7». SteiMa.
V Ljubljani, i sredo, Z. aprila 1813.
»VI. lato.
1
.Slovenski Narod- velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto. «••••• K 24 —
pol leta •«.••••« , 12 —
četrt leta    •>..... . 6 —
na mesec   *•••«» - 2*—
v upravništvu prejeman;
celo leto. ...... K 22 —
pol leta n*-*—
četrt leta •  . •...... 560
na mesec •••«••   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflova nI!ca it 5 (v pritličju levo,) telefon št 34.
Izhaja viak dan zvečer izvzemal nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserti j&h po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t ct, to je administrativne stvari.
^—— Posamezna številka vel|a 10 vtnarfev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama" telefon št 81.
»Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko:
celo leto ....... K 25*—
pol leta .«••••• . 13*—
četrt leta   •••••• • 6*50
na mesec   .«•••• . 2 30
velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto ... .  .  K 30-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica št 5, telefon št 85.
Bolgarsko teza.
K članku »Nesoglasja med balkanskimi zavezniki« od odličnega balkanskega politika.
II.
Dunaj. 1. aprila.
Bolgarsko stališče glede bodočega teritorijalnega in političnega razmerja v Balkanski zvezi je to-lc: .Mi smo v balkanski vojski žrtvovali največ; brez nas ne bilo bi ničesar. Glavna turška sila je bila proti nam. Pa ni bilo Lozengrada, Lile-Burga-sa in Corlu. ne bi bili mogli doseči Srbi in Grki ničesar. Mi smo zlomili glavno turško silo in za to je popolnoma pravično, da pripade največji del evropske Turčije nam. Razven-tega je Makedonija bolgarska zemlja, njeno prebivalstvo je bolgar-ko. Med nami in našimi zavezniki pa obstoja tudi dogovor, kateri določuje koliko in kaj pripade posameznemu od turškega cesarstva v Evropi Zavezniški dogovori se morajo spoštovati, ako se nočejo zavezniki izpostaviti grajalni kritiki celega sveta, ako nočejo prevzeti vlogo, ki jo napram Bolgariji igra Romunija, ako nočejo upropastiti Zveze, katera je že sedaj toliko dobrega storila in segla. In baš Bolgarija je bila ona, ki ie največ delovala pri ustvarjanju balkanske kvadrupelaliiance, da ni bilo nje. Zveza bi se nikdar ne bila sklenila. Pa tudi ako bi navedena dejstva ne obstojala, je poudariti neka . kar je še važnejše. Sedaj po zmagoslavno končani balkanski vojaki je prilika, da uresniči Bolgarija svoje narodne ideale, kar se bo zgodilo ako dobi celo Makedonijo. Bolgarija bo potem narodno popolnoma satrirana in ne bo želela druge* ga. kakor delovati za svoj kulturni in gospodarski napredek in krepiti svojo silo, s katero bi mogla svojim zaveznikom Grkom in Srbom pomagati, da tudi oni uresničijo svoje nacionalne ideale. Grki imajo mnogo svojih bratov na maloazijski obali, Srbi še niso vsi uedinjeni. Ako leži Zveza Srbom in Grkom na srcu, kakor to zatrjujejo, potem bi morali sami in radovoljno ponuditi Bolgarski vse one   pokrajine,   katere smatra
LISTEK.
Veselega Kljunača žalostni roman.
Spisal Rado Murni k.
Reminiscere — kljunačev ples prične.
Reminiscere, na kvatrno nede-fio, .5. marca ob šestih zvečer je iz-
mila moja prva ljubezen. O zlato-iimiena glorija, o purpurna radost!
Bil je hudo lep dan. Vse je oznanilo vrnitev pomladi   z devetme-
iicga dopusta. Ptiči so peli Stvarniku zahvalnice, kakor so jecljali nepotrjeni pisatelji v svojih šolskih na-
..h; v resnici pa so krilati kajoni le tekmali in se poganjali za ljubice. Sami vase zaljubljeni titularni pesnici verižili takoimenovane verze in v potu svojega obraza zastonj molzli vsak svojegaimpotentnegaPe-gaza v zraku. Mlačen jugozahodnik je zibal gole veje rjavočrnega gozda. Ko je ugašal dan, sem se letel izpre-hajat.
Nikdar ne bi verjel, da se more I ameten mladenič zaljubiti na prvi pogled — in sem se vendar, pa še
kako!
Ob Mokrem jarku sem prvikrat srečal gospodično Slokano. Prifrčala
Bolgarija kot integrujoči del celega bolgarskega naroda. Če dobijo Bolgari Skoplje, Kumanovo, Veles, Pii-lep, Bitolj, Ohrido, Voden, Solun, Seres, potem ne morejo nikdar ničesar več želeti, kakor to, da dobijo Srbi Bosno in Hercegovino, Grki pa da zagospodujejo v Jonskem in Egejskem morju, na celem Arhipelu ter končno delijo z Bolgari gospodstvo nad Marmarskim morjem.
V nasprotnem slučaju pa ostane Bolgariji težnja, da vzame to kar ji pripada z dobrim ali s silo od zaveznikov, ki ji kratijo narodno posest. Nara\ no, da se mora Bolgarija v tem slučaju nasloniti na druge tovariše, ter zapustiti zajednico, ki se je izkazala za nezanesljivo in nepošteno. Balkanska zveza bi morala razpasti, toda temu bi ne bila kriva Bolgarija, temveč njene zaveznice.
Razpad Zveze bi mcgel biti fatalen v prvi vrsti baš za Srbe in Grke, ne pa za Bolgarijo. Zato se Bolgarija nadeja, da se bodo v Srbiji in na Grškem našli pravi državniki, ki bodo v samem interesu svojih držav storili vse, da ohranijo tako dragocene Zvezo, kakor je Balkanska kva-drupelalijanca.
Novi davki.
Poroča  poslanec   dr. Ravnikar.
Preodkazi dežeiam iz osebne dohodnine.
Do leta 1909 so bile dežele na dohodkih iz vseh osebnih davkov deležne na ta način, da si je država pridržala od letnega prirastka 2\5%, ostaii presežek pa se je porazdelil po polovici na državo in na dežele. S to razdelitvijo so deleži deželam naglo ni si i, od 6*4 milijonov v letu 1905 na 207 milijonov v 1. 1909. Z 1. 1909 se je to naraščanje v toliko izpremenilo. d? se je določilo, da je preodkaz deželam iz osebnih davkov določiti z 12*8% realnih davkov.
Novi predlog je ugodnejši. Dose-danji preodkazi iz osebnih davkov po 12*8% realnih davkov ostanejo. Na novo pridejo preodkazi, toda ne iz vseh osebnih davkov, ampak samo iz dohodkov osebne dohodnine. In sicer naj državi ostane 115 milijonov,
devica rajske je lepote. Na ovinku sva se sladko zadela s perotnicami in prešinilo me je, kakor stotero električnih isker. Omamilo me je tako prijetno, da sem bil kar ves trd. Toliko da nisem znak telebnil v goščavo. Ko sem se zavedel, sem takoj švignil za njo.
»Pardon, gospodična, oprostite ml, da___«
»O — prosim, prosim!«
»Dovolite, da se vam malo predstavim: Krilatnik, mladenič in doktorand.^
Tudi ona mi je imenovala svoje ime. Nedolžno koketni pogledi njenih velikih črnih oči so me zadeli in pre-bodli ko šibre nevarnega lovca.
Cisto zmeden od samih čudnih občutkov, pišem kar tako tja v en dan, saj mi ni nič ne do slave, ne do honorarja. Zdi se mi, da imam v srcu zalogo dinamita, ki bi silno rad eksplodiral, pa ne more...
Za hrastovim grmom je sedel paradni nedeljski lovec Rekordavzar in mirno užival krasni večer, štruco in salamo. Bog živi vse take lovce! Izpreletavala sva se brez skrbi. Gospodična Slokana mi je tožila, da se privatno pripravlja za maturo in da ima peklensko sitno guvernanto. Ta stara učenost se piše Svigašvaga in je zagrizena nemškutarica, kakor že ime kaže.
Pritepel se je cel roj Slokaninih častilcev, med njimi tudi rouć baron Grillenftitzler. Naglo sem bunknil te-
od presežka pa prejme država 60, dežele pa 40 odstotkov. Dejanski dohodek iz osebne dohodnine za 1. 1912 znaša 100*5 milijonov. Računati je, da se bodo vsled zvišanja tega davka in delne reforme določil zadevnega zakona dohodki iz osebne dohodnine zvišali za najmanje 30 milijonov. Dežele smejo torej računati z novimi preodkazi vsaj 10 milijonov na leto. Kot razdelni ključ so predlagali razmerje realnih davkov. Pri 10 milijonih dobi torej Kranjska 116.000 K več, nego doslej. L. 1911 je dobila Kranjska iz osebnih davkov 252.301 kron.
Seveda vsi ti preodkazi še ne zadoščajo, da bi krili ves deželni deficit. Zato smatra poročevalec sistem preodkazov le za provizorij in ne za končno rešitev. Zopet navaja, da bi morala država prispevati stroškom za ljudsko šolstvo in za zdravstvene zadeve. Seveda ne v tem smislu, da bi dežele avtonomno sklepale, kar hočejo izdati za šolo in za bolnike in da bi morala potem država tem izdatkom prispevati alikvotne deleže, ampak po resničnih šolskih in zdravstvenih potrebščinah. Ključ nam daje število prebivalstva. Potrebni znesek, morda po 1 K na prebivalca, bi bilo vzeti iz skupnih dohodkov države, ne pa iz specijalnih davkov.
Kadar bodo urejene deželne finance, bo stvar deželne zakonodaje, da izdela norme za finančno gospodarstvo občin. Država naj bi gotove vire dohodkov prepustila občinam ter naj bi dovolila posebnih ugodnosti občinskim podjetjem.
Nova določila o davku na žganje in o preodkazih imajo svojo veljavo samo do I. 1917. V tem letu pride do nove pogodbe z Ogrsko in takrat bo treba davek na žganje urediti iznova, v obeh državnih polovicah po možnosti v enakem smislu.
Zakonu o preodkazih je kot § 3. pridejana določba o znižanju realnih davkov. Toda v tem pogledu ni nobene izpremembe na obstoječih razmerah. Ta določba namreč pravi, da se zemljiški davek v onih deželah, kjer je osebna dohodnina prosta vseh doklad, zniža za 15%, tedaj na 19*3% čistega donosa; enako se znižajo v zakonu od 9. febr. 1882, št. 17 drž. za k. določeni davčni postavki hišne-
ga zaljubljenega invalida v zanikarni koš in odgnal tudi vse druge vsiljive občudovalce.
Ko sem spremljal gospodično domov, sem jo vprašal proseče: »Ali smem upati, da jutri —«
»Jutri že ne,« je odvrnila sramežljivo. »Morebiti drugo nedeljo. Med tednom sem žalibog pod kura-telo puste guvernante Švigašvage ali pa moram z mamico.«
Gospod Rekordavzar je izgubil v grmovju svoj notes in svinčnik. Kakor nalašč zame. Takoj sem jel beležiti zgodovino svoje prve ljubezni.
Oculi --prišli so vsi. Prvi rendez - vous! Rekordavzarjev    svinčnik je mnogo preslab, da bi mogel verno in vredno opisati vso tajnovito sladkost najinega prvega sestanka!
Kako počasi, je potekal teden! Naposled je vendar prišla tretja postna nedelja Oculi. Komaj sem čakal, da je zatonilo solnce. Na zahodu so žareli oblaki pod bledo modrino. Gospodična Slokana je priletela točno ob šestih. O kako krasno je, švigati z mladim dekletom brez aeroplana po zraku! Izprva sva letala nemo nad otemnelimi holmi, potlej pa sva se pogovarjala dokaj živahno.
»Poglejte no, gospod doktorand, kako mično zardevajo koče prijazne vasice! In razorane njive so tako le-
ga davka za 12-5/o, izvzemši 5% davek od dohodkov davka oproščenih posiopij. Za izračunanje doklad velja v tem slučaju zemljiški davek predpisan s 100/85, hišni davek in hišno-razredni davek pa z 8/7 po prejšnem odstavku odpadlih davčnih zneskov, ako deželna zakonodaja ne določi, da služijo ti davki v znižani izmeri ali pa v manjšem povišanju kot temelj za izračunanje doklad.
Izmed manjšinskih predlogov, ki so bili v odseku odklonjeni, je navesti predlog poslanca Rennerja, da je preiti preko predloga o preodkazia deželnim zakladom na dnevni red, za to pa vzeti v razpravo zakon, s katerim se preodkazi sploh odpravijo in slovom katerega prevzemi država del izdatkov za ljudsko šolo (Schuldotationsgesetz). O načrtu tega zakona sem poročal v »Učit. Tovarišu«. Ravno tako je odsek odklonil razpravo o zakonu glede deželnega gospodarstva (Landeshaushalts-gesetz). Odklonil je tudi predlog mladočeškega kluba, da se odpust pri hišnem davku zviša od 12*5% na 15%, ako se hišni davek ne preuredi zakonitim potom do 31. decembra 1914.
Sprejeta pa je bila resolucija, da je sistematična in temeljita finančna reforma nujno in neobhodno potrebna, viada se poživlja, da dotične zakonske predloge predloži do konca? leta 1915. Enako potrebni so zaKOiii glede deželnega gospodarstva.
Končno je odsek sprejel od mladočeškega kluba predlagano resolucijo, s katero se vlada poživlja, da še pred uzakonitvijo malega finančnega načrta predloži zakon o reformi davka od hišne najemnine.
Se zanimivejše od poročila o davku na žganje in o preodkazih deželam je poročilo finančnega odserta o vladni predlogi glede nekaterih iz-prememb zakona o osebnih davkih. Gre za osebno dohodnino ali kakoi naj se odslej na kratko imenuje »d o -h o d n i n a«.
