19. štev.
V Kranju, dne 11. maja 1912.
XIII. leto.
GORENJEC
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin, — Na naročbe brez naročnine se ne o«ira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Ciril Mohor. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsako soboto ob enajstih dopoldne
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 80 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv" naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj so izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Program slovenske napredne stranke.
Narodni program, katerega je bila sedanja napredna stranka nekdaj z velikim ploskom odobrila, je že davno prah in pepel. Sedaj velja pri tej stranki napredni program. Toda živ krst ne ve, v čem ta program obstoja, ker ga ni nikdar niti sklenilo, niti odobrilo nobeno zborovanje stranke. Stranko vlada kopica prvakov, vse drugo so poslušni backi. Le slučajno se pri posebnih prilikah ti prvaki izdajo, da začno razkladati svoj program. Tak slučaj se je ponudil zadnjo soboto, ko sta na predvečer občinskih volitev v Spodnji Šiški napravila shod glavna strankina prvaka dr. Ravnihar in dr. Tavčar. Govorila sta o programu napredne stranke. Poglejmo, kaj sta predložila ta dva prvaka svojim poslušavcem!
Dr. Ravnihar je zahteval kot prvi pogoj, da pridemo Slovenci do popolne ravnopravnosti: razrušenje dualizma in ustanovitev „pravcatega trializma". Doseglo bi se to potom federalizma, ali narodne avtonomije. Rekel je, da nam Jugoslovanom treba jasnega programa in jasnih ciljev in da je zato potreben jugoslovanski kongres. Rezultat tega kongresa pa naj bi se utelesil programom vseh političnih strank na slovanskem jugu kot temeljna točka. Tožil je, da v državno-zborskem zastopstvu še ni nobene podlage za tako skupno obravnavanje, kar je pokazalo vprašanje o hrvaški zadevi. Govornik sam je prišel v nesrečen položaj, da ga je S. L. S. vlekla za eno uho, napredni Dalmatinci pa za drugo uho. Prvi stranki je tedaj Ravnihar podpisal znano interpelacijo Hrvaško-slovenskega kluba, o kateri je vedel, da je le plosk ob vodo in katere niso hoteli podpisati napredni dalmatinski poslanci, Dalmatincem se je pa pridružil, ko so zahtevali obstrukcijo. Po tej dvojni ulogi se je hotel zavarovati na obe strani. Ako bi bila resolucija
imela vspeh, bi bili naprednjaki povdarjali, da se je vspeh dosegel, ker je resolucijo podpisal dr. Ravnihar. Ker pa resolucija dosedaj še ni imela uspeha, pa naprednjaki kričt, da so tega edino le krivi klerikalci, ker nočejo obstruirati. Naravnost bedasta je tedaj konkluzija, katero je iz tega dvostranskega postopanja izvajal dr. Ravnihar, rekoč: »Pouk, ki sledi iz tega, je pa ta, da so pravi in najiskrenejši prijatelji Hrvatov in Srbov prav možje, ki jih druži narodno napredna stranka. Ni ga pa bilo nobenega zboro-vavca, ki bi si bil upal omeniti, da tako delovanje nima nobene jasno začrtane poti, in da na podlagi tako omahljivega programa In vednega hujskanja nikdar ne pridemo do političnega zjedinjenja.
Kot drugo točko naprednega programa je dr. Ravnihar označil potrebo, da se slovenski narod dvigne na kolikor mogoče visoko kulturno stopnjo, da se gospodarsko osamosvoji in da se izvede socijalna pravičnost na podlagi enakopravnosti vseh stanov. Te točke so posnete iz programa S. L. S. Ta stranka jih tudi dejansko izvršuje v vsem svojem delovanju. Toda kaj opazujemo danzadnem? Ravno napredna stranka dela z zavajanjem ljudstva v neizmerno uživanje na propad kulture, dela s sleparstvi in polomi pri denarnih zavodih na propad narodnega gospodarstva in dela z izkijučenjem duhovskega stanu iz politike na propad pravičnosti in soci-jalne enakopravnosti. Z možmi takih nazorov hoditi skupaj na kongres in vsejati se za eno mizo, je izključeno.
Še jasneje je pa dr. Ravnihar označil program napredne stranke s to-le izjavo: »Obžalujem, da se ni našla pot za skupno postopanje s socijalno demokracijo, zakaj takega skupnega postopanja bi bilo treba iskati vedno in povsod, kjer in dokler imamo skupnega protivnika v kle-rikaltzmu. Zveza stranke, ki je svobodomiselna in napredna (tu je govornik namenoma izpustil pridevek: narodna), s klerikalci je nenaravna in
nenravna." Kaj tedaj čveka o jugoslovanskem kongresu dr. Ravnihar, če sam javno pove, da je zveza njegove klike z večino slovenskega naroda nenaravna in nenravna? Pač pa se mu zdi pravično in pošteno, da se nekdanja narodna stranka združi s stranko, ki je načelno nasprotna vsaki narodnosti, s socijalno demokracijo. — Poroča se, da so to nenaravno Ravniharjevo godljo mnogobrojni poslušavci sprejeli z dolgotrajnim navdušenim odobravanjem.
Nastopil je drugi veljak napredne stranke, dr. Ivan Tavčar, ki je omenil, da mu po krasnih besedah svojega predgovornika ne bode treba dolgo govoriti. In res je vodja stranke vrgel na Ravniharjevo godljo samo par ocvirkov, s katerimi je istinito osmešil predgovornika in samega sebe. O socijalnih demokratih, s katerimi je dr. Ravnihar priporočal zvezo, je rekel dr. Tavčar, da so se zvezali z Nemci in da so ti Nemci sovražniki slovenskega naroda. Rekel je tudi, da je to napačna politika, če se ustanavljajo konsumna društva in če hočemo sami biti mesarji, peki in branjevci, na kar delajo socijalni demokratje. Bojimo se, da je bil dr. Tavčarju, ki je podpisal zvezo z Nemci, ta nastop proti Nemcem samo intervallum lucidum, kateremu bo pa sledila Še temnejša noč, ako bo to zahtevala svobodna misel, ki je pred leti zvezala dr. Tavčarja in Schwegeina. Nihče tudi ne more dvomiti, da bi dr. Tavčar sam pomagal snovati konsumna društva, ako bi trgovci bili odločni pristaši S. L. S. Niti povdar-jati nam ni treba, da liberalci z gospodarskim bojem ne-le groze, ampak ga tudi resnično izvajajo, kjerkoli morejo. Zato je nadaljni izrek dr. Tavčarja, da smo vsi Slovenci, kar nas je, pravzaprav reveži in bi morali skupaj držati, skrajno hinavski in resnega politika ni vreden. Kdor tako politizira, se je vsedel na stol, ki je izgubil že tri noge in na četrti stati ne more. Resnemu politiku vzbuja le pornilovaven smeh, da so šišenski naprednjaki pripravljali kompromis s socijalni mi
PODLISTEK.
Janko Bajde:
Grajski lovec. Daije.
.Bojim se, gospica, da je že prepozno. Tudi dvomim, da bi me kmetje v tej stvari poslušali. Če ga more še kdo rešiti, storiti morete to edino le vi. Ljudstvo pozna vašo dobrotijivost, vam je zanjo hvaležno in vas visoko spoštuje. Podvizajte se, da storite, kar je mogoče!"
Preteklo je par sekund. Ključ v vratih se je zavrtel in stala je pred njim bledega lica, le za silo opravljena.
»Hitiva, gospod!"
Hrušč se je nekoliko polegel. Ko prideta do graščakovega stanovanja, zapazita pred njim peščico kmetov, ki so bili v ljutem boju z gra-ščakom. Meči so se bliskali v svitu plamenic in čul se je udar na udar.
.Stojte, prijatelji!" zakliče Gregor; a bilo je — prepozno. V istem trenutku se je zgrudil gra-ščak, od Matevža smrtno zadet, na tla. Iz globoke, zevajoče rane mu je curkoma vrela kri.
Ko Tamara to vidi, omahne, in padla bi bila na tla, da je ni Gregor prestregel v roke. Držal je v svojih rokah bitje, po katerem je hrepenel toliko časa, ki mu je dražje, kakor vse na svetu. Izpreletavalo ga je na stotine raznih občutkov. Je li vreden, da se je dotakne? Ali ni tudi on kriv smrti njenega očeta?
S hreščečim glasom zaukaže kmetom: .Opravili ste, kar ste hoteli; sedaj pa proč od tod —
proč iz nesrečnega kraja!" Kakor majhno dete je dvignil Tam aro in jo odnesel v temno noč, da bi ji kdo ne storil kaj zalega. Stopal je tako hitro, da mu ni mogel slediti nihče.
