List u korlati dtltv-akaga I|u4«tva. Dalav-
ci to oprtviianl do v««ft kar productra|o.
This papar 1« davoiad to th« tnt«r««t« of th« working class. Work-•r« ara sniitlad to all what thav producá.
Baun« a« i*ooM «iu« ■»»m, Üte. t. 100?, ai fmmK offin. »tChW*«n III. nad*i lh» Aci»l(lM|rtii «f Mtr«k tord, 'S79
Offiei: 4001 «. 31. Str., Chieit«, III.
"Delavci vseh dežela, združite se!'
PAZITE!
na ét«vt!ko v oklapafu-ki sa nah«)« polog va« éaga naalova« prllopl|o« naga apodal ali
na ovitku. Ako (327)
|o étovflka . . teda t VftmJ prihodnjo étovilko niloga lista po toóo naročnina. Proal-mo ponovilo )o tako|.
Stev. (No.) 326.
Chicago. 111.,9. decembra (December) 1913.
Kapitalisti obtožili delavce.
Oarji premoga v Coloradu izgilili obtožnico proti voditeljem • stavke. — Druge vesti iz polja dela.
Zgodilo se je nekaj čudovitega — kar pa ni nič čudovitega poa tiran« k o vlado kapitalizma. Operatorji premoga v Coloradu so zadnji teden vzeli sodno oblaat v svoje roke in kar na avojo peat sodno obtožili uradnike in organi*» tor je United Mine Workers of America. Obtožili ho jih "strašnega zločina", da ao — monopoli-zirali delo na škodo trgovine ! Obtoženi so: John P. White, predsednik U. M. W. of A.; Frank J. Hayes, podpredsednik; Wm. P. Greene, blagajnik in organizatorji: John II. Lawsou, Adolph Gerimjr, ltobert Uhlrieh, A. B. MeGary, Ch. Batey in James Morgan. ter Edward Wallace, urednik delavskega lista v Trinidadu.
Obtožnico je izrekla zvezna velika porota v Pueblo, Colo. Zvezno pravdnistvo ni tožilo nikogar, niti klicalo nobenih prič. Okrožni zvezni pravdni k Kelley je odklonil vsako aodelovanje. Preiskavo so vodili porotniki aami pod vodstvom dveh advokiatov, ki so ju najeli operatorji premoga. Operatorji so najeli priče in izvršili kar sami celo tožno proceduro.
Obtoženi uradniki in organizatorji ne polagajo nobene važnosti temu najnovejšemu koraku operatorjev. White je rekel, da kapitalisti bi ae radi naplačali v Coloradu za svoj poraz v \V. Virgniji. Velika nnrota je izrekla *fcfo*V> direktno na temelju Shermanove-ga antitrustnega *»kona. Ako zvezno sodišče vzdrži to obtožbo in obtožence obaodi v zapor kot zločince, potem to pomeni, da je v očeh zakona vsaka unija trust in kot taka bo v nevarnosti, da jo razpusti sodišče. Organizirano delavstvo, aeve<jB. ne bo med tem npalo.
Mati Jonea v nevarnosti.
Trinidad, Colo., 3. dec.—Briga-dirgeneral Chase, kateri komen-dira milico v stavkovnem okrožju, se je včeraj zagrozil, da bo mater Jones vtaknil v ječo, čim se povrne med štrajk®rje. Po mnenju tega militarističnega despota je mati Jones "nevarna agi-tatorica", katera ne sine več priti v dotiko s premogarji. Toda mati Jones bo prišla vseeno. Zancanellijeva izpoved — bluff.
Trinidad, Colo. — Vojaški za-povedniki se tukaj hvalijo, da je Louis Zancanelli, dozdevni morilec privatnega detektiva Belchera, priznal svoj zločin in da je obdolžil unijske organizatorje, da so mu obljubili tisoč dolarjev za u-mor. Ta "izpoved" Zancanellija je navaden bluff. Eddie Jones, unijski premogar iz Aguila'ra, kateri je bil z Zancanellijem v zaporu nekaj dni, pripoveduje, da so vojaki zadnjega tako dolgo mučili v celici, dokler ni podpisal neko listino. Vsake pol ure so mu dajali neke rdeče pilne, ki jih je moral na silo, povživati. Te pilne so naredile Zancanellija silno nervoznega, da ni mogel nič spati. Zanrwnelli je strasten čikar in neprestano je prosil za tobak ; toda vojaki so mu govorili, da dobi vse, kar hoče, samo če podpise "izpoved". In tako se je končno uda!, samo da je dobil tobak in da so ga vojaki pustili pri miru. Tako je nrcatala "izpoved" o najetem umom Belchera in kapitalistično časopisje jo « peklenskim krikom Siri po celi deželi.
sko organizatorje. Do zmage je največ pripomogla meatna socialistična uprava v Schenectady, katera je a svojo kontrolo nad policijo preprečila v#iko zlorabo policije v svrho štrajkolomstva. Vsled te ga so imeli piketi proste roke in skebov ni bilo blizo.
Sijajna zmaga v 8chnectady.
Petdnevni štrajk vslužbeneev General Electric družbe v Sehe-nectady, N. T., je bil končan 1. dec in vseh 14 000 štrsjksrjev se je povrnilo na delo. Družba je ugodil* zahtevi delavcev in spre-j*la nazaj v delo odpuščene nnij-
WÜson ni dosegel sprave.
Denver, Colo., 6. dec. — Tsj-nik vladnega delavskega depart-menta Wilson je danes odšel v Washington, ne da bi dosegel kakšen sporazum med premogarji in operatorji v coloradskem štrajku. Premogarji so soglasno potom referenduma zavrgli ponudbo za sporazum, katero je predložil guverner Ammons. Zad-nji je predlagal, da bi se dosegel sporazum brez priznanja unije.
Vodstvo coloradske delavske zveze je sklicalo izvanredno konvencijo za 16. dec., na kateri se be razpravljalo o generalnem štrajku po vsi državi.
ITuda zima z debelim snegom, ki je zapadel zadnji teden po vsem Coloradu na osem čevljev visoko, je nemilo zadela Strajka-rje. Sneg je podrl Šotore in začasne kolibe premogarjev, tako da so zdaj sredi najhujše zime brez strehe.
Nove intrige magnatov bakra.
Kapitalisti v Mlchlganu obetajo osem ur In čudno zvlšan|e plače, da bl zvabili rudar|e na delo brez priznanja unije. Štrajkarji se pa ne ganejo In vstrajajo v boju za unijo.
(Miners' Bulletin in izvir, poročila.)
PROČ OD CALIFORNIJE!
J. W. Williams, tajnik socialistični; stranke za Californijo, svari delavce Sirom Amerike, da naj ne gredo v omenjeno državo za delom, razen če prinesejo seboj toliko denarja, da lahko prebijejo več mesecev brez dela. Sleparski oglasi raznih železniških družb so prfrvapili na tisoče delavcev v Californijo, ki so sedaj sebi in drugim v veliko nadlogo V San Kranciseu, Sacramentu **n v Los Angelesu je na tisoče mož brez dela, ki bi radi prijeli za vsako delo, če bi le bilo. Slovenski delavci najvzamejo to na znanje.
Boj v Indianapolisu.
V Indianapolisu, Ind., je čez 3,-000 unijskih voznikov in Šoferjev na štrajku že en teden. Zahtevajo večjo plačo. Boj je hud. Novi začasni župan Wallace, kateri je sam delodajalec, je pognal ves policijski aparat proti Strajkar-jem, da bi jih vgonobil. V izgredih in spopadih na ulicah sta bila zadnji teden ubita dva moža, sedem je ranjenih in policaji so pretepli čez sto oseb. Kljub temu so vozniki vstrajni in delodajalci že popuščajo. Nad 1000 podjetni kov je že podpisalo unijske za hteve, toda vozniki dotiČnih tvrdk bodo tako dolgo na Štrajku dokler vse tvrdke ne podpišejo. Skebov je malo. Vodstvo o-stalih unij v Indianapolisu se posvetuje o generalnem Štrajku, a-ko delodajalci kmalu ne ugodijo zahtevam Štrajkarjev.
SUFRAŽETKE IN WILSON.
PreteČeni teden jc imela ameriška, ženska zveza za volilno pravico svoj narodni zbor v Washingtons Sufražetke so pričakovale, da bo predsednik Wilson kaj omenil žensko volilno pravo v svoji poslanici ob otvoritvi kongresa, toda predsednik ni črhnil niti besedice. To je poparilo žen ske in sprejele so kratko resolu cijo, v kateri je bila izrečena ra hla kritika zoper predsednika. Nato so sufražetke sklenile po slati posebno delegacijo k Wilso nu zahtevajoč od njega pojasni la, zakaj je prezrl žensko vpra Sanje in če misli v svoji bodoči poslanici to popraviti. Toda ko je delegacija prišla v Belo palačo, bila je zavrnjena z izgovorom, da predsednik ne more sprejeti Žensk, ker je nekaj bolan. Ženske torej niso dosegle nič — ksr bi morale že naprej znati. Wilson je tak diplomat, da ne bo sufražet kam v obraz povedal, da je proti ženski volilni pravici. To je de mokratičnol
Calumet, Mich., 3. dec. —'Kapitalistični listi so zadnjo sobot« zagnali veliki krik, da so nekatere družbe sklenile upeljati osem-urni delavnik za rudnike in devet ur za dela delavcev na površju. Hudarjem pri svedru je dovoljeno, da smejo delati ob sobotah zvečer vsled česar dobe več plače. O tremarjih in. ostalih rudniških delavcili ni govora glede plače. Vse te obljube, ki so jih zagnali operatorji med svet, pa niso nikjer zajamčene čriy> na belem ; to se pravi, da magnatje bakra ne marajo to, kar obetajo, podpisati v obliki pogodbe z unijo. Učiuek teh obljub je bil ravno nasproten kakor so pa priča, kovali operatorji, ki so menda mislili, da bodo štrajkarji kar truinoma drli na delo. Ali rudarji se ne ganejo. Rudarji so na jasnem, zakaj se borijo že štiri mesece in boriti se hočejo do konca.
Te prve koncesije, ki jih stavijo družbe štrajkarjem, so jasen dokaz, kako že ima magnate bakra pri fraku. Operatorji so brez dvoma že v zadnjem jarku. Vse že obetajo, le unije se Se branijo. Se nekaj časa junaSkega boja in podali se bodo z vsem. Štrajkarji se zavedajo tega in zato so zadnjo nedeljo proslavili prvo kapitulacijo kapitalistov z velikimi obhodi in shodi po vseh naselbi. nah. In na vseh shodih in sejah unije je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero unijski rudarji odklanjajo vse ponudbe, katerih ne podpiše unija in v kateri ponovno izjavljajo, da se bodo borili do konca dokler tudi v bakrenem okrožju ne zmagajo načela organiziranega delavstva in pravo do organiziravanja. Tak je bil odgovor, ki so ga dali zavedni rudarji lisičjim magnatom bakra.
stalo m'i je $1.36. Plačan je bil po $2.60 za deset ur. Walter Baiter za šest dni $15.00. Za potrebščine je šlo $7.74, hrana in stanovanje $5.44, dAil je $2.42. Matt Pfeiler za 11 dni $30.25; za potrebščine $7.67, zdravnik $5., board $9.23, dobil je $12.85. Jos. Hainm<ll za pet dni $13.00; potrebščine $7.94, board $4.73, dobil je o centov. Itd.
Te številke-dokazujejo, kakšna nebesa imajo importirani skebje v bakrenem okrožju. Ni čuda, da beže na vse strani čim le morejo.
Koliko dobe skebje.
UredniStvo "Miners' Bullcti-na", glasila stavkajočih rudarjev, ima v rokah več plačilnih izkazov, ki jih je izdala Calumet in Hecla Co. svojim skebom. Iz teh izkazov je razvidno, da je skeb Albert Moodey delal pet dni zakar je imel dobiti $13. Od tega zneska jc družba odtrgala $6.91 ga neke "potrebščine" in $4.73 za hrano in stanovanje; o-
Boj proti skebariji v Chicagi.
Calumetski štrajkarji imajo tudi v Chieagu svoje pikete in tudi tukaj se vrši boj za pravice rudarjev v Michiganu. Zadnjo sredo so bili napadeni trije sodrugi, ki pazijo na železniške postaje, odkoder lopovski agentje odvažajo skebe v Michigan. Adolf Poetski, H. Danielcvič in Jos. Uhlic so izvohali, da misli agentura za dobavo dela Ward-Mahone odpo-slati večje število skebov z večernim vlakom. Pazili so in okrog pete ure zvečer so res videli, da agent pelje okrog 60 mož po Market Streetu proti postaji Northwestern. Skebe je spremljalo e-najst privatnih detektivov. Sodrugi so četo pre8tregli na Jackson boolevardu in jim pričeli deliti k*Ke z napisom: "Proč od Copper Oountyl Tam je Strajk!" Detektivi rudeči od jeze so pričeli pihati kot gadje in eden je potegnil iz žepa ledenart "jack" ter udaril Danieleviča po glavi, da je padel na tla; drugi je pa Uhlicu pritisnil revolver na prsa, dočim se je Poetski umaknil. Prišli so policaji, ki so aretirali detektive in pikete, a pozneje so jih izpustili proti varSčini. To je že drugi slučaj, da so bili napadeni sodrugi tukaj v Chicagi, ko so skušsli preprečiti izvoz skebov v Michigan.
W. J. Riley, zastopnik W. F. of M., zbira v Chicagi evidenco proti delodobavnim agenturam, ki odpošiljajo skebe v bakreno o-krožje. Riley bo skušal spraviti dotične agente pred sodiSče, ker kršijo zakon države Illinois, po katerem je prepovedano pošiljati delavce iz države brez natančnih informacij o štrajku. Riley i-ma že dve zapriseženi izjavi dveh stavkokazov, ki sta se povrnila iz Michigana. V teh izjavah pri-
povedujeta naravnost neverjetna reči, kako sta bila po agentih zva-bljena v skebarijo, kaj sta doživela v Michiganu in kako sta ušla rudniškim stražnikom ter se odpeljala nazaj v Chicago. Z njima je skušalo niti še 121 drugih stavkokazov v Paiiiesdale, ali stražniki so jim s silo preprečili beg.
Leto (Vol.) Vili.
Huerlina armada beži.
Rebeli na potu v Mežico Oitj.
>>tt»M#MtM><HfM#M»f#OMM»»»t<MM»f»HM>M
DELNIČARJEM | Jugosl. Delavske Tiskovne Družbe ij
NAZNANJE!
V smislu zakonov drŽava Illinois in seje dlrektorija dne 3. decembra se rrti ▼ torek dne 13. januarja 1914 ob S. uri ivečer v dvorani Mr. ftoukupa, vo^al 26. ceste in Avera Ave.
VI. redni občni zbor Delničarjev Jug. delavske tiskovne družbe s sledečim dnevnom redom:
1.	Otvoritev ibora po predsedniku;
2.	Volitev odbora 7.a presedanje pooblastil;
3.	Volitev predsednika za občni zbor;
4.	čitanje zapisnika sad njega občnega zbora;
5.	Poročilo tajnika, blagajnika in drugih odborniko»; S.	Poročilo upravitelja in urednika;
7.	V korist družbe;
8.	Razno; Volitev direktorija za leto 1914;
10. Razpust zbora.
Delničarji, ki zenih ali drugih vzrokov ne morejo prisustovati občnemu zboru, naj pošljejo svojim zaupnikom pooblastila, da jih na zboru zastopajo. Vsaka delnica Ima en glas.
Dlrekt. JugsL Dal. Tisk. Družb«.
VESTI O SKEBIH IN DRUOO.
Calumet, Mich,,- 6. dec. — Želja črnega deputija Klopčiča in njegovega zvestega hlapca zabuhule^ ga Muksa, da bi bil štrajk izgubljen, se še ni izpolnila. Strajk je v pravem tiru in štrajkarji ao z vsakim dnevom trdnejši in po-gumnejši. Zapeljani iinportrra-ni skebje sicer ¿e prihajajo, toda ravno v tolikem številu tudi odhajajo nazai in v druge kraje. 3. t. m. jih je ušlo iz kompanijskih kolib pedeaet; pribežali so v linijsko dvorano in s pomočjo unije je vsih 50 odšlo za delom v no-sto, a nekateri pa nazaj od koder ho prišli. Importirani skebje so večinoma ruski Poljaki, ki še svojega jezika niso zmožni citati ne pisati. Ni čuda, da jih potem agentje lahko vlečejo zji nos, kamor hočejo. DomaČi slovenski skebje so malo boljši. Čitanja so nekoliko možni, ampak nečejo. Po jetičnem "Glasniku" «e. malo pobrzdajo, kar jih naredi še bolj neumne. Mislim pa. da ta listič ne bo dolgo več bedastočil, ker zdaj mu dajejo že zadnjo medicino — namreč da ga zastonj pošiljajo nekdanjim naročnikom. To pa ne bo šlo dolgo, ker pošta tega ne odobrava in take bolne liste kmalu "šipa" na oni svet.
Mc Naughton in njegovo časopisje — med katero Spada tudi je-tečni "Glasnik ' — je poskusilo ¿e vse zvijače, da bi štrajkarje vjelo na limanice. Najprvo so nae strašili z vojaki in z newyor-škimi barabami. Potem so trobili: "Le hitiro na delo, ker drugače ne bo »več nikdar noben štraj-kar dobil dela če ne gre tekoj." Zatem so nam rekli, da s 1. jana-arjem dobimo oaemurni delavnik iu komur se bo godila krivica, da se lahko vsak torek v tednu p i-toži pri Mc Nalghtonu in zahteva svoje pravice (ti). Nato so vp'-janili ¿rojake in oborožene barabe, da so nas izzivale, streljale na nas in zapirale štrajkarji v ječe. Sedaj so pa prišli z novo zvijačo, katera pa takorekoč že pomeni polovico naše zmage. Obetajo nam takoj osemurni delavnik in tri dolarje na dan za tiste, ki de lajo pri vrtalnih strojih, toda o uniji pa neječo nič šlišati. Seveda rni nismo tako neumni, da bi se vaedli na Jimove limanice, ker Jima dobro poznamo. Kakor hitro bi se mi vsedli na limanice in raztrgali organizacijo, bi Jim rekel: "Fantje, zdaj ste pa spet moji I Plesali hote tako kakor bom jaz aviral, kakor	pred
štrajkom <ali še hujše 1" E. Jim-rniel Ne boš nas tako hitro vjel, ne! Mi hočemo unijo in potem se bomo šele zanesli na tvoje o-bljube, prej ne.
Šerifu Klopčiču in pijanemu Muksu pri jetičnem 44Glasniku" niso po volji naši* organizatorji, ker jim včasih malo stopijo na u-mazane skebske prste. To boli, kaj t Ljudstvo se dlnami. O, ne bote ga več tako lahko izžemali kakor do sedaj! In to peče, kaj t Vsak pameten človek tukaj ve, da vaša cerkev je za skebe. Pošten unijski delavec ne bodi v skebsko cerkev, ker bi se notri morda nalezel grint... O, ne bojte se, Savs vam je ne bo podrl. Tisto stavb'. 1 e vi imejte in vpo rahljajte jo kakor znate mogoče še prav pride Muksu za ležišče, da mu ne bo treba plezati po Ste-faneovih in TTudobinih "geretih", kadar "Glasnik" pogine. Za oomnite si: s svojim jetičnim trobilom ne bote zlomili štrajka; uničila ga ni niti Citizens Alliance (Nadaljevanje na 6. st/rani v 1. koloni.)
Meksikanski rebeli pod vodstvom zmagovitega Ville so zadnje dni okupirali glavno mesto Chihuahue brez vsakega boj.a Federalna armada je zbežala še pre-dno so prišli rebeli in sedem Hu-ertinih generalov je na potu proti meji Zedinjenih držav. Rebe-lom je zdaj odprta pot proti Me-ksiko City, toda Villa bo počakal v Chiuhuahi dokler se ne snide z ostalimi konstitucionalistič-nimi četami nakar odrine z okrog 20,000 možmi proti glavnemu gnjezdu Huerte.
Položaj v Meksiko City je naravnost obupen. V mestu je o-krog 18,000 brezposelnih ljudi in to število se ima vsak dan pomnožiti z beguni, ki beže iz severa jred rebeli. Dva tisoč begunov je »ribežalo 6. t. m. iz Montereya in Saltilla, kjer se misli umakniti 'ederalna vojska pred prihajajočimi rebeli. V Iluertini armadi vlada velika nezadovoljnost in temu je pripisovati, da se rajSi u-mikajo brez boja kakor pa da bi prelivali kri z rebeli. Huerta Je svojim četam odprto sporočil, da jih ne more plačati in da si naj na svojih pohodih sami pomagajo cakor najbolj znajo in morejo, to se pravi, da naj kradejo in ropajo. Rebeljon se Siri tudi v južnih pokrajinah Meksike; tam je vstal nov revolucionarni vodja, bivSi bandit Genovevo, kateri operira v sporazumu z Zapato.
Uzurpator nuerta sedaj duši velike skrbi s pijančevanjem. Odkar so rebeli na severu razprSili njegovo armado, se je že parkrat tako vpijanil s Šampanjcem, da je za par dni izginil iz Narodne palače in prespal nekje zunaj na deželi. Poročajo tudi, da je Huerta že povsem pripravljen na beg in da je skrivoma že poslal svojo rodbino v Vera Cruz.
Zadnji teden so poslaniki nekaterih europskih velesil v Wash-ingtonu zopet opozorili Wilsona na položaj v Meksiki. Predsednik pa ni nič odgovoril; nadaljevati hoče svoj "program čakanja".
— V newyorikem hotelu Waldorf of Astoria so "dame" viSjih štiri sto obdržavale dobrodelni ples. Vse dame so bile oblečene v haremsko obleko. — Well, to ni bila maska 1
— Senator Vardaman iz Mia-
sissippija, ki strašno sovraži zamorce, se je tako razveselil, ko je izvedel, da morajo biti v vseh oddelkih ločeni belopoltni uradniki, od temnopoltnih, da bi mu bilo kmalu od veselja počilo srce. Predsednik Wilson je svoječasno spisal knjigo — "The New Freedom."
ERJAVČEV FOND IN NEKAJ POJASNILA.
Iz par krajev so dospela upra-šanja, kako stoji račun Erjavčevega fonda. V sledečem prinašamo pismo, ki ga nam je poelal sodr. Matko iz Greensburga:
Piše:— Poročam Vam, koliko je bilo poslanih novcev meni do 30. oktobra 1913. Vsega skupaj do tega dne sem prejel $931.15. Vseh stroškov je bilo' pa do tega dne $377.97, imam torej na roki še $553.18.
Sedanji advokat D. C. Ogden je prevzel delo pod pogojem, da dobi na roko $100.00.
Frank Matko.
Do dane«, 5. dec. je ptri Prolc-tarcu za ta fond $14*8.10. — Sku paj se je torej nakolektalo — s poročilom od sodr. Mat kota do 30. oktobra — $1079 25. Gori emenjeni advokat je stalno na delu za osvobojenje Krjavca izpod vislic. . Toliko v pojasnilo. Razni izkazi se Se priobčijo v Prole-tareu pozneje
proletakkc
OLAfl IZ PENN8YLVANIJE.
