Leto XLV. Glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. -—-- < ------ Miaja 15. in zadnjega dne v mesecu. Posamezna številka stane 1 Din. Člani Kmetijske družbe dobivajo list 1 Uredništvo in upravništvo je v brezplačno. Cena listu za nečlane I Ljubljani, na Turjaškem trgu -t. 3. 20 Din, za inozemstvo 30 Din letno, j Urejuje Viljem Rolirman. VSEBLNA. Gnojite strniščni ajdi! — Kmetijska razstava v Lipskem. — Vsem gospodarjem! —i Dušičnata gnojila. — Bol-hači ;,a hmelju. — Hmeljska stenica. — Žveplovoapnena brozga. — Zeleno cepljenje. — Svinjska kuga. — Pinja „01ympic". — Vprašan a in odgovori. — Iz delovanja podružnic. -— Kmetijsko-šolski vestnik. — Gospodarske stvari. — Kmetijske novice. — Družbene vesti. — Uradne vesti. — Tržne cene. — Inserati. Gnojite strniščni ajdi! Ajda je krušna rastlina, ki ima zelo kratko živ Ijensko dobo, potrebuje pa posebno mnogo lahko raztopile fosforuove kisline za napravo klenega zrna in k temu še kalija. Zemlja za ajdo mora biti močna, vsebovati mora torej že pripravljene hranilne snovi. Teh pa nima, ker jih je žito, ječmen ali rž, že porabila. Dušika dobi še nekoliko v zemlji za svojo kratko dobo življenja, manj pa kalija in fosforove kisline. Dolgoletne izku-šnje gnojenja so pokazale, da je ajda najbolj hvaležna za lahkoraztopna gnojila, kakor sta superfosfat in kalijeva sol. Na hektar vzamemo 300 kg superfosfata in 100 kg kalijeve soli; to je najprikladnejša množina za naše zemlje. Za mernik posetve računamo 30 kg superfosfata in 10 kg kalijeve soli. Superfosfat in kalijevo sol je mešati tik pred setvijo in raztrositi, po izprašeni njivi, nakar vse-jemo ajdo in jo zavlečemo1, Načelništva podružnic se poživljajo, da nemudoma zberejo naročila za superfosfat hi kalijo £o! za ajdo, da bo družba mogla pravočasno ustreči vsem udom. Kmetijska razstava v Lipskem. ■Nemška Kmetijska družba prireja vsako leto v juniju v drugem mestu svojo kmetijsko razstavo. Udeležuje se je sicer kmetijstvo iz vse Nemčije, največ pa iz tiste zvezne države, v kateri se priredi. Navauno traja po 6 dni. Obisk te razstave je presegel letos 360.000 udeležencev. Razstavni prostor meri 36 ha, je torej devetkrat večji od prostora Ljubljanskega velesejma. Na prostem so bili razstavljeni kmetijski stroji, od njih mnogi v obratu, da je povsod ropotalo. Naravnost občudovati se mora ogromna produkcija nemške industrije na tem polju, ki se leto za letom izpopolnjuje, skuša nadomestiti drago, ročno delo jn poceniti proizvodnjo. Obsežni paviljoni, namenjeni za svetdvnoznani lipski vzorčni velesejm, so tokrat služili razstavi kme-t iskih izdelkov in potrebščin. Najbolj veličastna je pročeljna stavba, zgrajena iz železobetona, v kateri so razstavile nemške industrije umetnih gnojil. To so proizvajalne tvornice dušičnatih gnojil, Kalisyn-dikata, tvornic superfosfata in Tomasove žlindre, apna in apnovih gnojil. V velikanski dvorani je bila ob st aneh razvrščena naravnost umetniško sestavljena propaganda za najraznovrstnejša umetna gnojila. V posebnem kotu je bil kino za predvajanje filmov o življenju in rasti rastlin, o gnojenju in obdelovanju zemlje itd. Velikanski paviljon 7. je obsegal kmetijsko produkcijo Nemčije. Predvsem je bilo razstavljeno tu: žito, okopavine, tobak, lan, konoplje in drugo. Posebni oddelki so bili posvečeni kmetijski statistiki, kmetijskemu in gospodinjskemu šolstvu, živinoreji in mlekarstvu, pridobivanju krme, socialni skrbi v kmetijstvu itd. Za mlekarstvo je bil določen posebni paviljon. Samo masla je bilo razstavljenega čez 1600 vzorcev. Za domači sir delajo Nemci izredno veliko propagando, vsleotega dobavijo njihove sirarne precej ugodne cene za svoje izdelke. V oddelku za gospodinjstvo je bilo razstavljeno vse, kar je potrebno za navadno preprosto kmečko, meščansko in delavsko gospodinjstvo, pa tudi za gospodinjstvo imovitejših slojev in za luksuzne kuhinje. Na razstavo živine je bilo privedeno najboljše, kar poseduje Nemčija. Blizu 300 konj toplo- in mrzlokrvnih, v 10 hlevih iz najboljših vzrejevališč in žrebčarn. Goved v 12 hlevih, večinoma holand-skih, simodolskih in enobarvnih nižavskih pasem okrog 750 glav; v 6 hlevih nad 800 ovac, deloma, merino pasme, deloma mesnatih plemen; v S šotorih 680 prašičev domačih pasem; v 3 pa loO koz. Posebni oddelek je bil namenjen perutnini, golobom in kuncem, ter majhen paviljon ribam. Čebelarstvo je bilo razstavljeno na prostem v posebnih čebelnjakih. Zanimiv je bil tudi kranjski čebelnjak, ob katerem je bila tudi slika raznih končnic starih kra-njičev. Še vsepolno drugih zanimivosti je bilo tu. Kdor si je hotel samo površno ogledati razstavljene predmete, je potreboval za to par dni. Take razstave so izredno poučne za kmetovalce, zato je bilo videti na njej polno kmetov ne samo iz Nemčije, ampak tudi iz drugih držav. Celo Američani prirejajo zlete na to razstavo. Iz Jugoslavije je bilo okrog 50 po-setnikov. Ker bo prihodnje leto taka prireditev v Monakovem, bi bil prav umesten poučen zlet tudi slovenskih kmetov v to mesto. L. Vsem gospodarjem! Prav zanimivo je bilo čitati v zadnjih štev. »Kmetovalca" članka: »Mladim kmetovalcem" in „Starim kmetovalcem", saj je v njih res mnogo pametnega in resničnega. Meni, kot nekdaj mlademu, danes pa že staremu kmetu, naj bo dovoljeno, da nekaj napišem 'vsem gospodarjem. Prvi piše posebno o gnojničnih jamah. Prav ima, saj ko bi se le desetina tega, kar piše toliko strokovnjakov, uresničilo*, bi kmetje bili mnogo srečnejši; tako pa je pri mnogih vse pisanje, vsa predavanja, vse pregovarjanje bob v steno. Za vse imamo denar, za gostilno, za veselice, kar je velike graje vredno, za vso novo modo, da se bodo kmet-ska dekleta kmalu po pariško nosile, kar požre veliko denarja, vse to znamo opravičiti, češ, če ima sosedova, mora naša tudi imeti itd. Za to pa, kar je res potreba, kar bi nam res neslo, za to pa ni in ni denarja. Upravičeno mi je tožil potovalni učitelj g. G., da je pri tolikem prigovarjanju silno malo uspeha, in da na kmetskih posestvih še ni videti našega truda in naše brilge. Drugi gcsp. dopisnik, ki piše „Starim gospodarjem", je res upravičen pritoževati se o premali brigi kmeta za svojega naslednika. Kdor ljubi res kmetski stan, ne samo svoje osebe, mora vedno miskiti, da ves čas svojega gospodarjenja dela na to, da bo oddal boljše urejeno kmetijo, kakor jo je sam dobil. Če si gospodaril trideset ali več let in si vsako leto le malo napredoval, se mora pokazati tvoj napredek. Če si sam tak, boš tudi od naslednika lahko kaj zahteval. Če si oddal dobro urejeno kmetijo, si boš iz nje lahko tudKkaj izgovoril. Ali ne boš vesel, če vidiš, da gre mlademu tvojemu nasledniku dobro, da ti lahko daje tvoj preužitek. Ali bi ne bilo najžalostneje, gledati, da tvoj nekdajni dom posedujejo drugi ljudje, kar se mnogokrat zgodi in za kar sta mladi in stari; gospodar kriva? Gosp. dopisnik pravi ob koncu, da on nima vzornega posestva, ker ni posečal nobene kmetijske šole in obžaluje to. Jaz tudi za svojo osebo, toda povsem pa to ne drži. Če bi le tam našli napredek, kjer ima kmetija gospodarja jz kmetijske