Izpremembe tega zakona se tičejo v glavnem: 1.) zvišanje davčnega postavka pri dokodkih od 10.000 kron dalje; 2.) izboljšanje postopanja v svrko odmere in kazenskega postopka; 3.) pribitek za manje obremenjena gospodarstva   (»davek na
po violetnorjave, kakor čokolada, katero jem tako rada, kadar sem preklal ena.«
»Jaz imam pa takrat rajši malo borovničarčka ali pa tudi par kapljic tineturae opii.«
»Kako pa mislite o balkanskem vprašanju?«
»Turek je zmeraj na dilici, naj se obrne, kamorkoli koče. Turki so čuden narod: bijejo se kakor levi in beže kakor zajci. Njih zmešnjava je tolika, da se po vsaki večji bitvi sr-ditotprepirajo, kateri general je prvi pokazal podplate. Dobro so jih potegnili Slovani že večkrat; to imenujemo taktično potezo.«
Tako prijetno in modro sva se pogovarjala z gospodično Slokano, V dolini so piskali otroci na piščali; ta godba se mi zdi tem prijetnejša, čim dalje je od mene. S polja so se vračali krepki Janezi in visoko iz-podrecane zale Micke, se gledali zaljubljeno, se smejali, cvilili in ukali in se slovesno priduŠali. Midva pa sva ponavljala Slokanino francosko lekcijo: Le bois — gozd; le corbeau — krokar; le renard — lisjak; jurer — priseči...
Tedaj je ustrelil nadležni Rekordavzar čisto nepričakovano kakor deus ex abrupto.
Prvi trenutek se je gospodična Slokana prestrašila, toda kmalu se je zasmejala: »Danes pa ne je salam.«
»Nič se ne bojte, gospodična!« sem pristavil hitro, »Ta nedeljski lo-
samce«); 4.) vpogled v knjige; 5.) amnestija, 6.) pristojbina od tanti-jem.
Dohodnina, ki je znaš?la leta 1898. samo še 44*473 rmlij.. je narasla v letu 1911. na 93T83 milj. ter je v letu 1912. prekoračila sto milijonov. Dasi je ta uspeh ugoden, vendar Je očitno, da je dokaj mobilnega kapitala ostalo še neobdačenega. Neenakost v obdačenju se je celo povišala. Dohodnina ni rasla v tem razmerju, kakor so se zvišavali dohodki. Dohodki iz samostojnih p o a -j e ti j in poslov n. pr. so narasli od 768 milj. v letu 1898. na 1564 mili. v letu 1911. itd., dočim je dohodkov delež na davčnem iznosu znašal leta
1898. 285%, v letu 1911. pa ne več kakor 2975%.
Prej kakor slej je na davčnem iznosu nezadosten delež kmetijskega p -o s e s t v a zlasti z ozirom na dejstvo, da je vzlic naraščajočim produkcijskim stroškom bistveno se povišala rentabiliteta kmetijskega gospodarstva nekako deset let sem in zlasti odkar se je izpremenila naša carinska in trgovska politika. Čisti katastralni donos znaša okroglo 306 milijonov, davku podvržena zemljiška posest 372,738.379 K, tedaj le 66 milijonov več kakor katastralni donos. V letu
1899. je bilo v Avstriji mestnik cen-zitov 6688%, njihovega dohodka 83*08% in njim predpisanega davka 85*54%. Na deželo pride 33*12% cen-zitov, davku podvrženega dohodka pa je bilo le 16*92% in predpisanega davka 14*46%. V primeri s Prusko bi moralo leta 1898. na deželi biti vsaj 527.000 cenzitov. bilo pa jih je samo 174.000. Odslej čisti katastralni donos ne bo več edina podlaga za odmero dohodnine. »Dejansko doseženi«, torej resnični čisti donos iz gospodarstva naj tvori dohodek iz gozdnih in kmetijskih obratov.
(Dalje prihodnjič.)
Kdo vpliva na avstrijsko zunanjo politiko.
»Slovvo polskie« je priobčil dopis z Dunaja, v katerem se slika diplomatični poraz Avstro-Ogrske v sedanji balkanski vojni.   Na Dunaju
vec zadene kvečemu planko na kegljišču. Ga že poznam.«
Pomalem je jelo deževati. Spremil sem jo domov, pa le do veže.
»Kdaj se vidiva zopet?« sem prosil.
»V sredo. Guvernanta Svigašvaga pojde v kinematograf, mama gredo pa tarokirat. Prej ni nič. Mama imajo svoje kaprice. Lahko noč.«
»Proti kapricam se bojujejo celo klasični bogovi brez upa zmage,« sem vzdiknil in debelo gledal za njo. Potlej pa sem se požuril v kavarno »Pri zadnjem ficku«. Tam imam kredit. Lepo-na gorkem sem užival v spominu prvi sestanek vedno iznova z ruskim čajem in slabo ponarejenim rumom.
Slokana se mi zdi pravi biser med mladimi slokami. Ali vse, kar je res: ne morem trditi, da je lepotica prvega razreda; vendar je tako ljubka in pikantna, da se je kar ne morem nagledati. Njene mile oči so črne kakor noč in njen trebušček je blond, kakor solnce. Da, v teh velikih očeh sanja čista duša nepokvarjene sloke nedolžne sanje. Ako bi hotel vredno opisati vso njeno dražest in nežnost, bi moral živeti tako dolgo kakor sam Metuzalem. Moje srce je patološka uganka; najbolj je še podobno ribniškemu rešetu, ki je polno luknjic. Di-ana, pomagaj, v moji ubogi glavi je vse narobe! V sredo razodenem Slo-kani ljubezen* Bog daj dobro vreme! (Dalje prihodnjič.)
Se krivda pripisuje grofu Berchtol-du, toda po krivici, kajti za časa njegove vlade se je končalo le to, kar so zakrivili njegovi predniki. Glavni vzrok avstrijskih diplomatičnih neuspehov je predvsem ta, da se je Avstro-Ogrska odpovedala na Balkanu svoji lastni politiki ter vršila samo želje, ki so jih diktirali iz Be-rolina; drugi vzrok je zasledovanje Hrvatov in Srbov na Hrvaškem, ki se vrši iz samega sovraštva do Slovanov pod geslom umetnega podpiranja madžarstva.
Pisatelj pravi, da bi morala Avstrija pred časom zasesti zahodno polovico Balkana tja do Soluna; toda ni smela tega storiti, ker Nemčija ni dovolila, da bi se oslabila Turčija, na katere pomoč se je zanašala za slučaj vojne z Anglijo. Danes pa, ko je Avstrija dobrovoljno odpoklicala svoje posadke iz Novopazarskega saažaka in ko se celo ozemlje med Solunom in Avstrijo razdeli med zmagovite Bolgare, Srbe in Grke, je za Avstrijo zveza s Solunom za vedno zastavljena.
Popolnoma pravilno je, kar pravi pisatelj o varuštvu Nemčije. Pravilno je tudi, kar pravi o Madžarih, ki so pripravili Avstro-Ogrsko ob poslednjo bilko simpatij balkanskih Slovanov. Politični in kulturni razvoj balkanskih narodov se je vršil in se še vrši v znamenju narodne misli. Navdušenje in požrtvovalnost, ki so jo dokazali bolgarski, srbski in grški zmagoviti vojaki, je mogoča le na podlagi narodne zavednosti. Toda merodajni dunajski krogi, posebno pa naša diplomacija se ničesar bolj ne boji, nego ravno narodne zavednosti. Grof Berehtold ustvarja zdaj sicer samostojno albansko državo, baje iz narodnostnih vzrokov. Toda v resnici je narodna ideja balkanske države le navadna fikcija. Albanija naj bo ona zagozda, ki bo branila razvoj slovanske narodne misli v zahodnem delu balkanskega polotoka. •Poročal Ivan Ivanić »Nar. Politiki*.)
Vojno na Balkanu.
Pred odločilnim trenutkom.
Demonstracija Avstro - Ogrske preti Crni gori je v polnem teku. Iz Boke kotorske je odplul del naše vojne mornarice in tudi polki že korakajo na črnogorsko mejo. »H Picco-lo poroča, da je dobilo avstrijsko vojno brodovje, obstoječe iz oklop-nic Nadvojvoda Fran Ferdinand«, Zuniski in »Radecky«, oklopnih križark Sv. Juri in -Admiral Spaun ter več torpedovk in torped-nih tušilcev povelje, da odplove iz Tifdata in da stoji naše vojno bro-dovie že kakih 20 km oddaljeno od črnogorskega pristanišča Bara. Ob (j. ropoldne se je vkrcal tudi 32. domobranski polk v Zadru ter odpeljal proti jugu, baje se izkrca v Metkoviću. Zadrški pešpolk je odšel že prej in ie ostala v mestu samo ena stot-nija.
Oficijalno se pravi, da se vse to \ rši sarno, da dobi volja Evrope ve-liavo. Zdi se pa, da volja Evrope še nikakor ni enotna in da so mogoča se razna presenetenja. Res je, da si želi Evropa miru, to žele vsi evropski narodi, med tem ko o raznih vladah tega ni mogoče trditi. Za evrop-ski mir pa bi dejstvo, da zavzamejo Crnogorci Skader ali da ga ne zavzamejo, še ne pomenil nobene nevarnosti, če bi si ne stali nasproti dve skupini vlad, od katerih zahteva vsaka, da obvelja njena.
Posebno čudno je to, da je zahtevala avstrijska vlada prvotno, da naj pripusti Crna gora, da zapusti ci-\iino prebivalstvo Skader. Tej zahtevi se je Crna gora uklonila, civilno prebivalstvo pa Skadra vendar ni zapustilo, ker se je proti temu upiral Esad paša, poveljnik v Skadru. Sedaj pa zahteva Avstrija »v imenu vele->il . da naj Crnogorci Skadra sploh no oblegajo več. Pri tem pravijo velesili", da hočejo preprečiti nadaijne krvoprelitje. Vprašamo se, kdo prelije več krvi, oblegovalec ali oblegani? Lozengrad in Odrin nam daje-ta odgovor. Vemo pa tudi, da gotovim velesilam kri Črnogorcev in Srhov- ni ravno zelo pri srcu. Tedaj zaradi nekaj sto Albancev in Turkov, k« bi padli pri naskoku na Skader, mora Crna gora prenehati s svojimi ( i>tracijami. Skader je prisojen Albaniji, zato je nadaijne obleganje nepotrebno. Tako pravijo. Glede Jani-ne so vsaj molčali, tako da ni bilo mogoče vedeti, komu je prisojena. Odrin pa je bil prisojen Bolgarski in takrat se velesile niso spomnile, da bi rekle: »Konec obleganja! Šukri paša udaj se!« Tam ni bilo škoda krvi, tu je je škoda. Ravno lahko razumljiva ni ta logika. Res je bilo že dosti, že mnogo predeč grozot vojne, tako pristransko postopanje pa ni bilo ravno potrebno in ima lahko za posledico več krvoprehtja, kakor
bi bilo neobhodno potrebno. Obleganje bi se bilo nadaljevalo brez vsakega prenaglenja, sedaj pa ni izključeno, da bo poskusila Crna gora generalni naskok na Skader, predno bodo še utrdbe zrele, da padejo. In to bo stalo mnogo žrtev.
Črnogorska vlada ie med tem odgovorila zastopnikom velesil, da obžaluje, da ne more ugoditi ponovni želji velesil, da bi pustila vse nekom-batante iz Skadra, ker odklanja vrhovno poveljništvo oblegovalne armade, da bi se izročila poveljniku Skadra šifrirana brzojavka. Crnogorska vlada pa izjavlja, da je pripravljena pripustiti, da se predloži Esad paši od turške vlade izdano in podpisano povelje, da naj odpusti civilno prebivalstvo.
Kaj se godi sedaj pred Skadrom, se ne izve, ker črnogorska vlada vse brzojavke cenzurira in sploh ne pripušča več vojnih poročevalcev in tujih atašejev na bojišče. Sliši se samo grmenje topov in iz tega sklepajo, da je oblegovanje v polnem teku. Prestolonaslednik je inspiciral vse pozicije oblegovalne armade in znano je, da sledi takim inšpekcijam navadno ljut boj, če ne odločitev. Baje se Skader ne more več dolgo držati.
Na Cetinju in v celi Crni gori razpoloženje ni veselo. Brezuspešno mnogomesečno obleganje Skadra je prenapelo živce in pojavlja se tudi že pomanjkanje. Beda je zelo velika. K vsemu temu pa prihaja še demonstracija brodovja pred črnogorsko obaljo«
*
Turčija popušča.
Velesile so storile pri porti korake ter ji nasvetovale, da naj sklene mir z Balkansko zvezo. V tem slučaju velesile niso nastopile z zahtevo, marveč samo z nasvetom. "Včeraj ob 11. dopoldne je izročil nato turški zunanji minister princ Said lialim avstro-ogrskemu veleposlaniku obmejnemu grofu Pallaviciniju odgovor turške vlade. Avstro-ogrski veleposlanik je nato odgovor turške vlade takoj sporočil ostalim veleposlanikom. Odgovor je zelo kratek. Iz Carigrada poročajo, da je baje porta sprejela vse nasvete velesil in je zadovoljna z njih posredovanjem.
Boji pri Skadru.
M e d o v a , 23. marca.
Na bombardiranje turške vojne ladje »Hamidie« smo že popolnoma iozabiii, zdaj se govori, misli in tudi sanja samo o Skadru in njegovi najmočnejši utrdbi Tarabošu, ki je še vedno v turških rokah.
Okoli Velikega Taraboša (570 m) in Maiega Taraboša (394 m) se bojujejo že od začetka vojne. Oba hriba sta *ako utrjena, da so boji za ta dva hriba zdajpazdaj ostrejši nego pri Odrnu in so podobni bojem pri Port Aiturju. Utrdbe na obeh hribih so ravnotako močne in moderne kakor na Port Arturju.
V posledjnh bojih so zavzeli Črnogorci po grozovitem nočnem boju tri pozicije med Široko (66i m) in 'larabošem. Ko se je zjasnilo, se ie TiCj nadaljeval. Prišlo je do ostrega streljanja iz topov, mitraljez in pušk Crnogorski pionirji so začeli odstranjevati ovire iz bodeče žice, za kar so vpl rahljali velike škarje, ročne granate in druga razstreljiva. Td je zelo težko delo; bodeča žica je pritrjena na železnih količkih, ki so v zemljo zacementirani. Taraboš je ves cbdan od utrdb in z širokimi okopi in je zvezan s Skadrom samo s podzemeljskimi hodniki in kanali. Taka trdnjava, strategično nenavadno visoko položena, moderno močno utrjena, v kateri je 5000 vojakov, mnogo topov in mitraljez in pušk poslednjih modelov in dovolj streljiva, se seveda more dolgo držati.
Naslednjega dne so se boji nadaljevali in so Crnogorci dosegli nekatere uspehe, dočim so bile zahodne pozicije in okoliške vasi že prej zavzete. V teh bojih so se junaško bojevali tudi albanski prostovoljci pod vodstvom vojvode Paljuce proti Tur* kom. V drugem delu armade se neprenehoma bojujejo katoliški Albanci pod vodstvom Sokola Bozija proti Turkom in mohamedanskim Albancem, ki so z njimi združeni. To ie zopet dokaz, da si albanski kristjani žele, da bi Skader ostal pri Črni gori.