Po naporni hoji jo čez nekaj časa položi na mehek mah in se ne gane od nje. S strahom pričakuje trenutka, ko bo odprla oči. Jasna luna posije izza oblakov.
Preteklo je kakih pet minut. Njene trepav-nice se težko dvignejo in pogled, poln žalosti in strahu, zadene Gregorja.
.Kje je moj oče?" vpraša Tamara s slabotnim glasom. .Je še kaj upanja, da ozdravi?"
,Ne vznemirjajte se preveč, gospodična I" pravi Gregor. .Rad bi mu bil ohranil življenje radi vas — a bilo je nemogoče. Zgrudil se je, smrtno zadet, v onem trenutku, ko sem hotel posredovati. Ne proklinjajte me radi tega, ne odvračajte od mene svojih oči, ki so mi solnce, brez katerega mi ni živeti, ne odtegujte mi roke, ki me more edina rešiti! Ah, kako me peče tu notri, kako me trpinči misel, da sem deloma tudi jaz kriv smrti vašega očeta Prizadel mi je sicer brezmejno krivico, osramočenje, ki ga ne pozabim nikdar, vendar zakaj mu nisem odpustil, zakaj nisem pozabil vsega radi vas! Tamara, ljubim vas od onega trenutka, ko sem vas prvič videl — ljubim vas..."
.Proč, izdajica! proč od mene, pošasti" vsklikne z nenavadno močnim glasom Tamara in plane kvišku. ,Na tvojih rokah se poznajo sledovi krvi mojega očeta.  Hudodelcu naj bi po-
darila svoje srce, ž njim naj bi skupno živela pod eno streho? Ne, ne — tega ne storim nikdar! Zaman si prizadevaš, pridobiti si mojo naklonjenost — mojo ljubezen; zaničujem te iz dna srca 1 Čemu si me sploh prinesel sem? Zakaj me nisi pustil na gradu pri očetu, zakaj tudi mene nisi velel umoriti? Ha, sedaj se mi svita 1 Na tem kraju si mislil, da boš lažje ukrotil svojo žrtev. Toda zmotil si se. Le pritakni se me in zabodeni si v srce bodalce, ki ga norim vedno s seboj."
Tamara je zbežala proti gradu.
Kakor strela z jasnega, so zadele Gregorja te besede. Da bi mu očitala ona kaj tacega, tega si ni mislil. Slutil je sicer, da se bo branila, uslišati ga, a da ga bo zavrnila tako odločno, da ga bo tako ponižala, to se mu niti sanjalo ni. Imenovala ga je morivca? Res, v prvi strasti bi bil tudi on planil na graščaka in se boril ž njim z orjaško močjo; potem pa, ko je prosila zanj, si je vendar prizadeval, da bi ga rešil.
Ko je prišel Gregor v skrivališče, je bila že zbrana cela četa. Neko satansko veselje se je zrcalilo vsem raz zagorelih obrazov. Iz nezadovolj-nežev so postali uporniki, ki so se navduševali za misel, da napovedo zavratno vojno vsem gra-ščakom in zatiravcem ljudstva.
Zastudila se je Gregorju ta druhal, katere glavar je bil postal po naključju. Hotel je biti sam. Odhitel je v gozd, v oni kraj neskaljenega miru, kjer je našel že tolikokrat uteho.
Nebo se je polagoma razjasnilo in na sinjem oblaku je plavala luna med tisoči zvezdic. Gozd
demokrati, da se je pa ta kompromis razbil le vsled tega, ker so sociji preveč zahtevali.
Napredna stranka je tedaj stranka brez programa, se vrti kakor muha v močniku in le nestrpno čaka, da bi jo ven potegnili — brezdomo-vinski rdečkarji.
Trializem.
Še jse bo odteklo nekaj Save, predno bo ideja o trializmu dobila meso in kri. Vendar smo stopili za korak bližje uresničenju te ideje mnogo preje, kakor smo se nadejali. Knez Schwarzenberg, ki je v delegaciji govoril za trializem, je sprožil z visokih krogov kamen, čigar kotalicanje je zbudilo mnogo pozornosti v vsej monarhiji. Zaječali so Nemci in Madjari. Nemci, ki so imeli v svojem programu osamosvojitev Dalmacije, so zdaj naenkrat spoznali, da to ni nič druzega, kakor začetek trializma. Začel se je podirati tudi nemški up na most do Adrije. Navdal jih je strah, da utegnejo Slovani zasesti Trst in Reko, s či-mur bi bili Nemci odrezani od morja. Dozdevati se jim je začelo, da utegne priti še hujše. Ako bi se Hrvaška odtrgala od Ogrske in bi združena z Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in drugimi jugoslovanskimi deželami dobila kaj besede v avstrijski poslanski zbornici, potem bi bila ondi čisto slovanska večina tako velika, da bi se pred njo nemški Mihci moral skriti pod klop. Madjari itak vedo, da bi bilo konec njih slave in razširjanju .domovine", ako bi jugoslovanske dežele postale le količkaj samostojne. Volkovi so se začeli bati za svoje lačne želodce. Zato so Nemci in Madjari zakričali, da je misel o trializmu izdajstvo in so začeli podtikati možem, k* «e zanjo vnema jo, srbofilstvo in revolucionarno politiko. Bobni in trobente nasprotnikov napovedujejo tedaj ljut boj. Kako se bo ta boj končal, ne ve nihče. Včasih smrt enega človeka odloči usodo celih narodov.
DOPISU
Tržič. Socijalno-demokraška .Zarja" trdi v nekem dopisu iz našega trga, da sta deželna poslanca dr. Zajec in Piber kriva, da sta razveljavljena mandata zastopnikov delavstva Vidica in Dečmana. Na to budalost ni treba odgovarjati na dolgo in široko, saj že vrabci na strehi čivkajo, da bi brez katoliške stranke, ki ima veČino v deželnem zboru, ne bilo v nobenem občinskem zastopu delavca. Ta je razširila volivno pravico. In tej se ima zahvaliti delavstvo na Jesenicah, na Koroški Beli, v Idriji in Zagorju, da je zastopano V občinskih odborih. Dr. Zajec in Piber nista kriva razveljavljenja občinskih mandatov, pač pa tisto županstvo, s katerim je bila socijalna demokracija pri zadnjih volitvah združena. — Romarski izlet priredi jutri društvo sv. Jožefa na Brezje. Ondi bo ob 9. uri sv. maša. Večernice bodo v Ljubnem.
s svojo tihoto in jasna, bajno-krasna noč sta pomirljivo vplivala na Gregorjevo razburkano živčevje. Sčasoma se je umiril in pričel trezno misliti.
.Mi je li še obstanka na svetu ? Izgubil sem vse. Domov se ne morem in ne smem povrniti. Sosednji graščaki bodo gotovo maščevali svojega tovariša in mene bi prvega zadela kazen. Ako me vjemo, ne čaka me druzega, nego sramotna smrt na vislicah. Ne, to se ne zgodi nikdar! Raje si prebodem sam z mečem srce. Ni li tudi najbolje, da storim to? Ona, ki jo ljubim z vsem ognjem, za katero bi daroval vse, ona me zaničuje!"
Že mu je posegla roka po meču, že so se oklenili prsti njegovega ročaja — v tem hipu se utrne zvezda ravno pred njegovimi očmi. Osupel izpusti meč, nova misel se mu porodi v glavi. .Morda pa je bila to moja zvezda, mi li ne naznanja s tem nebo samo, da bo kmalu končan tek mojega življenja? Kaj bi rekla dobra mati, ako bi ji storil to sramoto! Ne, samomorivec nočem biti!. .."
Nekako žalostno je prisijalo drugo jutro solnce izza oblakov. Njegovi žarki so medlo obsevali grad Gamberk. Zmedenost je vladala krog-inkrog. Mukalo je v hlevu lačno govedo, ki je zastonj čakalo, da dobi običajne krme. Povezani hlapci so bili rešeni vezi in odposlani na sosednje gradove po pomoč.
Začuje se glas rogu. Kaj pomeni to? Se li bliža pomoč, ali se vrača sovražnik? Nestrpno so pričakovali vsi rešitve te zagonetke.
_ Konec prih.