šole, imeli bi jih Slovenci še malo. Kdor ima dobro voljo napredovati, ima danes tudi drugih prilik dovolj, saj je posestvo, malo ali veliko, odprta knjiga, ki se iz nje vedno lahko učimo. Če raste na sosedovem posestvu, ki je tik ob tvojem, boljše nego na tvojem, vprašaj, kaj je temu vzrok; če drži sosed več živine in mogoče lepšo ko ti, morda celo na manjšem posestvu, vprašaj ga, kako je to mogoče; če vidiš sosedovo njivo čisto, tvoja pa je polna plevela, vprašaj zakaj je tako, vedno vprašaj, vedno izboljšuj, zanimaj se za vse, kar je napredno in verjemi mi, mladi in stari kmetovalec, če si napreden, bo prej ali slej vzorno tvoje posestvo-. To ti zagotavlja prijatelj vseh naprednih kmetovalcev nekdaj mladi, danes pa že osiveli savinjski kmetič. Dusičnata gnojila. Poraba dušičnatih gnojil v poljedelstvu rase od leta do leta. Zadnja leta proizvajajo razna industrijska podjetja širom sveta letno okrog 50 milj. stotov različnih dušičnatih umetnih gnojil. Pred 100 leti nismo poznali še nobenega teh umetnih gnojil. Ves dušik se je dovajal rastlinam le potom hlevskega gnoja. Videli smo pa, da se je zemlji jemalo vsled tega vedno več te dragocene snovi, kot se je je dovajalo in se je zemlja čezmerno črpala, vsled česar so postajali pridelki pičlejši. Sicer vsebujejo odpadki živalskega in človeškega telesa precejšnje množine dušika. Vsled nepravilnega ravnanja ž njim pa se razgublja ta kot amoniak v zrak. Človek producira v seči dnevno povprečno 35 g sečnine, kar odgovarja 16 g čistega dušika. Letno torej 13 kg sečnine, t. j. 6 kg čistega dušika. Družina peterih oseb producira letno 30 kg čistega dušika v vrednosti 700 Din, vsa Slovenija okoli 5,000.000 kg čistega dušika. Z vso živino vred nad 10,000.000 kg. Če reduciramo ta dušik na 15% čilski soliter, dobimo letno produkcijo dušika Slovenije, ki odgovarja 700.000 stotov čilskega solitra v vrednosti 250 milj. dinarjev. Če bi znali ohraniti le desetino tega dušika, bi lahko krili ž njim vse potrebe poljedelstva. Vsled nepoučenosti, oziroma nepoučljlivostiv pa! pustimo, da izpuhte vsi ti miljoui v zrak in kupujemo draga umetna gnojila. Nujna potreba narodnega gospodarstva bi bila, da se uredi zakonskim potom vprašanje greznic. Ne le, da vrže taka vzorna greznica vsakemu posestvu letno težke tisočake, ž njo se dviga tudi higijena vasi, ki je vkljub naši precejšnji civilizaciji šele v povojih. Za temljiito zboljšanje teh razmer ni dovolj, da se le priporoča naprava greznic, temveč naloga oblasti je, da uvede obligatne greznice, kakor v mestih, tako tudi v vaseh s tem, da osnuje pri vsakem občinskem odboru tudi odsek za asanacijo vasi, ki bo dobil potrebne smernice za svoje delo od strokovnjakov. Dokler pa se razmere ne uredijo na ta zadovoljiv način, si seveda moramo pomagati z umetnimi dušičnatimi gnojiili, ki jih imamo v novejšem času vedno več vrst na trgu. Vsak proizvajalec, vsak trgovec, hvali svojo vrsto in povzdiguje njene vrline ter išče v konkurenčnem blagu vse mogoče nedostatke in celo škodljivosti. Kmet kupi seveda blago, ki se mu najbolj hvali, posebno po strokovnih listih, ker o resnični vrednosti gnojila ne more imeti prave, lastne sodbe. Videli smo n. pr., da se pri nas uporaba apnenega dušika ni mogla celo desetletje uveljaviti, nekaj vsled silnega hvalisanja drugih vrst, deloma vsled pomanjkanja vsake reklame od strani proizvajalcev. Namen teh vrstic je, da poskusimo nepristransko presoditi vrednost štirih glavnih vrst umetnih gnojil: čilskega solitra, žveplenokislega amoniaka, apnenega dušika in sečnine (Harnstoff). Poslednja se pri nas šele uvaja, dočirn je po svetu, posebno v Nemčiji zelo priljubljena. Pri presojanju vrednosti posameznih gnojil moramo gledati na sledeča svoj-stva- 1. Cena kiloproeenta dušika. 2. Vezanje in raztopnost gnojila v zemlji. 3. Upoštevati moramo poleg dušika še druge sestavne dele gnojil in preudarki, če so le-ti a) v prid, b) v škodo rastlini. Čilski soliter je natrijev nitrat s 15% dušika. To gnojilo je silno lahko laztopno- in žeto gibljivo v zemlji, kar je rastlinam zelo v prid, ker ga dobe koreninice brzo v pripravni obliki in učinkujejo silno naglo, celo prenaglo in nam da kakovostno manjvredne pridelke, četudi se teža zveča! Slaba stran tega gnojila je pa ta, da ga zemlja ne veže, kot sploh ne natrijevih soli, temveč jih sperejo padavine kmalu v globlje talne plasti, kjer so za rastline izgubljene. Ce nam je toča pobila pridelek, ki smo mu gnojili s čilskim solitrom, ga prihodnji posevek ne more več izkoristiti, ter je denar izdan za to gnojilo popolnoma zavržen. Če je pomlad mrzla in deževna, ne morejo vsled nizke temperature rastline rasiti in mnogo tega dragega gnojila se spere v globine. Kilogram dušika stane v tem gnojilu 23.3 Din. Ker natrija rastline ne potrebujejo za živež, ga ne vsrkavajo in nima ta primes, ki znači 70 odstotkov gnojila, nobene vrednosti za rastline. Ves denar, izdan za čilski soliter, gre v inozemstvo in nam veča pasivnost naše trgovske bilance, kar je v kvar našemu nar. gospodarstvu. Žveplenokisli amoniak (amonijev sulfat) je amoniakova sol, ki se dobiva kot postranski produkt pri pridobivanju svetilnega plina, ter ima okrog 20% dušika. Ker izpodriva elektrika vedno bolj plinove naprave, je tega gnojila razmeroma malo na trgu. 'Glede raztopnosti ne zaostaja za čilskim soliitrom, ter ga zemlja veže in ostane tudi za prihodnji pridelek, če ga prvotni sadeži niso izkoristili. Vsled svojih kislih svojstev pa ni prikladen za težje zemlje. Tudi lažje zemlje se z redno uporabo tega gnojila počasi zakislinijo, da začnejo pridelki pešati. Povojna leta je uporabljala Nemčija skoro izključno to gnojito, ter se je očividno pokazala ta škodljiva plat. ki znači zelo slabo stran žveplenok;slega amoniaka. Kilogram dušika stane v njem Din 25. Drugih za rastline prebavilnih snovi nima. Uvaža se iz inozemstva. (Dalje prihodnjič.) Bolhači na hmelju. Prof. inž. V. Sadar. Od mnogih strani čujemo, da so se že pojavili ti nevarni škodljivci na hmelju. V inozemstvu že tožijo o tej nadlogi, pa tudi iz naših hmeljarskih krajev prihajajo žalostni glasovi, da je ta sovražnik hmelja zopet na delu. Lani je bilo toplo leto' in se je ta mrčes močno razplodil: že s tega razloga je pričakovati letos vsaj v začetku resne škode. Bolhači so drobni hroščki, ki s svojo čeljustjo napravijo obilo škode. Poleg uši so bolhači najpogostejši obiskovalci naših hmeljnikov. Od majnika do branja jih gomazi vsepolno po listju; posebno živahni so v lepem solnčnem vremenu. Ob deževju jih pa ni mnogo videti. Lotijo se vseh sočnih hmeljnih organov. Mladi sočni listi na mladicah in listki na storžju jim pa najbolj teknejo. Značilna podoba, po kateri spoznamo škodljivca, je kot sito preluknjan list. Luknjice so belo obrobljene. Bolhači izjedajlo luknje kot za stavo in jih nimajo mkdar dovolj. Navadno puste od celega lista le ogrodje, gole žile. Ne lotevajo se le razvitih listov, temveč na vrta vajo še zavite liste; mladice zaraditega oslabijo in krnijo, storžja se razvije le malo, Najobčutnejšo škodo napravijo seveda na storžju, če ga docela