O strašnih bojih pri zavzetju pozicije Pupaku pred Tarabošem poroča črnogorski častnik, ki se je teh bojev udeležil, sledeče podrobnosti:
»Metalci bomb po uničili na nekaterih mestih prve vi ste ovir iz bodeče žice. Ob petih popoldne je začel z napadom takovsko-beliški prapor skozi vrste žičnih ovir.
Napadajoče črnogorske vojake so Turki pozdravili s peklenskim streljanjem. Crnogorci so napadali dalje: oče poleg usnu'čenega sina,
sin je stopal čez mrtvega brata, vsi so bili kakor opojeni junaštva, žejni sovražnikove krvi, pobrizgani z lastno krvjo. Bili so to grozni, žalostni toda krasni trenotki! Več nego polovico Črnogorcev je tu padlo, toda ostali.se niso umikali, temveč so Šli naprej čez številne mrtvece ter osvojili utrdbe drugo za drugo. Črnogorski prapor že vihra z utrdb za žičnimi ovirami. Neprenehoma se slišijo streli iz topov, streljanje iz pušk, eksplozije ročnih bomb in granat; z bajoneti in udarci s pestmi si delajo Črnogorci pot in zahodni del Taraboša je že v rokah črnogorskih. Ponoči so poskusili Turki nazaj dobiti to pozicijo, toda brez uspeha!
Na obeh straneh je bilo mnogo žrtev. Od navedenega prapora je padlo 450 mož, več častnikov in praporščak, brat ministra Vukotiča. Poveljnik in en stotnik sta bila ranjena. Turki so vporabljali prepovedane dum-duni bombe in kroglje. Dognali so to tuji zdravniki pri ranjencih, ki so vsi umrli. Boji trajajo dalje in pričakujemo resultat generalnega naskoka. Turki imajo malo municije in živil. Vojaki dobivajo na dan 300 do 400 gramov kruha in samo enkrat na teden meso; drugih živil ni.
Armada pod vrhovnim poveljstvom kralja, ki oblega Skader; sestoji iz treh oddelkov. Tudi operirajo tam Srbi pod poveljstvom junaškega in bistrega poveljnika Damjana Po-poviča. Tudi srbska vojska je bila znatno okrepljena in je dobila mnogo topov iz Srbije.
Srbi so zavzeli trdnjavo Brdice, poslednjo utrdbo pred Skadrom ter ujeli 600 turških vojakov z 18 častniki. Ujetnike so odpeljali v Srbijo. Turke so z Brdič pognali, vse topove so demontirali, toda Srbi ne morejo trajno gore zasesti, ker so izpostavljeni streljanju s Taraboša. Toda tudi dnevi Taraboša so že šteti!
Izpred Skadra.
(Dopis   s   pozicije Velikega Barda-njola.)
Mrtva trupla, povsodi samo mrtva trupla. Kontrast jasnega in prekrasnega jutra rane spomladi z naj-črnejšo vizijo smrti je bil tako silen, da je rušil meje možnosti. Veliki Bardanjol je padel že pred nekoliko dnevi in dolžnost se je pretvorila v veliko koprnjenje, da vidim ono krv, ki se je še skoraj neosušena bleščala v temnih Iokvicah ob nasipih, okopih, sredi polja in v globokih rovih. Povsodi, povsodi.
Po napornem potu. v slutnji onih strahot, ki so se tu dogodile, so še naši dobri konji utrujeno povešali glave; pri srcu je nam bilo tako čudno; tudi one čeri, razkopane in odr-sane, so bile nenavadne, potem pa oni grobovi, oni ogromni kupi mrtvih trupel — grozno, strašno!
To je storila Črna gora. Oni skromni junaki, ki jih nihče ni slavil, ki jih po imenu nihče več ne bo omenjal, oni skromni, zagoreli, ponosni junaki!
Plazil sem se po onih razpoka-nih, golih pečinah med grobovi in lužami strjene krvi in med grmadami mrtvih teles turških vojakov.
Mnogo je teh mrtvecev, pa jih še niso pokopali.
Gledam jih, kako cinično bulijo z očmi na izmučene zmagovalce, kakor da se jim rogajo, kakor da bi jih zasmehovali, da, zlasi oni - le mladi Arabec kraj rdeče stezice. Odprta je imel osušena usta, v njih pa se je belila vrsta krasnih belih zob, in zdelo se je, kakor da bi se rogal, češ, da ni padel zaradi domovine, marveč iz kljubovalne želje, ki hlepi po krvi kakor ljuti tiger na žgočem pesku njegove prave, daljne, daljne domovine.
Solnce obseva Arabca, ki se reži, kazoč svoje bele zobe, in drži v rokah čepico, ki jo je snel z glave kakemu padlemu Črnogorcu.
Na drugi strani so sveži, nežni grobovi. Čitam napis na malem, belem križu sredi okroglega groba; »Trije bratje — trije junaki!« Spem dalje. V kamenito ploščo je vrezala drhtajoča, nesigurna roka: »Tu sem pokopal očeta in brata. — Milo.« — In vrste se gomile in grobovi: pod temi spe nevzdramen sen in snivalo o slavi junaški oficirji, pod drugimi počivajo, združeni v smrti, bratstvu, cele rodbine padlih boriteljev.
Kraj sebe zazrem sključenega starca, suhega, izmučenega. Navaden človek kakor tisoč drugih. Pa me kliče, čudno me kliče: »Brat iz Srbije, stopi semkaj, da vidiš še en grob!« in vpre v menfe svoje globoke oči in me z njimi pelje k črni gomili, na kateri ležita dve plošči. In bolj z očmi, kakor z ustnicami reče zamolklo svečano: »Tu spi Leko, a tu počiva Vuko!« S tem je povedal vse. A ko sem šepnil: »Junaki!« sem zazrl solze radosti in pritajene boli v onih čudnih, glokobih očeh. »Moji otroci, moji otroci!« je zaječal in tiho
odšel od mene, kakor da bi se sramoval svoje žalosti.
Kakor prikovan, kakor okamnel sem strmel na one plošče.
Kako strašna, kako divna je ta vojna!
Hodil sem med utrdbami in na vsakem koraku se mi je zdelo never-jetneje, da so te utrdbe mogli zavzeti Črnogorci.
Šestintrideset ur je trajala borba za Veliki Bardanjol, in ves ta čas je bila njihova vojska na popolnoma nezaščitenih pozicijah.
Edini zakloni so bili junaki kupi mrtvih trupel.
Osvajali so s prsi, z naskoki, a pred njirni so stali topovi, utrdbe prve vrste.
Ves Veliki Bardanjol je opasan z rovi, globokimi kakor je človek visok. Iz teh rovov je mogoče priti samo skozi takozvana »vrata«, kjer stoje častniki. Izhod je samo mogoč, če to oficir dovoli, a to se zgodi samo v zadnjem momentu, često se je dogodilo, da so bili vojaki v rovih, a častniki z revolverji in bombami v rokah so še vedno stali ob »vratih«.
Pred rovi so nakopičene vreče, nabasane s peskom in prstjo, na njih so nameščene strojne puške, a na bolj izpostavljenih krajih železne traverze, zopet pokrite z vrečami, napolnjene s peskom.
Rovi so izkopani v cikcaku, da se z vsake strani lahko strelja ne-opaženo; pred rovi v širokosti kakih petdeset metrov, se nahajajo tri, štiri vrste železnih bodičastih žic, visokih do dva metra.
Tako so napravljene vse utrdbe.
Najmočnejša je utrdba Taraboš, a najmodernejša Brdica, ki je tudi v odporu silnejša. Razen teh stoje pred nami Mali Bardonjol, Mali Taraboš s sedlom, stari grad Mrnjavčevićev in Tepe.
O Brdici je treba, da omenim še to-Ie:
Pred osemkratno žično mrežo so izkopani široki in globoki jarki, polni vode, a pred jarki so posejane neštevilne volčje jame (jame, v katerih štrle iz zemlje nešteti ostri, železni kolci). Topovi so večinoma v ka-samatah, drugi se nahajajo na maskiranih pozicijah.
Te dni je srbska artilerija na Brdici demontirala dva turška topa in uničila vse moštvo.
V sredo se je pričelo bombardiranje mesta Skadra, ki je trajalo dva dni in dve noči. Okrog 10. se je započelo grmenje topov: najprvo črno-goskih, potem pa srbskih, ki se nahajajo na Bardanjolu.
Izdano je bilo povelje »kosi!« Granate so obsule mesto, podirala so se poslopja in črn in žolt dim se je jel viti iz razvalin.
Granata za granato žvižga okrog nas, pred nami. za nami: povsod siplje smrt, pogubo, strah. Vidim, kako se po ulicah zbirajo moški in ženske, Turki in Arnavti, kako nervozno gestikulirajo, potem pa divje zbeže na vse strani. Ti beže na desno, oni na levo, ali granate jim kakor iz kljubovalnosti zastavljajo pot, nastaja panika in se množi, strah in brezupnost vsepovsodi. Naenkrat se zasliši strašen trušč: poruši se minaret največ, mošeje v mestu, v razvaline pa š^e naprej bijejo in treskajo granate. Štejem jih: ena, dve, tri, štiri — nemogoče jih je prešteti. Povsodi se čuje grmenje in prasketanje in pojavljajo se plameni, požari.
Borba se popoldne nadaljuje; z isto ljutostjo in neizprosnostjo lete granate in šrapneli v nesrečno mesto.
Večeri se. Solnce se je kakor zabodlo v gole stene Taraboša, jezero se leskeče v tisočerih barvah, mesto žari v baržunastem svitu, a skozi zadnje žarke zapadaiočega solnca se vijejo modri oblački dima. Kakor mora se polagoma vseda na mesto plast žoltega dima. In zope' zagrme topovi in kakor toča padajo tja doli na mesto ob jezeru bombe, granate, šrapneli...
Kako dolgo bo to še trajalo? Morda še dneve, morda samo še ure.
Potem bo zopet kosila smrt, a iz smrti vznikne potem zopet novo življenje.
Z. »Nar. L.«
Štajersko.
Iz poštne službe. Za poštna asistenta sta imenovana poštna praktikanta Jožef Evangelist v Ptuju in Fran Zmazek v Mariboru, Prvi ostane na svojem službenem mestu, drugi pa pride v Zidani most.
Poroka. Poročil se je danes g. dr. Rihard Bergmann, zdravnik v 2alcu, z gdč. Olgo Potočnikovo v Ptuju. Čestitamo!
Trboveljska podružnica Slov. planinskega društva naznanja s tem, da je odbor skleni! za 6. t. m. napovedano veselico pod imenom »Veliki
planinski dirindaj« vsled isti dan se vršeče veselice C. M. podružnice v Hrastniku in drugih nastalih ovir preložiti na poznejši čas, kar naj slavno občinstvo blagovoli naznanje vzeti.
Trbovlje. Dne 30. marca popoldne je skočil v Savo 401eten oženjen rudar Šum. Zapustil je vdovo in petero nepreskrbljenih otrok. Baje je zblaznel. Legar je že v Trbovljah zelo pojenjal. Danes se je odpeljal od nas na Dunaj splošno priljubljeni epi-demični zdravnik g. dr. Rajšp, naš štajerski rojak, kateri je opravljal tukaj samaritansko službo. Sedaj so še samo nekaj bolnikov obdržali v bolnici, kateri bodo v kratkem okrevali. Smrtnih slučajev je bilo 18. Edino našim vrlim zdravnikom gg. dr. Jamerju in dr. Rajšpu se imamo zahvaliti, da se je bolezen omejila in ni zahtevala več žrtev. Pri nas je sedaj vse v cvetju  kakor v mesecu maju.
Maribor. V zadnji »Slogi« se nekdo na vse kriplje trudi, dokazati nekako nasprotje med mariborskim rodoljubom kanonikom dr. Mlakarjem, odbornikom »liberalne« Posojilnice in dr. Korošcem. To je zmota. Imenovana gospoda sta kakor oče in sin. Dr. Mlakar ima to veliko zaslugo za štajersko Slovenstvo, da nam ie izgojil dr. Korošca; kot vodja dijaškega semenišča ga je krmil in pital dolga leta, Korošec pa je bil baje se-meniški prefekt. Tudi denar mu je dal dr. Mlakar, ko je začel kandidirati. Štajerski Slovenci so za to dr. Mlakarju večno hvalo dolžni! Kako se mu je dr. Korošec »sproti hvaležnega« skazoval, o tem vedo še zdaj povedati »stari vrablji« na seme-niški strehi. (In pa »akt dr. A. Korošec« v našem uredništvu.) O tem pozneje enkrat. — Semeniščan.
Maribor. Gospodje učitelji so že dvakrat poslali deputacijo k dr. Korošcu, da bi ne obstruiral reguliranja učiteljskih plač. O sanetus Sim-plicius! Učitelji so res veliki idealisti. Pa ne manjka med njimi tudi ne hudomušnih navihancev, in ti poslednji so si najbrž dali mandat vsega uči-teljstva, šli in potegnili za nos voditelja Štajerskih Slovencev. Hvala Bogu, še so na svetu humoristi, še!
Iz Ptuja. Naše Dramatično društvo priredi v nedeljo, dne 13. aprila t. 1. zvečer predstavo Anzengruber-jeve ljudske igre »Četrta božja zapoved«. Ta igra je novinka za naš oder in bo tudi najlepša v letošnji zimski sezoni. Ker stanejo tehnične predpriprave, kakor nove kulise itd. veliko žrtev, pričakujemo, da se bo slavno občinstvo iz priznanja za trud naših diletantov udeležilo v kar največjem številu te predstave. Vabljeno je vse od blizu in daleč.
Iz Ptuja. Tukaišna ženska podružnica C. M. družbe ima v nedeljo, dne 6. aprila t. 1. ob 2. popoldne v spodnjih prostorih Čitalnice svoj letni občni zbor. Na dnevnem redu je poleg običajnih točk tudi predavanje g. dr. Brunčka, ki bo govoril o »pan-germanizmu«. K tej prireditvi vabi ne samo ženska, temveč tudi moška C. M. podružnica vse svoje člane in spJoh Slovence od blizu in daleč. Upamo, da nihče ne bo manjkal. Naši Nemci govorijo o jugoslovanski iredenti — poglejmo, kako v tem pogledu izgledajo njihove obisti.
