YU ISSN 0372-8633 ZELEZARSKI ZBORNIK VSEBINA Stran Razinger Anton — Merkur Kranj ORGANIZACIJA GOSPODARJENJA Z ZALOGAMI METALURŠKIH PROIZVODOV V POGOJIH POVEČANE NESTABILNOSTI OKOLJA 133 Macur Vladimir, A. Lesnik — Železarna Ravne TEHNOLOŠKI NAČINI OBRATOVANJA 451 EAF-VAD 141 Marinšek Filip — Železarna Jesenice F. Vodopivec — Metalurški inštitut Ljubljana PRIMERJAVA KLASIČNO IN KONTINUIRANO VLITIH JEKEL ZA NEORIENTIRANE ELEKTRO PLOČEVINE 145 Torkar Matjaž, D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Žvokelj — Metalurški inštitut Ljubljana PREOBLIKOVALNA TRDNOST ZLITINE NIMONIC 80 A V VROČEM 155 Tehnične novice Šuštaršič Borivoj, J. Rodič — Metalurški inštitut Ljubljana AMORFNE KOVINE IN TEHNOLOGIJA HITREGA STRJEVANJA NA METALURŠKEM INŠTITUTU V UUBLJANI 159 Legat France — Veriga Lesce J . Z v o k e I j — Metalurški inštitut Ljubljana NORMALIZACIJSKO ŽARJENJE VERIG 165 LETO 23 ŠT. 4 — 1989 ŽEZB BQ 23 (4) 133-172 (1989) IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT ŽELEZARSKI ZBORNIK Izdajajo skupno Železarne Jesenice, Ravne, Štore in Metalurški inštitut Ljubljana UREDNIŠTVO Glavni in odgovorni urednik: J. Arh Uredniški odbor: A. Kveder, J. Rodič, A. Paulin, F. Grešovnik, F. Mlakar, K. Kuzman, J. Jamar Tehnični urednik: J. Jamar Lektor: R. Razinger Prevodi: A. Paulin, N. Smajič (angleški jezik), J. Arh (nemški jezik), P. Berger (ruski jezik) NASLOV UREDNIŠTVA: Železarski zbornik, SŽ-Železarna Jesenice, 64270 Jesenice, Yugoslavia TISK: Gorenjski tisk, Kranj IZDAJATELJSKI SVET: prof. dr. M. Gabrovšek (predsednik), Železarna Jesenice dr. B. Brudar, Iskra, Kranj prof. dr. V. Čižman, Univerza v Ljubljani prof. dr. D. Drobnjak, Univerza v Beogradu prof. dr. B. Koroušič, Metalurški inštitut Ljubljana prof. dr. L. Kosec, Univerza v Ljubljani prof. dr. J. Krajcar, Metalurški inštitut Sisak prof. dr. A. Križman, Univerza v Mariboru dr. K. Kuzman, Univerza v Ljubljani dr. A. Kveder, Metalurški inštitut v Ljubljani prof. dr. A. Paulin, Univerza v Ljubljani prof. dr. Z. Pašalič, Železarna Zenica prof. dr. C. Pelhan, Univerza v Ljubljani prof. dr. V. Prosenc, Univerza v Ljubljani prof. dr. B. Sicherl, Univerza v Ljubljani dr. N. Smajič, Metalurški inštitut v Ljubljani prof. dr. J. Sušnik, Zdravstveni dom Ravne dr. L. Vehovar, Metalurški inštitut Ljubljana prof. dr. F. Vodopivec, Metalurški inštitut Ljubljana Published jointly by the Jesenice, Ravne and Štore Steelvvorks, and The Institute of Metallurgy Ljubljana EDITORIAL STAFF Editor: J Arh Associate Editors: A. Kveder, J. Rodič, A. Paulin, F. Grešovnik, F. Mlakar, K. Kuzman, J. Jamar Production editor: J. Jamar Lector: R. Razinger Translations: A. Paulin, N. Smajič (English), J. Arh (German), P. Berger (Russian) EDITORIAL ADDRESS: Železarski zbornik, SŽ-Železarna Jesenice, 64270 Jesenice, Yugoslavia PRINT: TK Gorenjski tisk, Kranj EDITORIAL ADVISORY BOARD: prof. dr. M. Gabrovšek (Chairman), Iron and Steel VVorks, Jesenice Dr. B. Brudar, Iskra, Kranj Prof. Dr. V. Čižman, University of Ljubljana Prof. Dr. D. Drobnjak, University of Belgrade Prof. Dr. B. Koroušič, Institute of Metallurgy, Ljubljana Prof. Dr. L. Kosec, University of Ljubljana Prof. Dr. J. Krajcar, Institute of Metallurgy, Sisak Prof. Dr. A. Križman, University of Maribor Dr. K. Kuzman, University of Ljubljana Dr. A. Kveder, Institute of Metallurgy, Ljubljana Prof. Dr. A. Paulin, University of Ljubljana Prof. Dr. Z. Pašalič, Iron and Steel VVorks, Zenica Prof. Dr. C. Pelhan, University of Ljubljana Prof. Dr. V. Prosenc, University of Ljubljana Prof. Dr. B. Sicherl, University of Ljubljana Dr. N. Smajič, Institute of Metallurgy, Ljubljana Prof. Dr. J. Sušnik, Health Centre, Ravne Dr. L. Vehovar, Institute of Metallurgy, Ljubljana Prof. Dr. F. Vodopivec, Institute of Metallurgy, Ljubljana Oproščeno plačila prometnega davka na podlagi mnenja Izvršnega sveta SRS — sekretariat za informacije št. 421-1/172 do 23. 1. 1974 11229280 ZELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 23 LJUBLJANA DECEMBER 1989 Vsebina Stran A. Razinger Organizacija gospodarjenja z zalogami metalurških proizvodov v pogojih povečane nestabilnosti okolja 133 UDK: 339.14:338.57:519.8:669. 015.8 ASM/SLA: A4q, A5, U4k, 10-52 V. Macur, A. Lesnik Tehnološki načini obratovanja 451 EAF-VAD 141 UDK: 669.187.012 ASM/SLA: D5g, D8, A5f A4s F. Marinšek, F. Vodopivec Primerjava klasično in kon-tinuirno vlitih jekel za neo-rientirane elektro pločevine 145 UDK: 669.14.018.583-418:620. 192.45:621.746.074/22 ASM/SLA: D9p, D9q, SGAn, 4-53, P15g, 9-69 M. Torkar, D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Žvokelj Preoblikovalna trdnost zlitine Nimonic 80 A v vročem 155 UDK: .621.771.016.2:669.245 ASM/SLA: F2, W13q, Nib, 1-64, SGah, 1-54 Tehnične novice 159 % I j vn-mnnH Inhalt Seite A. Razinger Bewirtschaftung von Vorra-ten metalurgischer Produkte unter den Bedingungen grosser Unstabilitat der Umwelt 133 UDK: 339.14:338.57:519.8:669. 015.8 ASM/SLA: A4q, A5e, U4k, 10-52 V. Macur, A. Lesnik Technologische Leistung des Betriebes einer 451 LBO-VAD Anlage 141 UDK: 669.187.012 ASM/SLA: D5g, D8, A5f, A4s F. Marinšek, F. Vodopivec Ein Vergleich der in Bram-menkokilen vergossener und Stranggegossener Stahle fiir nichtorientierte Elektrobleche 145 UDK: 669.14.018.583-418:620. 192.45:621.746.074/22 ASM/SLA: D9p, D9q, SGAn, 4-53, P15g, 9-69 M. Torkar, D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Žvokelj Verformungsfestigkeit der Legierung Nimonic 80 A im vvarmen Zustand 155 UDK: 621.771.016.2:669.245 ASM/SLA: F2, W13q, Nib, 1-64, SGah, 1-54 Technische Nachrichten 159 Contents Page A. Razinger Stock Management vvith Metallurgical Products in Conditions of Increased Economical lnstability 133 UDK: 339.14:338.57:519.8:669. 015.8 ASM/SLA: A4q, A5e, U4k, 10-52 V. Macur, A. Lesnik Technological Effects of Operation of 45 T EAF-VAD Set 141 UDK: 669.187.012 ASM/SLA: D5g, D8, A5f, A4s F. Marinšek, F. Vodopivec Comparison of Standard and Continuously Čast Steel for Not-Oriented Electrical Steel 145 UDK: 669.14.018.583-418:620. 192.45:621.746.074/22 ASM/SLA: D9p, D9q, SGAn, 4-53, P15g, 9—69 M. Torkar, D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Žvokelj Yield Stress for Hot Work-ing of Nimonic 80 A Alloy 155 UDK: 621.771.016.2:669.245 ASM/SLA: F2, W13q, Nib, 1-64, SGah, 1-54 Technical News 159 CojtepmaHHe CrpaHHua A. Razinger Xo3hhctbo c aanacaMM Me-TamiyprMnecKMX nponyK-tob npn ycnoBHHx Heno-CTOHHHOCTH Cpeflbl. 133 UDK: 339.14:338.57:519.8:669. 015.8 ASM/SLA: A4q, A5e, U4k, 10-52 V. Macur, A. Lesnik TexHonorHMecKMfl fle«-CTBHfl pa6oTbi 45 t. 3A4>-BA£ cnoco6aMM. 141 UDK: 669.187.012 ASM/SLA: D5g, D8, A5f, A4s F. Marinšek, F. Vodopivec CpaBHeHMG KJiaCCMMeCKOH h HenpepuBHO otjimtom HeOpMeHTMpOBOMHOM 3/ieKTpocTajiH. 145 UDK: 669.14.018.583-418:620. 192.45:621.746.074/22 ASM/SLA: D9p, D9q, SGAn, 4—53, P15g, 9—69 M. Torkar, D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Žvokelj npeo6pa30BaTejibHan TBepAOCTb HHKeneBora cnnaBa 80 A b ropsmeM co-CTOflHHM. 155 UDK: 621.771.016.2:669.245 ASM/SLA: F2, W13q, Nib, 1-64, SGah, 1-54 TeXHHMeCKH6 HOBOCTH 159 ZELEZARSKI ZBORNIK IZDAJAJO ŽELEZARNE JESENICE, RAVNE, ŠTORE IN METALURŠKI INŠTITUT LETO 23 LJUBLJANA DECEMBER 1989 Organizacija gospodarjenja z zalogami metalurških proizvodov v pogojih povečane nestabilnosti okolja Anton M. Razinger* Analitične raziskave, ki dajejo smernice za čimbolj smotrno gospodarjenje z zalogami, so zasnovane interdisciplinarno in interaktivno. Upoštevali smo značaj nabavnega in prodajnega trga v smislu komercialnih, logističnih in finančnih aktivnosti. Na osnovi časovne vrednosti vezanih sredstev v zalogah so izvedene zakonitosti, ki veljajo za povprečne zaloge in najdaljši možni čas držanja zalog. Gospodarjenje z zalogami, ki ga terja čas povečane nestabilnosti okolja, zahteva tesnejše sodelovanje med proizvajalci-dobavitelji in trgovino. Najbolj pereča je problematika načrtovanja nabavnih procesov, ki je danes zelo pomanjkljivo aH pa celo popolnoma odsotno. 1. ORIS PROBLEMA Družbena in gospodarska kriza, ki se odraža v stagnaciji proizvodnje in potrošnje, deformiranih blagovnih in denarnih tokovih, razrahljanih poslovnih običajih, visoki in često popolnoma nekontrolirani inflaciji cen in stroškov, ima močan odraz v poslovanju trgovine. Okolje, v katerem so prisotne pogoste predvidljive in nepredvidljive spremembe pogojev poslovanja, normati-vizem ter velikokrat nelogični in nekoristni restriktivni ukrepi, so oslabili ekonomski položaj trgovine, da le-ta vse bolj nezadovoljivo opravlja svojo osnovno nalogo veznega člena med proizvodnjo in potrošnjo. V takšnih pogojih pomeni obvladovanje zalog trgovskega blaga s stališča stroškov držanja le-teh kritično funkcijo upravljanja, minimizacija stroškov angažiranega kapitala pa cilj, h kateremu teži sleherno urejeno trgovsko podjetje. Postavljeni cilj je mogoče doseči na način, po katerem skrajšamo čas angažiranosti kapitala v procesu trgovskega posla in/ali pa, da vežemo manjši obseg kapitala v zalogah.1' V stabilnih gospodarskih razmerah je težišče dela na minimizaciji obsega vloženih sredstev.21 Ta politika, ki se opira na reševanje ključnih problemov v procesu nabave trgovskega blaga, ima osnovo v zanesljivih ocenah dobavnih časov, dobavi brez motenj ter na poznavanju trendov bodočega povpraševanja. Na teh osnovah so zgrajena številna teoretična in empirična orodja, s pomočjo katerih se rešujejo problemi minimizacije stro- UDK: 339.14:338.57:519.8:669.015.8 ASM/SLA: A4q, A5e, U4k, 10-52 škov držanja zalog trgovskega blaga, upoštevajoč pri tem tudi zahtevani nivo založenosti, kar je eden najbolj pomembnih dejavnikov poslovne politike.3' Uspešnost takšne strategije, ki je tudi zelo selektivna do vseh udeležencev v prometu, se odraža v hitrem pretoku blaga in sredstev, kar rezultira k stalnemu kvalitetnemu razvoju trgovinske dejavnosti v razvitem svetu. Uporaba znanega in v svetu uveljavljenega instru-mentarija za oblikovanje politike minimalnih vlaganj v zaloge je v razmerah povečane nestabilnosti okolja zelo omejena, in sicer zato, ker s potrebno mero zanesljivosti ni mogoče uporabiti nobene od vplivnih veličin, potrebnih za izračun, ki naj da sprejemljiv odgovor na ključno vprašanje, kdaj in koliko naročiti.4' Okolje povečane nestabilnosti pogojuje glede strategije minimizacije stroškov kapitala zelo nasprotujoča si gledanja, ki večkrat izzovejo konfliktne situacije znotraj trgovskega podjetja in v okolju. Lahko trdimo, da je v danih okoliščinah bolj privlačno in učinkovito doseganje kratkoročnih efektov, doseženih na osnovi spretnega tolmačenja stalno se spreminjajoče družbenopolitične regulative, kot pa vztrajno delo pri oblikovanju nabavnih, prodajnih, finančnih in logističnih procesov, ki naj ob stalnem izpopolnjevanju znanja o asortimentu in zalogah ter njihovem vplivu na gospodarjenje s sredstvi privedejo do minimizacije stroškov kapitala. Izhajajoč iz spoznanja, da vendar še nismo priča takšnim pogojem gospodarjenja, ko ne bi veljala nikakršna pravila obnašanja in vsaj osnovne ekonomske zakonitosti, se proučevanju kazalnikov kakovostnega gospodarjenja z zalogami ne moremo in ne smemo izogniti tudi zato, da jih bomo znali in mogli uveljaviti takrat, ko bo to mogoče. Specifičnost trgovine kot gospodarske panoge, njena odprtost v okolje in s tem pogojena odvisnost od zunanjih dejavnikov terja iskanje rešitev rentabilnosti poslovanja na osnovi minimizacije stroškov angažiranega kapitala, predvsem v skrajševanju pretočnega časa blagovnih in denarnih tokov. To pa zahteva povečanje koeficienta obračanja zalog in zmanjšanje terjatev. Na ta način sproščena sredstva predstavljajo najbolj kvaliteten vir za povečanje obsega prometa in s tem povečanje dohodka. dr. Anton M. Razinger, mag. dipl. ing. met. — Merkur, Trgovina in storitve, Kranj Originalno publicirano: ŽZB 23(1989)4 Rokopis prejet: september, 1989 Organizacija gospodarjenja z zalogami, ki je zasnovana izključno na doseganju visokega koeficienta obračanja agregiranih zalog, sicer vodi k minimizaciji cene kapitala, ne pa tudi k optimizaciji zalog trgovskega blaga. Zavedati se je potrebno, da stihijsko povečanje koeficienta obračanja zalog pelje k zavestnemu slabšanju poslovnih odnosov z dobavitelji in kupci, saj terja omejeno nabavo in slabi ponudbo, kar ob nujnem zmanjševanju renomeja odpira prostor konkurenci. Stroški, ki so nujno povezani s takšno politiko, pri nas še niso predmet poglobljenega proučevanja, to pa je tudi določen odraz okolja povečane nestabilnosti. Proučevanje organizacije gospodarjenja z zalogami metalurških proizvodov je še posebej pomembno iz dveh osnovnih razlogov, saj gre v večini primerov za obsežne posle, družbeno priznano nadomestilo za stroške trgovine (marža) pa je predpisano na zelo nizkem nivoju. Značaj proizvodnje metalurških proizvodov in tudi večinoma monopolni oziroma oligopolni položaj dobaviteljev teh proizvodov ne dopušča trgovini drobljenja količin pri posameznih nabavah, še manj pa izbiranje trenutno konjukturnih artiklov. Težak gospodarski položaj dobaviteljev-proizvajalcev metalurških proizvodov določa trgovini ves čas tudi rigorozne nabavne pogoje. S stališča gospodarjenja z zalogami je posebej problematično pogosto nespoštovanje dogovorjenih asorti-mentov in že tako dovolj ohlapno postavljenih dobavnih rokov ali pa celo nezanesljivost dobav. Takšno stanje na nabavnem trgu, ki seveda izključuje zanesljivo načrtovanje nabavnih procesov, pa tudi velik nered na prodajnem tržišču pogojuje visoko stopnjo rizi-čnosti trgovskih poslov z metalurškimi proizvodi v pogledu doseganja donosnosti le-teh. Visoka cena kapitala ter pomanjkanje lastnih obratnih sredstev silijo trgovino k zmanjševanju naročilnih količin ali povečanju tranzitnih poslov, s čimer želimo doseči znižanje ali eliminacijo zalog. Takšna politika, ki navadno ni usklajena med proizvodnjo in potrošnjo, ustvarja določeno napetost med trgovino in dobavitelji. Občutljivo področje organizacije gospodarjenja z zalogami zahteva v primeru metalurških proizvodov prav posebno pozornost, predvsem pa večje medsebojno razumevanje problemov proizvodnje in trgovine v smislu obvladovanja stroškov zalog, pa tudi zadovoljive oskrbe tržišča. 2. METODOLOŠKI PRISTOP Pristop, na katerem je zasnovana organizacija gospodarjenja z zalogami v trgovini, bazira na konsistentnosti finančne politike s poslovno politiko do zalog, po kateri ne sme biti ovir za vlaganje v zaloge trgovskega blaga, ki se hitro obračajo, pa tudi ne v strokovno utemeljen in strogo kontroliran obseg zalog, ki se slabo obračajo, so pa pomembne za še sprejemljiv nivo ponudbe celovitega prodajnega asortimenta. Ocena zadostnosti hitrosti pretoka, izraženega s koeficientom obračanja, izhaja iz zahtevane donosnosti posamičnih in agregiranih trgovskih poslov. Le-ta je, upoštevajoč značilnosti obravnavanega asortimenta, rezultat doseženega koeficienta obračanja zalog trgovskega blaga in realiziranih pogojev plačanja v prilivih in odlivih denarnih sredstev. Politika zalog je v pogledu materialnega poslovanja zasnovana na principu upravljanja z izjemami, to je na ukrepih za znižanje slabo idočih zalog. Vsebinska opredelitev zalog v materialnem poslovanju je podana na bazi smiselne lastnosti, ki z dinamičnega vidika ponazarja »vrednostni naboj«, lasten slehernemu artiklu, ki v opazovanem obdobju leži v skladišču. Relacija stroge linearne urejenosti artiklov na zalogi glede na koeficiente obračanja le-teh razdeli množico artiklov glede na neki mejni koeficient obračanja zalog (k°), na dobro idoče in slabo idoče zaloge. Temeljno vprašanje organizacije gospodarjenja z zalogami se torej nanaša na opredelitev k°. Območje opazovanja zalog je zato iz čistega materialnega pretoka potrebno razširiti na celoten sistem dogodkov in dejavnosti, ki v trgovskem poslu nastopajo, za ocenjevanje vpliva parametrov zaloge pa upoštevati vse elemente materialnega in denarnega toka. Takšen dinamičen pristop je mogoče uveljaviti na način, po katerem namensko vlaganje v zaloge obravnavamo kot kratkoročni investicijski projekt. Izhajajoč iz splošno veljavnih sodil za poslovno učinkovitost investicije51 na osnovi diskontiranja denarnega toka, ocenjujemo gospodarjenje z zalogami na osnovi dobiti, ki je izkazana po končanem trgovskem poslu. Gre torej za pogled na zaloge, ki vključuje vpliv notranjih in zunanjih pogojev poslovanja trgovine. Opredelimo kot notranje pogoje vse tiste elemente poslovanja, na katere ima vpliv delo in organizacija samega trgovskega podjetja, le-te naj reprezentira koeficient obračanja, kot zunanje pogoje pa vse tiste, ki so dani v času in okolju kot marža, cena kapitala, cena artiklov, nabavni pogoji. Izhajamo iz predpostavke, da ima v relevantnih stroških trgovinskega posla dominanten vpliv prav strošek držanja zalog. Na osnovi ustreznih priporočil iz literature, ki sicer ne obravnava organizacije gospodarjenja z zalogami v pogojih hiperinflacije, mora diskontna stopnja vsebovati tudi določen delež stroškov, ki izhajajo iz rizič-nosti posla.2' Slika 1: Model elementarnega trgovskega posla Fig. 1 Model of elementary commercial business Osnovne zakonitosti, ki izhajajo iz časovne vrednosti vezanih sredstev v zalogah, opredelimo v elementarnem modelu posamičnega trgovskega posla (slika 1). Model takšnega posla sestavljata dva ključna dogodka: nabava in prodaja ter dejavnost ležanja zaloge na skladišču (pogoji plačanja v nabavi in prodaji so seveda enaki). Iščemo odvisnost koeficienta obračanja zaloge od višine marže (m) pri bazni diskontni stopnji (pr0), ki je določena na osnovi družbeno priznane cene denarnih sredstev. Analitične raziskave na elementarnem modelu tako privedejo do opredelitve mejnega koeficienta obračanja zaloge (k°) pri dani višini marže. Le-ta je podan z izrazom: ko ln(1+Po) 1 In (1 +m) Tako izražen mejni koeficient obračanja zaloge trgovskega blaga ustreza seveda ničelni sedanji vrednosti trgovskega posla. Funkcijska odvisnost mejnega koeficienta obračanja zaloge (k°) od višine marže je podana na sliki 2. Na osnovi tako dobljene mejne črte donosnosti se posamični elementarni trgovski posli glede na doseženi koeficient obračanja zaloge (k) opredelijo kot donosni (k>k°) ter nedonosni (k: % 30,0 60,0 100,0 [ 115,0 k 12,0 12,0 12,0 12,0 0,69 0,11 0,18 0,0 e 3,7 6,6 9,7 12,5 A« 8,3 5,1 2,3 - 0,5 P' 7. 136,0 136,0 136,0 136,0 F 426,0 126,0 426,0 126,0 ■p: % 30,0 60,0 100,0 115,0 k 7,5 13,1 19,8 25,6 0,5 0,5 0,5 0,5 K 3,7 6,6 9,7 12,5 3,8 6,8 10,1 13,1 p't 70,6 160,0 310,0 520,0 F* 683,0 381,0 258,0 200,0 p. 1. 100,0 100,0 100,0 100,0 4, 9,7 13,1 19,8 10,0 7 0,0 0,25 0,5 0,75 k' 9,7 9,7 9,7 9,7 0,0 3,1 10,1 30,3 fh 100,0 151,0 310,0 1620,0 526,0 391,0 258,0 128,0 Informacija, podana v tabelarični obliki (Tabela 1) kaže medsebojne vplive proučevanih parametrov elementarnega trgovskega posla na primeru asortimenta proizvodov črne metalurgije, kjer je predpisana višina m = 7,4 %. Nazorno je prikazana velika občutljivost teh poslov na spremembe pogojev gospodarjenja, ki se odražajo v naraščanju cene kapitala (p„) ali pa v različnih zahtevah po donosnosti poslov (r|) kot odraz vse večjih družbenih obveznosti trgovine. Iluzorno je pričakovati, da bi se trgovina lahko tolikšnim zahtevam prilagodila sama, brez večjih posledic na nabavnem in prodajnem trgu. V realnem okolju imamo seveda opravka s kompleksnimi trgovskimi posli, v katerih sočasno potekajo komercialne, logistične in finančne aktivnosti. Za analitično obdelavo je takšen projekt mogoče ponazoriti z množico dogodkov in dejavnosti, ki jih na osnovi logičnih povezav in časovnih odvisnosti povežemo od ugotovljene potrebe do končne realizacije trgovskega posla (v smislu plačila). Na osnovi teorije8', ki smo jo razvili na elementarnem modelu trgovskega posla, tudi v primeru kompleksnega m =3'77. m=7 /.