 100 zaposlenimi. Normalno se je minulem obdobju razvijal le Unior iz Zreč, krizi se je izognil tudi SIP Šempeter.Včasih je bilo v kovinski in elektroindustriji na območju Celja okoli 15.000 delavcev, danes jih dela samo še okoli 6500. Koliko pa jih je v SKEI? V naš sindikat je včlanjenih okoli 50 odstotkov zaposlenih.V zadnjem času se zanimanje za naš sindikat povečuje. Število članov se je povečalo v zreškem Uniorju, v podjetjih na lokaciji nekdanje Železarne Štore, v podjetju EMO ETT in še v nekaterih podjetjih.Trenutno šteje naša območna organizacija nekaj več kot 3200 članov, ki so povezani v več kot 40 sindikalnih podružnic. Kako pa bi lahko orisali delo SKEI v minulem obdobju? Naš sindikat se za interese in pravice delavcev ni nikoli boril brezglavo in na horuk, temveč si je vedno prizadeval za ohranjanje delovnih mest. Delavcem nič ne pomaga, če se sindikat na ves glas bori za njihove pravice, na koncu pa podjetje tudi zaradi tega propade. Vedno smo dosledno vztrajali, da morajo delodajalci pri opredeljevanju trajno presežnih delavcev spoštovati določila naše panožne kolektivne pogodbe in zakona o delovnih razmerjih ter da delavci dobijo primerno odpravnino. Poleg tega pa smo delavcem pomagali tudi z različnimi oblikami sindikalne pomoči. Najbolj odmevne stavke so bile delavcev v Libeli, v nekdanji Železarni Štore. Če se SKEI ne bi tudi odločno boril za delavske pravice, bi zagotovo na našem območju izgubilo delo še več kovinarjev. Po drugi strani pa s stavkami nismo želeli finančno uničili podjetij, saj bi bilo za delavce to najslabše, ker bi delo izgubili vsi zaposleni. Naš sindikat je moral delovati zelo preudarno: ščititi pravice delavcev in ohranjati delovna mesta, ki delavcem zagotavljajo dolgoročno socialno varnost. Kako pa poslujejo podjetja in kako je porazdeljeno lastništvo? Ker je večina podjetij prenoviti programe, podjetja večino proizvodov izvozijo na najbolj zahtevna tržišča. Med največjimi izvozniki so lnexa, Sip Šempeter in Unior Žreče.V nekatera podjetja je že vstopil tuji kapital, vendar pa prevzemi tujcev po našem mnenju še niso končani. Delavci so bili na začetku privatizacije pomembni lastniki nekaterih podjetij, sedaj pa imajo v rokah le manjši delež delnic. Na čelu številnih kovinskih podjetij, ki so v zadnjem desetletju preživljala globoko krizo, so mladi in neizkušeni menedžerji. Kako te spremembe delavci občutijo v svojeffl žepu? Kovinska in elektroindustrija na našem območju je do neke mere že dobičkonosna, vendar delavci zaenkrat od tega nimajo še nič. Prepričan sem, da bi delavcem moralo iti bolje, še zlasti, ker so v preteklosti z odrekanjem veliko prispevali k sanaciji podjetij. Delodajalci sicer spoštujejo panožno kolektivno pogodbo, vendar samo v minimalnih okvirjih. Ker so izhodiščne plače zelo nizke, prejemajo domala vsi zaposleni v prvih petih tarifnih razredih minimalne plače, s katerimi težko preživljajo sebe in svoje družine. Po drugi strani pa vodi plačni model tudi v nedopustno uravnilovko, ki zelo nestimulativno vpliva zlasti na kvalificirane delavce. Trenutno velja za solidno plačo že 80.000 tolarjev neto. Za takšno plačo pa mora delavec običajno opraviti še kakšen teden nočnega dela in delati kakšno nedeljo.Vsi, ki si iskreno prizadevajo za hitrejši razvoj naše panoge, se morajo zavedati, da je treba delo mnogo bolj stimulirati. Delavci so večinoma prepričani, da morajo veliko delat' za majhne plače in imajo zato vsega "poln kufet • Motiviranost delavcev lahko izboljšajo samo višje plače. Zato so delavci še toliko bolj razočarani, ker so pogajanja o novem plačnem modelu zaradi stališča delodajalcev obtičala na mrtvi točki. In kaj lahko SKEI še naredi na tem področju? SKEI se mora bolj odločno boriti za višje plače, ki se morajo povečati. Če SKEI tega ne bo mogel doseči s pogajanji, bo moral uporabiti bolj radikalne oblike sindikalnega boja. Delavci to od nas pričakujejo, saj s sedanjimi plačami ob čedalje večjih življenjskih stroških vse težje živijo. Če nam to ne bo uspelo, bodo delavci začeli izgubljati zaupanje tudi v naš sindikat. Kakšne pa so prve izkušnje z novim zakonom 0 delovnih razmerjih? Nnogi delavci mislijo, da jih bo delodajalec lažje Opustil, če ne bodo člani sindikata, ki ščiti pravice svojih članov. Zaradi tega se bolj zavedajo, da je dobro biti vključen v sindikat. Interes za članstvo se zato povečuje. Žal mnogi delodajalci poskušajo izkoristiti sedanje razmere, saj še nimamo sodne prakse. Delavcem poskušajo kratiti njihove pravice, češ da jim po novem