Iz Železnikov. Večkrat je bil že kdo poslan po aprila, tako pa ni bil zlepa še kdo potegnjen, kakor Železnikarji letos, zadnji dan aprila. Zgodilo se je pa takole: Matevž je rekel svojemu stricu Janezu javno na cesti: „Stric, volitve so zavržene!" Stric je dejal: .No, bomo pa še enkrat volili." Te besede je slišala Rezika, ki je slučajno stala pri oknu svojega stanovanja. Ta Re-ika je cvet napredne misli. Zato je bila silno vesela, ko je izvedela, da so zavržene občinske volitve, pri katerih je zmagala S. L. S. Ni preteklo deset minut in že je nosila Rezika okoli novico, da so volitve ovržene. Liberalci ji niso precej verjeli, pa ona je zatrjevala, da mora že res tako biti, ker je Matevža sama slišala in da mu je šlo na jok, ko je to stricu pravil. Tedaj so vsi liberalci verjeli. Tiščali so glave skupaj in ta novica je šla po trgu od hiše do hiše. Gospa Jerica, ko so to izvedeli, so pa še celo rekli: Če gremo pomoči iskat tudi v pekel, klerikalce in pa farje bomo vrgli pri volitvah, to je gotovo!" Liberalci so pili in vpili: Živio! Toda, o joj, poslani so bili samo po aprila. Volitve so potrjene in župan ne bo liberalec!        Mladenič S. L. S.
Iz Šiške. Šiška je bila zadnja leta razvpita kot najhujše gnezdo socijalnih demokratov. Debeli Anton Kristan, ki si je zgradil tu vilo, je že v duhu zasedel županski stolec Prišle so občinske volitve. Socijalisti so si bili gotovi zmage vsaj v dveh razredih A, glej spaka! Z največjo težavo so si priborili tri može izmed 30. Liberalci so dali svojim zaveznikom dobro po hrbtu. Sedaj imajo rdečkarji tri dolga leta časa premišljevati, da ni dobro liberalcem vdinjati se in jim zvesto služiti.
Konferenca bivših saborskih poslancev hrvaške stranke prava, ki je bila dne 9. t. m. v Opatiji pod predsedstvom dr. Mile Starčeviča, je izrekla soglasno zahvalo hrvaško-slovenskemu klubu, ki se je odločno postavil, da se pravično reši hrvaško vprašanje, in je brzojavno naprosilo dr. Šusteršiča, da sporoči to zahvalo posameznim klubom, ki so se pošteno zavzeli za obrambo hrvaškega naroda. — Hud poper za ljubljanske liberalce! Tolažijo se v „Narodu" s tem, da ni nobenega Dalmatinca v hrvaškem saboru!
V državnem zboru delo zopet ne gre naprej. Zadnje dni so se nemški poslanci grdo med seboj zmerjali, da je moral nastopiti grajavni odsek. V bosenskem odseku, ki je zboroval pod predsedstvom dr. Kreka, so se sprejeli predlogi, ki se tičejo aneksije Bosne in Hercegovine.
Sleparstvo pri volitvah. Pri dunajskih volitvah so Judje grozovito sleparili in kupovali glasove. S temi kupljenimi glasovi je bil izvoljen kandidat MoitJl. Odštel je samo agitatorju Ried-lingu za podkupovanje volivcev 5000 K. S takimi sredstvi prospeva napredna misel. Izvolitev Moi-Oelna bo ovržena.
VBelgradu so Madjari napravili industrijsko razstavo, katero so Srbi radi razmer na Hrvaškem bojkotirali. Obiskovavcev je imela razstava le 175 in potem so jo Madjari zaprli.
Sestanek jugoslovanskih kraljev. V Sofiji se baje snidejo' bolgarski, srbski in črnogorski kralj dogovorno z ruskim carjem.
Na Francoskem se vrše občinske volitve, pri katerih je bilo ustreljenih že 12 moških. — Roparji apaši še vedno nadlegujejo Pariz — središče kulture in napredka I Vjete roparje so pariški porotniki oprostili. Pariški časniki trdijo, da so to storili iz strahu pred roparji. Sicer so pa med porotniki komunardi, ki svojih bratcev obsoditi ne morejo.
Holmska gubernija na Ruskem bode vkljub ugovorom Poljakov, ki so zapustili pri sklepanju predloge sejo dume, odcepljena.
Italijansko - turška vojska. Italijani so 4. t. m. zjutraj zasedli otok Rodos v Egejskem morju pod vodstvom generala Ameglio. Turki se jim niso upirali. Otok Rodos ima 1460 km2 in šteje 30.000 prebivavcev, med njimi je */, Grkov, 7000 Turkov, 2500 Židov in 600 katoličanov. Tu je sedež avstrijskega podkonzula in avstrijske postaje za parnike. Italijani pravijo, da hočejo s tem Turka prisiliti k miru. Na otoku so imeli Italijani 7 ranjencev, Turki pa precej več. Okrog 50 Turkov so Italijani vjeli. V Rimu so sprejeli z neizmernim veseljem poročilo, da italijanska zastava vihra na otoku Rodos in da se je guverner moral udati brez boja. Italijanov se je na otoku izkrcalo 10.000, guverner je pa imel le 2000 mož posadke.
Shod „Kmečke zveze" v Kranju. Zadnji ponedeljek je govoril na shodu v .Ljudskem domu" deželni odbornik g. dr. Pegan o veliki važnosti Mojzesove postavodaje glede agrarnega vprašanja. Uvodoma je omenjal propad slavnih narodov grškega in rimskega. Oba ta dva naroda, kakor tudi več drugih, je propadlo zato, ker niso znali pravilno rešiti kmečkega vprašanja — Izraelcem se je godilo dobro, dokler so se držali Mojzesovih postav, ki so zapovedovale, da se mora zemlja razdeliti med rodove, ki jo morajo obdelovati in smejo prodajati le pridelke, ne pa zemlje same. Mojzes je s tem povedal, da ljudje
niso lastniki zemlje, ampak samo najemniki tega, kar je Bog ustvaril. Tudi dandanes bi moralo veljati načelo, ki so je imeli Izraelci: Vsaka rodbina naj ima toiiko zemlje, kolikor je potrebuje za svoj obstanek, toda od te zemlje ne sme nič proč prodati. Temu pa ni dandanašnji tako. Kmet sme prodajati in kosati zemljo, kakor se mu ljubi, in rečem le: ako se našemu kmetu ne zabrani prosta prodaja in razkosavanje zemlje, preti slovenskemu narodu isti pogin, kot je doletel že toliko narodov. — Sadjarski inštruktor g. H u m e k pa je govoril nekoliko o sadjarstvu. Rekel je, da se naš kmet še vse premalo zanima za sadjerejo, ki bi mu lahko prinašala ravnotako lepe do bičke kot kaka druga panoga kmetijstva. Posebno lahko bi se pečali s sadjerejo zato, ker se skoro vsa dela v sadovnjaku vrše od meseca novembra do aprila, ko na polju ni dela. Glede saditve je omenjal, da naj se zasadi cel sadovnjak samo z eno vrsto dreves, ker je veliko manj dela in ker se večja množina sadja veliko lažje in dražje proda. Drevesa pa je treba tudi snažiti in gledati na to, da ni sadovnjak pregost, sicer manjka drevesom hrane in solnca, da se ne morejo lepo razviti. Pozno v jeseni pa je treba sadovnjak pognojiti ali s hlevskim gnojem, ali gnojnico, ali pa z umetnim gnojilom. Drevesne škodljivce, kakor različne uši, lahko pokončamo s tobakovo vodo, ki jo vlijemo v sadjarsko škropivnico*in ž njo poškropimo drevo. Na mestu, kjer raste drevo, naj ne raste istočasno nobena druga rastlina. Zato je jako dobro, ako se okoplje parkrat na leto trava pod drevesom, ker le-ta vzame drevesu vso hrano in ga tako počasi umori. G. inštruktor je pokazal tudi praktično orodje: Drevesno krtačo, strguljo in škropivnico. Obljubil je napraviti v jeseni še eno predavanje o uporabi sadja.
»Jugoslovanski škandal" v občinski seji v Ljubljani so provocirali dne 8. t. m. liberalci. Svetnika dr. Zajec in Štefe sta stavila umesten predlog, da naj občinski svet napravi manifestacijo v prilog zatiranim Hrvatom. Liberalce je to silno zbodlo, ker so bili že prej sklenili izrabiti to zadevo v zvezi z internacionalnimi rdečkarji za svojo stranko proti poslancem Hrvaško-slovenskega kluba, pa jim je bila vlada shod prepovedala. Dr. Triller je tedaj izjavil, da se take manifestacije ne smejo predlagati, če se ni prej prašalo večinske, t. j. napredne stranke. Nato so liberalci s kislim obrazom glasovali za predlog odbornikov S. L. S., obenem so se pa maščevali s tem, da so našim državnim poslancem izrekli nezaupnico, češ, da ne podpirajo Hrvatov. Ta napad na naše poslance bo sovražnikom Jugoslovanov napravil veliko veselje, vso akcijo pa precej občutljivo oškodoval. Pri takem pošto panju, če se drega sobojevnika pod rebra, ni čudo, da se ničesar ne doseže. Nemci so šli zato iz po-svetovavnice, da so se zunaj lahko na glas v pest smejali jugoslovanski jedinosti. Dr. Triller je govoril o parlamentarni navadi, da se take manifestacije določijo le dogovorno z večinsko stranko. Če je to res, potem naj si pa to zapomni dr. Rav-nihar in liberalno časopisje, ki se nič ne briga za večinsko našo stranko v parlamentu.