°/0 m = 15°/. trgovskega posla, na osnovi diskontiranja denarnega toka izpeljemo izraz za donosnost (r|) kot funkcijo cene kapitala (p[,), marže (m), časa držanja zaloge (T) ter načina in pogojev plačanja v nabavi in prodaji, to je v odlivu in prilivu denarnih sredstev. Z vidika problematike organizacije gospodarjenja z zalogami je tako dana možnost, da posamezni kompleksni trgovski posel obravnavamo kot celoto, odvisno od tega, kakšne informacije potrebujemo in v katerem segmentu želimo ali pa moramo ukrepati. Izraz za donosnost je v primeru kompleksnega trgovskega posla definiran z maržo (m) ter koeficienti sedanje vrednosti odliva (nabava) denarnih sredstev (co), vrednosti zalog (x) ter plačanja v prilivu (prodaji) (£). "-^■'-rfs") t = f;-x — sedanja vrednost odliva denarnih sredstev V tako kompleksno definiranem trgovskem poslu je raziskava usmerjena k iskanju najdaljšega možnega časa držanja zaloge (Tr|), ki ob danih zunanjih pogojih zagotavlja doseganje potrebne donosnosti. Čas držanja zaloge je definiran kot obdobje, v katerem je trgovina dejansko tudi lastnik zaloge in jo le-ta v oportunitetnem smislu tudi bremeni. Analitični izraz za najdaljši dopustni čas držanja zaloge nam pokaže že poznani vpliv marže M ter pogojev plačanja v odlivu D in prilivu K. Povezanost navedenih parametrov je podana z izrazom: Trj = M + (D — K) 5 Na osnovi takšne informacije išče trgovina glede na še dopustni čas držanja zaloge najugodnejšega dobavitelja (seveda, če je to sploh mogoče). Informacijo pa lahko oblikujemo tudi v obratni smeri, tako da iščemo najbolj ugodne prodajne pogoje, če nam pogoji tržišča to dovoljujejo. Določene možnosti prilagajanja zaostrenim pogojem gospodarjenja so dane tudi s samo dinamiko sukcesivne prodaje, kar pa je v največji meri pogojeno prav z ustreznim načrtovanjem procesa nabave. 3. SKLEPNE MISLI Nedvoumno je spoznanje, da je organizacija gospodarjenja z zalogami v trgovini interdisciplinaren ter interaktiven problem, ki zadeva tako trgovino kot dobavitelje — proizvajalce prodajnih asortimentov. Odločitve, povezane s stroški držanja zalog, zahtevajo problemsko orientirane informacije, oblikovanje le-teh pa izvirne podatke in zunanja obvestila o vseh dejavnikih, ki določajo strošek zalog. Organizacija gospodarjenja z zalogami v trgovini v smislu minimizacije stroškov držanja le-teh je najtesneje povezana s celotno organizacijo njenega poslovnega in informacijskega sistema.7' Celoten sistem mora biti odprt v okolje, saj je le tako mogoče pričakovati ustrezne odločitve in ukrepe v upravljalnem sistemu trgovine in v okolju za doseganje postavljenih ciljev. Na osnovi ekspertnega znanja o strukturiranosti zalog, lastnosti in odnosov med vplivnimi elementi zaloge ter vplivov notranjih in zunanjih pogojev dela na stroške držanja zaloge je mogoče oblikovati vrsto problemsko orientiranih obvestil in informacij, ki so prikazani na sliki 6: — za potrebe planiranja in nadziranja stvarnih zalog, (Z, ZT) — za odločanje — ukrepanje v smislu znižanja slabo idočih zalog in povečane hitrosti pretoka blaga (Zs, Z°, k) — za oceno stroškov držanja zalog v danih ali predvidenih pogojih gospodarjenja (p„, r|) — za odločanje o ustreznih ukrepih glede na še dopustni čas držanja zaloge (Tn, K, D, pt|) — kot podpora pri odločitvah povezanih z optimali-zacijo prodajnega asortimenta Okolje povečane nestabilnosti zahteva predvsem boljše razumevanje medsebojnih potreb in možnosti proizvodnje, potrošnje in trgovine. Problematika gospodarjenja z zalogami metalurških proizvodov se lahko učinkovito rešuje le v nabavnem procesu. Povezanost informacijskih sistemov dobavitelja in trgovine, ki omogoča pretok problemsko orientiranih informacij o zalogah, prometnih tokovih, predvidevanjih bodoče potrošnje, proizvodnih ciklusih, proizvodnih programih, dobavnih časih ... naj bi omogočila trgovini, da opravi potrebne komercialne in logistične aktivnosti v dopustnem času držanja zaloge. Proizvodnji metalurških izdelkov je potrebna dobro organizirana in vsestransko usposobljena trgovina. Za to pa so odgovorni tudi dobavitelji. Prav s svojim vplivom bi zato morali prispevati tudi svoj delež k ustreznejšemu tretmanu trgovine z metalurškimi proizvodi, ki danes vsaj na področju proizvodov črne metalurgije ni zadovoljiv. Slika 6: Izvirni podatki ter oblikovanje problemsko orientiranih informacij o zalogah trgovskega blaga Fig. 6 Original data and formation of informations on stocks of com-mercial goods, being oriented tovvards solving problems LITERATURA: 1. P. Mikeln: Logistični modeli skrajšanja pretočnega časa, Organizacija in kadri, Kranj 1988/1-2, 108—113 2. G. Hadly, T. M. VVhitin: Analysis of lnventory Systems, Pren-tice-Hall Inc Englevvood Cliffs, New York 1963, 21—22 3. R. Peterson, E. A. Silver: Decision Systems for lnventory Management and Production Planning, J. Wiley and Sons, Nevv York 1979, 214-218 4. Ž. Kaltnekar: Oblikovanje sistema materialnega poslovanja, Moderna organizacija, Kranj, 1985 5. J. Bedekovič: Ocjena investicijskog projekta, Priručnik za planiranje investicionog projekta, Privredna štampa Beograd, 1981 6. A. Hribar: Določanje vrednosti stopnje sredstev za reprodukcijo med življenjsko delo investicije, L. B. Revija za planiranje 1985, 3, 24-25 7. Š. Kajzer, F. Mam: Organizacija informacijskega sistema kot sestavni del poslovnega sistema, Naše gospodarstvo, Maribor 32, 1986, 1,45-49 8. A. M, Razinger: Doktorska disertacija, VŠOD Kranj 1988 ZUSAMMENFASSUNG Unter den Bedingungen grosserer Unstabilitat der Umvvelt ist der Kostenaufvvand fur die Erhaltung der VVarenvorrate aus-chlaggebender Parameter der erfolgreichen Geschaftsfuhrung einer Handelsfirma. Die Schvvierigkeiten bei der Beherschung der VVarenvorrate sind abhangig von dem Asortiment der Han-delsvvare d. h. von den Bedingungen bei der Anschaffung und Verkauf und von der Hohe der Ersatzmittel fur die Deckung des Kostenaufvvandes im Warenumsatz. Scharfe Bedingungen bei der Anschaffung und ein niedriger Ersatz (Marge), die fur Han-delsgeschafte mit Produkten der Schvvarzmetallurgie charakte-ristisch sind, bedingen die Erzichlung hoher Koeffiziente der Warenvorratswendung, was zu einer bevvussten Verschlechte-rung der Beziehungen einer Handelsfirma mit den Zuliferanten und den Endverbrauchern von Stahl fuhrt. Sistematischer Studium der Gesetzmassigkeit der VVaren-vorratsmobilitat und die Suche nach entsprechendem Informa-tionssistem ist nicht nur vvichtig fur die Handelsfirma sondern ist dringend notig auch fur die Erreichung mehr oder minder normaler Flusse in der VVirtschaft als Gesamtheit. Die Grundgesetzmassigkeiten die aus dem Zeitvvert der in VVarenvorraten gebundenen Mittel herruhren, sind auf Grund eines Modelles eines einzelnen elementaren Handelsgeschaf-tes durchstudiert vvorden. Die Abhangigkeit des Koeffizienten der Warenvorratswendung von den ausserlichen Bedingungen die durch die Hohe der Marge und des gesellschaftlich aner-kannten Geldvvertes representiert vverden, sind erforscht vvorden. Auf diese VVeisse ist der Grenzkoeffizient der VVarenvor-ratsvvendung und die resultierende Rentabilitat eines Handels- geschaftes in Abhangigkeit von dem erziehlten Umvvendungs-koeffizienten bestimmt vvorden. Auf Grund der Funktionsabhangigkeit der inneren und aus-seren Parametern eines Handelsgeschaftes vvird nach der Methode der linearen Programierung die Optimalisierung des Verkaufsassortimentes durchgefuhrt. Das Projekt eines einzelnen komplexen Handelsgeschaftes vvird als ein abgeschlossener Prozess in dem die kommerzie-len, logistischen und finanzielen Aktivitaten verlaufen behan-delt. In der Vorsatzgleichung die eine Art des mathematischen Modelles der koordinierten VVirkung der ausschlaggebenden Parametern eines Handelsgeschaftes darstellt, vverden neben des gesellschaftlich anerkannten Kapitalpreises und der Marge auch die Zahlungsbedingungen im Zulauf und Ablauf der Geld-mittel berucksichtigt. Im so komplex definierten einzelnen Han-delsgeschaft sind die Forschungen zu den Bestimmungen der langsten moglichen Haltezeit der VVarenvorrate am Lager gerichtet. Inhaltlich vvird die Gestaltung der nach den Problemen ori-entierten Informationen gezeigt, die aus dem Standpunkt des opportunen Kostenaufwandes der VVarenvorratshaltezeit und der resultierenden Rentabilitat eines Handelsgeschaftes geformt sind. Die Informationen zeigen sehr anschaulich die schvvierige Problematik der Bevvirtschaftung von Vorraten die unter den Bedingungen des hohen Geldpreisses aus den rigo-rosen Anschaffungsbedingungen und der unbegrundet niedrig vorgeschriebener Marge in Handelsgeschaften mit den Produkten der Schvvarzmetallurgie herruhren. SUMMARY In the conditions of the increased economic instability the costs of keeping stocks are the decisive factor of successful trade management. The critical point in controlling the stocks depends on the assortment of goods, i. e. on the conditions of purchase and sale and on the amount of compensation for covering costs in turnover. Strict conditions of purchase and low margins characterize the trade vvith products of ferrous metallurgy and they demand high coefficients of stock turnover. Thus the relations betvveen the commerce and deliverers on one side and final consumers on the other side are consciously vvorsened. Systematic analysis of rules of stock mobility and looking for a suitable information system are not significant only for commercial enterprises but they are essential also in achieving rather normal material flovvs in economy and overall. Basic rules of tirne value of funds being in stocks vvere ana-lyzed by the model of single elementary commercial business. Relationships betvveen the coefficient of stock turnover and the external conditions, represented by the amount of margin and the general value of money, vvere sought. Thus the limiting coefficient of stock turnover vvas determined and further also the profitableness of commercial business depending on the achieved coefficient of turnover. Basing on functional relationships betvveen internal and external factors of commercial business, the optimization of sale assortment can be calculated by the method of linear pro-gramming. Project of single complex commercial business can be treated as the process vvhich consists of commercial, logistic and financial activities. In the applied equation vvhich represents some mathematical model of harmonized influence of essential parameters of commercial business, taking in account the general value of capital and margin, and also the conditions for income and outcome paying. In such a complex single commercial business the investigation is directed into finding the lon-gest possible tirne for keeping stocks in depot. Evaluation of relations betvveen the costs of keeping stocks and the resulting profitableness of commercial business is shovvn. The obtained informations clearly shovv the difficult problematics in stock management which is caused in circum-stances of great money value by strictly limited purchase conditions and unfounded low allovved margins in the commercial business vvith product of ferrous metallurgy. 3AKJ1KD4EHME B yc/iOBMflx yB6/iMMeHHOM HecTabunbHOCTM cpeflbi, pacxoa Ha cOfleprtOHne 3anacoB npeacTaB/ifleT co6o(i pewaK>myio aKTMBHOCTb ycneLUHoro BeaeHMFi nen b ToproBbix o6opoiax. kpmmhhoctb o6B/ia,aeHHH c 3anacaMM saBucm ot caMoro accopTMMGHTa ToproBoro TOBapa, to ecTb ot ycnoBnfi npM noKynKM n npoaa>KM a tarne ot BbiiunHbi 3aMeHbi, 3a kputmr pacx0fl0B TpaHcnopTa. PesKMM ycnoBHR ripn noKynKM m HM3Kan 3aMeHa (Map>na), KOTopue xapaKTepHbi a/in ToproBbix očopo-tob c npoayKTOB MepHoPi MeTa/i/iyprnn noompfltoT aocTumeHHR BblCOKMX K03(})Cj)m4M6HT0B OČOpOTa 3anaC0B, HTO Be^eT CHOTa-^bHOMy ocnačneHUKD OTHOuieHMfl ToproB/in c nocTaBLUMKaMM m KOHSHHbIMM nOTpeČMTeJlflMM CTa/iePi. CMCTeMaTMMSCKOe M3yMeHM6 3aKOHOM6pHOCTM noflbm>KHOCTM 3anacoB, a TaK>ne ncKaHHH cootb6tctb6hoi"o MHttJopMaunoHHoro cndeMa MMeeT T0/ibK0 3Ha4eHMe arm ToproBora npeanpnfiTne, a TaK>Ke Heo6xo/iMMO a/ia floc™>«eHHfi no HeKOTopoPi CTeneHH HOpMa/lbHb(x yC/10bmff TeMeHMfl X03fltfCTBy b L|e/10CTM. OCHOBHbie 3aKOHOM6pHOCTH, KOTOpbie HCXOflflT M3 Bpe-MeHHbl3 XHa4eHMpi, CBfl3aHHblX CpeflCTB B BUfle 3anacoB m bi M3y-4a/in Ha ocHosaHUH Moae/ifl OTflenbHO Ka>«aoro 3/ieMeHTap-Horo očopoTa. Mbi TaKwe MCKanu 3aBncnMOOTb K03(l)MUMeHTa o6opoTa 3anacoB ot BHeiiiHMx ycnoBMfl, KOTOpbie npe/iCTaB/iaioT BbicoTy Map«ki, a Tatone o6i±iecTBeHHyK) LieHy fleHapa. TaKMM očpasoM m bi onpefle/iwin npeaenbHbiPi KO3ct>0MuneHT o6opoTa 3anacoB m noc/ie,nyK)i±iMto npn6bmb ToproBoPi cflemki b 3aBM-cmmoctm no/iy4eHHoro K03c()w4MeHTa o6opoia. Ha OCHOBaHMM 0yHKL|MOHanbHOpi 3aBMCMMOCTH BHyTp6HHblX M bh6luhmx napaMeTpoB ToproBoPI c/ie/iKM m bi McnojiHM/iM no no MeToay jimnefiHoro nporpaMMnpoBaHMR Han6o/iee 6/iaronpnnT-Horo npoaa>KHoro accopTMMGHTa. ripoeKT Ka>KflOM OTfle/lbHOtf K0MJ16KCH0M TOprOBOfl Cfle/IKM Mbi o6cy>KflaeM KaK 3aKOHM6HHbi npouecc, b kotopom npoTe-KaK3T KOMMepneCKMe, J10rMCTM4Hbie M (J)MHaHCOBbie aKTMBHOCTM. B Ha3HaM6HHOM ypaBHeHHM, KOTopoe npeflCTaB^HeT co6o(i ao HenoTopoM CTeneHH MaTeMaTM4ecKM(i Moae/ib, comacoBaHHbifi c aefiCTBMeM peiuaHDmMx napaMeTpoB ToproBora ,qeficTBMH. Mbi 6epeM bo BHMMaHkie aeiicTBMe pewaK)mMX napaMeTpoB. HapaBHe c stmm mu 6epeM bo BHUMaHMe Taione ynnaTbi, 4TO KaoaeTCH npn;iMBa m oT/iMBa aeHe>KHbix cpeacTB. B TaKOM kom-n/ieKCHo onpeaeneHHofi roproBOM c/ie/iKM MCC/ieflOBaHkie HanpaB^eHo k onpeae/ieHmo 4eM aa/ibuje MMeTb Ha CK/iaae. rto coaepmanm npMBe/jeHmu npMBeaeHo o0opMneHMe np06^eMaTM4H0 0pMeHTMp0B04H0 MHCflOpMaUMM, KOTOpbie o0opMneHbi c T04KM 3peHHfl onopryHecTM4ecKMx 3aTpaT, xpa-hehmr 3anacoB m Mcxoflfliunecfl b stom ToproBoPI c^enkh. HH(t>opMaLiMM 04eHb HarnRflHO noKa3bieaioT 3aTpyflHeHMTe/ib-Hyio npo6neMaTMKy opraHM3aunM x03H(icTBa o 3anacaMM, KOTOpbie npM yC^OBMfl BbICOKOM IjeHbl flBHapa npOMCXOflRT 4pe3-MepHbix ycnoBMflx npMo6peTeHMH m HeoeHoeTM hm3ko npeflnn-CaHHOfi Map>KM B TOprOBblX 060P0T0B C npOflyKTaMM 4epHO(i MeTa^^yprnn. PRIKAZ Izdelava jekel v elektro obločni peči, sekundarna rafinacija v vakuumski napravi, kontinuirno vlivanje jekla, vlivanje jekla v kokile, vlivanje odlitkov v livarni, valjanja gredic, slabov in predtrakov na valjalnem stroju bluming, valjanje žice in profilov, valjanje debele pločevine PROIZVODNJE Toplo valjanje trakov na valjalnem stroju (štekel), hladno vlečenje žice, hladno vlečenje profilov, hladno valjanje trakov, proizvodnja žebljev, proizvodnja dodajnih materialov, izdelava hladno oblikovanih profilov, izdelava vratnih podbojev m SLOVENSKE ŽELEZARNE 11 P La 64270 Jesenice, Cesta železarjev8. telefon: (064)81 231, 81 341. 81 441 teleks: 34526 ZELJSN, Jugoslavija, telegram: Železarna Jesenice V proizvodnem programu so naslednji izdelki: gredice, toplo valjana debela, srednja, in tanka pločevina, hladno valjana pločevina in trakovi, toplo valjana žica, hladno vlečena žica. hladno vlečeno, luščeno in brušeno paličasto jeklo, hladno oblikovani profili, kovinski vratni podboji, dodajni materiali za varjenje, žeblji, jekleni ulitki, tehnični plini Poleg navedenih izdelkov pa nudimo tudi storitve: valjanje v pločevino ali trak. vlečenje v žico ali paličasto jeklo, toplotne obdelave, raziskave oziroma meritve lastnosti jekla, računalniške obdelave, psihološke, sociološke in ekološke študije, tehnološki inženiring Tehnološki učinki obratovanja 45t EAF — VAD V. Macur"1, A. Lesnik'2 UDK: 669.187.012 ASM/SLA: D5g, D8, A5f, A4s 1. UVOD V zasnovi obratovanja elektroobločna peč — vakuumska ponovčna peč (EAF-VAD postopek) smo želeli izboljšati kvaliteto jekla ob istočasno povečani produktivnosti in ekonomičnosti poslovanja. Tako smo leta 1983 uvedli izvenpečno rafinacijo jekla pri dveh 45-elek-troobločnih pečeh s postopkom vakuumske obdelave z dograjevanjem — VAD postopek in leto kasneje VAD-VOD postopek za elektroobločne peči kapacitete 15 in 35 ton. V šestih letih smo izboljšali kvaliteto ter pospeševali procese tako v elektroobločnih pečeh (EOP) kot v VAD napravi. Iz leta v leto se je povečeval odstotek sarž, izdelanih po VAD postopku, zato je prihajalo do zastojev pri obeh EOP, saj je bilo usklajeno obratovanje v VAD močno otežkočeno. Poraba energije in elektrod se je začela poviševati. Iz teh razlogov smo sredi leta 1988 opustili istočasno obratovanje dveh primarnih peči in začasno uvedli izmenično obratovanje s ciljem, da gredo vse sarže preko VAD postopka. Dosegli smo ugodne rezultate. 2. TEHNOLOŠKI UČINKI OBRATOVANJA Ponovčna metalurgija po VAD postopku nam je prinesla naslednje prednosti: — izboljšanje kvalitete jekla ob zagotavljanju boljše enakomernosti, — večjo produktivnost in s tem večjo proizvodnjo, — večjo ekonomičnost proizvodnje, — izboljšanje delovnih pogojev zaradi mehanizacije procesov. Preobsežno bi bilo obravnavati vse dosežke kot posledica obratovanja primarne obločne peči v povezavi z VAD postopkom. Poleg tega smo nekaj že poročali (1, 2, 3, 4, 5,). Poglejmo učinke obratovanja, ki so nas privedli do tega, da smo lahko eno peč ukinili in dosegli celo ugodnejše ekonomske učinke. Učinki obratovanja dveh EOP 45 t s prenosom rafina-cije v ponovčno peč. kakor tudi obratovanje ene EOP 451, so prikazani v tabeli in na sliki. Zaradi boljšega pregleda so podatki zbrani za deset let pred uvedbo ponov-čne peči in zaključeni v polovici letošnjega leta. Z VAD postopkom smo pričeli obratovati junija 1983, vendar smo tega leta in še naslednje leto postopek osvajali, zato so ti rezultati združeni v desetletno obratovanje dveh elektroobločnih peči. Iz prikazanih učinkov sta izrazito vidni dve obdobji odločilnih sprememb, tj. obdobje uvedbe ponovčne metalurgije (rezultati za leto 1985) ter obdobje od druge polovice 1988, ko smo prenehali z istočasnim obratovanjem obeh EOP ter začeli kapacitete maksimalno izkoriščati. Ob prenosu dela rafinacije iz EOP v VAD se je leta 1985 skrajšal celotni čas izdelave jekla EOP za 14 %, tj. od 4,5 ur na 3,9 ure. Pri tem se je čas rafinacije skrajšal za 33 %. V naslednjih dveh letih ni več bistvenih sprememb v skrajšanju časov izdelave, čeprav smo močno povečali odstotek izdelanih sarž preko VAD, in to od 57 % v letu 1985 na 80 % ob koncu 1986. leta. Specifična poraba elektro energije v EOP se je ob uvedbi VAD postopka zmanjšala od 625 KWh/t na 585 KWh/t ali 6,4 %, vendar pa v celoti povečala na 649 KWh/t zaradi obločnega ogrevanja v ponovčni peči. Poraba se je postopoma dvigala do vrednosti 670 KWh/t v letu 1977. To pomeni 45 KWh/t več kot pred uvedbo VAD postopka, čeprav se je samo v EOP zmanjšala za 25 KWh/t. VAD postopek je zahteval porabo 64 do 70 KWh/t električne energije in 0,67 do 0,70 kg/t porabo elektrod. Podobnemu trendu porabe elektro energije je sledila tudi poraba elektrod. Ta se je ob uvedbi VAD postopka znižala v EOP za 1 kg/t oziroma za 16 %, tj. od 6,40 kg/t na 5,40 kg/t. V skupni porabi EOP-VAD se je znižala za 10 %, tj. na 6,10 kg/t, in se postopoma dvigala tako, da je skupna poraba presegla prvotno 6,40 kg/t za 8 %. Dosegla je vrednost 6,9 kg/t. Produktivnost obeh peči se je ob uvedbi VAD postopka povečala od 9,6 t/h na 11,4 t/h ali za 19 %, kar je povečalo letno proizvodnjo peči za 23.000 ton jekla. Žal je tudi ta trend ostal od 1987. leta nespremenjen. Tega leta je bila produktivnost peči 11,4 t/h in tega leta smo po VAD postopku izdelali že 80 % vsega jekla. Kazalo je, kot da smo leta 1985 že izkoristili prednosti izvenpečne metalurgije in da se nekateri učinki slabšajo, kot je to poraba elektrod in energije. Morda smo bili v prvih letih proizvodnje EOP-VAD preveč zagledani v kvaliteto jekla in v osvajanje proizvodnje, dokler nas niso zastoji na EOP opozorili, da je potrebno nekaj spremeniti. Želeli smo še bolj pospešiti procese v EOP, pa to ni bilo možno. Bolj, ko smo povečevali odstotek sarž preko VAD postopka, več je bilo zastojev na pečeh, in to tudi pri visokih temperaturah, večja je bila poraba energije in elektrod in vedno večje so bile organizacijske težave usklajenega obratovanja dveh peči z eno VAD napravo. Tu imamo razlago za upadanje nekaterih učinkov kmalu po uvedbi VAD postopka. Da bi lahko hitreje pospeševali procese v primarni peči in povečali ekonomske učinke, smo se sredi leta 1988 odločili za proizvodnjo z eno pečjo. Od takrat peči *' Vladimir Macur, dipl. ing. met., Železarna Ravne *! A. Lesnik, dipl. ing. met., Železarna Ravne Originalno publicirano: ŽZE, 23(1989)4 *** Rokopis prejet: avgust 1989 obratujeta izmenično, vsaj začasno. Ko ena