Veliko in živahno gibanje zadnje čase med delavstvom dela kapitalističnemu sistemu precej sitnosti. V dobremu spominu so nam še stavke premogarjev v Westmoreland Co., Pa., tekstilnih delavcev v Lawrence, Mass., in v Peterson, N. Y.,; stavka premogarjev v West Virginiji, sedajna rudarjev v Michiganu in premo-garjev v Coloradi. Vse te večje stavke :ned nezadovoljnim delavstvom in veliko drugih med raz. ličnimi strokovnimi delavci je jasni dokaz, tka je v sedajnemu kapitalističnemu sistemu nekaj zelo gnilega in nezdravega — pravi rak v sistemu človeške družbe. Ker smo pa mi socialisti razredno zavedni delavci, je naša sveta dolžnoat, da se ta bolezen — mit — ozdravi, oziroma popolnoma odstrani iz sedajne človeške družbe. Sredstvo za to je pa le eno; in to je, odstraniti sedajni kapitalistični .sistem in nadomestiti ga s socialističnim. Za ta prevstroj je potrebno še veliko dela in agitaeije, študiran ja in raamotri-vaja. ker velika je še večina, ki nima najmanjšega pojma o socializmu in njega principu. Prva in najvažnejša stopinja je, kako priti do te velike mase, da bo voljna poslušati nauk o rešitvi iz sedajne induatrialne sužnosti. Nekateri trde, skozi literaturo, drugi skozi ustmeno agitacijo. Oboje je dobro in oboje se mora tudi rabiti. Če pa hočemo imeti popolen uspeh potem moramo to maso — ubogo delsvskta paro — organizirati v močno industrialno organizacijo, ker edino z močno industrialno organizacijo se bode delavstvo o-svobodilo sedajnega krvosesa-ra-ka, pod katerim trpi in se muči, strada in umira gladu.
rA&torej naj bo sveta dolžnost vsakega razredno zavednga delavca delovati nato. da se vsak delavec, katerekoli stroke si bodi industrialno organizira. Vsak naj vrši egitacijo tam, kjer dela. Moja, kot premogarja, dolžnost je delovati nato, da se premogarji, kjer delam, organizirajo. Začetek organizacije v enem ali drugem kraju je težaven, to posebno med premogarji, katerih večin« je ino-zemeev 'različnih narodnosti in v večini ne zmožni angleščine. Cilje se, da ima organizacija U. M. W. of A. precej svojih organizatorjev na delu v krajih, kjer premogarji še niso organizirani in sicer v In-diani. WestmoreV nd. Fayette in v Johnstown-u. Cambria Co. Razume se sainoobsebi, da imajo organizatorji v teil krajih zelo težavno delo. Dosti premogarjev je se, ki niti ne vedo, kakšnega pomena je za nje unija. O so pa morda kedaj že slišali to ime in o tej organizaciji, imajo pa zelo slabe pojme o njej. Veliko je še takih, ki bi ne hoteli niti poslušati organizatorja pred strahom. tla bi morda zgubili redi tega svoje delo. Premogarske družbe same skr-be, da delavci, ki se malo zavedajo, so v nevarnosti, da zgube svoje delo vsaki čas. Znano mi je, ko je pred nekoliko tedni U. M. W. poslala svoje organizatorje v Johnstown in okolico in ko so nizkotne duše, izdajice delavstva, to Cambria Steel Co. sporočile, je družba takoj izdala ukaz, vse Slovence od dela odpusti. Nekaj je bilo odslovljenih tskoj. Na to se je pa družbi dalo razumeti, da je bolje za njo, ako opusti t»H svoj namen in delavce sprejma nazaj v avoje suženjstvo, ker drugače se lahko kaj takega pripeti, kar se kapitalist i najbolj boje. To je pomagalo. Družba je vzel» vse delavce nazaj. V takem stališču ne nsbajajo delavci v Johnstonu. v drugih krajih posebno, kar se tiče preinogarjev v Somerset, Indiana in Westmoreland Co's. je pa še slabše. Ali duh časa gre naprej in razmere se spreminjajo. Delavsko časopisje se vedno bolj širi, delavcem se oči odpirajo in armada razredno zavednih se množi po vsih krajih. Globoko pod zemsljsko površino, v zaduh-lem zraku vrši agitstor med svojimi tovariši delavci agitacijo za organizacijo — Unijo Seme je dobro, polje izvrstno in zaradi tega bo obilen sad. Potrebno je, da vaak posamezni vrši svojo doll-nost za koristi in dobrobit samega sebe in cele organizacije. Ce se ne bojimo svoje lsstno življenje v
nevarnost postaviti vsakoknat, ko gremo v preinogokop garati, gotovo se ne bomo bali delovati za organizacijo, v katerej je za nas edina rešitev. Tovariši, delavci! Naša sveta dolžnost je, delovati na to, da se sedanji kapitalistični sistem apremeni v socialističnega, oziioma delovati na to, da postane človeška družba to kar mora biti, tki bo' življenje v resnici vredno živeti in vlivati ga!
Član U. M. W.
Derne, Westfallen, Prusko.
Cenjeni urednik!
Prosim nekoliko prostora, tla poročam nekoliko o premogarskih razmerah v Nemčiji.
V Derne so veliki premogokopi "in se dela stalno, toda zaslužek je pa t ».»ko boren, da komaj zadostuje za najpotrebnejše. Dozdaj smo delali še čez čas. Rovi so pa tukaj prav slabi, brez zadostne ventilacije. Kapitalisti si pač mislijo: če hočeš delaj, če ne pa pusti, bo prišel pa drugi n*H tvoje mesto. S tem računajo. Vsled dela čez čas smo nagromatlili take zaloge premoga, da bi ne izdalo dosti, če zaštrajkamo, kajti kapita listi bi ln-hko rabili zalogo na strani. Tako izigrava denarna moč delavno silo. in kaj čuda. če je delavec vsled teh razmer demora-liziran. Če se je včasih zaslužilo malo bolje, je pa hitro prišel na okoli nadzornik in je vtrgatl pri vozičku, češ. tla je zaslužek pre-masteii. — Seveda leži največja krivda v nas delavcih samih, ker se ne oiganiziramo strokovno in politično. Delavci, kjerkoli ste, organizirajte se. Nastopite vedno kot organizirana sila, ker le tedaj ste v stanu od kapitalistov tir-iati vaše pravice. Posamezen ne doseže ničesar. To je mnda pač vsak že skusil. Posameznih izvoljencev ne pozna kapitalist, če ne dobi nič od tega. Včsmih pač na-rede kapitalisti izjemo in dajo posamezniku malo več ko drugemu, ali to le tedaj, če vidijo, tla dobe skozi dotičnega po drugi strani to stotero nazaj.
Delavci. čitajmo delavske — socialistično časopisje, iz katere-«rh dobimo resnične slifce o delavskem gibanju in delavski naobraz-bi, pustimo pa nastran časopise, ki uri poročajo delavcu naj bo poslušen ¡11 podložen svojim izkoriščevalcem.
Pozdrav svojim ameriškim tovarišem !
Mat h Hoznar. naročnik.
Johnston City, 111.
Cenjeni: — Danes Vam zopet pošiljam enega celoletnega naročnika — zvestega boritelja»za delavske pravice. — Tem potom Vam tudi poročam žalostno vest, — žaloigro, ki se je izvršila tukaj 23. novembra. Rojak John Jese-ničnik je ustrelil svojega rojaka Bernarda Jarea in to vsled prepira, kdo da je boljši delavec v rovu. V prepiru je skočil Jesenie« nik po puško in sprožil na Jarca, na kar se je slednji zgrudil mrtev na tla. Pokojni je bil član društva 67 S. S. P. Z. in društvo mu je priredilo dostojen pogreb.
Delavci! Kd«»j boste že nehali s takim prerekanjem in nasilnim orožjem — in kar vodi do vsega tega —Alkoholizmom T Proč od alkohola ! Knjige v roke pa dobre časnike!
Zastopnik Proletarca.
New Duluth, Minn
V tekočem letu je bilo objavljenih ve čdopisov iz tukajšnje nove jeklarske naselbine v slovenskih časnikih. Vsak dopisnik je opisoval razmere in napredek tukaj po svojem okusu in prepričanju. Zadnji čas je pw teh dopisov zmanj kalo. nastala je tihota. Uganiti pa vzrok temu ni teško. Večina jo je namreč pobrala a trebuhom za kruhom, kajti pri tuknjsni novi jeklarni se ie delo skrčilo, pri večjih stavbah pa celo počiva zaradi zime, ako ravno do zdaj še ni bilo posebnega mraza. Po leti se je dobilo prav lahko delo in ga je tudi vsak dobil, naj je prišel od-kjerkoli. Mnogo od teh imajo sedaj neprostovoljne počitnice. Go-tovo hi jih raje imeli po leti. Kod bodo zdaj tavali vbogi delwvci za delom T Po zimi se vsak drži svojega dela, če v a ima. zato bo pa za te prav tešks. Kdo jim bo-dal obleke in živeža! Tukaj je po na-
vmIi huda zima in vsak si lahko misli, koliko mrazu bodo prestali ubogi delavci, ki nimajo dovolj obleke ne hrane. Ampak mnogi na to ne mislijo. Niti delavci vsi ne mislijo nato, kaj šele kapitalisti, k imajo najmanj povoda zato.
Po ranžu se je v več krajih delo vatavilo, po enih krajih se dela pa le po lahko. V takih razmerah Je umevno, da je vedno nekaj ljudi tudi brezposelnih. Kdor tega ne vrjame naj gre kar v Duluth na Michiguti St., pa bo videl veliko armado brezposelnih, katere posamezniki hodijo od ene do druge agencije in stikajo za delom. Vsled tega ne morem za sedsj nobenemu svetovati semkaj. Če se razmere obrnejo kaj na boljše, bom že poročal. Obetajo, da hode mu spomladi gradili električne tovarne in hiše.
Pozdrav vsem cen j. čitateljem Proletarca!
John Hergant.
W. Newton, Pa.
Cenjeno uret|^ištvo: —
Na seji društva Zvesti Bratje, štev. 37. S. S. P. Z. je prišlo med drugim na dnevni red tudi poročilo delegata o zborovanju S. S. P. Z. v Milw.iukee, Wis. Iz njegovega poročila je bilo poaueti, da se je na konvenciji storilo muogo dobrega v korist naše zveze. Mnogo težavnih točk se je rešilo, samo pri točki glede plače tajnika se nam zdi, da se je premalo razpravljalo, kajti sicer bi zbor ne določil tajniku $165.00 na mesec. Vidite, naša zveza šteje komaj 5000 članov, pa ima tajnik tako plačo, kakor oni od S. N. P. J., katera šteje do 11.000. V (ilas Naroda sem Čital zapisnik J. S. K. J., katera šteje istotako okrog 10.000 članov, pa inw»' tajnik $200.-00 plače na mesec. Kaj ne bi imel naš tajnik dovolj $100.00 na mesec in na vsakih 500 članov $10.00 več? O tem se je premalo mislilo na konvenciji.
Dalje moramo tudi obsojati tajnikovo zadržanje glede tistih 25 c, ki so se plačevali .vsake tri mesece. Poročilo delegata se glasi, da se je tajnik izrazil, da so ena društva pošiljala, ena pa ne; in ko je delegit uprašal zakaj niso društva pošiljala, je tajnik izjavil. da katera so bila rtpnmna niso. Zakaj on ni objavil, katera društ va niso poslali, tla bi to storila naknadno* Tukaj so inimo-grede prizadeti tudi nadzorniki, kajti to dognati bi bil moral že nadzorni odbor in potem naložiti gl. tajniku, tla obvesti vse krajevne tajnike, ki so postali na svo-tah. To vendar ni red, če ena društva plačujejo, ena pa ne, a se jih niti ne opomni na njih dolžnost! Kakor izgleda, se je nadzorni odbor bal zameriti tajniku. Toliko v blagohotno neznanje vsem, ki se zato zanimajo.
Tem potoni se izreka javna zahvala vseni darovalcem, ki so darovali za ponesrečenega Franks Terbežnika. Iz Collinsburgha. Newton $33.00; (Irazton, Pa. $6.-35: društva S. S. P. Z. Lorber. Pa., štev. 37 $8.40. Herminie štev. 1. in štev. 81 $7.10; iz Wicett, Pa., dr. 112 $6. Ivan Pajk. Conemaugh, Pa., $1.00.
Vsem še enkrat zahvala. tebi list pa obilo naročnikov.	*
Jos. Zorko, predsednik društva štev. 37. S. S. P. Z.
Pri|H)inba uredništva: Priobčili smo ta dopis, ker stojimo na stališču, da ima vsako društvo pravico do javne besede v zadevah, ki se jih tiče. Dopis je bil poslan Glas Svobodi, ki je glasilo S. S. P. Z. s* ga uredništvo ni objavilo. — Kakor čujenio se vse napredne zveze živahno zanimajo za združenje .Jednot, in če se to doseže, potem bi te kritike itak ne prišle toliko v poštev kakor v slučaju, da ostane vse tako kakor je.
Claridge, Pa.
Cenjeni urednik: —
Proaim priobčite sledeče: — 30. novembra je tukaj preminil rojak John Matelko, ki je bolehal za srčno vodenico. Odkar je prenehal z delom, je približno en mesec in sedaj je prestal vse težave, ki so naprtene delavcu v kapitalistični družbi: Bil je naprednega mišljenja in tudi zastopnik Proletarca, za katerega je agitiral z velikim veseljem in mi rljivostjo. Kamor je prišel, v katerikoli družbi ie bil, mu je bila prva stvar, da je spomnil pričujoče ns delavski list Proletarca. Doma ie bil ranii iz Dolenje vasi, fsre Raka in je bil v Ameriki 15 let. Tukaj za-
pušča ženo i dvema nedoraslima otrokoma, mater, enega brata in eno seatro. Zavarovan je bil pri S. 8. P. Z. v Chicagi, odnosuo pri naši tulomjšnji podružnici, katero mu je priredilo 2. decembu-a tudi lep pogreb.
Počivaj sladko večno spanje! Mi pa gremo naprej, da vržemo ob tla ta krivični družabni sistem.
Pozdrav vsem zavednim delav-
cem !
Frank Zurnian.
Aurora, Minn. Dragi mi Proletarec: —
Čeravno mi je naročnina potekla s številko 322, Vas proaim vse eno, da priobčite tale dopis: Dne 1. nov. je nemila smrt vzela mojega soproga in očeta enega otroka. Raujega je mučil» huda bolezen — pljučnica in vročinska bolezen,. Cele tri tedne je trpel hude bolečine. Za časa njegove bolezni ga je obiskalo muogo njegovih prijateljev in znaneev, za kar jim izrekam najprisrčnejšo za liviJIo. Pokojni je bil tukaj splošno priljubbljen. Pogreb se je vršil dne 21. nov. dopoldne. Tem potom se zahvaljujem tudi društvu, h kateremu j»' spadal pokojni soprog John Zabukovec, katero mu je oskrbelo pogreb. Posebno se mi je dolžnost zahvaliti ženskemu društvu Zvezda S. N. P. J., katero se je v 4 a ko mnogobrojnem številu vdeležilo pogreba in s tem izkazalo svoje sočutje. — Blagemu pokojniku in nepozabnemu očetu i»j bo lahka žemljica!
Listu Proletarcu želim prav muogo naročnikov in zagotavljam vas, da ponovim ntrečnino, kakor hitro mi bo mogoče.
Zalujofai vdova,
Marija Zabukovec.
Oirard. 0.
Prosim malo prostora v našem vrlem Ptoletarcu. Pri nas gre z delom počasi, vsledtega ne svetujem nobenemu semkaj. V društvenem življenju napredujemo lepo.
Po naključju mi je prišel v roke Amerikanski Slovenec, štev. 87, v katerem čitam slavospeve nekega dopisniku kranjski klerikalni stranki in samoumevno avstrijski trosposki. Kajpak, drugače to ne more biti; A. S. vzgaja svoje dopisnike v tem tonu, kakršnega je spustil dotičnik s svojci hvalo za Kranjske klerikalce, katerih vredni bn¡tei so v .Tolietu. Dopisnik je steni naredil nekaj, kar sam ne ve kaj; kajti če bi v«1 del, bi tega gotovo ne storil. S svojim dopisom je pohvalil tiste,t ki so v veliki meri krivi, da je moral oditi s trebuhom za kruhom iz svoje rodne grude. Ali niso slo-( venski klerikalci največ krivi, tla se narod trumoma seli v druge kraje? To je na dl«vu! — Tz domovine ga zapode. potem pa pohvali ,v A. S. svoje preganjaee in iim poje hozana. Ali ste že slišali kaj takega? Pa naj še kdo reče. da A. S. ne v za gaja* lepo svojih "bravcev". Čudno je naposled samo eno. namreč to: zakaj taki ljubljenci črnosuknježev ne ostanejo doma. v stari kontri. Tam je vendar na vsakem klancu cerkev in farovž. knr v očeh dopisnikov A. S. odreši vendar celo deželo.
V	očeh teh podrepnikov so Aiue-rikanci sami lupeži, ki imajo mesto cerkva in f aro vie v tovarne — industrijo sploh. Koliko pa nosi Krsnjski deželi cerkvena in farov ška industrija! Nič. Nosi edino Rimu; Kranjska je pa bankrot, kajti kar je v kranjskih farovžih, to ne spada kranjskemu ljudstvu. Vidiš bistroumni dopisnik A. S. kako hvališ p rov z roč i tel je bankrota Kranjske dežele! Le poj jim slavo in kadila jim položi na njih nikdar polni altar. Bral sem v Zarji, da bo posta'la Kranjska slovita po zabitosti svojih prebivalcev; well, mogoče izve za to kakšen ameriški kapitalist in bo iuvensti-ral v to kapital, pa bo priredil kakšucv rste razstavo, na kateri se bodo ostali Zemljani ob zabitosti kranjskih klerikalcev zabavali. Tu notri so novci, ftkoda da ni imela Vodiška Johanca dovolj tega ženija. Za ta biznis je pa Kranj ska dežela res najbolj primerna.
V	spričo originalnih klovnov, ki jih ima Kranjska dežela v klerikalnih vrstah, bi bil Cuney Island v New Vorkp pod žiro. Kmalu bo prišel čas, ko bomo zardeli, če bo treba povedati, od kod smo doma .....
Pa pravijo mnogi v spričo takih raz.iuer, kako je to, da. se širi socializem. Ja, ali naj si res kopljemo svoj lastni grob še globlje — preko vratu, ko imamo že zdaj dovolj opravka, da ^ple/amo ven-kaj! '
Kdor je »ako neumen, naj kar koplje, jaz mu ne b^in dal roke, če se bo ziuialil, da je kopal predolgo in da je zadnji čas, tla se strežne. < 'e nočeš rabiti svoje la-terne, pa brcaj tam kjer si.
Pozdrav vsem. ki ne kopljete pod svojimi nogami, ampak pod kapitalističnimi in klerikalnimi.
P. B. socialist.
Waukegan, 111.
Nekako dve leti je, odkar je neki "opazovalec" v "Ani. Slov.", s pomočjo še drugih gotovih Oseb prav pridno pobijal vse, kar je bilo naprednega, najbolj so jim bili pa v želodcu socialisti. Ker se pa naprednost ne da pobiti kar tako lahko, kakor si je mogoče mislil omenjeni opazovalec, je pri svojem trudapolnem delu kmalu poginil. Od takrat ni bilo slišati nič več v "A. S." čez 'Sokolice" ne čez,čitalnico, kakor tudi ne če* soeialiste. Sedaj se je pa rodil zopet neki A. S. in je pripravil somišljenikom A. S. neko zmes, za katero res ne veni, ali je bilo to jed, ali pijača, vseeno jim pa voščim dober "tek". Ker je pa v to zmes namešal socialiste in socializem, mu svetujem, tla tega ne stori več, ker socialisti s<* teško prebavljivi in se lahko zgodi, da n«* ostane komu v žalodcu, in potem bode moral rabiti "grenčeč" ali kaj podobnega, za katerega pa ne ostajia veliko denarja v teb slabih "asih.
' "Žajfa."
poslati v javnost v oeigled name-ravanja za adružitev slov zvez in jednot sledeče sugestije:
Ce pride do združenja, naj »e predvsem jemlje v poštev one, ki spadajo k različnim zvezam in jednotam, da ne bodo potem o-škodovani ;to je, da se napravi Toliko razredov, da bo vsak lahko zavarovan vsaj pribli*no po njegovi želji, kakor če bi pripadal k večji potlporni organizaciji. Drugič, če kak član ali uradnik kaj zakrivi, naj se ga ne črta takoj iz jednote temveč se ga primi rno kaznuje, kajti drugače bomo prišli zopet na staro pot, in bodo v takem slučaju zopet snovali ali vsaj poskušali snovati svoje jednoto. Če uradniki kaj zakrivijo, menimo je dovolj, če se jim odvzame urad. Tretjič, glasila naj delujejo za združitev!
Upamo da bodo tudi druga društva izrazila svoje mnenje, ker se stem olajša delo delegatom na skupnem sestanku. —Glede Slov. zavetišča je pa naše mnenje, da če se kaj ukrene, naj se ukrene tako, da če pride član, ki niveč za delo tjekaj, se ga ne sili k nobenemu delu, ampak da vliva popolno svobodo.
S pozdravom,
društveni odbor.
Franklin, Kans. NAZNANILO.
Tem potem opomin jam vse člane dr. Proletarec št. 50 S. D. P. Z. v Franklin, Kans., da se vii do zadnjega vdeleže društvena seja, ki se vrši dne 21. decembra točno ob 10. ure predpoldne v navadnih prostorih. Na dnevem redu bodo važne reči, kakor tudi volitev uradnikov za leto 1914.
Vsi torej na krev, da ne bo potem nepotrebnega kikanja.
Frank Vegel, tajnik.
West Newton, Pa. NAZNANILO.
Članom društva Orel št. 40 S. D. P. Z. v W. Newton naznanjam, da se vrši gl. letna seja dne 28. decembra t. 1. ob devetih predpoldne v navadnih prostorih. Treba je, da se te seje vdeleži vsak član ker bode na dnevnem redu volitve uradnikov za T. 1914. Kdor bo izostal brez tehtnega Vzroka', bo plačal 50c v društveno blagajno.
S bratskim pozdravom,
Frank Morella, tajnik.
Black Diamond, Wa*h OLAS S SESTANKA.
Društva M. Z. St. 32 J. S. K. J. drust. Planinar, št. 57 SNPJ., društ. Zastave Slave St. 4, SSPZ. in drust. ASBP. st. 19 so sklenila
Chisholm, Minn.
Sodrug urednik Proletarca:—
Teško se delavec z izmučenimi rokami pripravi k pisavi, toda včasih je skoraj prisiljen razode-ti«svoje težnje.
Človek misli in inisli, zakaj je vse tako na svetu, zakaj je toliko sužnjev in hlapcev nekaj gospodarjem? Ali je res vsega tega bog kriv? Ali je v paradižu ustvaril bog Adama hlapca in Adama kapitalista«? Po cerkveni zgodovini to ni resnica, kajti ta zgodovina uči. da je boe ustvaril v paradižu samo enega Adama, ki ni bil hlapec ampak gospodar vsega kar\je ,foilo v paradižu. Bog nima torej z revščino in bogastvom ničesar opraviti. Vse to je delo človeka. Zato si mora tudi elo-
♦JmJ^JMJMJMJ^JM}^
i	i
i Na piano, za agitacijo zvezne tiskarno!	f
| —	|
x	i
T
♦♦♦ Na seji eksekutive J. S. Z. dne 4. dec. je prišla na dnevni red zvena tiskarna. Po daljši	«£♦ ♦is razpravi, ki pride v zapisniku, se je sklenilo, da se pozove vse naše klube sirom Amerike, da
pozive agitacijo za našo-zvezno tiskarno. Vsled tega se je zaključilo, naj se letošnjo zimo vse	&
V	veselice in zabavne priredbe vrle v prilog naše tiskarne, ki se mora odpreti — če bodo koli-	♦ ♦♦♦ čkai razmere ugodne zato — si. majem 1914.	«fl*
t	f
V	Proračun za tiskarno se ceni na......................................... $25 000.00	♦>
V	katerih lastniki bodo vsi člani J. S. Z.	«£♦ ?	f
Potrebna svota za začetek se računa na .................. ...... $ 6000.00
V	f
V	Gotovina danes na roki ............................... .... 739.12	«£♦
X --♦!♦
V	Potreba še za začetek ................................................... $ 5.260 88	A
♦>	t
t	V
V	l'o je poračun za tiskarno, ki jo je treba oživotvoriti.	&
0	I
♦ ♦
V	v tem okvirju bo od časa do časa izkazana svota na roki in koliko je se treba do začetka.	A
1	♦ X Sodrugi po naselbinah: Vsi na delo! Sedaj je čas zato! 61. odbor J. S. Z.	i
v	t
ADVERTISEMENT
		
SLOV. DELAVSKA		PODPORNA ZVEZA
l!«i*novljw>« d n« M. avg«»u mt		InkarpoririM tt «pri!» ltUt v d ritt v! P«nn.
Sedež: Conemaugti, Pa.