Posredovavni uradi — zapovedani! C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju je poslalo vsem županstvom odlok deželne vlade, da se posredovavni urad mora ustanoviti v vsaki občini, ali pa se mora prositi dovoljenja, da se občina, ki takega urada samostojno ne ustanovi, priklopi drugi občini. Kaj poreče zdaj g. dr. Štempihar pri prihodnji občinski seji v Kranju?
Vinarsko rodoljubje. Po .Jurjevanju" na Ljubljanskem Gradu je pisal .Narod": .Skoro vsa Ljubljana je romala včeraj k patronu sv. Jurju." .Dan" je pa te romarje bolj natanko seštel in je prinesel poročilo: .Tridesettisoč ljudi je bilo včeraj na Gradu ... Sv. Jurij prinese naši šolski družbi zopet lep pomladanski prispevek." Kakšen je li ta lepi prispevek? .Vrla šentpeterska podružnica je dobila za razpečani narodni kolek in razglednice celih 11 K 80 v, čisti dobiček jurjevanja je pa 292 K 85 v, skupaj 304 K 65. Trgovec Magdič je pri prodaji narodnih znakov napravil dobička še 8 K 75 v." — .Iskrena hvala po-žrtvovavnim damam in rodoljubnemu občinstvu!" kliče »Slov. Narod". — Res vredno je hvale to rodoljubno občinstvo, kajti na vsakega pride en vinar. Na Gorenjskem pa otroci, kakar gredo k .ofru", nesejo vsaj po krajcarju.
Pribijemo! ,Ob času velikega navdušenja za slovensko vseučilišče je prišel dar 1090 K od koroškega župnika Wieserja — kdo mu je sledil?" — .Razen Slovencev ga ni tako malega naroda, da bi se celo pri narodno-obrambnem delu medsebojno klal in zlorabljal narodno-obrambni moment v strankarsko-politiške svrhe." — .Posledice pri Cirilmetodovi družbi postajajo vedno občutnejše, ker postajajo dohodki Družbe manjši, a potreba novih šol in sredstev vedno večja. Grozi nam na ta način takorekoč narodni pogin, a slovenski narod se v večini le malo tega zaveda." — »Krivi so temu naši narodni voditelji, ki odtujujejo maso pravim narodnim smerem in vzgoji naroda za čut požrtvovavnosti pri obrambnem delu." — „Seveda pri nas se pokažejo ljudje samo za parado, pijača mora teči z miz, oblaki dima se morajo valiti nad glavami — potem je
Priloga „Gorenjcu" štev. 19 Iz 1.1912.
slavnost . . . vedno pijača, krok, zjutraj maček, taka — mislimo — bodi narodna slavnost." — Tole pridigo je naredil »Dan" dne 6. t. m. ci-rilmetodarskim fantom v Kranju, menda kot odgovor na krokarski list .Fantovsko Solnce", kateremu je izdajatelj in odgovorni urednik Franc Crobath ml.
•Bojkotni zmaj*. Pod tem naslovom se priporoča .Učiteljski tovariš" liberalnim učiteljem in navaja fletno pisemce nekega siromačka, ki bi se rad obvaroval klerikalnega biča takole: .Sam vrag čepi v nasprotnikih in proti vragu je tudi denar, zato ne morem drugače, da se naročim na list . . Razburjen sem, da se kar tresem. Le pogumno naprej!"
Mrak lega na zemljo gorenjsko. Ta mrak. ki straši po Gorenjskem zadnji čas, je neki sodrug iz Ljubljane. Nedavno je imel shod v Tržiču, menda samo med deseto mašo, kakor je poročal „Domoljub". Zadnjo nedeljo je osrečil s svojo temoto Jesenice. Pravijo, da koder stopa Mrak, vlada popolna tema. Ubogi delavci, ki tavajo v temi!
»Najboljše sredstvo za pridobivanje naročnikov je način, ki ga oznanja .Jutro" s sledečo dnevno vestjo: »Največji prejšnji .Jutrovi" sovražniki so postali prijatelji .Jutra". Zakaj pa? Zato, ker se boje, da bi jih „Jutro" ponovno ne prijelo za suknjo. Pač žalostno znamenje za list, ki se mora posluževati izsiljevalnih sredstev in groženj z napadi, da si pridobi ali ohrani naročnikov. Kaj takega se pač ne strinja s časnikarsko dostojnostjo!" — To notico je prinesel .Dan", naslednik .Jutra", tistega .Jutra", ki je že pod streho .Učiteljske tiskarne" izvajalo čudno prakso, kar lahko dokaže .Narodni parasit" v Kranju.
List «Jutro» je nehal izhajati. Zapustil je velik dolg v .Učiteljski tiskarni". Milan Plut pravi v zadnji številki, da se .Jutro" ni hotelo prodajati. Prodajal bi pa rad Plut zanaprej neki napredni tednik .Slovanski Jug" po 10 K na leto, če ga bo kdo plačal.
Zopet eden. V Ameriko je pobegnil zopet eden rdečih osrečevavcev delavstva, namreč voditelj socijalnih demokratov v Slavoniji, po imenu Jožef Lang. Bil je predsednik delavske bolniške in zavarovavne blagajne in urednik rdečega tednika .Narodne pravice". Mož je urejeval ljudsko pravico, sam je pa ni poznal, ker je zmanjkalo iz blagajnic precej denarja. Rdečkar ni več razločil med mojim in tvojim, zato jo je konečno popihal čez veliko lužo, da b< mu ne bilo treba jesti ričeta po slavonskih ječah. Pustil je v Osjeku ženo z dvema otrokoma, in sicer popolnoma nepreskrbljene. To je v kratkem času že tretji slučaj. Amerika bo kmalu postala druga-domovina vseh rdečih sleparjev in goljufov. Upamo, da bo »Zarja* pojasnila to čedno zgodbico svojim zapeljanim backom.
Slovensko napredno časopisje pod vplivom Framasonov in Židov. .Slovenski Narod" se je zadnjo soboto delal silno nevednega, kakor da bi slovensko napredno časopisje ne bilo pod vplivom Framasonov in Židov in bi rad izvedel natančen naslov teh framasonskih družb. Dne 1. L m. je »Bonifatius-Korrespondenz* prinesla imena in natančne naslove dunajskih in čeških lož, katerih je skupaj 22. Stvar tedaj ni več tako tajna. Židje imajo na Dunaju v rokah skoro vse časopisje. Da .Narod" res stoji pod vplivom teh prostozidarskih in židovskih organizacij in dela na njihovo komando, dokazuje sam s članki in noticami danzadnevom. ker se vse to za las ne loči od onega, kar pišejo o katoliški cerkvi tripičniki in krivonosci.
V Velesovem bo predaval jutri popoldne ob 3. uri v društvenih prostorih g. dr. Edvard Glo-bočnik o škodljivosti alkohola.
Za pokončevanje rjavih hroščev nekatere občine prav pridno delajo V Kranju je v sredo in danes zjutraj deška ljudska šola z učitelji šla obirat hrošče. Za izgled naj postavimo še občino Predoslje. V seji občinskega odbora se je sklenilo, da mora dati nabrati vsak zemljak po 16 litrov, kajžar pa po 8 litrov hroščev brez plačno, kar kdo več nabere, se mu plača po 4 vin liter. Na Rupi so začeli hrošče nabirati in so prišli do prav lepih vspehov. Odraščeni ljudje, ki hrošče nabirajo, si lahko zaslužijo po 2 do 3 krone na dan, otroci pa do 1 krone. Nabrali so jih dozdaj na Rupi 2846 litrov in so prejeli 113 K 84 vin. Vse to so zaslužili revnejši prebivava ene vasi tekom enega tedna. To bodi v iz-podbudo drugim občinam.
V Spodnji Šiški so pri dopolnivni občinski volitvi zmagali naprednjaki nad socijalnimi demokrati s 53. glasovi. Naša stranka se volitve ni udeležila, ampak je le gledala, kako so se bratci lasali.