peč obratuje in se maksimalno forsira, druga miruje in na njej opravljajo popravila. V primerjavi z desetimi leti pred uvedbo VAD postopka smo ob polletju 1989 s takim načinom dela dosegli naslednje rezultate (Tabela 1, in slika 1). Tabela 1 Učinki enota 1974/84 1985 1986 1987 1988 1989/VI Popravila in zalaganje h/ch 0,580 0,581 0,558 0,481 0,370 0,337 Taljenje h/ch 2,100 2,084 1,892 1,837 1,829 1,679 Rafinacija h/ch 1,790 1,193 1,371 1,381 1,024 0,648 Skupni čas h/ch 4,470 3,858 3,821 3,700 3,232 2,597 Produktivnost t/h 9,610 11,390 11,280 11,410 13,530 17,328 Poraba energ. EOP KWh/t 625 585 590 600 543 506 Poraba energ. VAD KWh/t — 64 64 70 58 48 Poraba elektrod EOP kg/t 6,40 5,40 5,90 6,20 4,80 4,16 Poraba elektrod VAD kg/t % — 0,67 0,68 0,70 0,67 0,65 % AOP-EOP 45t št. 7 — 83 84 92 97 98 % AOP-EOP45t št. 7 + 8 % — 57 57 80 82 98 Refinacija VAD h — 1,411 1,372 1,007 1,106 0,958 86 87 Leto 18 17 16 .c — 15 > K o > 13 o TJ 12 O 0_ 11 10 V.VAD/EA — — —< i F N,7 ** / / / / - V.1AD/EA / / i — r ) l t/h EAF / Nr7 --j / / 100 90^ 80 u-<( LLl 70 ž 60^ opMaTopa 12,5 mtb co-KpaTM/iM c0B0KynH0e BpeMH M3r0T0B/ieHMe ciam oa 4,5 4aca Ha 3,9 naca t. e. 14%, patJiHHaiinio we Ha 33%. np0flyKTMBH0CTb we yBenn4n^acb Ha 19 %, mto npecTaB/in;ia 23.000 t 6o/ibwe. Bce 6o/ibwe yBe/inMeHvieM npoueHTOB M3r0T0B/ieHMeM luhx-tob cBbiiue BAfl cnoco6a HacTynanM 3aTpyflHeHwi cor/iacoBa-HHfl pa6oTbi flByx e^eKTpn4ecK0Pi ,ayroBO& nenu. Bc^eflCTBMM Mbi nepeiu/iM Ha nepeMOHHyio pa6oiy c oflHOfi ne^KOti m conpaTM/iM neBOHa4ambHbix 4,5 nacoB Ha 2,6 4aca t. e. Ha 42 %. rip0flyKTMBH0CTb yBe^M4M^acb Ha 80 %, xoth pacxofl aHeprMfi e^eKTpMHecKofi flyroBo(i nemi CHM3H/iacb c 625 kbt/t. Ha 506 kbt/t t. e. 19 %, pacxoa e/ieKTpoa cocTaB/in/i 6,4 kt/t Ha 4,16 kt/t m/im Ha 35 %. fljin nemkm, yaenbhbi(i Bec K0T0puPi cunbi TpaHCtJjopMaTopa cocTaB/iret TozibKo 280 kbt kbt/t ripe^CTaB-/lfieT 3to 6naronpnflTHbie pe3y;ibTaTbi. TaK>ne c0B0KynHbiti pacxoa npn 3/ieKTpo ayr0B0(i neMM m BAfl npMcnocočfleHMH 6o/iee hm3ko ot nepbohohonanbhoro 3HaneHMfl aneKTpo ayroBoii ne^M. Železarna Ravne kot proizvajalec kvalitetnih in plemenitih jekel nenehno razvija in izpopolnjuje tehnološke postopke s ciljem povečevanja finalizacije. kvalitete avtomatizacije in humanizacije dela Izgradnjo novih tehnoloških naprav v jeklarni. kovačnici. termični obdelavi in širjenje proizvodnje finalnih izdelkov je spremljal intenziven tehnološki razvoj podprt z uvedbo procesnih računalnikov, numerično krmilnih enot ter avtomatizacije SLOVENSKE ŽELEZARNE ŽELEZARNA RAVNE n.sol.o RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENIA - YUGOSLAVIA Primerjava klasično in konti vlitih jekel za neorientirane elektro pločevine F Marinšek,*1 F. Vodopivec*2 UDK: 669.018.583-418:620.192.45:621.746.074/22 ASM/SLA: D9p, D9q, SGAn, 4—53, P15g, 9—69 Z namenom, da bi dobili zanesljive primerjalne podatke, smo izbrali po 11 šarž jekel iz redne proizvodnje. Vzorce smo vzeli iz vroče valjanih trakov, ki so bili izvaljani v redni proizvodnji iz klasično vlitih bram in iz konti vlitih slabov. Po sestavi ta jekla predstavljajo 80 % asortimenta neorientiranih elektro pločevin železarne Jesenice. Delo predstavlja primerjavo mikrostrukturnih značilnosti in elektromagnetnih lastnosti teh pločevin, izdelanih po različnih postopkih. 1. UVOD Železarna Jesenice je edini izdelovalec elektro pločevine v Jugoslaviji. Neorientirane — dinamo pločevine izdelujemo že od I. 1945 in smo doslej izdelali že več kot pol milijona ton teh pločevin. V proizvodnji dinamo pločevin v novejšem času beležimo več prelomnic, ki pomenijo napredek v tehnologiji izdelave in predelave. Leta 1976 smo pričeli neorientirane elektro pločevine izdelovati po ARMCO licenci. To je leto, ko smo odprli novo hladno valjamo. Leta 1984 smo pričeli v elektropeči izdelano jeklo za elektro pločevine v stari jeklarni vakuumi-rati. Leta 1987 pa smo proizvodnjo jekla za elektro pločevine prenesli v novo jeklarno. Nova jeklarna je opremljena s 100-t elektroobločno pečjo, vakuumsko napravo in moderno kontilivno napravo, na kateri vlivamo slabe, debeline 200 mm, ki je leta 1987 zamenjala tehnologijo klasičnega vlivanja jekla v brame. (slikal). Prav ta bistvena razlika v tehnologiji pa je bila razlog, da smo načrtovali to delo, ki nima raziskovalnih ciljev. Naloga je bila programirana in izvršena zato, da bi imeli zanesljivo primerjalno osnovo, če bi se pokazalo, da se sprememba načina vlivanja odraža tudi pri lastnostih elektro pločevin. Menili smo, da bomo lažje ukrepali, če bodo na voljo podatki o tem, kakšno je bilo jeklo, vlito po klasičnem, in kakšno po konti postopku. Poročilo prinaša predvsem podatke o sestavi, količini in obliki nekovinskih vključkov ter mikrostrukturi in poizkus povezave teh dejavnikov in tehnologije z elektromagnetnimi lastnostmi pločevin. 2. O RAZLIČNIH VPLIVIH NA ELEKTROMAGNETNE LASTNOSTI DINAMO PLOČEVIN V novejšem obdobju so bili narejeni veliki koraki v razvoju kvalitetnih elektro pločevin (slika 2). Na osnovi jekel z zelo dobro čistočo smo izpeljali nove postopke izdelave izotropnih pločevin, ki so uporabne v glavnem Slika 1. Shematična predstavitev izdelave neorientiranih elektroploče- vin. Fig. 1 Schematic presentation of making not-oriented electrical sheet za gradnjo strojev z vrtečim se poljem. Z ekonomskega in ekološkega vidika so vsa prizadevanja obrnjena v smeri zmanjševanja izgub v jedru električnih strojev na minimum. Posebno za velike stroje z izjemno visokimi specifičnimi izgubami moči (izgube zaradi premagnete- *' Filip Marinšek, ing. met., Železarna Jesenice " dr. Franc Vodopivec, dipl. ing. met., Metalurški inštitut Ljubljana ' Originalno publicirano: ŽZB 23, 1989, 4 *** Rokopis prejet: avgust 1989 ir> cn j* t \ \ \ l i\ neleg. jeklo s 51 legrano eklo i 1 1890 J 1910 1930 1950 1970 1990 1900 1920 1940 1960 1980 1902 Slika 2. Zmanjševanje vatnih izgub pri magnetenju v časovnem razvoju neorientiranih pločevin. (Vir 6) Fig. 2 Reduction of magnetisation losses in tirne development of not-oriented electrical sheets (ref. 6) nja) zahtevamo uporabo kvalitetnih elektro pločevin. V nadaljevanju bomo na kratko poskusili razložiti, katere poti vodijo k zmanjšanju izgub pri magnetenju, da bi lažje razumeli vpliv metalurških dejavnikov. 2.1 Izgube pri magnetenju Izgube pri magnetenju neke elektro pločevine, ki je izpostavljena periodičnemu izmeničnemu polju, lahko izrazimo z enostavnim približkom kot vsoto histereznih (PH) izgub in izgub zaradi vrtinčastih tokov (P* P = Ph + PW (1) Delež izgub zaradi vrtinčastih tokov (Pw) je v splošnem bistveno večji, kot je podan z znano formulo: Pw,C — (n-i-f-d)2 6-CT-pE (2) kjer pomeni: = jakost polja = frekvenca = debelina pločevine - gostota f d a pE = sp. el. upornost Izgube zaradi vrtinčastih tokov odstopajo za faktor r| (faktor anomalije) ali za vrednost dodatnih izgub, ano-malnih izgub: P = PH + r|-Pw.c O) ali P = Ph+Pw.c + Pa (4) Dodatne izgube PA oziroma faktor anomalije (r|) je določen z obstojem Blochovih sten in njihovim dinamičnim »obnašanjem« v izmeničnem polju. Najvažnejše vplivne veličine, pri razvoju kvalitetnih neorientiranih pločevin, ki jih je potrebno optimirati, da bi čim bolj zmanjšali izgube, so: — stopnja legiranja — velikost zrna — stanje izločkov in čistoča — kakovost površine — tekstura Razumljivo je, da je optimizacijo vseh naštetih spremenljivk potrebno izvesti predvsem na boljših kvalitetah pločevin. Za slabše kvalitete pa zahtevano vrednost za izgube dosežemo med procesom z manjšimi stroški, na primer s stopnjo legiranja.2 2.1.1 Stopnja legiranja (Si, Al, P): silicij je najvažnejši legirni element z najdlje znanim ugodnim vplivom na histerezne izgube in izgube zaradi vrtinčastih tokov. Višja specifična upornost se neposredno odraža v izgubah zaradi vrtinčastih tokov. cn ir^ CL C cl D jI Izgube p W .P r ri magneten^i * PA \h< \ •• \ f • • \ \ \ PH / jS S PA I « / ___■ P r w,c ) 100 200 30 0 Srednja velikost zrna (yum) Slika 3. Prispevek k skupnim izgubam 0.5 mm elektropločevine (Vir 1) Fig. 3 Contribution to total losses in 0.5 mm electrical sheet (ref. 1) OT 20 Vsebnost žvepla (x103<7.) Vsebnost kisika (x104%) Vsebnost dušika (x 104%) Slika 5. Vpliv elementov, ki tvorijo izločke, na izgube pri magnetenju (Vir 1) Fig. 5 Influence of elements vvhich form inclusions on the magnetisation loss (ref. 1) V pogledu preoblikovanja v hladnem je stopnja legi-ranja silicija vsekakor omejena. Z dolegiranjem aluminija je ta meja pomaknjena navzgor. V novejšem času se uveljavlja spoznanje, da kristalografsko teksturo lahko izboljšamo, če v večji meri nadomestimo silicij z aluminijem. 2.1.2 Velikost zrna: Histerezne izgube se zmanjšujejo z naraščanjem zrna. Za skupne izgube pri magnetenju v odvisnosti od velikosti zrna nastopa neki minimum. Za zlitino Fe-Si-AI velja, da neodvisno od stopnje legira-nja, pri srednji velikosti zrna ca. 100 jim, nastopa minimum izgub. Prav tako pa so anomalne izgube PA dober približek linearne funkcije srednje velikosti zrna. (slika 3). Zato je za zmanjšanje anomalnih izgub optimiranje velikosti zrna s primerno tehnologijo zelo velikega pomena. Boljša tek-stura pomakne lego minimuma k večjim velikostim zrna, ne da bi se zato zvišale anomalne izgube. S tem se lahko izkoristi dodatno zmanjšanje histereznih izgub s povečanjem velikosti zrna. 2.1.3 Stanje izločkov — čistoča: Neferomagnetni vključki in izločki, sulfidi, nitridi, oksidi in karbidi poslabšujejo elektromagnetne lastnosti, ker predstavljajo ovire za gibljivost Blochovih sten. O vplivu nemagnetnih vključkov na koercitivnost železa obstaja več razlag, ki imajo neki skupni imenovalec. Feromagnetno železo sestoji, gledano fizikalno, iz VVeissovih področij (domen), v katerih so magnetni momenti atomov orientirani paralelno. Ta področja so med seboj ločena z Blochovimi stenami, to je s prehodnimi plastmi, katerih debelina zavzema določen volumen in vsebuje višjo energijo kot okoliški kristal. Prav v tej prehodni plasti smer enega področja prehaja v smer drugega. Vzrok za spremembo (povečanje) koercitivnosti je v otežkočenem premikanju stene. Močno poenostavljeno si to razložimo takole: Stena, ki poseduje na enoto ploskve določeno energijo, želi zavzeti čim manjšo površino. V bližini vključka bo potem skupna ploščina stene najmanjša, ko bo vključek ležal v sami steni. Tako nekako vključek veže del mase stene nase in jo drži z določeno silo. Ta efekt je toliko močneje izražen, kolikor večja je tako imenovana konstanta anizotropije materiala. Seveda je odločilna tudi oblika in velikost vključka. Največjo oviro za premikanje Blochovih sten predstavljajo vključki, ki so tako veliki, kot je debela stena, medtem ko manj motijo večji in manjši vključki. Za neorientirane elektropločevine ni d (^m) X 10-2 Sika 4. Odvisnost koercitivnosti od velikosti nekovinskih vključkov v jeklu (Vir 7) Fig. 4 Relationship betvveen the coercitivity and the size of non-metal-lic inclusions in steel (ref. 7) nobene možnosti pridobiti strukturo brez izločkov, čeprav z dodatki in žarjenji lahko dosežemo, da so izločki grobi in manj škodljivi kot fini delci, (slika 4). Poglavje zase pa je čistoča jekla, ki jo pojmujemo kot vsebnost spremljajočih elementov, predvsem S, 02 in Ns. Naj takoj na začetku zapišemo, da so dosegljive skoraj ekstremne čistoče, ki so prikazane na sliki 5, v novejšem času z zboljšanjem metalurških postopkov pri izdelavi jekel. 2.1.4 Tekstura: Hladno valjanje izključuje materiale brez teksture. Cilj optimalne izdelave je doseči po možnosti najbolj ugodno teksturo, ki nudi le minimalno ani-zotropijo magnetnih lastnosti. To zahtevo izpolnjuje najboljše kockasta ploščinska tekstura (100) (Okl); kjer ravnina (100) leži v ravnini pločevine in so smeri robov kocke slučajno porazdeljene. Končna tekstura je odvisna od kemične sestave, teksture toplo valjanega traku, stopnje hladne deformacije in temperature rekristalizacije.2 2.1.5 Vpliv površine: Pomembna je kakovost površine, ki jo dosežemo po končnem žarjenju. Med žarje-njem lahko nastopi delna oksidacija površine in eventu-elno se jeklo tik ob površini lahko nadušiči. V oksidirani oziroma nadušičeni coni najdemo ovire za gibljivost Blochovih sten in fina zrna, ki imajo škodljiv vpliv. Poslabšanje je odvisno od debeline vplivane cone, ki običajno meri le nekaj mikronov. Neugoden učinek se odraža v naraščanju histereznih izgub, in sicer premoso-razmerno s poškodovanim volumnom oziroma debelino poškodovane plasti. 3. IZBIRA VZORCEV ZA PREISKAVE Z namenom, da bi dobili zanesljive primerjalne podatke, smo izbrali po 11 jekel iz redne proizvodnje v razponu vsebnosti silicija, ki predstavlja 80 % asorti-menta elektro pločevin, izdelanih v Železarni Jesenice. Vse preiskave so bile izvršene na vzorcih, ki so bili izrezani iz glave in noge ter sredine in roba vroče valjanih trakov. Tudi od W trakov, zvaljanih iz konti vlitih slabov, smo vzorce vzeli od začetkov in koncev ter od roba in sredine vsakega traka. 4. SESTAVA JEKEL Sestave jekel najdemo v tabelah 1 in 2. Za vsa jekla je značilen nizek ogljik, sorazmerno konstantna vsebnost mangana, nizko žveplo, precejšnje razlike v vsebnosti aluminija ter visoke vsebnosti niklja in kroma, predvsem pri klasično vlitih jeklih. Ne vemo, kako se slednje odraža na magnetnih lastnostih, gotovo pa je vredno skrbnejšega preverjanja. Za nikelj velja, da je močan gamagen element, da zmanjšuje aktivnost ogljika v avstenitu, zato stabilizira avstenit in tako zmanjšuje hitrost razogljičenja. Seveda je pri sorazmerno nizkih vsebnostih ogljika v jeklu vprašljivo, ali vpliv niklja pride do izraza. Posebno pozornost zaslužijo podatki o količini dušika in kisika. V tabelah navajamo podatke za šar-žne analize in za analize na vzorcih, izdelanih iz trakov v več paralelkah. Za klasično vlite šarže je pri dušiku ujemanje med šaržno analizo in povprečjem iz štirih mest iz trakov komaj zadovoljivo, tudi če upoštevamo, da gre za vsebnosti v razponu med 40 in 100 ppm. Povprečni vrednosti za 11 šarž pa se v obeh primerih presenetljivo dobro ujemata in znašata 70 ppm N2. Razlike med robom, sredino, glavo in nogo so v razponu ± 15 %, kar je znotraj metodološke napake. Lahko trdimo, da je dušik enakomerno porazdeljen. V jeklih, izdelanih v novi Demagovi elektroobločni peči, vlitih na kontilivni napravi, pa je vsebnost dušika nižja v povprečju in v ožjih mejah med 31 in 55 ppm s povprečno vrednostjo 40 ppm. Nekoliko drugačna je slika pri kisiku. Zaradi velikih razlik so v tabeli 1 rezultati paralelnih analiz s spodnjo in zgornjo mejo odstopanja pri klasično vlitih jeklih. Analize so bile izvršene v Železarni Jesenice, na MIL in v Železarni Ravne. Odstopanja so zelo podobna, kar kaže, da je kisik resnično precej neenakomerno porazdeljen v jeklu. Niso redki primeri, da analiza dveh vzorcev, izrezanih drug poleg drugega iz istega mesta v kolobarju, odstopa za celo več kot 5 X. Povprečje vseh paralelk tako nima pravega fizikalnega pomena. Nekatera povprečja se spet prav vzorno ujemajo s šaržno analizo. Vse kaže, da je izcejanje kisika v bloku, manjše od izcejanja med velikimi dendriti. Boljšo, in predvsem verjetnejšo sliko o vsebnostih in porazdelitvah kisika nam daje analiza na trakovih, izvaljanih iz konti vlitih slabov (tabela 2). Povedati je potrebno, da je bila točnost dela naprave med analizo stalno kontrolirana s standardi. Vsebnosti kisika, te so aritmetično povprečje osmih ali več paralelk, izrezanih iz obeh koncev, sredine in roba traku, so v razponu med 16 in 41 ppm. V TVT, ki so bili izvaljani iz bram, pa je bila vsebnost kisika v razponu med 39 in 79 ppm. Povprečje za 11 šarž v primeru konti vlitih slabov znaša 26 ppm. V drugem primeru, torej pri trakovih, izvaljanih iz klasično vlitih bram, pa znaša povprečje 58 ppm, kar je 2.2 krat več. Nesmiselno bi bilo primerjati šaržne analize kisikov, tako v prvem kot v drugem primeru. Izmerjene vrednosti so v obeh primerih mnogo višje, in sicer v prvem med 60 in 154 ppm, v dru- Tabela 1: Sestava jekel Eelement u ut. % Šaržni Šaržni ftarža Kvaliteta Si Cr Cu Al Sn Ni As n2* n2 02 02 C Mn p s ppm ppm ppm ppm 1 11 8316 EVC 17 0.008 1.48 0.25 0.023 0.013 0.45 0.16 0.28 0.011 0.35 0.018 61(67) 154 47 ±26 2 11 8422 EVC 12 0.004 1.09 0.18 0.043 0.005 0.45 0.17 0.13 0.012 0.35 0.016 90(74) 70 66 ±46 3 11 8401 EVC 12 0.008 1.19 0.23 0.05 0.012 0.22 0.17 0.39 0.012 0.21 0.012 46(37) 64 61 ±47 4 11 8187 EVC 12 0.010 1.17 0.20 0.043 0.009 0.23 0.19 0.22 0.009 0.29 0.017 102(101) 110 55 ±26 5 11 8186 EVC 12 0.010 1.19 0.19 0.044 0.007 0.29 0.19 0.20 0.012 0.35 0.012 58(55) 70 47 ±32 6 11 8185 EVC 12 0.010 1.13 0.20 0.043 0.013 0.29 0.18 0.18 0.01 0.45 0.01 88(67) 101 79 ±24 7 11 8196 EVC 12 0.010 1.19 0.19 0.044 0.007 0.29 0.19 0.20 0.012 0.35 0.012 75(55) 68 72 ±44 8 11 8338 EVC 17 0.012 1.54 0.18 0.016 0.003 0.35 0.18 0.22 0.011 0.29 0.017 59(99) 60 60 ±40 9 11 8421 EVC 17 0.006 1.61 0.18 0.017 0.005 0.72 0.27 0.19 0.013 0.39 0.016 72(73) 72 39 ±20 10 11 8405 EVC 21 0.010 2.13 0.27 0.04 0.003 0.39 0.28 0.10 0.014 0.56 0.018 72(63) 34 47 ±56 11 11 8215 EVC 21 0.012 2.10 0.30 0.036 0.002 0.28 0.19 0.26 0.012 0.22 0.014 41(104) — 64 ±42 * povprečna vrednost N2 = 70 ppm Tabela 2: Sestava Jekel Šarža Kolobar Kvaliteta C Si Mn P Element v ut. % S Cr Cu Al Sn Ni Šaržni 02 ppm n2 ppm o2 ppm 1 21 1189 5760 EVC 15 0.010 1.42 0.33 0.025 0.005 0.22 0.19 0.30 0.008 0.55 101 31 41 2 21 1220 5799 EVC 18 0.021 1.63 0.48 0.043 0.006 0.22 0.26 0.39 0.014 0.12 53 36 29 3 21 1236 5802 EVC 18 0.012 1.67 0.29 0.034 0.002 0.24 0.19 0.10 0.009 0.15 91 35 28 4 21 1237 5816 EVC 18 0.013 1.78 0.38 0.029 0.002 0.29 0.19 0.14 0.009 0.19 124 32 23 5 21 1242 6010 EVC 15 0.019 1.51 0.26 0.026 0.011 0.18 0.20 0.18 0.009 0.18 105 48 34 6 21 1235 6015 EVC 18 0.029 1.63 0.25 0.029 0.010 0.13 0.25 0.15 0.018 0.13 55 27 7 21 1243 6018 EVC 18 0.020 1.72 0.34 0.028 0.004 0.16 0.23 0.15 0.010 0.15 109 49 25 8 21 1065 4973 EVC 15 0.010 1.42 0.33 0.025 0.005 0.22 0.19 0.30 0.008 0.55 60 31 16 9 21 1156 5527 EVC 18 0.010 1.91 0.30 0.031 0.001 0.14 0.23 0.085 0.007 0.12 101 42 33 10 21 1101 4983 EVC 15 0.030 1.41 0.24 0.023 0.006 0.21 0.20 0.49 0.011 0.13 41 16 11 21 1100 4986 EVC 15 0.022 1.37 0.39 0.024 0.005 0.25 0.23 0.13 0.011 0.10 — 31 18 * 02 — povprečje (G + N + Sr+R) TVT Povprečje za 11 šarž 02 = 26 ppm gem primeru pa med 60 in 124 ppm. Razlike so za pametno razlago nesprejemljive in po mnenju jeklarjev netočne. Precejšnjo razliko v vsebnosti kisika v trakovih je možno pripisati različnemu načinu litja, in sicer na račun onečiščenja jekla pri litju. Med trakovi, ki so bili izvaljani iz bram, in tistimi, ki so bili izvaljani iz konti vlitih slabov, je velika razlika prav v tem, da v drugih praktično ni vključkov aluminijevega oksida v nizih, ki so v prvih pogosti. 5. METODOLOGIJA OVREDNOTENJA NEKOVINSKIH VKLJUČKOV Na razpolago smo imeli napravo za analizo slike, ki je povezana z raster elektronskim mikroskopom. Naprava 9999 je uporabna za velikostno analizo vključkov, katerih minimalna dimenzija je okoli 1 ^m, razmerje debelina / dolžina pa ni manjše od 0.1. Od vključkov, ki jih najdemo v dinamo jeklu, je zato mogoče zanesljivo ovrednostiti le zrnate oksidne vključke, sulfidne pa le tedaj, če niso lasaste oblike, katerih debelina je pogosto blizu 0.1 jim, razmerje debelina / dolžina pa blizu 0.01. Zato ovrednotenje vključkov na avtomatski napravi za analizo slike ni zanesljivo. Iz enakih razlogov pa ni zanesljivo določanje površinske gostote vključkov. Zato smo analizo vključkov izvršili po kombinirani metodi. Na vseh vzorcih smo na 9 mestih za vsak vzorec ali 36 na kolobar prešteli in izmerili vse sulfidne in oksidne vključke, ki jih je bilo mogoče razločiti v mikroskopu pri Dolžina vključkov , ^m Slika 6. Dolžinska porazdelitev vključkov manganovega sulfida v trakovih Fig. 6 Length distribution of manganese sulphide inclusions in strips 20 40 60 80 100 120 140 160 Površina vključkov (mm2) Slika 7. Velikostna porazdelitev oksidnih vključkov v trakovih Fig. 7 Size distribution of oxide inclusions in strips povečavi 500 x. Predvidevamo, da smo zabeležili vse vključke, daljše od 1 p.m. Poleg tega smo za nekatere vzorce izvršili tudi avtomatično analizo deleža, ki ga na obrusku zavzema površina oksidnih vključkov, in določili tudi velikostno porazdelitev vključkov. Za nekaj vzorcev smo izdelali histograme, ki kažejo porazdelitev sulfidnih vključkov po dolžini in oksidnih vključkov po površini, oboje kot relativno pogostost v odvisnosti od dolžine oziroma površine vključkov (slika 6 in slika 7). Število oksidnih in sulfidnih vključkov je bilo v različnih vzorcih zelo različno. Temu primerna je seveda statistična napaka. Kljub sistematični merilni netočnosti v našem primeru pa so histogrami dokaj zanimivi in dokaj objektivna slika velikostne porazdelitve vključkov, da je možna objektivna ocena jekla. 