preluknjajo. Bolhači se zarodijo na leto dvakrat; prvi zarod živi aprila in majnika, drugi pa cd julija do avgusta, Majnika in junija se jih moramo najbolj varovati, Tedaj je namreč rastlina še nežna in zato je škoda najobčutnejša. Julija in avgusta ne morejo napraviti na razvitih rastlinah tolikšne škode. Samica polaga jajca 3—5 cm globoko v zemljo in še isto leto se izvalijo ličinke, ki prezimujejo 7 do 15 cm globoko v zemlji. V razpokah, pod ostanki hmeljevine in pod plevelom prezimijo tudi hroščki in polagajo jajčka začetkom aprila. Zatiranje: Najboljši pripomočki za zatiranje bolhačev je čistota hmeljnika in okolice, škropljenje in otresanje hroščkov. Čim se bolhači prikažejo, jih lovijo na deske, s katranom namazane, ki jih nosijo med vrstami hmelja in s katerimi zadevajo ob rastline. Bolhači odskakujejo in se lovijo na katranu. Dokler rastline še niso napeljane, lahko poveznejo nanje znotraj s katranom namazane stožce iz lepenke. Ko so rastline že visoke, podstavljajo pod nje s katranom namazan papir ali platnene cunje in stresajo bolhače na te podložke. Najbolj se je obneslo škropljenje. Otresanje je zamudno in ima nepopoln uspeh. Najbolje je škropljenje z 2% raztopino' tobačnega izvlečka ali švajn-furtskega zelenila. Švajnfurtsko zelenilo lahko primešamo bakrenoapneni brozgi. 100—200 g stresemo v apneni belež, ga dobro zmešamo, nato dolijemo raztopino galice in seveda pošteno mešamo. Tobačni izvleček tudi lahko primešamo kar bakrenoapneni brozgi (1—2%). Okoli štorov natrosijo lesnega pepela, saj, cestnega prahu. Ta sredstva pa bolhačem ne škodijo, temveč jih le prestrašijo. Tomasova moka, apneni in tobačni prah jih pa uničuje. V trgovini se prodajajo tudi razni praški, s katerimi se hmelj potrosi. V Nemčiji je znan prašek ^.Eklatin", na Češkem in Angleškem „Polvo". Na Geškem s-ta se letos po javila na trgu prašek „RI 26" in „Silesia". Praške moramo fino razpršiti s posebnimi prašilci. Uporabni so žveplalci za vinograd. Škropiti in prašiti pa moramo zelo mirno in od daleč, kajti če bolhače preplašimo, poskačejo na tla in se skrijejo. V Ameriki obvijajo hmeljevke z lepilnimi pasovi. V Vojvodini so lani uporabljali „Nosprasen", ki ga hvalijo, nemški poskusi pa niso zanj izpadli ugodno. Pri nas se proizvaja in prodaja sredstvo „Hmelin", ki je porabno za zatiranje vseh živalskih škodljivcev. 40 dkg hmelina se dobro zmeša s 3 litri bakrenoapnene brozge in dopolni na 300 1 te raztopine. Hmelin povzroči, da se bakrenoapnena brozga bolje prime na listje in da dalje časa učinkuje. Glavno delovanje pa obstoji seveda v tem, da zatre škodljivce. Hmelina se rabi malo. 80 dkg—1 kg zadostuje za 1000 rastlin in za enkratno škropljenje. Kilogram stane okoli 30 Din. Hmelin se dobi pri Petru Mioviču, Maribor, Kopitarjeva ul. 6. Hmelin se dobro upodablja tudi v zelenjadarstvu in cvetličarstvu. Želeti bi bilo, da naši hmeljarji preizkusijo to sredstvo in da svoje uspehe ali neuspehe obja- vijo ali jih vsaj sporoče piscu teli vrstic. Bilo bi dobro, da imamo domače in seveda res uporabno sredstvo proti škodljivcem na hmelju. Hmelin bi bil po mojem mnenju uporaben tudi proti rdečemu pajku. Hme^ka sHrca. j Hmeljska stenica spada med najnevarnejše škodljivce našega hmelja. Hmeljske stenice povzročajo takozvano „oslc-pelost" hmelja, zaradi katere postanejo kobule slabe in nerazvite. Stenice so na zgornjem delu telesa rjavopisane, na spodnjem pa zelenkaste barve, do 8 mrn dolge, jako gibčne živalce, ki se hitro skrijejo za liste ali droge, ali še pa spuste na zemljo, ako sumijo nevarnost. Svoja jajčeca polagajo na liste, trte in poganjke, pod skorjo hrneljskih drogov in v njene razpokline. Iz jajčec pridejo drobne ličinke, ki se večkrat levijo in se tako izpreminjajo v popolno stcnico. Pozno v je:sen'i položena jajčeca tudi prezijnujejo, pravtako kakortudi stenice same, ki potem spomladi začenjajo svoje potnnoževalno in uničujoče delovanje. V zatiranje stenic in tudi drugih živalskih škodljivcev na hmelju se priporočajo sledeča sredstva: 1. Nadomeščanje hrneljskih drogov z žico; 2. zaži-ganje vseh listov, panog in trt, vsega plevela in raznih odpadkov, ko je po obiranju trta dozorela; 3. stanoviten boj vsemu plevelu; 4. pravilno in zadostno — ne pretirano — gnojenje hrneljskih nasadov in ponovno in pravočasno rahljanje zemlje z tnotiko in s kultivatorjem; 5. uničevanje stenične zalege in zalege drugih škodljivcev v razpoklinah in pod skorjo hrneljskih drogov; 6. škropljenje napadenih rastlin s pol do 1% (proti rdečemu pajku do 2%) raztopino tobačnega ekstrakta, pomešanega z 1 in 1% kg mazavega mila; 7. škropljenje z 1% tekočino prekuhanih kvasijevih trsk (zoper rdečega pajka do 6M>%) in 1 Vs kg mazavega mila; 8. škropljenje s petrolejevo emulzijo; na 1000 litrov vode pride pol litra petroleja in pol kg mazavega mila. Ž^er^ovoann^rm b'•OZPTL j <■ V ptujskem srezu so lani mnogi vinogradarji rabili žveplovoapneno brozgo kot sredstvo proti oidiju. Vsa tozadevna poročila se pohvalijo z učinkovitostjo te brozge. Plesen ni nastopila niti tam, kjer se sicer redno pojavlja. Vrhutega je vplivala ugodno na razvoj zelenila v listih; bržčas je to povzročilo močnejše učinkovanje solnčnih žarkov. Z brozgo poškropljene gorice so izgledale bolj temne in dalj časa zelene, kako druge. Ni dvoma, da je bil vsledtega tudi razvoj sladkorja v grozdih pospešen. Enako ugodne uspehe so imeli v Banatu, kajti tv.rdka Jurca v Ptuju, ki jzdelujc to brozgo, je dobila letos od tam vagonska narcčMa, medtem ko je prejšnja leta pošiljala tja doli le manjše količine. Nekateri so /mazali trsje z žveplovoapneno brozgo v spomladi pred brstenjem, posebno tam, kjer je cidij prejšnja leta stalno nastopal. Za to mazanje so jemali ::a 100 1 vode 30 litrov brozge. Pozneje so pri vsakokratnem škropljenju dodali prire- jenemu galičnemu škropivu na polovnjak 9 litrov (ali rla 100 1 galice 3 litre) brozge. Drugi zopet so primešali brozgo samo pri vsakokratnem škropljenju. Upravičeno se lahko domneva, da ovira ta brozga v razvoju tudi grozdnega sukača. Zato bi bilo želeti, da bi znanstveni zavodi br:'žneje preiskali v vseh pravcih učinek te brozge; saj se ta uspešno uporablja že mnoga leta v Kaliforniji proti raznim škodljivcem in boleznim na kulturnih rastlinah in se zato tudi imenuje kalifornijska brozga. Njena uporaba proti oidiju se pa posebno priporoča v mo-krotnih letih, kadar je običajno žveplanje neizvedljivo. Jos. Zupane. Zeleno ceoHerpe. L J Zeleno cepljenje lahko smatramo za najvažnejši način razmnoževanja vinske trte po naših krajih. Pri nas smo 80 do 90% vinogradov na ta način obnovili Ker prihaja čas. za to delo, hočem nakratko odgovoriti na razna tozadevna vprašanja. Zeleno cepljenje je izvršiti še pred Sv. Petrom; pozneje je za naše razmere prepozno. Velika prednost zelenega cepljenja obstoji v tem, da se cepljena mesta najtesneje zarasejo, mnogo bolje kakor pri suhem cepljenju. Seveda je predpogoj, da je lepo toplo vreme, da imamo dober nož, da delamo hitro in snažno ter da imamo dobre gumijeve trakove. V takih okoliščinah dosežemo, da se tekom 14 dni 80 % pa