Drobne novice. Iz Gradca poročajo, da je straža pri zaiogi smodnika št. 1 blizu Kapellen\virta ustrelila delavca Antona V e i t a. Ta j*e v pijanosti zašel preblizu zaloge in se ni brigal za opomine in alarmne strele stražnikov. — Prestavljen je stavbni pristav Rudolf Schulz iz Gradca k okrajnemu glavarstvu v Slovenjgradcu. — Umrl je v Slovenjgradcu v petek ponoči g. Jos. Barle, ljudskoŠolski ravnatelj v pokoju in lastnik zlatega zaslužnega križca. Bil je 79 let star. — I ? Konjic poročajo, da je pogorele poslopje kmeta Podvinšeka dne 26 marca ponoči do tal. Škode je 350C kron, ki ni pokrita z nizko zavaro-valnino. — I z P o 1 j č a n poročajo da je streljal eden izmed Hartnerje-vih pekovskih pomočnikov ponoč skozi okno v spalnico svojega go-spodarja, a ga k sreči ni zadel. Fant? so zaprli.
Koroško.
Poneverba v raiffeisnovki v Trbižu. Kakor smo že poročali, je izginil lansko spomlad podžupan v Trbižu in obenem blagajnik trbiške raiff-eisnovke, znani in zloglasni Proscb Vkijub temu, da je taka francoska poslevitev posebno pri možu, ki ima tako odgovorno mesto, malo čudna vendar Nemci niso uvedli natančne revizije v blagajni. Mož je bil njib gore list, strammdeutsch in zagrizer sovražnik Slovencev. Zato je uživa1 neomejeno zaupanje. Do katastrofe je pnšlo, ko je raiffeisnovka v Ukvab odpovedala 60.000 kron. Prosch je prišel v škripce in je pobegnil in sicei čez Hamburg v eidorado evropskih ponevernikov, v Ameriko. V blagajni
74. štev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran 8L
manjka 100.000 kron. Del tega primanjkljaja bo pokril predsednik zavoda, bivši župan Dreihorst. Nepokrit ostane še znesek 67.000 kron, ki ga bodo morali plačati zadružniki. Prosch je bil sploh v Trbižu na več krajih blagajnik. Imel je v rokah vse zavode in povsod, kjer je bilo treba izvršiti kako finančno akcijo, je bil Prosch prvi, ki je odločeval. Sedaj so prišli na to, da manjka pri blagajni za užitnino tudi 2500 kron. Tudi ta denar je odnesel Prosch. Gotovo še na več krajih kaj manjka, toda Nemci prikrivajo primanjkljaje kolikor pač morejo. Prosch je pobegnil, kakor omenjeno, v Ameriko. Da bi otežko-čil ali onemogočil zasledovanje, je poslal Prosch iz Hamburga v imenu avstrijskega konzulata svojo sliko, uro in nekaj denarja z naznanilom, da je izvršil samoumor.
Vojaški begun. V Volšperku so aretirali vojaka Lorenca Zatiko, ki je pobegnil iz Celovca. Presedel je pettedenski zapor in je, ko so ga spustili, šel namesto k svojemu polku, v Volšperk, od koder je nameraval iti čez mejo.
Rop. V okolici Grifenberka je napadel neznan ropar delavca Josipa Popotnika, ko je šel ta na delo. Vrgel ga je na da, potegnil mu je iz žepa denarnico, v kateri je bilo 10 kron, in je pobegnil. Za roparjem še nimajo nobene sledi, sumijo pa, da se mora že ulje časa v okolici potepali, ker je bilo izvršenih v bližnjih selih več manjših tatvin.
Primopsko.
Goriška  porota. — Oskrumba.
— Uboj. V ponedeljek so se pričele v Tunici porotne obravnave. Prvi je prišel na vrsto poljski čuvaj Arnold Samuel, ker je oskrunil še ne 141etno dekie tlemimo Furiauovo, ki je ime-;a z njim tudi otroka. Zanutel je čin i nznal, trdi pa. da je dekle močno al da je bil on trdno uverjen, da je že ir let s mro. Porotniki so vprašanje ^lede oskrumbe s sedmimi glasovi •anikali, nakar je bil Zanutel oproščen. Nato se je vršila obravnava /mu Mihi Maregi. ki je na pustni \ečer ustrelil v Gorici svojega tovariša Antona Pcrtota. Oba sta biia piana, sprla sta sc končno zaradi ene-;a goldarja in Marega je na »variša vpričo žene trikrat ustrelil. iVrtot je onležal na mestu mrtev. Marega se zagovarja s popolno pijanostjo.
Kolesarska dirka. Dne 4. majni-vrsi okrog goriškega Krasa ve-ika eestna kolesarska dirka in sicer \ sakem vremenu. Občinske   volitve v Gorici. V >ricj   se   bližajo občinske volitve, ionski Lahi,  ki   se   boje za svoje ■ olčkc so postali že precej krotki in obetajo volilcem   zlate gradove, metom   Pod   Turnom obljubljajo ralmco, sploh vsak bo nekaj dobil, ho le Lahe volil. Darila se razdele - cda Šele po volitvi.
Avtomobilska   zveza po Brdih. zadnjem Času se je vršilo več sho-. na katerih so bile sprejete reso-i;e, da se v najkrajšem času uve-avtomobilska   zveza Škrljevo-evnik - Peternel - Slavce - Grad-i - Višnjevih, Skrljevo - Kozbana-rmec,   Krožada - Peternel - Kož-:a in Gorica - Knnin po Brdiii. Kaziskavanje Jadranskega mor-' t.   \ čeraj se je vrnil v Trst parnik » ijade    s sedmega znanstvenega -rovanja po Jadranskem morju. Star spomenik. V Pulju na cesti -.ssano so odkopali rimski nagrobni spomenik   z napisom C. Hilary Aibi . Popi Philo.
Nova  železnica.   V prihodnjih jii prično   graditi   novo   215 km o železnico in sicer od Ogulina do dalmatinske meje. Delo bodo eli na 5 mestih,kier bo zaposlenih 3000 delavcev. Ker v tistih kra-silno primanjkuje vode, bodo na-ivili ob progi posebej vodovod.
Stavka pristaniških delavcev na :ki.   Včeraj so ustavili v pristani-! na Reki nakladalci delo. Pomož-nakladalci so zahtevali namreč, bi bili tudi pogodbeno nastavljeni, ru jim nakladalci niso dovolili, možni nakladalci so zapustili dc-. rukar so morali   tudi nakladalci : > ustaviti.   Vseh skupaj je okrog "i i delavcev brez dela.
Napredno politično in gospodarsko društvo za Poljanski okraj.
M i MU. (u 3. imia ti I. nffli
javen shod
tpnttift gostilne Jla klavnin" Mesanka cesta 4.
Govori dri. posl. dr. V. Ravnikar
1 Električni centrali ob Ljubljanici
i o političnem položaju. — Na razgovor pridejo tudi druge gospodarske .....■■  ■ zadeve okraja. -
Dnevne vesti.
f Narodnostno gibanje na Slovenskem. Klerikalni moniter je presenetil javnost s stvarnim člankom o narodnostnem gibanju na Slovenskem. Ta članek je presenečenje, ker navadno »Slovenec« nima ne časa, ne prostora za narodnostna vprašanja, ker mu je nacijonalni problem sploh deveta briga in ker je klerikalna politika narodnostna prizadevanja sploh zavrgla in bodisi že aktivno ah pasivno pospešuje germanizacijo. Da je n. pr. celo na Kranjskem naraslo Ševilo nemškega uradništva, da so vsa merodajna uradna mesta prešla v nemške roke, da imamo cele urade, kjer ni ne enega Slovenca, to je neoporečna zasluga klerikalne stranke, seveda žalostna zasluga, četudi klerikalcev niti tega ni sram. Prav zato pomeni »Slovencev« članek presenečenje. Na članku samem ni nič posebnega in je bilo vse to že bolje pojasnjeno tako v našem kakor tudi v drugih listih, čim so bili obelodanjeni rezultati zadnjega ljudskega štetja. »Slovenec« primerja uspehe ljudskega štetja iz leta 1900. z uspehi ljudskega štetja iz leta 1910. jn kaže, kako smo Slovenci tod in tam nazadovali. Mimogrede omenja tudi vzroke nazadovanju, pa le mimogrede, prav površno, kakor bi se zavedal, da je glavni vzrok vsega nazadovanja vendar le in edino klerikalna politika, ki je podrla in pokončala vse, kar so prej rodoljubni možje s trudom in žrtvami zgradili in ustvarili. Dokler so n. pr. Slovenci na Koroškem delali nacijonalno politiko, so lepo napredovali, odkar pa so zavrgli nacijonalno politiko in se oprijeli klerikalne, nazadujejo na celi črti. In istotako je tudi na Štajerskem klen-kalizem provrročil ogromno škodo. Kako pa naj v ptujskem okraju ne napreduje narodna demoralizacija, če vidi ljudstvo slovenske duhovnike, ki gredo volit nemškega nacijonalca in če vidi. kako čudno vlogo igrajo mariborski kanoniki pri volitvah. Klerikalci so se polastili vse moči, kar je* ima ljudstvo, pa je ne porabljajo v prid slovenski stvari, nego izključno le v prid brezdomovinskega klerikalizma. Na mejah se rezultati te narodne nesreče kažejo pri ljudskem tju v številkah — še veliko večja pa je škoda, ki jo provžroča klerikalna politika v slovenskih srcih. Ta se pač ne izraža v številkah, toliko huje pa kaže v politični in nacijonalni apatiji. Ću vidijo ljudje, s kako cinično brezstidnostjo zametava največja slovenska stranka vse narodne ideale, s ka»ko frivolnostjo dela nečedne kupčije z narodnimi koristmi in potrebami, s kako brezobraznostjo dranira očitna narodna izdajstva z bobnečimi frazami — potem se pač ni čuditi, če vpliva to početje na slovenska srca* tako, kakor moreča slana na sveže cvetje. V tej apatiji tiči največja izguba za slovenski narod in te niso krive ne vlade, ne naši nasprotniki, te je kriva izključno klerikalna politika.
+ Jugoslovansko vprašanje — življenjsko vprašanje za monarhijo. Polagoma, počasi spregledavajo tudi tisti krogi, ki so doslej podcenjevali in omalovaževali jugoslovansko vprašanje v naši monarhiji. Tako piše velekonservativna dunajska korespondenca »Die Information«, ki strni v notoričnih stikih z visokimi krogi: »Naša parola se odslej naj glasi: Notranja konsolidacija s posebnim ozirom na dogodke na Balkanu. 1 u se vsiljujejo pred vsem gotove fatalne izkušnje, ki smo jih imeli z našimi narodnostmi v obeh državnih polovicah glede njihovega stališča v balkanski krizi. Nič bi ne bilo bolj napačno, kakor da bi se te narodnosti obsipale s sumničenji in očitanji. Zlo sj mora zgrabiti ob korenu, zato je potrebno, da preiščemo vestno vzroke onih pojavov in da postavimo potem vso narodnostno politiko \ Avstriji, na Ogrskem in v anektiranih deželah na boljše temelje. Nemško - madžarska hegemonija (prvenstvo) je doživela popolen bankerot in treba je poiskati nove formule. V naši državni polovici je ministrski predsednik grof Stiirgkh opravil Že dober del važnih predpriprav. V Galiciji se nahaja narodnostni sporazum že na dobri poti, na Češkem se že tudi pojavljajo znaki, da je jela popuščati napetost. Daleko najvažnejši problemi sedanje dobe pa so večinoma odtegnjeni področju avstrijske viade — to sta jugoslovansko in romunsko vprašanje. Igra z jugoslovanskim vprašanjem se mora nemudoma ustaviti in z rešitvijo tega vprašanja se mora takoj pričeti: Kar je bilo za Turčijo pred izbruhom volne vprašanje reform v Makedoniji, to je za nas sedaj postalo jugoslovansko vprašanje. Najvišji interesi dinastije in države se nahajajo v nevarnosti, ako se bo z rešitvijo tega vprašanja odlašalo. To dejstvo jasno spoznati, je najresnejša dolžnost naše skupne vlade.« — Tako piše »Die Information«, ki se ji pač ne more oči-
tati, da bi govorila iz posebne simpatije do Jugoslovanov. Mi samo želimo, da bi njen glas našel poslušna ušesa tudi v merodajnih krogih!
+ Iz Ijudskošolske službe. Za prov. učiteljico na dvorazrednici v Zg. Tuhinju je imenovana Štefanija S c h u b e r t o v a. Za pouk na eks-kurendni šoli v Petrovi vasi je določen namesto obolele učiteljice Marije Tavčarjeve, učitelj v Črnomlju Rud. S c h u 11 e r.
— Ljubljanska državna policija. Tržaški namestnik je dogovorno s kranjskim deželnim predsednikom dodelil ljubljanski državni policiji naslednje uradnike: policijskega komisarja Ghersinicha, policijskega koncipista Avgusta Del L i n z a in Gustava Pusa, policijskega kon-ceptnega praktikanta Ivana Gogo-1 o, revirnega nadzornika Leopolda Thurnerja in policijskega kance-lista Rudolfa Smerekarja. Dalje je namestnik pomaknil revirnega nadzornika Petra Ghersinicha v 9. činovni razred in imenoval mestnega policijskega uradnika Ivana T o p 1 i k a r j a za revirnega nadzornika policijskih agentov vil. činov-nem razredu, računskega podčastnika v Korminu Nikolaja Kokot-O b r a d o v i č a in vladnega kance-lista v Črnomlju Andreja K r i s c h e-j a za policijska kancelista.
— Tako je prav! Objavili urad pri policijskem ravnateljstvu ima potrdila o zglasitvah slovensko-nem-ška (saj slovenske stranke dobivajo take). To je popolnoma na mestu. — Čudno je pa, da se v to potrdilo piše vse nemško in celo za stranke, ki nemško ne razumejo. Ali je morda to kaprica posameznih oseb v objav-nem uradu? Če je že prvo pravilno, naj bo še drugo!
— »Svinjarja iz Ljubljane« imenujejo graški listi onega Hermana K i a n z a , ki so ga v Gradcu zaprli zaradi raznih nravstvenih zločinov. Ker vemo, kaj hočejo graški listi s svojim demonstrativnim naglaša-iijem »svinjar iz Ljubljane« reči, kon-statujemo resnici na ljubo, da je Kranz Tirolec in fanatičen Nemec, ki neprestano zabavlja na Slovence. Živel je preje v Trstu in v Gradcu. V Ljubljano ie prišel, ko je tu po nekem sorodniku podedoval hišo, a tudi potem je še večino ieta preživei v Gradcu. Toliko graškim listom v ravnanje!