6. MIKROMORFOLOGIJA SULFIDNIH VKLJUČKOV Vključke manganovega sulfida v klasično vlitem jeklu lahko po obliki razdelimo v 5 skupin z različno obliko: — lasasti vključki z razmerjem debelina / dolžina pod 0.01; to so vključki z debelino do 0.5 um; — razpotegnjeni vključki z razmerjem debelina / dolžina 0.1 do 0.05; — lečasti vključki z razmerjem debelina / dolžina 0.5; — zrnati vključki, v katerih sta sulfidna in oksidna faza zraščeni; — zelo redki valjasti vključki ali prizmatični sulfidni vključki. V večini primerov najdemo v jeklu dve, včasih tudi tri vrste sulfidnih vključkov. Pogosto zasledimo, na sorazmerno majhni površini enega zornega polja pri 500 x povečavi, istočasno lečasto in lasasto oblikovane sul-fidne vključke. Razlaga njihove koeksistence je razlika v specifični plastičnosti sulfida. Poznano je, da je v sulfidnih vključkih del žvepla lahko nadomeščen s kisikom in da so tako zvani oksisulfidi slabo deformabilni, imajo majhno sposobnost za preoblikovanje pri temperaturah valjanja. Na sliki 6 prikazana odvisnost med velikostjo in komulativno pogostostjo vključkov v pollogoritmetičnem prikazu, nima oblike premice. To pa seveda pove, da porazdelitev ni normalna, da je med vključki relativno preveč kratkih. Če drži mnenje, da se veliki vključki deformirajo bolj kot majhni3, bi pričakovali ravno obratno, več dolgih vključkov. Preiskana jekla se med seboj močno razlikujejo po številu vključkov na enoto površine in nekoliko manj, vendar še vedno precej, tudi po dolžini. Vrednost zmnožka števila vključkov in povprečne dolžine (grobo ocenjena količina sulfidne mase) raste s količino žvepla v jeklu, vendar je raztros zelo velik. V jeklih, vlitih v brame, je bila vsebnost žvepla v razponu od 0.002 do 0.013 %, povprečno 0.007 %. V konti litih jeklih je vsebnost žvepla v razponu od 0.001 do 0.013 %, povprečno 0.005 %, torej so ta jekla v povprečju bolj čista. V jeklih, ki so bila konti vlita, najdemo samo dve vrsti vključkov. Zraščence sulfidne in oksidne faze ter lečaste sulfidne vključke. V vseh preiskanih jeklih je bila količina sulfidnih vključkov, ki jih razpoznamo v optičnem mikroskopu, premajhna za zanesljivo oceno po uporabljeni metodi. Vključki so redki in po dolžini ne presegajo 3 |im. Verjetno bi bilo potrebno uporabiti metodo, ki bi omogočala analizo vključkov pod 1 |im. Naj poudarimo, da v nobenem primeru konti litega jekla nismo našli razpotegnjenih sulfidov. Take vključke smo našli v trakovih, ki so bili izvaljani iz bram še pri 0.003 % žvepla. Iz vsebnosti mangana je mogoče sklepati,, da je praktično vse žveplo vezano v manganov sul- fid v jeklih obeh vrst. Dejstvo, da najdemo v konti jeklih le vključke z velikostjo pod 3 |im, navaja na sklep, da so v teh jeklih vključki bolj številni, vendar pa pod velikostjo, ki jo je mogoče opredeliti v optičnem mikroskopu. V vzorcih z manj kot 0.003 % S v optičnem mikroskopu ni več opaziti sulfidnih vključkov, kar pa se ne dogaja pri jeklih, vlitih v brame. Čeprav naša analiza zajema le v optičnem mikroskopu vidni del sulfidnih vključkov, je zanimivo razmerje med količino žvepla in gostoto sulfidnih vključkov (slika 9). Vidimo, da število vključkov na enoto površine raste, ko se veča vsebnost žvepla v jeklu, po neki nelinearni odvisnosti, rast pa je hitrejša, čim več je žvepla v jeklu. a A o / B „ / S / / / * ( J—fo- —« s 0.005 0.010 S ( •/.) Slika 9. Odvisnost med količino S in številom sulfidnih vključkov na enoto površine vzdolžnega preseka Fig. 9 Relationship between the amount of S and the number of sul-phide inclusions per unit area of longitudinal section 7. OKSIDNI VKLJUČKI V obeh jeklih najdemo vsaj 4 vrste oksidnih vključkov, ki so si podobni. To so zrnati vključki z obliko nepravilnega poliedra, zrnati vključki z obliko kock ali paličk, zrnati zraščenci oksidov in sulfidov ter krogličasti vključki. V trakovih iz konti slabov nismo našli vključkov v nizih, kot so vključki v trakovih iz bram, ki so iz aluminijevega oksida. Med različnimi trakovi so precejšnje razlike v gostoti točkastih vključkov. V trakovih, izvaljanih iz bram, je bila gostota točkastih oksidov manjša. Tako imamo v trakovih iz konti slabov v povprečju 50.6 vključkov/mm2, v trakovih iz bram pa le 17 vključkov/mm2. Drugi dejavnik, pomemben za oceno vključkov, je njihova velikost. Velikostna porazdelitev je v vseh primerih log-normalna do 95 % vseh vključkov. Povprečna velikost je med 2 in 2.2 um v trakovih iz konti vlitih slabov in 4.7 |im, torej dvakrat večja, v trakovih iz bram. Dvakrat večja linearna velikost pa ustreza 8-krat večji prostornini. Torej je razmerje v velikosti večje od razlike v površinski gostoti. To dovoljuje sklep, da je v trakovih iz bram večja masa oksidov, torej je po tem merilu te vrste jeklo bolj onečiščeno. Jeklo za obe vrsti trakov, tiste iz bram in iz konti slabov, je bilo izdelano po podobni tehnologiji. Zato je logičen sklep, da je razlika v povprečni velikosti vključkov posledica razlike v hitrosti strjevanja. Jeklo se v bramah počasneje strjuje, zato se lahko vključki združujejo v večje, celo take, ki se zdrobijo v procesu valjanja in jih najdemo v trakovih v obliki nizov. Analiza ni pokazala nobene korelacije med količino kisika in številom oksid-nih vključkov na enoto površine. Kot je omenjeno v uvodu, nekovinski vključki ovirajo premikanje mej magnetnih domen, torej povečujejo energijo, potrebno za spremembo magnetnega polja, in v končni meri povečujejo koercitivnost in vatne izgube. Literarni podatki4 navajajo kot posebno škodljive precipitate z velikostjo pod 0.1 jim. To niso oksidne faze, temveč sulfidi in nitridi, ki nastanejo iz faz, ki so se raztopile v jeklu pri segrevanju pred valjanjem, mogoče pa tudi pri hitrem strjevanju. Kako je s prisotnostjo, količino in velikostjo vključkov oziroma precipitatov z velikostjo pod 1 ^m v naših jeklih za elektro pločevine, ne vemo, saj te raziskave še niso bile izvršene. Vir 5 navaja, da je gostota vključkov pod 1 jim večja od 100 vključkov/mm2; v nekem jeklu, manj čistem, kot je naše, s 70—90 vključki/mm2, velikosti nad 1 n.m. Iz vsega doslej odkritega bi lahko še najbolj zanesljivo domnevali, da gre za vključke, ki jih nismo mogli videti pri 500 x povečavi. Zanimivo je, da v trakovih iz konti vlitih jekel z vsebnostjo pod 0.003 % S nismo opazili sulfidov. Sulfidi pa po vsej verjetnosti so, vendar tako majhni, da jih v optičnem mikroskopu nismo videli. Literarni podatki navajajo, da so vatne izgube linearno odvisne od tiste čistoče, ki jo pojmujemo kot vsebnost spremljajočih elementov12 S, 02 in N2. Ti elementi se vežejo v sulfide, okside in nitride, ki so tem številnejši, čim manjši so. 8. MIKROSTRUKTURA Vzorce za preiskave smo izbrali tako, da je vsebnost silicija v trakovih med 1.1 in 2.13%. Vzorci pripadajo trem različnim kvalitetam dinamo jekla. Razlike v mikro strukturi med trakovi iste kvalitete so relativno majhne. Nekoliko večje pa so razlike med različnimi vrstami jekla in so posledica zmanjšane hitrosti statične rekristaliza-cije ferita zaradi povečne vsebnosti silicija v jeklu. V glavah trakov, izvaljanih iz bram, najdemo v sredini različno močne izceje, v katerih so zrna manjša, perlita pa je mnogo več, kot ob površini. Treba je pripomniti, da gre v tem primeru le za krajši del traku in ne predstavlja tipične strukture dinamo trakov. V trakovih, zvaljanih iz bram, je včasih opaziti v površinskem pasu posamezna velika zrna, ki so zrasla zaradi deformacijsko inducirane rasti zrn ferita med valjanjem in po njem. Za obe vrsti trakov lahko trdimo, da je mikrostruktura podobna. Opazimo poznane razlike v mikrostrukturi med jeklom tik ob površini in jeklom v notranjosti. Obe vrsti trakov kažeta podobno velikost zrn in praktično enake značilnosti. Ob obeh površinah nastopa drobno poligonalno, rekristalizi-rano zrno, v sredini pa večje, nekoliko podolgovato zrno. S stališča mikrostrukture imajo trakovi, zvaljani iz konti jekel, bolj enakomerno mikrostrukturo po vročem valjanju. Ni jasno, ali v kontilitih slabih pri temperaturah valjanja ni mogoč proces selektivne rasti zrn ferita ob površini ali pa je iz še neznanega razloga proces rekristaliza-cije med vročim valjanjem lažji in hitrejši v konti jeklih kot v jeklih, vlitih klasično v brame. Namen tega dela je pokazati na morebitne razlike v mikrostrukturi, zato o mehanizmu nastanka ne bomo razpravljali. 9. MAGNETNE LASTNOSTI Vsebnosti ogljika po razogljičenju kažejo, da je bil proces razogljičenja v vseh trakovih učinkovit. Velikost rekristaliziranih zrn in tekstura rekristalizacije sta toliko podobna, da se to ne more odražati neposredno na magnetnih lastnostih. Pač pa so te odvisne od količine cn S > • | «—*---- __ --. * —_c 0 — . —. — velik vzorec ( 810 sarž K.L.) —----klasično vlito jeklo i 1.5 Si (7.) 2.0 Slika 8. Odvisnost med količino silicija v jeklih in vatnimi izgubami pri 1.0 T Fig. 8. Relationship betvveen the silicon content in steel and the core loss at 1.0 T cn 0 • maks. o poprečje 0 • D - — ' 50 100 Število vključkov / mrrr Slika 10. Odvisnost med gostoto vključkov MnS in vatnimi izgubami pri 1.0 T Fig. 10 Relationship betvveen the density of MnS inclusions and the core loss at 1.0 T silicija, kot to prikazuje slika 8. Pri povečanju količine Si od 1.1 na 1.6% se zmanjšajo vatne izgube za okoli 0.5 W/kg, izmerjeno pri 1 Tesla. Število preiskanih šarž je sicer premajhno za statistično zanesljive sklepe; če pa krivuljo primerjamo z analizo velikega vzorca, 810 šarž, vidimo, da to polkvantitativno analizo lahko ocenimo kot verodostojno. Dobra je korelacija med številom sulfidnih vključkov in vatnimi izgubami (slika 10) pri klasično vlitem jeklu, kjer je delež vidnih sulfidnih vključkov večji kot pri konti jeklu. Pri konti vlitem jeklu, kjer je delež vključkov, ki jih vidimo v optičnem mikroskopu, bistveno manjši, te korelacije nismo potrdili. Pač pa pri tem jeklu nekoliko rastejo vatne izgube z vsebnostjo žvepla (slika 11). V sestavi ni razlike med jeklom, ki je bilo vlito v brame in konti vlito v slabe. Mikroistruktura in vsebnost ogljika sta po razogljičenju in rekristalizaciji podobna, zato sklepamo, da so večje vatne izgube pri trakovih iz konti slabov posledica večje dispergiranosti nekovinskih faz, torej manjših sulfidnih, oksidnih in nitridnih vključkov in precipitatov. Negativni vpliv večje dispergiranosti je celo prevladal nad pozitivnim vplivom manjše vsebnosti kisika, dušika in v manjši meri tudi žvepla. 3 5 1 Ol--- 0 0.005 0.010 0.015 5 (•/.) Slika 11. Odvisnost med količino S v jeklu in vatnimi izgubami pri 1.0 T Fig. 11 Relationship between the amount of S in steel and the core loss at 1.0 T 10. ZAKLJUČEK Rezultati preiskav na trakovih 11 šarž, zvaljanih iz konti litih slabov, v primerjavi z rezultati trakov 11 šarž, zvaljanih iz klasično vlitih bram, kažejo naslednje značilnosti: — Pri enaki vsebnosti žvepla v jeklu je manjše število in manjša velikost sulfidnih vključkov, ki jih je mogoče razločiti v optičnem mikroskopu in so večji od 1 n.m. Verjetno je to posledica prisotnosti sulfidnih vključkov pod 1 ^m, kar bo treba dokazati. — Večje število točkastih oksidnih vključkov, ki so zelo enakomerno porazdeljeni v jeklu, oziroma večja gostota točkastih oksidnih vključkov. Razlika v številu je pri enaki analizi trikratna. Vendar je v konti vlitem jeklu v povprečju linearna velikost dvakrat manjša kot v trakovih iz bram. — V trakovih, izvaljanih iz konti slabov, ni oksidnih vključkov v nizih. — Razlika v velikosti in porazdelitvi oksidnih vključkov je lahko posledica manjšega združevanja vključkov zaradi hitrejšega strjenja jekla. Ni izključeno, da del oksidnih vključkov, ki imajo po velikosti močnejši vpliv na magnetne izgube, ni viden v optičnem mikroskopu. — V trakovih, zvaljanih iz konti slabov, ima jeklo bolj enakomerno mikrostrukturo kot v trakovih, zvaljanih iz bram. Kaže, da se večja enakomernost v sestavi in čistoči v primerjavi s klasično vlitimi bramami (noga, glava) odraža v večji sposobnosti jekla za rekristalizacijo med procesom vročega valjanja. — Rahlo povečanje izgub v trakovih iz konti jekla pri magnetenju je verjetno posledica prisotnosti večjega števila vključkov, velikosti okrog 0.1 um, v primerjavi s klasično vlitim jeklom. LITERATURA 1. Fritz Bolling, Trends und Ziele in der Entvviklung hochvverti-ger Elektroblech, Stahl u. Eisen 107 (1987) 2. M. Barisoni, Present Trends to improve the magnetic proper-ties of nonoriented silicion electrical Steels, BTF 1988 (spe-cial issue) 3. F. Vodopivec, Železarski zbornik 13, 1979,161 4. A. Segal, Metals Technology 4, 1977, 177 5. H. A. Wriedt, Metalurgical transactions 7 A, 1976, 711 6. Fritz Bolling, Hochvvertiges Electroblech fur die Energietech-nik Stahl u. Eisen 102, 1982, 17, 833 7. H. Huneus, Stahlvverke Bochum Aktiengesellschaft (1985) interna publikacija ZUSAMMENFASSUNG Ein Vergleich der in Brammenkokilen vergossener und Stranggegossener Stahle fur nichtorientierte Elektrobleche. Die Ergebnisse der Untersuchungen an Bandern von 11 Schmelzen ausgevvalzt aus Stranggegossenen Bramen im Vergleich zu den Ergebnissen aus Bandern von 11 Schmelzen ausgevvalzt aus klassisch vergossenen Brammenblocken zeigen folgende Eigenheiten: — Bei gleichem Schvvefelgehalt im Stahl ist die Zahl und die Grosse der Sulfideinschlusse die im optischen Mikroskop erkannt vverden konnen und sind grosser als 1 ^m, kleiner in Bandern aus stranggegossenem Stahl. VVahrscheinlich ist das die Folge der Anvvesenheit von Sulfideinschlussen unter 1 ^m was noch zu beweisen ist. — Die Zahl der Punktformigen Oxideinschlusse die im Stahl sehr gleicjmassig verteilt sind ist gro sser bzw. die Dichte der Punktformigen Oxideinschlusse ist grosser. Der Unter-schied in der Zahl ist bei gleicher Analyse dreifach. Jedoch ist im Stranggegossenem Stahl die Lineare Grosse im Durch-schnitt um einaml kleiner als in Bandern aus Brammenblocken. — In Bandern ausgevvalzt aus stranggegossenen Bramen sind keine Oxideinschlusse in Reihen zu finden. — Der Unterschied in der Grosse und Verteilung der Oxid-einschlusse kan die Folge kleinerer Zusammenballung der Ein-schlusse vvegen schnellerer Erstarung von Stahl sein. Es ist nicht ausgeschlossen das ein Teil der Oxideinschlusse die der Grosse nach einen starkeren Einfluss auf die Magnetverluste haben im optischen Mikroskop nicht erkennbar ist. — Das Mikrogefuge in Bandern, ausgevvalzt aus Stranggegossenen Bramen ist gleichmassiger als in Bandern ausgevvalzt aus Bramenblocken. Es ist anzunehmen, dass sich die gros-sere Gleichmassigkeit in der Zusammensetzung und Reinheit im Vergleich zu Bramenblocken (Fuss, Kopf) zeigt in grosserer Fahigkeit von Stahl fur die Rekristallisation vvahrend des Warm-vvalzens. — Eine geringe Vergrosserung der Vrluste in Bandern aus Stranggegossenem Stahl bei der Magnetisierung ist vvarschein-lich die Folge einer grosseren Zahl von Einschlussen der Grosse um 0,1 um im Vergleich zu klassisch vergossenem Stahl. SUMMARY Results of investigations of strips rolled of 11 batches of continuously čast slabs and of the same number of batches of slabs čast by standard technology give the follovving character-istics: — At the same sulphur content in steel, the smaller is number and the smaller is size of sulphide inclusions which are stili resolvable in optical microscope and are bigger than 1 um. This is probably due to presence of inclusions smaller than 1 um, but there it is stili necessary to provide evidence for this. — Greater number of point oxide inclusions vvhich are very uniformly distributed in steel, or greater density of point oxide inclusions. Difference in number at the same chemical analysis is up to three times. But in continuously čast steel the average linear size of inclusions is half of that when strips are rolled from ingots. — Oxide inclusions in strips rolled of continuously čast steel are never in strings. — Difference in size and distribution of oxide inclusions can be ascribed to some coalescence due to faster solidification of steel. It is quite possible that a portion of oxide inclusions vvhich have according to their size greater influence on magnetic losses is not resolvable in optical microscope. — Strips rolled from continuously čast slabs have more uniform microstructure than the strips rolled from ingots. It seems that greater uniformity of composition and the purity of continuously čast steel compared vvith standard casting into ingots (tops, bottoms) enables higher ability of steel for recrys-tallization during the hot rolling. — Slight increase in magnetization loss applying strips made of continuously čast steel can be probably ascribed to the presence of greater amount of inclusions of the size around 0.1 um. 3AKJ1KDMEHHE Pe3v/ibTaTbi ncc/ieaoBaHnn /tem 11-th BCTaBOK npoKaiaHbix M3 HenpepbIBHO OT/lMTblX CflflČOB npM CpaBHeHMM C pe3y/lbTa-TaMM JieHT 11 -TM BCTaBOK, npOKaTaHblX H3 K/iaCCMMeCKM OT/lMTblX c/in6oB 0Ka3ann cne,qyiomMe xapaKTepHbie 0C06eHH0CTn: — npn OflMHaKOBbIM COflep>KaHMM cepbl B CTariM KOJ1M-MeCTBO M Be/lMMMHa Cy/lb(t)HflHblX BK/llOHeHMM, KOTOpbie MO>KHO pa3/lMHMTb B OnTMMeCKMM MMKpOCKOne CBblLUe 1 U B03M0)KH0, 4TO 3T0 nOC/ieflCTBMe npMCyTCTBMR Cy/lb(J)MflHblX BK/lKDHeHMM Be/lM4MHbl MeHbLUe 1 U, MTO HaflO flOKa3aTb. — Eo/lblijoe HMC/10 TOMKOBblX OKCMflHblX BKJlIOMeHMM, KOTOpbie oMeHb paBHOMepHO pacnpeaeneHbi b CTane, othocm-Te/ibHO 6onee rycTOTa TOMKOBbix 0KCMflHbix BKJiiOHeHMM. Pa3-nmja b Ko/in4ecTBe cocraB/iner rpn pa3a. Xoth npn nenpepbiBHo otjimtom cTane b cpe/jHeM Be/iMMMHa oamh pa3 MeHbiue 4eM b neHTax e crm6ax. — B /ieHTax npoKaiaHbix M3 HenpepbIBHO 0T/iMTbix c/ifi6oB OKCMflHblX BK/llOHeHMM HeT. — Pa3HMua b Be/iMMMHe m b pacnpe/ieneHMM OKCMflHbix BKJlIOHeHMM coctomt b b03h0>kh0ctm b nOC/ieflCTBMM HeflOCTa-TOHHoro cjimahma bk/iioMeHMM bc/ieflctbmm 6onee 6blCTpOrO 3acTbiBaHMR cTanH. He ncK/iioHaeTco, 4to nacTb OKCMflHbix BKJlIOHeHMM, KOTOpbie nO bm/ieMMHe MMeKDT 6o/iee CM/lbHOe b/iMflHMe Ha noTepM rviarHeTM3Ma He pa3/iMHaeTcn b ontmneckmm MMKpOCKOne. — B ^eHTax, npoKaTaHbix M3 cns6oB HenpepbiBHoro /lMTbfl MMeeT CTa/ib 6o/iee paBHOMepHyK) MMKpocTpyKTypy neivi b neH-Tax npoKaTaHbix M3 o6>«aTbix c;ib6ob. OKa3biseTCfi, mto yBe/im-4eHas paBHOMepHOCTb cocTaBa m hmctotu b cpaBHeHMM c K/iac-eMMeeKMMM OT/iMTbix c/in6aMM (Hora, ro/ioBa) OTpa>naeTCH b ;iyM-wePi enocobHoeTM CTanM um peKpMCCTanM3auMM) b TeneHMM npouecca npoKaTaTbiBaHMH. — Pbixnoe yBenn4eHMe noTepb b neHTax m3 HenpepbIBHO OT/lMTOtf CTa/lM b TeHeHMM MarHMTeHMfl b03m0>KH0 noc/ieacTBMe nocneacTBMe 6o/ibiuoro KO/iMMecTBa BK/iio^eHMfl Be/iM4MHU npM-6/1 b O. CpaBHeHMM b k/iaCCMMeCKM OTflMTOft CTa/1. SLOVENSKE ŽELEZARNE METALURŠKI INŠTITUT LJUBLJANA. LEPI POT 6 KAJ JE METALURŠKI INŠTITUT Metalurški inštitut je delovna organizacija v okviru SOZD Slovenske Železarne, po statutu pa je osrednja raziskovalna organizacija vse slovenske metalurgije in livarstva. Inštitut razvija vse aktivnosti, ki so potrebne za raziskovalno delo. torej raziskave osnovnega, razvojnega in uporabnega značaja, pilotno proizvodnjo posebnih materialov, je soizdajatel) strokovnega časopisa, prireja strokovna srečanja in seminarje, dela različne strokovne ad hoc usluge za industrijo s področja kakovosti in uporabe kovinskih materialov, goji stike z raziskovalnimi organizacijami pri nas in v inozemstvu, sodeluje v programih in projektih Raziskovalne skupnosti Slovenije, v projektih usmer|enih v tehnološki razvoj Jugoslavije ter v projektih mednarodnega sodelovanja z zapadno in vzhodno Evropo in ZDA PROGRAM DELA IN OPREMA Program raziskovalnega dela posega v naslednja področja razvoj sodobnih masovnih kovinskih materialov in tehnologije njihove izdelave in predelave, razvoj in pilotna proizvodnja posebnih materialov za elektroniko, fizikalno-metalurško in kemijsko-analitsko karakterizacijo materialov, matematično modeliranje in računalniško krmiljen|e procesov ter racionalna uporaba energije in surovin v metalurški industriji Skladno s programom dela ima laboratorije za mikrostrukturne. fizikalne, mehanske preiskave in za analitike kovinskih materialov ter za pilotno proizvodnjo. Med raziskovalnimi aparaturami najdemo peči za taljenje vseh vrst kovin na zraku in v vakuumu, naprave za predelavo teh kovin v trak. palice in žico. napravo za atomizacijo kovin, optične mikroskope in vrstični (scanning) elektronski mikroskop za mikrostrukturne raziskave, elektronski mikroanalizator. dila-tometer. naprave za preizkušanje kovin s statično in dinamično obremenitvijo pri visokih temperaturah, naprave za termično obdelavo, med njimi najsodobnejšo vakuumsko visokotempera-turno kalilno žarilno peč ter različne sodobne analitske naprave na primer aparature za atomsko absorbcijsko spektrometrijo in emisijski spektrometer V teku je dobava naprave za vlivanje amorfnih trakov, ki bo skupaj z napravo za atomizacijo in izostatsko stiskanje. ki jo je inštitut nabavil skupno z inštitutom J. Štefan omogočila laboratorijsko sintezo najsodobnejših kovinskih materialov Prav v tem letu se bo začel tudi uresničevati projekt pilotne proizvodnje usmerjen v izdelavo palic in žic iz posebnih materialov po tehnologiji računalniško vakuumskega taljenja in kontinuirnega litja Pogled na vrstični elektronski mikroskop z napravo za elektronsko mikroanaiizo in analizo slike Pogled na računalniško krmiljeno vakuumsko žarilno kalilno peč Preoblikovalna trdnost zlitine NIMONIC 80 A v vročem M. Torkar*' D. Kmetič*', F. Vodopivec", J. Žvokelj*2 Instrumentacija eksperimentalnega valjarniškega ogrodja je omogočila registriranje preoblikovalnih sil in izračun srednje preoblikovalne trdnosti zlitine Nimonic 80 A v vročem. Napravljena je primerjava izračuna preoblikovalne trdnosti po dveh različnih metodah. Na podlagi dobljenih rezultatov je mogoče napraviti grobo oceno o primernosti predelovalnih naprav v Slovenskih železarnah za vročo predelavo teh zlitin. 