0LAVNI URADNIKI: Predaaduik: FRAN PAVLOVOlC, bo* 705, Conemaugh, Pa, Podprodaednik: JOSIP ZORKO, B. F. D. 3, bo* 01|a, West Newton, Pa. Tajnik- ALOJZIJ BAVPKK, bo* 187, Conemaugh, Pa. Pomotni tajnik: IVAN PROSTOR, bo* 120, Export, Pa. Blafäjnik: JOSIP ŽELE, 6108 8t. Clair Ava., Cleveland, Ohio. Pomotni blagajnik: JOSIP MARINÖlC, 3536 E. 80 St., Cleveland, Ohio.
ZAUPNIK:
ANDRE.) VIDRI H, bo* 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI:
VILJEM SITTEK, 1. nadzornik, Lock box 57, Conemaugh, Pa. FRAN TOMAtlC, 2. nadzoraik, Gary, Ind., Toleston, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POVÖE, 3. nad«., 1 Craib st., Numroy Hill. N. 8. PitUburg, Pa.
*	POROTNIKI:
IVAN GORAEK, 1. porotnik, Weat Mineral, Kanaas, bo* 211, JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 40Ö Ohio Street, Johnatown, Pa. ALJOZIJ KARLINOER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. bo* 80.
VRHOVNI ZDRAVNIK. F. J. Kern, M. D., 0202 St. Olair Ave., Cleveland, Ohio
POMOtNI ODBOR. Dretuelj Joief. bo* 275. Conemaugh, Pa. Gaiaik Ivan, R. F. D. 3, bo* 54, Johnstown, Pa. Zaman Frane, bo* 275, Conemaugh, Pa. Klinar Martin, 812 Chestnut street, Johnstown, Pa. Rupert Jakob, bo* 238, Soth Fork, Pa. Gabrenja Matija, 800 Broad Street, Johnstown, Pa.
Delegatje za zdruitveni sestanek dne 14 januarja 1914.
Viljem Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa.
Rebolj Ivan, Uleucoe, Ohio.
fttefau Zabric, bo* 227, Garrett, Pa.
Birk Zofija, 6029 Class ava.j Cleveland, Ohio.
Uradno glasilo: PROLETAREC.
Dojena dr uit v a, oziroma njih uradniki, wo uljudno proieai, pošiljati vse dopise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Deaar naj •e poiilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Ex presnih; ali Bančnih denarnih nakatnie, nikakor pa ne potom privatnih čekov.
V slučaju, da opatijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi.	• .
vek popraviti kar je zakrivil s svojo lahkomiselnostjo. Če bi bil bog ustrotril — kakor pripoveduje svetopisemska bajka — v radižu enega revnega in enega bogatega Adama, potem bi imela tudi katoliška cerkev, ki vedno zagovarja ta nazor—-prav, ko sili revne, naj bodo pokorni gospodarjem; ali ker je bog po isti pravljici ustvaril samo enega A-dama, nimajo nebene pravice vmešavati ae v boje človekove, ki hoče z njim popraviti svoje zmote, ko hoče odpraviti hlapca in kapitalista, na dati človeku gospodarstvo vsega, kar potrebuje za svoj obstoj.
Kaj je človek zakrivil s svoje lahkomiselnostjo! Zakrivil je mnogo! Zakrivil je, ker se ni zaliimal, kako se deli narodno bogastvo, ker je vae zaupal drugim, da so zanj mislili in urejevali zadeve, ki bi jih moral sam ali urediti ali pa nadzirati; zakrivil je, ker je volil mesto delavske-kapi-talistične kandidate v postavoda-jo itd. itd. Vse to je zakrivil človek, in sedaj je njegova dolžnost, da to popravi. Te stvari pa ne more drugače popraviti kakor z organizacijo. Ker jih ni popravil takoj posamezno, jih .mora sedaj skupno. Ti prijatelj delavec, ali kaj popravljiH svoje napake, ali si sploh sklenil da jih boš popravil. ali hočeš biti trdovraten in delati napake še nadalje vzlic vsemu zlu. ki te tepe vsak dan T Ali hočeš pripisati vso to mize-rijo ki jo vživaš bogeu, ali samemu sebi? "Amerikanski Slovenec" pnvi, da je vsega tega bog kriv (trdi namreč, da br»*z božje volje ne pade niti las z glave), jaz pa pravim da si ti sam kriv in da bog nima nič opravka pri tvoji mizeriji in kapitalističnimi! blagostanju. ( afc je, da to enkrat presodiš in da se potem . odločiš: ali boš delal nato, da popraviš to napako ali ne; da se odločiš, katerega boš obsodil — samega sebe ali boga?
Jaz sem sani s seboj na čistem: obsodil sem človeka, bog je "not guilty". Vidiš, moja obsodba je moška; nikomur se ne maram skrivati za suknjo ali brado. Katoliški delavec, ali boš obsodil boga po nedolžnem T Kdo je po tvojem mnenju "guilty"? T>aj. odgovori !
Star rudar.
ZA MIÄIOAN8KE ftTRAJKARJE Is Chlsholma, Mlnn
Svots nabrana 1133.78 in odposlana Ernst Millau, blagaj. W. F. M. v Den-v<}l, Colo.
Darovali so sledefi po 110: Stevo Gervais.
Po $2.00: Jakob Baatan, I#ovra Pa sksn.
Po 11.00: Tso Penjovieh, Frank Žleb-aik, Tone Hren, Joseph Ulle, John rtampa, Aaton Klun, Charit« Pakiah,
Prank Champa, Frank Hren, Mile Ko-vacevich, John Krpau, Johu Champa, Steve Prapotuik, Frank Medved, Ilija Rutkovich, ose p h Jak&e, Martin Jako-pich, Math Knaus, Dragutin Herlje-vich.
Po 50i-: Iso Seuanik, Nick Borieh, Mile Perdar, Mike Krznarich, Mile Se-balj, Luka Bicanich. Math Paver, Stevo Bicnnich, Riste Varečak, Sirao Vi-dovich, llija Plavonja, Savo Marich, Math Gervol, Dane Rukavina, Ivan Rukavina, Tone Jurkovich, Ado Hubi-sa, Milan Jivnevieh, Ane Vranesh, Nick Bukvich, Miile Maljkovich, Mi-hailo Vranesh, Dane Bukvich, Mihailo Platisa, Stojan Maljkovich, Mile To-mich, Mika Misich. Dane Bukvich, Geo Bozanich, Rade Bozanich, M. Sebalj, Andro Brajac, Pauijan, Toni Oblak, Samec, Joe Epich, Math Kinkela, Ivan Bacich, Joe Muvrin, John Tratar, An ton. Repei, Jakob Zgonk, Frank Oblak, Anton Skerjanc, Marija Gande, John Petek, Johana Zobec, Ton» PogSrelc, Joe Grsich, Joe Pluth, Joe Tičar, John Arko, Joseph Konc,' Aloiz Spehek, Mrs. J. Cvar, John Smolc, Frank Pucelj, Tom Plos, Louis Volk, Frank Grego rich, Jozef Champa, John Novak, Luka Selisnik, Jo. Jeimac, Joe Kaline, John Ruparcich, Frank Gacnik, Charles Zgonc, Ludvig Kordiah, Fr. Bomhich, Frank Kosmerl, John Lovsin, Joe Lovšin, Fr. Lovnick, Petar Radakovich, John Pahule, Frank Juretich.
Po 35e: Jakob Drobnich. Po 30c: Janez Baraga.
Po 25c: Stevan Knezevich, Tone Znidarsich, Andro Roinik, Frank Go-men«ek, Fr. Bošnjak, John Rihar, Mike Kopae, Fr. Rihar, Joe Oblak, Mike Ti-enk, Jakov Mlakar, Frank Mlakar, Ignac Dolinsek, Frank Krapenc, Jos. Panian, Stevo Hajdukovich, Joe Hren, Frank Gouie, Anton I^ovsin, Joe Koa-cak, John Aega, Andro Valetich, Andro Ekor, Joe Gazvoda, Frank Bavee, Ati dro Modrich, John Bauc, Frank Mihelich, Vase Varecak, John Vanel, Anton Raragn, John Nosan, Petar Ozanich, Ivan Tomac, uro Tomac, Matija Ma rincel, Joe Ozanich, John Kocevar, To ni Stopa, Toni Suber, Joe Bozich, John Dolinar, Gregor Pancur, John Miatik, Frank Drap, Frank Stupea, Frank K romar, Dominik Sronso,Marko Vukovich, Frank First, John Gornik, Aloiz Kmet, Joaeph Osterbuch, Frank Gorse, Frank Sterle, John Snidarsich, Aloiz Strmole, Gregor Pecovnik, Joaeph Oblak, Anton Rihter, Joe Palcich, Johan Sterle, L. Koair, Jure Turk, Rudolph Palcich, Mi le Zaïisnich, Stana Zunich, Luka Spraic Luka Sebali, Jovo Repaich, Miko Sat nich, Marijan, Nmiadich, Stevo Prica, Mare Marich, Mile Jurkovich, Misko Kankarash, Ivan Petrak, Beli Krzna rich, Tomo Somlicich, Ane Bicanich, Frank Susan j, Marija Sepich, Joe Grze tleh, Aloiz Jordana, Ilaj Galovid, Dan Orgovich, Martin Champa, J. Koacak, Geo Repatch, Mike Rajacich, Frank Sivsek, Janko Hajdukovich, Nikola Bukvich, Mile Meaich, Mike Bozanich, Fr. Dubravich, Fr. Medich, Joe Sta nich, Ivan Kruhelc, Toni Stanieh, Vlc tor 8incich, Vinko Stanieh, J. Stark, L. Stark, Nikola Rajacich, Tlija Smi ljanich, Petar Smiljanich, Milan Smi Ijanich, Jovo Rajacich, Simo Smilja nich, Mr«. J. Veranth, Frank Lovrich, Fr. Andolaek, Jobn Arcul, Anton Zfca enik, I «oui s Hudeln, Anton Krabich, Frank Krabich, Math Kralieh, Andrew
- «¿a
Gregorich, Johu Chaaipa, John Tonka,
Jo« Vesel, Joe Ponikov, Jernej Veranth, I^ouia Znidarsich, Ferdinand Zi-vatuer, Anton Selisnik, Johu Petek, Ignac Klaucnik, Fr. Regorsek, Frank Seli snik, Ju« Pecovnik, Mike Nabrenik, Louis Baraga, Anton Hatrce, Frank 1-vaacich, J. Mohar, T. Spehek, Joe Ule, John Hebeljak, Anton Debeljak, Mike Vidmar, Anton Susnik, liouis Vidmar, Antou Rocuik, Anton Posta, Anton Molk-uik, Lovro Strancnik, Geo Palica, Johu Hravdek, Gregor Zevuik, Ja kob J it k «te, Autou l.aknar, P\al Hizal, Alois Ambrozich, Rudolf Kova* ich, Stefan Krajuik, Luis Beuciua, Louia Kocir, Mile 8« rt ich, Mra. Sebalj, Fr. Koiuiilar, M. Maresich, Mra. Prijatelj, Fr. Kles, M rs. Govednik, Mra. J. Lovšin, Antou Mehle, Frauk Steblaj, Fr. Debelack, Jože Stebalj, Ed, Steblaj, Jobo Stebaj, M rs. Rozman, Steve No voselac, Andrew Vodnar, M rs. J. l^ev-stik, J. Kerzirh, Frank Okoru, John I'alcer, Johu Spenko, Steve Smilenich, Milivoj Kneaoviek, Johu Konirdar, ohn Susuik, Autou Jakos, Dominik Rožnik, Andrew Radakovich, Joe Radakovich.
Po 20e: Frank Podloga, M rs. Prvec, Anton Hravc.
Po 15c: Toni Aec, Frank Kogoncek, Steve Medved, M rt*. Palcich, ne umrer jo*.
Po lOe: Andrew^ Zamernik, Johu Bouha, Jo/.e i'esark, Joe Tauko.
Naknadno |h> 50c: John Težak, Peter Sajevich, M rs. Hicauieh, (Jeo. Bieanich, Peter Mihelich, John Mihelich, Ivan («asparac, Vinko Novoselc, Ale* Malj kovich, Ludvig Ščetina, Mrs. J. Arko, Mrs. Frank Vidmar, Frank Rome.
Jo* po 25c: John Arko tajer.
Naknadno: George Sliva« $3.50, John Türk $1.00.
SOUTH SLAVIT SOCIALIST OR GANIZATION No. 22, Chisholm, Miun.
Matt. Muvrin. tajnik.
Janko Sakaiov (Sofija j: ZLOČINSKA LAHKOUMNOST.
Dvestotisoč mož žrtvovanih, dve miljardi državnih dolgov kontrahiranih, vae delavako ljudstvo pripravljeno na rob propada, dva miljotna rojakov izročenih razuarodenju, kot najbolj krvoločen in nečloveški narod r#zupit po vaem svetu — kako je bilo mogoče, prignati delaven, trezen narod, kakršen je bolgarski. do takega konca.
Ta misel razjeda kakor kislina zavest izmučenega meščana in kmeta, ter zahteva na vso silo odgovora.
Bilo bi napačno, ako bi hotel kdo vse te rezultate pripisati enemu samemu vzroku ali eni sami osebi. Tudi če človek opusti kritiko ravnanja bolgarske vlade izza bitke pri Ljule za mir, je vendar treba naglašati, da ni bolgarska vlada od tega datuma, od 31. oktobra 1912 dalje, izvedla nobene pametne akcije, da bi trajno obdržala osvojeno ozemlje. Drzno forsiranje čataldžin-ske črte, prekinjenje mirovnega pogajanja, obnovitev vojne, o-svojitev Odrina, naposled prelom z zavezniki — vse to so bile napake politike, ki ni točno vedela, kaj more doseči brez zaprek. Seveda so Srbi in Grki izrabili priliko, medtem ko je bila bolgarska armada zaposlena pri Ča-taldži in Galipolju, da bi povečala teritorialne zahteve, ali v to jih je gnala bolgarska politika razširjenja proti vzhodu sama.
Zdaj pa zadnji, najhujši udarec — vojna z zavezniki.
Izvajali smo, da bolgarska vlada ni hotela vojne z zavezniki in da je ni pripravila. Vlada je točno vedela, da Humunija ni bila zadovoljna, in rumunska vlada je tudi oficielno naznanila, da ne bo nevtralua. Turčija ni demobilizirala svoje armade in je zahtevala novo uravnavo meje.
In potem vojaška stran te drame. Vojna uprava in vlada sta bili prav natančno in od kompe-tentne strani poučeni o duhu čet. Imeli smo upore in nasilstva zoper oblasti še v dobi razprav h Turčijo. Bližajoča se žetev je do blaznosti razburjala kmete. "Pustite nas prostovoljno domu, sicer gremo, ne da bi koga vprašali" — tako so se glasile izjave kmetov. "Siti smo ječanja po mokrih prekopih, svojega ljubega mirnega dela» si želimo" — je bilo geslo, ki je prevevalo vrste oboroženih meščanov. Vesti, ki so nrihajale od srbske meje, so govorile enako: j^ete se nočejo bojevati, pa žugajo, da razorožijo častnike. Pospešati je treba mi-rno rešitev z zavezniki, sicer ni nič «otovega.
To stanje čet je bilo vladi in vojni upravi prav tako dobro znano, kakor obunni diplomatič-ni položaj. Kako je mogla vlada
tako grciiti, da ni preprečila izbruha sovražnost)!
V Danevovi in Gešovovi vladi »ta od začetku živeli/ dve duši. Vezana je bila tu nacionalistični program iu je hotela šovinističnim elementom vzeti veter iz ja der; obenc n pa je videla dejanske razmere, razvoj vojaških in uiplomatičnih 'ogodkov, po ka tcrih je bilo od začetka jfcsno, da so zahteve teli elementov neiz-polnjive. Znano je bilo, da je bil Peterburg bolj pripravljen podpirati srbske in grške želje, kakor bolgarske. Toda bali so se agitacije it! maščevanja nacionalistov in Macedoncev, če bi se pokazali preveč popustljive napram Srbiji. Ministrski predsednik Panev je baje dobival grozilna pisma, ki so ga svarila pred potjo v Peterburg, in kakor je slišati, se je hotel z avtomobilom odpeljati do druge postaje, da bi /utajil odhod v Rusijo.
To je bila stara pesem boja zoper prijateljstvo z Rusijo, in Bolgarska je bila žrtev tega boja.
Ponoči 29. junija je dobilo vojno poveljništvo iz glavnega stana ukaz, da naskoči nekatere u-trjene srbske in grške višave, da bi se doseglo, kakor je bilo rečeno v ukazu, posredovanje Evrope. Drugi dan je bilo izdano povelje, da se ustavijo sovražnosti, kar se je tudi zgodilo v pogubo naskakujočih bolgarskih kolon. Srbi in Grki, dobro poučeni in pripravljeni, se niso več brigali za nasprotno povelje, in vojna je izbruhnila.
Tako zločinsko lahkoumno so «»t a vili bodočnost vse dežele na edino karto namišljene evropske intervencije od katere so pričakovali pravičnejšo razdelitev s|»ornega ozemlja, ne da bi ae bili brigali za to, če je tako posredovanje mogoče in ee se izvrši tskoj, če ga nasprotniki sprejmejo ali ne, in če ne pripravijo za hrbtom Bolgarske stoječi Rumu-ni in Turki to intervencijo nepotrebno, kakor se je zgodilo.
Tej nerazumljivi lahkoumnosti vlade imamo sedai zahvaliti ne le pohabljenje Bolgarske, temveč tudi položaj na Balkanu, v katerem ni nič razveseljivega, ki pa pomenja začetek najbesnejših nacionalnih bojev med balkanskimi državami. Le en zadovoljiv iahod vidimo iz tega položaja in to je okrepčanje socializma, zlasti socialne demokracije na Bolgarskem in v Srbiji, ki je edina sposobna, da izkrči pot mirnemu notraniemu in zunanjemu razvoju na Balkanu. Povzdiga Srbije in ponižanje Bolgarske pripravita v obeh deželah ugodna tla, na katerih se razvije krep ko ljudsko gibanje za notranjo svobodo in samoodločevanje tukaj živečih narodov, ki ustvari protiutež nroti narodnim nasprot iem. Desetmesečno uničujoče voj no stanje in vloga socialistične stranke v tei vojni, ki si je osvo-
boirata setev, iz katerih vzkali notranja svoboda narodov.
— Rdeči teden na Dunaju in na Nižjo Avstrijskem. Dunajski in nižjeavstrijski sodrugi so pred tremi tedni uprizorili "Rdeči teden" za nabiranje novih članov politični organizaciji. Uspeh rde-čega tedna je izredno ugoden. Samo na Dunaju so nabrali 10.000 novih članov, po ostalih krajih Nižje Avstrijske pa 2500. Toliko «o pridobili zavedni sodrugi. Tudi ženske niso zaostale in so nabrale za svoje organizacijo v tem tednu 1500 novih članic.
MAKAR CUDRA
"No, poslušaj me, Lojko: jaz
te ljubim!" je govorila itadda. Oni pa je samo zfrauil z ramami,
kot da bi bil zvezan na rokah in
na nogah.
"Že mnogo mladcev sem videla, toda ti si suielešji in krasuejši od njih na srcu in na licu. Vsak izmed njih bi si bil takoj pobril brke — da seru le trenila z očesom, vsi bi mi bili popadali k nogam, ako bi bila hotela. Toda čemu to t Saj že itak niso bili nič kaj hrabri in smeli in jaz bi jih vse pobabila Malo je ostalo na svetu hrabrih, možatih eiganov, malo, Lojko. Nikoli še nisem nikogar ljubila, Lojka, a tebe ljubim. Ali jaz ljubim tudi še svobodo! Svobodo pa, Lojko, bolj ljubim nego tebe. A brez tebe ne morem živeti. Glej, jaz hočem, da si moj z dušo in s telesom, slišiš T" — On se je smehljal.
"Slišim! Radost je v mojem srcu, poslušati tvoje besede! No, govori dalje!"
"Toda še to. Lojko: vseeno je ,kako se ti vrtiš in obračaš, jaz te premagam, moj bodeš.
"Toda še to, Lojko: vseeno je, kako se ti vrtiš in obračaš, jaz te premagam, moj bodeš. Torej ne izgubljaj zastonj časa — pred teboj te čakajo moji poljubi in moje ljubkovanje . . . vroče te bom poljubovala, Lojko! Pri mojih poljubili boš pozabil na svoje smelo, ponosno življenje in živahne pesmi tvoje, ki tako ra-doste mlade cigane — junake, ne bo nič več donela po stepi — pel boš zaljubljene, nežne pesmi meni, tvoji Raddi. Ne izgubljaj. torej zaman časa povedala sem ti že; jutri ae mu boš pokoril kot sUreješinu tovarišu junaku. Priklonil se mi boš k nogam pred celim taborom in poljubil boš mojo desno roko — in tedaj bom tvoja žena.
"Vidiš, kaj je zahtevala vražja deklica! To je bilo nezaslišano; le pri Č rnogorcih je bilo tako pred davnimi časi — so govorili stari ljudje — toda pri ciganih — nikoli! Pobratimstvo z deklico, z žensko! Na-a, pomisli, sokol, ali ni to presmešnoT Lomi si celo leto glavo in ne stuhtaš ničesar temu podobnega!
"Lojko je skočil na atran in je zarjul skozi celo stepo, kakor da bi bil ranjen v srce. Radda je vztrepetala, a ni ae izdala.
"No, zdravstvuj^do jutra, a zjtitraj storiš, kar sem ti zapove dala. Slišiš, Lojko!"
"Slišim! Storil bom" — je za stokal Zobar in stegnil roke proti njej. Ona ga ni niti pogledala in zazibal se je kot drevo, ki ga je zlomil veter, in je padel na tla ihteč in smejoč se.
"Tako je mučila mladca pro-kleta Radda. S težavo sem ga zopet spravil k zavesti.
"Ej! Kateremu vragu more kaj rabiti, če ljudje ginevajo v žalosti? Kdo rad posluša, kako ječi in
lila srea vseh neprizadetih. sta^ rpra bolesti človeško srccT
Maksim Gorsij:
(Konec.)
'Vrzi proč! Sic«r ti razdrobim glavo! — Poglej!*' v njenih rokah se je zasvetila pištola in namerila jo je Lojku na Čelo. Od vraga je bila ta deklica! "No", sem si mislil, "seda i sta si enaka po močeb. kaj bo sedaj T"
"Poslušaj!" — in Radda je zateknila pištolo fta pfls ter je rekla Zoba r ju : "Nisem prišla, da te ubijem, ampak da se sprr-vim s teboj; vrzi nož proč!" Lojko ga je vrgel in ji pogledal mračno v oči. čudovito je bilo brate! Dva človeka sta si stala nasproti in se kot dve zveri merila t očmvdrug drugega, a oba sta bila tako krasna, smela človeka. Gledal je na nju jasni mesec in gledal sem jaz — to je vae.
In sedaj pomisli to!
Vrnil sem se v taborišče in sem o celi stvari pripovedoval starcem. Premislili so in so sklenili počakati, da vidijo, kaj se bo zgodilo iz vsegii tega. Iztekla pa se je stvar tako-le: Ko smo se zvečer vsi zbrali okoli ognja, je prišel tu Lojko. Bil je ves v zadregi in skozi noč je silno shujšal, oči so mu vpadle; pobesil jih je proti tlom in, ne da bi jih dvignil, nam je dejal:
"Tako je s stvarjo, tovariši: izprašal sem si to noč srce in nisem našel prostora v njem za avojc »taro, svobodno življenje. V njem živi samo Radda — to je vse! To je ona krasotica. Radda, ki se posmehuje kot carica! Ona svojo svobodo bolj ljubi nego mene, a jaz jo ljubim boli kot svojo svobodo in sem se odločil pasti Raddi pred noge; tako mi je ona zapove-dala, da bi vsi videli, kako je njena kirasota ukrotila smelega Lojka Zobarja, ki se je, preden je -videl njo, igral z deklicami kot sokol z racami. Potem pa bo postala moja žena in me bode negovala in poljubovala, da se mi ne bo več ljubilo vam prepevati pesmi in ne bom Žaloval za izgubo svoje svobode! Ni-li tako, Radda t" — Obrnil je oči proti njej in jo je tužno pogledal. Ona je molčala, strogo prikimala z glavo in pokazala z roko na svoje noge. A mi smo gledali iri nismo razumeli ničesar. Zahotelo se je nam zhežati daleč atran. samo da ne bi videli kako bo padel Lojko Zobar k nogam deklice — ženske,
in najai bode ta deklica tudi sama Itadda. Neki čut arainote, sočutja in žalosti ae naa je polastil.