tudi do 90 % cepljenk prime. Cepiči poženo do jeseni včasih 2 do 3 m dolge poganjke. Običajno je divjake obrezati zgodaj spomladi; podbrati je pri tem vse šibke poganjke, ko so za pedenj na dolgo odgnali. Pustimo samo 2 ali 3 močne poganjke, ki jih potem privežemo. Čimprej zeleno cepljenje izvršimo, tem boljši je uspeh. Kako je zeleno cepiti, ne bom opisaval, ker je to delo pri nas že dolgo udomačeno. Omeniti hočem samo nekaj važnih pogojev, od katerih zavisi uspeh cepljenja. Zelo važno je, da so podlage močne, čvrste in zdrave; istotako tudi cepiči, ki naj bodo od zdravih, krepkih, rodovitnih, sploh odbranih trt. Takoj, ko cepiče podrežemo', je vršiče odstraniti, istotako tudi vilice, liste same pa je skrajšati na 2 do 3 cm dolge peclje, kratki in majhni! zalistniki naj pa ostanejo. Cepiče je najbolje rezati sproti, ali pa vsaj zgodaj zjutraj. Hranijo naj se v hladnem in vlažnem prostoru v mokrem mahu. Pri nas je visoko zeleno cepljenje običajno, to je 1.20 do 3.40 cm visoko, med 5 in 7 očesom (od-zgoraj šteto), kjer se podlaga občuti, kakor vosek trda. Takoj, ko cepiči odženo, jih je privezati in čimprej poškropiti z raztopino modre galice in apna in sicer po večkrat, t. j. po vsakem večjem dežju notri do meseca avgusta. Pozneje, sredi septembra, jih skrajšamo za Va. Če pozneje opazimo, da je les slabo dozorel, je bolje, da trte cdgrebemo .in vse žlahtne poganjke še pred zimo zagrebemo z zemljo. Zgodaj spomladi, ob času režnje., je cepljene trte podgrubati. Na Primorskem je v navadi tudi nizko zeleno cepljenje. Trte sadijo že od vsega pričetka globeje ter puste okoli trt jamice, tako da Jih zamorejo cepiti tik zemlje. Običajno ravnajo z divjimi poganjki na isti način, kakor zgoraj opisano, pustijo le 2 poganjka, katera precepijo v višini 15 cm. Ko se trta prime, odrežejo jeseni drugi cepljeni poganjk. Ta način cepljenja ima to prednost, da se delo prej izvrši, da se cepljenje bolje prime in da odpade tudi zamudno grubanje. Velika prednost tega cepljenja je tudi v tem, da zamoremo že v drugem letu trte cepiti. Vendar se pa vkljub temu ne priporoča za naše razmere, ker se je dognalo, da trte pri nas v prvem letu veliko slabše rastejo. Fr. Kafol. Svinjska ku^a. š Pred kakimi 34 leti se je v naše kraje zanesla poprej niti po imenu znana silno nevarna kužna bolezen svinjska kuga. Ta bolezen, ki nastopa samo na prašičih, domačih in divjih, je povzročila tekom zadnjih desetletji} samo pri nas, temveč po vsem svetu ogromno škodo ter tudi dandanes vsepovsod zahteva mnogoštevilne žrtve. V naših krajih pa stalno ogroža domačo svinjerejo, zlasti v dolenjskih hi štajerskih delih. Ni čuda, če so povsod pričeli ojster boj zoper to kužno bolezen. Vsa sredstva živinozdravniške znanosti in zakonodaje so se in se naprej uporabljajo, toda uspeh je žal še vedno nepopoln, dasi se mora priznati, da je bolezen izgubila svoj prejšnji splošno nevarni značaj in da so nam sedaj na razpolago prav izvrstna zdravilna in obrambna sredstva. Na podlagi znanstvenih raziskovanj in dolgotrajnih poizkusov so iznašli cepiva, s katerimi cepijo še zdrave živali in jih obvarujejo pred okužitvijo, dalje cepiva, s- katerimi sc zdravijo že bolne in zaščitijo ogrožene svinje. To cepljenje zoper svinjsko kugo ima še precejšnje nedostatke, že zaraditega, ker se bolezen pojavlja v treh precej različnih oblikah, katere more razlikovati edinole strokovnjak-veterinar. Tudi ni vedno na razpolago pravega cepiva in potem tudi ni povsod pri rokah živinozdrav-nikov, ki bi izvršili pravilno cepljenje, katero je vrhu vsega precej drago. Te neprilike niso samo pri nas, temveč tudi drugod. Zato so začeli iskati še drugih sredstev zoper imenovano kužno bolezen, ki naj bi se lahko in uspešno rabila pri bolnih svinjah, ne da bi jih cepili ter da bi se obvarovalo še zdrave, toda po kugi ogrožene prašiče. V teku dolgih in obsežnih poizkusov, so našli posebno modro barv lo, imenovano .,Methylenblau medicinale Hoechst,* ki ima to lastnost, da povzročitelje (bakterije) gori označene svinjske kuge, tako močno pobarva, da vsled tega poginejo in to tudi v živem telesu bolnih živali. Uporaba tega sredstva se je tako dobro obnesla, da so ga v Nemčiji iradno pnporcčali, in sicer je to storila pruska in bavarska vlada, ki sta izvršile * Dobiva se pri tvrdki „Chemotechna" v Ljubljani, Mestni trg 10. poprej po svojih živinozdravnikih strogi pregled o uspešnosti1 tega sredstva. Mislimo, da je naša dolžnost opozoriti prizadeto javnost, posebej pa še naše praktične veterinarje, katerim se je v zadnjem času doposlal brezplačni vzorec gori označenega kemijskega izdelka. Vet. referent Hugon Turk. Pinja „01ympt*c". Pri pinji gledamo predvsem na to, da je z njo lahko in uspešno delati in da jo je mogoče lahko in dobro snažiti. Danes imamo celo vrsto različnih pinj za ročni in strojni pogon, ki se med seboj razlikujejo po sestavi in velikosti. Podoba 29. Lesene ročne pinje, kakor jih rabimo po kmetih, imajo to prednost, da je les slab prevodnik toplote in da je zaraditega toplota v njih bolj stanovitna. Imajo pa to manj ugodno lastnost, da jih je nekoliko težje vzdrževati v čistem, brezhibnem stanju, posebno č" so iz mehkega lesa, ker se v tak mm **** Podoba 30. les radi zajedo ostanki, ki se tam kisajo in razkrajajo. Za potrebe v manjšem obratu so dobre tudi steklene pinje in pinje iz pločevine. Tako pinjo nam predočujeta tudi pod. 29 in 30. Ta pinja se imenuje „01ympic" (beri „olimpik"). Izdeluje se z različno vsebino. Pri družbi se dobe pinje z vsebino 8 1 za 51 smetane (pod. 29.) in z vsebino 151 za 101 smetane (pod. 30.). Dobe se pa tudi večje pinje. Ta pinja obstoji v glavnem iz bobnička, ki se vrti okrog navpične osti, pritrjene na stojalu. Pinja se vrti s pomočjo vretena, ki ima na eni strani kljuko, na drugi pa zobato kolesce, ki prijema s svojimi zobmi v kolesce bobnička. Znotraj bobnička je pritrjena lopatica, ob katero se suje in buta smetana. Zgoraj na bobničku je pokrov, ki ga snamemo, kadar vlivamo smetano in kadar snažimo in izpiramo pinjo. Prava toplina v poletnem in zimskem času in pravilno vrtenje pinje je merodajno za uspešno umedenje smetane. Pričujoča pinja se dobi. kakor zgoraj povedano, v dveh velikostih pri Kmetijski družbi in so cene navedene v inseratnem delu lista. — r — VPRAŠANJA IN ODGOVORI. Na kmetijsko - gospodarska vprašanja odgovarja družba le svojim udom, ki so podpisani s polnim imenom. Za odgovor je priložiti 3 Din (v znamkah) za stroškp. Vprašanje 34. Ker sem hotel pognojiti hmelj, sem zmešal apneni dušik s kalijevo soljo. Pustil sem to mešanico nekoliko stati, pa se mi je močno ugrela. Kaj je vzrok temu? Ali se sme mešati apneni dušik s kalijevo soljo? (F,. A. v A.) Odgovor: Kalijeve soli se ne sme mešati z apnenim dušikom, ker se nekatere spojine obeh gnojil med seboj združijo in stem provzročijo ugretje. Tako ugreta gnojila se spri-mejo v kepe in se dajo težko trositi. Razentega pa izgube tudi na svoji učinkovitosti. Zato je naprimerneje zmešati obe gnojili šele neposredno pred trošenjem. L. Vprašanje 35. Imam travnik, ki je precej porasel s