— Šukri paša stanuje pri Slovencu. Kakor poročajo listi, je bolgarska vojna uprava odkazala ujetemu Šukriju paši stanovanje v hotelu »Splendid« v Sofiji. Ta hotel, ki je eden najboljših in največjih v Sofiji, ima v najemu naš slovenski rojak g. Ivan K e n d a. 2e preje ujeti Javer paša je dosedaj stanoval v hotelu »Boulvard«. Na posebno prošnjo Šukri ja paše ie sedaj vojna uprava dovolila, da se je tudi Javer paša pre-seiil v hotel »Splendid«. Ker ima g. Kcnda same slovenske uslužbence, strežejo sedaj ujetemu branitelju Odrina slovenski uslužbenci.
— Umrl je včeraj popoldne na Karlovši cesti Št. 16 čevljar Anton Puceli v 78. letu svoje dobe. Do zadnjega čil in čvrst, se je v svoji mladosti udeležil vojne na Laškem leta 1859. V več bitkah se je odlikoval s posebno hrabrostjo in je bil tudi ranjen. Pogreb, v veteranskih krogih mnogo čislanega moža, se vrši jutri ob pol 6. popoldne.
— Obsodbe vredno pobalinstvo. Včeraj popoldne je nasadil mestni vrtnar gredice pri vodometu v Tivoliju s krasnimi spomladanskimi cveticami. Ponoči pa so hudobneži, ki bi zaslužili najstrožjo kazen, te cvetke polomili, izruvali in potnandrali. Vsakdo, ki bi slutil, kdo so ti surovi pobalini, naj podpira oblast s svojimi podatki v stremljenju, da se te lopove enkrat izsledi in se jih izroči roki pravice v eksemplarično kaznovanje. Potem bodo morda enkrat prenehala takšna in enaka pobalinstva po naših javnih nasadih. Dobro bi tudj bilo, ako bi se že skoraj nastavili "r nasadih pazniki in da bi tudi policija nekoliko pazila na nasade.
— Občinstvu v pojasnilo. Od 1. aprila dalje oskrbuje vse zglaševanje ljubljanskega prebivalstva in došlih tujcev c. kr. policijsko ravnateljstvo na Bleiweisovi cesti 22. Ravno tja se morajo poslej naznanjati vse društvene zadeve. Policijsko ravnateljstvo izdaja odslej dalje: nravnostna spričevala, potne liste in potne izkaznice, orožne liste in spremnice za dobavo, oziroma odpošiljatev razstreliva in orožja.
— Neznosen smrad iz ljubljanič-ne struge. Piše se nam: Med Frančiškanskim in Šentpetrskim mostom se je napravilo mnogo bajerjev, v kate-re se izteka iz raznih kanalov gnojnica in iz Pollakove tovarne pa neka smradljiva kemična tekočina. To vse zastaja v teh ba jer jih, ker nimajo nobenega odtoka. Odkar je nastalo gorko vreme, provzročujejo te mla-kuže neznosen smrad, da se je bati kake epidemije. Skrajni čas je že, da
se odpravijo ti nedostatki. Upravičeni mnogostranski želji bi se kaj lahko ustreglo, ker je na razpolago dovolj materijala v strugi sami. Bajerji naj se zasujejo, smrad provzročujoča tekočina pa odvodi po malih jarkih v glavno strugo.
— Prvega divjega petelina je ustrelil letos, in sicer včeraj, zobozdravnik gosp. dr. B r e t e 1 na Golovcu.
Deželni glavar za prvi april. — Srbska zastava poleg avstrijske cesarske zastave. Iz Novega mesta se nam poroča: Visoki gospodje so si že marsikaj posebnega izmislili za 1. april, ampak na take aprilove šale se še ni nihče izmislil, kakor si jo je privoščil naš »Serenissimus« deželni glavar dr. Šusteršič. Poročali smo že, da je dal svoj prihod v Novo mesto in svojo avdijenco v mestni dvorani po celem Novem mestu razbob-nati. Tam so se njega presvitlosti tako razveselili, da so mestno hišo od vrha do tal pustili praznično preobleči. Pometalo in ribalo se je, da se je vse kadilo. Ko pa je bilo že vse pripravljeno za prihod, ko so se posamezni, ki imajo kako prošnjo na srcu, že oglašali za avdijenco, glejte, pa pride v Novo mesto brzojav: To pot še ne pridem, avdijenco preložim na prihodnji teden, dan in uro bom že še naznanil. — Ker se je izvedelo, da Serenissimus namerava že dan preje, to je I. aprila, svoje av-dijence deliti tudi po šmihelski občini, je bilo dne 1. aprila že na vse zgodaj polno radovedneže v v mestu in po Kandiji. Upali so, da vendar že pred avdijenco v mestni dvorani kje spotoma zagledajo deželnega glavarja. Morda bi bilo treba vreči kako prošnjo mimogrede v voz, kakor je to v navadi tudi pri obisku kronanin glav. Ali — kaj je to? Oni mali mestni bobnarček, ki je v soboto s tako svečanim obrazom in tako povzdig-njenim glasom oznanil prihod Sere-nissimusa, je pa to jutro nekam skrivnostno smehljaje hodil po mestnih ulicah in »pisal« z dolgim brezovim peresom po prašnih ulicah. Komaj je to »pisanje« dovršil, že se je izgubil na rotovž. Kar pride z bobnom na trg, s tistim pritajenim nasmehom okrog ščetinastih usten. Kai bo zopet? Brrrbumbumbum! Od slavnega županstva se Vam daje na znanje, da se je Njega presvitlost gospod deželni glavar blagovolila premisliti za jutri »držati« v mestni dvorani zadnjič obljubljeno avdijenco in se to preloži na prihodnji teden. Čujte in molite, ker ne veste ne ure, ne dneva, kdaj pride ... Brrrbum! — Ta razglas, za katerega dobesednost sicer ne jamčimo, a na katerega bi-sfveno vsebino lahko z mirno vestjo prisežemo, je šla kot požar po celem mestu. Ljudje kar niso verjeli, da bi se bil gosp. glavar tako hitro premislil. Dejali so, da jih ima bobnarček vse skupaj za 1. aprila. Pa so prišli ljudje iz Kandije v mesto in prinesli drugo novico: Vsa Kandija je v zastavah. Gospod deželni glavar pride! To je zopet 1. april, so dejali nekateri. Toda prvi pogled na Antipode nas je uveril, da imajo ti glasniki prav. Saj deloma, kajti v celi Kandiji so bile res videti na štirih hišah zastave, v prvi vrsti seveda na županovi in na občinski hiši, potem na klerikalnem posojilničnem domu in pri usmiljenih bratih. Ali kmalu pridejo zopet novi glasniki, že od daleč kričeč: Bežite, Srbi so tukaj. Kje? No, doli v Kandiji, pri Štemburju visi poleg naše cesarske zastave tudi — srbska. To je zopet 1. april. Štembur, da bi bil srbsko zastavo razobesil? Šli so doli pogledat in res, nad občinsko hišo plapola zraven avstrijske tudi srbska zastava. Sam škrat jo je za 1. april iz slovenske predrugačil v srbsko. Ali, naj tudi vise pri Štemburju še take zastave, deželnega glavarja pa le ne bo. Saj slišite, da naš mestni bobnar tolče celo dopoldne po bobnu, da si je gospod glavar premislil, da ne bo kdo rekel, da je prišel po 1. april na Dolenjsko. — Ubogi Štembur, ta nič ne ve o tem. Včeraj je na trgu vso kuretnino pokupil za gosp. glavarja. Z neko meščansko kuharico se bosta še tožila, ker ji je šiloma iztrgal iz rok par kur, ki jih je ona takorekoč že kupila. Ona mu je rekla, da on kot župan tam s kmetov ne pozna prav nobene manire, če pride v mesto. Ho, stojte, Je zavpil, kdo pa ste Vi? To je javno razžaljenje uradnega županstva. — No, lep župan, če meščankam trga kure iz rok! — To je pa že preveč, kdo ste Vi? — Jaz sem Tončka vsaki dan, Vi pa Štembur, župan, ki nima tukaj v mestu ničesar opraviti! — To je, kratko povedano, vsebina znamenitega slučaja, ki ga ima rešiti prihodnja porota pred svojim kon-kurzom, zakaj Dolenjci so sedaj tako dobri postali, da v Novem mestu nimamo niti enega kaj prida porotnega slučaja. — Še ni bilo tega romana konec in Harambaša si ni mogel dovolj naslikati pože ljenja, kako bodo Novomeščani dne 1. aprila 1913 pri Štemburju zastonj se pitali s kureti-no, pripravljeno za Njega presvitlost.
Mestni bobnarček še ni povsod dokončal svojega razglasa, gospoda deželnega glavarja ne bo — glejte — kar pridrdra kot brzovlak deželni avtomobil, v njem sede trije gospodje — med njimi pa — oj strah in groza — mrtvi vstajajo — tudi Njega presvitlost, deželni glavar. Pa že so se nekateri streznili tega presenečenja in čuli so se posamezni klici: Živio Šusteršič! Živio 1. april! Ali Njega presvitlost, ne zmenee se za uda-nostne izraze svojega slovenskega ljudstva, je dirjal po Glavnem trgu naprej doli k Antipodom. Ko je pri-dirjai do občinske hiše in zagledal poleg cesarske tudi srbsko zastavo, ni mnogo manjkalo, pa bi ga zadela kap. Pravijo, da je visoki gost takoj ukazal odstranitev srbske zastave. Ciril Harambaša se strašno jezi, ker ga je visoki gost pripravil ob vso tisto kuretino, ki jo je župan na novomeškem trgu po sili trgal iz rok meščanski kuharici. Visoki gost se je potem baje odpeljal proti Suhi Krajini, a če se je spotoma ustavil tudi pri tovarnarju žgane pijače gosp. Ivanu Rakošetu v Gor. Straži in mu ponudil mandat za bodoče deželnozborske volitve namesto zgovornega Dularja, tega pa skoraj ni verjeti.
•Pri velikonočnem streljanju se je ponesrečil na Dovjah 501etni posestnik Ivan Brence. En topič se je nenadoma izprožil in Brence, ki je bil v bližini je dobil težke opekline na levi nogi.
Požar. Dne 26. t. m. je pogorelo posestvo Sebastijana Jurjevca na Vačah pri Litiji. Ogenj je izbruhnil ob 3 popoldne. Pri požarju se je nevarno poškodovala 84 letna posest-nica Marija Jurjevec, ki je skočila v zadnjem trenutku skozi okno 5 m visoko. ^ Kako je ogenj nastal še ni znano. Škoda znaša 5000 K, zavarovalnina pa samo 1600 K.
Kinematograf »Ideal«. Senzacij-ski film »Železna roka« včeraj ni pravočasno došel in se je mesto njega predvajala popoldanska drama. Danes polni spored. — Velezabaven je Maks Linder v vlogi »Jockev iz ljubezni« in je vzbujal včeraj salve smeha med gledalci. — Ker je opažati veliko zanimanje za ta spored, naj si vsakdo preskrbi pravočasno vstopnico. — V petek il. del senza-čilskega romana »Ljudje med ljudmi«.
Izsledena tatvina. Kakor smo že poročali, je bilo minuli mesec Ivanu Virantu v Podlipoglavu iz drvarnice pokradenega več perila in tudi voziček, s katerim so tatovi odpeljali perilo. Kakor se nam poroča, je orožni-štvo tatovom že na sledu. Dobila se je namreč pri neki, po Ljubljani znani peskarici iz Sadinje vasi bluza, tri krila, dva jopiča, naglavna ruta in moška srajca. Primanjkuje še precej perila in voziček, katerega so poštenjaki bržkone kje zastavili, ali prodali Orožništvo je mnenja, da so tatvine soudeleženi še dve drugi osebi, kateri sta istotako že izsledeni.
Najdena vtopljenka. Včeraj so v Mostah iz Ljubljanice potegnili neko neznano žensko srednje starosti, katera, kakor je soditi po obleki, pripada delavskemu sloju.
S ceste. Ko je izvošček št. 56 včeraj popoldne pred magistratom obrnil voz, mu je pri tem padel konj in oje dvakrat zlomil.
Narodno obramba.
Šentjakobsko - trnovska žen« ska podružnica sv. Cirila in Metoda
ima svoj redni občni zbor v petek* dne 4. t. m. ob štirih popoldne v po* sebni sobi »Narodne kavarne«.
Društvena naznanila.
»Radogoju" v Ljubljani daroval je g. J. Kralj na Bledu namesto ven« ca na krsto g. Jurija Ravnika 10 K-Hvala dobrotniku: živeli posnemo* valci!