"Ej, ne hiti tako, prideš še dosti zgodaj, boš še sit . . .", se je zasmejal on; kot da bi bilo jeklo zazvenelo, tako se je zaamejal.
"To je torej cela stvar, tovariši! Kaj mi sedaj še preostaja! Pre ostaja mi le še poakuaiti. ali ima moja Radda res tako trdo srce. ka kor ga je kazala proti meni. Poskusiti hočem sedaj, oprostite mi. bratje!'"
"Ej! še predno smo mogli slutiti, kaj hoče storiti Zobar, in že je ležala Radda na zemlji in v njenih grudih je do ročaja tičal krivi nož Zobarjev. Mi smo otrpneii.
"A Radda je potegnila nož iz prsi, vrgla ga stran zatianila smehljaje rano s kito svojih črnih las in je rekla glasno in razločno:
"Osttani zdrav, Lojko, vedela sem, da boš tako storil!" in je umrla.
"Si-li razumel deklico, sokol!! Proklet naj bom na vekov veke, a bila je vražja deklica ta Radda! Da, dal
"Ej! sedaj hočem pasti k tvojim nogam, ti kraljica ponosna!" je zakričal Lojko, da ae je razlegalo po celi stepi; vrgel ae je na zemljo, vsesal svoje ustnice v noge mrtve Radde in obležal kot mrtev. Mi smo sneli šapke in stali molče okrog.
"Kaj porečeš k tej stvari, sokol! Da, da! Nur je hotela reči: "Treba ga bo z veza ti!" Toda nobena roka bi ae ne dvignila zve-zat Lojka Zobarja, prav nobena. In Nur je to vedel. Zamahnil je z roko in je odšel v stran. Danila pa je pobral nož, ki ga je bila vrgla Radda stran, dolgo je gledal nanj in sive brke so mu trepetale; na nožu se še ni ohladila Rad-dina kri in bil je tako kriv in oster. Nato pa je stopil Danila k Zobarju in mu je zasadil niž v hrbet iravno nasproti srca. Saj je bil vendar Raddin oče ta stari vojak Danila!
"Tako je prav!' je jasno vzkliknil Lojko, obrnivši ae k Danilu, in je padel na prsi k svoji Raddi.
"A mi smo gledali. Pred nami je ležala Radda; stiskala je ? roko kito las na svoje grudi in njene odprte oči so bile obrnjene pro ti jasnomodremu nebu. a pri njenih nogah je ležal stegnjen smeli Lojko Zobar. Gosti kodri so mu padali na obraz in ni bilo možno videti njegovega obličja.
Stali smo globoko zamišljeni. Brke starega Danila so se tresle in naježile so se njegove goste o-brvi. Gledal je v nebo in molčal. Nur pa je siv kot mišatnik • legel z obrazom na zemljo in zapla-kal tako, da so kot list v vetru trepetale njegove stare rame.
"Imel pa je tudi vzrok za čim plakati, sokol moj! Tako je bilo!"
"Če greš, hodi po svojem poti in ne kreni nikoli v stran, od njega. Idi naravnost. Morebiti tudi zastonj pogineš. To je vse, sokol!
Makar je utihnil, spravil pipo v mehur in zapel čekmenj na prsih. Rosil je dež, veter je postal moč« nejši in morje je bobnelo zamolklo in srdito. Konji so prihajali drug za drugim k ugašujočemu ognju,'in ko so naju zapazili s svojimi veliki, umnimi očmi, so ob •stali nepremično in naju okrožali s tesnim kirogom.
"IIop, hop, ehoj!" jim je prijazno klical Makar in. potrkavši z dlanjo svojega ljubljenega vran ca po «vratu, se je obrnil k meni in je dejal:
"Čas je iti spat!" — Zavil si je glavo v čektnelj, raztegnil se mogočno po tleh iti je utihnil. Meni pa se ni ljubilo spati. Zrl sem skozi stepno temino proti morju, in v zraku je pred mojimi očmi plavala kot carica krasna, ponosna postava Radde. Pritiskala je z iroko kito črnih las k rani na grudih, in skozi njene temne tenke prste je curljala kaplja za kapljo kri in padala na tla kot ognje-no-rdeče zvezdice.'
A za njo je plaval vsesan v njeno peto smeli mladec — junak Lojko Zobar; njegov obraz so zakrivali gosti Črni kodri, in izpod njih so rosile mnoge hladne in velike solze . . .
Dež se je -vsipal gostejše in mo-rje je prepevalo mračno, svečano himno ponosnemu paru kirasnih ciganov — Lojku Zobarju in Raddi, hčeri starega vojska Danile.
A ona oba sta krožila % nočni temini lahno brez šuma in nikdar ni mogel krasni pevec Lojko doseči ponosne Radde . . .
proletarec
LIST ZA INTBKBSK DELAVgKEOA
ljudstva. IZHAJA VSAKI TOREK.
—— L.Mtaik la i*daj*t«l)i ——
Jsftslsvsnska iolavska tiskovni sruibi
v Chicago, Illinois.
Naročnina: Za Ameriko $2.00 ca celo leto, $1.00 ca pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.26 «a pel leta.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi btvalt/i a j* poleg novega naznaniti tudi start naslov.
CUiilo •lovaaafc« offMiucIj« Ju«*«t
— »oc Uliti 1<m i'«M v Ameriki. —
V»e pritožbe glede nerednega pošiljanja liata in drugih neredno«ti,- je potiljati
predsedniku družbe fr. Podlipcu, 5039 W. 25. PI Cicero, IU.
PROLETARIAN
Owned »nd publi.l>»d «very Tu*W«y by
Sootk Slivio Workraoo't Pubiikinf Company
' Ci>iei|0, Illinois
Subscription rate«: United Statea and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half
{ear. Foreign c< untrita $2.60 a year 1.26 for half year. -:- -:- -:- -:
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
4006 W. 31. STREET. CHICAGO IIUNOIS.
Telephone: LAWNDALE »677
V P0M0Ô ŠTRAJKARSKI DECI
Izvrsevalni odbor ženskega oddelka v glavnem stanu socialistične stranke je izdelal načrt za nov podporni sklad, kateri bo služil v pomoč otrokom štrajkarjev na raznih industrielnih poljih Amerike. Sodružica Winnie E. Bran-stetter vodi to stvar. Po sklepu ženskega odbora je določen 28. december — nedelja — kot dan za splošno prispevanje v ta aklad za štrajkarske otroke. Javni shodi se imajo sklicati po vseh mestih jn socialisti, unionisti ter sufra-žetke se pozivljejo, da prirede tega dne največje demonstracije in tako pokažejo svojo solidarnost za koristi in blagostanje delavskih otrok. Socialistični listi bodo božični teden posvetili posebne izdaje proletarski deci. Olavni stan socialistične stranke je izdal posebne znamke z napisom "Strike Children Relief Fund", ki bodo služile kot pobotnice za prispevan denar v otroški sklad. Te znamke ae lahko porabijo kot okraaki za na pi8ma ali božične zavoje. Ves denar, ki se izkupi za te znamke, pojde v podporni aklad za deco ätrajkarjev. Denar bo v oskrbi socialistične stranke in eksekutivni tajnik bo imel nalogo, da ga pošlje po potrebi v take kraje, kjer bodo otroci štrajkarjev v stiski.
Tozadevna izjava ženskega odbora se deloma glasi:
"Nikakor ne bomo dopustile, da bi otroci delavcev postali žrtve bojev med organiziranim delom in kapitalom, kakor se to dogaja na Irskem. Skrbno pazimo na velike dlavske boje v Colora-du in v Michiganu in dobro vemo, da bo prišlo ravno tisto kakor v Massachusetts in v West Virgi-niji, ako prej ne stopi vmes kako organizirano gibanje v pomoč otrokom štrajkarjev v prizadetih krajih. Otroci naših bratov trpe mraz in pomanjkanje posebno sedaj, ko je nastopila zima. Socia-lističnas tranka. katera se vedno bori za delavce proti kapitalistom, je predvsem poklicana, da organizira stalni podporni sklad za otroke štrajkarjev."
je železnice.
"Zvezni odškodninski zakon za premogarje in rudarje in olajševalne zakonske določbe za mornarje."
Wilson torej veliko priporoča. In to ima kongres izvršiti v pričetemu zasedanju. Ne smemo pozabiti, da ie po Wilsouovem načrtu imel kongres v pravkar končanem izvsnrednem zasedanju revidirati carinski tarif in vzakoniti denarno reformo. Zato je bil sklican. Tarif je sicer srečno pod streho, toda denarno reformo pa še dane« mrcvarijo v senatni zbornici in teško če jo spravijo v kraj pred Novim letom. To je en dokaz, da Wilaonov program ne gre tako gladko izpod rok v kongresu kakor bi on rad. Kaj pa šele bo, kadar pride na vrsto "grozna moritev" trn sto v.
IZSESAVANJE OTROK.
¿ocialist in pridružil se J>oi socialistom s namenom, da se čimprs-je strmoglsvi današnji kspitslis-tičui družabni red in ustvari nov družaben red, novo človeško družbo, v kateri ne bo treba otrokom že v najneŽnejii mladosti na tlako.
V Ameriki kakor v vsaki evropski državi morajo otroci de-» lavcev že v zgodnji mladosti v tovarno mesto v šolo, da pomagajo speriteta!? prehraniti svoje mlajše bratce in Duvkoplacevialci v
DEMOKRATKA
PROSPERITETA.
V Chicagi ni več dolgo bilo toliko ljudi brez dela, kakor je ravno sedaj. Od 40 do 50 ti«oč brez-poslenih reveže v postopa vsak dan po ulicah tega velikanskega mesta; stikajo okrog delavnic in to-varen, ali dela ni. Posredovalnice za delo so natlačene ljudi, toda agentje ne vedo, kam z njimi. Ni čuda, da imajo nesramni delodo-bav agentje sedaj dobre čase za dobavo štrajkolomcev. To je dobro, da imamo sedaj zopet lepo gorko vreme. Kaj potem, ko pritisne hud mrazf Kdo ve T Vprašali so župana, toda župan Harrison ne ve. Živela demokraška pro-
dnevno 8179 ur ali 248,665 ur na mesec oziroma 2,383.500 ur na leto.
Strašen zločin", kaj ne! Seveda kapitalisti lahko smatrajo
druzega ne razumejo in se tu( nočejo rszumsti. Vlade, ki so menjajo v Avstriji, kakor navaden človek menjs umazano sra, co. zvižgsjo na ceaarja in ljuc
to za zločin -— toda delavci pra-	stvo. Nad vsemi pa caruje iko-
vijo drugače. Najhujše "zločine"	fovska palica, ki pljuje na vse in
je zapadna rudarska zveza izvr-	vaakega tišči za tilnik k tldm. To
šila v okrožju Butte, Mont. Tam	je Avstrija dandanes, naša nek
je organizirala rudarje že pred	danja "domovina"! — Eldorado
dvajsetimi leti. To je bil prvi	za kutarje in njih privržence, za
"«Ml»". Pred trinajstimi leti je	ljudstvo pa dolina soli! izvojevala osemurni delavnik. To
je bil drugi "zločin". Zahtevala je in dobila povišanje plače 1 1907 in 19l2. Nadaljni "zločin"! W. F. of M. je v celoti organizirala vue rudarje v Butte, Ana-condi in v Great Fallsu in ustano-
Paketna pošta izboljšana.
Glasom odredbe vladnega polt nega oddelka izvršene so za pa ketno pošto (parcel post) zelo važne spremembe, ki stopijo v ve ljavo 1. januarja 1914. Spremem
vila zaprto delavnico. Montana je be so: V 3. zoni je poštnina zni prosta vsakega industrijelnega žana na šest centov za prvi funt boja. Rudarji so popolnoma or- in dva centa za vsak nadaljni ganizirani in delodajalci spoštu- funt; v 4. zoni bo odslej poštnina jejo njih unijske pravice — ker 7 centov za prvi funt in 4 cente
WILS0N0VA POSLANICA.
rr^decembra se je zvezni kongres prelevil iz izvanrednega v ......w............v> _ ti
prvo redno zasedanje in predsed- rjeit fccr sj mislil, da govore rfs-
sestre. Kapitalissti kaj radi spre* jemajo otroke v delo, ker je njih delavna moč sveža, pri strojih pa proti nizki mezdi opravijo tisto delo kakor odraščeni delavci. Vsak delavski družinski oče bt rajše pošiljal svojo deco v šolo mesto v tovarno. Ali pomagati si ne more. Njegov zaslužek ni tako visok, da bi z njim prehranil svojo družino, in otroci morajo v ka pitalistično sužnost, ko dopolnijo komaj štirinajsto leto.
Statistični izkazi o otro&kem delu, katere od časa do časa obelodanijo vlade, nam kažejo selo žalostno sliko. Se hujše pa otiroke izkoriščajo v domači industriji, v kateri stariši jemljejo delo na dom in ne delajo v tovarni. V majhnih, brezzračnih in zatohlih sobah, v katere ne posije noben solnčni žarek, morajo otroci pomagati starišem, da zaslužijo vsi skupaj komaj za najpotrebnejše življenske potrebščine. Ti mladi mučeniki dela ne poznajo iger, ne brezkrbnega otroškega veselja, katerega so deležni otroci imovi-tih slojev. Komaj so shodili, že pričenja zanje trpi en je, mukrtrp-no življenje, ki jih spremlja skozi vse dni življenja, dokler kot prezgodnji starčki ne zatianejo za vedno oči.
Nekoč so poizvedovanja v New Yorku dokazala, da je leto in pol staro dete pomagalo svoji siromašni materi pri delu. Mati je izdelovala škatljice, ki so okrašene z majhnimi školki in polži. Malo dete je lepil oškoljke in polže na trak, ki se ga je prilepilo na škat-ljo.
Kapitalizem ne vpraša po starosti, kapitalizem pozna le izsesa-vanje. Dokler bo uveljavljeno kapitalistično gospodarstvo v človeški družbi, toliko časa se bo izkoriščalo tudi otroško delavno moč.
Ti, delavec pa praviš, da ljubiš svojo družino, da ti je deca najdražji zaklad na svetu, pa vendar nisi socialist, nisi v vrstah delavcev, ki se resno borijo za odpravo kapitalizma, torej tudi otroškega dela. Ali je tvoja ljubezen do o-trok le na jeziku T Al\, ne, ti v resnici ljubiš svojo deco, ali bojiš sc postati socialist, ker so ti gospodje v cerkvi rekli, da so socialisti brezverci; ti nočeš postati socialist, ker ti svobodomiselni patriotje pripovedujejo, da so socialisti nevarni puntarji, izdajalci svojega naroda in svoje domovine. Seveda delavec, ti si jim ve-
nik Wilson je 2. dec. na skupni zbornični seji prebral svojo prvo letno poslanico. Glavne točke njegove poslanice so: *
"V Meksiki ni nobene vlade. V Ameriki ne bo pravega mini, dokler general Huerta ne odloži svoje uznrpirane (prisvojene) oblasti. Njegov padec pa ni več daleč.
"Predležeča predloga za reformo denarnega sistema prinaša korist farmarjem, zato se mora hitro sprejeti.
"Shtrmanov protitrustni zakon naj ostane, toda preustrojiti je treba dvomljiv temelj istega. (Predsednik obeta posebno poslanico glede tega.)
"Direktne nominaeijnke volitve za predsedniške kandidate je treba takoj vzakoniti.
"Neodvisnost Filipinov. Samouprava na Ilavajskih otokih.
"V Alaski naj vlada gradi svo-
Illinoisu so lahko veseli. Državna uprava Springfieldu pod guvernerjem Dunnejeiu, katera je seveda tudi demokraska, je povišala državni davek od 38 na 70 centov. (ToH ko davka bo treba plačati na vsakih $100 vrednosti posestva.) Stroški državne vlade namreč znušajo za dve leti 37 milionov dolarjev. Toliko ni še nobena u prava potrosila, odkar eksistira država Illinois, lil te izdatke je seveda treba pokriti z davki. Pa kdo poreče: kaj nas mar, saj mi delavci ne plačujemo davkov, ker nimamo posestev. Le počasi! Delavci plačujemo najemnino (rent) in s tem plačujemo davke — in še kaj drugega — od hiš, v katerih stanujemo. Sedaj, ko bo davek povišan, povišana bo nedvomno tudi najemnina in tako bomo plačali vse le mi delavci. ŽiveLa demokratka prosperiteta!
Jeklarska industrija pad»,. Kralji jekla in železa odpuščajo suž nje ii peklov v So. Chicagi, Gary, Ind. in v Jolietu. Baje je že odpuščenih do 7000 delavcev. Živela demokraska prosperiteta!
Draginja raste. Cene mesu in jajcam so že tako visoko, da bo treba z aeroplanom za njimi. Gospodinje v New Yorku in v Ohiea-gi se organizujejo in napovedujejo bojkot jajcam. Kapitalisti, ki posedujejo velikanska skladišča širom dežele napolnjena od tal do vrha z jajci in drugimi živili, se smejejo. Wilsonova vlada je pa pričela s "preiskavo" draginje. Zakonodajni butei v Washington!! so dovolili $20.000 v svr-ho, da se snide posebna komisija, da "preišče" vzroke visokih cen Ljudstvo, ki plačuje po 40 centov za tucat jajec, mora plačati se 20 tisoč dolarjev, da gospoda v Washingtonu zve, zakaj plačuje 40 centov za tucat jajec! Čas je, da se uvede preiskava, če so možgani nekiHterih demokraških za-konokovaeev v redu ali ne. Živela demokraska prosperiteta!
Neki W. H. Clayton v Kansas City, Mo., kateri je v premogo-kopu izgubil eno nogo, je prišel pozno v noč na policijsko postajo in prosil, da ga zaprejo, da mu ne bo treba prespfcti na mrzlih tleh pod milim nebom. Policaji so se reveža usmilili. Živela demokraš-ka prosperiteta!
ZLOČINI" ZAPADNE RUDARSKE ZVEZE.
nico, ker sam lagati ne znaš. Ni kdar nisi čital socialistične knjige, spisov in časnikov, ker si slepo verjel tistim, ki žive od sadov tvojega dela. Vzel si vse za zlato resnico, kar so ti pripovedovali tvoji sovražniki, in nisi postal socialist.
Delavec, ako ljubiš svojo deco in ji ne želiš, da bi hodila isto tr-njovo pot, katero ti hodiš skozi svoje življenje, potem sc poduči, ksj socialisti zahtevajo, kdo so in kaj hočejo, pa se boš kmalu prepričal, da so te nalagali gospo-¿je v cerkvi in svobodomiselni gospodje, ki priznajo, da ima člo-vok pravico izkoriščati človeka, pa izven cerkve. Spoznal boš, da te je nalagal župnik v cerkvi, kakor te je nafarbal svobodomiselni fabrikant zunaj cerkve.
Čitaj socialistične knjige, bro-šurice in časnike in sprevidel boš, da si bil že davnej v svojem srcu
Zapadna rudarska zveza (Western Federation of Miners), katera že štiri mesece vodi vroč boj za pravice rudarjev v bakrenem okrožju severnega Michiga-na, je ravno te dni tarča najgrših laži in obrekovanj od strani rme-nega časopisja, ki piše to, kar diktirajo kapitalisti. Vso kapitalistične laži so sc strnile v eno debelo laž, da W. F. of M. ni še ničesar dobrega storila za rudarje in da povzroča zločine. Profcsi-jonelni lažniki seveda nimajo nobenih dokazov. Kje bi jih vzeli T Navesti hočemo nekaj "zločinov", ki jih je izvršila zapadna rudarska zveza samo zadnje leto 1912. Torej to so "zločini":
Svojim Članom je W. F. of M. izvojevala povišanje plače v znesku $286.852 na mesec ali $3,442.-230 na leto.
To zvišanje plače se nanaša na 34,868 Članov zveze. V istem času je W. F. 0f M. iz-
jih morajo. V tej državi je zapadna rudarska zveza najmočnejša in zato pa jamči tamkaj za indus-trijelni mir in blagostanje našel-bin. V Montani ni treba štrajka. Če pridejo rudarji navskriž s kapitalisti, ppravna vse sporne zadeve razsodišče in rudarji med tem delajo kot po navadi. To so "zločini" v Montani.
V okrožju Ely, Nev., je ta organizacija predlanskim izvojeva-la 25 centov dnevnega povišanja plače in neomenjeno pravo do organiziranja. V Binghamu, U-tah, je v lanskem štrajku dosegla, da so rudarji dobili tudi 25 centov povišanja in pravo do or ganizacije.
To je torej le nekaj 'zločinov', ki jih je zakrivila vrla zapadna rudarska zveza v svojem dvajset* letnem obstanku in boju za rudarje in ostale rudniške delavce. Carjem bakra v Michiganu se kajpak zde ti "zločini" neodpu-stljivi in zato pa lažejo in obre-kujejo W. F. of M. po svojih trobilih v vseh jezikih. Ako bodo štrajkajoči rudarji v bakrenem o-krožju stali Čvrsti v svojem boju do konca, tedaj bo zapadna rudarska zveza izvršila tudi nari magnati bakra "strašni zločin", da ga ne bodo zlepa pozabili. Za rudarje bo pa ta "zločin" pomenil večjo plačo, krajši delavnik in neomejeno pravo do organiziranja.
Zato rudarji, vsi naprej za Za-padno rudarsko zvezo!
IZ BANKROTNE DRŽAVE.
za vsak nadaljni funt, sedaj je
8	in 6 centov; v 5. zoni na in 6 centov, sedaj 9 in 7; v 6. zoni
9	in 8 centov, sedaj 10 in 9. prvih dveh zonah je teža pake tov zvišana od 20 na 50 funtov; v oBtalih zonah pa iz 11 na 20 fun tov.
Te spremembe pomenijo zopet velikanski udarec za oderuške ekspresne družbe.
V črnožolti monarhiji se je za-vrŠil dogodek, kateremu so časnikarji prav malo posvetili pazno~ sti, ki pa določno govori, da so gospodarske razmere v Avstriji na psu. Tri in dvajset maloru8kih kmetov in malih samostojnih rokodelcev je vprizorilo "revolucionarno" vstajo, ki je seveda končala s popolnim fiaskom in je i-mela namen, da se Malorusi v Avstriji dvignejo proti "svoji domovini", ki jih pusti umirati gladu. Agitacija se je vršila s pomočjo ruskih robljev in netili so jo najbolj grško-ortodoksni popje. Zapeljane kmete, ki so se dali zvabiti s pomočjo dvojnega križa in ruskih rubljev v mrežo ruskega carizma, bodo sedaj sodili radi spijonaže in veleizdaje. Glavni krivci —grško-ortodoksni farji so odnesli svojo^ kožo na varno v Rusijo in se tam smejejo vbogim zapeljanim kmetom in rokodelcem.	.	. \r i i j» «• . V Največji boj pa nastane potem, vsekakor so pa sodelovali tudi v, - , i i • •«•.• - 7
___ i .. i - j . «o , ho hoc^ vedez pnsiliti urugj da
gospodarski vzroki, da je 23 kmc-' , ? - i /
?__. i ,	. . , . t ne smejo ničesar vedeti — uvzem-
tov in rokodelcev verjelo, da je
napočila doba, ko se lahko otrese? jo Avstrije. Poizvedbe o izseljevanju v Galiciji bo prinesle na dan, da so strašne gospodarske razmere v deželi, ki je skozinskoz okužena od farjev. Vaški župani so izpovedali, da so vaščani celih
Knight of Columbus, katoliško društvo, ki ima posebno nalogo pobijati socializem, je imelo 17. novembra velik banket, na kate rem je bil glavni govornik Dr. Ryan, profesor moralne teologije v st. paulskem semenišču. Glavna točka njegovega govora se je sukala okrog socializma.