praprotjo. Rad bi se iznebil tega plevela. Kako zatrem praprot na travniku? (J. H. v M.) Odgovor: Praprot uporabljamo pri nas običajno za steljo. V toliko jo torej čislamo. Ker pa ima praprot debelo in zelo košato korenino, ki žiVi mnogo let pod zemljo in travnik močno zapleveli, jo je težko zatreti. Uspešno zatiramo praprot, če jo več let zaporedoma že maja meseca pokosimo; stem jo namreč oslabimo in ji vzamemo rmoč, nakar samaodsebe pogine. V nekaterih krajih nabadajo v korenine, ko praprot spomladi odžene, dolg žebelj, pritrjen na palico, vsled česar korenine segnijejo in usahnejo. Drugi zopet pulijo praprot s koreninami vred, in sicer po dežju, ko je zemlja mehka. Korenito pa pomagamo, če travnik pred zimo preorjemo, tako da korenine prezebejo. Travnik lahko tudi samo prekopljemo, korenine zberemo in sežgemo ter posejemo, ko smo nekoliko pognojili, oves, in sicer precej na gosto. Tako se potem zaduše še ostale korenine praproti v zemlji. Zelo- dobro učinkuje proti praproti gnojenie s Tomasovo žlindro in kajnitom v jeseni. K. Vprašanje 36. Ker mi primanjkuje ovsa, bi rad krmil konje z lanenimi tropinami. Ali so dobre za krmljenje konj. koliko se jih poklada na dan in glavo ter koliko znaša njih vrednost v primeri s koruzo, ovsem. otrobmi in z dobrim senom? Kako pokladam lanene tropine konjem? (I. L. v K.) Odeovor: Če upoštevamo vrednost krme po škrobnih vrednotah, zraša ta pri koruzi 81.5, pri ovsu 59.7, pri otrobih 4P.1 in pri lanemh tropinah 71.8. Vendar jih ne smemo pokladati koniem v prevelikih količinah, ker bi jim to škodovalo1. NaiDri-kladneiša mera je % do 1 kg na glavo in dan ter 2%— 3 kg ovsa. Pokladamo suhe med ostalo zrnato krmo, toda na drobno zdrobljene Hranilna vrednost lanenih tropin ie mnogo večia od nvsa, kar pa ni toliko razvidno iz škrobnih enot. Poskusi krmljenja z lanenimi tropinami so dognali, da dobijo konji bolj gladko svetlo dlako in laž*o nrebavo. V splošnem se torej lahko trdi. da irinene tropine niso škodliive konjem, ampak da prav dobro učinkujejo kot krmilo in posebno na prebavo. l. IZ DELOVANJA PODRUŽNIC. Kmetijska podružnica Bled je zborovala 15. aprila t. i. Od 135 udov je bilo 28 navzočih. Računski zaključek izkazuje 17.424 Din denarnega prometa. Za delegate so bili soglasno izvoljeni: Iv. Vester, Iv. Mežan in Vin. Poklukar. Pri slučajnostih se je sklenilo, da je nabaviti nov sadni mlin in da se priredi 3. junija veselica. Kmetijska podružnica Zdole je zborovala 15. aprila t. 1. Od 39 udov je bilo 20 navzočih. Iz poročila je povzeti, da je imel odbor 4 seje, na katerih je obravnaval zlasti dobavo gospodarskih potrebščin. O priliki obč. zbora se je vršilo predavanje ref. Simončiča o vinogradništvu in kletarstvu. Računski zaključek izkazuje 24.871 Din denarnega prometa. Pri nadomestni volitvi je bil izvoljen odbornikom Jož. Bogovič. Delegatom je bil izvoljen Iv. Molan. Sledilo je še predavanje vete- Vprašanje 32. Moja kobila ima 14 dni staro žrebe, pa nima mleka. Ali zamorem žrebe vzrediti s kravjim mlekom? Je-li kravje mleko dobro za žrebe? (A. K. v V.) Odgovor: Če kobila nima mleka, skušamo odpraviti ta pogrešek s tem, da okrepimo vime z večjim pritokom krvi ter pokladamo med krmo sredstva, ki pospešujejo mlečnost. V ta namen natiramo vime s kaktai žganjem, kar povzroči naval krvi v vime, oziroma v mlečne žleze. Dobro krmilo, ki pospešuje mlečnost, je v prvi vnsti ječmen. Mlečnost pospešujoča sredstva so: sol v mali množini, janež in koprec, posebno pa kuhano laneno seme ter korenje. — Če pa kobila navzlic tem sredstvom nima mleka, tedaj skušamo vzrediti žrebe s kravjim mlekom, ki mu pa moramo dodati nekoliko sladkorja. Dobro 'krmilo za mlado žrebe je tudi na vodi popolnoma raz-kuhan ječmen, kateremu dolijemo nekoliko kravjega mleka. Taka ječmenova juha bodi redka in tako mlačna, kakor je sveže namolzeno mleko. S tako juho se žrebeta ravnotako dobro vzrede, kakor z mlekom od kobile same. L. Vprašanje 33. Imam štiri leta staro kravo, ki se je pred enim mesecem otelila. Žival je videti zdrava in tudi vime ni bolno; mleko pa, ki ga daje, je grenko. Zakaj ima krava grenko mleko? (I. M. v S.) Odgovor: Grenko mleko nastane lahko iz različnih vzrokov, ki se delijo v dve skupini. Ce so vzroki prve skupine, pride grenko mleko že iz vimena, torej tiči vzrok temu pojavu v kravi. Pri vzrokih druge skupine sledi, da pride mleko iz vimena še popolnoma sladko, pač pa postane grenko čez nekaj časa; tu je iskati vzrok izven krave. V prvem primeru so največkrat vzrok neprimerna krmila, ki vsebujejo grenke snovi, ki prihajajo potom krvi v -mleko in ga napravijo grenkega. Taka krmila so: pokvarjene žaltave tropine, plesniva ali gnila repa, korenje, »pesa in slično; večkrat pa dobimo tudi v senu ali travi zelišča, ki Povzročajo grenkobo mleka. Pa tudi staromolznost krav lahko to povzroči. Notranje vnetje vimena je" tudi večkrat krivo grenkobi mleka. Če odstranimo te vzroke, izgubi tudi mleko v kratkem svojo grenkobo-. — Če pa postane pomolzeno sladko mleko v kratkem grenko, ie temu vzrok grenkobni mlečni bakterii (Micrococcus casei amari) ali pa tudi druge vrste kužnine, ki se nahajajo v shrambi za mleko. V tem primeru moramo shrambo in vso posodo temeljito umiti z vrelim lugom in pobeliti z apnom, da to ikužnino uničimo. — Iz navedenega si lahko poiščete '•-ti vrok, ki ie v Vašem primeru kriv grenkemu mleku, p ' 1 i - "! , ' L. rinarja Vizjaka o kužnik boleznih pri svinjah in o nezgodah pri govedi. Kmetijska podružnica Trbovlje je zborovala 22. aprila t. 1. Od 233 udov je bilo 83 navzočih. Podružnica se ponaša z lepimi uspehi, ki jih je podprla občina s svojimi prispevki. Računski zaključek izkazuje 11.452 Din gotovine. V odbor so bili izvoljeni: Fr. Bricl načelnikom, Rud. Ahac, Al. Cestnik, Raj. Deu, Mart. Gričar, Fel. Gričar, Ad. Jesih, Dom. Kolenc, Gaš. Mrzel, Fr. Potrata, Mih. Urbajs, Gust. Vodušek, Fr. Žagar, M. Žagar in K. Omerza odbornikom. Za delegate so bili izvoljeni: Rud. Ahac, Fel. Gričar, Fr. Zavrl, Gašp. Mrzel, Ignacij Štrovs in Fr. Bricl. Pri slučajnostih opozarja veter. Deu na potrebo zaščitnega cepljenja svinj. Navzoči se opozore tudi na poučni zlet v Št. Jurij in na čebelarski tečaj v Hrastniku. KMETIJSKO-ŠOLSKI VESTNIK. Gospodinjski tečaj za učiteljice. Mariborski oblastni odbor priredi za učiteljice štiritedenski gospodinjski tečaj od 9.. julija do 4. avgusta t. 1. v zavodu čč. šolskih sestei v Mariboru. Udeleženke imajo hrano in stanovanje istotam proti plačilu 1000 Din, polovico te vsote plača oblastni odbor. Prosilke morajo imeti usposobljenostni izpit; pri sprejemu se bode predvsem oziralo na one prosilke, ki so že delovale na gospo-dnijsko-nadaljevalnih šolah. Oblastni odbor bo v bodoče podpiral samo gospodinjsko-nadaljevalne šole, ki jih vodijo učiteljice, katere so se udeležile gospodinjskega tečaja v Mariboru. Udeleženke naj se priglasijo do dne 15. junija t. 1. na oblastni odbor v Mariboru. Kmetijski tečaj za učitelje. Mariborski oblastni odbor priredi za učitelje tritedenski kmetijski tečaj od dne 9. do 28. julija t. 1. na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Udeleženci