Poštnina platana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. ° ? , Cena j»o8ameami Številki Din 1-50. _ ^ ^--------------------------------------------------- TRGOVSKI Časopis za trgovino, Industrlfo in obrt« J Nočnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/z leta au Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Dm; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljan • ^dnlStvo in upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-fis* t Uto XVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 21. septembra 1933. jštev. 107. ; hoti i/san \ pcii/iUfrii&n V zadnji številki smo poročali, kako je Eniška vlada odpravila vse privilegije konzumnih zadrug. Nič več ne uživajo nabavlja Im e in konzumne zadruge davčnih Ugodnosti, nič več tudi ne prevoznih in Wgih olajšav, temveč kakor vse druge 'tgovine morajo tudi one plačevati vse tavščine. A nemška vlada je šla še korak dftlje in centralizirala vse konzumne in ^havljailne zadruge, njih trgovine pa bodo ( v bodoče smeli voditi le kvalificirani tr-» (favoi. Nelojalno konkurenco, od katere je tako zelo trpela trgovina, je s lem nemška vlada odpravila in s teni zagotovila obstoj trgovcu, ki je eden glavnih davkoplačevalcev. Tudi avstrijska vlada je znatno omejila davčne privilegije konzumov I ^ nabavljalnih zadrug, ker je tudi avstrij-vlada ©poznala, da so v nevarnosti dr-^vni dohodki, če propade trgovec, ki je ^en prvih davkoplačevalcev. Nemoteno pa uživajo še naprej vse prisegi je in ugodnosti konzumi in nabav-Ualne zadruge v Jugoslaviji in čeprav ima-1° od njih nekatere tako velike čiste dobičke, kakor ne znašajo niti proračuna naših srednjih imest. In še hi hoteli novih Pravic in novih privilegijev, da bi mogli 8e uspešneje uničevati trgovca in obrtnika. Nujno je zato, da prično trgovci energično iin sistematično akcijo, da se tudi pri nas uveljavi primer Nemčije. Tudi pri nas se mora ta davčna neenakost nehati, tudi \jPrj nas mora priti trgovec do svojih pravic ln do zaščite pred nelojalno^ konkurenco. To so sicer trgovci zahtevali že neštetokrat in to svojo zahtevo utemeljili s tako tehtnimi razlogi, da jim sploh ni bilo mogoče oporekati, toda pravega1 odmeva te zahteve še vedno niso našle in nemoteno mogli konzumi še naprej s svojimi pri-vilegiji škodovati trgovini. Zato je treba, da se trgovstvo vpraša, zakaj ni bila njegova zahteva uslišana in kako to, da tudi najbolj tehtni razlogi ne najdejo pranega upoštevanja. In odgovor na to vpra-je na dlani. ganjeni in enotni fronti konzu-moiv in njih članov niso postavili trgovci enaJco strnjene fronte! To je razlog neuspeha. Dočim so združeni vsi konzumi v državi v eni fronti, se je ustanavljanje skupne državne organizacije trgovstva šele pričelo. V srbskih pokrajinah se je zveza trgovskih združenj šele komaj ustanovila, dočim v lir vat sk ih še ni duha o tej zvezi. Le v Sloveniji je organizacija trgovstva izjedena, toda niti tu še popolnoma. In to je vzrok, da se glas trgovcev premalo sliši »n v tem je oni razlog, da ostajajo zahteve trgovstva brez pozitivnega odmeva. Zato le nujno, da trgovstvo svojo organizacijo Poglobi in da se vsi lotijo deila v svojih stanovskih organizacijah. Skrajni čas je že, da ni tagovca, ki se ne Qi zavedal, da čisto zaman zahteva odjavo konzumnih privilegijev, če istočas-•'o ne posveti vse svoje sile tudi svoji stanovski organizaciji. Sila vsakega stanu se ®Pcali v njegovih organizacijah in kdor se udeležuje dela v teh organizacijah, ta l®podkopuje ugled svojega stanu. Noč ne Pomaga še tako mnogo govoriti o stanoval politiki, če se tudi ne dela za napredek stanu. A za napredek je mogoče de-l^ti le v stanovskih organizacijah. Kdor za-^ hoče, da padejo konzumni privilegiji, ?Pra-gobik, ki bo prevzela vso njihovo žitno tranzitno trgovino iz Balkana v zapadno-in severno-evropske države. Nova družba bo uvažala žito iz balkanskih držav na lasten račun in potem prodajala iz bratislavskega pristanišča žito naprej v druge evropske države. Pri nakupu žita se bo nova družba predvsem posluževala zamrz-lih češkoslovaških kreditov v balkanskih državah. Na ta način ne bo Češkoslovaška nič izgubila deviz, ker dejansko ne bo nobenega izvoza, temveč se bo vse nakupljeno žito naprej izvažalo v druge države. Ker so nastale govorice, da namerava češkoslovaška vlada Jugoslaviji in Rumuniji dovoljene žitne kontingente realizirati z reeksportom potem družbe »Pragobil«, je češkoslovaška vlada te vesti demantirala. * Nasprotujoče si vesti v časopisih pa so v veliki meri nastale vsled špekulacije, ki je vsled padca cen prišla v velike nepri-like. Češkoslovaški kmetovalci pravijo, da morejo kriti svoje stroške le, če znaša cena pšenice najmanj 175 Kč za 100 kg. Danes pa je cena pšenice na Češkoslova- škem padla že na 130 Kč. Poizkusi vlade, da bi dvignila ceno pšenice s povečanjem