Dr. Ryan je povdarjal v svojem govoru, da je socializem posledica slabih gospodarskih razmer in da če se hoče odpraviti socializem, je treba odpraviti te razmere. Rekel je, da je na eni strani prevelik monopol posameznikov, ki nosi veli kanski privatni profit in na drugi strani velikanska množica delavcev, ki se bore za svoj bori obstanek. To ao vzroki, ki napeljujejo maso na socialistične ideje. Vse te nezdrave razmere je treba odpraviti, pa bo socializma konec. — Bravo, Dr. Ryan. Mi se popolnoma zlagamo atem. Dr. Ryan je svoje nazore spremenil, kajti pred nekaj časom je trdil v nekem magazinu vse drugače. Dejal je, da je treba popraviti kapitalizem, pa bo vae dobro. Dalje je dejal Ryan tudi sledeče: Mnogokrat se hočejo katoličan je poelu-žiti samo lepo pokritih obljub, -da doprinesejo krščanska načela za rešitev družabnega uprašanja, tak program je pa slab in je boljše o njem molčati, kakor pa da se z njim samo deklamira ....
Kaj neki bi dejal Dr. Ryan, če bi mogel čitati Amerikanskega Slovenca, ki venomer kvasi čez socialiste in po drugi strani teden za tednom prakticira to, kar meni Dr. Ryan, da je «iaba taktika.
Kranjski Janez je seveda pre-vulgaren, da bi mogel pojmiti, — kaj še le razumeti — Dr. Ryana. On je pač hodil v semenišče, da se je naučil kartati in pa tistih par latinskih besed, katere meni zadostujejo za njegove backe.
Neveda je vstrajna dokler je ne zasledi veda — in potem je boj /a obstanek, v katerem slabejši podleže.
beležke
"The Iron Trade Review" poroča: "V jeklarski industriji j« nastala depresija. Na tisoče delavcev je že odpuščenih. V Gary, So. Chicagi in v Jolietu je okrog 7000 mož izgubilo delo v zadnjih par mesecih." Obenem poroča isti list tudi tole: "Henry C. Frick, jeklarski rnagnat, je podaril svoji hčeri ob priliki njene poroke tek za dva miliona dolarjev." — in nerazaodneži «e še čudijo, da raste socializem!
Edward T. Stotesbury v Phila-delphiji, kateri izhaja iz "višjih 400", je nedavno s svojo soprogo priredil gostijo. Opice so bile oblečene kot ljudje in so prosto «ka kale med povabljenimi bogataškimi gosti. Kranjski Janes je velik prijatelj opic. Sedaj ima priliko, da kaj napiše o kapitalističnih opicah.
Katoliški list "Catholic Fort-night by lteview" piše: "Sociali-zem raste med mami. lu kaj mi delamo, da bi ga ustavili! Ali ae >rigamo za potrebne socialne reforme T Ali morda mi ne zaklada-mo socialistov z bojevnimi sredstvi T Eno teh najmočnejših sredstev je neinteligentna in brutalna >iaava katoliškega časopisja!" — vino! Resnično! Ako bi urednik tega lista mogel čitati "Amer. Slovenca", bilo bi ga še bolj sram 1
Avstrijska in italijanska vlada sta določili, da bo neki princ pl. Wied kralj Albanije, Toda princ aahteva, da mu mora Albanija pls čati pol miliona dolarjev na leto ako hoče, da bo on kralj. Albanija plačaj in tiho bodil
Thomas A. Edison, slsvni iz-najditelj, je prebil 'zahvalni dan' pri delu v svojem 1 a bons toriju. 'Sedeti in zahvaljevati se ne pomaga svetu nič", rekeKje Edison, ko so ga vabili, da naj praznuje.
Skebski "Glasnik", glasilo slo venskih skebov v Calumetu, je sedaj šele po štirih mesecih dobil toliko korajže, da je odprl svoje skebske predale skebom v zugo vor. Zagovarjati skebe je pa ravno tako delo kakor da bi pral zamorca z namenom, da postane bel. Skebom mora iti že precej trda ali so pa gospod McMaughton obljubili še eno posebno mošnjo .
Nekaj mora biti, toda za štraj «arje ni nič slabega.
si popačene resnice.
Iludo mora biti življenje, ko človek sam ne vrjanie resnice, pa je sili drugim ljudem — za laž.
vasi živeli o dpodpor, ki so jih njim pošiljali sorodniki iz Amerike. Ako bi izostala podpora i».dela izvršil v šestih dneh. Amerike, bi morali ti vaščani u- j	P<H>*. ki |
mreti lakote.
Pred petnajstimi leti so ka-plančki v šoii pripovedovali, kako ie bog vsegnmogoeen, da je toliko
Pa po-i
Ali Avstrija vzlic kujejo svojim bravcem, da vse-temu zahteva več vojakov in ne-1	boj ni bil tako nagel,
srečna balkanska politika je po- ft|nP«k da se te šest dni tolmači v žrla vse, povzročila industrijalno dolge dobš, katerih naravno živ krizo in prinesla ljudstvu neznos- ^rst ne razumi. Ali se t« nc zli no gorje in bedo. Beda je danes cjtatelj, da boga vlečejo kakor ae po celi Avstriji, vlada pa vseeno 7-l.iubi, kakor kakšnega g.iš kolovrati po stari in zavoženi po- Perla v teatru! V petnajstih letih ti; Med vsemi državami v Evro ie vt(4tn velikanska razlika. Oi pi je položaj ljudstva najbrezup. iasa do Časa cerkev kapitulira in nejši v Avstriji. Niti na Balkanu, Rp pomika nazaj, v bolj teman ko-kjer je narode direktno zadela tiček, kolikor je ostalo še Tazsvet-vojna, niso gospodarske razmero ljenega.
Kongresni k Baley iz Pennsyl-vanije je te dni predložil resolucijo v kongres, v kateri zahteva, da se naloži posebni davek petih odstotkov na vse zasebne dohodnine, ki znašajo letnih $20.000 in več. S tem davkom naj se pokrivajo izdatki za program "velike mornarice". Baley je vtemljil svo jo resolucijo 8 terni besedami: "S tem se daje prva prilika našim milionarjem. da pokažejo pristnost svojega patrijotizma. Če pri e vojna, bodo šli kakor po nava-i možje in fantje iz tovoren, rudnikov in iz farm na fronto krog-am nasproti. Milionarji navadno ostanejo doma in čitajo vesti iz ]>ojišč>a. Njihov patriotizem je do sedaj obstal v tem, da so ob času ■vojne posojevali vladi denar za visoke obresti. Ker torej ne moremo prisiliti milionarjev, da bi šli s puškami v boj,prisilimo jih lahko, da plačajo za zgradbo bojnih ladij." Pametne besede! Ali s tem je še malo pomagano. Zbornica bi morala sprejeti zakon, da morajo v slučaju vojne kapitalisti in njih sinovi iti prvi v bojno fronto, potem bi bilo vojne kmaln — konec.
Povprečni delavec misli, da ie «rečen ee ima stalno delo. To je nesreča za tiste delavce, ki mislijo drugače.
"United Mine Workers Journal" je list organiziranih premo-garjev v Ameriki. Izhaja vsak teden na 8. straneh v angl. jeziku in Rtane $L00 za celo leto.
Naslov: U. M. V. Journal, 1116 State Life Bldg., Tndianapolis. Ind.
tako žalostne kakor v Avstriji. Avstrija je dežela, katero je Bog
A. M.
K DOT? AF NT PORAVNAL ZAOSTA LE NAROČNIN*. NA.t TO HTnni TA i KO.T, KER 8F M TT BTCF.R V KRAT
v is emcasu je W. F. of M. iz- preklel, da mora v nji vladati ba-j Kraljestvo zrwnosti ima vsak!KKM rsTAV'T T'TST
vojevala zn.žan delavni in sicer bilonska zmešnjava jezikov. Drug ' človek že v sebi Išči ga.	iMn° * M ,RTl,° "J M Jl» lut*
ne vita vi t Poior na tot
< .........»Ml.........
PRAVILA LOKALNIH IN O KÄAJNIH KONFERENČNIH ODBOROV.
Na podlagi člena 6. in 11. sves-nih pravil predpisuje gl. odbor J. S. za lokalne in okrajne kon ferenčne odbore sledeči opravil nik:
Čl. 1. V vsakem kraju, kjer obstoji več jugoslov. socialist, klubov, se mora oenovati krajevni konferenčni odbor. 'IV odbor tvorijo vsi odborniki krajevnih klubov.
Čl. 2. V vsakem okrožju, kjer obstoji v bližini več klubov (najmanj trije), ae mora ustanoviti okrožen konferenčen odbor. Ta odbor tvorijo vsi tajniki dotičnib klubov.
Čl. 3. Ako v katerem kraju ni več nego dva ali trije klubi in se ne more osnovati okrajni konferenčni odbor, tedaj sc zamore tak klub pridružiti najbljižnjemn krajevnemu konferenčnemu odboru.
Čl. 4. Vaak konferenčen odboi ai po konstituiranju izvoli tajnika in blagajnika. Predsednik se voli na vsaki seji.
Čl. 5. Redne seje konferenčnega odbora se vrne vsaka dva meseca in sicer vsako prvo nedeljo v februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktoboru in decembru, lzvan-redne aeje se sklicujejo po potrebi.
Čl. 6. Tajnik vsakega kluba mora na seji konferenčnega odbora predložiti poročilo o stanju svoje-gs kluba in sicer:
1.)	Koliko ims klub Članov in sko vsi Člani redno plačujejo mesečne prispevge.
2.)	Koliko je pristopilo novih članov in koliko jih je v preteklih dveh mesecih odpadlo.
3.)	Koliko čtenov je naročenih na "Proletarca", koliko na 'Rad-ničko Stražo* in "Nar. Glas";1 koliko se jih naroča na socialistične liste iz starega kraje in katere? Koliko naroča liste pisane v drugem jeziku t Ali je klub naročen na zvezna glasila: Proletarec, Radničko Stražo in Narodni Glas, kakor to zahtev« ¿len 42. zveznih pravil T
4.)Ali	je v klubu kaj članov, ki niso naročniki niti na enega od naznačenih treh zveznih glasil?
5)	Koliko shodov, predavanj, članskih konferenc ali zabavnih priredeb je imel klub v zadnjih dveh mesecih in ktakšna je bila vdeležbat
6.)	Koliko je v dotičnem kraju Slovencev, Hrvatov. Srbov ali Bulgarov t
7.)	Kolikokrat je klub priredil "rdeče nedelje" in kakšen je bil vspeh te priredbe za naš tisk?
Čl. 7.—1.) Na vsaki konferenci je treba polagati važnost o stanju svojih klubov. V slučaju, da je delo kiaterega kluba zaostalo ali zanemarjeno, mora konferenčni odbor skrbeti, da pride dotični klub zopet v pravi tir, da prireja seatanke in da vodi v svojem kraju agitacijo. V slučaju, da tak klub nima sredstev za pokritje stroškov take agitacije, je skrb konferenčnega odbora, da ga založi s skupnimi sredstvi, dokler se klub ne oojača in postane krep-kejsi.	»
2.)	Kjer koli se nurjj prilika za ustanovitev novega kluba, je konferenčnega odbora dolžnost, da deluje na to, dw sc ustanovi.
3.)	Konferenčni odbor ima nalogo da skrbi, da klubi izvolijo agitatorje za naSe časopisje, kakor tudi, da vsak lub postavi poseben odbor za priredbe "rdečih nedelj", t. j. da vsaj eno nedeljo v mesecu gredo vsi člani kluba n«s. delo za pojačanje naših glasil: Proletarca. Radničko Stražo in Nar. Glas; da prodajejo socialistične knjige in brošure ter pridobivajo nove člane za klub.
-4.) Skrbeti ima, da vsaj enkrat v letu prirede vsi bližnji klubi eno skupno zabavo nli izlet za zvezna glasila.
5.)	Da vsaj enkrat v letu priredi za svoje okrožje agitacijsko potovanje enega govornika in agitatorja, ki naj obdržav* shode in predavanja itd.
6)	Vsak konferenčen odbor mora stati v najožji zvezi z eksekn-tivo J. S. Z. ter jo vedno obvestiti o vseh podvzetjih.
7.)	Da se v vseh korakih drži zveznih in strankinih pravil.
8.)	Konferenčni odbori so doli-
ni izvrševati sklepe eksekutive preko svojih klubov.
Cl. 8. Vsak konferenčni odbor nuditi osnovati agitacijaki fond, iz katerega ae pokrivaje stroški agitacije. V to svrtio plača vsak klub svoji konferenci od vsakega člana po 5c na meaec. Dohodki od skupnih zabav, predavanja, prosto je knjig ali prostovoljni prispevki grede istotako v agitacij-ski fond konferenčnega odbora.
Cl. 9. Potne stroške tajnikom, ki prisustvujejo konferencam, plača iz avoje osrednje blagajne konferenčni odbor. Potni stroški posameznika .ne smejo presegati $3.50 za eno aejo. Če so potni stroški kakega tajnika večji, mu mora to doplačati njegov klub. Člani konferertčnega odbora, ki so v kraju, kjer ae obdržava sejs konferenčnega odbora, ne dobe nobene odškodnine.
Čl. 10. Pravico sodelovati na seji konferenčnega odbora imajo vsi dobrostoječi člani zveze, vendar nimajo pravice do glasovanja.
Čl. 11. Seje konferenčnega odbora sklicuje tajnik tega odbora in sicer najkftmneje 7 dni predno se vrši seja. Tajnik upravlja vse posle konferenčnega odbora, ka-kor-inu nalaga ta odbor; vodi zapisnik iu obvešča vsa zvezna glasila o ukrepih in odlokih konferenčnem odbora.
Čl. 12. Blagajnik konferenčnega odbora vodi računske knjige, prejema dohodke in hrani vse imovine konferenčnega odbora. Vsak izdatek se zamore izvršiti šele z dovoljenjem seje konferenčnega odbora.
Čl. 13. Vsi člani konferenčnega odbora imajo rut* sejah glas; le v slučaju, če je oddano za predlog onako glasov, odloči glas predsednika. Predlog je sprejet, če se je oddalo zanj natvadno večino glasov.
Čl. 14. Kateremn ni mogoče pri-sustvovati seji, zamore poslati namestnika. V tem slučaju mora imeti dotičnik pojasnilo od svojega kluba.
Čl. 15. Vsak tatjnik kluba mora prinesti na sejo prispevke za konferenčni odbor, kakor se glasi točka 8. tega opravilnika.—Vsak član konferenčnega odbora mora poročati pri svojem klubu o delu konferenčnega odbora.
Čl. 16. Ako se večina klubov ne strija z zaključki konferenčnega odbora, postanejo zaključki neveljavni. Ako se pa večina strinja, jih manjšina ne more zavreči.
Čl. 17. V slučaju, Če kateri klub ne vrši po konferenci predloženih dolžnosti, ga zamore konferenčni odbor obtožiti eksekutivi; istotako zamorejo poedini klubi vzdigniti pritožbo eksekutivi proti raznim odlokom konferenčnega odbora. V teh slučajih je odlok eksekutive pravomočen za obe stranke.
Čl. 18. Za zadeve, katerih merilo ni označeno v teh pre vilah, veljajo pravila J. S. Z. in socialistične stranke.
Tajnikom Ohajskih soc. klubov naznanje I
Dne 14. decembra t. 1. bo seja konferenčnega odbora za državo Ohijo in sicer točno ob 10. uri predpoldne v prostorih slovenskih sodrugov na 1107 St. Clair Ave. in 61 Str.
Vsi tajniki naj prineso seboj poročila o delovanju svojih klubov za oktober in november, kakor tudi prispevke konferenčnemu odboru, glasom opravilnika. Glej opravilnik na drugem mestu.
»Tos, Sestok, tajnik konf. odbora za Ohio.
Milwaukee, Wir Članom jugosl. soc. kluba št. 37
NAZNANJE.
Vaem članom kluba St. 37 naznanjam da se vrSi prihodnja seja v petek večer dne 12. decembra na 310—1st Ave. točno ob osmih.
Na dnevnem redu je več važnih reči in je vsled tega dolžnost vsakega člana-sodruga, da se seje zanesljivo vdeleži.
Vsakemu od nas je znano, da ae bližajo mestne volitve in v takem času ima naio stranka vedno več agitatoričnega dela, kakor sicer. Treba bo iti torej na delo za našo stvar v mestu. Vsled tega je pa potrebno, da se te seje vde-leže vsi aodnigi. Če bomo aktivni, bo naša stranka gotovo prodrla pri prihodnjih volitvah. — Poleg tega je pa treba voliti tudi odbor za bodoče leto. Ob enem
apelujein na vse člane, naj ne pozabijo poravnati svoje prispevke, da se tem laglje naredi letni zaključek knjig in računov sploh.
Socialistični pozdrav vsem so-drugorn I
John Resel, tajnik.
Nokomia, 111., sač. doc.
Cenjeni sod mg:—
Prosim objavite sledeče:—Tem potom vabim vse tukajšnje slovenske delavce, da pristopijo našemu socialističnemu klubu št. 128. Seje klubu se bodo vršile vsak mesec po dvakrat in sicer drugo in četrto nedeljo. Prihodnja seja s«»»vrši pri sodr.• Geo. Plah ut niku. Ne pozabite torej priti na aejo, ki se vrši 14. dec. — Upam da se oglasi tudi kaj novin, kajti tukaj je zdaj že toliko Slovencev, da bi postal klub lahko eden nujjsčjih. So eni delavci, ki trdijo da so sociafisti, toda v klub pa le ne gredo. Dober socialist spada v organizacijo. 25 ali 30c lahko vsak pogreša na mesec, pa je mednarodno organiziran in pomoga napredku prave delavske in izobraževalne stranke na svetu.
Nasvidenj torej 14. decembra.
Matt Skriner, tajnik.
Fort Smith, Ar k.
Dragi sodrug:—
Morda že mislite, da nas ni več med živimi, da nas je pobrala neljuba fibra, toda ni tako. Vzrok molčanju je samo molčečnost naša. Čitamo pridno našegai Proletarca in smo zadovoljni, da take moško orje in oznanuje evangelij socializma.
Pred kratkem so tukaj prizori-li trije lokali U. M. W. demonstrativni dan. Bilo je devet dobrih govornikov razne narodnosti. Za slovenske delavce je govoril naš sobrat gl. podpredsednik S. N. P. J. Martin Štefančič iz Skid-more, Kans. Govoril je v korist unije, kako nam je potrebna in kako nam je zlasti potreba medae-bojne sloge, ako si hočemo izbo-ljaaati svoj položaj. Govoril je prepričevalno in jedrnato, zakar je žel gromoviti aplavz. • Tudi drugi govorniki so želi aplav za avplavzom. Samo žal, da je bilo tako alabo vreme, deževalo je namreč neprestano. Pri tej priliki je aodelovala tudi naša slovenska godba, ki je celo priredbo povzdignila do večjega moralnega sijaja. Godba je del lokala U. M. W. of A.
V imenu tuk. lokala U. M. W. of A. izrekam vsem godbenikom in govornikom naj prisrčne jo zahvalo!
Tem potom vabim vse rojake in rojanike, da se vdeležujejo sej jugosl. socialističnega kluba št. 83, ki se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu. Na vse tiste, ki še niste pri klubu pa apeliram, da pristopite v vrste bojujočih se sodrugov za boljšo človeško družbo.
Soc. pozdrav! P. Gorenc.
Franklin, Kans. Vabilo.
Naiznanjam vsem sodrugom v Franklinu, Kans., da bo seja Jugosl. socialist, kluba štev. 80 dne 21. decembra točno ob 2. uri popoldne v Turn klub hali. Po seji kluba bo tudi seja turn kluba, tako se bo vsak lahko udeležil dveh sej — politične in gospodarske. — Na obeh sejah se bo razpravljalo o važnih zadevah, zato je dolžnost vsakega člana, da bo navzoč na obeh sejah.
Menda ni več nobena tajnost, <La> tukaj na Franklinu preveč spimo, pa premalo delamo na polju prosvete. Temu naj bo torej eukrat konec za vselej. Zbudimo se in pojdimo na delo. Franklin naj ne bo največja slovenska naselbina samo po številu, ampak tudi po delu. Res je sicer, da* je precej društev in dal judje ne morejo vsem kaj, toda ta izgovor jc že star in bi bilo vsled tega dobro, da se ga vrže v staro šaro. Kjer se gre za boj izpod kapitalističnega jarma, tam taki izgovori ne smejo veljati preveč. Če se ne bo na ta delalo, da se razmere predrugaeijo, ne bomo imeli nikdar boljših. — Ni dovolj, da se v začetku človek zažene v stvar z vso silo potem pa pusti vse na stran, kakor da mu je zmanjkalo «vtpc in da se mora oddihati. V tem oddihavanjn navadno človek zapade spancu, — in po njem je. Skušnje so tukaj.
Rojaki in rojakinje, čas je, da damo slabim lastnostim slovo in se poprimemo dela zs propa-
gando našega lista in našo litera-turo. Zato upam, da bo vdeležba 21. decembra obilna.
Pripeljite seboj svoje prijatelje in znsnce.
S proletarskim pozdravom, Frank Wegel.
Livingston, 111.
Tukaj Vam pofciljam $28.50 za miiiganske štrajkarje in Vas prosim, da odpošljete na pristojno mesto. Dali se sledeči:
Po $1: Alb. Aveiger, Abraham, Jak Skupni, J. Krivattiz, K. Bartolua, M. Zibret, K. Pauliha; po 50es Hononi, B. Zaubermaa, F. Čeme, I. Tleli, K. Čerue, K. L«»«*; po 25c: B. Bezovičar, P. 6erjo», F. Uniar, F. Čopi, F. 8e-bii, B. Fiener, M. (Solob, A» Erjavec, M. Kriiman, J. Kuhar, M. Prankovil, H. Millereg^r, J. Hribar, A. Vovčke, J. Movrin, K. Puh, F. Kepovi, 8. Kro-pulek, V. Kcvallo, P. Bider, F. Ken-žel, Neimenovau, J. Krevet, T. Ocvirk, H. Albreht, (1. Majer, J. Lukenedar, F. Petache, V. Oriinik, A. Amagl, K. Svarc, T. Koenig, M. Kocanik, J. Medved, I. KirbiA, J. Fritz, L. Burger, P. Sanetti, J. Papa, J. Carr, P. Mart», P. Zaupt, II. Kron«, A. Sirota, N. Markovi*, F. Novak, A. Kropuiek, F. Ka-lovini, P. Kraiger, Kari Mentaliaki, F. 0*ek, Juzupet, J. Kodgea, J. Mer-jauaki, H. JudaziuHki, 8. Marcak, V. Kevalo, O. Fraind, F. Krek; po 20c: J. Dim, J. Ceautto, A. Tovornik; po 15c: M. Golob, T. Kleinmajer, T. Dem Sar, A. Koren, D. Petretti, V. Auge, V. Propat; po lOc: A. Oornjac, A. Koale, M. Alberto, M. Valanovic, J; Ber-gant, M. Voiko, F. Kukec, P. IJoff-man, L. Gauch, Neimenovan, J. Komite, T. Abend, J. Holtz, I. Renko, M. Zajako, M. Zorko, I. Vrabel, J. Henko, A. Kutin, J. Kaztfcften, K. Auge, 8. Florjančii. — Skupaj $28.50. Vsem zahvala in pozdrav!
Ant. Krepušek.
Forest City, Pa.
Za Mich, štrajkarje. Nabrano $11.50 in odposlano tajniku zveze.
Dali so:
Jugoal. aoc. klub At. 10. $3; po 50c: P. Vurzinger, K. Kovačii; po 25c: Uriula Oven, J. Kovačii. A. Oraien, A. Zupančič, J. Poje, J. Arko, A. Žagar, J. Dobeah, F. Oerltel, F. Ko*er, P. Cempri, J. Cepuder, F. Manek, J. Peve, V. Lavriha, J. Salomon, J. Sa-čuJk, A. Kozlevčar, J. Zupantik, J. O atanek, J. Ovnik, J. Medved, A. Kotar, V. Grm, T. Jone, Fr. Novak; po 20c: A. Pun t ar; po 10c: F. Novak, F. Gri-čar. J. Zaverl. — Skupaj $11.50.
Vsem darovalcem iskrena zahvala!
Frank Ratajs.
Fond sa mifc. ttrajkarje.
Zadnji izkaz 2. dec...........$123.65
Mike Zugel, Winterquartera,
Utah......................50
John Droll, Sheboygan, Wia... 3.00 John ilribar, Johnstown, Pa. .. 2.55 A. Krapuiek, Livingston, Pa. . 28.50
Skupaj do 9. dec.........$158.20
Agitacijakl fond, sa pošiljanje Proletarca v Mlchigan.