Občni zbor čebelarskega društva. Danes se je vršil občni zbor čeb. društva ob 10. dop. v mali dvorani Mestnega doma. Do sedaj je bil občni zbor vsikdar na kak šole prost dan, da so se mogli učitelji udeležiti občnega zbora. Čebelarstvo je na Kranjskem zelo propadlo. Nekaj so bile krive temu neugodne čebelarske letine, še več pa nove razmere, ki so nastale v kmetijstvu. Pred petnajstimi in tudi še pred desetimi leti so bili mnogobrojni čebelnjaki po vaseh prazni in so le še spominjali na nekdaj svetovnoznano čebelarstvo na Kranjskem. Pred približno petnajstimi leti so se napredni čebelarji in napredni učitelji združili in so ustanovili čebelarsko društvo, da bi tako obvarovali čebelarstvo popolnega propada. Začeli so izdajati strokovni list, katerega ves čas urejuje napredni učitelj. Po vefini so pri listu sodelovali učitelji. Ustanovili so mnogo podružnic, ketere so zopet v pretežni večini vadili učitelji. V prvem društvenem odboru so bili zastopniki obeh strank, a blagajniški posel so hoteli meti klerikalci, zato je takoj znani
klerikalec poneveril ves denar. Priskočili so druStvu na pomoč učitelji in tiskarna Blasnik. Tako so obvarovali mlado društvo, da ni po goljufiji klerikalca propadlo. Sestavil se je zopet nov odbor. Na čelo društva so po svoji stari neprevidnosti naprednjaki zopet postavili klerikalca. Ta je vse društvene razmere v nered spravil. Nikdo ni vedel, kdo je in kdo je kaj ' plačal. Zopet je moral vso stvar urediti napredni učitelj ter prevzeti pred-sedništvo. V odbor so vstopili skoro sami napredni učitelji. Društvo je zelo lepo napredovalo. Plačal se je dolg in prihranilo se jonekaj denarja. Strokovna predavanja po deželi je prevzel znani nadučitelj in tako vzbudil po vsej deželi ranimanje za napredno čebelarstvo in za društvo. Napredek v umnem čebelarstvu je bil viden. Ob kratkem času se je čebelarstvo z^lo povzdignilo. Odbor pa  je bil zopet prezaupljiv. Blagajniške in tajniške posle je dal proti prav dobremu plačilu zagrizenemu klerikalcu. S tem je hotel uplivati, da bi tudi klerikalci pristopali k društvu. Pa kako razočaranje. Plačani blagajnik si je dal od tiskarne za svoj že^> izplačati procente. Odbor je denunciral pri svoji stranki. Tako je zahrbtno počasi pripravljal naskok na društvo. Pri ietn nečednem dejanju mu je pomagal bivši naprednjak koritar, nadučitelj Humek. !.ani so izposlovali, da kmetijska družba že od ministrstva dovoljene podpore 1000 K ni izplačala društvu pred občnim zborom. Tako je imelo društvo navidezno primanjkljaj, akoravno je bil prebitek. S tem je pa odpadnik Humer na občnem zboru agitiral in spravil n: tihoma vse klerikalce skupaj ter so res dobili 2 glasova večine. Obetal je na'- zočim čebeiarjem, da jim bo deželni odbor dal podpore, kar bodo potrebovali, ako volijo tiste, katere jim on priporoča. Na predsedniško mesto so postavili   značaja,   notarja Hafnerja. Strokovni list so prenesli v Katoliško tiskarno, udnino so pa zvišali od 2 na 3 K. To so torej obljubljene dobrote. Društvo bo začelo propadati, ker so čebelarji s sedanjim vodstvom skrajno nezadovoljni. Pravi čebelarji odstopajo od društva. Zanimanje za napredno čebelarstvo pojema. Res bodo morda dobili nekaj novih klerikalnih udov, a ti bodo samo na papirju, v resnici se pa za čebelarstvo in napredek ne bodo brigali. Čebelarsko društvo je bilo čisto strokovno nadstrankarsko društvo, čemu je torej klerikalna stranka posegla po društvu!? Društvo je imelo lepe uspehe in zaslugo zato so imeli v prvi vrsti učitelji. Ljudstvo pa vendar ne sme videti, da učitelj nesebično deluje za njegov blagor. Raje nič, kakor napredek s pomočjo učiteljev.  Učitelji so storili za napredek kmetijstva največ, zato  sedaj  še  udje c. kr. kmetijske družbe ne smejo biti.   Čebelarstvo so skoraj izključno sami  povzdignili in so društvo pripravili do take višine, a sedaj so klerikalci z zahrbtnim naskokom društvo dobili v svoje roke. Prva njih skrb je bila prenesti tisk strokovnega lista v svojo tiskarno, povzdigniti udnino in določiti občni zbor na šolski dan, da se ja učitelji ne morejo udeležiti  občnega  zbora.  Slomškarji še vedno lahko trdijo,  da jih  loči od naprednih učiteljev vera in ne uboštvo na duhu. Pomilujemo učiteljstvo, da ima med seboj take janičarje. Žalostno!
žnost, nogo j« to storilo pri tako žalostno obiskani torkovi predstavi.
Razne stvari.
FrosuBta.
Druga benefična predstava dramskega osobja slov. gledališča se vrši v četrtek, dne 3. t. m. Vprizori se zabavna burk2 s petjem ,On in njegova sestra". Ta povsod tako priljubljena burka je pred leti tudi pri nas napolnila hišo in občinstvo izborno zabavala. Že dejstvo, da se vrši dejanje te burke v gledaliških krogih, tako, da vidimo v prvem dejanju naravnost za kulise ko se ima vršiti na odru gledališka vaja, da prisostvujemo res pravcatemu gledališkemu škandalu, ko nastopajo v tretjem dejanju igralci celo med občinstvom v ložah, v parterju in na balkonu, kakor tudi na kapelniškem stoicu, že to ima svojo privlačno silo. O vsebini igre rajši nič ne povemo, da ne skvarimo občinstvu zabave v naprej. Konstatiramo le, da stojita sredi tega vsega burkastega dejanja premeten pismonoša in njegova sestra, ki s svojo prefriganostjo, s svojim nesramnim nastopom dosežeta, da ona uskoči pri predstavi za neko igralko, ki se kuja, da ima s tem nastopom velikanski uspeh, dasi je povzročil njen brat s tem, da je vzel taktirko v roko, ko je kapelnik iz intrige navidezno obolel, velikanski gledališki škandal, ki ga bo občinstvo, ki bo v četrtek obiskalo to predstavo v svojo veliko zabavo tudi samo doživelo- Glavne vloge so v rokah gospoda Jos. Povheta, g. SkrbinŠka in gospodične Vere Danilove. Sodeluje vse dramsko osobie. Pri predstavi svira orkester slov. Plharmonije. Predstava, ki jo režira gospod Jos. Povhe, se vrši v prid dramskemu osobju, torej izven abonementa, za lože nepar. Upamo, da bo izkazalo občinstvo to pot naiim marljivim igralcem s svojim obiskom v vefcil mori svojo hvale-
* MUiarder Morgan umri. Iz Rima poročajo, da je včeraj tam umrl amerikanski miliarder Morgan. Njegovo truplo bodo prepeljali v Ameriko.
* Preostri manevri. Iz Inomosta poročajo: Pri neki vojaški vaji blizu Terlaga na južnem Tirolskem so pri bajonetnem naskoku prišli vojaki tako blizu, da je bilo več vojakov lahko, štirje pa težko ranjeni.
* Ogrska tvornica za topove. Iz Budimpešte poročajo, da je vprašanje ogrske tvornice za topove rešeno. Tvornico bo gradila država kot državno podjetje. Sodelovali boste Škodova tvornica in tvrdka Krupp, ki boste tudi financielno udeleženi pri podjetju.
Telefonska in brzojavna
Vojna na Balkanu.
Srbija in Črna gora odklanjata zahteve velesil.
Cetinje, 2. aprila. (Izvirno.) Uradno se poroča: Crnogorska vlada je danes odgovorila na demaršo velesil. V odgovoru navaja, da si pridržuje pravico posvetovanja z zavezniki v slučaju, če se velevlasti sporazumejo glede severne in severozahodne albanske meje. — Kar se tiče zahteve velevlasti, naj Orna gora ustavi operacije pred Skadrom in odpokliče svoje čete iz Albanije, izjavlja črnogorska vlada, da ne more ugoditi ti zahtevi, ker traja na Balkanu še vedno vojno stanje.
Vlada tudi dalje opozarja velesile, da so začetkom balkanske vojne slovesno obljubile, da se ne bodo vmešavale v vojaške operacije balkanskih zaveznikov in varovale nevtralnost.
Glede zahteve, da mora Črna gora dati garancijo za versko in narodno svobodo albanskega prebivalstva, odgovarja črnogorska vlada, da je ta zahteva nepotrebna, ker vsebujejo črnogorski zakoni vse garancije za versko in državljansko svobodo vseh državljanov.
Cetinje, 2. aprila. Oficijozni »Ce-tinjski Vesmik« piše k odklonitvi zahtev velesil: Črna gora je dala velesilam edini odgovor, ki je bil mogoč, da namreč odklanja demaršo velesil zaradi Skadra. Kadar bo imela Črna gora Skader v svojih rokah,bo mogla šele pričeti govoriti o miru. Črna gora Skadra ne bo izročila Albaniji; kdor ga hoče imeti, naj ga si sam vzame.
Petrograd, 2. aprila. V zunanjem uradu se zatrjuje, da se Rusija ne protivi demonstraciji vojnega brodovja, vendar bi morala ugovarjati, če bi hotela kaka posamezna vele: ila specijalno nastopiti proti Črni gori.
Cetinje, 2. aprila. Padec Skadra pričakujejo vsako uro. Generalni naskok od predvčerajšnjem in včeraj je bil zelo silen. Srbske in črnogorske kolone so pod ognjem uničujočega ognja težkih oblegovalnih baterij zavzeli 3 najvažnejše redute na Tara-Hfešu in Mali Bardanjol. V ponedeljek so Turki zapustili svoje pozicije na Brdici. Posadka na Tarabošu je odrezana od mesta, večina tarabo-šhih baterij je razbita. Mesto zopet gori. Položaj v mestu |e skrajno obupen.
Begrad, 2. aprila. Tukajšnji krogi pričakujejo padec Skadra še tekom današnjega dneva. Vse utrdbe razen Taraboša, so v rokah oblego-valcev. Tudi na Tarabošu je pehota že porezala vse žične ograje in odstranila vse umetne ovire.
Dunaj, 2. aprila. Prva divizija avstrijske vojne eskadre, kateri poveljuje podadmiral Maksimiljan Njegovan, je danes priplula pred Bar. Za opoldne pričakujejo 5 italijanskih vojnih ladij. Bombardiranje Skadra je včeraj proti večeru ponehalo. Črnogorci so bombardiranje ustavili, ker pričakujejo v bližnjih urah ojače-nja. Na poti so namreč srbske čete, ki so bile izkrcane v Draču In Medo-vi. Ko prispejo te čete, se bo pričel zadnji naskok. Položaj v SKadru jo obupen.
Dunaj, 2. aprila. Po poročilih iz Kotora je v zadnjih dneh pripeljalo 16 grških ladij 6000 Srbov s tremi baterijami havbic v Drač in Medovo. 20 grških transportnih ladij je še na polu. V Solun je dospelo 5 vojaških vlakov s 180 vozovi, ter pripeljalo tudi mnogo artilerijskega materijala.
Beroiln, 2. aprila. »Lokal Anzei-ger« poroča: Predvčerajšnji boji na Tarabošu so trajali od 9. dopoldne do noči. Taraboške redute so padle cMMkfre« Srbska artileriia nad vladu-
je vse turške pozicije pri Brdici, Blatji In Tepe. Druga črta turških okopov se je udala ob 5. popoldne. Boji so se tudi včeraj z vso silo nadaljevali. Odgovarjanje turških topov pojema od ure do ure. Vest, da prihajajo nove srbske čete, Je vzbudila med oblegovalci veliko veselje. V glavnem taborišču so pripravljeni na odločilen trenutek.
Rim, 2. aprila. Tukajšrji listi zatrjujejo, da bo vrhovni poveljnik demonstracijskega brodovja pred črnogorsko obalo, kateremu se Je v zadnjem trenutku priklopila tudi Francoska še enkrat pozval Črno goro, da naj tekom primernega časa ustavi obleganje Skadra. Če zavrne Črna gora tudi ta poziv, potem se brodov-je ne bo omejilo samo na blokado Bara in Ulčina, marveč tudi izkrcalo vojaštvo. Poleg avstrijskih ladij se demonstracije udeleži še 5 italijanskih, 3 agleške, 1 francoska in 1 nemška vojna ladja.
Pariz, 2. aprila. »Francoski listi« pišejo, da se je Francoska odločila v zadnjem trenutku udeležiti se demonstracije na direktni nasvet Rusije, ki hoče, da je vpliv tripelentente pii demonstriciji primerno močen.
Bombardiranje Skadra.
Pariz, 2. aprila. Glasom poročil je položaj Skadra zelo nevaren. Črnogorci in Srbi so zavzeli že mnogo turških pozicij. Zlasti so se odlikovali Srbi. Odporna sila braniteijev Skadra popušča. Bombardiranje se z vso silo nadaljuje. Splošno se dvomi, da se bo mogel Skader držati še par dni.
Kralj Nikolaj in Skader.
Rim, 2. aprila. Zatrjuje se, da vztraja kralj Nikolaj na svojem stališču in da kljub pozivu velesil vztraja na tem. da se ne odpove Skadru.
Pariz, 2. aprila. Glasom brzojavke iz Sofije je car Ferdinand pripravljen posredovati med velesilami in Črno goro zaradi Skadra. Gre za to, da se določijo med Črno goro in bodočo Albanijo točke pogodbe, kar želi tudi Rusija.
Demonstracija vojnega brodovja proti Črni gori.
Kelmorajn, 2. aprila. »Kolnische Zeitung« poroča, da se bo udeležila Nemčija demonstracije proti Črni gori z oklopno križarko »Breslau«, ki je odplula včeraj iz Kiela. Demonstracija se bo gibala v mejah mirne blokade pristanišča Bar.
London, 2. aprila. Veiesiie niso sklenile samo demonstracije vojnih ladij, marveč tudi blokado Bara in Ulčina.
Dunaj, 2. aprila. Vojno brodovje bo blokiralo črnogorsko obal od Bara do Leša.
Angleški oklopni križarki »Kralj Eduard VII.« in »Dartmauth« sta zapustila otok Krf ter sta na poti proti črnogorskim vodam. Tudi tri italijanske vojne ladje so že na poti.
London, 2. aprila. Angleška vojna ladja »Defence« je odplula iz Malte s konteradmiralom Tronbridge-jem proti vzhodu.
Zavzetje Odrina.
Belgrad, 2. aprila. (Izvirno poročilo.) Utrdbe, ki so bile nasproti srbskim pozicijam, so bile izredno močne. Srbski sektorji so imeli vse štiri bolgarske oblegovalne topove, do-Čim so bili nameščeni najmodernejši težki srbski topovi, in sicer 54 po številu, večinoma na bolgarskih pozicijah. Na srbskih rektorjih je blio 80 poljskih topov, med njimi štiri havbi-ške baterije. Sama timoška divizija je izstrelia iz topov 18.000 strelov. Poljski topovi so, kakor se Je kasneje konstatiralo, z uspehom uničevali moštvo pri turških topovih. Niti Srbi, niti Bolgari niso naleteli na mine, tudi volčjih jam je bilo malo. Nekateri turški fori so imeli nemaskirane baterije. V Odrinu ni vladal tako strašen glad, kakor se je preje javljalo. Vojaštvo je trpelo bolj pomanjkanje nego civilno prebivalstvo. Tudi Šu-kri paša je postopal z vojaštvom ln prebivalstvom razmeroma zelo človekoljubno. Samo mesto tudi ni tako strašno razdejano, kakor se Je poročalo. Privatnih poslopij je zelo malo porušenih. MoŠeJa sultana Selima Je docela nepoškodovana. Prebivalstvo v Odrinu Je zelo mešano. Med obleganjem je bilo popolnoma apatično. Konzuli tujih držav se zelo pohvalno izražajo o srbski vojski. Tudi nekateri nemški častniki, ki so ujeti, hvalijo srbsko vojsko. TI nemški častniki izjavljajo, da so že zdavnaj Izstopili Iz nemške volne službe ln da so bili v službi tmšklh inštruktorjev. — Med turškim častniki Je več takih, ki so rodom iz Bosne In Hercegovine. TI so se prijateljsko sporazumeli s Srbi in bili na pomoč srbskemu poveljniku pri popisovanju plena.