1. UVOD Vroča predelava nikljevih superzlitin je izredno zahteven proces, še posebno v prvi stopnji, ko se deformira material s strjevalno strukturo. V dosedanjih raziskavah1 2 na zlitini Nimonic 80 A smo opredelili pogoje za zadovoljivo vročo predelavo z valjanjem, nismo pa izmerili preoblikovalne sile. Osnovni mehanizem pri vroči deformaciji je drsenje in plezanje dislokacij, dodaten vpliv pa ima še dinamično dogajanje med deformacijo. Dinamična poprava in rekri-stalizacija zmanjšata utrjevanje, njuno učinkovitost pa lahko ovirajo procesi izločanja med deformacijo. Večanje vsebnosti legiranih elementov povzroči povečanje napetosti tečenja, povišuje se spodnja temperaturna meja področja dinamične poprave in rekristalizacije, istočasno pa se znižuje zgornja meja tega področja zaradi znižanja temperature solidusa. Področje predelovalnosti se tako zožuje, dokler pojav porušitve ne prepreči nadaljnjo vročo predelavo. Popravo in rekristalizacijo ovirajo tudi izločki, zato mora vroča predelava potekati nad temperaturo njihove topnosti. Poleg dinamičnih procesov se pojavi lahko tudi statična poprava, ki se izvrši v intervalih med prehodi ali med končnim ohlajanjem. Statični procesi, ki se dogajajo med vsakim prehodom, kontrolirajo mikrostruktura med vtiki in na koncu. Naraščanje odvzemov in povečanje hitrosti deformacije povzroči zmanjšanje velikosti zrn. Velikost zrn je pomembna, ker vpliva bodisi na preoblikovalnost v naslednjem prehodu ali pa na lastnosti proizvoda. Velikost zrn pri superzlitinah na osnovi niklja ima pomembno vlogo pri zagotovitvi prave kombinacije med natezno trdnostjo in odpornostjo na malociklično utrujanje, ki zahtevata drobna zrna, ter odpornostjo proti viso-kotemperaturnemu lezenju, za katero so ugodnejša velika zrna. UDK: 621.771.016:669.245 ASM/SLA: F2, Q23q, Mib, 1—66, SGab, 1—54 Vsi našteti pojavi opredeljujejo pogoje za vročo predelavo in preoblikovalno trdnost. V toku procesa plastičnega preoblikovanja se pojavljajo številne odvisne in neodvisne spremenljivke, ki močno otežijo eksaktno eksperimentiranje in ovrednotenje rezultatov. Raziskava je bila zastavljena z namenom, da bi v razmerah in z napravami, ki jih imamo na razpolago, izmerili preoblikovalne sile, ki so potrebne za vroče preoblikovanje zlitine Nimonic 80 A. 2. EKSPERIMENTALNO DELO Valjanje vzorcev Preizkusi z valjanjem na instrumentiranem, eksperimentalnem ogrodju so bili napravljeni na vzorcih zlitine NIMONIC 80 A, 20x40 mm, ki so bili izvaljani v trak, debeline do 2,5 mm. Izmerili smo moment, položaj valjev in silo valjanja. Iz dobljenih eksperimentalnih podatkov smo izračunali srednjo preoblikovalno trdnost, ki smo jo primerjali tudi z literaturnimi podatki3. Izbira metode za določitev preoblikovalne trdnosti Srednja preoblikovalna trdnost k, je določena z napetostjo tečenja in faktorjem preoblikovalnega izkoristka po naslednji odvisnosti4: k, = n-o (N/mm2) (1) kjer je n- faktor preoblikovalnega izkoristka in o — napetost tečenja. Pri valjanju ploščatih profilov, kjer je širjenje materiala le neznatno, iz geometrijskih pogojev sledi vrednost preoblikovalnega izkoristka n = 1,155. Če torej srednjo preoblikovalno trdnost delimo z vrednostjo preoblikovalnega izkoristka, dobimo enoosno napetost tečenja. Z uporabo odvisnosti med silo valjanja, površino stika valjanca z valjem in lokom dotika dobimo po Simsu silo valjanja, ki je podana z naslednjo odvisnostjo3, ki je uporabna tudi pri valjanju superzlitin: P = krb-]/R-yAh-Q, (H) (2) kjer je: b — širina valjanca (mm), R — polmer valjev (mm), Ah — absolutni odvzem (mm) in Q — brezdimenzijski faktor, odvisen od razmerja R/h in e. *' dr. Matjaž Torkar, dipl. ing. met., Metalurški inštitut Ljubljana D. Kmetič, dipl. ing. met; dr. F. Vodopivec, dipl. ing. met.; J. Žvokelj, dipl. ing. met. — Metalurški inštitut Ljubljana Originalno publicirano: ŽZB, 23, 1989, 4 Rokopis prejet: avgust 1989 Iz enačbe (2) je tako mogoče izračunati srednjo preoblikovalno trdnost zlitine Nimonic 80 A. Vrednosti za Q smo vzeli iz literature3 4 5. Odvisne so le od polmera valjev, (R) končne debeline (h) in od stopnje deformacije, (e) torej le od geometrijskih pogojev preoblikovanja, nič pa od materiala. 3. REZULTATI Določanje preoblikovalne trdnosti zlitine Nimonic 80 A v vročem Meritve sile valjanja v širšem območju temperatur in odvzemov so pokazale, da se sile valjanja gibljejo med 1 in 4,5 kN pri temperaturah med 1150° C do 960° C. Vzorci z izhodnim presekom 20 x 40 mm so bili izvaljani do debeline 10 mm. Pri znanih geometričnih pogojih valjanja je mogoče s pomočjo enačbe (2), v katero vstavimo potrebne podatke in silo valjanja, izračunati srednjo preoblikovalno trdnost. Vrednosti za faktor Q so prikazane v tabeli 1 in na sliki 1. Tabela 1: Vrednosti faktorja O O o o in O c ■o 0J 10 20 Deformacija Slika 1: Grafični prikaz vrednosti faktorja Q v odvisnosti od polmera valjev (R) in debeline valjanca (h) po prehodu Fig. 1 Plot of Q value as a function of roll diameter (R), and rolling thickness (h) after the pass R e % h 5 10 15 20 25 2 0,857 0,880 0,892 0,905 0,909 5 0,904 0,948 0,976 1,003 1,020 10 0,956 1,022 1,067 1,111 1,142 20 1,029 1,127 1,196 1,264 1,313 30 1,086 1,208 1,294 1,379 1,442 50 1,175 1,337 1,450 1,563 1,644 Za ilustracijo v tabeli 2 navajamo nekaj eksperimentalnih vrednosti in izračunanih preoblikovalnih trdnosti. Tabela 2: Nekaj eksperimentalnih vrednosti T Ah P e

02.5^ < o ki — x kf r -0.957- r-0.158 1000 1020 1080 1100 1120 1040 1060 Temperatura v Slika 2: Vpliv temperature na preoblikovalno trdnost, dveh metodah Fig. 2 Influence of temperature on the yield stress evaluated by two methods izračunano po Slika 3: Vpliv temperature in hitrosti preoblikovanja na preoblikovalno trdnost (po viru 3) Fig. 3 Influence of temperature and deformation rate on the yield stress (by reference 3) V navedeno enačbo (3) smo vstavili eksperimentalne podatke za preoblikovalno hitrost in temperaturo ter izračunali preoblikovalno trdnost. Na oba načina določene vrednosti preoblikovalnih trdnosti so prikazane v diagramu na sliki 2. Iz diagrama je razvidno, da se vrednosti za kfl izračunane po dveh metodah, zadovoljivo ujemajo v danem temperaturnem intervalu, ki predstavlja praktično celoten interval vroče predelave te vrste zlitin. Pri izvajanju preizkusov z valjanjem žal ni bilo mogoče bolj spreminjati preoblikovalne hitrosti in tako ni bilo mogoče eksperimentalno ugotoviti morebitnega vpliva hitrosti deformacije na preoblikovalno trdnost. To odvisnost kaže enačba (3), zato smo izračunali nekaj preoblikovalnih trdnosti v odvisnosti od temperature in hitrosti deformacije. Ta odvisnost je prikazana na sliki 3. Vidi se, da je vpliv hitrosti deformacije na preoblikovalno trdnost precejšen in da se ta vpliv z višanjem tempera- ture zmanjšuje. Če narisane premice podaljšamo proti višjim temperaturam, pridemo do temperature 1336° C, pri kateri je na podlagi enačbe (3) vrednost kf = 0. Ta temperatura je zelo blizu temperature tališča te zlitine6, ki je po navajanju literature 1365° C. Podatki, ki smo jih dobili s pomočjo instrumentacije eksperimentalnega valjarniškega ogrodja za valjanje, so pomembni s stališča predelave teh zlitin v industrijskem obsegu, saj omogočajo približno oceno reda velikosti sil, potrebnih za preoblikovanje večjih blokov. Ugotovili smo, da so te sile približno za 60 % večje, kot pri vroči predelavi jekla prokron 11. Poudariti pa moramo, da poleg preoblikovalne trdnosti pri vroči predelavi nikakor ne smemo zanemariti tudi mikrostrukturnih dogajanj, ki jih v tem članku ne navajamo. 4. ZAKLJUČEK Nikljeva superzlitina Nimonic 80 A, ki je namenjena uporabi pri povišani temperaturi, je problematična za vročo predelavo, še posebno če ima strjevalno mikro-strukturo. Občutljiva je na pojav raztrganin in ima visoko preoblikovalno trdnost v vročem. Meritve na instrumentiranem, eksperimentalnem valjarniškem ogrodju na Metalurškem inštitutu so dale osnovne podatke, s pomočjo katerih je bilo mogoče bolje opredeliti pogoje pri valjanju in določiti preoblikovalno trdnost v odvisnosti od temperature deformacije. Izvedena instrumentacija je omogočila registracijo preoblikovalnih sil, preoblikovalnih momentov in položaja valjev pri vročem valjanju. V temperaturnem intervalu med 960° C in 1150° C smo izmerili preoblikovalne sile, ki so se gibale pri preoblikovalnih hitrostih okrog 4 s-1 v območju od 1 do 4,5 kN. Pri teh pogojih je bila izračunana preoblikovalna trdnost med 600 in 250 N/mm2. Sile, potrebne za vroče valjanje zlitine Nimonic 80 A, so za faktor 1,6 večje od sil, potrebnih za vroče valjanje na primer jekla prokron 11. Dobljeni eksperimentalni podatki se zadovoljivo ujemajo z nekaterimi podatki iz literature za to in podobne zlitine. LITERATURA 1. M. Torkar, F. Vodopivec, A. Rodič, I. Kos: Poročilo Metalurški inštitut, Ljubljana, 1985, št. 85—020 2. M. Torkar. A. Kveder, F. Vodopivec, A. Rodič, I. Kos: Poročilo Metalurški inštitut, Ljubljana, 1986, št. 86—029 3. »Superalloys 1980«, Proceedings of the 4th International Symposium on Superalloys, Ohio, 1980 4. 2. Wusatowski: Grundlagen des VValzens, VEB Verlag, Leipzig 1963 5. M. Torkar, F. Vodopivec, A. Kveder, B. Arzenšek, D. Kmetič, S. Triglav, B. Omejc: URP:C2-2557, RSS, Ljubljana 1988 6. W. Betteridge: The Nimonic alloys, Edvvard Arnold LTD, London, 1959 ZUSAMMENFASSUNG Die VVarmumformung der Nikelsuperlegierungen ist ein aus-serst anspruchsvoller Prozess besonders noch in erster Stufe als das Material mit dem Gussgefuge verformt wird. Die Instrumentierung des Versuchsvvalzgerustes hat es ermoglicht die Registrierung der Verformungskrafte und die Berechnung der mitleren Verformungsfestigkeit der Legierung Nimonic 80 A. Im Temperaturinterval zwischen 960" C und 1.150° C betrug die Verformungsfestigkeit der Legierung Nimonic 80 A zvvischen 600 und 250 N/mm2. Die notigen Krafte fur das Warmwalzen der Legierung sind um den Faktor 1,6 grosser von den Kraften die fur das Warm-walzen von austenitischem nichtrostendem Stahl Prokron 11 (X5CrNi/8/10). SUMMARY Hot vvorking of nickel superalloys is a very demanding proces, especially in the first stage when the material with solidification structure is deformed. Intrumentation of the experimental rolling stand enabled the recording of rolling forces, and the evaluation of the mean yield stress for the Nimonic 80 A alloy. In the 960 to 1150° C interval the yield stress for Nimonic 80 A was betvveen 600 and 250 N/mm2. Forces needed for hot rolling are 1.6 times greater for the nickel alloys than for the Prokron 11 steel. 3AKJlK3MEHklE Topn^efl nepepačoTKa HMKeneBbix cynep crmaBOB npeacia-bflnet cočoB oneHb Tpe6oBaienbHbiii npouecc B 0C06eHH0CTM b CBoetf nepBofi 0a3e, Koraa HacTynaeT aeopMaiiMH MaTepnana C CTpyKTypHblM 3aCTWBaHMeM. MHCTpyMeHTaukm aKcnpMemajibHoro npoKaTHoro o6opyao-BaHMfl aana B03MO>KHOCTb onpeae/iMTb npeo6pa30BaTe/ibHbie cM/ibi m BbinonHMTb pacneT cpeaHefi npe06pa30BaTe^bH0fi TBepaocTM cn/iaBa Hmmohmk 80 A Me>k,ay 600 m 250 H/mm2. Cm/i bi, K0T0pbie Heo6xo/iHHMbi a/iR ropnMeii npoKaTKU cn/iaBa HaxoanTbca 1.6 Bbime ot cm/i, K0T0pbie Tpe6ytoTcn a/ia npoKaTKU CTa/im npoKpoM ii. TEHNIČNE NOVICE Amorfne kovine in tehnologija hitrega strjevanja na Metalurškem inštitutu v Ljubljani B. Šuštaršič,*' J. Rodič*a 1. UVOD V maju leta 1989 je Metalurški inštitut Ljubljana dobil moderno laboratorijsko napravo za ulivanje amorfnih trakov, podjetja Marco Materials Inc., model 10M Melt-Spinner, in drobilec za upraševanje amorfnih trakov, model 10M Ribbon Pulverizer. Napravi sta nabavljeni s pomočjo lastnih sredstev, sredstev združenega dela in RSS v okviru uvoza raziskovalne opreme »paket IV/1987«. Skupaj z napravo za vodno atomizacijo, vročo izostatsko stiskalnico in vakuumsko pečjo za toplotno obdelavo tvori ta naprava osnovno opremo za raziskovalni program, usmerjen v sodobne kovinske materiale, izdelane po postopkih metalurgije prahov oziroma hitrega strjevanja kovinskih talin. 2. AMORFNE KOVINE IN TEHNOLOGIJA HITREGA STRJEVANJA Amorfne kovine so skupina zlitin z lastnostmi, značilnimi za kovine, vendar nimajo normalne kristalinične zgradbe z ureditvijo atomov v redu dolgega dosega kot konvencionalni kovinski materiali. Amorfne kovine imajo atome urejene v tako imenovanem redu kratkega dosega (angl.: short range order, glej sliko 1), kar je značilnost vseh amorfnih materialov in tudi stekla. Zato jih nekateri tudi imenujejo kovinska stekla (angl.: metalic glasses). Leta 1960 je A. I. Gubanov2' napovedal obstoj amorfnih feromagnetnih materialov in res sta R. H. VVillens in P. Duvvez2 31 s skupino raziskovalcev v tem času izdelala prve amorfne kovinske zlitine (Au-Si) s pomočjo hitrega ohlajanja taline z metodo puške. V tem času, in celo že nekaj prej, je močno naraslo zanimanje za amorfne materiale. Tako je že v letu 1959 Turn podal pogoje za oblikovanje amorfne strukture. V naslednjih letih je vrsta znanstvenikov (H. A. Davies, Luborsky, Uhlman, Osipov, itd.) študirala pogoje ostekljevanja, na osnovi katerih so izdelani tudi različni teoretični modeli, matematične rešitve in empirične enačbe3'. Natačneje je poročal o amorf-nem magnetnem železu z dodatki (posebej Si) W. Felsch2'v letu 1966. Nadaljni napredek na tem področju je v letu 1970 dosegel P. Duvvez2 3, ki je ugotovil, da je možno hitrosti ohlajanja za dosego amorfne strukture močno znižati, če osnovni kovini, ki je običajno ena od prehodnih kovin (Fe, Co, Ni), dodamo metaloide, kot so B, Si, C, Ge. V letu 1978 sta H. Hillman in Hilzin3' v Brightonu razvila še nov postopek izdelave amorfnih litih trakov na hitro vrtečem se valju. S tem je bila odprta pot do danes že dodobra uveljavljeni industrijski tehnologiji izdelave litih trakov amorfnih kovin oziroma zlitin. Danes v svetu obstaja že vrsta proizvajalcev269' (npr.: v ZDA — Allied Corporation, v ZRN — Vacu-umschmelze GmbH, F. Krupp GmbH, na Japonskem — *' Borivoj Šuštaršič, dipl. ing. met., Metalurški inštitut Ljubljana dr. Jože Rodič, dipl. ing. met., Metalurški inštitut Ljubljana " Originalno publicirano: ŽZB 23, 1989, 4 Rokopis prejet: avgust 1989 Toshiba, Jokohama Magnetics, Sumitomo Metals, TDK, Matsushita, Hitachi in v vzhodni Evropi — SZ, ČSSR), ki prodajajo v relativno velikih količinah amorfne kovinske trakove in seveda tudi končno uporabne izdelke. Slika 1: Primerjava razporeditve atomov pri a) kristaliničnih in b) amorfnih materialih1'. 3. POSTOPEK IZDELAVE LITIH AMORFNIH TRAKOV Do sedaj je bila razvita vrsta postopkov izdelave mikrokristalinčnih in amorfnih kovin7', vendar se je v svetu najbolj tržno uveljavil postopek ulivanja amorfnih trakov na hitro vrtečem se valju (angl.: Melt Spinning Process, nem.; Schmelz — Spinnverfahren), ki ga bomo zato na kratko tudi opisali. Kovino, raztaljeno v indukcijski talilni peči (običajno v zaščitni atmosferi Ar ali N2), pod tlakom brizgamo (nalivamo) skozi šobo talilnega lonca na hitro vrteči se valj oziroma boben. Pri tem se kovina ohlaja z veliko hitrostjo ( = 106K/sek.) in oblikuje tanek strjen amorfen trak, ki se zbira v zbiralniku ali že neposredno avtomatsko navija na zbiralnem kolutu. Na sliki 2 je shematično prikazan postopek. Debelina izdelanega traku je zaradi zahtevane velike hitrosti ohlajanja do maksimalno 40 um. Značilnosti izdelanega amorfnega traku je tudi ta, da prehaja v kristalini-čno stanje, če presežemo določeno kritično temperaturo (običajno 400—500° C). Glavne vrste amorfnih meh-komagnetnih zlitin so izdelane na osnovi Fe, Ni in Co z dodatki 5—15 % metaloidov (B, Si), ki v bistvu znižujejo kritično hitrost ohlajevanja, potrebno za prehod v amorfno oziroma steklasto stanje, ker so premeri atomov osnovne kovine mnogo večji od atomov dodanih metaloidov. Za določitev pogojev ohlajevanja so za 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 .. talilni lonec . . plin pod tlakom (Ar, .. raztaljena kovina .. šoba .. curek taline . kapljica taline, ki oblikuje trak . hlajen vrteči se valj . trak amorfne kovine . strgalo . indukator ... kot nalivanja posamezne zlitinske sisteme pričeli na osnovi preisku-sov izdelovati izotermne diagrame ali tudi kontinuirne TTT (angl.: tirne — temperature — transformation dia-grams, glej sliko 3), ki so v metalurgiji poznani predvsem za določevanje pogojev strukturnih premen. Najpogosteje so zlitine Fe-Si-B v področju sestav, ki so prikazane v ternarnem faznem diagramu na sliki 4. Z mešanjem kovin in metaloidov lahko tako oblikujemo različne zlitine z lastnostmi, ki so prilagojene posebnim namenom uporabe. T tN igt Slika 3: Shematični TTT diagram za prehod taline v amorfno stanje (-in pogoji toplotne obdelave (....)". Fe2B 0.4 1 . 2 . 3 . 4 . 5 . . talina . FeSi + talina . FeB +talina . FeB + Fe2B +talina . Fe2B + talina 6 . .. kubično prostorsko centriran FeSi +talina 7 ... kubično prostorsko centriran FeSi Črtkano področje predstavlja področje sestav amorfnih zlitin Fe-Si-B Slika 2: Postopek izdelave kovinskih amorfnih trakov". Slika 4: Temami fazni diagram Fe-Si-B pri 1500° C171. 