Iz Youngatowna, O............$ .50
700 iztisov Proletarca it. 326. . 7.00 Primanjkljaj 2. dec............ 44.44
. Skupaj ........... ......$51.44
Današnje pokritje ............ .50
Primanjkljaj dne 9. dec... $50.94
Tiskovni fond
Zadnji izkaz 2. dec...........$301.59
A. BriniAek, Chisholm, Minn.. .25
L. Brie, Johnston City, III.....40
M. Podpeiaa, Bik. Diamond.
\Va*h................... .1
Skupaj do 9. dec.........$302.49
Listnica.
Frank Serjak, Aurora, Minn.: List v katerem naznanjate, naj priobčimo imena darovalcev- za mič, štrajkarje, kakor tudi svoto $30.00 prejeli, toda svote ne imen nismo prejeli.
J. Jovan, V^. Newton, Pa.: Aškerčeve čitanke nimamo več v zalogi. — Pozdrav!
rojaki v mestu in okolici!
Poskusite Bernardovo Kapljico!
_Ja^MM-Ma^BaE=s«3aB=acsaasssB . . . —r--—aae—p
NA ZAHTEVO POŠLJE NA DOM. .„
Ako živite izven Chicage, pilite po na* cenik aa dobro vino in iganje, na:
TAC D r D M i D n UM BLUE ISLAMU AVENIJ*, JU5, DLKll/iK MJ9 (DtPT. C.) CHKAtiO, ILLINOIS.
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-\galije, uniforme, pečate in vse drago .obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
2711 South Mlllard Avenne.
CHICAGO, ILL.
:
Cenike prejmete zaatonj. •> Vse delo garantirano. J
FOTOGRAFIJE
naj fine j lega dela, najsibo ienitovanjske, društvene ali druiinake, vedno dobro in okesno izdela je
IVAN VČELIK, prvi Hrvatski fotograf
1634 Blue Island Ave , med 18. In 11 uL, Chlcago.
Z vsakim taettta slik dano krasno darili	TiMm: IimI 2511.
— Reverend Ernest A. Bell v
Chieagi, superintendent polnočne misjonske družbe, razpošilja ljudem svojo pridigo, v kateri priporoča, da naj l.indje podpirajo delo "Ilinojskega stražarskega komiteja". Ta družba bo namreč reševala dufie ljudi, ki se bodo pozno po noči vračali od plesnih veselic proti domn. Ker je to popolnoma krsčanska zabava, priporočamo. da bi na misjonskih postajah delili c^rke frankfnrtariee in 7. maslom namazan knh. To bi imelo veliko privlačno silo in velik učinek, ker se sita duša bolj dopade bogu kakor lačna, ker je slednja navadno zelo cinična^
Dr. W. C. Ohlendorf. M. D.
Zdravnik ta notranja bolecnl ln ranocelnlk. • adravnilka preiakava brezplačne—pla Jati je le zdravila 1924 Blue Ialani Ava., Chicago Ureduje od l do S pe pel.; ed 7 do 9 »vefer. Izven Ckieag« liTeil bolniki naj pi»eje alovenako
Delavci na Aurori, Minn., in tiati, kateri pridete na Auroro, ne noeabite poaetiti Kovačev "8aloonM kjer vam bode aodr. Movlan poatregel a hladno in avcio pijačo in nnijakimi amodkami.
Delavci, podpirajte avoje organiaira ne tovarile.
AHA KOVA«. Mala ulica,	Anrora, Mlnn.
ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsensko pivo in vina. Kegljiiče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago, 111.
JOS. A. FISHER
Bnffet
Ims aa raapelage vaakevratae pive, Viae, a»edke, L t i.
Izvrstni proetor aa ekreptile. 37S# W. 28th Si.,	Obleage KIL
Tel. Lavadale 1711 .

. Mich, štrajk.
(Nadaljevanje s prve strani)
niti njen 44Trutii" ali boljte rečeno "fruit" za »kebe. Uničila ga nebo niti ekskapitan Mary Pu-bek niti 4 'Cracker»" s «v o jo o-pičjo kapico in s svojim "pu-atertancom " po ulicah. 44Cracker» " »e je nekoliko pomirila. AÜ morda z«to, ker je plačala 25 do-ilarjev kazni radi pretepa, ali pa zato, ker »kebje več nečejo ¿teti denarcev za njeno hop»anje po «ni nogi. to ne vemo. Pri sodiAčih 'je izgubila že ve» kredit in sodnici po v »od z nje norce brijejo. Nekoč je sla mimo železniške postaje. Zagleda jo par štrajkarjev in »akliče: "Hallo, Cracker«!" Sla je brž na sodnijo in zatožila nekega ¿traj kar ja, da ji je rekel: k .... Sodnik jo je «podil domov rekoč, da 4'Crackers'' je lepo ime, a dlruge psovke pa ni mogla dokazati. 44 Cracker»" alia» Mary Kocjan je seatra Katarine Junko, katera je ena prvih boriteljic za delavske pravice in svobodo in katero je »ram take sestre. Terezija Cajzar. katera je tudi na strani štrajkarjev, je ravnotako sestra omenjene "Crackers", kar tudi obžaluje. l>a j« 4'Crackers " tako zabita je največ kriv deputy Luka in pa njeu mutlasti mož—»keb, kateri se nikoli ne-briga, kaj počenja njegova žena in kako gospodinji v hiši. On sam je kriv, da še danes ni plačal dolga, katerega mu j.e "Craeke-ers" po nepotrebnem naredila že prvega pol leta po poroki. Nekak vodja skebov je tudi Kobe ali Firšt, kateri je dobil pri Glasniku z nogo. Potem je bil agent za kavo in čaj. Kamor pride ta ter-oijalski "štokfiš", tam obira organizacijo in priporoča skebstvo. Zavedni delavci, zapmuite si tega judeža! On je tudi nekak kompanijski agent. Čuvajte se fra!
{ Pozdrav zavednim delavcem.
Slovenski »traj kar.
Il
fcarkomet Calumet & Hecla druž be
• Calumet, Mich., 2. ad vnet.
nedelja, ragi mi ytrcdnik Proletarca! { Sporočam vam. da ima CaTu-
met & Hecla družba veliki žarko-fciet ali po angleško 4search light', katerega suče v mraku in v temi strašno učen profesor-garjevec, tako da mogočni žarki svetlobe padejo ravno tam, kamor hoče pogledati. Profesor-skeb suče svoj žairkomet po »ledeČem programu
Ob aestih zvečer ga napne na Jimovo hišo, da ae prepriča če so vse newyorske in chikaške barabe že na svojem poslu, da ne bi kdo Jimu prišel do živega.
Ob sedmi uri gleda naokrog po Calumetu, kako pridno pazijo skebske babe na svoje garjevce, ki se odpravljajo na skebarijo, da jih ne bi kateri unijski delavec malo prešopal.
Ob osmi uri pogleda na Per-juncev 4'štor", kjer ai Jožica ustnice grize zaradi slabe trgovine in ker njegovo društvo "Citizen Alliance" tako »labo napreduje.
Ob .deveti uri ga nastavi na pisarno Toneta Lesca, kateri šteje na prste, kako dolgo bo še "prosecuting attorney" in kateri svoji majki na karte sloga, kako dolgo bo še vzelo, da bo zamogla zopet pohati čibe in golobe kapitanom in zraven točiti rujno vin-ce.. . Takoj za pol ure ga nanta-vi tudi na okna kapitana Puhkov-ke, da vidi koliko galonov rakije bo ordrala od Biancheta za svo-je akebe* Posebno tisti je izpije dosti, kateri ima klapava ušesa kakor oven Črnomaljskega Ter-leka.
Deseta ura odbije in profesor-skeb tvrze zairek na poalajo požar*, ne brambe (fire station). Tam vidi, kako g. Trubel štupa Sa-daketa in Hendreta, ker mu ne-Četa pomagat štrajkarje loviti in zapirati. No, njima ni taka sila kakor Trudelu ker njune žene ne rabijo vsak dan za 75 centov piva, za poldrugi dolar rakije in funt 'ptirlesa".
Ob enajstih posveti po salu-nih, da vidi kako salunarji zapirajo svoje lokale, a notem pa ar ne derejo in "fiksajo" kolino za »kebe. Štrsjkarjem oziroma evo-jim "koetumarjem" pa — figo! (Prav nam je!)
O polnoči t^sveti Trudel«, da
»i lahko namaz»- kolovrat", katerega drugi dan laglje »uče od vogla do vogla buleč oči kakor jaatreb( kaviar vidi miško za zemlji.
Sedaj jMrofesor-akeb zapre žar-komet, vleže »e na klop v čevljih in truden zaspi, nakar »e mu redno sanja, da je papež.
Peta ura zjutraj zapiska — glavo pokonci! Naprvo obrne luč na uuijako dvorano in pogleda, če so že vsi štrajkarji zbrani za jutranjo parado iu če je že tam za-stavonošiea 44 Big Annie" Klemene. Opazuje tudi če se prikaže izza vogla brat ftetina s käkiiu galončkom krepčila za stuajkar-je, da bi laglje marčali. .
Ob polu šestih ustreli svetli žarek ua Lukatov »vrt, da vidi, če se tam že pase lakomni Rumen in če bi ga morda "napenjalo", tako da bi ga treba gaziti ali celo premosti.
Ob šesti pokuka na osmo cesto, da se prepriča če Hudoba že teče k Tonetu Lesen "bolerje" kurit, da ne bi Tone dobil kake o-zebline ali celo kurja očesa na nogi ali na nosu.
Ob polu sedmih osvetli kranjsko cerkev da vidi, ako so tam že zbrani "ta pravi mojstri", ki bodo štrik navezali in linčali I-vana Moleka, kadar »t* povrne v Ca I u met. Proti Šavsu nimajo zdaj več nič, ker ima uove hlače!
Oh sedmih pogleda v Luk če* farovž, da mu ne uide kaka skeb-ska baba, ki prinaša Lukeu kopu-na ali petelina, da bi za njenega garjevca mašo bral, da ga ne bi ubilo v j:.mi. (Če mu odtrga ro-o ali nogo, zato »e baba ne briga — saj dobi bolniško podporo in ko okreva, lahko dobi <lmgo nogo iz "rubarja" kakor sv. Anton! To najbolj um jolietski Puiuf — "ne draži ga. vrah ti je v pari. kaj mi Češ"— pa neče po-' vdati kakor Reparjev Jure.)
Ob poluosini uri "narihta" lue daleč, daleč v stari kraj na tisto •"'»sto, kj*r sedi ribniški notrr in 14 let grunta; kedaj bo dobil «a za j tistih 18000 kron, ki si jih ie privoščil njegov nedkanji Muk».
Ob osmi uri pa pride solnce oei <k>rjance in žarkomet odpove svojo sinilo.' Seda i pa g. urednik — to »si ho "special" samo
v« Vas. ni treba nat ist niti, ds bi vsi znali: torej:
--------fffttfttttt
— kar pomeni, da bom že sporočil. k» i bo videl profesor-skeb tretjo adventno nedeljo na svojo 7srko»n»'tno inašino. I>» ste mi zdravi!	* Strajkar
GROZA OKRVAVLJENEGA BALKANA.
II.
Ko so ae ustavile vojne operacije, »e je zdelo, da se ustavi tudi uničevtanje arnavtskega prebivalstva. Tisti arnavtski pa», ki je obdajal staro srbsko mejo od Mi-trovice proti Vranji, je bil že iz-trebljen, pri čemer se je posebno odlikoval neki človek, ki sedi v Narodni skupščini. Na Kosovem je zavladala grobna tišina; samo tupatam poči še kakšna maščeval na puška, kar je bilo po priznanju enega najodličnejših okrožnih načelnikov v novih krajih izzvano z "netaktničnim postopanjem" ,obvlastvenih organov.
Ali da je aistein uničevanja pre nehal, se je le zdelo. Takrat ni pticnelialo njegovo delo, in se danes ni prenehalo. To, kar je ta sistem počenjal pred zadnjim ar-navtskim napadom in potem pri odbijanju arnavtskega naskok«, presega vse grozote, kar jih je bilo storjenih tekom leta dni. Čim se je občutilo nemirnejše gibanje Arnavtov okrog srbske meje, so pričeli obmejni komandanti s klanjem. Näd arnavtskim pTcbivalstvom Peči in O ja kovicc in Prizrena je plavala smrt noč in dan. Kdor je živ zaspal, ni bil gotov, tla se živ zbudi. Kajti prav po noči — ob času, ki se je vedno izbirni za izvrševanje najhujših človeških zločinov — so jih jemali iz postelje in jih zapirali in gonili na morišče. Slišati ni najmanjšega šuma. Se manj pokanje puške, "mir" in 4,red" '''»da povsod. Arnavtov pa zman.i 'nie noč ra nočjo. Vakor da pri-Vinjo Šakali in hijene iz teh •kalnatih hribov in se vtihotap-H»io v hi4e. pa davijo te hodne Mudi. Ali celo tujeno hi jih po-dsvile na človečki način.
Ko »eui zvedel o teh zadnjin strahotah srbske vojake in civilnih oblaati v novih krajih, sem po mislil: Mar je zločinska komitad-zijska psihologija zavladala po v»ej oblastveni hierarhiji, od prvega ministra do zadnjega žau-darja? Ti, Srbija, kam pojdeš z njimi in kje se u»tavišt
Tisti čas »o prišle ve»ti o klanju v Ljumi, veati, katerih človek ne more verjeti, četudi pripovedujejo golo re»nico, vesti, ki jih je komaj mogoče do kraja poslušati, kadar jih drug pripoveduje, pa še teže napisati, da naj jih drug čita. Ofieielno vemo, da ni ena žena ali eno dete izdihnilo pod srbskim nožem; zažgan« ni bila ena amavtska niša, in nad glavami*ne ene aruavtske družine se ni ob strašnem ropotu porušila pogorela streh«. Skozi k08**' oblake dima se ni slišal ne en stok otroka na materinih prsih, ne en pftslednji stok teh nevarnih bitij, ki — za božjo voljo! — ru-jejo proti »|il>skiin ohlasPnijami in snujejo punt!
Ali v Ljumi je bila t*t ta način v nepopolnih dveh urah uničena cela vas. vas brez vaščauov, brez moških, vas, v kateri so bile ostale samo ženske z dojenčki v naročju, dekleta, bolniki, starci in otroci različne starosti. Reklo se jim je, d« smejo prosti ostati doma; kajti če Arnavti ujete srbske vojake razorožavajo in izpušča jo. za kaj ne bi svetovali svojim ženam, naj ostanejo mirno doma? . . . Ali zaman, ao te ženske piosile, dvigajoče svoje otroke, češ: "Auiuii, kom a udare, kaj smo me krive t Ali pripovedujete vi svojim ženam, kadar kaj delate?
Patriotični dopisniki patriotič-nih belgrajskih listov so poročali svojim uredništvom, da je bila neka vas v Ljumi uničena, kei so se Arnavti zaprli v hiše in »do zadnjegu moža branili. To je zavedna laž. Ko so srbske čete uničevale vas. ni bilo moških v njej. Rezervni častniki, ki so dobili nalog, da zažgo vas in da postavijo pod nož vse, kar najdejo v njej, so se zaman upirali, zaman so ponavljali vprašanje, Kaj vse? Zaman so ponovno poročali poveljniku, da ni v vasi nikogar več razuu žena in otrok. "Vae"! je bil odgovor stotnika Jurišioa, ki je delal sporazumno s podpolkovnikom Miličevieem,
V dveh uri ii je bila vas uničena ob prizorih, ki jih ni mogoče popisati. Puške so povalile ženske, ki so držale dojenčke v naročju, na tla; poleg mrtvih majer so se plazili otroci, katerim je slučajno prizanesel srbski nož; telesa kakor jelka vitkih lepih gor-jankinj so se rila kakor črvi po ledini; ženske so iz strahu predčasno rodile. V dveh urah je bilo uničenih 500 ljudi. Klanje se je naposled ustavilo, ko so nekateri oficrrji vložili energičen protest in /ažugali z uporom. Ali bilo je že prepozno. Zgodilo se je, kar se je še dalo storiti, trupla so se pometala \ hiše in hiše zažgale, da bi se zabrisnJ sled zloeinstva.
To je gola strašna resniea; z nobenim utajevanjem se ne spravi s sveta. Medtem pa. ko mislijo šovinisti, da je v narodnem interesu treba zatajiti take vnebo-vpijoče zločine, pravimo mi nasprotno: Čast srbskega imena zahteva, da se razkrije brezprimer-no hudodelstvo! Srbi sami morajo to storiti. Srbi sami morajo kaznovati zločince in odvaliti od sobe sum, da odobravajo krvoločna. dejanja divjih, zveri v človeški podobi.
Narodna skupščina in vlada imata besedo. Gospod Pašič ne sme in ne more molčati. Namen klanja v Ljumi in vse taktike prn ti Arnavtom jo prozoren: Cniči-lo naj bi se pleme, ki se razlikuje od »ibskega in se ne d«a meni nič, tebi nič poskrbeti, da dobi država izključno srbski značaj. O namenu ni nobenega dvoma; potrjuje ga sistematično, bestialno izvrševanje. Ali vprašanje je to: Čigav je zverinski namen? Ali so ktoli posamezni komandanti na svojo nest, ali so imeli migljaj ali celo ukaz od zgorai — in odkod? Do-Her vlada molči, ima vsakdo pra vieo misliti, da je ta hunaka be-stialnost njena "nacionalna" ideja. In če nihče ne hi protestiral. če ie nihče ne hi prisilil na odgovor, hi ves svet lehko sodil, d» je »rhaki narod poživinjen, podivjan, in da je hetlehemaki u mrtr srhskeg« naroda *eg».
Stroga preiskava nezaslišanega
zločiustva iu kaznovanje krivcev je pravo naroduo delo; le na ta natiu »e oči»ti »rb»ki narod, d« mu ne udari hudodelstvo nekaterih pečata na čelo. Vlada pa ae mora odločiti. Ali nemudoma uvede preiskavo iu poišče krivce, kar jih ue bo težko, če ima resno voljo, alf pa prizna, da je solidarna z morilci. Ako stori vlada to, bo to pač nezadostno, ali veu-dar še nekakšna satisfikacija lizal jenemu čutu vsakega kulturnega človeka in dejanje, katero je dolžna ponižanemu ugledu srbskega naroda; obenem bo to javno jamstvo, da bo prenehal delati sistem iztrebljevanja celega plemena. Ce bi pa 'vlada poizkusila prestopiti preko te obtožbe, bi bila njena odgovornost pred sgodovino iu pred srbskim narodom uedvomuo in nepobitno do-gnana. In spominjala bi se skozi veke vekot^ kakor liartolomejska noč, Sicilijauska večereja. Ki-šenjev, in kakor se bo spominjal Demir-Hisar iu Doksat.
ADVERTISEMENT
Proti barbarski smrtni kazni.
V driavi Connecticut je obsojena na vešala Mrs. Bessie Wakefield, iiia t i dveh otrok, katera je pomag la umoriti svojega soproga. Obsodba s«» ima izvršiti 4. marca p. I.
Dejstvo, da je ženska obsojena ua smrt, j«' zopet povzročilo hrup ni protest po celi republiki. Stara navada je že. da se razni reformatorji, profesionelni fiktntropi in drugi "dobri ljudje" iz višjih slojev zdramijo in obsojajo smrtno kazen le takrat, kadar je ženska obsojena na smrt. To se lahko tolmači na podlagi prirojene ameriške uljuduosti napram žen-stvu kot siabejšim, brezpravnim članom človeške družbe. Mi naravno nismo proti temu — toda čemu ta pristranost? Ali je smrtna kazen izvršena nad žensko bolj barbarska kakor pa nad moškim? Ce je protest proti usmr-eenju ženske višek človekoljubja in civilizacije, «li ne velja to v isti meri tudi peoti postavnemu usmreenju vsake osebe, naj bo ženska ali moški? V očeh justice velja ena mera za moške in ženske zločine, toda v očeh hinavskih moralistov je »mrtna kazen /a zločin Ih>Ij barbarska, če se izvrši nad žensko, med tem ko smejo moške zločince obešati ali drugače moriti leto za letom brez vsakega madeža za našo razvpito civilizacijo.
Mrs. James Lees Laidlaw, bogata družabna «lama v New Yor-ku, katera tudi protestira proti obešen ju Wakfieldove. pravi: "Ako bi danes ali na splošno gla-sovanje vseg:i ljudstva, dali sme ostati smrtna kazen ali ne, bi ljudstvo brez dvoma v ogromni večini glasovalo proti smrtni kazni. Postavne usmrtitve imajo slab vtis na ljudi. Krščanstvo ii" s uči, da moramo pozabiti na maščevanje; kljub temu pa zahtevamo potoni naših zakonov maščevanje za storjene zločine posameznikov z obešanjem in ele-ktrokucijami. Cas bo prišel, ko bomo zločince zdravili kot bolne ljudi, ne pa ubijali."
Podpišemo! Ali to naj velja ne samo za ženske zločince, temveč tudi za moške. Vsak pravičen človek mora protestirati proti obešanju Wakefieldove in obenem protestirati proti justičnemu u-inoru vsakega zločinca. Smrtna kazen je pošastna sHrrina barbarskih dob, ki so minile. In dokler imamo smrtno kazen, tako dolgo so ljudje barbari. Država, katera umori morilca, se s tem postavi na moralno stališče morilca «i-mega — ni nič boljša od morilca. V prejšnjih časih ao obešali ljudi javno na kakem griču, da se je lahko vsakdo nagledal divjega prizora. Danes obetajo na skrivnem /a zaprtimi vrat mi in le gotovi povabljenci smejo gledati divji ni ¡zor. Država je torej napredovala toliko, da jo je že sram moriti ljudi v javnosti.
SOCIALIZEM IN MODERNA VEDA.
		
Avstr. Slovensko		Bol. Pod. Društvo
UvtanovIjMo lé. jaauntrja * IMS.	{¡pj	InkurporurmiM M. fehruvitji iM*S v a«i*vl Kuttt
Sedež: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI: PruiKruniR : MARTIN OBKRŽAN, Box Vi. Mineral. Kan. Podpreds,t KRANK AUGU8TIN, Kox 360, W Mineral. Kso^. Tajnik: JOHf ČERNE, Box 4, »reezy Hill. Mulberry, Ks... Blagajnik: FÄANK 8TARČIČ,Box .M"».. Mulberrv K*,.-Zapisnikar: LOCHS BREZNIKAR. L. Box 38. Fro»it#»»ae. K „*.
NADZORNIKI: PONu&AC JUitŠE, Box 357, W. Mineral, Kana. ANTON KOTZMAN. Frontenac, Kan». MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontenac, Kana
POROTNI ODBORr IOSIP 8VATO, Woodward, Iowa. JAKOB MLAKAR, Box 320, W. Mineral, Kana. JOHN ERŽEN, Jenny Lind, Ark., Box 47. Sprejemna pristojbina od 16. do 40. leta znaia ease ade» Dolar. V«: dopisi se naj blagovolijo pošiljati, fl. tajniki. Vse denarne potil jat ve pa ffl. blafajaikv.
lavceiu: "Proletarci v»eh dežel, združite »e," da bo »ociaJna revolucija triumfirala šele tedaj, ko dozori v zavesti mas, če se mase zavedo enkrat svojih razrednih in teresov in ogromne moči svoje organizirane volje, če ne pričakujejo več, dn se lepega dne zbude v državi bodočnosti, ko so bili 364 dni v letu apatični in brezskrbni in so s«» šele 36o. dne združili k puču ali atentatu na posamezne osebe.
Take misli vstrezajo psihologiji igralca, katera objema delavce in druge zatirane razrede, pričakujo če dneva, da zadenejo glavni dobitek revolucije, kakor je padala svoj čas mana Izraelcem v usta 1)
Znanstveni socializem kaže na podlagi razvojnega nauka, da so različna sredstva za preobrazbo tein manj vspešna, čim naailnej-ša so. Ker gre za preobrazbo vse družbe v njeni gospodarski podlagi iu v njenem nravnem, pravnem in državnem redu, prav zato bo tisti proces najvspešnejši in najmanj individualen. Individua-laitične stranke so osej)ne tudi v svojem vsakdanjem boju, 80ciali-zem je tudi tu kolaktivističen, ker ne dela poedinca, pač pa vso družbo odgovorno za današnje stanje. Zategadelj ne vidi zdravila v človekoljubju in dobrodelnosti, ki rvaj bosta ae tako plemenita
se
(Dalje.)