imajo stanovanje in hrano istotam proti plačilu 700 Din, polovico te vsote plača oblastni odbor. Prosilci morajo imeti usposobljenostni izpit. Pri sprejemu se bo predvsem oziralo na one prosilce, ki so že delovali na kmetijsko-nadaljevalnih šolah. Oblastni odbor bo v bodoče podpiral samo one kmetijsko-na-daljevalne šole, ki jih vodijo učitelji, kateri so se udeležili kmetijskega tečaja v Mariboru. Udeležene naj se priglasijo do 15. junija t. 1. na oblastni odbor v Mariboru. GOSPODARSKE STVARI. Boj proti peronospori na hmelju. Hmeljarsko društvo je poslalo vsem občinskim zastopom razglas, v katerem se poudarja, da se v naših hmeljskih nasadih že pojavljajo prvi znaki peronospore, zato je dolžnost vseh hmeljarjev, da se takoj po-primejo obrambnega dela zoper peronosporo. Kot najboljše sredstvo zoper peronosporo velja dosedaj edinole bakreno-apnena brozga. Glede jakosti te tekočine so strokovnjaki različnega mnenja. Nemški hmeljarji priporočajo za mesec maj in avgust 1%, za mesec junij in julij pa 1^—2%, in vzamejo kot najmočnejšo le 1^% brozgo. Največje važnosti je pa pravilna množina apna, ki se najzanesljiveje določa s pomočjo reagenč-nega papirja (fenolftalein), ki se dobi pri Kmetijski družbi in po drogerijah. KMETIJSKE NOVICE. Licencovanje plemenskih merjascev. V zmislu tamkaj veljavnega madžarskega kmetijskega zakona, se je vršilo letos spomladi licenciranje plemenskih merjascev v Prekmurju in Medjimurju. Pri tem se je izkazalo, da se kakovost mer- jascev stalno izboljšuje povsod tami, kamor so prišli zadnja leta subvencijski merjasci, zlasti v Prekmurju. V Medjimurju je kakovost svinjskega blaga še zelo zaostala. — Oblastni odbor v Mariboru je nakazal oskrbnikom dobrih živali nagrade po 150, 100 in 50 Din, v skupnem iznosu 5.750 Din. DRUŽBENE VESTI. Kmetijskim podružnicam v vednost! Kolekovanje prošenj. Opozarjamo ponovno načelništva kmetijskih podružnic, da morajo glasom družbenih pravil vlagati vse prošnje na oblastne odbore, na velikega župana, na ministrstva le potom Kmetijske družbe. Le v tem primeru so prošnje koleka proste. Če pa podružnice vlagajo prošnje naravnost in brez vednosti Kmetijske družbe, tedaj so podvržene kolekovanju po predpisih taksnega zakona. Kmetijska družba za Slovenijo. URADNE VESTI. Poročilo o delovanju Kmetijske družbe za Slovenijo v I. 1926. (Dalje.) Kmetijska družba in sorodne korporacije. Družba je stalno v stikih z društvi v Sloveniji, ki imajo namen pospeševati posamezne kmetijske panoge ter jih podpira pri njih delovanju. Tako je vedno šla na roko Sadjarskemu in vrtnarskemu društvu v Ljubljani, kakortudi njegovi vrtnarski podružnici, ki jima je pomagala pri napravi in odprodaji gospodarskih potrebščin, dala jima je svoje prostore na razpolago za seje, zborovanja itd. Ravnotako je pomagala ko-njerejskemu odseku, oziroma konjarejskemu društvu za ljubljansko oblast, sodelovala je pri ustanovitvi društva Kolo ja-hačev in vozačev v Ljubljani ter priskočila na pomoč tudi drugim društvom, ki so jo za to zaprosili. Udeležila se je živinske in obrtniške razstave v Ormožu, živinske razstave v Novem mestu, sodelovala pri živinskih razstavah na Bledu in v Krškem, zavzela se je na izrednem občnem zboru zveze industrijcev proti zatiranju industrije v Sloveniji, bila v stalnih stikih z Zbornico za trgovino in obrt, i. t. d. V stikih je ostala tudi s Srbskim poljoprivrednim društvom v Beogradu, s Hrvatsko-slavonskim društvom v Zagrebu, z Gospodarskim društvom v Splitu in drugimi gospodarskimi korporacijami. Razne podpore. Razen zgoraj navedenih državnih podpor, ki so prišle v raznih oblikah v korist kmetovalcem Slovenije, je družba še iz lastnih sredstev raznim kmetijskim in drugim organizacijam Slovenije dodelila sledeče podpore: 1. Za živinsko razstavo v Ločah pri Konjicah l.OOO Din 2. za živinsko razstavo v Blokah pri Cerknici l.OOO „ 3. za poplavljence v Sloveniji...... 5.000 „ 4. za pokojninski fond jugosl. nov. udruženja 1.000 „ 5. za Poljoprivr. Glasnik slov. slavnost. štev. 2.000 „ 6. razne druge male podpore . . . . . , 2.300 „ skupaj . . 12.300 Din. Ta znesek ne izgleda sicer visok, toda z ozirom na težko gospodarsko krizo v 1. 1926., ki jo je po svoji bilanci občutila tudi družba, je pomenjalo to zanjo precejšnjo žrtev. SIcer pa, kakor že omenjeno, je bilo iz državnih sredstev dovoljenih precej podpor za pospeševanje raznih kmetijskih panog, vsled česar ni bilo treba družbi previsokih žrtev za razne kmetijske prireditve, kakortudi za izboljšanje kmetijstva sploh. Blagovni promet. Ena izmed glavnih nalog družbe obstoja v preskrbi udov s kmetijskimi potrebščinami. Tega sredstva za pospeševanju kmetijstva se poslužuje družba iz sledečih razlogov: 1. Ca podkrepi svoje strokovno delovanje z nabavo sredstev za povečanje kmetijske produkcije in s tem tudi praktično izvaja kmetijski pouk; 2. da nudi svojim udom samo prvovrstno blago; 3. da oddaja potrebščine po zmernih cenah in s tem urejuje splošne tržne cene blaga; 4. da s posredovanjem nabave blaga približuje porabnika proizvajalcu; 5. da si z blagovnim prometom pridobi potrebna sredstva za svoje strokovno delovanje. To so glavni vzroki, ki silijo družbo, da svoj blagovni oddelek kolikor mogoče razširi in poveča, kajti s tem se poveča tudi njeno strokovno delovanje za povzdigo kmetijstva. Čim obsežnejši je njen blagovni promet, tem uspešneje je lahko njeno udejstvovanje in delovanje v prid kmetijstva. (Dalje prih.) VABILA 4 občnim zborom podružnic Kmetijske družbe za Slovenijo. SPORED: 1. Točke 1.—6. po i 31. družbenih pravil. 2. Slučajnosti. Opoaba: Opozarjalo se načelništva, da pravočasno (t. I. vsal 10 dni pred izidom onega ..Kmetovalca", v katerem ima biti objavljena vršitev občnega zbora), pošlieio vabila in spored podružničnih občnih zborov Kmetijski družbi, kajti za veljavnost teh je merodajen izpremenjeni S 30., po katerem morajo biti občni zbori podružnic vsaj 14 dni poprej razglašeni v družbenem glasilu z natančno navedbo kraja, prostora in časa. Sv. Marjeta pri Moškanjcih, v nedeljo, 1. julija 1928. ob polu osmih ;:;:ut.aj v „'::kmškovem domu"; Sv. Marko lržje Ptuja, na pia:iii.:, 2 9. ani a 192 i. po rani sv. maši v šoli. Tr*«® Cene so v dinarjin. Ma- !>"■■ 1 q 410'— do 42IV - - d- '01- o rž ..... ! „ ;'90 - do 410'— — do 3-[j S . . 1 ., 363' do do :.7-v cv ■ ■ 1 „ ■>21- d.. /40 V 0 do '50 ■ r-i • ■ 1 . 7) do 9 ■ 3 V de 4 0 koruza (nova. eiišena) . . . . 1 » 3-V) - oo :-55 do . 51) ajc.i..... 1 .. .'BO- - do .90 - . Vd- - do 3o0- - — fižol, ribničan . . . . ! . 48)- do - 400. - do 500' — C: fižol, prepeličar . 1 . S'0 do -"~T~ —* _ do —•— krompir .... . . 1 , 1:0 — do —'— 100- — do 125- C sladko seno ..lo 100- do 75- — do 120 - O kislo seno . . . • 1 J 60- - do —' — 70* — do 90 - 0» t/s » 1 . 63"— do —• — -do 60 - \oU I..... živff teže 1 kg 9-EO do 9 — do 10"— «r. , n...... 8 0 do — ' 8" - do 8-50 . m...... , 1 . 8 — do 7 -do 7 50 Krave, klobasarice . 3- - do 4 50 4- do 5 60 cc (Prigon v L ubij. 115, v Marib. 677 glav.) cs Teleta...... . žive teže 1 kg 13 do 15" - —• -do -• - C0 (Prigon v Ljublj. 