4. LASTNOSTI IN UPORABA AMORFNIH KOVINSKIH TRAKOV Amorfne zlitine danes uporabljajo predvsem v elektroniki in elektrotehniki kot mehkomagnetne materiale in kot dele različnih mehanskih sklopov. Kot magnetni sklopi se največ uporabljajo v obliki navitih lameliranih toroidnih jeder ali jeder drugih oblik (C, U, E jedra) za transformatorje (miniaturni, 400 Hz močnosti in transformatorji za impulzne napetostne pretvornike). Uporabljajo se tudi kot magnetni oklopi, dušilke, magnetoela-stična čutila, audio in video rekorderske glave, merilni pretvorniki, itd. Materiali so frekvenčno izredno stabilni in so v splošnem uporabni od 50 Hz do 100 kHz. Kot mehanski sklopi se uporabljajo predvsem za magnetne in nemagnetne vzmeti zaradi odličnih vzmetnih lastnosti. Mehkomagnetne amorfne materiale je potrebno za doseganje optimalnih lastnosti toplotno obdelati v magnetnem polju. V odvisnosti od jakosti in smeri magnetnega polja je možno dobiti za dano kemično sestavo zlitine različne oblike histerezne zanke. Temperature toplotne obdelave so 50 do 100° C pod temperaturo prehoda v kristalinično stanje, običajno v zaščitni atmosferi. Najbolj značilne oblike statične histerezne zanke (glej sliko 5), dobljene po toplotni obdelavi na navitem toroidnem jedru iz zvitega amorfnega traku, so: — ovalna (O), — pravokotna (P), — sploščena (S). Oblika histerezne zanke določa velikost maksimalne permeabilnosti (|!max), začetne permeabilnosti in magnetnih izgub (Pv) pri visokih frekvencah in gostotah magnetnega polja. Najvišje jimax daje kvadratna oziroma pravokotna histerezna zanka, najvišje ji, in najnižje Pv pa daje sploščena histerezna zanka. Na sliki 5 prikazujemo značilne oblike histereznih zank tržno dosegljivega amorfnega materiala na osnovi Fe in Ni v odvisnosti od vrste toplotne obdelave. Slika 5: Značilne oblike histereznih zank amorfne zlitine na osnovi Fe-Ni po različnih vrstah toplotne obdelave v magnetnem polju21. V splošnem imajo mehkomagnetne amorfne zlitine na osnovi Fe visoko gostoto magnetnega polja pri nasičenju (Bs), nizke magnetne izgube in relativno veliko magnetostrikcijo ki določa dimenzijske spremembe med magnetenjem. Zlitine na osnovi Fe in Ni imajo pri srednjih Bs višje permeabilnosti in zelo nizke magnetne izgube v primerjavi z zlitinami na osnovi Fe. Enako velja tudi za magnetostrikcijo. Zlitine na osnovi Co praktično nimajo magnetostrikcije in so zato skoraj neobčutljive na mehanske obremenitve. Obstajajo tudi nemagnetne amorfne zlitine na osnovi Ni. V primerjavi s kristaliničnimi materiali imajo amorfne kovine visoko mejo elastičnosti, ki je skoraj enaka nate-zni trdnosti. Imajo tudi dobro trajno dinamično upogibno trdnost in veliko trdoto. Takšne mehanske lastnosti pa so pogoj za dober (idealen vzmetni material). Visoke vsebnosti Ni zagotavljajo tudi dobro korozijsko obstojnost. Amorfne zlitine so na voljo v obliki tankih trakov, širine 10—25 mm (50 mm), debeline 20 do 40 jim, navite v svitke standardiziranih dimenzij, teže približno 0.5 kg. Seveda mnogi tuji proizvajalci29' nudijo tudi končne izdelke, bodisi da so to jedra zalita v termoplaste ali že kompletni sklopi (na primer: impulzni napetostni pretvorniki, alarmne naprave itd.). Toplotna obdelava se lahko izvede po želji končnega uporabnika pri proizvajalcu ali kupcu. Kot smo že dejali, so lastnosti amorfnih kovin oziroma zlitin predvsem odvisne od njihove sestave, oblike in dimenzij izdelka ter pogojev toplotne obdelave v magnetnem polju. V tabeli 1 so podane značilne vrednosti fizikalnih lastnosti amorfnih zlitin2', ki so seveda odvisne od prej naštetih pogojev: TABELA 1: Fizikalne in mehanske lastnosti tržno dosegljivih amorfnih zlitin 21 Lastnosti Enota Vrednost Gostota g/cm3 7.1-8.0 Sp. el. upornost O mm2/m 0.9—1.35 Koeficient toplotnega širjenja 10"7K 80—130 Vickersova trdota HVq2 800-1000 Modul elastičnosti kN/mm2 150 Natezna trdnost (meja elastičnosti) N/mm2 1500-2000 Trajna dinamična upogibna trdnost (107 ciklov) N/mm2 ±700 do ±800 Temperatura začetka kristalizacije •c 450-500 Mejna temperatura uporabnosti "C 100 do 200° C V tabeli 2 so navedene značilne vrednosti magnetnih lastnosti amorfnih zlitin, izmerjenih na navitih toroidnih jedrih z zunanjim premerom 20 mm iz zvitega amorfnega traku, debeline 25 jj.m. Meritve amorfnih trakov Fe-Ni-Si-B na Metalurškem inštitutu Ljubljana in v ISKRA Elementi TOZD Feriti so pokazale, da imajo amorfni trakovi lastnosti v okviru podatkov tujih proizvajalcev, ki so navedeni v tabelah 1 in 2. Na sliki 6 je podan diagram sila — raztezek za nate-zni preizkus litega amorfnega traku, debeline 24 jim in širine 20 mm. Iz diagrama vidimo, da je obnašanje traku pri natezanju povsem togo elastično, brez vsake plastične deformacije. Meja elastičnosti in natezna trdnost praktično sovpadata, kar je značilnost stekla oziroma amorfnih materialov. Izmerjene natezne trdnosti so bile med 1500 in 1600 N/mm2. Izmerjeni elastični raztezki so se gibali med 4 in 5 %, kar je neprimerno več kot pri steklu. Meritve torej potrjujejo uporabnost amorfnih trakov na področju mehanskih vzmeti. TABELA 2: Značilne magnetne lastnosti toroidnih jeder, izdelanih iz tržno dosegljivih amorfnih trakov21 Lastnosti Enota Vrednost Oblika histerezne zanke Magnetna indukcija pri T nasičenju Bs 0.6-1.5 Curiejeva „c temp. T0 250-400 Magnetostrikcija pri nasičenju Xs 0.3-30*10"' Statična koercitivnost H„ A/m 0.4-4 Remanenca Br T 0.5-1.2 Br/Bs 0.8-0.9 (P) M4 (50 Hz) 3*103— —150* 103 Mmax(50Hz) 105—6*105 0.4-0.7 Magnetne izgube W/kg oz. nW/g 4-10 (S) Pv pri 0.2 T in mW/cm3 20 kHz mvv/cm 30-70 Meritve magnetnih lastnosti (glej slike 7 do 10) kažejo, da so mehkomagnetne amorfne zlitine po lastnostih do frekvece 20 kHz, v nekaterih primerih pa tudi višje, primerljive z mehkomagnetnimi MnZn feritnimi materiali, kar jim ob višjih B in ja daje vsekakor bistvene prednosti (miniaturizacija, manj bakrenega navitja itd.). Magnente izgube so nižje, istočasno pa so temperaturno praktično neodvisne51, kar napoveduje prodor jeder, izdelanih iz amorfnih trakov, na področje impulznih napetostih pretvornikov (angl.: Svvitch Mode Povver Supply - SMPS)2 5 7. SPECIMEN DATA TEST TYPE MATERIAL BATCH GAUGELENGTH CROSS SECTION - WIDTH - THICKNESS TEMPERATURE HUMIDITY RESULTS SET-UP 1 MOOULUS MOD POINT1 MOD POINT 2 SET POINT 1 RESULTS ADJUSTED GAUGE LENGTH MODULS BEST FIT 1 AT PEAK 800 4> e a> CO 400- TENSION AMORF. FE-NI 2 NSR 50 RECTANGULAR 19.2 0.024 23 74 BEST FIT 1 200 700 OFF 150.00 1 N/MM2 3.850E + 04 N/MM2 1.535E + 03 UP MM MM MM 'C N N MM % 4.400 3000 Odmik v mm Slika 6: Diagram sila — raztezek nateznega preizkusa izdelanega na amorfnem traku Fe-Ni-Si-B, širine 20 mm in debeline 24 um (Ml in Tekstilna fakulteta Ljubljana, 1989). a) Material 2NSR (amorfna zlitina na osnovi Fe) Termomagnetna obdelava II mag. polje Koercitivnost Hc=7A/m Remanenca Br = 880mT 100 200 300 400 H(A/m) b) Slika 7: Statične histerezne zanke toroidov, izdelanih iz amorfnega čnem magnetnem polju. Merjeno v ISKRA Elementi TOZD Feriti traku Fe-Ni-Si-B: a) toplotno obdelano v vzdolžnem in b) pre- (april 1989). Material 2NSR(amorfna zlitina na osnovi Fe) m Termomagnetna obdelava : i mag polje Hc - A/m 1200 - Br z 100 mT 400 A/m b) Frekvenca ( k Hz) Slika 9: Magnetne izgube Pv v odvisnosti od frekvence za toroid dimenzij Dz = 30mm, Dn = 20mm in h = 20 mm s 30 ovoji izdelan iz amorfnega traku Fe-Ni-Si-B in toplotno obdelan v vzdolžnem oziroma pravokotnem magnetnem polju. Iz diagrama vidimo, da so magnetne izgube najmanjše (Pv(02T,20kHz)»10 W/kg) pri vzorcu, ki je bil toplotno obdelan v pravokotnem magnetnem polju. Merjeno v ISKRA Elementi TOZD Feriti (april 1989). Legenda. I - □Amorfni.TM01.N3 + Amorfni TM0 II NI - AFerit FT9G i i i I i i i I 50 100 kHz 0.1 0.5 1MHz5 Frekvenca —»- Slika 8: a) Induktivnost in b) impedanca v odvisnosti od frekvence. Primerjava toroid izdelan iz amorfnega traku in ferit približno enake velikosti. Merjeno v ISKRA Elementi TOZD Feriti (april 1989). Feritno jedro Jedro iz amorfne ^litine 25 50 75 Temperatura (°C) Slika 10: Primerjava magnetnih izgub v odvisnosti od temperature za amorfni in feritni material5'. V naši informaciji smo se zaenkrat omejili le na meh-komagnetne amorfne materiale, vendar številne študije po svetu6' kažejo, da je tehnologijo hitrega strjevanja in amorfne materiale možno uporabiti tudi na številnih drugih področjih. Najbolj zanimivo je vsekakor področje metalurgije prahov. Izdelava super trdomagnetnih materialov Fe-Nd-B preko drobljenja litih amorfnih oziroma mikrokristiliničnih trakov v zaščitni atmosferi in vroče ekstruzije ali stiskanja prahu v magnetnem polju obeta cenejšo in produktivnejšo tehnologijo izdelave te vrste magnetov48'. Nova Melt Spinner naprava na Metalurškem inštitutu v Ljubjani vsekakor obeta naše razvojno raziskovalno vključevanje tudi na tem področju. 5. ZAKLJUČKI V okviru pilotne proizvodnje in mednarodnih koope-racijskih povezav lahko Metalurški inštitut Ljubljana že v letu 1989 dobavlja mehkomagnetne amorfne trakove na osnovi železa (zlitine Fe-Si-B oziroma Fe-Ni-Si-B), debeline 25 |im in širine 10, 20 ter 50 mm, V začetni fazi našega razvojno-raziskovalnega dela na področju amorfnih materialov smo osvojili osnovno metodologijo določevanja bistvenih mehanskih in magnetnih lastnosti tankih amorfnih trakov. Z zagonom nove pilotne naprave Melt Spinner pa bo možno v nadaljevanju osvojiti lastno tehnologijo izdelave mehkomagnetnih amorfnih trakov s posebnimi lastnostmi (zlitine na osnovi Ni in Co) in trdo-magnetne prahove Fe-Nd-B. 6. LITERATURA 1. V. Jaschinski, W. Wolf, U. Koenig in J. Hartvvig: Amorphe Metalle — Entvvicklung einer neuen VVerkstoffklasse, Tech. Mitt. Krupp, Forsch. Ber„ 39, 1981, 1,1 — 11. 2. Vacuumschmelze GMBH, komercialni prospekt VC001, 2/83, Vitrovac Amorphous Metals. 3. B. Šuštaršič: interni zapiski s predavanj na tretji stopnji FNT metalurgija prof. Egvina Girta, PNMF — Sarajevo, februar 1989. 4. C. J. Jang, R. Ray: Fe-Nd-B PM Magnets via Advanced Melt Spinning Technology, Marco Materials Inc., MPR, januar 1989, s. 54-58. 5. C. E. Mullet, D. M. Nathasingh: Amorphous Magnetic Materials Offer Advantages for HF Supply Filters, PCIM julij 1988, 32-33. 6. F. H. Froes, R. Carbonara: Applications of Rapid Solidifica-tion, Yournal of Metals, 1988, 2, 20—27. 7. I. Ohnaka: State of the Art of Research and Development in RST in Japan, Transactions ISIJ, 27, 1987, 919—928. 8. J. Ormerod: PM of Rare Earth Permanent Magnets, Metals and Materials, avgust 1988, 478—482. 9. Allied Corporation: Metglass Electromagnetic Alloys, komercialni prospekt, 15M —10/81. Normalizacijsko žarjenje verig F. Legat*1, J. Žvokelj*2 UVOD Tehnika varjenja verig pozna več postopkov: 1. Med najstarejše spada takoimenovano kovaško varjenje, ki pa se danes zelo redko še uporablja. V poštev pride pri varjenju nepomirjenih, nizkoogljičnih jekel, kadar ni mogoče zaradi nenormalne oblike ali velikosti verižnega elementa narediti na bolj sodobnem stroju. Poznano je varjenje z enim ali z dvema gretjema. Narezane komade in upognjene na stiskalki v obliko U segrevamo na kovaškem ognjišču. Ko surovec doseže kovaško temperaturo, ga pripravimo za varjenje, tako da ga na koncih sploščimo in delno zakrivimo. Tako pripravljen člen segrevamo ponovno na 1100—1200° C, ga lepo prekrijemo in zakujemo do konca. Končno obliko zvar dobi pod ročnim padalnim kladivom, kjer se kalibrira v posebnem orodju. To je varjenje z dvema gretjema. Pri enem gretju opravimo celotno kovanje naenkrat. Zvar ni kvaliteten in se z enim gretjem sploh ne uporablja več. Tudi pri varjenju z dvema gretjema dobimo dosti oksidnih vključkov in zažganih razpok. Prav zato računamo pri obremenitvah v praksi le na njegovo 75 %-vred-nost. 2. Topo elektrouporovno varjenje je drugi, tudi dokaj star način, ki pa se je v zadnjih letih spremenil in moderniziral. Delimo ga v: — klasični sočelno uporovni način, — v moderni sočelno uporovni način, kjer imamo konstanten dovod energije za vsak zvar, posebno močan pritisk in celoten obrez zvarnega venca. Pri klasičnem, že dolgo poznanem načinu nastane pri prehodu električnega toka preko stika velik upor. Oba konca, ki sta normalno obrezana, se močno segrejeta. Segrevanju sledi stiskanje preko posebnih ročic ali vzmeti in tako dobimo zvar. Na zvarnem mestu nastane velika odebelitev prereza, zvami venec, ki ga posebno orodje zakuje in noži dokončno odstranijo. Pri samem varjenju pa v zvaru nastanejo oksidi, ki se pri stiskanju delno iztisnejo iz vara, precej pa jih ostane še v spoju. Zvar zato ni homogen, v njem najdemo vedno napake, okside, izceje in razne vključke. Pri termični obdelavi, kot je poboljšanje, se te napake še povečujejo. 3. Novi, izpopolnjeni način čelnega elektrouporov-nega varjenja je razvila firma VVAFIOS. V osnovi je princip varjenja skoraj enak staremu, le z novo regulacijsko tehniko je dovod energije bolj natančen, enakomeren. Pritisk je dokaj velik in pri večjih strojih v celoti izveden s hidravliko. Stroji so poznani pod imenom KEH. Postopek varjenja je razdeljen v več stopenj: Prvi dve stopnji služita samo kot priprava spojnega dela. Cilj te priprave je enakomeren dotok električne energije v določenih električnih fazah. Postopek je zelo čist in porabi manj materiala. Za nemoten proces v proizvodnji moramo imeti nekoliko bolj pozorno pripravljeno žico, po možnosti vlečeno, kar nam daje dobre stične ploskve pri elektrodah in solidne tolerance pri upogibanju. Izpopolnjen in izboljšan klasičen način sočeinega elektrouporovnega varjenja je danes že osvojeni (KEH) sistem sočeinega elektrouporovnega varjenja. Ta je tako izpopolnjen da z njim uspešno varimo vsa navadna in mikrolegirana jekla, kijih norma DIN 17115 predvideva za proizvodnjo navadnih in visokoodpornih verig. Ta sistem zato uspešno zamenjuje obžigalni način varjenja in klasičen način sočeinega varjenja. Pomembne lastnosti novega sistema varjenja so: — kontroliran dovod energije za varjenje, — kontroliran hidravlični tlak za stiskanje, — oblika spojev — zvarnih mest je že pri rezanju in upogibanju lepo in primerno pripravljena, — lep obrez zvarnega venca, — elektroenergija se v celoti porabi le za segrevanje zvarnega spoja, — dimenzijsko območje varjenja je od premera 0 3 mm do 0 26 mm. 4. Obžigalno elektrouporovno varjenje z izmeničnim tokom: Pri tem načinu varjenja jeklena spojna dela, ki jih varimo, staknemo le toliko, da med njima pride do električnega kratkega stika. Ko spojna dela takoj nato rahlo odmaknemo, nastane tokovni lok. Material se na spojnih površinah zaradi elektrouporovnega loka močno sregreje. Temperatura je tako visoka, da se material na površini stopi. Ogljik v jeklu začne zgorevati in z ostalim raztopljenim materialom izletava iz spojnega dela. Pri varjenju pustimo, da del tega materiala na spojnih površinah odgori, potem pa s primernim pritiskom zvarna konca stisnemo. Tako se material zvari. Pri tem okrog zvara nastane greben — grad, ki ga takoj odrežemo s posebnimi noži, ki so na varilnem stroju. Po tem postopku lahko varimo vsa jekla, ki se praktično uporabljajo za verige. Nekaj težav povzročajo le nekatera Cr-Si jekla, Al-jekla in siva litina. Vse te zlitine pa v praksi ne pridejo dostikrat v poštev. Franc Legat, dipl. ing. met., Veriga Lesce, Lesce *' Janez Žvokelj, dipl. ing. met., Metalurški inštitut Ljubljana *' Originalno publicirano: 23, 1989, 4 * * * Rokopis prejet: avgust 1989 Obžigalno elektrouporovno varjenje z izmeničnim tokom je pri proizvodnji verig izvedljivo na dva načina: — varjenje brez predgrevanja in — varjenje s predgrevanjem. Za vsak način mora biti varilni stroj posebej prirejen. Pri varjenju brez predgrevanja se hrbtni del verižnega člena segreva istočasno, ko se člen vari — vzporedno segrevanje in varjenje. Varilni stroj mora za ta način varjenja razpolagati z večjo količino energije, z močnejšim transformatorjem. Postopek obžigalnega varjenja s predgrevanjem lahko razdelimo na naslednje faze: — predgrevanje, — obžiganje, — stiskanje — varjenje. Pri varjenju dobi člen glede na postopek, višino temperature in količine toplote zelo pisano kristalno strukturo. Za obžigalno varjenje lepo kaže celoten strukturni razpored — slika 1. Lastnosti zvarnih spojev pri obžigalnem varjenju so odvisne predvsem od dveh pogojev: — toplotnega ciklusa, ki nastane med samim procesom varjenja in — kemičnih sprememb, ki nastanejo v zvarnem spoju in delno tudi v njegovi okolici. Če pogledamo tvorbo in obliko kristalov v zvarnem spoju, nastanejo zaradi toplotnega vpliva različne strukture: 1. struktura osnovnega materiala, 2. zvarni spoj (običajno delno lita struktura), Slika 1 3. vmes med strukturo osnovnega materiala in zvara pa je prehodna — toplotno vplivana cona, ki ima od osnovne strukture najprej finozrnati del, nato pa preide v bližini zvara v VVidmanstattsko obliko zrn. Kakšne temperature nastopajo pri varjenju na posameznih mestih, kaže diagram. Slika 2 nam nazorno kaže spreminjanje velikosti avstenitnih zrn v varjeni coni in v odvisnosti od oddaljenosti od zvara. Seveda vpliva na celotno razporeditev velikosti kristalov že osnovna struktura jekla. To je posebno zanimivo pri manganskih jeklih, ki imajo ponavadi izrazito tra-kasto strukturo. Velikost avstenitnih zrn in tovrba sekundarne strukture v posameznih conah je precej odvisna od kemične sestave jekla, pogojev avstenitizacije in od posameznih legirnih elementov, ki regulirajo oziroma preprečujejo naraščanje zrn, pa tudi od pogojev hlajenja. Zelo pomembna je seveda izguba ogljika v zvaru in tvorba lite strukture. Poleg ogljika izgubljamo v zvaru tudi ostale elemente, vendar je odstopanje pri ogljiku največje. Feritna cona nastane zaradi spremembe faz v samem zvaru. Kako so razporejena temperaturna polja po členu, vidimo na členu 0 50 mm iz jekla Č 8330 nekaj sekund po varjenju (slika 3). Krivulja na sliki 4 nam kaže toplotne cone po stiskanju v odvisnosti od oddaljenosti od varilnega mesta. Na diagramu vidimo, da temperatura 8 mm oddaljene točke od zvara znaša le še 980—1000°C po stiskanju; 20 mm oddaljena točka je v tem času segreta na 800° C. Na merilnem mestu 4 pa temperatura pade na 480° C— 500° C. Ta del se nahaja že pod elektrodami, ki intenziv- Temperaturne točke in temperaturne cone pri čienu #50 mm v 8 s po varjenju oddaljenost od sredine zvara(mm) Sprememba velikosti avstenitnega zrna pri odgorevno varjeni coni Slika 2 Material 20NlCrMo2 Slika 4 no odvajajo toploto zaradi dobre prevodnosti in zadovoljivega hlajenja. Seveda te krivulje veljajo samo za mrzle člene; za tiste, ki so bili po krivljenju ohlajeni in nato šele varjeni. Pri toplem upogibanju pa so temperature višje po celem členu, razen zvarnega venca, ki ima isto temperaturo pri stiskanju. Diagram na sliki 5 nam kaže ohlajevalni čas in padanje temperature s časom na zvarnem delu člena. Važen je čas, ki ga rabi člen za ohlajanje od 900 do 500° C. Ta čas je v našem primeru dolg 185 sekund, kar ne vpliva na strukturo toliko, da bi prišlo lahko do zakalitve. Obrezovanje zvarnega venca se izvrši takoj po varjenju in traja 32 sekund. Ta čas je precej odvisen od temperature zvarnega dela (hiter transport do obsekovalnega primoža) od kvalitete jekla, od velikosti venca in od obsekovalnega orodja. Obsekovanje je zaključeno običajno pri temperaturi 830—860° C, kar je tudi potrebno. Ves postopek varilnega postrojenja mora biti tako urejen, da se obsekovanje izvrši v toplem območju nad Ac3 črto. Prav posebno se moramo izogibati območja loma v modrem, to se pravi temperaturnega intervala 300—500° C. Ta temperatura pri našem obrezovanju nikdar ne nastopa. Približamo pa se tej coni pri vtiskava- nju mostičkov (prečk). Temperature so običajno 600 do 680° C. Nevarnost razpok pri vtiskavanju nastopi pri členih, ki so bili bolj kratko odrezani in imajo zato manjše odgorevanje. Prav tako se zelo različno segrevajo tudi posamezni deli pri topem elektrouporovnem varjenju. Slika 6 nam predstavlja jeklo 20 NiCrMo 2, in sicer zvar členov, varjenih na stroju, ki je bil predhodnik novega KEH sistema. Pri konstantnem pritisku smo spremljali ohlajanje: — zvarne cone, ki jo predstavlja zgornja krivulja, — elektrod, ki so posnete na drugi krivulji, — radiusov, ki jih predstavlja temperaturna krivulja na tretjem mestu, — prav tako zanimiv pa je tudi hrbtni del na četrti krivulji. Velika zrna pa niso zaželena, ker iz velikih kristalov avstenita nastanejo po prekristalizaciji velika zrna ferita in perlita. Z nadaljnim naraščanjem temperature postaja zrno vse bolj grobo, da nastane taka struktura, ki je podobna liti. Pri taki strukturi se perlit ne izloča več ob mejah feritnih zrn, temveč tvori s feritom zrna, ki so zelo podobna VVidmanstattski strukturi. Slika 7 nam daje še dodatno primerjavo: ohlajanje zvara (1) in mesta pod elektrodami (2). Razporeditev temperatur po členu za novi sistem varjenja nam kaže slika št. 8. Upoštevati moramo, da je člen pred varjenjem v hladnem