Marksistovski socializem izjavlja po svojih najizobraženejših zastopnikih trpeči množici moder nega proletariata jasno in odkrito, da nima čarovne palice, ki bi ž njo kar čez noč izpremenil svet, kakor «e spremene gledališke de-toorseije, temveč prarvi, kličoč de-
— raztezata le na posamezne osebe; zdravilo je le kolektivistična preuredim lastnine.
Na čisto političnem polju zadošča odstranitev poedinca : izgnan stvo Napoleona III. ali Don Pe-dra uvedbo republike. Toda taka površna metoda ne sega so-ciialnemu vprašanju do dna in francoska in severoameriška republika nista kot taki sovražno prav nič manj meščanski kot italijanska monarhija ali nemško cesarstvo, zakaj v žlic vsem formal-nopolitičnim razločkom tiče v taistem socialno-gospodarskem stadiju.
Zato sta evolucija in revolucija, ki s t.h edino čista socialna procesi, edino vspešni. posamezni u-por, nasilje proti poedini osebi na ima silno naznaten vpliv na družabni razvoj in vsebujeta mno go nečloveškega in protisocialne-ga. hudeč primitivna instinkta krvoločnosti in bratomorstva, in /adeneta nele napadeno osebo, nmpnk tudi lastno načelo, spoštovanje pred človeškim obličjem in čut vzajemnosti. Mas ni hipnotizirati s "propagando dejanja" in "z neposredno akcijo".
Kaikor znano dopuščajo anarhisti, ki niso individualisti ali "a-morfisti" kot redno sredstvo za preobrazbo družbe nasilje proti poedini m osebam, ki ima na iz-bero vsa sredstva, od tatvine ("e-stmapage") do umora, celo med tovariši; tak nauk pravzaprav ni drugega kot preboljeni zločinski instinkti, in je vse' kaj drugega kot politični fanatizem, kateri je pri skrajnih in romantičnih stran kah vseh časov doma. Naloga individualne preiskave vsakega posameznega slučaja je, da s paiho-
1) Le take predstave zadene satira Evgena Richterja, n. pr. prizor, ko posestniki hranilnih knjižic tako živahno protestirajo, ali pa figura znamenite — Neže-hra-nilke; ta kritika pa je popolnoma brezpredmetna napram znanstvenemu »ocializmu, ki na take nagle prevrate niti najmanj ne misli.
loškimi in antropološkimi metoda mi določi, če je ta ali oni atentator rojeni zločinec ali zločinski ¿lazniik ali zločinec iz političnega fanatizma.	i
Vedno sem trdil in trdim ši> dane», da politični zločinec, ki so iz njega hoteli ¿iapraviti samosvoj zločinski tip, ne predstavlja antropološke varijetete, temveč da pripada najrazličnejšim antropološkim tipom zločinstva in sicer enemu sledečih tjpu rojenega zločinca (s prirojeno tendenco), blaznega zločinca in zločinca iz fanatične strasti.
Kakor je verstvo izpolnjevalo v srednjem veku splošno zavest in pobarvalo toliko aločinskih ali bolehavih izgredov in ustvarilo toliko "svetniških" slučajev, prav tako prebarvajo v sedanjem času tako pereča soeialno-politič-na vprašanja, ki je z njimi splošna zavest prepojena in ki jih časnikarstvo in agitacija neznansko razširjata, izgrede izgubljencev in pode poštene, toda preobčutljive osebe v fanatična dejanja. Seveda ima zmerom najsknajnejša smer socialno-političnih sistemov to sugestivno silo v največji meri.
Pred šestdesetimi leti so tako nastopali v Italiji mazzinisti in ikarbonarji, pred 20. leti socialisti in danes anarhisti. Zato so bili atentati zmerom in so nosili vse le j pečat svoje dobe. Spominjam le na Orsinija in na mnogoštevilne mučenike italijanskih narodnih osvobojevalnih bojev.
Četudi se taka dejanja v tre-notnem razburjenju napačno presojajo, vendar pripada definitiv-na sodba kompetenci psihofizio-loške preiskave storilca kakor pri ostalih zločincih.
Feliks Orsini je bil politični zločinec iz strasti. Med anarhistič nimi metalci bomb in "heroji bodala" ivaših dni se nahaja poleg rojenega zločinca, ki skriva svojo volčjo naturo pod politično o-dejo. popolnoma ali pa močno blazni zločinec, ki se je zaletel v radikalizem in morda tudi zločinec iz politično prebarvane strasti, kojega nasilje povzroča socializmu čisto tuja. zmotna misel, da posamezno nasilje preobrazi družbo 1).
Naj prip|dajo ti ljudje katerim zločinskim tipom koli, nasilja individualistično - anarhistične propagande so naraven, logičen produkt pretiranega individualiz-ma in torej do skrajnosti razvitega današnjega socialnega sistema, obenem pa najbrezvspešnejše in najmanj človeško, da naravnost prot¡človeško družabne preobrazbe.
Ko so bile te vrste že napisane, se je šele poleglo razburjenje nad atentatom proti Criapiju v Rimfj, 16. juniju in nad resnejšim aten tatom 28. junija, ki je končal s smrtjo Sadi Carnota.
Kot dokument tu razvitih nazorov objavljam izjavo, ki jo je priobčila sekcija italijanske socialistične stranke 27. junija'v milanskem Seeolo in razširila v več tisoč izvodih po Milanu: ta manifest je konservativno in liberalno časopisje kar zamolčalo v upanju, da vzdrži običajno «amenjavanje socializma in anarhizma. Manifest slove:
44Italijanska socialiatična stran ka!
(Dalje prihodnjič.)
Razno.
—	list v New Yorku je priobčil uradno pismo, katerega je pisal papej^v tejnik Merry dr Vsi angleškemu judu in mi-Ijonsrju Rothschildu. Najintere-santnej&c v neduhovitem pismu je podpis:, "vaš ponižni sluga". Napram miljonsrjem je bila Se vsaka cerkev ponižna dekla, ne Oglede na to, ako so miljonarji krščeni ali nekričeni — obrezani ali neobresani. — Pa Kranjski Jane* nekaj očita socialistom, da se pajdašijo z judikaj je pa to, Janezt
—	Vdasi dejanja, ki so jih zvr-' šile stranke ali oaebe, zadenejo tistega, ki jih je zvršil. V takem' slučaju se govori o bumerangu.' (Bumcrang je v močnem loku skrivljen količek, orožje, katerega rabijo domačini v Avstraliji in ima to lastnost, da se vrne k o-scbi, ki ga je vrgla, ako je zgrešil svoj cilj.) Ako bodo štrajku v Dublinu sledile logične posledice, potem mora pasti liberalna vlada na Angleškem in z njo domača vlada (home rule) na Irskem, ki bo pod seboj pokopala ostrižene in lieostrilene farje. Delavskim zastopnikom v angleškem parlamentu ni treba storiti druzega, kakor ravnati se po načelu. "A ko ti tepeš mojega Larkina, bom jaz tepel tvojega Asquitha ali Redmonda" in cela črna banda na Irskem bo poletela v zrak, liberalna stranka bo pa kapitulirala. To dokazuje, da ne zmaguje vedno stranka, ki je po svojih za-
- stopnikih najmočnejša. Liberalna vlada na Angleškem je to spoznala in izpustila je Larkina iz ječe, v kateri je imel presedeti sedem mesecev.
—	Mnogo kritizirani dr. Fried-mann je dovolil, da se sme njegovo sredstvo proti jetiki rabiti svobodno. Vsled tega se jc boj proti človeku, o katerem so nekateri kričali, da je navaden šarlatan, nekoliko polegel. Mnogo znamenitih zdravnikov, med njimi profesorja Schleicfi in Mueller, so se sedaj pohvalno izrekli o ujfinku zdravila. Friedmann je tiskana, navodila poslal vseiu zdravnikom, v katerih jih prosi, da naj se strogo ravnajo po navodilih. Sredstvo ne ozdravi vseh slučajev jetike in se bo lahko vedno sveže dobivalo iz Berlina.
"spoštovani" dr. Wirth, je priznal, ds je dsl zs zemljišče 51,000 m., dobil je pa zanj od države 249,000 m. Njegov delež pri tem plenu je znašal nad 100,000 m. Nemško ljudatvo je moralo plačati za zemljišče pri Zossenu, na ksterem se vrie strelne vsje 17 miljonov m. Ljudje, ki so zlors-bili uradniško tajnost in pokupili zemljišča, so državo oslepsrili zs utiljone.
Vsi sleparji še niso odkriti in ker je pisstelj Schaldt skušal razkrinkati vae sleparje, bo sedel tri mesece v ječi. Sleparji, ki so razkrinkani, lahko vživajo svoj plen, skrivil se jim ne bo niti las na glavi, in lahko študirajo, kako bi lahko oplenili zopet drža-
vor general Jeanserot, nekdanji poveljnik prvega armadncgs zbora v Lillu. Pisstelj prsvi odprto, da mora katoliški vojak višje ceniti verske dolžnosti, kakor dolžnosti napram svoji domovini. Neki odstavek se glasi: "Kristjan, ti imaš drugo zastavo. Poznaš jo dobro. To je križ — križ ns ksterem je podoba božanskega kri-žanega. Vojak spolnuj zakon kristjana. Križ je tvoja zastava, tega ne pozabi. Križ je tisočkrat bolj svet kot zastava domovine na zemlji."
Take čenče se vijejo skozi celo knjigo. Na drugem mestu se glasi: "Kristjan v moji duši, rajše se pusti ustreliti, kakor tla oskruniš kaj svetega. Nihče nima pra-
vo ua drug način. Ali take raz- vice zapovedati, da naj se izvr
mere niso le v Nemčiji. V vsaki kapitalistični državi na letimo nanje pod eno ali drugo formo, ker v vseh kapitalističnih državah je še danes uveljavljeno načelo: Male tatove se obeša, velike pa odlikuje z redovi in častmi. .
— Z velikim veseljem je Janez iz Jolieta v svojem "katoliškem žurnalu" zapisal, da so bili socialisti pri volitvah v-Jeni na Nemškem strahovito poraženi. Pošteni Janez, ki nikdar ne laže, kadar ne govori ali piše, je seveda pozabil povedati, da so se proti socialistom združili katoliški farji in njih bravci s protestanti in brezverci, kakor se je to zgodilo v Milwaukee in drugih ameriških mestih. Pozabil je tudi povedati, da so bile kapitalistične stranke ob istem času strahovito poražene vzlic katoliški, protestantov-ski in brezverski godli v Goerlit-zu, Berlinu, Landsbergu, Barme-nu in mnogih drugih krajih.
Janez v Jolietu je res poštenjak od nog do glave. Še nikdar se ni zlagal v svojem življenju, ako ni od svojih laži pričakoval dobička,
ši nekaj takega, kar bi žalilo vest vseh katolikov. To bi pomenilo, da sem zatajil svoj krst, da postanem krivoprisežnik na prisegi mojega prvega obhajila. Jaz ni-i mam pravice, da postanem krivoprisežnik in nihče nima pravice, da bi me silil, da naj postanem." --Ako bi se šlo le za versko pre-
—	Delavska stranka in sociali- pričanje, bi gotovo noben pame-sti so pri občinskih volitvah v ten človek ne ugovsrjal tem stav-meatih ns Angleškem in Vsleš- kom. Ali ti stavki so navadne kem dosegli velike vspehe. Kon- j kvante, ki nimajo druzega name-zervativci in liberalni so imeli iz- j na, da lahko računa katoliška dstne zgube; zmagovali so delav- cerkev pri nasilnem državnem ska stranka in socialistični kan- preobratu v njeno korist na poti idat je. Konservativci so izgubili moč še versko zaslepljenih ljudi. 62 mandatov in pridobili so jih Kaj pa pomeni beseda "sveto" v 48. Zguba iznaša 14 mandatov, fustih klerikalnega agitatorja za Liberalci so izgubili 49 mandatov rimski kierikalizem ? V sdk duho-in pridobili so jih 41. Njih izgu vnik je svet, božji namestnik na ba znaša 8 mandatov. Delavska zemlji in kdor bi se (Jotaknil du-stranka in socialisti so priborili hovnika (agitatorja rimskega 53 mandatov, izgubili pa 14. Pri-j klerikalizma) je bogoskrunec. dobili so torej 39 mandatov.	Sveto je tudi premoženje rimsko-
Delavska stranka in socialisti katoliške cerkve, ki ga je izsesala so se še pred par leti pričeli ude- iz svojih vernikov, tam kjer ob-ležavati se občinskih volitev. I>a-i stoji konkordat, pa iz vsega ljud-ni so naši sodrugi priborili 27 stva. In kdor m* dota km- tega mandatov. Ako se bo boj tako premoženja, je božji ropar. Knji-nsdaljeval, bodo delavci imeli žica ima torej očividen namen, kmalu velik vpliv v vseh indusbri-; hujskati vojake proti državni av-jalnih mestih.	toriteti.
Zdaj pa poglejte Janeza v Jo-
—	Bratski list "Socialista" v lietu in druge njegove bratce. To Lisabonu poroča, da se bo dne 30. so hinavci, da jih ni para na sve-januarja vršil splošen kongres tu. Njih cerkev Zahteva, da se vseh strokovno organiziranih de- naj vojaki, ki verjamejo v njih lavcev na Portugalskem. Mesto brozgo, uprejo državni avtoriteti, Thomar je določeno za zborova- ako bi država hotela napraviti nje. Iniciativo za zborovanje je konec njih humbugu. Vzlictemu dala "Delavska zveza" v Lisabo- pa zavijajo oči proti nebu, kakor nu. Zborovanja se ne bodo ude- da bi jih ^»mila božjost in pravi-ležili le socialisti, ampak tudi jo, da so lojalni iu postave ljube-sindikalisti. Poziv za skupno zbo či državljani. Ako pa socialisti rovanje, o katerem se danes še ne zahtevajo, da se družabni red more izreči, klkšne sadove bo sprem in i v splošno dobro vseh prineslo tlačenemu portugalske- ljudi, pa vpijejo. "Glejte, socia-nitl delavstvu, dokazuje, da je listi so puntarji, ki sodijo v ječo, med delavce prišlo življenje, od- ko s»> ne more vseii obesiti!" kar je ustanovljena republika in Rimski klerikalci so res najve-so spodili nepotrebnega zajedeža čji hinavci na svetu !
—	kralja in omejili moč in .vpliv
črne bande, najzvetejše za vezni-1 — Patriotizem avstrijskega ce kraljevske avtoritete.	ljudstva pojema. Pred dobrim le-
tom so z velikim dirindajem zače-
—	Rimski papež je molil za \\ patentirani patrmtje z zbirko mir v Mehiki. Zdaj prične še le za ustanovitev avstrijskega zrač-
—	klanje in ne mir.	nega hrodovja. Patriotje so že
vnaprej poskakovali od veselja
—- Komaj so železniški usluž- 0b misli na miljone, ki jih bo lju-benci priborili sedemodstotno dstvo darovalo v ta namen. Seve-zvišanjc mezde, že plaka kapita ,|a so ti patriotje lastne žepe do-listični list'Sun'v New Yorku,da hro zavarovali pred to zbirko; je treba zvišati voznino za tovo-1 špekulirali so na neumnost ljud-re. Zakaj pa ne? Mogoče radite- stva jn 80 tvlda bodo naju-ga, ker revne železniške družbe j božnejši darovali denar za naba-plačujejo. delničarjem le dvajset vo njihovih igrač. Ali to veselje odstotkov dividende! •	Jim je avstrijsko ljudstvo teme-- ljito pokvarilo, ker ni kazalo
— Ljubica župnika detomoril
ka. U Pianelle v Abruzzih poroča jo rimskemu "Messageru", da so zaprli župnika v Villi San Uiova-uui, ker je mladega dekleta zapeljal k detomoru. Detomorilka Dea IVI usi je setra bivšega duhovna v Alanu. V hiši svojega brata se je seznanila z župnikom Panaccio, s katerim jc imela ljubavno raz merje, ki ni ostalo brez posledic. Nekega dne je izvedela policija, da je Pelusijcva umorila novorojeno dete. Nesrečno dekle je pri zanlo svojo krivdo. Peluzijevs jc novorojenčka zadavila in sežgala v peči. Ljudstvo je bilo tako razkačeno, da je hotelo župnika liri-čati. Zahvaliti sc ima karabiuie-rom, ki so ga aretirali, da ni ljudska množica izvršil«, sodbo nad njim.
— Socialna demokratična stranka na Koroškem je imela dejelno konferenco v nedeljo 16t novembra v Celovcu. Iz poročila stranke za deželno konferenco posnemamo sledeče: 30. junija 1913 je bilo na Koroškem 3195 politično organiziranih moških in 812 žen. Politična organizacija je izgubila vsled splošne gospodarske krize v tem letu 316 sodrugov, ženska organizacija je pa pridobila 68 članic. Največ članov ima politična organizacija v Beljaku, namreč 826. Socialno demokratična stranka na Korcv'.em ima cn državno-zborski in en deželnozborski mandat in 24 občinskih mandatov. Strankino glasilo " Arbeterwille" le zelo razširjeno. 30. junija 1913 jc znašala naklada glasila ob delavnikih 2031, ob nedeljah 3246 izvodov. Kljub neprijaznih gospodarskih razmer je krog naročnikov narastcl. Letakov je razda-la stranka v enem letu 50.000 Strankinih vžigalic so prodali v enem letu 2,390.900 škatljic, čisti dobiček znaša 2390 K 90 vin. Strokovne organizacije »o bile vsled balkanske vojne hudo prizadete. Koncem junija 1913 je bila na Koroškem. strokovno organiziranih delavcev in lelavk 6422. Športna društva so imela 1200 članov. Vsak član športnega društva mora biti tudi politično ali pa strokovno organiziran. Poročilo pravi nadalje, da so tudi gospodarske organizacije stranke močno obču tile lialkansko krizo. Ker je bilo mnogo delavcev brezposlenih se je zmanjšal konzum. Celovško konsumno društvo ima 8 proda-jalen, špitalsko pa pet. V jesenskih mesecih je začela stranka s krepko agitacijo za pridobivanje novih članov.
POZOR ROJAKI I
Ako želite sebi in svoji družini boljše življenje in brezskrbno bodočnost, ne ukvsrjsjte se po zaduhlih tovarnah in nevarnih ru-dokopih dokler Vsše zdrsvlje še ni popolnoms pokvsrjeno. Pridite v zdravo in prosto uaravo in kupite si koa dobre in rodovitno zemlje katera rodi vse iste pridelke kod v starem kraju in kjer se Vaše delo stotero ispjača.
Vprašanje je, kam se obrniti in kje kupiti, kajti zemljiških agentov je veliko in vsak svoje hvali. Veliko hvale in upitja navadno ni veliko prida, radi tega ne tratite denarja in časa po takih krajih. Pridite naravnoat v zdrav in prijazen kraj Wausaukee, Wisconsin kjer se vam nudijo vse u-godnosti ki jih potrebjuete kod po velikih mestih, kjer je dobra in rodovitns zemlja zdrava in Čista voda, vedno dovolj vode, zdrav in ugodno podnebje ter klima. Vedno dober trg in izvrstna železniška zveza glavne proge z vsemi večjimi mesti.
Tukaj ni treba zemlje in kraja hvaliti, kor iata se sama hvali in se lahko sami na lastne oči pri farmerjih in rojakih o vsein tem prepričate. Cene zemlji so nizke, kupni pogini prav lahki, vožnje otroške se vam v slučaju nakupa vrnejo, potrežba je solidna in poštena o kateri se je v zadnjih par mesecih nad 80 rojakov prepričalo ki so tukaj svet kupili, kar vam je lahko jasen doka« da je to resnica in da imamo tukaj to kar iščete in potrebujete. Pridite toraj naravnost v Wausaukee, Wis. kjer še vedno lhako kupite dobro in rodovitno zemljo v središču nove in jako hitro se razvijoče slovenske fsrmarske naselbine. Ko dospete sera, pridite naravnost v moj urad, ki se nahaja nasproti železniške postaje in prepričani smete biti. da Vas bodem dobro in pošteno postregel ter da bodete z vsem popolnoma zadovoljni kakor so vsi rojaki ki so se zaupno do mene obrnili. Ako želite kake nadalj-na pojasnila pišite mi naravnost na sledeči naslov.
A Mantel, L. Box 221.
(Advertisement I
carl strover
Attorney at Law
Zittipa u ftsk Mäiitib.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
ât. sobe 1009 133 W WASHINGTON STREET
CHICAGO, ILL. Tslsfon : Main 3889
y
TUJCEM priporoèain svoje dobro urejeno prenočišče in restavracijo, domačinom pa svoj saloo*. vsem skupaj pa ves. IG. KUSLJAN
229- lat Aya. MILWAUKEE. WIS
M. JOVANOVIOH 84 — 6th Str. Milwaukee, Wia
PRODAJA ftlFKARTE. Pošilja denar po pošti in brsojav
no. Izdeluje: Obveznioe — Po-oblastila — Prepovedi, potrjene po notarju in oes in kr. konzulatu EDINA HRVAÔKO — SLOVIM-SKO — SRBSKA AOENOIJA.
— Biznis patriotje v Essenu in
Zossenn. Kruppov škandsl je dokazal kakšnim potoni pride pa-triotična tvrdka do tega, ds se pri nji nsroče topovi. Obrsvnsvs je tudi dokszsla, kako pstriotič-ni ljudje pridejo do ogromnih profitov pri prodsji zemljiščs, ns ksterem s streljsnjem poskušajo "krasne" Kruppove topove. Es-sen in Zossen — krajevni imeni se glasits sorodniško in v sorodu so si tudi gospodje, o kstenb grehih je sodnik sodil milostno, ki so ps v ljudstvu izvali splošno ogorčenje.
Sodišče je pisatelju SchsldtU prisodilo tri mesece ječe, ker je "preveč strastno ljubil" svojo domovino in se je zmotil v osebi zemljiščnega špekulanta, kar je tudi koncem «bravnsve odprto priznsl. Dokazano je, jjja so zem-ljiščni špekulant je prav po ceni kupili zemljišča od kmetov, katera so potem izgolj "domoljubja" prodali državi za pretirano visoko ceno. ftpekulsntje so pri prs-ktičnem izvrševsnju 'ljubezni do svoje domovino' zaslužili miljone. Pstriotični šupsn v Zossenn,
— Mesto za mestom prihaja sedaj — celo nazadnjaški Boston—
in hoče uvesti občinske zaloge premoga in leda . . . Vidite delavci! To so dosegli socialisti s svojimi slabimi izgledi, ako se hočemo izraziti po jolietskem Janezu v Milwaukee in Shenectady.
— Rimsko katoliška cerkev ščuva k puntu. Jezuitski nauk "namen posvečuje sredstva" ni bil kmalu tako jasno dokazan, kakor sedaj na Francoskem. V
ljudstvo prav nobenega razumevanja za bolečine teh patentiranih patriotov in ker je uvidelo, da je že več kot preveč, če mora u-trpeti miljarde za militarizem na suhem in na morju. Velikansko hlaniažo ao doživeli patriotje in ta blamaža se izraža v notici, ki kroži te dni po meščanskem časopisju: "Fiasko avstrijskega daru za zračno brodovje. Zbirka, zapo-četa pred enim letom za ustanovitev avstrijskega zračnega brodo-vja, je doživela, kakor se je sedaj izkazalo, fiasko. Komaj 300,-
Franciji je cerkev ločena od dr žavc in država je konfiscirala i-j 00 0K ao nabrali, in še ta vsota
metek špebastih patrov in lenih	so darovi bogatih zasebnikov in
nun, ki niso im<<li druzega opra-	finančnih zavodov. Široke plasti
vila, kakor da so vsaki dan skozi	ljudstva so bile napram gibanju
štiri in dvajset ur kradli bogu	izredno hladne in v dvornih kro
dan. Katoliška cerkev ne pozabi	gih so vsled tega zelo razočarani,
zlepa takih klofut. Navidezno se	Cesar Franc Jožef je tudi izrazil
hlini, da je prijateljica vlade, v	t0 razočaranje proti ministrske-
tajnem pa ruje proti nji in čaka	mu predniku grofu Stuergk-
n» ugodno priliko, da jo strmo-	^ „	^ ^ ^ ^ f.ft
ska bolj vesel kakor ravno socialisti. Prav radi verujemo, da je hladnost ljudstva vplivala kakor mrzla prha na visoko, višjo in najvišjo gospodo; spoznali so pač, da se polagoma jasni tudi v glavah ljudstva.
glsvi nekegs dne.