carin, doslej še niso imeli nobenega uspeha. Neenotna tendenca cen na svetovnem trjru Berlinski konjunkturni institut razpravlja v svojem zadnjem tedenskem poročilu o tendenci cen Ina svetovnem trgu ter pravi med drugim: Na velikih svetovnih trgih za sirovine so cene od srede julija padle, vendar pa so večje, ko v začetku leta. Tako je indeksna številka cen dvajsetih predmetov za 12 %> višja ko v začetku februarja, ko so dosegle cene svojo najnižjo točko. Vendar pa je tendenca cen na svetovnem trgu neenotna. Tako svetovna cena za goveje meso, sirovo maslo, sirovo svilo, bencin in nafto kljub trenotnemu zboljšanju še ni dosegla višine, na kateri je bila v začetku leta. Cene za bombaž in premog so se zelo menjale, so pa v primeri z januarjem ostale neizpremenjene. Na drugi strani pa so cene za pšenico, sladkor, volno, baker, železo v palicah, goveje kože in kavčuk tudi po padcu v juliju in avgustu višje, kakor pa so bile v januarju in februarju. Tendenca cen je torej neenotna, čeprav je treba zabeležiti za mnoge panoge znatno konsolidacijo. Vsi ti napredki pa so bili doseženi brez ozira na valutne vplive (na primer na trgu železa), dočim se kljub valutnim in kreditnim ukrepom ni moglo na bombažnem trgu doseči nobenega zboljšanja. ROKOVIČARSKA VOJNA MED ČEŠKOSLOVAŠKO IN NEMČIJO Nemška državna zveza rokovičarjev je sklenila, da ne bo več prodajala rokavic, ki bi bile izdelane popolnoma ali delno v tujini. S tem bi bili posebno zadeti češkoslovaški rokovičarji, ki so v prvih sedmih mesecih t. 1. izvozili v Nemčijo 48.000 tuca-tov rokavic v vrednosti 11-5 milijonov Kč. Češkoslovaški rokovičarji povdarjajo, da je bilo med temi rokavicami 28.000 tucatov rokavic v vrednosti 7 milijonov Kč iz Nemčije. Te rokavice so se v Češkoslovaški samo sešile. Češkoslovaška rokaviška industrija uvaža poleg tega iz Nemčije 35 % vsega glasč-usnja, kar ga izvaža Nemčija. Ker znaša nemška carina na rokavice 25% vrednosti rokavic, so nemški rokavičarji itak dovolj zaščiteni. Če hi še naprej obstojal bojkot češkoslovaških rokavic, potem bo Češkoslovaška prisiljena, da odgovori z represalijami proti uvozu nemškega blaga. ITALIJA ŠE NAPREJ FINANCIRA ALBANIJO Italijanska vlada je objavila kraljevi dekret, s katerim se še nadalje odreja izvajanje s tiransko vlado v letu 1931. sklenjenega sporazuma o finančni podpori Italije Albaniji. Za kritje proračunskega primanjkljaja bo po tem sporazumu Italija plačevala albanski vladli letno 10 milijonov zlatih lir brezobrestnega posojila. To posojilo bo uporabljala albanska vlada v prvi vrsti za napredek šolstva in izvedbo potrebnih javnih del. Novi sporazum je dokaz, da je Albanija popolnoma sprejela vse italijanske zahteve. ZA IZVOZ SKOZI GDINJO IN GDANSK Poljaki so pripravljeni dovoliti velike popuste za vse naše blago, ki bi se odpošiljalo skozi Gdinjo in Gdansk v druge severne dežele. Zahtevajo pa, da se jim zajamči minimalni promet. Prav tako so pripravljeni Norvežani uvesti stalne zveze z našimi jadranskimi pristanišči, če se jim zajamči prevozni minimum v višini 50 funtov. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine prosi zato vse interesente, da mu javijo one minimalne količine, ki bi jih mogli jamčiti za prevoz skozi Gdinjo ali v severna pristanišča. HaUo našim ctibtun izi/OzMn Ali bo Češkoslovaška uvozila našo pšenico. — Nasprotujoče si vesti časopisov. — Konference in praksa Hacodna Q&spodac$b/b v Z. ceicdeiiu Iz poročila guvernerja Narodne banke Trgovinska politika S trgovinsko pogodbo, ki jo je sklenila vlada dne 15. maja z Madjarsko, so nam bilj zagotovljeni izvozni kontingenti za orehe, češplje, jabolka, drva, oglje, lesene gradbe, kalcijev karbid in lesene klinčke. Obenem je bil urejen tudi plačilni promet. Dne 10. junija je bil podpisan v Parizu dodatni sporazum o preferencialu za jugoslovansko pšenico. Po novem sporazumu daje Francija preferencial za 2400 vagonov koruze s povračilom 10% plačanih carin. Ta sporazum velja najdalje do dne 30. 9. t. 1. Takrat stopi v veljavo sporazum o pšenici, ki se doslej še ni praktično uporabljal. Z izmenjavo not med jugoslovansko in italijansko vlado je bil dosežen sporazum, s katerim se je skrajšal odpovedni rok dopolnilnega sporazuma z dne 25. 4. 