stanju. Krivulja 1 predstavlja navadno jeklo St 35.2, krivulja 2 pa jeklo 20 NiCrMo 2. Slika 6 800 600 — T(°C) Slika 7 50 100 150 200 250 300 350 400 —čas(s) Toplotna cona in temp.točke varnega dela in okolice v odvisnosti od časa čas od 900°C do 500°C 185s E-čas za obrezovanje njem delu pa je električni dodatek, kjer se segrevanje nadaljuje direktno pod spiralami. S tem načinom podaljšamo toplotno polje nad črto Ac3 in lahko segrevamo tudi legirana jekla z manjšo toplotno prevodnostjo. Pri tem segrevanju so važne temperature in časi. Veriga teče v smeri proti zgorelim dimnim plinom in se predgreva. Na ta način pride že primerno vroča v bližino gorilcev. Toplotno polje nad GOS linijo mora biti dovolj dolgo, da pri določeni hitrosti zadošča za pretvorbo po celem preseku. Prav zato za vsako verigo posebej določimo hitrost. V naslednjih dveh tabelah podajamo učinke naših dveh peči: Tabela 1 Typ SDGO 500 (povprečni učinek ca. 500 kg/h) Slika 8 Pri ohlajanju jekla je važno, da preidemo čim hitreje temperaturno območje med Ar3 in Ar, točko. Počasno ohlajevanje ni primerno, ker se iz kristalnih kali razvijejo večja zrna kot pri hitrem. Poleg tega se spremeni tudi oblika izločenega perlita. Počasnejše ko je ohlajevanje skozi območje GOS, bolj grobe bodo lamele perlita. Za popravo struktur je potrebna posebna toplotna obdelava, normalizacija. Ta postopek je treba izvesti le tedaj, če je izhodna struktura materiala grobozrnata in nehomogena. Če je jeklo samo po sebi finozrnato in zrna enakomerne velikosti, je vsaka normalizacija brezpredmetna. Verige pri tem segrejemo na temperaturo 30 do 50° C nad temperaturo premene, da dobimo avstenitno strukturo. Grobozrnate strukture jekla v prehodni coni zvara, v zvaru in tudi na sosednih delih se spremenijo v enakomerno avstenitno strukturo. Segrevanje in žarjenje na predpisani temperaturi je omejeno le na čas, da ves material doseže to strukturo. Če je žarjenje predolgo, kristali avstenita preveč zrastejo in slabo vplivajo na pre-kristalizacijo zvara, ki nastopi pri ohlajanju materiala. Material pri normalizaciji ohlajamo normalno na zraku in čimbolj enakomerno. Pri tem se pri žarjenju dosežena enakomerna avstenitna struktura prekristalizira v finozrnato enakomerno strukturo ferita in perlita, ki ima zaradi tega enakomernejše in boljše mehanske lastnosti. Z normalizacijo smo dosegli predvsem odpravo neprekristaliziranih struktur v zvaru, boljšo finozrnato strukturo celotnega zvarnega območja, kot je bila v surovem stanju. Prehodi zvara v osnovni material so enakomernejši in homogeni. V samem zvaru pa je opaziti delno razogljičenje in tudi zmanjšanje vrednosti trdote, kar navadno popravimo kasneje že s poboljšanjem materiala. Po normalizaciji se zboljšajo trdnostne lastnosti in poveča se žilavost materiala, kar je posledica homogene kristalne strukture, ki smo jo dosegli. Normalizacijski postopek se posebno priporoča pri izdelavi visokood-pornih verig, ki jih delamo iz mikrolegiranih jekel. Rudarske in sidrne verige normaliziramo v vertikalnih pretočnih žarilnih pečeh Schmitz-Appelt. Veriga pri normalizaciji potuje skozi peč z vrha proti dnu s predpisano hitrostjo, odvisno od dimenzije verige. Pri tem se segreje na predpisano temperaturo normalizacije. Ves postopek je kontroliran z registracijo za čas in temperaturo. Ohlajanje verige opravljamo na zraku. Ogrevanje peči je urejeno na plin. Sicer je možna kurjava tudi z mazutom, z elektriko ali pa je celotna peč kombinirana. Ta kombinacija je izvedena s plinskimi gorilci, ki so v normalni višini, v spod- Nazivni premer verige 0 mm Učinek z Ogrevni Pretočna enim čas hitrost pramenom minut m/min. kg/h Število Efektivni pramen učinek kg/h 5 3 2,15 65 7 455 8 4,8 1,35 110 4-5 440-550 10 6 1,10 150 3-4 450-600 13 8 0,8 185 3 555 16 9,5 0,68 240 2 480 20 12 0,54 280 2 560 26 16 0,4 360 1-2 360-720 30 18 0,36 430 1 430 33 20 0,325 480 1 480 36 21 0,31 540 1 540 40 24 0,27 580 1 580 Tabela 2 Typ SDGO 1200 (povprečni učinek ca. 1200 kg/h) Nazivni Ogrevni Pretočna Učinek z enim Število premer verig čas hitrost pramenom pramen 0 mm minut m/min. kg/h 45 23,0 0,3 800 1 51 26,0 0,27 800 1 60 30,0 0,23 1100 1 80 40,0 0,175 1500 1 100 50,0 0,14 2000 1 Učinki novih peči so nekoliko boljši, ker se dimni plini še dokaj vroči na vrhu peči obrnejo in tečejo še nekaj metrov ob verigi do dimnika. Na drugi strani pa poveča ta izkoristek tudi električni dodatek, ki je v spodnjem delu peči tik nad hladilno kadjo. Naše peči so starejše, so brez tega dodatka in so zgoraj odprte kot normalen dimnik. Peči so bile nabavljene še v času, ko smo za verige uporabljali dokaj enostavna jekla. Za sidrne verige so bile poznane kvalitete: St35-13K, St 41-50 po LR in St 52. Vse to so jekla, ki nimajo posebnih legirnih dodatkov in s svojo dokaj veliko toplotno prevodnostjo ne ovirajo dokončnega in popolnega pregretja tudi pri sorazmerno veliki hitrosti verige skozi peč. V letih 60—70 pa tudi pri rudarskih verigah še ni bilo tako visokih kvalitetnih razredov, da ne bi dosegali predpisanih trdnosti, kot so bile za DIN 22252 razred B. Novo peč kaže slika 9. Debelo risana črta predstavlja verigo, ki teče skozi peč. Naslednja slika 10 nam daje grafičen posnetek toplotne obdelave — normalizacije za sidrno verigo 0 68 mm St 52 V — U 3 pri hitrosti V = 0,18 m/min. pri segrevanju in spodaj pri ohlajanju. Normalizacijske peči se uporabljajo lahko tudi za kaljenje. —-čas hlajenja (min) Slika 13 Slabe strani teh peči pri kaljenju verig so naslednje: — točnost temperatur je sporna, ker preveč nihajo zaradi grobe regulacije, — hitrost skozi peč je za mikrolegirana jekla prevelika, — ohlajanje je neučinkovito in — oksidacija pri prehodu skozi peč dokaj močna. Za boljšo ponazoritev postopka prilagamo nekaj metalografskih posnetkov verig, ki so bile normalizirane ali poboljšane v teh pečeh. Surov zvar po varjenju — mikroposnetek Č 8330 0 46 mm. Povečava 100x (slikali) Dobro normaliziran zvar na pretočni peči SDGO 1200 Č 8330 0 46 mm, temperatura 880° C. Povečava 100 x (slika 12) Poboljšan zvar rudarske verige Č 7435, 0 26 mm, obdelan na pretočni peči SDGO 500. Temperatura kalje-nja 880-890° C. Popuščanje 490° C. Povečava 100 x (slika 13) ZAKLJUČEK Po varjenju, ne glede kakšnem: topem, obžigalnem ali topim z povečanim pritiskom, moramo vsako verigo normalizirati tako, da izenačimo strukture preko zvara in toplotno vplivane cone. To gretje preko GOS linije izenači zrna in s pomočjo difuzije zmanjšuje tudi izgubo ogljika v feritni zvarni coni. Normalizacijsko žarjenje lahko izvedemo na več načinov, vendar je še vedno najcenejši način, ki je opisan v našem poročilu. Pri teh pečeh je seveda možna zamenjava mazuta ali plina kot grelnega sredstva z elektriko. Se pa zaradi varstva okolja in boljših delovnih pogojev tudi na tem področju pojavlja indukcija, ki pa je nekoliko dražja, vendar za kvalitetne verige v bodočnosti potrebna. Železarski zbornik, 23, 1989, 1-4 1. KRONOLOŠKO KAZALO Todorovič Gojko, J. Lamut, L. Šketa, M. Tolar: Študij redukcije silicija iz železovih rud......ŽZB 23 (1989) 1, 1— 5 Vodopivec Franc, M. Torkar, N. Smajič: Raziskava vpliva aluminija na strjevalno strukturo in začetno plastičnost kontilitih gredic ........... ŽZB 23 (1989) 1,7-16 Koselj Anton: Elektroobločna peč, njen vpliv na elektroenergetski sistem in kompenzacija jalove moči v Jeklarni 2 v Železarni Jesenice..........ŽZB 23 (1989) 1, 17-25 Bratina Janez: Gospodarjenje z električno energijo v slovenskih železarnah .......ŽZB 23 (1989) 1, 27—30 Bratina Janez: Obratovalni elektroenergetski model obločne peči za proizvodnjo jekla .... ŽZB 23 (1989) 2, 45—56 Vehovar Leopold, F. Mlakar, A. Poklukar: Korozijska odpornost legiranih litin in nerjavnih jekel v raztaljeni žlindri . . . . . . ŽZB 23 (1989) 2,57-63 Vodopivec Franc, J. Žvokelj, D. Gnidovec, M. Pristavec, F. Grešovnik: O spinodalni premeni v zlitini železa s 5 do 24 % Co in 28 % Cr........ŽZB 23 (1989) 2, 65-71 Vodopivec Franc, D. Gnidovec, B. Arzenšek, M. Torkar, B. Breskovar: Razvoj magnetne anizotropije v zlitine železa z 32 % Cr in 10,5 % Co......ŽZB 23 (1989) 2, 73-78 Koroušič Blaženko, F. Tehovnik, H. Ploštajner, A. Šteblaj: Kontrola kisika in aluminija s kisikovo sondo v kombinaciji z napravo za streljanje Al žice (I. del) . . ŽZB 23 (1989) 3, 85—89 Smajič Nijaz, B. Arh, J. Arh: Odfosforenje v elektroobločni peči ŽZB 23 (1989) 3, 91-96 Vodopivec Franc, M. Kmetič, J. Žvokelj, M. Gabrovšek: Poskus simulacije kontroliranega valjanja tanke pločevine na re- verzirnem kvatro stroju.....ŽZB 23 (1989) 3, 97—105 Gnamuš Janko: Planetarna valjarna in razvoj delovnih valjev . . . ŽZB 23 (1989) 3, 107-110 Uranc Franc: Vpliv toplotne obdelave na odpornost izvijačev proti upogibu in zvoju .... ŽZB 23 (1989) 3, 111-114 Razinger Anton: Organizacija gospodarjenja z zalogami metalurških proizvodov v pogojih povečane nestabilnosti okolja . . . . . ŽZB 23 (1989) 4, 133-139 Macur Vladimir, A. Lesnik: Tehnološki načini obratovanja 45 t EAF-VAD ........ŽZB 23 (1989) 4, 141-143 Marinšek Filip, F. Vodopivec: Primerjava klasično in kontinuirano vlitih jekel za neorientirane elektro pločevine . . . . . . ZZB 23 (1989) 4, 145-153 Torkar Matjaž, D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Žvokelj: Preoblikovalna trdnost zlitine NIMONIC 80 A v vročem . . . . . . ŽZB 23 (1989) 4, 155-158 2. AVTORSKO KAZALO Bratina Janez: Gospodarjenje z električno energijo v sloven- • skih železarnah.......ŽZB 23 (1989) 1, 27-30 Bratina Janez: Obratovalni elektroenergetski model obločne peči za proizvodnjo jekla .... ŽZB 23 (1989) 2, 45—56 Gnamuš Janko: Planetarna valjarna in razvoj delovnih valjev . . . ŽZB 23 (1989) 3, 107-110 Koroušič Blaženko, F. Tehovnik, H. Ploštajner, A. Šteblaj: Kontrola kisika in aluminija s kisikovo sondo v kombinaciji z napravo za streljanje Al žice (I. del) . . ŽZB 23 (1989) 3, 85—89 Koselj Anton: Elektroobločna peč, njen vpliv na elektroenergetski sistem in kompenzacija jalove moči v Jeklarni 2 Železarne Jesenice..........ŽZB 23 (1989) 1, 17-25 Macur Vladimir, A. Lesnik: Tehnološki način obratovanja 45 t EAF-VAD ......ŽZB 23 (1989) 4, 141—143 Marinšek Filip, F. Vodopivec: Primerjava klasično in kontinuirano vlitih jekel za neorientirane elektro pločevine . . . . . . ŽZB 23 (1989) 4, 145-153 Razinger Anton: Organizacija gospodarjenja z zalogami metalurških proizvodov v pogojih povečane nestabilnosti okolja . . . . . ŽZB 23 (1989) 4, 133-139 Smajič Nijaz, B. Arh, J. Arh: Odfosforenje v elektroobločni peči ŽZB 23 (1989) 3, 91—96 Todorovič Gojko, J. Lamut, L. Šketa, M. Tolar: Študij redukcije silicija iz železovih rud......ŽZB 23 (1989) 1,1—5 Torkar Matjaž, D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Žvokelj: Preoblikovalna trdnost zlitine NIMONIC 80 A v vročem . . . . . . ŽZB 23 (1989) 4, 155-158 Uranc Franc: Vpliv toplotne obdelave na odpornost izvijačev proti upogibu in zvoju .... ŽZB 23 (1989) 3, 111 —114 Vehovar Leopold, F. Mlakar, A. Poklukar: Korozijska odpornost legiranih litin in nerjavnih jekel v raztaljeni žlindri . . . . . . ŽZB 23 (1989) 2,57-63 Vodopivec Franc, M. Torkar, N. Smajič: Raziskava vpliva aluminija na strjevalno strukturo in začetno plastičnost kontilitih gredic ................ŽZB 23 (1989) 1,7-16 Vodopivec Franc, J. Žvokelj, D. Gnidovec, M. Pristavec, F. Grešovnik: O spinodalni premeni v zlitini železa s 5 do 24 % Co in 28 % Cr........ŽZB 23 (1989) 2, 65-71 Vodopivec Franc, D. Gnidovec, B. Arzenšek, M. Torkar, B. Breskvar: Razvoj magnetne anizotropije v zlitini železa z 32 Cr in 10,5 % Co ......ŽZB 23 (1989) 2, 73-78 Vodopivec Franc, M. Kmetič, J. Žvokelj, M. Gabrovšek: Poskus simulacije kontroliranega valjanja tanke pločevine na re-verzirnem kvatro stroju.....ŽZB 23 (1989) 3, 97—105 3. KAZALO PO STROKAH — UDK 33 — GOSPODARSTVO 339. Trgovina. Mednarodni gospodarski odnosi Razinger Anton: Organizacija gospodarjenja z zalogami metalurških proizvodov v pogojih povečane nestabilnosti okolja . . . . . ŽZB 23 (1989) 4, 133-139 53 — FIZIKA 538 Fizika kondenzirane materije Vodopivec Franc, D. Gnidovec, B. Arzenšek, M. Torkar, B. Bre-skovar: Razvoj magnetne anizotropije v zlitini železa z 32 % Cr in 10,5 % Co ........ŽZB 23 (1989) 2, 73-78 54 — KEMIJA 543.5 Fizikalno kemične analitske metode Koroušič Blaženko, F. Tehovnik, H. Ploštajner, A. Šteblaj: Kontrola kisika in aluminija s kisikovo sondo v kombinaciji z napravo za streljanje Al žice (I. del) .... ŽZB 23 (1989) 3, 85—89 62 — INŽENIRSTVO, TEHNIKA 620.17 Preskušanje mehanskih lastnosti Uranc Franc: Vpliv toplotne obdelave na odpornost izvijačev proti upogibu in zvoju .... ŽZB 23 (1989) 3, 111 —114 621.365 Elektrotoplotna tehnika Koselj Anton: Elektroobločna peč, njen vpliv na elektroenergetski sistem in kompenzacija jalove moči v Jeklarni 2 v Železarni Jesenice..........ŽZB 23 (1989) 1, 17—25 621.74 Livarstvo Vodopivec Franc, M. Torkar, N. Smajič: Raziskava vpliva aluminija na strjevalno strukturo in začetno plastičnost kontilitih gredic ........... ŽZB 23 (1989) 1,7-16 621.771 Valjanje Torkar Matjaž, D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Žvokelj: Preoblikovalna trdnost zlitine NIMONIC 80 A v vročem . . . . . . ŽZB 23 (1989) 4, 155-158 Vodopivec Franc, M. Kmetič, J. Žvokelj, M. Gabrovšek: Poskus simulacije kontroliranega valjanja tanke pločevine na reverzirnem kvatro stroju .......ŽZB 23 (1989) 3, 97—105 Gnamuš Janko: Planetarna valjarna in razvoj delovnih valjev . . . ŽZB 23 (1989) 3, 107-110 66 — KEMIJSKA TEHNIKA KEMIČNE IN SORODNE INDUSTRIJE 669.018 Kovine in zlitine po lastnostih Vodopivec Franc, J. Žvokelj, D. Gnidovec, M. Pristavec, F. Grešovnik: O spinodalni premeni v zlitini železa s 5 do 24 % Co in 28 % Cr..........ŽZB 23 (1989) 2, 65-71 669.046 Metalurški postopki za segrevanje in taljenje Smajič Nijaz. B. Arh, J. Arh: Odfosforenje v elektroobločni peči ŽZB 23(1989) 3, 91-96 669.09 Drugi metalurški postopki Todorovič Gojko, J. Lamut, L. Šketa, M. Torkar: Študij redukcije silicija iz železovih rud......ŽZB 23 (1989) 1.1—5 669.14 Zlitine železa z ogljikom Marinšek Filip, F. Vodopivec: Primerjava klasično in kontinuirano vlitih jekel za neorientirane elektro pločevine . . . . . . ZZB 23 (1989) 4, 145-153 Vehovar Leopold, F. Mlakar, A. Poklukar: Korozijska odpornost legiranih litin in nerjavnih jekel v raztaljeni žlindri . . . . . . ŽZB 23 (1989) 2, 57-63 669.187 Proizvodnja elektro jekla Macur Vladimir, A. Lesnik: Tehnološki načini obratovanja 45 t EAF-VAD ........ŽZB 23 (1989) 4, 141-143 Bratina Janez: Gospodarjenje z električno energijo v slovenskih železarnah.........ŽZB 23 (1989) 1, 27-30 Bratina Janez: Obratovalni elektroenergetski model obločne peči za proizvodnjo jekla .... ŽZB 23 (1989) 2, 45—56 VSEBINA UDK: 339.14:338.57:519.8:669.015.8 ASM/SLA: A4q, A5e, U4k, 10-52 Trgovina — zaloge — ekonomika — informacijski sistem — metalurški proizvodi A M. Razinger Organizacija gospodarjenja z zalogami metalurških proizvodov v pogojih povečane nestabilnosti okolja Železarski zbornik 23(1989)4 s 133—139 Osnovne zakonitosti, ki izhajajo iz časovne vrednosti vezanih sredstev v zalogah, smo proučevali na osnovi modela posamičnega elementarnega trgovskega posla. Iskali smo odvisnosti koeficienta obračanja zalog od zunanjih pogojev, ki jih reprezentirata višina marže ter družbeno priznana cena denarja. Na ta način smo opredelili mejni koeficient obračanja zalog in rezultirajočo donosnost trgovskega posla v odvisnosti od doseženega koeficienta obračanja. Na osnovi funkcijske odvisnosti notranjih in zunanjih parametrov trgovskega posla, izvršimo po metodi linearnega programiranja opti-malizacijo prodajnega asortimenta. Projekt posameznega kompleksnega trgovskega posla obravnavamo kot zaključen proces v katerem potekajo komercialne, logistične in finančne aktivnosti. V namenski enačbi, ki predstavlja neke vrste matematični model usklajenega delovanja odločilnih parametrov trgovskega posla, upoštevamo poleg družbeno priznane cene kapitala ter marže tudi pogoje plačevanja v prilivu in odlivu denarnih sredstev. V tako kompleksno definiranem posameznem trgovskem poslu je raziskava usmerjena k opredeljevanju najdaljšega možnega časa držanja zalog na skladišču. Vsebinsko je prikazano oblikovanje problemsko orientiranih informacij, ki so oblikovane s stališča oportunitetnih stroškov držanja zalog in rezultirajoče donosnosti trgovskih poslov. Informacije zelo nazorno prikažejo težavno problematiko organizacije gospodarjenja z zalogami, ki v pogojih visoke cene denarja izhajajo iz rigoroznih nabavnih pogojev in neutemeljeno nizko predpisane marže v trgovskih poslih s proizvodi črne metalurgije. Avtorski izvleček UDK: 669.14.018.583-418:620.192.45:621.746.074/22 ASM/SLA: D9p, D9q, SGAn, 4—53, P15g, 9—69 Metalurgija — jekla za neorientirane elektropločevine — mikro struktura — elektro magnetne lastnosti F. Marinšek, F. Vodopivec Primerjava klasično in konti vlitih jekel za neorientirane elektro pločevine Železarski zbornik 23(1989)4 s 145-153 Preiskani so bili trakovi zvaljani iz klasično in konti vlitih jekel za dinamo pločevine. Pri enakih vsebnostih S v jeklu je velikost sulfidnih vključkov, vidnih v optičnem mikroskopu, v trakovih iz konti jekla manjša kot posledica prisotnosti sulfidnih vključkov manjših od 1 um. Razlika v velikosti in porazdelitvi oksidnih vključkov je lahko posledica manjšega združevanja in hitrejšega strjenja jekla. Bolj enakomerna mikro struktura v trakovih iz konti jekla kaže, da se bolj enakomerna sestava in čistoča odraža v večji sposobnosti za rekristalizacijo med valjanjem, Rahlo povečanje vatnih izgub v trakovih iz konti jekla je posledica prisotnosti večjega števila vključkov velikosti okrog 0.1 jim. Avtorski izvleček UDK: 669.187.012 ASM/SLA: D5g, D8, A5f. A4s Metalurgija — električna obločna peč — VAD postopek V. Macur, A. Lesnik Tehnološki učinki obratovanja 451 EAF-VAD Železarski zbornik 23(1989)4 s 141-143 Osnovni namen uvedbe VAD postopka je bil izboljšanje kvalitete jekla, vendar pa smo tudi občutno izboljšali tehnološke učinke primarnih elektroobločnih peči. Opisani so dosežki dveh izrazitih obdobij sprememb: ob uvedbi VAD postopka in ob ukinitvi obratovanja ene od dveh peči vsled ugodnih učinkov obratovanja samo ene peči z VAD postopkom. Avtorski izvleček UDK: 621.771.016.2:669.245 ASM/SLA: F2, W13q, Nib, 1-64, SGah, 1-54 Metalurgija — nikljeve zlitine — vroča predelava — preoblikovalna trdnost M. Torkar, D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Žvokelj Preoblikovalna trdnost zlitine Nimonic 80 A v vročem Železarski zbornik 23(1989)4 s 155—158 Nikljeve superzlitine nudijo precejšen deformacijski odpor, zato je potrebno poznati njihove termomehanske lastnosti, če hočemo glede na opremljenost naših železarn oceniti realne možnosti za predelavo v vročem in hladnem. Instrumentacija eksperimentalnega valjarniškega ogrodja je omogočila registracijo preoblikovalnih sil pri vročem valjanju zlitine Nimonic 80 A in izračun preoblikovalne trdnosti v vročem. Ugotovljeno je, da je sila pri vročem valjanju za faktor 1,6 večja od sile pri vročem valjanju jekla Prokron 11. (Č.4571). Avtorski izvleček INHALT UDK: 669.14.018.583-418:620.192.45:621.746.074/22 ASM/SLA: D9p, D9q, SGAn, 4-53, P15g, 9-69 Metallurgie — Stahle fur nichtorientierte Elektrobleche — Mikroge-fuge — elektromagnetische Eigenschaften F. Marinšek, F. Vodopivec Ein Vergleich der in Brammenkokilen vergossener und Strangge-gossener Stahle fiir nichtorientierte Elektrobleche Železarski zbornik 23(1989)4 S 145—153 Untersuchungen sind durchgefuhrt vvorden an Bandern ausge-walzt aus klassisch vergossenen und Strangvergossenen Stahlen fur Elektrobleche. Beim gleichen Schvvefelgehalt im Stahl ist die Grosse der Sulfid-einschlusse seebar im optischen Mikroskop in Bandern aus Strang-gegossenem Stahl kleiner als Folge der Anwesenheit von Sulfidein-schlussen die kleiner sind als 1 |im. Der Unterschied in der Grosse und Verteilung der Oxideinschlusse kann die Folge kleinerer Zusam-menballung und schnellerer Erstarung von Stahl sein. Ein gleichmas-sigeres Mikrogefuge in Bandern aus Stranggegossenem Stahl zeigt, dass sich eine gleichmassigere Zusammensetzung