Župan dr. Tavčar se je šel v Šiško ženit. Spodnjo Šiško bi rad spravil pod Ljubljano. Pomislil pa ni, da bi s tem odklenkalo njegovemu županovanju, ki se opira že sedaj na en sam glas večine.
V Št. Rupertu na Dolenjskem je pri občinskih volitvah na vsi črti zmagala S. L. S. Vsi napredni listi so imeli zadnji čas brez števila dopisov, v katerih se je prorokovalo, da bode S. L. S. popolnoma pobita. Zgodilo se je ravno narobe.
Kregarjeva zadeva pride pred celjsko poroto od 23. do 26 maja.
•Slov. planinskemu društvu* niso hoteli pristopiti ljubljanski socijah I demokratie, ampak so rajše šli nn ustanovni s nemškega planinskega društva „Naturfreunde\ Ako bi naši ljudje naredili kaj takega, napisali bi liberalci deset uvodnih člankov, svojim sodrugom p:i nič ne zamerijo
Častni meščani ljubljanskega mesta so
postali: Šolski svetnik Maks Pleteršnik, Vaso Pe-tričič in Fran Doberlet.
Gorupovi dediči so darovali v spomin svojega pokojnega očeta v dobrodelne namene 60 500 K. Med drugimi dobijo .Slovenska Straža" in .Zveza Orlov" po 1000 K ter reveži v Železnikih 300 K.
Umrl je Ljubljani 7. t. m. Simon Pogačar, brat pokojnega knezoškofa Pogačarja, rojen v Vrbi na Gorenjskem. — V Tržiču je umrl dne 5. maia vpok. sodnik g. Rajko Pollak. N. v m. p.!
Požari. Strela je ta teden zažgala gospodarsko poslopje Marije Aleš v Šmartinu pod Šmarno Goro. Poslopje je pogorelo. V njem sta vedrila Valentin Medved in njegov sin Janko. Oba sta bila od strele ožgana in sin je umrl. — Strela je udarila tudi v neki kozolec pri Rupi nad Kranjem. — Janezu Robasu v Tacnu je pogorela hiša. — Pogorel je tudi Valentin Ribič v Zgornjih Pirničah in pa oljanrca v Grabnu pri Medvodah.
Dva laška vohuna so vjeli na Bohinjski Bistrici in so ju prepeljali orožniki v ljubljansko ječo. Tretji, inženir, doma iz Čedada, ki je dobro govoril slovenski, jima je bil za tolmača. Lahi bolje vedo, kako teče železnica 3kozi Bohinj, kakor Avstrijci. Vohuna sta italijanska častnika.
Petdesetletnica. V majniku 1. 1862 so v Liubljani poglabljali Gruberjev kanal, da bi osušili barje. Podrli so v Kurji Vasi stari zidani most in napravili čez znižani kanal nov most. S tremi stroji je 70 delavcev zabijalo v zemljo pilote. Da se je moglo voziti na Dolenjsko, so napravili čez kanal najprej začasen lesen most. Te dni se je končalo poglabljanje Gruberjevega kanala, ki je trajalo 3 leta in 3 tedne. Poglobili so sedaj kanal za 2 metra.
Posestvo naprodaj. V narodno zelo ogroženem trgu nekje ob slovenski narodni meji je naprodaj večje posestvo pod zelo ugodnimi pogoji. To posestvo obstoji iz lepe pritlične hiše, v kateri se lahko radi velikih in primernih prostorov otvori tudi gostilna, iz mlina z velikim prometom, žage ter stop. Cena za vse skupaj znaša okrog 100.000 K, od katerih pa bo potreba v gotovini izplačati k večjemu 20—30.000 K, ostala kupnina pa ostane vknjržena Pojasnila daje »Slovenska ^traža" v Ljubljani.
Posestnikom srečk na znanje! Naš list bo odslej priobčeval glede vseh važnejših srečk po vsakem žrebanju številke z glavnimi in večjimi dobitki izžrebanih srečk. Kdor pa bi rad zvedel, če je bila ta ali ona srečka izžrebana s kakim manjšim dobitkom, ali kdor bi v zadevah srečk zaželel poljubnih drugih informacij, naj se obrne na gosp. Valentina Urbančiča, Ljubljana, Kongresni trg štev. 19, ki za .Slovensko Stražo" opravlja zadevni posel. Za odgovor je pridejati znamko. Proti majhni odškodnini v korist .Slo-v «nski Straži" pa se v svrho skrbnega pregledovanja po vsakem žrebanju od vsakogar prejmejo številke njegovih srečk v evidenco. Za dotičnike, ki so kupili srečke v korist .Slovenski Straži", se vrši pregledovanje brezplačno.
Kadilnikovo kočo otvori slov. planinsko drušivo dne 26. maja.
č. g. Jakob Razboršek, ekspozit pri Sv. Joštu, je dobil župnijo Tunice
Kunniška železnica je povozila Marijo Kvas iz Jarš. Vlak ji je odtrgal obe nogi, eno roko in glavo.
Birmanske listke tiska in prodaja naša tiskarna v Kranju.
Današnji številki smo priložili cenik g. Valentina Rozmana v Kranju, na kar opozarjamo svoje čitatelje. — Priložen je tudi vozni red.
Na tedenski semenj v Kranju dne 6. t. m. je bilo prignanih: 251 glav domače govedi (za mesarja 95), 12 telet, 21 glav bosenske govedi, hrvaške govedi 0 in 389 domačih prešičev. Cena za kilogram žive teže: za pitane vole 96 v, za srednje pitane vole 84 do 88 v, za nepitane 78 do 80 v, za bosensko goved 86 v, za teleta 1 K 20 v, za pitane prešiče 0 K 00 v, prešiči za rejo 2—3 K. — Za 100 kg pšenice 23 K; rž 23 K; ječmen 21 K; oves 21 K; koruza 22—24 K, ajda 24 K, proso 21 K; krompir 10K — v, fižol (rdeč) 44 K, koks 48 K, detelja 160 K, slanina i 80 do 190 K. drva (trda) 18 K, drva (mehka) 10 K. maslo 3 K, jajce 6 v, seno 7 K, pšenična moka 37 v, kaša 3^ v, ješprenj 32 v.
Godovi prihodnjega tedna: Nedelja (12.) sv. Pankracij, m.; ponedeljek (13.) sv. Servacij, šk.; torek (14.) sv. Bonifacij; sreda (15.) sv. Zofija, m.; četrtek (16.) Vnebohod in sv. Janez N.; petek (17) sv. Maksima, dev.; sobota sv. Feliks, spozn. ♦   * *
Velike povodnji so na Predarlskem, Sol-nograškem, Tirolskem in Bavarskem. Voda je podrla več drživnih mostov, izpodkopala več hiš in
železniško progo in cele doline izpremenila v jezera. Na Bavarskem je deževalo 40 ur neprenehoma.
Globočina Jadranskega morja. Najbolj
globoko je Jadransko morje med Novim in Ko-torom. Globočina morja znaša 1300 metrov.
Advokat dr. Sovilski v Lvovu je ogoljufal poljske plemenitnike za pol miljona kron. Advokata so zaprli.
Prvoobhajanci pri sv. Očetu. Nedavno se je pripeljalo s posebnim vlakom s Francoskega v Rim 300 prvoobhajancev. Pridružilo se jim je še 1000 italijanskih otrok, ki so bili prvič pri sv. obhajilu, in so šli skupaj v Vatikan. Sv. Oče jih je ljubeznivo sprejel in jim odprl vatikanske vrtove. Dva francoska dečka sta se sv. Očetu zahvalila za dekret, da smejo otroci tako mladi k sv. obhajilu. Oddala sta sv. Očetu štiri debele zvezke, v katerih je bilo 135.330 podpisov. Podpisali so se namreč tisti otroci na Francoskem, ki so na praznik sv. Jožefa, patrona Pija X., prejeli sv. obhajilo in je darovali po namenu sv. Očeta. Potem so vsi otroci poljubili papeža prstan. Prejeli so od papeža tudi v dar umetno izdelano s vet in ji co srca Jezusovega, visečo na svilnatem traku v papeževih barvah. Na eni strani svetinjice je bil napis: .Glej Srce Jezusovo, ki je ljudi tako ljubilo!" na drugi strani pa: .Katoliško in francosko vsikdar!" Sv. Oče je otroke ljubeznivo nagovoril v francoskem jeziku. Navzočih je bilo tudi več kardinalov in škofov. Ljudje so bili pri tej slavnosti tako ginjeni, da so jim tekle solze po licih
V Milanu je neki podivjanec na ulici prereza! z velikim nožem vrat duhovniku Dela Valie. Potem je šestkrat ustrelil na ljudi, ki so se ondi izprehajali in je tri ranil. Napadavec je bil zmešan od branja slabih časopisov.