1932 od 6 na 2 meseca. Italijanska vlada je pri tej priliki izrazila željo, da se čim prej prično pogajauja za revizijo dopolnilnega sporazuma in trgov,inske pogodbe iz leta 1924. V Atenah je bila dne 20. julija podpisana nova grško-jugosl o van tt ka trgovinska pogodba, ki je še istega dne stopila v veljavo. Sklenjena je bila na osem mesecev z možnostjo podaljšanja. Po tej pogodbi se plača polovica jugoslovanskega izvoza v devizah, polovica pa se kompenzira z grškim uvozom. V ta namen izda Grška banka kompenzacijske bone na po-kaz, ki se bodo glasili na ime jugoslovanskega izvoznika in ki bodo prenosljivi. S temi boni se bodo mogli plačevati tudi transportni stroški do GjevgjeLije. Glede izvoza pšenice pa je bilo določeno, da se 80% plača v devizah, 20% pa v kompenzacijskih bonih. Grška vlada se je nadalje obvezala, da ublaži predpise o analizi jugoslovanske pšenice, dočim so se jugoslovanski izvozniki obvezali, da bodo izvažali žito >v prvi vrati na grških ladjah, v kolikor ne bi prišle v poštev domače jugoslovanske ladje. Sporazum navaja tudi carinske olajšave, ki jih bo dovolila jugoslovanska vlada za določene grške uvozne predmete ter končno ureja tudi vprašanje plačevanja zaostalih grških dolgov. Z izmenjavo not med nemško in jugoslovansko vlado dne 29. julija je bil napravljen konec brezpogodbenemu stanju, ki je trajalo v trgovinskih odnošajih med Jugoslavijo in Nemčijo od 5. marca dalje. Po novem sporazumu, ki je stopil v veljavo dne 1. avgusta, sta se obe državi obvezali, da velja za blago v medsebojnem prometu največja ugodnost. Sporazum je bil sklenjen na 4 mesece in se more odpovedati na en mesec. S sklepom vlade z dne 29. julija je bila odpravljena uredba o izključni pravici države do izvoza pšenice. Država je sebi pridržala samo pravico za izvoz pšenice po sklenjenih preferenčnih sporazumih. Ostali del izvoza pšenice pa je prost in morejo izvažati pšenico tako proizvajalci, zadruge ko tudi izvozniške tvrdke. Kmetijstvo V podonavskih deželah je letošnja žetev tako kvantitativno ko kvalitativno boljša od lanske. Sploh je bila v vsej Evropi žetev boljša, dočim je bila v Kanadi in U. S. A„ slabejša. V Jugosllaviji je začetkom junija trajajoče slabo vreme raaen v Vardarski banovini povzročilo slabe posledice, da je sadje zastalo. V nekaterih krajih se vsled povodmji. ni moglo naknadno sejati. V drugi polovici junija pa se je vreme popravilo in sezonska dela so se mogla vseeno pravočasno končati. Tudi se je moglo posejati še koruzo na prej poplavljenem ozemlju. Škoda na poljih je nastala v glavnem v začetku junija od dežja, koncem meseca od toče in povodnji. Največ škodie je bilo v severnem in severno zapadnem delu države. Mestoma so se pojavile tudi bolezni in sadni škodljivci, za pobijanje katerih so bile izdane energične odredbe. Stanje posameznih kultur je bilo to: Stanje žitaric je bilo v začetku junija povprečno dobro in se je kasneje še popravilo, stanje koruze večinoma dobro, deloma pa slabo (v Savski in, Vrbaski banovini). Stpočne rastline so kazale dobro, krompir, sladkorna repa, lan in konoplja zelo dobro do dobro, tobak dobro, jabolka in orehi dobro, češplje dobro do prav dobro, vinogradi dobro in livade ter pašniki zelo dobro do dobro. Stanje živine je bilo ugodno tako glede zdravja ko prehrane. Cene so se gibale tako-le: Vojvodinska pšenica je notirala v marcu 217-50, v niaju 202-5 in v juniju 211-25; fižol v marcu 123, v maju 105, v juniju 115; ječmen 91, 85-54 in 87-98; seno 70, 42-50 in 55; oves 98-75 v marcu in 90 v juniju; detelja od 10-50 'dio 9-12. Cena vina je bila vse tromesečje 0-95, dočim je cena koruze skočila od 62 v marcu na 72 v juniju. Cena težkih svinj je padla od 9-25 v marcu na 7-25 v juniju; srednjih svinj od 8-65 na 6-75, mast od 13 na 12, slanine od 10 na 8-50; voli I. vrste so padli od 4-50 na 4-25, cena zaklane živine od 16 do 15-50. Cena sirovih govejih in jagnjetnlh kož je ostala neizpremenjeno na 8, oz. 13. dvignile pa so se cene ovc od 3-10 v marcu na 3-50 v juniju in jajc odi 32-50 na 41 — dinarjev. CENE Tendenca cen je padajoča, kakor dokazuje indeks cen, ki je izkazoval v aprilu 66-3 točke (naprain 66-3 v marcu) in ki je v maju padel na 64-9 točke in se v juniju popravil na 66-1. Tudi indeksi posameznih skupin so popustili, kakor kažejo te številke. inarc april maj junij Rastlinski proizvodi 01-7 62‘1 59-3 61-1 Živalski proizvodi 58-0 56-2 55-2 f>7-8 Mineralni proizvodi 75*5 75"2 75'2 75‘2 Industrijski proizvodi 73'6 72'7 71'8 72’0 Izvozni predmeti 58*3 57-6 57-4 f>8-7 Uvozni predmeti 70-2 76-l 74-8 75-3 Tudi indeks cen na drobno kaže v Beogradu padajočo tendenco, kakor dokazujejo te številke: niarc april maj junij Kmetijski proizvodi 70-4 (>8-5 69-6 68 3 obrtno-industrijski 77'6 78-5 77-0 75'8 kolonialni 79’8 79-8 79-8 81'8 obleka 77-8 77-4 77'4 77-1 razsvetljava in kurjava 76-2 76’2 77-2 75*2 razno 87-8 87'2 86-7 8fv7 splošni indeks (sto predmetov) 75-9 755 75-4 74‘5 Qd/ua,pta6eA,fi VSEM MOJSTROM M0B0-, ČRKOSLIKAR JEM, PLESKARJEM IN LIČARJEM! Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI v Ljubljani opozarja, da bo v, četrtek, dne 21. t. m. točno ob 18. uri v pritlični dvorani Zbornice za TOI, Beethovnova ulica 10, predavanje Ernesta Oldenbrucha, strokovnega učitelja z Dunaja in svetovno znanega strokovnjaka v gori navedenih strokah. Imenovani bo predaval o najnovejši tehniki v sobo- in črkoslikarstvu, pleskarstvu, ličarstvu in dekoracijski tehniki v splošnem. Predavatelj bo tudi predvajal praktične poizkuse in bo priredil tudi razstavo svojih del, katero si lahko vsakdo ogleda tekom jutrišnjega dne že pred predavanjem. Ker se g. predavatelj mudi samo mimogrede v Ljubljani in se predavanje ne more pozneje vršiti, posebej opozarjamo na predavanje. Ime predavatelja samo jamči, da bo predavanje izredno zanimivo in poučno; vsled tega bi bila čimvečja udeležba s strani mojstrov umestna in koristna. .KUVERTA* o. z o. z. LJUBLJANA KarievSka c. 2 Vožarski pol 1 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA V visoki starosti 75 let je umrl dne 18. septembra na Dunaju Julij Bellak, bivši dolgoletni generalni ravnatelj TPD in njen upravni svetnik. Pokojnik je bil po rodu Dunajčan, a se je s tako vnemo posvetil TPD, v katero je vstopil po dovršeni gimnaziji in trgovski akademiji, da je postal eden naših gospodarskih ljudi, ki je živo in z vnemo deloval za napredek dežele in njenega gospodarstva. Vsled njegovega vnetega dela za napredek |>odjetja je tudi hitro napredoval, postal šef knjigovodstva, nato prokurist in končno generalni ravnatelj družbe. Pod njegovim vodstvom je nato TPD doživela ves oni silni razmah, da je postala največje premogovno podjetje v državi. Zasluga Bellakova je, da se je zgradil 1. 1906 Savski rov, ki je vsled svoje tehnične zanimivosti vzbudil pozornost v vseh tehničnih krogih tudi v tujini. Tudi vse druge velike tehnične izpopolnitve premogovnikov TPD so bile v nemajhni meri zasluga Bellakove iniciativnosti in vneme. Tako je ves ogromni tehnični napredek TPD zvezan z imenom gen. ravnatelja Bellaka, ki se je res ves posvetil napredku tega našega največjega podjetja. Maja meseca 1. 1929. je stopil pokojnik v pokoj in se preselil na Dunaj. Še naprej pa so ga ohranili vsi nameščenci in delavci TPD v najboljšem spominu, saj je bil to mož, ki je imel vedno srce tudi za delavca in ki je bil znan kot skrajno pošten in vesten vodja podjetja. Bodi aato ohranjen vrlemu možu časten spomin! Zunanja tcfywu*a AKTIVNOST BOLGARSKE TRGOVINSKE BILANCE Bolgarska trgovinska bilanca je bila v prvem polletju aktivna za 148 milijonov levov. Izvoz je znašal 550.000 ton in je bil dvakrat večji ko lansko leto. Ker pa so cene nazadovale za 40%, se je izvoz po vrednosti povečal le za 10 do 12 odstotkov. Največ je izvozila Bolgarska tobaka, čegar izvoz je znašal 57 ®/o vsega izvoza. * Zagrebška trg.-ind. zbornica opozarja, 1 da je mogoče prodati sirove ,in predelane kože na Dansko. Informacije daje zagrebška zbornica. BaCova tvornica v Bo rovu je prejela večje naročilo gumijastih čevljev za otok Trini-dad. Naša izvozna trgoviina je s tem dobila nov izvozni predmet. Iz Brčka je bilo do 18. t. m. izvoženo 1373 vagonov češpelj in sicer 768 v Češkoslovaško, 266 v Avstrijo, 216 v Švico, 122 v Poljsko in 2 vagona v Italijo. Med Bolgarsko in Italijo je prišlo do popolnega sporazuma in bo v kratkem sklenjena tudi trgovinska pogodba. Pogajanja so se vršila v Rimu med bolgarskim trg. ministrom Gičevim in italijanskim trgovinskim ministrom. Madžarska ima letos za izvoz 200.000 vagonov pšenice, 15.000 vagonov rži, 7.500 vagonov ječmena in 5000 vagonov ovsa. Francoska trgovinska bilanca je bila v prvih osmih mesecih t. 1. pasivna za 7.588 milijonov frankov. Uvo7t je znašali 19.475, izvoz pa le 11.887 milijonov frankov. N »niči ja nima iletos (potrebe po tujem žitu, ker znaša njena letošnja produkcija 2.474.000 vagonov žiita, za 136.000 vagonov več ko lani. Njena potreba pa znaša 2.505.000 vagonov in jo inore s starimi zalogami in letošnjo produkcijo kriti sama. Sovjeti so pričeli prodajati na Japonskem bencin in sioer po niziki ceni, kakor ga prodajajo ameriško-angleške družbe. V zvezi s tem ponujajo sovjeti tem družbam sporazum o razdelitvi petrolejskega in bencinskega trga na Daljnem Vzhodu. POPRAVEK V »Trgovinskem registru« z dne 9. septembra objavljena sprememba pri tvrdki Josip Pauer, Braslovče, se mora pravilno glasiti, da je novi lastnik Maršič Riko in ne Maršič Rok. Ista napaka je bila tudi v »Službenem listu«, iz katerega smo posneli vest. OBČNI ZBORI Tovarna dežnikov, d. d. v Dolnji Lendavi ima 27. redno letno glavno skupščino dne 2. oktobra' ob lil v posvetovalnici tvornice. Pri vplačani glavnici 1 milijona dinarjev, izkazuje tvornica 217.894 Din čistega dobička. Sestanek naše kraljevske dvojice z W’ garsko komentirajo zelo obširno bolgafl*1 listi, in med drugim povdarjajo, da ni tH’ ba med jugoslovanskim in bolgarskim n* rodom nobenega posrednika. Nekateri & fijski listi pa razpravljajo o možnosti novi* odnošajev med Bolgarsko in Jugoslavijo Brez izjeme vsi listi pa pripisujejo # stanku velik pomen. Sofijski metropolit Stefan je sprejel pf vabilo srbske pravoslavne duhovščine f bo večja skupina bolgarske duhovščine' prvi potlovici oktobra obiskala Jugoslaviji Dr. L. Pitamic je bil