Sofija, 2. aprila. Iz Odrina poročajo, da je začelo bolgarsko vojaštvo pokopavati mrliče. Po hišah so izvršili hišne preiskave po častnikih in vojakih, ki so se poskrili. Aretirali so
100 turških častnikov, ki so bili deloma preoblečeni za ženske.
Podrobnosti o zavzetju Odrina.
Belgrad, 2. aprila. (Izvirno poročilo.) Od poveljnika druge srbske armade sta dospela semkaj dva častnika, da podasta na merodajnem mestu poročilo o zavzetju Odrina. Iz njiju poročila posnamemo sledeče podrobnosti:
V ponedeljek, dne 24. marca Je izdai general Štepanovič to - le povelje: General Ivanov javlja: Danes ob 1. uri in 30 minut popoldne so čete vzhodnega sektorja dospele na 300 metrov do bodeče žice pred utroba-mi. Treba je najenergičnejše akcije z vseh strani, na vseh ostalih sektorjih, da se s tem obrne nase čim večja pozornost od turške strani. Treba je tudi, da se naskočijo utrdbe, kjer se to izkaže za možno. To Vam sporočam zaradi tega, da storite vse, kar bo potrebno, da olajšate uspeh četam vzhodnega sektorja. Ta akcija je potrebna, da se doseže končno zaželeni namen. Svojemu povelju je general Ivanov še dostavil: »Ukazujem, da prične 13. pešpolk s 55. polkom ofenzivo proti Juptemolaru in Unike-ju. Ti dve trdnjavi je treba zavzeti in se tamkaj utrditi. 15. pehotni polk naj nadaljuje prodiranje proti Saj-tantargu in naj skuša, nase potegniti čim največ turške pehote. 20 polk naj zavzame pozicije vzhodno od Kadi-keja in skuša prodreti do Deverbeja. Artilerija naj podpira to prodiranje z močnim in silnim ognjem, vzdržujoč čim najtesnejšo zvezo s pehoto prej imenovanih polkov. Začetna ofenziva bedi slabejša, dokler se ne izvrši nasilno rekognosciranje in se dožene, kakšne voje imajo pred seboj ti polki. Vsi ti polki naj bodo oboroženi z bombami, škarjami in sekiricami za sekanje bodečih žic. To bo vsekakor poslednji napad, Ki ga je treba izvesti, da se glavni odpor na vzhodnem sektorju zlomi in sc zavzame trdnjava.«
Začetek naskoka je bil ob 4. popoldne. Razdelitev čet je bila točno izvršena in vse utrdbe na srbskih sektorjih so padle. Naskok, ki se je vršil podnevi, je bil silno ljut. Treba je bilo zastaviti vse sile na tej strani. Do srede zjutraj, nekako ob 10. so osvojile srbske čete celo črto pred seboj, in sicer: Timoška divizija prvega poziva na prvi črti trdnjave: Kasantepe, Karandžo stabija, Eliste-pe in Jaztepe, na drugi črti: Čajtepe in Amalbabijo in Bosjuktabijo.
Ujetih Je bilo 8000 turških vojakov in 280 častnikov. Na tretji črti je bila nato zavzeta trdnjava Kadir-lik Ildirin, kjer se je nahajal Šukri paša s štabom. V sredo dopoldne je donavska divizija drugega poziva zavzela trdnjave: Papas Tepe in Behči Tepe. Skupno so zavzeli Srbi 7 stalnih trdnjav, 4 redute, 17 poljskih in 19 trdnjavskih baterij, zaplenili 190 topov in ujeli dva generala, 400 častnikov in 15.000 vojakov.
Mirovne propozicije velesil.
London, 2. aprila. Reuterjev biro poroča, da balkanski zavezniki še niso odgovorili na mirovne propozicije. Vendar je baje uradno znano, da je Bolgarska zadovoljna s črto Enos-Midija, ki naj bi se primerno korigirala. V balkanskih krogih vlada po poročilih Reuterjevega urada prepričanje, da se bo mir skoraj sklenil, ker je Turčija brezpogojno pripravljena, sprejeti propozicije velesil.
Berolin, 2. aprila. »Loka lan z ei-ger« poroča iz Carigrada, da so boji pri Čataldži skoraj popolnoma prenehali in da računajo s tem, da se boji popolnoma ustavijo, morda že danes, ali jutri. Turški mirovni dele-gatje še niso imenovani, bodo pa najbrže Haki beg, Rešid paša in TevfiK paša, ki se nahajajo že v Londonu. Za zastopnika pri finančnih pogajanjih v Parizu bo imenovan Djavid paša.
Grška proti odločitvam velesil. Pariz, 2. aprila. Listi poročalo, da Je Grška v Londonu decidirano izjavila, da zahteva zase vse Egejske otoke do rta Kephalos. Razen tega zahteva gospodarstvo nad kanalom med Krfom in celino. Grška vlada Je proti vsakemu drugemu sklepu velesil ter zahteva eventualno plebiscit prebivalstva. Vlada izjavlja, da ni pripravljena, odpoklicati svojega vojaštva iz okupiranih pokrajin ln naj se zgodi, kar hoče.
Romunska ln Balkanska zveza. Pariz, 2. aprila. Francoski listi zatrjujejo, da se trudi tripelententa na petrogradski konferenci doseči med Bolgarsko in Romunsko popolen sporazum« ki najde Izraz v tem, da pristopi Romunska k Balkanski zvezi in se iveza potem priklopi tripeteit-tentl.
Čestitke kralju Petru. Belgrad, 2. aprila. (Izvirno poro* čilo.) Kralj Peter je te dni dobil preko tristo brzojavnih čestitk iz raznih rus-kih mest za sijajno bojevanje srbskih čet pred Odrinom. Kralj je izredno dobre volje, zlasti pa ga je razvese-
lila v izredno prisrčnih izrazih sestavljena brzojavka ruskega carja Nikolaja.
Na pomoč ranjencem. Zagreb, 2. aprila. Sekundarij tu-kajšne bolnišnice usmiljenih sester dr, Selak je odpotoval v Belgrad, dr. Juri-nac pa v Sofijo, ker primanjkuje tam zdravnikov.
Turški ujetniki iz Odrina. Sofija, 2. aprila. Del turških ujetnikov iz Odrina so že prepeljali v Staro Zagoro. Kakih 10.000 vjetnikov so odposlali v notranjost dežele. Tu so mnenja, da je kakih 4000 Turkov ranjenih.
V Odrinu.
Sofija, 2. aprila. Glasom brzojavke, ki prihaja iz Odrina, so člani avstro-ogrske kolonije v Odrinu zdravi.
Kralj Juri t-Atens, 2. aprila. Grof Turinski je dospel včeraj ob 72 3. popoldne v Atene, kjer ga je sprejel kralj Ob V«4, je dospel prestolonaslednik Boris bolgarski.
Povratek srbskih čet izpred Odrina.
Belgrad, 2. aprila. (Izvirno poročilo). Srbske čete se že vračajo izpred Odrina v domovino. Ker je pa železniški promet zelo otežkočen, bo trajalo pač še precej časa, predno se povrnejo vse srbske divizije, ki so bile pred Odrinom, domov.
Srbski ranjenci.
Belgrad, 2. aprila. (Izvirno poročilo). Z ozirom na vest iz bolgarskega vira, da so imeli Srbi pred Odrinom samo 1200 mrtvih in ranjenih, je treba konstatirati, da so samo včeraj pripeljali v Belgrad 1500 ranjencev. Kakor se z uradne strani javlja, pa je še izredno veliko število ranjencev pred Odrinom, ki jih je treba še prepeljati v domovino. Razen tega pa je bilo že mnogo ranjencev prepeljanih v razna druga srbska mesta. Bolgarska vlada je dovolila, da se smejo še petnajst dni prevažiti pred Odrinom padli junaki v domovino.
Spor med Grki in Bolgari.
Solun, 2. aprila. Pri Elevteriji je prišlo do spopada med Grki in Bolgari. Podrobnosti še ni.
Avdijenca. Dunaj, 2. aprila.  Cesar je dane& dopoldne   sprejel   vojnega ministra Krobatina.
%   Slovanska Enota?
Dunaj, 2. aprila. Pred kratkim se je govorilo, da se zopet ustanovi Slovanska Enota, kar pa je zelo neverjetno, ker bi bila mogoča le, če vstopijo tudi Poljaki in Rusini, na kar pa ni računati. Učiteljsko vprašanje na Češkem.
Praga, 2. aprila. Zastopniki Čeških in nemških deželnosborskih strank so se sestali včeraj k posvetovanju o ureditvi učiteljskih plač. Političnih vprašanj ni bilo na dnevnem redu. Do sporazuma ni prišlo. Pogajanja se vrše naprej.
Volilna reforma v Galiciji.
Lvov, 2. aprila. Vsepoljaki agiti-rajo sedaj zlasti proti volilni reformi v kmečkih občinah. Listi poročajo, da se poljski škofi, ki so virilisti v deželnem zboru, ne bodo udeležili razprav o volilni reformi. Lvovski knezoškof je že predvčerajšnem odpotoval ter se vrne šele čez par tednov.
Ogrska volilna reforma.
Budimpešta, 2. aprila. Zakonski načrt o razdelitvi volilnih okrožij se predloži zbornici dne 5. maja. V zakonu se določi samo število volilnih okrožij v mestih in komitatih. Podrobnosti izvrši vlada v sporazumu z občinami.
Dva nova veleizdajnika.
Sarajevo, 2. aprila. Okrožno sodišče v Banjaluki je obsodilo uradnika Srbskega kreditnega zavoda Božo Po-poviča in kmeta Dragoljuba Kesića zaradi veleizdaje in vohunstva na 5, oziroma 3 leta težke ječe. Ovadili so j'h generalštabni častniki.
izmail Kemal v Rimu.
Rim, 2. aprila. Predsednik provi« zorične albanske vlade Izmail Kemal je dospel sem.
Albanci na potovanju. Rim, 2. aprila. Izmail Kemal je bil sprejet od italijanskega zunanjeg? ministra San Giuliano. Izmail Kemal in Isa Boljetinac nastopita potovanj? po Evropi.
Kolera v Carigradu.
Carigrad* 2. aprila. Tu je izbruh« nila zopet kolera. Med bolnimi j* tudi 1 avstrijski državljan.
Demonstracije v Fetrogradu.
Berolin, 2. aprila. Iz Petrograd? poročajo o velikih aemonstracijah, K so se baje tam godile proti Avstro Ogrski in Nemčiji.
Iz Mehike.
Weshlngton, 2. aprila. Glasotf uradnih poročil se je Carrancas, vodjf revolucionarjev na severu Mehike proklamrral za provizoričnega predse* nika republike*
na
74. itev.
SLOVENSKI f**RODL
zwm o.
Gospodarstvo.
— Mlade postrvi bo oddajal deželni odbor kranjski ribarskim upravičencem in najemnikom iz Kranjskega po znižani ceni 8 K za tisoč komadov. Potoške mladice se bodo oddajale takoj, amerikanske (šareni-ce) pa meseca junija. Kupnino bo vplačati naprej na naslov lastnika ribogojne naprave g. Jakoba Klein-diensta, župnika v Begunjah na Gorenjskem. Vse pošiljatvene stroške nosi kupec. Deželni odbor ne prevzame nobene odgovornosti za eventuelno poškodbo mladic ob po-šiljatvi. Izpod tisoč mladic se ne bo oddajalo. — Prošnje za mladice je vlagati pri deželnem odboru najkasneje do 8. aprila t. 1. V prošnjah je navesti natančen naslov prosilca, označbo ribarskega revirja, kojega lastnik ali najemnik je prosilec, kakor tudi vode, v katere namerava mladice izpustiti. — Od deželnega odbora kranjskega. V Ljubliani, dne 1. aprila 1913. (1187)
— Izdaja kralj, ogrskega davka prostega V 2% državnega rentnega posojila iz leta 1913 v zlatu. Tekom
prihodnjih dni se vrši subskripcija na nominale 150,000.000 K te državne rente. Emisijski kurz ni še natančno določen; isti bo znašal približno . iako. da si kupec tega posojila pri prvovrstni varnosti zasigura trajno 5% obrestovanje. Priglase sprejema že sedaj Podružnica c. kr. priv. avstrijskega kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani (Prešernova ulica 50.) (1186)
— Jadranska   banka.   Dne ou.
marca t. 1. ob 10. uri dopoldne se je vršil VII. redni občni zbor delničarjev Jadranske banke v Trstu. Zborovanje je vodil predsednik banke, njegova ekselenca Niko baron Nardelii. Cista bilanca per 31. decembra 1912 izkazuje sledeče stavke: — Aktiva: Gotovina v blagajni 971.836 K 50 v. menice 7,Jo7.61S K 10 v, vrednostni papirji 2,218.030 K SI v, kon-zorcijalni posli 360.922 K 12 v, dolžniki 22,196.575 K 64 v, nepremičnine (bančna poslopja v Trstu, $pljetu in Šibeniku)  670.862 K 40 v, inventar 98.606 K   86  v,  prenosne stavke 175.310 K 95 v. skupaj 33,899.763 K 38 v. — Pasiva: delniška glavnica s j m »0.000 K, rezervni zakladi 642.283 kron 58 v, vloge   6.556.S6S K 72 v, upniki 18,018.507 K 36 v. nedvignje-na dividenda 1847 K .50 v, čisti dobi-vk 680.246 K 22 v, skupaj 33.S99.763 Kron 38 v. Kakor iz pregleda razvoja raz vidimo, je Jadranska banka tudi v preteklem ldu lepo napredovala; kkupni promet je znašal 1.457,379.822 kron 58 v (lani 913,107.548 K 58 v). — Jadranska banka je   otvorila v niinolem letu dve novi podružnici in sicer v Kotom in Metkoviću, in je s tem lazširila mrežo svojih podružnic na S. Podružnico v Kotoru je pridobila banka s tem, da se je z njo foni ^Tirala že dolgo vrsto let obsto-a dobro uspevajoča Hrvatska bo-keljska štedionica. — Predlog uprav-;a in nadzorstvenega sveta glede :/delitve čistega dobička je bil enoglasno sprejet in se bode izplačala za 'eto 1912, kakor lani 61/4%na dividenda t. j. 25 K po delnici (glej da-lašnji inserat). Dividenda je plačljivi od danes pri blagajnah   banke v Prstu. Dubrovniku, Kotoru, Ljublia-Metkoviču,   Opatiji, Šibeniku, >pljetu in Zadru.  —  V dopolnitev nadzorstvenega    sveta Jadranske banke je bil enoglasno izvoljen gospod dr. M. G. vitez Domenego, zastopnik generalnega ravnatelja c. kr. /. južne železnice itd. na Dunaju.