SLOVSTVO.
Mlekarstvo s črticami o živinoreji. Priročna knjiga za mlekarje, odbornike mlekarskih in živinorejskih zadrug ter za ljubitelje mlekarstva sploh. Spisa! Anton Pevc. deželni mlekarski inštruktor na Kranjskem. Prvi snopič s 104. slikami. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayer & Fed. Bamberg v Ljubljani. Cena 4 K. Knjiga obsega 178 strani j, na katerih je pisatelj s skrbno pazljivostjo zbral vse ono, kar mora vedeti o mlekarstvu mlekar, kakor tudi vsak živinorejec, ki redi molzno živino. Prvi del tvorijo .Črtice o živinoreji"; tu se razpravlja o hlevih, o načinu krmljenja krav, o molži in nakratko tudi o svinje-reji. V drugem delu se peča pisatelj z mlekom, z njegovo naravno in kemično sestavo ter s či-mtefji, ki morejo ugodno ali neugodno vplivati na sestavo in trpežrjost mleka. Navedeni so nadalje razni načini za preizkušanje mleka. Nato preide pisatelj na dobavo smetane s pomočjo težnostne in centrifugalne sile, omenja zgodovino in tipe posneraavnih strojev ter sklene z izdelovanjem in mikroskopično sestavo masla. Knjiga je primerno ilustrirana, deloma prav dobra in je želeti, da posežejo po njej ne samo veščaki, temveč tudi vsi boljši živinorejci. Pisatelju je posebno všeč živinoreja na Danskem. O knjigi bomo še govorili. Za danes le toliko omenimo, da bi bilo bolj prav, ako bi bila knjiga bolj poljudno spisana, ker naši mlekarji in živinorejci niso učeni možje.
Itaoftdie oestl.
Ljubljanskega tržnega nadzornika Rib-nikarja je včeraj sodišče dalo pod ključ zaradi 20. septembra.
Za evharistični shod na Dunaju se bodo napravili po kranjskih župnijah te dni pripravljavni odseki.
V državnem zboru so včeraj sklenili pre-membo delokroga nekaterim ministrom in nekih točk kazenskega zakonika. Grajavni odsek je dosegel poravnavo med poslanci, ki so se psovali. Potem je bila debata o znižanju hišnonajemnin-skega davka.
Na Hrvaškem nasilstva trajajo dalje. Bivši poslanec Pisačič je prišel v Zagreb, pa so ga prijeli, ga gnali v Sisek in mu tu naznanili, da mora iti iz dežele. Šel je v Celje. Nemca Berg-rteina, ki je pisal za trializem, so iz Zagreba odgnali na Dunaj. Čuvaj je zaplenil celo neko izjavo hrvaškega ministra.
Dunaj. Za prihodnjega hrvaškega bana je določen ministerijalni svetnik baron Ivan Sker-lecz, ki je rodom Slovenec. Čuvaj je bil včeraj v Budapešti pri ministru Josipoviču.
Albanci so se zopet spuntali. Pri Ipeku so pomorili več turških vojakov.
V pruskem deželnem zbora je policija socijalnodemokraškega poslanca Borchardta dvakrat nesla iz zbornice, ker ni dal miru z medklici.
Italijansko-turška vojska. Turki so začeli spuščati skozi Dardanele ladje, katerih se je že 300 nabralo. Iz smirenskega vilajeta so Turki zapodili vse Italijane razen delavcev in duhovnov. Italijani so zasedli otok Karpatos.
Rodos je v blokadi. Italijani so vjeli 20 turških ladjic, odpeljali na Laško valija z Rodosa in mudirja s Stampalije ter 107 vjetih turških vojakov in 19 orožnikov.
6nala Viri t* O Vil A ohranite. Vaša slabost in bolečine izginejo. Vaše oči, živci, mišice in žile postanejo krepke. Vaše spanje zdravo, zopet se r^utrte^ dobro, ako rabite j>ravi w¥©JtJ   AUlfLVjff Fellerjev fiuid z znamko Elsafluid. Poizkusni tucat 5 K franko.
Izdelovavec samo lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elsatrg štev. 264 (Hrvatsko). III 148—11
Karon pripoveduje, kako se je rešil s .Titánica*.
Franc   Karun,  doma  z Milj   pri Kranju hiina štev. 10, se je rešil, kakor smo že poročali, s svojo petletno hčerko Ano s .Titánica", utonil je pa njegov svak Janez Merkun. Karun je popisal svojo rešitev v amerikanskem lista .01. N." takole: .V Galesburgu III. imam ženo ter pet otrok. Po posredovanju tvrdke Frank Sakser v New-Yorku sem odpotoval na obisk v staro domovino dne 14. marca. Ko sem doma vse opravil, sem se vrnil s hčerko Ano in svojim svakom J. Mer-kunom v Ameriko. Ukrcali smo se na .Titanic" dne 10. aprila v Cherbourgu. V usodni noči sem spal, ko je ladja trčila ob ledenik. Sunek me ni vzbudil, pač pa je nastala zmešnjava na krovu. Zdelo se mi je, da se je moralo nekaj pripetiti, in zato sem se oblekel in odšel gori.   Tam so mi povedali na tozadevno vprašanje, da je ladja nekam zadela, in da moramo vsi utoniti. Tega nisem verjel, kakor tudi nihče drugi ne. Vsi smo bili trdno prepričani, da se orjaškemu parniki; ne more nič zgoditi Ko sem se pa spodaj na lastne oči prepričal, da je led predrl stranice, in da prihaja voda noter, sem odšel s svojo kabino po hčer in svaka. Ko pridemo na gorenji krov I. razreda, mi neki mornar iztrga otroka in nese v raživni čoln. Tudi jaz stopim za njim, a so me hoteli zadržati. Na to pa primem hčer in pravim, da se ne pustim ločiti od nje. Znabiti bi me bili vendar izbrali iz čolna, da me ni rešil neki mornar, ki je imcl.večkrat opravka v moji kabini, in kateremu sem "včasih postregel s pristnim domačim brinjevcem. Rekel je namreč drugim, naj me pustijo, in tako se je zgodilo.  Svaka so pa zrinili proč, in takrat sem ga zadnjič videl. V re-šivnem čolnu sem bil jaz razun mornarjev edini moški. Hitro smo od veslali od potapljajočega se parnika. Kmalu zatem, ko se ozrem nazaj, je nastala na pamiku strahovita razstrelba.  Ladja je stala skoraj navpik s prvim koncem, nato je par-krat počilo, in vse je izginilo v vodi. Nikdar ne pozabim strašnega kričanja, ki je nastalo. Rešeni v Čolnih so bili nekaj časa vsi prevzeti groze. Nato pa so nastali prizori, katerih ni mogoče ne dopovedati, ne napisati. Neizbrisno mi ostanejo v spominu! Morje je bilo popolnoma mirno in in gladko. V najhujšem mrazu smo vozili štiriin-pol ure, dokler nismo proti jutru opazili parnik .Carpathia". Rešivci so bili mnenja, da smo napol mrtvi. Zavtli so nas v odeje, nam dali okrepča-jočih pijač in vsega, kar smo hoteli. V New-Vorku so nas naložili na avtomobile in odpeljali v razne bolnišnice. Kar nas je bilo katoličanov, smo prišli v St. Vincent bolnico.  Tam so nam dobro stregli, da bolj sploh ne bi bili mogli. Dobil sem takoj obleko, 25 dolarjev v gotovini in vozni listek v Galesburg, in v soboto še eno obleko." Nad štiriurna blodnja po morju v rešivnem čolnu Kamnu ni škodovala.   Tudi njegova mala hčer Ana je zdrava.   Karun je imel v obleki, v kateri se je rešil, 700 dolarjev v gotovini. Ta denar je rešen, njegova prtljaga pa se je potopila. Na vprašanje, če je videl, ako so streljali častniki na može, ki so s silo hoteli priti v rešivne čolne, je odgovoril, da ne. Pač pa je slišal strele iz samokresa, a je menil, da so kakšna znamenja. Povedal je nadalje, da so zapazili s parnika ledene gore že v soboto, a se zanje ni nihče zmenil. — Kolizija se je pripetila po ladijskem času nekako ob enajstih. Njegova ura je kazala po evropejskem času polštirih zjutraj. Ko je ladja trčila, je bilo nekaj časa na krovu parnika vse mirno. Šele potem, ko so spoznali potniki resno nevarnost, je nastala velikanska zmešnjava. Ljudje so kričali in molili, da bi bila pa godba igrala žalostinske, ni slišal. Slišal pa je še dve uri potem, ko se je ladja že potopila, kričanje potnikov, ki so si nadeli rešivne pasove in plavali po lede-nomrzli vodi. Toda pomagati jim ni bilo mogoče! Ko se je parnik potopil, je bil čoln oddaljen od njega kaka dva lučaja. Vsega skupaj je bilo v čolnu okoli petdeset oseb; za silo bi bilo mogoče še spraviti par ljudi vanj.