izvoljen za častnega člana društva ameriških odvetnikov- Kot prvi trgovinski ataše Jugoslavije j3 bil imenovan pri našem rimskem poslaništvu dr. Matej Harlovič, po rodu i* Dubrovnika. Pichon, francoski politik ter bivši zunanji minister v Clemenceaujevi vladi, j* umrl. Vedno pogostejša potovanja ministro* in diplomatov govore o veliki aktivnosti ki vlada v zunanji politiki. Zelo verjetno je, da se pripravljajo pomembni dogodi v zunanji politiki. Poljski zunanji minister Beck odpotuje v Pariz, madjarski ministrski predsednik GOmbcis v Ankaro, podkancelar Papen Pfl se vrne takoj po povratku zunanjega mi* nistra Kanye iz Pariza v Berlin. Francosko zahtevo o mednarodni kontroli oboroževanja bosta najbrže v kr**" kem sprejeli tudi Italija in Amerika. Mac Donald pripravlja novo akcijo vsaj delno obnovitev svetovne gospodar* ske konference, ki bi mogla, kakor misli' biti uspešna takoj, ko se reši vprašanje stabilizacije dolarja. Na manjšinskem kongresu v Ženevi je prišlo do eksodusa Zidov, ker ni hotelo sprejeti predsedstvo kongresa resolucije, s katero se obsoja postopanje nemške vlade proti Zidom. Zveza cerkva za mir in za prijateljstvo med cerkvami je imela te dni svoj kongres v Sofiji. Na kongresu so bile zastopane cerkve iz 16 držav, med drugim* tudi iz Jugoslavije. Na »eji češkoslovaške vlade ni moglo priti v Ciriacijevi zadevi do soglasja in sta bila oba ministra kat. ljudske stranke> dr. Šramek in Dostalek preglasovana. Ni izključeno, da pride do demisije obeh ministrov. Na francoskih manevrih je bilo aretiranih več nemških špijonov, ki so se zlasti zanimali za motorizirane oddelke francoske vojske. V Londonu se je pričel pred mednarod' nim odborom pravnikov paralelni proces proti požigalcem nemškega parlamenta-Proces ima le demonstrativen pomen, da s pritiskom evropskega javnega mneflP kontrolira proces v Leipzigu. Dr. Dollfugsova vlada je v vedno vcčjj zadregi, ker zahteva Starhemberg na eni strani uvedbo fašizma, Landbund z doktorjem Winklerjem na čelu pa je odločno proti fašizmu. Tudi med krščanskimi socialci prevladuje protifašistično naziranje. Soc-demokrati pa napovedujejo najostrejšo borbo proti vsakemu fašistovskemu poizkusu. Po poročilih listov se še ta tede® razčisti notranje politični položaj Avstrija V Gradcu so morali orožniki i nasajf' nimi bajoneti razgnati večjo množico kmetov, ki so zahtevali zopetno imenovanje nekega okrajnega glavarja. Več kmetov je bilo zabodenih, med njimi eden na smrt. Tudi na Koroškem in nekaterih mestih Štajerske je prišlo do krvavih spopadov med orožniki in nar. socialisti. Nemški Zunanji minister Neurath je odklonil vsako kontrolo nemškega oboroževanja. Proračun Albanije je znižala albanska vlada za polovico. Na Kubi' se vedno bolj širi nered i1* komunistično gibanje. Obenem pa tud1 vedno bolj raste propaganda proti' Združenim državam Severne Amerike. Ker sfi začeli komunisti in maroderji pleniti p°' sestva Američanov, je vedno bolj verjef' no da bo washingtonska Vlada intei^vei1*' rala in z vojaško silo vpostavila red. Na Filipinih se opaža v zadnjem Ča5^ poostreno gibanje za popolno neodvisno3 Filipinov. USA ne bi smele imeti niti vojaškega* oporišča na Filipinih. Madjarski parnik »Magyar« se je P°t0' pil z vsem svojim tovorom nedaleč 0 portugalske obale. F dnt 25 I »n, kn I piv ski 1 Jai viš ®K DeM&csh/o STANJE NARODNE BANKE Po zad njem izkazu Narodne banke z 15. I. in. se je njeno stanje v zadnjem fodnu spremenilo tako-le (vse številke v "Mij on ih Din): »ata in devizna podlaga se je povečala ^0-165 na 1-865,2 Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se toianjšale za 7 na 91. Kovan denar v srebru in mdklu se je povečal za 14,5 na 194,2. Posojila na menice in vrednostne papirje so se zmanjšale za 2,6 in znašajo »kupno 2.228. . Prejšnji predujmi državi so večji za 013, toča.sni pa so ostali neizpremenjeni na «šini 600. Vrednost rezervnega londa je neizpre- t ion jena, ostalih fondov pa se je zmanjkala za 0-3. Na pasivni strani se je povečal rezervni fond za 1-7 na 68'6, drugi fondi pa zna-fojo 8-5. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 45-3 #a 4.302-3, dočim so se vloge na pokaz Povečale za 50-7 na 850-6. Obveze z rokom so padle za 32-8 na 1.301 -9. Skupno zlato in kovinsko kritje zna ša ®6'19%, samo zlato pa 34-88%. Obrestna mera je ostala neizpremenjena. Po zadnjem izkazu češkoslovaške N** tonlne banke so se povečala menična posojila za 43 na 1053 milijonov Kč, efektni Oskont pa ,je ostal neizpremenjen na 2‘8 ovilijomov Kč. l/ombardna (posojate so padla /‘S ls® na 3®7 milijonov KČ. Zlata zaloga M ostala neizpremenjena (1-707 mmlijo-sov), devize so se povečale za 7-4 na 904-9, »tož. dolg se je zmanjšal za 2-8 na 2-609, razne aktive pa so se povečale za 29-6 na 459*3 milijonov. Obtok bankovcev je padel 229 na 5-819 miilijonov, kritje pa se je