(1183)
Darila.
Upravništvu naših listov so postali:
Za »Ciril - Metodovo družbo«:
<ja. Vučnikova nabrala na svatbi g. Maverja in gosp. Golobove 5 K.
Za »Črnogorski rdeči križ«: Dr. Ivan Dimnik iz Krškega 20 K.
Za »Narodni sklad«: Posojilnica v Črnomlju 50 K.
živeli nabiralci in darovalci!
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj Id odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne
Avstrijska speclalittta. Na želodcu
bolehajočim hudem priporočati je porabo pristnega »Mollovega Seidliz-praikt", ki je preizkušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepiJno ter pospešilno na piebavljanje in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. fn kr. dvorni zalagate!j DUNAJ. Tuchlauben 9. V lekarnah na dežeti zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 2 33
!|tt|rv presenetljiv! Pusica 4&y|||
Pozor: Nahajajo se ponaredbe popolnoma brez vrednosti prevarljivo podobno zavite. Zhtevajte izrecno Fer man! 984
Pristne le.če
Mm
Višina nsd morjem 306*2
« Cas «= opazo-g.   vanj a
Slanje * &
baro- "s.
metra = £
v mm t- —
poroma
Srednji zračni tlak 736 mm
Nebo
2.popJ 733-0 9. zv. 733 0
7. zj. 734-0
-0*2 sr. vzjvzh del.oblač. 12 S si. szah. pol oblač.
7-8 si. svzh. del. jasno
Srednja včerajšnja temperatura 13 4 , norm. 6 9' Padavina v 24 urah 0-0 nrn.
Zahvala.
Vsem onim, ki so povodom smr.i naše nepozabne matere, tašče, babice
in prababice, gespe
jelene Debevc roj. Hode
vdove c kr. poštarja
ročastili spomin predrage umile z darovanjem prelepih vencev ali s svojo udeležbo pri pogrebu, vsem, ki so nam izrazili rri tej priliki svoje secutje, osobito pa slavnemu pevskemu društvu »Lira« za ganljive žalostinke in slavni požarni brambi za časteče spremstvo izrekamo tem potom še enkrat najprisrčnejšo zahvalo.
Kamnik-Ljubljana, 2. apr. 1913.
Žalujoče rodbine: Makso in RudolI Debevc, JereJe. Knez, Lenček, Močnik in Veršec.
Razpošiljanje se je pričelo.
Smreke 30—220 cm vis. kom. 25—200 vinarjev. Weymouthov borovec 30—300 cm vis. komad 70—300 vin. Beli borovec 30—300 cm visok kom. 70—250 vin. Črni borovec 30—100 cm vis. kom. 70—100. Mecesen 30— 300 cm vis. kom. 70—300 vin. Bankov borovec 20—120 cm vis. kom. 50—120 vin. Eksotično (inozemsko) igličevje 70 najlepših vrst kom. 1—5 kron. Zbirka 100 kom. tuzemskega in inozemskega igličevja 50—300 cm vis. K 100—, 50 kom. K 55-—, 25 kom. K 30-—. 20 milijonov gozdnih rastlin: smreke, beli in črni bor 1—4 1. sadike 1000 kom. K 3—9. Hrasti (Stieleichen) 3—5 1. sadike 1000 kom. K 15—25, večja drevesa 150 do 250 cm vis. 1000 kom. K65—. Dalje: sadno, le-potilno, drevoredno in žalno drevje, pasmena pe-rotnina ie nje jajca za valjenje, lovni in domači fazani in njih jajca za valjenje. Glavni katalog na zahtevo gratis. — Grofa Žige BaUhy&nyjr grasčinska npr. Osendlak pri Radgoni.
i Pestil
reg. sad. s orne], poroštvom,
vabi na 1185
redni občni zbor
ki se vrši v nedeljo dne 13. aprila 1913. ob 2. uri popoldne v zadruž-žni pisarni v Postojni.
DNEVNI RED:
1) poročilo ravnateljstva s predložitvijo bilance za leto 1912,
2) poročilo nadzorstva,
3) sklepanje o razdelistvi dobička,
4) volitev članov ravnateljstva,
5) volitev članov nadzorstva.
6) čitanje revizijskega zapisnika,
7) razni predlogi.
Pripomba: V slučaju nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor z istim dnevnim redom, k« bo veljavno sklepal.
V Postojni, dne 1. aprila 1913.
Ravnateljstvo.
Najboljša in najzdravejša
1194     Proda sc nekaj
istv
Cigaletova ul. 1.1!, nad. desno.
a rva * za lase in brado
je dr. Drailea ,,N ERI L", ki daje sivini in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
v
Štefan Sfrmola
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledališčne in toaletne ===== potrebščine itd. —^=
1091
Edna posebnost likerja je
Zdravnik želodca
|e posebnost želodčnega liker-a Iz zdravilnih rastlin, kateri Izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družici ne bi smel manjkati.
električna luč.
Nič več prahu in saj, nič več onečišćenja jedil po žuželkah, nič več na-dlegovanja od mušic, nobenih neprijetnih poletnih večerov ^0   #^SvV.  ob deževnem vremenu, Jfc f ceneje kakor petro-
f lejka, plinova aii
Zahtevajte tako] cenovnik »V« gratis. ^V f^M
Wiktorin * Co.^\^**<?
Centrala S Dunaj, V/2, Margaretenstrasse 120.
Zaloge VZOroev: Dunaj I, Graben 29; Dunaj II., Taborstrasse 17; Dunaj V., Margareteostrasse 120;   Dunaj VI., Linke Wienzeile 4;   Dunaj VIII, Aberstrasse 31. — Brno, Lichtensteingasse 2. — Budapešta VIII., Baross u. 1. — Praga, ZeUnerjeva ulica, ogel Ovocne ulice. — Trst, Via Acquedotto 2.
brsz likiuiiiR M.
i
■prelaze ae dobro izurjena
Šivilja
pri g. Železnikar, Rimska c. 7. H.
1191
za veliko delo 1193
sprejme takoj
delavnica, Mestni trg itev. 19. Ugodna prilika!    Ugodna prilika!
v LJubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastnik in Jef-zdravnik: Dr. Fr. Utrgane, primar. L kir. edi s£ Mn
1167
in gospodarsko poslopje 1192
sc odda pod zelo ugodnimi pogoji v najem.
Hiša je v bližini Lesec na Gorenjskem tik deželne ceste in spada zraven velika njiva. Letna najemnina 60 kron. Pismene ponudbe na lastnika Jakoba
Petcrnela, Hotel Triglav, Bled 2.
845
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavarna, restavracija z izvrstno kuhinjo. Zmerne cene.
Edini slovenski hotel na Reki.
Spoštovanjem per(} Trpinac.
Alfons Oblak
Novo mesto, Slavni trg
1067 priporoča
svetovnoznano najboljše
čistilo za čeulle
= „NEW CREAM" =
v črni tei* rjavi barvi.
Velika zaloga vsakovrstnih
čevljev
za dame, gospode in otrobe.
Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki ceni.
s pol leta prakse
išče mesta, če mogoče v kakšnem večjem mesto.
Ponudbe na upravničtvo *Siov. Nar». RR    i II      I 1 1157
6 HP z dvojno prestavo ter s priklop* nim vozom za dve osebi,
se takoj ceno proda!
Jos. Vesel, Ljubljana, Prešernova ul. 20-24.
Vprašanjem je priložiti znamko za odgovor.
Stanovanje
s štirimi sobami, kopalno sobo, sobo za služkinje, 983
se odda za  majev termin.
Ellzabetna cesta štev. 5-
iiiiiSit
vojašč. prost, popolnoma vešč manufakt. stroke in  samo s prima referencami
se takoj pod usodnimi pogoji sprejme pri tvrdki
R.  Stermecki   v Celju.
1185
Odda se takoj na račun dobroidoča
gostilna
v Ljubljani
1168
kuharici, natakarici ali zakonskim brez otrok. — Ponudbe pod Gostilna, 330" na upravništvo »Slov. Naroda«.
)rva
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na zahtevanje tudi na dom. 257
Parna žaga SCAGNETTI, za skladiščem državnega kolodvora1
V Angleškem skladišču oblek O. BERNATOV1G
Ljubljana — Mestni trg 5 — Ljubljana
dobite največjo izbiro pomladnih damskih kostumov in bluz za dame in deklice, raglanov in oblek za gospode in :: dečke kakor tudi obleke za otroke. :;
Št. 9272.
1175
Mestni magistrat ljubljanski razglaša, da se z ozirom na kanalizacijo Šolskega  drevoreda ter iz javnih in varnostnih vzrokov z današnjim dnem
prestavijo mesarske stojnice
iz Šolskega drevoreda na Vodnikov trg, druge stojnice pa po potrebi na Vodnikov,, Cesarja Jožefa trg, Llngar« jevo ulioo in druge ulice v obližju dnevnega trga*
Trg za prodajo Uri«. A Me is drvi M na debela
ki se je sedaj vršil na Cesarja Jožefa trgu, prestavi se obenem na Sv. Jakoba trg, kjer se sme vriiti predaj?
vseh živil le na debelo-
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 31. marca 1913,
8884
17171817
82
LF
5^09
680266
17
Priporočamo našim r  gospodinjam s
um:
KOLINSKO CIKORIJO
mk
iz edine slovenske tovarne v Ljubljani
Oblek
po meri
najnovejše oblike pri:
blfana
Mestni trg 19—Stari tFg 8.
315
Priporoča se
ANTON ŠARO
trgovina s perilom, pralnica in likalnica
Ljubljana, Selenhurgova ulica S.
874
Ustanovljeno 1870.
Ustanovljeno 1870.
Najstarejša izdelovalnica perila na Kranjskem.
Moško f žensko in otroško
PERILO
priporoča 956
G. J. HAMANN V LJUBLJANI.
Dobavitelj več uniformskih založnikov, zavodov itd. Izdelovalnica oprem za neveste in perila za novorojence«
nr Novo blago za srajce je skoro dospelo, "na
Priporoča se domača najnovejša
honfchcljsha trgovina
Franca Jožefa cesta št. 3.
mmm
Sprejemajo se naročila po meri, ter se izvrše točno in solio.
862 mm-Založniki c. kr. priv. juž. žel. sna
Solidna postrežba. — Najnižje cene.
V
visoke cene se plačujejo pogosto za moška in ženika sukna,
česar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer Če direktno naroči sukna, kakor tudi vse platneno blago
===== izključno le iz Šlezijskega tvorniškega trga. =
Zahtevajte torej, da se vam brezplačno dopošlje moja pomladna in poletna kolekcija« — Trgujem samo s prvovrstnim blagom.
925 Razpoiiljalnio* sukna
Franc Šmid, Kinov (Jagernderf) 49, avstr. Šlezija.
J. Zamlfeii
čevljarski mojster
v LJubljani, Gradišče 4
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeluje tudi prave  gorske in telovadske čevlje,
Za naročila z dežele zadostuje kot mera iprposlan čevelj. 237
V plačilne težkoče zašli
::     trgovci in industrija ::
se
najhitreje in popolnoma diskretno in se tudi eventuelno denar preskrbi. — Vprašanja pod „Fili-alka Ljubljana" na upravništvo ::   »Slovenskega Naroda«. ::
Pristno brnsko blago
Spomladanska in poletna sezija 1913. Kupon m 3*10 dolg r 1 kupon  7 kron
za pojemo moško obleko ! S£ g !Z
(suknja, hlače, telovnik) 1 kupon 17 kron ::    stane samo    :: 1 1 kupon 20 kron
Kupon za Črno salonsko obleko K 20'—, dalie blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah :: kot solidna in poštena vrlo znana :: Zaloga tvornice za sukno
Siegel-Imhol v Brnu (Bruenn).
B8W  Vzorci gratis ln franko. TW
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegei-lmhof na tvorniškem kraju, imajo privatni odjemalci veliko prednost. Največja izbira. Stalne najnižje cene. — Tudi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu. 517
i MDRilNSHil E9NK3. i
n Občni zbor delničarjev Jadran- _ LJ rke banke, ki se je vršil dne {§{ [|] 30. marca t. 1. je slenil izpla- LŠ3 čati za leto 1912. H
H dividendo.
O V sled tega se bo izplačeval ku- [B| j pon št. 7. počenŠi od 1. aprila gj Ig! t L pri blagajnah banke v Tr- rgi bjj stu3 Dubrovniku, Kotom, Ljub- j=j JSj ljani, Metkoviću, Opatiji, Šibe- }§* fiiku, Spljetu in Zrdru s
Trst, dne 31. marca 1913.
Upravni aveL
■
i
PAT
vseh dežela izposluje inženir 94 109.« 4S92 JL<KSna^SLVJS, oblast.feno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., Mariahilferstrasse št. 37.
Št. 9271 ~n—^ ^ 1174
Mestni magistrat ljubljanski naznanja, da se z dAnaŠnjim dnevom
V
in sicer od frančiškanskega do jubilejnega mostu, ker se grade na tej cesti kanali in je vrhu tega treba ustaviti promet iz javnih in varnostnih vzrokov.
RfBestni   magistrat ljubljanski,
dne 31. marca 1913.
Modni salon
Sttichlv - Jftaschke
naznanja in priporoča Častitim damam tu in na deželi svojo krasno izbiro ravnokar došlih
mm m para oiooeiov lanr naivecjo zaiogo sponnn
Žalni kBobuki vedno v zalogi.
Popravila se točno izvršujejo.      1969     Cene brez konkurence I
a trgovina in zavod za izdelovanje oblek po meri
S55SS5SSSS W—J U fo S J «1 Rt c& ESlaBlneS"
priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih
pomladanskih oblačil
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene.
llustrovani ceniki na razpolago. ::::::::
s krasnimi, trpežnimi pomladanskimi ln letnimi modeli
v Ijubljani, Šelenburgova ulica
(hotel pri Maliču — zraven tvrdke Meinl).
81. občinstvo blagovoli radi izredno nizko stavljenih cen u    počakati z nakupom, s:
5
15
91