und Reinheit in grosserer Fahigkeit zur Rekristallisation »vahrend des VValzens aus-sert. Elne geringe Vergrosserung der VVattverluste in Bandern aus Strang-gegossenem Stahl ist die Folge der Anvvesenheit grosserer Zahl von Einschlussen der Grosse um 0,1 um. Auszug des Autors UDK: 339.14:338.57:519.8:669.015.8 ASM/SLA: A4q, A5e. U4k, 10-52 Handel — VVarenvottate — VVirtschaft — Informationssistem — Me- tallurgieprodukte A. M. Razinqer Bevvlrtschaftung von Vorraten metalurglscher Produkte unter den Bedlngungen grosserer Unstabilltat der Umwelt Železarski zbornik 23(1989)4 S 133—139 Die Grundgesetzmassigkeiten die aus dem Zeitwert der in War-renvorraten gebundenen Mittel herruhren, sind auf Grund eines Mo-delles eines einzelnen elementaren Hamdelsgeschoftes durchstu-diert worden. Die Abhangigkeit des Koeffizienten der VVarenvorrats-vvendung von den ausserlichen Bedingungen die durch die Hohe der Marge und des gesellschaftlich anerkannten Geldvvertes represen-tiert vverden, sind erforscht worden. Auf diese Weise ist der Grenz-koeffizient der Warenvorratswendung und die resultierende Rentab-ilitat eines Handelsgeschaftes in Abhangigkeit von dem erziehlten Umvvendungskoeffizienten bestimmt vvorden. Auf Grund der Funktionsabhangigkeit der Inneren und ausseren Parametern eines Handelsgeschaftes vvird nach der Methode der linearen Programierung die Optimalisierung des Verkaufsassortimen-tes durchgefuhrt. Das Projekt eines einzelnen komplexen Handelsgeschaftes wird als ein abgeschlossener Prozess in dem die kommerzielen, logisti-schen und finanzielen Aktivitaten verlaufen behandelt. In der Vor-satzgleichung die eine Art des mathematischen Modelles der koordi-nierten VVirkung der ausschlaggebenden Parametern eines Handelsgeschaftes darstellt, vverden neben des gesellschaftlich anerkannten Kapitalpreises und der Marge auch die Zahlungsbedingungen im Zu-lauf und Ablauf der Geldmittel berucksichtigt. Im so komplex defi-nierten einzelnen Handelsgeschaft sind die Forschungen zu der Be-stimmungen der langsten moglichen Haltezeit der VVarenvorrate am Lager gerichtet. Inhaltlich vvird die Gestaltung der nach den Problemen orientier-ten Informationen gezeigt, die aus dem Standpunkt des opportunen Kostenaufvvandes der VVarenvorratshaltezeit und der resultierenden Rentabilitat eines Handelsgeschaftes geformt sind. Die Informationen zeigen sehr anschaulich die schvvierige Problematik der Bevvirt-schaftung von Vorraten die unter den Bedingungen des hohen Geld-preisses aus den rigorosen Anschaffungsbedingungen und der un-begrundet niedrig vorgeschriebener Marge in Handelsgeschaften mit den Produkten der Schvvarzmetallurgie herruhren. Auszug des Autors UDK: 621.771.016.2:669.245 ASM/SLA: F2, W13q, Nib, 1-64, SGah, 1-54 Metallurgie — Nickellegierungen — Warmverarbeitung — Verfor-mungsfestigkeit M. Torkar, D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Žvokelj Verformungsfestigkeit der Leglerung Nlmonlc 80 A im vvarmen Zu-stand Železarski zbornik 23(1989)4 S 155—158 Die Nickel Superlegierungen bieten einen ziemlichen Verfor-mungsvviederstand an, so ist es notig deren thermomechanische Eigenschaften zu kennen wenn in Hinsicht auf die Ausrustung unserer Huttenvverke die reelen Mdglichkeiten fiir die Verarbeitung im vvarmen und kalten Zustand geschatzt vverden sollen. Die Instrumentierung eines Versuchsvvalzgerustes hat es ermog-licht die Registrierung der Verformungskrafte beim Warmwalzen der Legierung Nimonic 80 A und die Berechnung der Verformungsfestigkeit im vvarmen Zustand. Es ist festgestellt vvorden, dass die Kraft beim Warmwalzen fur den Faktor 1,6 grosser ist als die Kraft beim Warmwalzen des Auste-nitischen nichtrostenden Stahles Prokron 11 (X 5 CrNi 1810). Auszug des Autors UDK 669.187.012 ASM/SLA: D5g, D8, A5f, A4s Metallurgie — Lichtbogenofen — VAD Verfahren V. Macur, A. Lesnik Technologische Leistungen des Betriebes einer 45t LBO-VAD An-lage Železarski zbornik 23(1989)4 S 141-143 Der Grundzvveck der Einfuhrung des VAD Verfahrens war die Verbesserung der Stahlqualitat jedoch haben sich wesentlich auch die Betriebsleistungen des primaren Lichtbogenofens verbessert. Beschrieben vverden die Ergebnisse zvveier ausgepragter Zeitab-schnitte der Leistungsanderungen: erstens bei der Einfuhrung des VAD Verfahrens und zvveitens nach der Abstellung eines der beiden Ofen wegen der guten Leistungen des Betriebes mit nur einem Ofen und der VAD Anlage. Auszug des Autors CONTENTS UDK: 339.14:338.57:519.8:669.015.8 ASM/SLA: A4q. A5e, U4k, 10-52 Commerce — Stocks — Economics — Information system — Me-tallurgical products A. M. Razinger Stock Management vvith Metallurgical Products in Conditions of Increased Economlcal lnstabillty Železarski zbornik 23(1989)4 p 133-139 Basic rules of tirne value of funds being in stocks vvere analyzed by the model of single elementary commercial business. Relation-ships betvveen the coefficient of stock turnover and the external conditions, represented by the amount of margin and the general value of money, vvere sought. Thus the limiting coefficient of stock turnover was determined and further also the profitableness of commercial business depending on the achieved coefficient of turnover. Basing on functional relationships betvveen internal and external factors of commercial business, the optimization of sale assortment can be calculated by the method of linear programming. Project of single complex commercial business can be treated as the process vvhich consists of commercial, logistic, and financial activities. In the applied equation vvhich represents some mathemati-cal model of harmonized influence of essential parameters of commercial business, taking in account the general value of capital and margin, and also the conditions for income and outcome paying. In such a complex single commercial business the investigation is di-rected into finding the longest possible time for keeping stocks in depot. Evaluation of relations betvveen the costs of keeping stocks and the resulting profitableness of commercial business is shovvn. The obtained information clearly shovvs the difficult problematics in stock management vvhich is caused in circumstances of great money value by strictly limited purchase conditions and unfounded low allovved margins in the commercial business vvith products of ferrous metal-lurgy. Author's Abstract UDK: 669.14.018.583-418:620.192.45:621.746.074/22 ASM/SLA: D9p, D9q, SGAn, 4—53, P15g, 9—69 Metallurgy — Steel for Not-oriented Electrical Sheet — Micro Structure — Electromagnetic Properties F. Marinšek, F. Vodopivec Comparlson of Standard and Continuously Čast Steel for Not-Oriented Electrical Sheet Železarski zbornik 23(1989)4 p 145—153 Strips being rolled of standard and continuously čast dynamo steel vvere tested. At equal sulphur contents in steel the size of sulphide inclusions visible in optical microscope is smaller in the strips made of continu-ously čast steel, since sulphide inclusions smaller than 1 |xm are present. Difference in the size and distribution of oxide inclusions can be caused by some coalescence and faster solidification of steel. More uniform microstructure of strips made of continuously čast steel shovvs that more uniform composition and purity exhibit greater ability fer recrystallization during rolling. Slight inerease in core loss applying strips made of continuously čast steel can be ascribed to the presence of greater amounts of inclusions of the size around 0.1 (j.m. Author's Abstract UDK: 669.187.012 ASM/SLA: D5g, D8, A5f, A4s Metallurgy — Electric Are Furnace — VAD Process V, Macur, A. Lesnik Technologlcal Effects of Operation of 45 T EAF-VAD Set Železarski zbornik 23(1989)4 p 141-143 The basic intention of the introduetion of VAD process was the improvement of steel quality, but simultaneously also the operational effects of the primary EAF vvere substantially improved. Achieve-ments in two pronounced periods of changes are deseribed: at the introduetion of the VAD process, and in stopping the operation of one furnace due to favourable operational effects of single furnace with the VAD equipment. Author's Abstract UDK: 621.771.016.2:669.245 ASM/SLA: F2, W13q, Nib, 1-64, SGah, 1-54 Metallurgy — Nickel Alloys — Hot VVorking — Yield Stress M. Torkar, D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Žvokelj Yield Stress for Hot Working of Nimonic 80 A Alloy Železarski zbornik 23(1989)4 p 155—158 Nickel superalloys exhibit reasonable deformation resistance therefore it is necessary to know their thermomechanical properties if real possibilities for their hot and eold vvorking exist due to the present equipment of our steelvvorks. Instrumentation of experimental rolling stand enabled the record-ing of vvorking forces in hot rolling of Nimonic 80 A alloy, and the evaluation of hot yield stress. It vvas found that force in hot rolling is 1.6 times higher than that for hot rolling Prokron 11(6.4571) steel. Author's Abstract CO^EP^KAHME UDK: 669.14.018.583-148:620.192.45:621.746.074/22 ASM/SLA: D9p, D9q, SGAn, 4-53, P15g, 9-69 MeTafl/iyprnfl — HeopMeHTMpoBOHHbie 3/ieKTocT£uiM — MMKpocTpyK-Typa — 3/ieKTpOMarHHTHbJfl CBOHCTBa. F. Marinšek. F. Vodopivec CpflBHOHHR KJlaCCMMeCHOM M HenpepbIBHO OTJ1MTOM HeOpMeHTHpO-BOMHOH SJlOKTpOCTaHH. Železarski zbornik 23(1989)4 C 145—153 HccjieaoBaHbi neHTbi, npoKaTaHbie ms KnaccMMecKoii m HenpepbiB-ho ot/imtom flMHaMHOii CTa/iM. ripn OflMHaKOBOM coflep«aHMM cepbi B ctcLhm Be/iMHMna cy/ib<))MflHbix BK^raMeHMPi npti 0CM0Tpe b orrrvne-ckmm MMKpocKone b cTa/iM HenpepbiBHoro /lMTbfl 6o;iee Mejman. 3to noc/ieacTBMe npMcyTCTBMH cynb4>M,uHbix BK/noneHMii MeHbwHMX ot Pa3Hnua b BenuMMHe m pacnpeaeneHMR cynbMAHbix BKmo^e-hm& B03M0>KHa KaK nocneacTBMe MeHbUJero c/imhhmh m 6biCTpoTbi 3a-cTbiBaHnfl. Bo/iee paBHOMepHan MMKpocrpyKTypa b neHiax Henpe-pbiBHo omMToti cteuim noKasbieaeT, hto CTanb 6o/iee paBHOMepHoro cocTaBa m MMCTOTbi, 0Tpaw0ML|neHTa o6opoTa 3anaCOB OT BHeiU-hmx ycnoBM&, KOTOpbie npeflCTaB^HiOT BbiLUHHa Mapx(t>MUMeHTa o6opoTa 3anacoB m noc^eayioiuyio npMČbinb ToproBOro saHflTMfl b saBMCMMOCTM ot nonyMeHHoro KO30-MUMeHTa o6opoTa. Ha OCHOBaHMM (t>yHKUHOHa^bHOH SaBHCMMOCTM BHeiilHHX H BHyTpeH-Ht>ix napaMeTpoB ToproBofi pačOTbi Mbi BbinonHHeM no MeToay r\»-nei^Horo nporpaMMnpoBaHMs HaM6onee 6naronpMBTHbie ToproBun aCCOpTMMeHTbl. ripoeKT KaMflbiii OTae^bHO« KOMnneKCHO« ToproBon pa6oTy 06-cy>KflaeM Ka« 3aKOHMeHHbiM npoueccoM b kotopom npoTeKaioT kom-MepnecKMe, /lorMCTMHecKMe n 0MHaHcoBbie aKTMBHocTM. B Ha3Ha^e-hom ypaBHeHMio, KOTopoe npeflCTaBnfleT co6om do HeKOTopbie CTe-neHM MaTeMaTHMecKMii Moaenb cornacoBOHoro fleficTBHfl perna-K)U4Mx napaMeTpoB roproBoro fle^cTBMH. Mu 6epeM bo BHMMaHne HapaBHe o6mecTBeHHbin npM3HaHHbie ueHbi KanMTana a TaioKe Map->«y. KpoMe 3Toro yc/ioBMR ynnaTbi npH npn^MBy m OTnnBy flenapHbix CpeflCT. B TaKOM KOMn/ieKCHOM Onpefle^eHHOM TOprOBCKOM 3aHflTMH MCcneflOBaHMe HanpaBneHO k onpeae/ieHMio MeM ao/ibme MMeTb 3a-nacu Ha CK/iaAe. no coflepmaHMio npMBefleHa o0opM/ieHMe npo6^eMaTMMHo opH-eHTHpOBOHHblX MH0OpMaUHM, KOTOpbie OCtlOpM/ieHbl C TOHKM 3peHHfl onnopTyHHCTMHecKHX 3aTpaT, xpaHeHHe 3anacoe h Hcxoanu4Mecn ms 3Toro ToproBbie jena. klH(J>opMauMM oneHb HaMHflHo noKa3btBaioT 3aTpyflHMTe^bHyio npo6/ieMaTHKy opraHHsauHM xo3RHCTBa c sanaca-MM, KOTOpbie npH yCnOBHHX BbJCOKOH ueHbi flHHapa npOMCXOflflT H3 Mpe3MepHblX yC/10BHHX npM06peTeHMR M He060CH0BH0CTM HM3KO npeflnMcaHHofi Mapwn b ToproBbix o6opoTax c npoayKTaMM nepHoPi MeTa/iJiyrpnM. ABTope. UDK: 621.771.016.2:669.245 ASM/SLA: F2, W13q, Nib, 1-64, SGah, 1-54 MeTan^yprM(i — HMKeneBbie cn/iaBbi — ropRMan nepepa6oTKa — npeo6pa30BaTe/ibHan TBepaocT M. Torkar, D. Kmetič, F. Vodopivec, J. Žvokelj npeo6pa30BaTejibHan TBepjiocTb HMKe/ieeoro cnnasa Hhmohmk 80 A b ropflieia cociaflHMM. Železarski zbornik 23(1989)4 C 155—158 HvtKeneBbie cynep cnnaBbi OKa3UBaioT 3HaHHTe/ibHbie fle0opMa-UMOHHbie conpoTMB/ieHMH BcneacTBMM nero He06x0flMM0 6wTb xopo-ujo 03HaK0M/ieH c mx TepMOMeXaHMHeCKMMM CBOMCTBaMH, HMeS B bm-ay 060pyfl0BaHkie HawMX MeTan/iyprMHecKMX saBoaoe npM oueHKM pea^bHofi bo3mo>khoctm mx nepepa6oTKM b roptmeM m x0raflH0M co-ctohhmm. klHCTpyMeHTauMH sKcnepMMeHTanbHoro npoKaTHoro Kopnyca dana B03MO)KHOCTb perncTpMpoBaTb npeo6pa30BaTenbHwe cM/ibi npn ropfmeH nponaTKH cnnaea Hhmohmk 80 A m BbiHMcneHMe npeo6pa30-BaTe/lbHOM TBepflOCTM B TOpR^eM COCTOflHMM. Onpeae/ieHo, 4TO ycn;iMe npn ropflHen npOKaTKM Ha 1,6 pasa Bbi-me ofl ycH/iMfl ropnHeii npOKaTKM CTa/in ripoKpoM 11 (S. 4531). ABTope0. UDK: 669.187.012 ASM/SLA: D5g, D8, A5f, A4s MeTannyprHfl — 3^eKTpM4ecKan ayroBan ne4b — BAfl cnoco6. V. Macur. A. Lesnik TexHonorH4ecKHe fleMCTBHfl pa6orbi 45 t EA — BAfl cnocotia- MM. Železarski zbornik 23(1989)4 C 141 — 143 OcHOBHan uenb BBeaeHMfl BAfl cnocoba cocTonnacb b y/iy4we-hhm KaMecTBa CTanM, xoth Mbi napanne^bHo c sthm 3aMeTHO ynyMujH-nu texh0^0rhheckhe fleiictbme nepbmhhbix ochob 3/iektpnmeckmx ny-roBbix neHeii. OnncaHO flOCTMMeHHe aeyx Bbipa3MTe^bHbix nepMOflOB H3MeHeHMH: b BBeaeHHM BAfl cnoco6a m npeKpameHMfl pafioTbi OAHOfi on aeyx neMefi ac/iencTBMM 6^aronpMflTHbix pesy;ibTaToe TOnbKO oflHofi ne^H c BAfl cnoco6oM. ABTopeiJ). TEHNIČNA NAVODILA AVTORJEM Rokopis Rokopis dostavite v originalu odgovornemu uredniku ali enemu od članov uredništva. Pisan mora biti z dvojnim presledkom. Na levi strani je rob širine 4 cm. Na tem robu označite mesta, kjer naj bodo slike ali tabele. Članki naj bodo kratki in jedrnati in ne prenatrpani z nepotrebnimi podatki. Izogibajte se tabel z veliko številkami, ki bralca ne zanimajo, posebno če so isti podatki prikazani kot odvisnosti v diagramih. Razlage naj bodo jasne, kratke in v neposredni zvezi z doseženimi rezultati, brez širših hipotetičnih dodatkov. V primeru, da prvič objavljate v Železarskem zborniku, dostavite uredništvu naslednje podatke: ime in priimek z akademskim nazivom spredaj in poklicnim nazivom zadaj, katero delo opravljate, delovna organizacija, žiro račun in naslov stanovanja. Uredništvo si pridržuje pravico jezikovne korekcije, strokovne recenzije in presoje o ustreznosti objave. Prosimo, da glede rokopisa upoštevate še naslednja navodila: 1) Izvleček pod naslovom naj obsega 4 do 10 tipkanih vrst. Vsebina naj pove, kateri problem obravnava članek. 2) Povzetek za prevode v angleški, nemški in ruski jezik pošljite v 4 izvodih. Obsega naj pol do največ dve tipkani strani. Glede vsebine naj pove tujemu bralcu, kakšen je bil problem in kateri so glavni rezultati vašega dela. Specifične strokovne izraze, ki jih prevajalci morda ne poznajo, navedite spodaj v angleškem, nemškem in ruskem jeziku. Vsebuje naj tudi naslov članka. 3) Avtorski izvleček za kartice (4 izvodi) naj obsega: glavno geslo in eno ali več stranskih gesel (npr. Metalurgija — Orodna jekla — Preizkušanje materiala), avtorja in soavtorje, naslov članka in kratko vsebino članka (največ 15 tipkanih vrst) s poudarkom na rezultatih raziskave. 4) Podpisi k slikam v 2 izvodih na posebnih listih. Podpis naj bo formuliran tako, da bo v angleškem prevodu tudi tuj bralec razumel vsebino slike. 5) Literaturo, ki jo citirate v tekstu, označite z zaporednimi številkami, zgoraj za besedo, kjer označbo želite, npr. . . Smith3... Na koncu članka navedite nato vse bibliografske podatke: — Za knjige: začetnice imen in priimki avtorjev, naslov knjige, številka izdaje, založba, leto izdaje. — Za članke: začetnice imen in priimki avtorjev, naslov članka, neskrajšani naslov revije, letnik, številka, leto, strani (prva in zadnja). 6) Poglavlja in razne vrste tiska: Članek naj bo, kolikor je mogoče, razdeljen po naslednji shemi: uvod (nakazati problem, izhodišče in cilj raziskave in pregled literature), načini raziskovanja in materiali, rezultati raziskav, razlaga rezultatov in sklepi. Glavna poglavja in podpoglavja pišite po primeru: REZULTATI RAZISKAV 1. Preizkušanje jekla Ž 0147 (mastni tisk, tekst se prične v naslednji vrsti) a) Količina vključkov (mastni tisk, tekst se nadaljuje v isti vrsti). Zvezano podčrtane besede pomenijo mastni tisk, lahko pa uporabite še kurzivni tisk (prekinjeno podčrtane besede) in razprti tisk (tipkajte razprto). 7) Tabele pišite med tekstom ali jih priložite na koncu teksta. V drugem primeru napišite na levi rob, kjer je treba tabelo vstaviti. 8) Enote: Uporabljajte izključno enote po SI (System International d'Unites). 9) Enačbe in simbole napišite jasno in čitljivo, najbolje s prosto roko. V enačbah ne uporabljajte znakov za množenje ( x ali.). Izogibajte se zamotanih indeksov. Če ne morete jasno napisati grških črk, napišite pojasnilo na levi rob, npr. mala grška črka gama. Simbole v enačbah sproti tolmačite. Uporabljajte simbole, ki so v JUS standardih, če teh ni pa najbolj uveljavljene. Fotografije Metalografski in drugi posnetki morajo biti izdelani na belem papirju z visokim leskom in naj bodo jasni in kontrastni. Preslikane fotografije ali iz tiska preslikane fotografije niso dovoljene, razen v izjemnih primerih. Računajte, da bo širina fotografije v tisku največ 80 mm. Več fotografij, ki spadajo skupaj, nalepite na papir in jih označite kot eno sliko. V tem primeru je lahko širina slike tudi 165 mm. Izjemno imajo fotografije lahko tudi nestandardno širino. V tem primeru priložite fotografiji pojasnilo, kakšno velikost želite v tisku. Mikroskopska in makroskopska povečanja in pomanjšanja označite v podpisu k sliki (povečanje 100-krat), (pomanjšanja 1,5-krat), še bolje pa z vrisanjem ustrezne skale s črnim ali belim tušem na fotografiji. Diagrami in risane slike Diagrami in risane slike morajo biti narisane s tušem na paus papirju. Ne pošiljajte prefotografiranih ali kopiranih risb. Diagrami morajo imeti popoln okvir in mrežo (raster) v notranjosti okvira. Zaporedno številko slike napišite s svinčnikom na vogalu formata. Prosimo avtorje, da dosledno upoštevajo še naslendja navodila: 1. Širina: Diagrami morajo biti narisani na formatu A4. širina diagrama naj bo 150 mm, plus ali minus 10 mm. Širina ni le okvir diagrama, temveč tudi številke in napis na ordinatni osi. V tisku so ti diagrami pomanjšani približno 2-krat, na širino enega stolpca. Odstopanja od teh širin narisanih in tiskanih diagramov bodo upoštevana le v primerih, ko morajo biti zaradi gostote podatkov, krivulj ali preglednosti tiskani v širini obeh stolpcev, to je okoli 160 mm. V teh primerih naj bo širina narisanega diagrama 300 mm, plus ali minus 20 mm. Pri drugih risanih slikah (izdelki, preseki, naprave, sheme, načrti in podobno) je lahko skupna narisana širina manjša od 150 mm. Pri tem upoštevajte estetski videz pomanjšane tiskane slike med tekstom in tudi, da bo slika v vsakem primeru v tisku pomanjšana 2-krat; uporabljajte torej enake velikosti črk in debeline črt kot pri diagramih. 2. Črte: V vseh diagramih in drugih risanih slikah uporabite izključno naslednje debeline črt: — Okviri diagramov (koordinatne osi) 0,4 mm — Mreža v diagramih 0,2 mm — Krivulje v diagramih 0,6 mm — Osnovne črte v risbah 0,2 mm — Prerezi (obrisi) v risbah 0,4 mm — Šrafure 0,2 mm V tisku bodo te črte polovico tanjše. 3. Črke in številke: Uporabljajte pokončne črke in številke velikosti 4 mm, risane s šablono in peresom, ki ustreza tej velikosti. Izjema so le indeksi, ki naj bodo veliki 3 mm. V tisku bo velikost črk in številk okoli 2 mm, indeksov pa 1,5 mm. 4. Opis koordinat: Na abscisi in ordinati mora biti neskraj-šan opis s simbolom in enoto, npr.: Natezna trdnost aM v N/ mm2; Stopnja deformacije e v %; Količina mase Mn v %; ne pa le oM N/mm2; e %; % Mn. 5. Oznake točk in krivulj: Legende za različne vrste točk in krivulj morajo biti v sliki. Legende za simbole in druge črkovne oznake so lahko tudi v podpisih k slikam. Izvleček Za hitro orientacijo po dokončanju članka navajamo na kratko, kaj je potrebno poslati uredništvu Železarskega zbornika: 1. Rokopis v enem izvodu (drugega hranite za pregled krta-čnega odtisa) z izvlečkom pod naslovom, oznakami za slike na levem robu in podatki o avtorjih. 2. Povzetek za prevode v 4 izvodih. 3. Avtorski izvleček za kartice v 4 izvodih. 4. Podpisi k slikam v 2 izvodih. 5. Oštevilčene fotografije, diagrami in druge slike.