Povečalo od 40-1 n« 41*1%. Po zadnjem izkazu nemške Državne banke se je zlato in devizno kritje dvignilo Za 0-4 na 397, menična posojila za 52'8 na 306-4, dočim se je obtok bankovcev zmanjšal za 62-8 na 3363 milijonov mark. Zlato kritje se je dvignilo od 1,1-6 na ll-7%. Hranilne vloge so v nemških hranilnicah julija meseca narasle za 23 milijonov mark. Cena zlate je dosegla v Londonu s 131 šilingi in 9 penijev za unco sv^jo najvišjo ceno, odkar se notira cena zlara. Tečaj dolarja je v Curibn ponovno pat «d 3-45 na 3-37. An»eriško-fuska pogajanja za najem novih kreditov za rusko družbo »Armstorg« v vižami 50—75 miilijonov dolarjev so prekinjena, ker noče Refioo več dovoljevati novih tujih posojil. Iz zadružnega registra Vpisala se je Gospodarska zadruga krojaških mojstrov v Mariboru. Med drugim je namen nove zadruge: izdelovanje vseh v krojaško stroko spadajočih predmetov v lastnih skupnih podjetjih ali po posameznih članih, prodaja lastnih ali članskih Izdelkov v zadružnih prodajalnah in pre-skrbovanje članov z vsemi potrebnimi pripomočki. Opravilni delež znaša 2000 I)in, jamstvo je elikratno. Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlelika srajce, ovratnike in manšete. Pere, snši, munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. 3. Telefon št. 22-72. TEDEN JlIBLlANSKt-BOI Devizno tržišče Tendenca mlačna; promet Din 3,249.237-25 Vsled povečanega prometa v avstrijskem privatnem kliringu je zaključil minuli borzni teden s presežkom nad enega milijona dinarjev v primeri s prometom predzadnjega tedna (Din 2,219.717-87). Kajti vsota skupnih privatno-klirinških zaključkov v prejšnjem tednu znaša 2,720.000 dinarjev proti 037.000 Din v predzadnjem tednu. Skupna razlika v deviznem prometu avstr. priv. kliringov tedaj preseza vso-lo 1,083.000 Din ali nekaj več kot znaša porast skupnega prometa v pretečenem tednu. Največji zaključek v privatnem kliringu je bil perfektuiran na četrtkovem borznem sestanku in sicer v dinarski de-vizi, katere je bilo tega dne nabavljene za nad poldrug milijon dinarjev. Vsled tega izkazuje omenjeni borzni dan tudi najvišje doseženi dnevni devizni promet in prese-zajo skupni zaključki Din 1,813.853-27, polovico celotedenskega deviznega prometa. Znatno manjši (Din 469.583-77) je bil devizni promet na ponedeljkovem borznem sestanku, na katerem so prevladovali zaključki v devizah Dunaj—Din, nalik torkovemu (Din 377.556-83) in petkovemu (Din 333.41T04) borznemu dnevu. 'Z najmanjšim dnevnim deviznim prometom — Din 254 tisoč 833-24 — je zaključil v minulem tednu sredin borzni sestanek; prevladovali so zaključki v devizi Dunaj in le deloma v Ciirihti. Narodna banka je dnevno posredovala v običajnem obsegu (40.000 Din) in dala Cu-riha za 42, Londona pa za 158 tisoč dinarjev na razpolago. Izmed zaključkov v privatnem blagu so največji v Curihu (70.000 Din) in Londonu 61, za tem v Newyorku 60, v Bruslju 40 in Berlinu 27 tisoč dinarjev, znatno manjši pa v os tab h devizah. Napram predzadnjemu tednu izkazuje devizni promet v Amsterdamu nazadovanje za 28.000 Din, v Curihu za 56.000, v Bruslju za 106.000, v Trstu za 31.000 in v Dunaju (privat. klir.) za 492.000 Din, porast prometa pa izkazujejo London za 68.000 Din, Newyork dve tretjini širokega in eno tretjino ozkega blaga; medija naj bo 8 col — cena v lestonih že ugotovljena. Priporoča se pa produkcija testonov, ker so zaloge izčrpane in je precej povpraševanja po tem blagu. za 55.000, Pariz za 6.000 ter Din. deviza za 1,575.000 Din. Boni grške Narodne banke so noti rali samo dne 14. t. m., in sicer Din 39-— za 100 drahem. Po istem tečaju je bil perfektuiran tudi zaključek v višini 37.000 dinarjev. Avstrijski šilingi so beležili in bili zaključeni v privatnem kliringu po Din 8-75 do Din 8-80 na četrtkovem borznem sestanku, a na ostalih borznih dneh po Din 8-80. Največji tečajni padec od 11. do 15. t. m. je pretrpela deviza Newyork, ker je njen ponedeljkov denarni tečaj — Din 4063-82 — nazadoval do petka (Din 3886-05) za 177-77 poena. Razen CUriha, ki je beležil nespremenjeno skozi vse borzne dneve minulega tedna, dalje Berlina in Prage, ki sta v petek 15. t. m. beležili temeljem spodnje tečajne tabele ob ponedeljkovih tečajih, so vse ostale devize notirale s padajočo tendenco. Tako je tekom prejšnjega tedna oslabel devizni tečaj Amsterdama za 5 točk, Bruslja za 1-07 točke, Londona za 3-50 točke, Pariza za 0-55 točke in slednjič Trsta za 0-89 točke. 