16 v Marib. 12 glav.) —8 tednov stari komad 200*— do 300"— 175" - do 225- - _ S —4 mesece »tari —•— do —•— 350" - do 440-- 5 —7 mesecev stari —•- do —.— 460" — do 500 — ca debel...... . žive teže 1 kg —• do —•— 10" - do 12-J0 tt- debel...... mrtve . 1 . -•— do —•— 15' — do 16- (Prigon i Ljublj. 4 06, v Marib. 401 glav.) iš »o komad 16-— do ;9 - 20- - do -•— t komad 25 — do 40- 3r — do 4<1-- 2-50 do 3"— 2 — do 250 «3 smetana . . . . . 1 . —do — •— 10- - do 12'- čajno maslo . . . . 1 kg 40-— do 55 - 50- - do 65'- E S. surovo maslo 1 40'— do 44"- 3t>- — do 40'— o -- bohinjski sir . . 1 9 28"- do 32- —■ - do -•— m 1 10 — do 12'- 4" - do 6'— JE 0-75 do 1-- 0 80 do 1 25 1 trda drva . . . . . 1 m> 150"- do —•— 140- do 150'— 3 > l mehka drva . , . . 1 . 60'- do 75'— 105- - do 120 - Za uredništvo odgovoren: Viljem Rohrman _ Tisk J. Bias- nika nasl. v Ljubljani. — Za tiskarno odgovore®. Mih. Rožanec. V zaiogji imamo naslednje stroje s>vetovnoznc»nih tvornic kmetijskih stroiev Hofherr - Schrantz - Clayton - Shuttleworth za katere je v Sloveniji Kmetijska družba prevzela vodstvo^poslov. Univerzalni jekleni plugi: UP5 — z samovodom- črtalom, plužno s premično osjo, z rezervnim jeklenim lemežein, za globočino 16cm; teža 71 kg Din 825.—. UP6 — isto, za globočino 16 cm; teža 74 kg. Din 870.—. UP7 — isto kot pri UPb, za globočino 18 cm; teža 82 kg Din 960.—. UPS — isto, lahek, za globočino 13—16 cm; teža 62.5 kg, Din 640.—. UPG — isto, Din 650.—. UPR — isto, Din 650.—. D6MN — isto, za globočino 13—16 cm; teža 69 kg, Din 910.—. Brane: MES5 — železne, njivske, dvodelne. Din 735.—. MES6 — železne, njivske, tridelne. Din 1100.—. MES7 — težke, tridelne. Din 1165.—. Št. 19 — 65 kg, železne, njivske, tridelne, Din 695.—. F1 — verižne, travniške, 198 cm široke, teža 95 kg, Din 1595.—. Planeti: Št. 8 — kot okopalnik osipalnik in kultivator, globočina izpremenljiva, teža okoli 40 kg, Din 820.—. Št. 18 — ročni, Din 170.—. Slamoreznice: Št. 74 — z ustjem 11", s klinjami na zamašnjaku, Din 3260.—. Št. 72 — ustjem 8", s klinjami na zamašnjaku. Din 2250.—. 'F-K — « kliniami na bobnu. Din 1240.—. JE — s klinjami na bobnu, Din 1385.—. CEJ za pogon z motorjem ali vitlom, Din 4440.—. Reporeznice: C — z 4 vrstami nožev na vrtelni plošči. Din 615.—. DF z noži na bobnu, Din 815.—. Robkači: RR — za ročni pogon, izdela na dan 40—50 hI, Din 1175.—. RRN — za ročni pogon, izdela na dan 40—50 hI, Din 1255.—. Stroji za napravo zdroba: Št. 3 — z obojestransko narebrenimi mlev. ploščami, debelost zdroba se da uravnati, Din 585.—. Št. 5. — z dvema narebrenima jeklenima valjčkoma, debelost zdroba se da uravnati. Din 1925.—. Mlatilnice: ročne, za vitelj, motorne, parne, po velikosti. Na željo pošljemo ponudbe. Z;tucijt:ln:ki: St. 8 — s pripravo za izločanje Miuti, z 11 rešeti, Din 2650.—. Št. 7 — s pripravo za izločanje sneti, z 11 rešeti, Din 3700.—. Vitlji (gepelnl): G — za 2 konja, Din 7790.—. Z — za 1 konja, Din 4950.—. Posnemalnik!: „01ympic" P1 za 80 1 na uro. Din 1270.—. „01ympic" P2 za 120 1 na uro. Din 1640.—. Pinje: „01ympic" št. 1, za 5 1 Din 620.—. „01ympic" št. 2, za 10 1, Din 750.—. Oivn-mic" št 3. za 15 1. Din 1225— Grozdni mlin: Št. 1. z zamaškom in mešalom po Din 1300. Št. 2. z zamaškom in mešalom po Din 1400. Trijerji: Razr. I, znamka lc po Din 1700. Razr. I, znamka la po Din 2000. Razr. II, znamka la po Din 2250. Razr. II, znamka 1 po Din 2750. Razr. II, znamka 2 po Din 3250. Razr. V, znamka 2 po Din 4500. 1 Sackovi plužni lemeži 6R24 po Din 48. Sackov obračalni plug NW7 po Din 970.—. Sackov obračalni plug NW5 s črtalom in premično esio po Din 1200.—. Sackov obračalni plug (glava) HAW7 po Din 520.—. Sackov osipalnik M po Din 700.—. Sackov podzemni plug (glava) XII po Din 400.—; glava XV z noži po Din 400.—. Sackov izruvač za krompir (glava) s 7 roglji po Din 320. Sackov okopalnik (glava) H4 po Din 315. Sackov kultivator FZBVR s 7 peresnimi noži po Dir 1780.—; z 9 peresnimi noži po Din 1890. Glave URB4 za lesene pluge po Din 175.—. Brane: Sackova 3 delna'njivska brana Ia po Din 1600.— Sackova 3H?Ina njivska brana GE3 s premakljivimi vrstami po Lmu 1150.—. Travniška brana A3 po Din 680.—. Travniški skazifikator na visokih kolesih Darius 14 (s 14 premikalnimi travn. noži) po Din 2100 za komad. Skariiikator Ara 16 za globoke brazde, kompleten po Din 1280 za komad. Travniške brane z zvezdnatimi členki AIII po Din 900.—. BIH po Din 1050.—, BIV po Din 1220—. Seiaini stroj ..Isarla" širok 1.25. vet n, Din 402" Trijerji (origilnalni Heidovi) razr. II./l a po Din 2250. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/l po Din 2750. Trijerji (originalni Heidovi) razr. II/2 po Din 3200. Trijerji (originalni Heidovi) razr. III/3 po Din 4100. Trijerji (originalni Heidovi) razr. V/2 po Din 4700. Izmenjaini cilinder za ječmen in oves (za Heidov trijer št. II/la) po Din 1700; za II/l po Din 1950. Žitni čistilnik z 7 siti po Din 1350. Žitni čistilnik z 10 siti po Din 1520. Robkalnl stroj za koruzo EMR po Din 950.—. Stroj za suho kvašenje žita Ideal po Din 950 komad. Nalezljivo sramnično vnetje. „Velika prednost Bissulina je, da je brez duha, da se enostavno uporablja in da ni dražljiv ter hiter in siguren v učinku. Tudi kot varstveno sredstvo se dobro obnese." rierarzt Dr. D., DeutschBsterr. Tierarztl. Ws. 1926, Nr. 14. „Bissulin" se izdaja le na živinozdravniško odredbo. Brošure o bolezni razpošilja brezplačno: H. Tromrns-dorf Chem. Fabrik Aachen. Zastopnik: „Lykos" Mr. K. Vouk, Zagreb, Jurjevska ulica 8. Telefon Itev. O. PoStnl Cek20.SJl, Ustanovljena leta 1889. MESTNA MILNICA UUEL1« Stanje vloženega denarja nad 800 milijonov dinarjev. (Oradaka Stedlonlca) LJUBLJANA PREŠERNOVA ULICA Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron. •prejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za yloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Jamstvo za vse vloge in obresti tudi tekočega računa Je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnnga premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. Naši roiaki v Ameriki nalagajo »voje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice. KNJIGOTISK LITOGRAFIJA OFFSETTISK KARTONAŽA VSA TISKARSKA IN LIT0GRAFIČNA DELA V ENI ALI VEČ BARVAH: VIZIT-NICE, KUVERTE, CENIKE, RAČUNE, PLAKATE, TABELE, KNJIGE, SLIKE, AKCIJE, ZADRUŽNE TISKOVINE ITD. KONKURENČNE CENE! 1BL9SNIKH H. UIIBUAH0, BREG 10-12. Edino gnojilo, s katerim lahko še sedaj gnojite je ČILSKI SOLITER. Posebno so ga potrebne okopavine: hmelj, koruza, krompir, pesa in repa. Dobite ga po znižanih cenah pri teh-le tvrdkah: LJUBLJANA: Kmetijska družba za Slovenijo. Gospodarska zveza. VRHNIKA: Kmetijska zadruga. HRASTNIK: Kemična tvornica. BREŽICE: Skladišče Kmet. družbe. CELJE: Tvrdka Westen. ŽALEC: Hmeljarna. I. Krašovlc, trgov, z umetnimi gnojili. MARIBOR: Skladišče Kmetijske družbe, Meljska c. 12. Strokovne nasvete nudi: Poddelegaclja proizvajalcev čilskega solitra, Ljubljana, Turjaški trg 3. Gospodarji! Gnojite z HPNEmm DušiKom najfinejšim, najuspešnejšim in učinkovitim dušičnim gnojilom! Kdor gnoji z apnenim dušikom, gnoji istočasno z dušikom in apnom. — Informacije o upotrebi in množini, rentabilnosti kakor tudi o nabavnih pogojih, cenah, skladiščih in uspehih apnenega dušika daje TVORNICA Z<1 DUŠIK d. d. RUŠE v Rušah pri Mariboru. Ta tvornica proizvaja iztotako mešano umetno gnojilo „NITRO-FOSKAL - RUSE" katero sestoji iz apnenega dušika superfosfata in kalijeve soli. Kdor z Nitrofoskalom gnoji, gnoji istočasno z dušikom fos-forom, kalijem in apnom, ter si prihrani večkratno trošenje umetnih gnojil. Le pro,tl predplačilu, do 20 besed stane Din 20.