Atrans. Ko so lani podrli v Radečah pri Zidanem mostu ladjo stare župne cerkve, ki je bila baje sezidana v 11. veku, so dobili ondi v zidu tri rimske kamne z napisi: en votivnik in dva nagrobnika. Muzejski ravnatelj dr. Jos. Man-tuani opisuje v .Carnioli" (1912, 2) te najdbe in prihaja do sklepa, da je bil votivni kamen, ki nosi napis .Savo et Atranti", posvečen dvema božanstvoma, ki sta se častili v teh krajih, namreč Savu in Atrantu. Da bi bil ta „Savus" bog reke Save, in ne Sava sama, menda ne bo kdo rad oporekal. Manj je podprta pisateljeva trditev, da so tu omenjeno drugo božanstvo, katero so ljudje tudi po božje častili, stare Trojane. Piše nanveč: .S tem napisom se je torej pomnožilo število dokazov za odličnost, ki so jo imele stare Trojane, in pa za dejstvo, da so jim izkazovali božansko Češčenje, kakor Savi." Stvar utegne biti drugačna Najbrže je na Trojanah sta) nekdaj kak tempelj, v katerem so častili boga Atranta, znabiti je po bogu tudi kraj dobil ime Atrans (Trojane), ne more se pa zato reči, da so ljudje Trojanam izkazovali božansko češčenje. Verjetno je celo, da češčenje Atrantra ni bilo znano samo na Trojanah, kjer so imeli prenočišče rimski trgovci
in cestninarji, ki so prišli od Italije, ampak Se drugod po naših krajih. Prav brez vsake mistifi-kacije je lahko poročilo, da so Atrantu posvečen k8men našli tudi nad Sočo pri Solkanu. Še celo to je mogoče, da je Atrans kaj v sorodu z Jad ranom, bogom morja. Kaj pa, če se je dveh vodnih bogov spomnil stari Radečan. ki je večkrat strmel nad vodno silo Save in Savinje pri Zidanem Mostu? Če se je Rimljan Julius Justus priporočal trojanskemu bogu Atrantu, je to pač storil z istim prepričanjem, kakor prebivavci starega Čakovca pri Ogulinu, ki so postavili altar na čast geniju municipija Metulum, katerega razvaline nekateri iščejo pri Hrenovicah. Kdor hoče o teh stvareh kaj več izvedeti, naj čita ravnokar izišli drugi zvezek lista .Carniola", ki prinaša precej zanimive zgodovinske tvarine v obeh deželnih jezikih. M T.
Sa JBaH Poneha popolnoma od sveže pripravljenega AttSUlJ Kneipovega čaja proti kašlju. Cena zavoju 1 krono. Dobiva se vedno svež samo pri lekarnarju Vlad ko Bartuliču v Zagreba, Jelaclcev trg št. 19.    160 20-9
Dolgost brzojavnih žic na zemlji. Brzo-jav so izumili pred 80 leti. Neverjetno hitro se je razvil, tako da dandanes brzojavna mreža preprega vso zemljo. Dolgost brzojavnih žic znaša toliko, da bi se moglo 138 krat prepreči zemeljsko kroglo ali pa napraviti 16 zvez z luno. Dandanes je na zemlji 130.000 brzojavnih uradov, ki odpošljejo na leto okoli 300 milijonov brzojavk in te brzojavke prinašajo državam okrog 240 milijonov mark.
V slovo!
Ker se pri svojem odhodu iz Kranja nisem mogel — žal — osebno posloviti od vseh prijateljev in znancev, jim tem potom kličem . Z Bogom!      KRANJ, dne 10. majnika 1910.
Rudolf Zeball ml.
T1 UIM AK cena o Zg.Bftnn
pripravna za kako obrt radi družinskih razmer. V njej se izvršuje več let mizarska obrt. Več se izve istotam. 194 2—1
Naznanilo.
Častiti duhovščini in slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi najuljudneje naznanjam, da imam v svoji
kamnoseški obrti v Kranju (Kokrsko predmestje) veliko zaloge cementnih Izdelkov, kakor: hangarjev (vrat), stopnjic, korit, cevi, grobnih Okvirjev 1.1, d. ter sprejemam vsa cementna dela za stavbe po najnižjih cenah.
Za obilna naročila se najuljudneje priporoča
175 6-3
R. Jeglič
kamnosek in zalagate!] cementnih izdelkov.
Srečke v korist »Slovenski Straži'!
Tfffilfa   VttkVl      Šest žrebanJ vsako #WI?aja   Jltim*.    iet0. Glavni dobitek 400.000 In 200000 frankov. Prihodnje žrebanje dne 1. junija 1912. 1.	Izredno ugodna skupina s 15 žrebanji vsako leto: 1 turška srečka. 1 srbska srečka Iz 1. 1888 — Glavni dobitek 100.000, 75.000 In 20.000 frankov. 1 dobltnl Ust 3% zemlj. srečk Iz 1. 1880. Glavni dobitek 90.000 kron. 1 srečka dobrega srca. — Glavni dobitek 30.000 in 20 000 kron.
Mesečni obrok 4 krone 75 vinarjev. Vsaka srečka mora zadeti najmanj 230 kron. Že po vplačilo prvega obroka ima kupec izključno pravico do dobitkov.	
	Mesečni obrok za to skupino 6 K 25 v.
Različne druge skupine srečk s 7 do 18 žrebanji vsako leto na mesečne obroke po K 3 25, K 550, K 11-, K 12 25 in K 23-.	
Pojasnila daje in naročila sprejema za .Slovensko Stražo" gosp. Valentin Urbančič, Ljubljana,
Kongresni trg št. 19. 179 3-2
ANTON MUROVEC
urar in trgovec z urami 169 37-4
v Radovljici štev. 24, Gorenjsko
priporoča slavnemu občinstvu vsakovrstne ure, nikel-naste, srebrne in zlate verižice, Stenska are, najfinejše budilke z jamstvom, uhane, double- in zlate zapestnice. Dalje ima v zalogi veliko že rabljenih ur po zelo nizki ceni, za katere rarnotako jamči kakor za nove, in vsake vrste očal.
Istotako se priporoča gg. botricam in botrom za naknp birmanskih daril.
postrežba točna in solidna.    Cen« lizfr.    lütt VeliKi.
Slavni amerikanski iznajditelj Edison hoče živeti 150 let.
Ko so ga vprašali, kako hoče doseči tako neverjetno visoko starost, je odgovoril: .Le s pravilnim preživtjenjem.*
Brezdvomno je, da največ ljudi šiloma okrajša svoje življenje s slabo, nepravilno prehrano. Starost Metuzalema najdemo le Še v pripovedkah, vendarle se s pravilnim načinom preživljenja da zelo mnogo doseči, kakor so to sijajno dokazali svetovnoznani učenjaki Lahmann, Pristley in Lavoisier. 180 3—2
Po temeljnih principih teh učenjakov se je pripravilo redivno sredstvo Nutringen, ki odgovarja v vsakem oziru zahtevam uspešnega preživljenja.
Nutrigen ni nobeno zdravilo, nobeno sredstvo, ki učinkuje le za trenutek, temveč redivno sredstvo idealne sestave, čegar izbornost se je izkazala z analizo merodajnega kemičnega preizkuševališča.
Naj se vsakdo sam prepriča o velikih prednostih redivnega sredstva N'utrigen.
Akoravno je zvezano z velikimi materijelnimi žrtvami, smo se vendarle odločili poslati vsakomur
J      lattoaj sa poiikns Natngen iTTiiatonT poncao ksiiao. |
da spozn.i vsak, tudi najrevnejši, to redivno sredstvo, ki se po pravici imenuje kralj redivnih sredstev, in ga dobi zastonj in brezobvezno.
Ta izredna ponudba je veljavna le kratek čas. V interesu vsakogar je tedaj, da takoj zahteva po dopisnici za poizkus, ki je brezplačen.
Podjetje Nutrigei, Budimpešta VII., Elieabetring 16. odd. 185.