11. sept. 1939 15. sept. 1933 Devize najnižji najvišji najnižji najvišji Din Din Din Din Amsterdam 2313-74 2325T0 2308-74 2320-10 Berlin 1365-14 1375-94 1365-14 1375-94 Bruselj 800-24 804-18 798-57 802-51 Curih 1108'35 1113-85 1108-35 1113-85 London 184-75 186-35 181-19 182 79 Newyork 4063-82 4092-08 3886-05 391431 Pariz 224-54 225'06 223 99 225-11 Praga 16990 17076 169-90 170-76 Trst 301-90 304-30 301-01 303 41 Notic ostalih deviz ni bilo. Efektno tržišče Tendenca nespromeiijeiio stalna V minulem tednu ni bilo na tukajšnji efektni borzi v efektih nobenega prometa. Efektna tečajnica kaže stalnejšo tendenco pri državnih papirjih, izvzemši 7 °/o investicijskega posojila, ki je od ponedeljka na petek popustilo za 3 točke v povpraševanju ifi za ene točko v ponudbi, kakor je j razvidno h spodnje razpredelnice: Povpraševanje 7 */t investicijsko posojilo ................51-— 4 "/o obv. za fin. likv. agr. odn. v Bosni in Hercegovini............................. 8°/o Blairovo posojilo........................ 7 °/o Blairovo posojilo ....... 7 °/o obv. hipotekarne banke.................. 6 °/o obv. za fin. likv. pošk. beg. pos. v Bosni in Hercegovini....................... 2 ‘/2 °/o drž. renta za vojno škodo . . . 11. septembra Ponudba 27-— 35*-— Tl-— 47-— 36— 242— 53— 36-50 34— 49— 244— 15. septembra Povpraševanje Ponudba 48-— 52— 26— 35-50 32-50 48— 36— 242— 29— 36-50 33-50 50— 38— 246— V istem razdobju, toda z neznatnimi vmesnimi oscilacijami je oslabel denarni tečaj agrarnih obveznic za eno točko, nasprotno pa porasel njegov blagovni tečaj od srede (13. t. m.) na petek za eno točko. 8 °/o Blair se je okrepil v povpraševanju za pol točke, dočim je 7 °/o Blair v tem času oslabel svoj denarni in blagovni tečaj za po1! točke. Beglučke obveznice so notirale 15. t. m. v povpraševanju ob ponedeljkovem tečaju, medtem ko je bil ta papir nuden na poslednjih dveh borznih sestankih minulega tedna po 38 dinarjev. Seligmanove obveznice so v petek beležile za eno točko višje kot v ponedeljek, vojna škoda pa za dve točki višje v ponudbi, dočim je bil njen denarni točaj na prvi in zadnji borzni dan Din 242-—, a Din 243— dne 12. in 14. t. m., v sredo dne 13. t. m. pa Din 241-—. Notice industrijskih efektov so tokrat izostale. Lemo tržišče Tendenca živahna Kakor vsako leto, tako se je tudi 'letos v pričetku jesenske sezone pojavilo zanimanje za testone. Zaloge starih, oziroma suhih testonov so povečini izčrpane. Kupčije za testone se ponavadi sklepajo v jeseni za dobavo v mesecih januar do konca aprila. Kot že večkrat omenjeno, se računajo in prodajajo testoni v laških colah in sicer od 4 do 19 col. Navadno se zahteva vsakovrstnih terjatev v vseh krajih Jugoslavije ter intervencije pri prisilnem izterjevanju oskrbuje favna agencija 0r- g«# Emil, Ljubljana, » Od/aa, pzaoe&je, SofyiC' Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. septembra t. 1. ponudbe o dobavi kabelskih muf, kabelskih končnikov in membran, o dobavi 1300 kg ploščatega taljenega železa in korenic za sekcijo, (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 27. septembra t. 1. ponudbe o dobavi električnega materiiala. Direkcij«, državnega rudnika Banja Luka sprejema do 28. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 600 kg traonikov. Direkcija državnega rudnika Kakaiij sprejema do 28. septembra t. 1. ponudbe o dobavi 22 kosov pločevine in 4000 kg traonikov. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 5. oktobra t. 1. ponudbe o dobavi stružnic; do 9. oktobra t. 1, o dobavi 850 košar za premog; do 10. oktobra t. 1. o dobavi stružnice: 6 krogljičnih ležajev in 50 lesenih jermenic ter o dobavi 4700 kg lesnega oglja; do 11. oktobra t. 1. o dobavi 2000 kg govejega loja, razne pločevine in železa ter raznega orodja. — (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Dobava živil se bo oddala potom licitacij in sicer: dne 28. septembra t. .1. pri Komandi kosovske divizijske oblasti 1 Prištini; dne 4. oktobra t. 1. pa pri Komandi Vardarske divizijske oblasti v Bi-tolja. (Oglasi so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, pogoji pa pri omenjenih komandah.) Adaptacijska dela na zgradbah karlo-vačke garnizije se oddajo na ofertni licitaciji dne 2. oktobra t. 1. prti inženjerakem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Dela pri ogrodbi mostne tehtnice ter dobava in instalacija te tehtnice s» oddajo dne 30. septembra t. 1. pri inženjerskem oddelku Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Dimnikarska dela na vojaških objektih se oddajo potom oferfne iliicKacije dne 1. oktobra t. 1. pri Komandi ljubljanskega vojnega okrožja v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v 'pisarni Zbornice zf TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komatodi.) Dne 2V. septembra t. 1. bo pri Komandi granične trupe v Skoplju ustmena licitacija za dobavo 4000 metrov platna in 150 vreten sukanca. Dne 2. oktobra t. 1. bo v skladišču 1. oddelka Vojno-teh ničnega zavoda v Sarajevu ofertna 'licitacija za dobavo 150 m8 lesenih desk. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TQI v Ljubljani, pogoji pa pri istem skladišču.) Kožuhi se oddajo v popravilo potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 1. oktobra t. til pri prometoo-kamerciai-nem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani, splošni pogoji pa pri istem oddelku.) Zakup restavracije na postaji Konjic Se odda z oferfno licitacijo dne 4. oktobra t. I. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu. (Oglas im pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) mmfci.."-' f tpfv' $ t m & irceva Ur. P sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in YaSe otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci % užitkom. je na Dunaju preminul upravni svetnik, Dne 18. septembra t. 1 gospod Blagopokojni si je pridobil kot dolgoletni generalni ravnatelj in uprave nevenljivih zaslug za našo družbo. Blagega pokojnika ohranimo v trajnem častnem spominu! Ljubljana, 19 Upravni svet Trboveljske premogokopne družbe TRŽNA POROČILA LJUBLJANSKI TRG Sadja je na trgu mnogo in poleg Belokranjcev so pripeljali na trg češplje tudii Bosanci. Posebno dobre kvalitete so bile hruške, ki so jih prodajali po 3 do 5 Din. Jabolka so bila po 4 Din in tudii. več. Češplje so po 2 do 2'50 Din. Gob še vedno ni mnogo in je zato tudi njih oena primeroma visoka. Prodajajo se po 10 Din kg, merica gob pa je po 4 diinarje. Brusnic je na trgu mnogo in se prodajajo po 5 do 6 Din liter, maline .pa so po 4 Din. Zelo mnogo je bilo na trgu tudi zelenjave. Fižol v stročju je bil po 2 do 3 Din, 100 kumaric za vlaganje po 14 Diin, cvetače po 2 do 5 Din, glava zelja ali ohrovta pa po 1 do 2 Din. Jajca so po 075 do P— Din. Goveje meso je bilo po 6 do 10, telečje po 12 do 16, svinjsko pa po 14 do 18 Din za kilogram. Mariborski svinjski sejem. Na svinjski sejem dne 15. septembra t. 1. je bilo pripeljanih 411 svinj; cene so bile te: mladi prašiči: 5—6 tednov stari po 85—130 Din, 7—9 tednov 200—230 Din, 3—4 mesece 250—300 Din, 5—7 mesecev 350—450 Din, 8—10 mesecev 550—600 Din, 1 leto 700—750 Din, 1 kg žive teže 7—8 Din, 1 kg mrtve teže 1O50—11 Din. Prodanih je bilo 164 svinj. CENE SADJA NA TUJIH TRGIH Zavod za pospeševanje zunanje trgovine objavlja to poročilo o stanju na tujih sadnih trgih dne 18. t. m.: Dunaj: Včeraj in danes je prišlo na dunajski trg 43 vagonov naših češpelj, od: teh 20 vagonov velikih češpelj. Povprečno so se prodajale češplje z vračunan jem vseh stroškov ipo 30 do 32 grošev, t. j. po 2'60 do 2-77 Din. Kupčija ni bila posebna in bo nekaj češpelj ostalo. Iz južne Srbije je bilo nekaj češpelj v slabem stanju in so se prodajale po 28 do 29 grošev. Praga: Na trgu je bilo prodanih 49 vagonov svežih češpelj po ceni 185 Kč ali 400 Din za sto kil. Grozdja sta bila prodana 2 vagona po 450 Kč, jabolk pa 7 vagonov po 180 Kč. Varšava: Češplje se prodajajo na trgu po 71 zlotov za sto kil ali po 587 dinarjev z vsemi stroški. SLABA CENA SLADKORNE REPE Kljub vsemu prizadevanju niso mogli doseči proizvajalci sladkorne repe od sladkornih tvornic večjo ceno ko 17 dinarjev za sto kilogramov. Čeprav navajajo sladkorne tvornice v svojo opravičbo, da dobe po tej ceni kmetje še vedno za repo več kakor pa bi dobili za pšenico, je vendar cena sladkorne repe z ozirom na ogromen dobiček sladkornih tvornic mnogo prenizka in dolžnost države je, da nastopi v obrambo proizvajalcev sladkorne repe. l'o tem bolj, ker gre dobiček sladkornih tvornic večinoma v tujino, dočim ostane zaslužek proizvajalcev sladkorne repe ves v Jugoslaviji. Samo ta razlog je dovolj velik, da ukrene vlada nekaj v zaščito proizvajalcev sladkorne repe. »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 20. septembra objavlja med drugim: Okrožnim finančnega ministra vsem direkcijam o taksah iz službenih pogodb. — Odločbo o uporabi inozemskih terjatev v dinarjih, ki so nastale iz vnovčitve kuponov .inozemskih posojil, bonov in ostalih drž. obveznic v tujih valutah. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Nedelja, dne 24. septembra: Komedij8 zmešnjav. Izven. Opera, začetek ob 20. Sobota, dne 23. septembra: Pikova da# Premiera. Izven. Nedelja, dne 24. septembra: Jim in J®' opereta. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, dne 25. septembra: Zaprto. Kdor ima sv ©je dele rad, mu Kalbremer Kneippcvc sladno kavo s »Franckovim" dodatkom. Od zdravnikov nalboll priporočena I J. H LE BS, LJUBLJANA druSba i o. z. CANKARJEVO N. 21 - MESTNI TRG 1» Sobo-žrkoslikarstro In pleskarstvo Vsa dela izvršuje z najmodernejšimi vzorci, tofino po naročilu, solidno ln pod garancijo. — Telefon 30-70. ‘Grgovci m industrija 1 Trgovski list Je priporoča ta itamentvanf el TISKOVINE vseh i>rsl:4niwske, uradne,reklam--rll^r neSascpise' knjige. večban liclc hiiv/r in nfrf0.iti? imiiisk hilre in furani l TISKARNA MERKUR LlUBUANA.QR£GOReietVA!l25 cJeL2 5 -ŠlfJdtcfvam:Tiskarna Vhtrkuv. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovako-induetrijBko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiekarja: 0. MIHALEK. Ljubljana.