—, • ....." vsika nadaijna beseda po .1 Din;.'* ' . ■ ----- ' , \ s Vsakega (lB,,,in 2^. y .m,esecu se, zaključi, sprejemanje oglasov za prihodnjo številko. Upravništvo rie prevzame posredovanla.' ■■rl'. fii | n - .i,- ■ Brinje, češplje, fige, lil žganietoS imi' V ialogiIvan Jelačln. L|ub-lllana. Vzorce ppšljem na zahtevo. .9 Uljudno opozarjamo cenjene či t atelje ha današnjo prilogo, katero ie priložila najsrečnejša in najkiilantnejša "tvrdka M: S. Serdariišič. Beograd., zato to tvrdko za n a k u p srečk naStopleje : ');(■/,;,,priporočamoi;; r.«. h'-{s,t Voz za navijanje Cevi . S ' kupi Prostovoljno gasilno društvo v Notranjih goricah, pošta Brezovica pri Ljubljani. 151 Kupujemo zlato, srebro, platin in plačamo 1 srebrno krono Din 3.60, 2 srebrni kroni Din 7.20, 5 srebrnih kron Din 18. Prevzemamo tudi vse druge kovine in plačamo najbolje. Tovarna za ločenje dragih kovin, Ljubljana VII., (Sp Slška), Sv. Jerneja c. 8. 80 Vabilo na občni zbor ..Hranilnice in posojilnice v Draž-SOŠah" r. z. z o. z., ki se bo vršil dne 29. junija i928 ob 10. dopoldne v zadružni pisarni. Dnevni Ted: 1. Potrditev računskega zaključka za 1927. 2. Sprememba pravil. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Odbor. 166 Krava gorenjske pasme, dobra mlekarica, brez napak, v tretje breja, se proda an Otočah št. 6, pošta Podnart. 165 Na prodaj • imam 380 kg Janez gepelj, mlatilnico ter 20 mesecev težkega bika pincgavske pasme za Barle, Naklo št. 39 pii Kranju. starega pleme. 164 Ekonom! Absolvent vinarske šole, srednje starosti, z dolgoletnimi dobrimi spričevali v vseh panogah gospodarstva, išče stalno službo. Naslov na upravo ,,Kmetovalca" pod štev. 163. 163 Kosilnica (Dering) srednje velikosti, ima na prodaj Anton Hočevar, Zg. Šiška št. 11 pri Ljubljani. 162 Diplome za člane Kmetijske družbe za Slovenijo v velikosti 63/47 cm se izdajajo članom po 15 Din, le proti predplačilu. (Da bo besedilo pravilno tiskano, ie naznaniti natančen naslov in pristopno leto.) 140 Vabilo !li;iv :!'■" J.jU ... . , . na redni občni zbor Kmetske posojilnice In hranilnice na Vinici, lil bo dne I. julija 1928 ob pol 9.''hit v'"postopnem prostoru s sledečinj dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. ' Poročilb nad-zrirstva. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4: Odobritev računskega zaključka za leto 1927. 5. Volitev nadzorstva. 6. Raznoterosti. Načelstvo. 161 Vabilo na X. redni občni zbor Električne strojne zadruge v Poljanah nad Školjo Loko, r. z. z o. z., ki se bo vršil na praznik dne 29. junija ob 14. url v osnovni šoli v Poljanah. Dnevni red: 1. Cila-nje zapisnika IX. rednega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1927. 4. Določitev cene toka in obrestne mere deležev. 5. Volitev enega člana načelstva in enega člana nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. 160 Proda se lep koleselj skoraj nov, kombiniran za kočijo! Nadalje se prodajo tri nove kadi po 800 litrov in ena konjska prsna oprema. Cena po dogovoru. Pišite na Alojzij Banič, Novomesto. 159 Radi ženitve želi poznanstva mlad neoporečen ugleden posestnik z istotakim dekletom. Prednost imajo uspešne obiskovalke gospodinjskega tečaja ter vešče konzerviranja. Same, odnosno starši naj pišejo na upravo ,.Kmetovalca" pod „Značaj" št. 158. 158 Sadni mlini najboljši in najcenejši se dobivajo v lastni izde-lovalnici" in zalogi tvrdke Farič, d. z. o. z. v Mariboru, Levstikova 9, kjer se izvršujejo tudi naj-solidneje vsaka popravila poljedelskih strojev vseh sistemov. 157 Dva kosilna stroja Dering in Herkules, dobro ohranjena, izvrstno de. lujoča, ima na prodaj Mihael Brenčič, Ptuj. 156 Patentiran sterilizator za konsejviranje vina v sodih na pipi. Vina s takim vehinim nastavkom se do popolnega iztočenja ne pokvarijo. Cena 25 Din za komad, po pošti 30 Din s povzetjem 36.50 Din. Naročila sprejema izdelovatelj Ivan Vitezlč, Sušak. 155 Kot prva pomete ptl obolenju. prašičev ter v zabranjenje rdečice se je izk»?al v neštetUj,a slačajjh kot edino uepeano zdravilo Sadniharjev zdravilni prašek zoper obolenje prašičev. To vodno učinkujoče sredstvo očisti prebavila in odvaja iz njih kužne bacile. Pospešuje tek in rejo zdravim živalim ter pri obolelih pravočasno ■ uporabljen za-brani rdečico. Previden rejec imej ta prašek vedno doma! — ■ zavoj 12'— Din, 10 zavojev J00"— Din, preprodajalci poseben popust. Če se pošlje denar naprej, poštnine prosto, sicer po povzetju. Izdeljuje in razpošilja z natančnim navodilom; samo: Lekarna Iflr. Stanho Hočevar Vrhnika štev. 96. V zalogi so vsa druga zdravila. Knjigo »Sadjarstvo" drugo razširjeno in spopolnjeno izdajo, spisal Fra-nio Kafol, priporočamo vsem sadjarjem, da si jo takoj naročilo pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Turjaški trg 3. Cena 10 Din. (Denar se lahko priloži pismu). 249 Prvovrstnega perutninarja išče večje posestvo. Prednost imajo oni, ki se razumejo na rejo rac. Ponudbe je poslati na Upravo poljoprivrednega lista „A. MUNKA" v Suboticl (Banat). 167 I. JAX & SIN Ljubljana, Gosposvetska c. 2 priporoča bogato zalogo. Pisalni gtro Adler in šivalni za rodbino in obrt. Vozna kolesa Styria Dtlrkoop, Orožno kolo (Waffenrad). Ceniki zastonj in franko. ..HOJIM" !lll!!lll]||l!l!ll!l!l!IM!lll1lll'!IIIMi!n D. D. MARIBOR PERON CSPORA BRIZGALKE vseh priznanih sistemov-12 o. N CJ 1 -*-* a> o B >N JS O G) ** 'a n O -S a "g s > S & >N! .S S e> « m rt »N rt 3 C O l_ 3 >0 o '3 ~ E.I« rt ure™ o g 3— £ - - > ".S 0 'o = £^ Po c !- i_ = — C <"> n. >N ' E« 0J c fi CJ S.E« -rta. C - O) — Lsro t u-c^: j* P —; c« Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno „MASTIN" ki pospešuje rast odebelitev in omaititev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti „MA-STINA" so brezštevilna zahvalna pisma. Cena; 5 škat. 46 Din, 10 škat, 80 Din. mm TRHROCZV Ljubljana, Mestni trg V (Zraven Rotovža.) „ZVEZDArt tvrdke ANTON JURCA, PTUJ se dobi tudi v zalogah: BREŽICE: Zveza kmetijskih podružnic; IVANJKOVCI: Lovro Petovar; KRIZOVLJANSKA DUBRAVA: Franjo Mihelič; MARIBOR: skladišče Kmetijske družbe, Meljska c. 12; NOVI SAD: Broder & Kovač; NOVO MESTO: podružnica kmetijske družbe; PTUJ: Kmetijska nabavna in prodajna zadruga; SUBOTICA: Geza Klein & .sinovi; TURŠKI VRH-ZAVRČE: GvidoNeuman; VARAŽDIN: Gustav Moses & sin; VARAŽDINSKE TOPLICE: Ferdo Rosen-berg i sinovi; VRŠAC: Ludvik Gabor; ZAGREB: Središnji savez hrvatskih seljačkih zadruga. e* $i aufa ž I on ttotsfrfj-r'»t @Mms '&imM$tiš ttmM mš&m cagisll V Ljubljani, 15. junija 1928. ^ ^ ^ Leto XLV. 0';»' iS i1 omlotfc sir ,ss> ,