MA;<| ctara izkušnja me uči in drži, da /VllIJA aiaia za odpravo izpustljajev, kakor tudi za nego kože, ni boljšega mila kakor je svetovno-znano Steckenpferd ltlijiao mlečno milo Bergmanns in dr., Tešin ob Labi. - Komad po 80 v n. sc dobi po vseli lekarnah, drogerijah, parfimerijah i. t. d. — Ravtiotako je brez primere Bergmannova liiijina krema „Manera" za nego nežnih, belih damskih rok; v škatljicah po 70 vin. se dobi povsod.    147 50—7
JVfotorno kolo
s 3» 4 PH, skoraj novo. dobro ohranjeno, se po nizki ceni proda v Kranju štev. 143. —
htotam se ceno proda        189 2-1
kolo
v dobrem stanu a prostim tekom.
C IO
prevzema po najnižjih stalnih premijah i  glavno zastopstvo v Gradca, Kaiser-i  ieldgasse 21, ogrsko-francoske za-|  varovavne delniške družbe v Budimpešti iss
Franco-Hongroise.
!Akcijski kapital 5 milijonov kron. Premija se lahko vplača Šele po žetvi.
Škode se kitata) precenijo io takoj m\ti\\ |  Zanesljivi zastopniki so sprejmejo. fjj
i *
V smislu § 25. društvenih pravil se sklicuje
občni zbor
zadruge
nN9R0DNI DOM ÏHRfflTJir
r. z. z o. z.
na dan 18. maja ob 8 30 uri zvečer v Iralni sobi »Narodne č taloice" v Kranja
s sledečim
dnevnim redom:
1. ) Predsednik otvori zborovanje in imenuje za-
pisnikarja ;
2. ) volitev dveh ovc?ovateljev zapisnika in skru-
tinatorjev ;
3. ) tajnikovo poročilo;
4. ) blagajnikovo poročilo in predložitev računskega
zaključka za upravno leto 1911; 5 ) poročilo nadzorstva in predlog glede uporabe
čistega dobička; 6) volitev predsednika, načelstva in nadzorstva; 7 ) prememba pravil ; 8.) slučajnosti.
Dostavek. V smislu paragrafa 28., točka 6 zadružnih pravil, se morejo dati zadružniki na občnem zboru zastopati po drugem zadružniku na pod'agi pismenega obvestila. Eden zadružnik ne more zastopati več nego 5 članov. Računski zaključek za leto 1911 je razpoložen v zadružnem uradu. 190
Mestna hranilnica v Kamniku. V mesecu aprilu 1912 je 152 strank vložilo 36 219 K 56 vin., 205 strank dvignilo 72 124 K 58 vin. 2 strankam izplačalo hipotečnih posojil 2.600 K — vin Stanje hranilnih vlog 2.003.212 K 62 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,586.924 K 76 vin. Denami promet v mesecu aprilu 1912 286 617 K 84 vin.
a w "•i***!* *m»no«l«wi« življenja je brezdvornno dobro zdravje. Zdrav organizem, brezhibna moč in veselje do življenja so dragoceni zakladi, katere moramo čuvati za vsako ceno. Temu velikemu cilju ne služi ničesar bolje, kakor Nuhigen, redivno sredstvo Idealne sestave, ki oživlja kri, kosti, Živce in odporno silo. Nutrigen je potreben tudi zdravim, bolnik pa naravnost gre«, ako svoje pojemajoče ener-žije in svoje padle moči do življenja ne oživi t Nutrigen Podjetje Nutrigen (Budimpešta VIL, Elisabetring 16 odd 185) pošilja vsakomur na željo polzkusno in poučno knjigo o Nutrigen zastonj.
Poslano.
Preteklo leto smo napravili v Zgornjem Brniku pri Kranju vodovod v obsegu približno 1500 metrov. Cevi in potrebni materijal dobavila nam je po nizkih cenah občeznana tvrdka in edini ziložalk ivstftvslh kogllnih itrojav «Deerla«» Pr. Stopica v Lfnbljaa«. Čutimo se torej dolžni izraziti omenjeni tvrdki tem potom za točno in kulantno postrežbo vse priznanje.
Obenem pa priporočamo vsem onim, ki nameravajo napraviti vodovode ali nabaviti karkoli v železniško stroko spadajočega, da se obrnejo zaupno na označeno tvrdke. 126 8-5
Zf. Bralk pri Kranju, dne 3. februvarja 1912.
Zormai in drugi.
Iffžl vnanial Ker leži pri meni več stvari, s/m «* »aaiMaj V S po katere nihče ne pride, prosim odslej vse one, ki ml hočejo oddati kako naroČilo, da na taisto vedno napišejo svoj cenjeni naslov, kajti onih naročil, ki ne nosijo naslovov, ne morem več prevzeti. Obenem tudi prosim, da naj se oddajajo naročila zvečer najpozneje do poldevetih. 185 2—2
Ffft»o Wn*t*h«ft, Kr»A|.
ftizjMito is priporočilo.
Slavnemu p. n. občinstvu v mestu in na deželi s tem uljudno naznanjam, da sem
prevzela dobroznano gostilno „Rebolj" v Kraiiju
v hiši, kjer je trgovina Fel. Urbanca.
Točila bom pristno dolenjsko In Štajersko vino in domače vedno sveže Mengiško pivo. Posebno pažnjo bom obračala na dobro kuhinjo. Vsak čas se dobe gorfca in mrzla Jedila po primerni ceni. Priporočam se tudi gospodom za abonement na hrano ter jamčim za solidno in točno postrežbo. 181 3—2
Za mnogobrojen obisk se najuljndneje priporoča
jtnlonija 3(ocJan.
3zacd dobrega najbolje!
fiospodle ta dame!
1 krasna, pozlačena ura 2 K novejše fasone, dobro idoča, od 18 kar. zlata nobene razlike, triletno jamstvo, v življenju še nikoli pripetito, za le K 2—, 2 kom. ur K 3 80, 1 pariška manjša pozlačena verižica 50 rin.; brez risiko, za neugajajoče vrnem denar. 192 6—1
Dobiva se po povzetju pri
L»fllernmova raxpoSfl|aratca ar
Kr&kovo (Avatr.) Fodbrsesla 0/23 A.
5i«|tr Ko., driftlSKi tožba Slfitilfc strojev, Krsti 56.
86
Potrti žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš jskrenoljubljeni brat, stric i. t. d,, gospod
RAJKO POLLAK
c. kr. sodnik v pok.
v nedeljo, dne 5. maja 1912, ob 1. uri opoldne po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 62. leta svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega pokojnika bo v torek, dne 7. majnika iz hiše žalosti blagoslovljeno in potem na tukajšnjem pokopališču položeno k večnemu počitku.
Sv. maše - zadušnice se bodo brale v tržiški Župni cerkvi.
Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
in
TRŽIČ, dne 5. maja 1912.
Žalujoči ostali,
ZAHVAL A.
Za iskreno sočutje, izkazano o priliki smrti našega ljubljenega brata, strica,
gospoda
Bajko Pollaka
c. kr. ••cinik« v pok.
izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo. Istotako se tudi zahvaljujemo vsem, ki so dragega pokojnika spremili k večnemu počitku.
Žalvajooi" ostali.
Razglas.
stavbenih parcel
je naprodaj
v Kranja. <^s^fe«^®^^
Te stavbene parcele so nastale vsled parcelacije nekdaj gospod Fran Omersovega stavbenega zemljišča ? Kokrskem predmestja v Kranju. :: Cena fe Jako nizka in primerna ter znaša kupnina za posamezne parcele od 800 K naprej. :: Natančnejša pojasnila daje lastnica teh parcel, to Je:
gospa Pavla Sajovic v Tacnu, 1913~!
stavbenik Josip Fuso v Kranju ln odvetnik dr. Josip Furlan v LJubljani.
j ■ m ir ■ iIitjiii
! <"0 r? -7Q ^. N
W < <î tu
»äff*5«
©S?
fr •
o _
o a«s
? O _
3
'S" 3 • S
X 3
iii
° SS
3; r
5.
cr
m
ta' **
S
.0 K
•a
ZT O
o »
3 W o
< ^
O •
<
b S" g" 3. £ Iff
sí:5I::.b
m S. • • 5.
» •
2 O. £• cT 3
co i 7
•S
m pr » e
«Ad S.Ï3 ex » 2
° * a
« "2 •
•« 2. •
• cr
•e »S
|¡r
E *
« e S,
3 p
s'a"
N -O
5 c
o' Er
P a
Iff
3F
5,
0 CS
Bf
a Nt BiSL
si
51
M
55