Vojaška oblast je v Tarbesu, ki je v bližini Lourdesa (Lurda), kamor hodijo vsi, ki verjamejo v coprnice, vidomce in velkodlaka, pit umazano z bacili prepojeno vodo, da bi ozdravili, konfiscirala klerikalno knjižico za propagando, h kateri je spisal predgo-
, — Moli in — igraj 1 Staro krščansko načelo "Moli in delaj!" ne velja več, ampak moderno geslo je "Moli in igraj!" V knigi "Karla liconharda Reinholda življenje in njegova literarna dela" je naslednja ilustracija trga gesla: Mlad. nadebuden jezuitski učenec od sv. Ane na Dunaju je pisal svojim staršem: "Pri biljardu sem dobil dvannajst 'Ceščenih Marijod Strottmanna nadalj-nih pet in tudi Pollcr mora zame moliti." Jezuit je igrajo ifiljard za molitev in kdor dobi, zanj mora moliti, kdor je izgubil. Vse pa v večjo čast in slavo božjo.
Krasen prizor.
Bogat vinograd, obdan od gričev in boste, razveseli oko vsa-kejpa ljubitelja prirode. Sočni sad evropskih in ameriških vinogradov, ki ti ga nudijo lepa dekleta, jc slaščica in hrana. Griči in ho-sta zalagajo vonjive zdravilne ze-
li in koreninice, ki jih spretna roka kemikova združuje z vinom v Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. dobro znano družinsko zdravilo. To je videti na Tri-nerjevem stenskem koledarju za 1914. Iztis s<' pošlje na vsak naslov po prejemu 10c: Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago. 111. — Adv. 3 t.
ANTON JALOVEC
prodajalec domačega vina na sode in galone . 969 W. 18th St.
CTT1CAGO, TLL.
(4*)
E. BACHMAN 1719 S. Centre Ave„ Chicago, 111. je največje česk oslov enak a de Isvnica zastav, znakov, čepic in vpeh društvenih potrebščin.
Zahtevajte takoj po pošti moj veliki cenik, ki ga Vam pošljem — popolnoma Zastonj
Nasslniška družba "Ilirija".
Tem potoni usojamo naznanjati vsini rojakom ki »e zanimajo za poljedelstvo da am o prevzeli v najrodovit-nejAem delu države NViseons^ v bliži ni industrijskega mesta Merrill ki je oddaljeno dvesto milj od Milwaukee zemljo, na katerej se je ustanovila nova slovenska naselbina. Prostor leii v sredini krasno obdelanih farm ki ka žejo bojiatstvo posestnikov, rtvet leži med tremi državnimi cestami in tri do Štiri milje dalje se nahajajo stare naselbine s trgovinami, šolami in tudi parnimi žabami,ki kupujejo ves les, k a terejja naseljenci na svojem zeinljiftču posekajo. železnica je dve milji oddaljena in zvozi za male stroške ves maii les v mesto Merrill za tovarne ki izdelujejo papir. Kedor kupi farme tukaj, ima to prednost da se lahko živi iz tejra kar dobi za le« in da mu da lastnik zemlja skoz zimske mesere delo v .tovarnah v mestu, katerih je 16 ali pa v tri milje oddaljeni parni žagi. Kedor je sedaj brez dela v mestih in se misli naseliti na farme n«j stori to sedaj da mu ne bode potreba ostati brezposeln celo zimo. Do sedaj so se tam naselile 4 družine, katere žive na tem delu že po eno do tri leta. V pomoč jim je kakor se izražajo to, ker je priložnost za delo dobiti vedno odprta in ker vsak kos les« brez truda prodajo ako ne v žago pa v papirnice; nadalje tudi sirarna katero so si postavili farmarji, kamor prodajajo mleko. Vsakemu, kateri ne najde vse ka kor tukaj popisano, se povrnejo vsi stroAki ako pride gledati. Za prifetek se tuka.i potrebuje polovico manj denarja kakor drugod in lastnik zemlje kakor tudi podpisana družba stori vse da olajša delo in stanje kupcev. Cena akra je od *16 do $18. Kedor se misli naseliti'na farme naj se takoj oglasi, ker ta priložnost bode le ie malo časa. PiSite po pojasnilo takoj.
Na 1 M KI.IA COLONfZATION CO.,
908 Michigan ave., Sheboygan, Wis. (Advert.) Frank Novak, upravitelj.
Nervozna bojazen.
Včasih nas prešine čuden občutek bojazni, ki si ga ne moremo pojasniti, vedoč, da nismo v nevarnosti. To je navadno posledica kakega nereda v prebavilih. V takem stanju je potrebno popolno ¡«čiščenje ustroja. Telo se mora iznebiti puste tvarine, a skrbeti treba, da se ohrani moč vseit organov. Prav dobro zdravilo v tein oziru jc Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Učinkuje brzo in zadovoljivo v boleznih želodca. jeter in droba. v rmzdražlji-vosti in nečistoti krvi. V lekarnah. Jas Triner. 1333-1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111.—Pri ne-arečah je navadno potreben dober liniment. Imejte vedno pri roki Trinerjev liniment. Prav močan je in iedaten.
ALOIS VANA
— izdelovatolj —
sodovice. mineralne vode in rax-nlb neopojnfh pijač.
1837 80 risk St. Tel Canal 14*
S A l^OON
z biljardom li kegljišče*
Poleg saloon a dvorana za društven« seje, veselice itd.
«J o lin Stražliar
61« Market St.. Wtukefaa. III.	»t. m.
AVSTRO-AM ERI KANS M
Črta.
NIZKE CENK.
Velike ugodnosti:
električna loč, izvrstna kuhinja, vita zastonj, kabine tretjiga razfreda na parnika
Sledeči parni ki odplujejo-ob 3 uri popoldan Iz New Yorka:
Argentina ... - 28. ma|a
Oceanic	7. fnnl|a
Martha Washington . . 14. |unl|a
Za vse informacije sc obrnite na ¿lavne zastopnike
PHELPS BROS. &
6en'l W's, 2 WisHington St., Ni« Yllt
ali pa na druge uradne zastopnike v Združenih državah in Canadi.
POZOR! SLOVENCU P0Z0RI
SALOON
a modernim kefljl&en
SveS* pivo v «xMàik ia t>aU*>k** m druf* rusonwtM ptjaA« tor oaijaiv Hsadke. Po toi ki <k>b« »oda« pvooo UMe aa »isfeo hm
PoatraaSa kotna la taborna. Voorn Blovsnesos ia drugim Stovonj^a mu topto priporoAo
MARTIN POTOKAR,
1626 Se. Centre Ava Chicago
M. A. Weisskopf, M. D.
Isknien sdr&vnik.
Ursduje od 10—12 predpoldns in od 7—9 zvečer. V sredo in nedeljo večer neursduje. Tel. Csnsl 476.
1842 So. Ashland sv*. Tel. reaidence: hswndsle 8996.
GOSPODINJE POZOR!
Priporočsmo vsm v prodajo vse slvari, ki spadajo v grocerij sko ali mesarsko obrt. Vse po najnižjih cenah. Na zahtevo sc dovaf.a ns dom.
G. Mamčftlovlch & Co.t
331 Oreeve St, Oonemangh, Pi
Tel. Con. 4050. ......................
v«
V Važno uprašanje! 1
i m i ■ ■	——^I^^J
11 f) mi opravil
MM V n^btljl m «ijcrflij! f
JHHBHHHHBto. •
Konzularne
vojaške^^t}/ 807 Hju>ov*r Ät-¿Milwaukee,
pkolktabkc
»r i- «i^HMHB i I M II
Pismo Jaka Strlgelna.
l«db redahtofl
Olih pred ¿purani «ui «tau in d» ma/ou svoje uinstafe in brada ■ bikaaiu, d* b' bi mlad zgledou, k' b' üou na boitelenfca k Buun&rk. ki sva se zgavurla a Tonetam iz &üke, pa me je keiaar poklicou ia reku, tla je apet on prif za te. Prif ae glasi Ikulo:
8picburgii, Penna.
r>ragi Jaka!
Nič kaj veselih novic ti nemara pisat. Jeat na vem kaj bo, dela se prav slabu. Pa kaj ¿e — do z<lcj saj kranjskih «ic i listo v uiamo tukaj mel, zadu cajt jih je pa tud aem vrag prifieau. — Pa še prcej je!» je, kokr prevja.
Cudn sem pa le sdi. k' prav ja, 4o ti Ide nič ne maraja za cerku; jc#t sem se pa z enm trofu glih na Wal, k smo ga mel u krjnsk hal za aarku. Saj vež naüa cerku zmerom maoa gnarja. Zatu «ma pa vsa katolika druätva akupaj napravi tuilk bal na turky dej, aevede za aerku. Pabrudl amo se. deb kulkr «ajveč gnarja notr prftlu. Nabral smo vse sorte potrebneh stvari
ker mislim kar za stala tukaj
ostat.
Te pozdravla Ti «j
p. s.
K' mu prit prebrau, atu s' prov dobr brada skamplou s tistim kampluaiu, k' je za uši, za tu k sin se bau, d' b' se Janez iz Zule-ta me tku ustralu. k' b' vidu moja skuštrana brada, d' b' se bi* njegova kuharca jezila, k' h' pra-la negov periu. Kr mam tou jezit itegova kuharce, sui se tku akain-plou in spucou, d' sm biu glih tak kukr vitez sv. Jurja, kakršen je biu tist štaoionšef v L'blati na Sidpon, k' je za frustk snedu en-ga socialista, za kosiu pa tri, dokler socialist niaa snedl nega, k' je tuou od papeža tku velika medalja, kukr dn' od piskra, k' stoji punavad ood postla. K' sm biu enkrat tku apucsn, d' b' biu loh-ka še Tonet konkurenoa* delou. č b' šla na toncunterholtnga h Kan-krt v Sinka, sm reku: "Jaka dobr s'! & t' bo pa Janez kej šinfou, d' nimaš frak dobr speglan, um bon pa ena dan. d' bo še po drug plat ratou škroflnast in <1 bo vidu, d' z Ib kana k a srajca ui dobr sirupe i hruške |>cet in d' znama še bi uda rt, kukr č' b' studi-ral v lemcnat, k'ku je treba socialistom na klerikalnh shodh kosti prera-hlat.
K sin biu fiks in fortg, sm pa reku kel tiari: "Zan tla maš on ni-ki, pa s'*kup ta fajn c'grra, č' bo pa k'ksn prif pršou, ura pa sprau." Biu ie ta zadn nikl, pa m' ni biu prov nč za ju, zatu k' sm vedu, d' ma Tone ¿e povhna mošna gnarja za orglco in d' Tone svojga loncmana in prjatla n' kol ne pusti v stih, č' ma le kej okroglga v varžet.
K* siu stopu na gasa, je biu glih tak lft kukr v L'blan, č' pri
tr l
Dibits zvtztk Seiérovegi Almanaha zi Slovene« od uiigi lekarnarji, ill M ki naročili od W, F. Sivin, Cedar Rapids, lovi.
Zoper kašelj,
prehlad, hripavoat, oslovski kašelj, vnetje sapnika, davico in razne druge pljučne neprilike priporočamo
Severov Balzam
za pljuča
(Semi's. Balsam for Lungs)
katero ae že rabi od leta 1881, in ki se je med tem časom izkazalo kot zelo uspešno zdravilo zoper kašelj. — Cena
25 in 50 centov.
Naprodaj v vwh lekarnah. Zahtevajte 8eve-rova zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih uitna lekarnar v zalogi, naročite jih od na«.
S
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
itonj: kokr pira, šnopaa,. vina,	z marosta in pnu.8e ta
kruha, keksu, mesa in taku naprej. Misl smo rea de boja vsi ruad nabasan — pa ni biu take sile.
Muska holt ni bla dost uredna. Tist' z t a jolino je ôc precej le pu %>ilu, tud tist k je irau nekej tia?r-■tonki podobnga. nn a hornam pa monde na pozna doat note. Tu je fe dobr, de je biv fest t rom 1er in bobnar. Ce ni élu prav gladk je pa bobn bol zaropota v, pa je biu •rs i t.
Na tonepodni je biu u začetk' le nekaj jenketov (mende slovenjih). Saj v cA Jaka, tud jest se rad unterholtam. Ampah kaj tao-ga de ne — mislu sem, de boda sam pobožni kristjani na bali, pa kaj sem vidu, k sem pr&« na tanc-poden. Skorej b' se zsčev križat in molt za zgublene ovčke na tone pedni. Potroštu sem ac pa prec saj boja v nedela prSle «pet v domač hlev.
Jest sam ne vem koku te tonce Idičeje — bunny hug al tanguo, tku nekuk T>odobnga — vttaj u-« eat ni tonci niaa bli kukr b' se sa orkven bal spodobi. Skor sram sse je biu in sem »ov raj v kevder «a baro se mal potolažt.
Zek'j t pa morem povedat koku sem se s sicilistom seftu. S tem boj so m se že precej cajta poznava. Kmkr me je ugledu me je uprašu, koku de je done» tukaj vse taku mrtvu. Neb ga rad gor poslov, a vecen sem mu reku, de zgorej le poskušajo plesat. Pa glej ga kaj mi odgovori — takána muska ài ta k Am plesi nisa za nas aiciliste. — Za božjo volo kaj a' ti tud sici-•liatt Yes sir! božja vola Tiočc, de «e morem bit nič dnizga kokr si-črilist. Videš prjatu tud siciliati l»o imel bal včeraj zvečer tam v Alleghcni. Ampak morem Ti reč da je biu vac kaj dnizga. Hrvaška aooialistična tamhura&ka godba tram ie igrala izvmtno, sej jih pa tod je petkrat tulk kokr dona tukaj. Tstotako jo močen pevaki i*)or zapel par krasnih pesmi. Zabavali smo se prav kolegialno.
Po vedu mi je tud, de bojo Slovanski siciliati priredil javen shod v Krajnsk hal v nedelo 30. nov. Kjer bojs sam aicilisti prid-gal. Vse kar sva govorila mi je pr*v ugajal, zatu bom pa tud na ta ahod iti, če bom lemogu, de bom fe kej slišu o siciliatih. Ns bo* mi zamiru Jaka Če pravm, de ima ja ti rojaki inrbit prov, zakaj oni že cftja zakaj »o «icilisti in najbrž bomo *o tud mi, kokr bifer se bo ma nmal bol izobrazi — saj tku «i je on reku — in jest b mn km al več vrjev, kokr pa na*m gs padi, zatu k vem, de ms« ma gs p«d sam sat« rad, k ga lepu re 41m«. Kdur mu pa noče al ne mo re ve« dajat, jo pa tud pr nem ¿oUrra
Vel, Jaka. drug teden bom mr-fcft He kal ve¿ vedu o siciliatih
prava t inta s saba od Kakovnka, ker aa zdej patr' in kozi salezjan-sk. k' pravja, d' se najlož fehta, č' je t'ma tud v mozgan'h od 1'di, in za tu tud skrbeja, d' bela L'-blana postaja ved'n bi črna. d* bo kmal taka kukr rajfng na aif od znotraj.
K' sm tula št ud iron aui na enkrat stau pred hotclam Bismar-kaiu. Ta hotel nos po tistm Neme ime. k' je mou acm tri kocine na glau in je tolk čaaa ž'ru socialiste, d* sa se mu eeva smešala in sa ga mogt poslat v operaeion, d' ni cr-knu in sa ga poslal pol v penzjon. d' je lolika premišlevou. d* sa socialist še bol močn kt železen tanclar.e
Sodruh redahterl K'ku se je poti godil, t' bom pa druh pot pi-aou. Zdej me preveč glava boli od mačka, k' sm ga duhu pr Bis-m a rk
Tvoj Jaka Strigelj.
Wilson ova poslanica.
Kljub temu, da Wilson računa na svoje zveste demokrate v senatu in v reprezentativni zbornici in mogoče tudi na progresiate, ostala bo marsikatera točka njegovega legislativnega programa na papirju. Zlasti to velja za de-avske reforme, ki se sicer lepo slišijo in ki bi delavcem le prinesle kolikor toliko olajšav. Kapitalisti, ki imajo še vedno napeljane "špagice" iz Wall Streeta v zvezno zakonokovačnico v Wa-shingtonu, se ne zmenijo doati,če jih malo pošegetaš z kurjim peresom ; še lepo se jim zdi. Wilson jih Äegeta s kurjim peresom. Č'c ii bili socialisti v Washingtons n jih lopnili s kolom In to bi izdalo.
— Mednarodno socialistično tajništvo bo imelo 13. decembra sejo v Londonu. Seja je sklicana zato v London, da se dokončajo pogajanja pred člani tajnifitva za združitev socialno demokratične stranke na Angleškem. Pogajanja, ki je doslej vodil izvrftcval-ni odbor angleške stranke, so bila zelo uspešna in tajništvo upa, da bo 13. decembra ustanovljena enotna socialno demokratična stranka na Anglefikem. Na seji bo določen tudi provizoričen dnevni red in da^um za mednarodni kongres, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Francoska stranka predlaga, da se postavi na dnevni red mednarodnega kongresa vprašanje o draginji živil, argentinska stranka predlaga razpravo o socialistični sgrami politiki in turška socislistčns skupina predlaga rszprsvo o orientskem vprašanju. Na dnevnem redu kongresa bo tudi vojno vprašanje vsled •klicanja italjanskega kongresa.
Nered v prebavi
f	N Da ae ohranimo v dobrora zdravju,
"	'ne smemo dovoliti nobenega nereda v
na&i prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene eelo telo aii pa samo nekatere organe. Brez pravilnega viivanja in pravilue prebave, ni tiv* Ijen.ja. In ravno radi tej;a je potrebno in Jako važno, da imamo nri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče
Trinerfevo ameriško zdravilno grenko vino.
To izvrstno zdravilo bo izčiatilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi (»ovzročilo kako grižavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moi ¿revam in odstranilo zaprtje in vse teikočo združene s tem. To vino uaj bi se rabilo kadarkoli se slabo počutita.
Imejte to Zdravilo vedao v hiii ia ga rabite za zaprtje, glavobol,
bolečine v drobu. slabost, nervoznost, slabo prebavo, sguba apetita, slatence,
slabosti po obedu. Nikar ne odlagajte radi tega, ker «i mordi. mislite, da bo ta stvar sama od sebe odftia. Ako ae pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe. — Najboljše zdravilo v vsih
V	v takih slučajih je
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. .
V	lekarnah.	Ne sprejemajte ponaredkov.
JOS. TRINER
Vvaževalec In lzvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcago, UI.
TRINtRl
BlTTIR-WlNt
h0rké víh0
Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Kxpel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kateri je zavita steklenica. Sredstvo se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici.
(Adv.)
ZAPEKA PRI OTROCIH
je zelo navadna neprilika. Otročja öreva bi se morala izprazniti vsaj dvakrat na dan, ako se ne, bi se jim morali dati kako odvajalo. Nekateri otroci nimajo radi tekoče odvajalo, toda radi vzamejo sladkorno. Sevrove Tab-Lax so sladko odvajalo, katra ima prijeten okus; učinkujejo zelo uspešno. So popolnoma varne tudi za najmlajše otroke in enako uspešne za odrasle kakor za otroae. Priporočajo se zoper zapeko, zoper dih, slab okus v ustih, nečisti jezik, žolčnico, želodčne neprilike pri otrocih, napihovanje in druge želodčne in jetrne neprilike. Cena 10 in 25 centov v vseh lekarnah. Zagoaovite se, da dobite Scverovib Tab Lax. Ne vzemite nadomestitev. Ako jih lekarnar nima, naročite jih od nas. W. F. Severa Co., Cedar Bapids, Iowa.
Advertisement.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
II 460 BRAID HE., KENOSHA. VIS
Telefon 1199
BKLL PHON F 1J1S-J FISK
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMtRIKO IN STARI KRAJ
5227 Buller St. Pittsburgh, Pa.
SLOVENSKI SALOON
LOUIS BEWITZ, 198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis.
Izborila pijača, izvrstna postrežba.
Vsakdo uljudno sprejet.
JOE POLOVICH
do danes najmodernejii
KROJ AC
dela bleke finih krojev po zelo zmernih cenah. Obleke zlika takoj sproti med tem, ko vi čakate.
3129 Broad*ay. SI. Loois, Mo.
Dolžnost vsakega socialista ja, podpirati svoje časopisja. Agi ti raju sa "Proletarca". Pridobite mu nora naročnik».
I. STRAUB
URAR
1010 W. ltfth 81 Chicago, L
latt vaéje aalogo ar, renftie, prat aov te érnfih «trafotfa. iavrèvje »n raakoTretna popravila ♦ Uj afero*. » Mèo nizki
Ako želite slovenske gramofon ske plošče, Columbia gramofon« zlat nino in srebrnino, obrnite s« na nsal
A. J. TERBOVEO à CO.
P .0. Box 28, Denver, Colo.

TEBO ^ CIGARETTES
10 i« 5c
So najboljše iz med vseh
Pristne - fine -Zadovoljive
Izvaredno kajenje h posebno naslado
POTOVANJE V STARO DOMOVINO POTOM
Kasparjeve Državne Banke
|e najceneje Ia nalboll slguria.
Nafta pambrodna poalovnica je največja na Zapadu in ima vae najboljše oceanska ^T ¿rte (linije). Sifkarte prodajamo pa t ko m p a nI I* kili cenah.
POŠILJAMO DENAR V VSK DELE SVETA. CENEJE KOT POSTA
_ #
Kaapar Državna Banka kupu|e In prodala In zamen|u)e denar vaeh driav aveta. — Pri Kaaparjevi Državni Banki se izplača za K5 $1, bi «z olbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. — Daie 8% obresti. - Slovenci poatra-ienl v slovenakem Jeziku. — Banka ima $5,318,821.65 -premoženja
KASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 Blue Island Ave., f».
CLEVELANDČANI POZOR!
Belaj & Močnik
6205 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
krojača
IN trgovca, priporočava svojo moderno trgovino z vsako-vrstno moško opravo.
Izdelu|eva obleke po na|nove)£I modi.
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,900,000.00
JAN KAREL.
PKSDSRDNIK.
J. F. ŠTEPINA
BLAGAJNIK
Nafte podjetja ja pod nadioretTom "Clearing Houaa" ¿ikaikih bana, torej je denar popolnoma aigurao naložen. Ta banka prestama tadi ula ge pofttne hranilnice Zdr. držav. Z v rtu je tudi denarni promat 8. N. F. J.
Uradne ur« od S:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v aoboto ja banka odprta do 9 ure tvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure d »poldne.
Denar vložen v nafto banko noal trt procenta. Bodita uvejer«nl, da J« pri naa denar naložen varno ln doblčkanoano
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2116-50 Blue laland Avenue, Chlcago, I|l.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trjfovce. "GLASILO" In "PROLETAREC" se tiskata v naši tiskarni
I Edini slovenski pogrebnik |j
• MARTIN BARETINČIČ	¡¡
♦ »24 BROAD STREET	THL. 1475	JOHNSTOWN. PA. !¡
mH,»HM»t»M»M>HM#HMHM»MM»»»#»mttMf<l !
Conemauflh Deposit Bank
54 MAIN STR.	C0NEMAUCI, PA.
Vložena glavnica $50,000.00.
Na hranilne ulojre plačamo 4% obresti S. D. P. Z. ima tvoje novce v tej banki.
CYRUS W. DAVIS, predaadnik.
W. E WISSINGER blagajnik.
Pozor slovenski 0ostllnl£ar|lt
Moja tvrdka je prva in edina alovenska aamoatojna v Ameriki ki imporiira Iganje naravnost ia Kranjakega. Poakimite en raboj 12 ataklenic, od vtacega 3 steklenice briajevca, «livovca tropinjevra in grenko vino. Zagotovim Vam, da boate »do-volni. Dokaz je, da v oamih letih niaem nobenega odjemalca itgubil na tej pijaii.	.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, kar ne plačujem draaih agentov.
Prodajam amo aa debelo A. HORVAT, 101 N. fhlfaflO, Sl„ Jdllfl. III.
*