zakonu ne pripadajo več. Na srečo smo v SKEI dobro organizirani in se lahko postavimo po robu takšnim poskusom delodajalcev, seveda če zanje pravočasno zvemo. Da bi lahko sindikalni zaupniki v podjetjih še bolj učinkovito ščitili delavske pravice, moramo posvetiti veliko pozornosti njihovemu izobraževanju in usposabljanju. Največ kršitev zakona o delovnih razmerjih je v zvezi z disciplinskimi postopki, pri sklepanju novih pogodb o zaposlitvi in podobno. S kakšnimi problemi se ta čas srečujejo kovinarji na Celjskem? Posebno kritičnih problemov na srečo ta trenutek nimamo. Pred časom je morala v stečaj Libela Maxima, delo je izgubilo 70 zaposlenih. K sreči jih je okoli polovica že dobila drugo delo. Delavci EMO ETT imajo probleme z izplačilom jubilejnih nagrad, ker vodstvo podjetja pri priznavanju pravice do jubilejne nagrade ne priznava skupne delovne dobe. Te in podobne probleme rešujemo v socialnem dialogu z delodajalci. Je socialni dialog pravilo ali izjema? SKEI v večini podjetij ima korektne odnose z vodstvom podjetja. Ždi se, da so delodajalci spoznali, da je socialni dialog potreben in da je v korist vseh socialnih partnerjev. Delodajalci, ki vloge socialnega dialoga še ne razumejo, so v manjšini. Kako pa ocenjujete organiziranost in strokovno delo v SKEI? Za uspešno delo SKEI je najbolj pomembna njegovo delovanje v podjetjih.Vse sindikalno delo sloni na sindikalnih zaupnikih v podjetjih, ki se marsikdaj znajdejo med dvema ognjema. Poklicni sindikalni delavci smo jim dolžni pomagati.To je naša prva naloga, saj članstvo od nas to pričakuje. Tomaž Kšela Sindikat delavcev trgovine Slovenije Naše delo odmevno tudi na kongresu Uni Commercea ^'ndikat delavcev trgovine Slovenije je ob koncu inskega leta postal polnopravni član Svetovne ^dikalne organizacije in hkrati član Uni 'Onimercea, evropskega sindikata trgovinske javnosti s sedežem v Ženevi. Od 16. do 21. maja je bil v Stockholmu kongres Uni Commercea, na njem sva sodelovala Nevenka Knapič in podpisani. Vodstvo tega sindikata je uvodoma opozorilo na nevarne posledice vse bolj globalizirane svetovne trgovine. Gre za izrazito koncentracijo trgovine v nekaj svetovnih multinacionalk, ki s kartelnim dogovarjanjem o pogojih poslovanja usodno posegajo v pogoje poslovanja manjših nacionalnih trgovinskih družb. V ospredju jim je le logika kapitala, ki dominira nad interesi dela. Delegati iz razvitih evropskih držav so kritizirali pritiske nacionalnih vlad in predstavnikov multinacionalk v zvezi z liberalizacijo obratovalnega časa prodajaln. Multinacionalke si ob podpori vlad prizadevajo, da bi trgovine poslovale vse dni v letu, kot je to običaj v Združenih državah Amerike. Mnogi udeleženci so opozorili, da je socialni dialog v dejavnosti trgovine v mnogih državah le na deklarativni ravni. Udeleženci nismo mogli mimo ocene cenene in pravno nezaščitene delovne sile v dejavnosti trgovine. Predstavniki Turčije so kongres zaprosili za sprejem posebne resolucije proti izkoriščanju njihovih članov v multinacionalki METRO. Na ta pojav so opozorili tudi predstavniki sindibtaVERDI iz Nemčije. Resolucijo so delegati poslali vladama Nemčije in Turčije. V svojem prispevku sem delegate seznanil s pojavom liberalizacije obratovalnega časa v Slovenijin prizadevanjem sindikata pri njeni omejitvi. Moj nastop je bil prekinjen z aplavzom delegatov, kar smatram za veliko priznanje SDTS.Vodstvo Uni Commercea nam je izrazilo občudovanje in podporo pri nadaljnjih aktivnostih pri izvedbi referenduma. S predstavniki sindikatov iz držav na ozemlju bivše Jugoslavije smo opravili kar nekaj pogovorov o Mercatorju. O njem bomo verjetno morali sklicati okroglo mizo.Vodstvo Uni Commercea bo kmalu organiziralo balkansko konferenco, na katero bomo povabljeni tudi predstavniki Hrvaške in Slovenije. Z Nevenko sva prepričana, da sva dostojno predstavila SDTS in ZSSS kakor tudi Slovenijo, ki vstopa v Evropsko unijo. Franci Lavrač, predsednik odmev Določanje letnega dopusta v letu 2003 Koordinacija zavrača in se distancira od celotnega članka, ki ga je spisal Gregor Miklič kot izvršni “u|ocanje letnega dopusta v letu 2003, sekretar ZSSS. Industrijski sindikati zavračamo Njenega v 19. številki Delavske enotnosti. zlasti njegove vrednostne sodbe in ocene, ker ne ordinacija industrijskih sindikatov je obravnavala *nek izvršnega sekretarja ZSSS Gregorja Mikliča izražajo interesov sindikatov in v industriji zaposlenih delavcev. jovo Labanac, koordinator industrijskih sindikatov pri ZSSS SINDIKAT DELAVCEV TRGOVINE SLOVENIJE