[SSI GLAS NARODA M ILg^—r— j—'„ ,U| list slovenskih delavcev ▼ Ameriki | -:Simdaygaiui HoKdays^ TELEFON PIBA&NE: 4687 OORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1908, at the Pot Office at New York, N. Y.. under the Act of Congress of Maroh 3. 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. NO. 11. - ŠTEV. 11. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 14, 1914. — SREDA, 14. JANUARJA, 1914. ^ ______ VOLUME XXIL — LETNIK XXIL Položaj v Mehiki, Zapatisti pred Ozumbo.j Rdeči kril bo poskrbel za civilne i begunce. — Mehika noče plačati ničesar. TRANSPORT BEGUNCEV. General Villa pravi, da bodo njegove čete dosegle prvega marca glavno mesto. Washington, D. C., 13. jan. — General Bliss je obvestil vojni department, da je ined mehiškimi begunci 3332 lastnikov in moštva ter 1076 žensk. Begunci imajo 783 konj, 307 mul in 53 oslov seboj. j Veliki del ustašev s«* je umaknil dane« na/a j proti Mula-Passu. Na cesti proti Ojinaga leži 63 mrtvih zveznih vojakov. Begunce bodo spravili v Fort Bliss, kjer, se bo zavzel zanje Rdeči križ. Washington, D. C., 13. jan. —: Ker Mehika noče plačati nobenih; obresti, so tukajšnji uradniki' mnenja, da je Huertova vlada popolnoma brez denarja. Mexico City, Mehika. 13. jan. Pri Ozuiuba. 50 milj od tukaj, so se vršili vroči boji. 20()0 vojakov generala Zapate je napadlo 400 mož broje«"o posadko in jo pogna-j lo nazaj. Vlada je že odposlala ve«1 vojaštva na pomoč. j Presidio, Tex., 13. jan. — Gene- ' ral Villa je dospel danes s svojim štabom iz Ojinage v Chihuahuo,1 da bo pripravil svoje čete za prodiranje proti zveznemu glavnemu mestu. Kot se čuje, se je izrazil. mLseh nf Mu- h»t*v» N«»» \ .rt Cuy, N\ T. Mm t* Ameriko in . Cw • .. . ......... 13.00 j fm ............1.50 ImUiM rr»-,/f> tork ...............4.00 >*» m 't,.-mu V«« York ... 2.00 * l»TV l^u ...........4.50 ** | on urown^at " *H*» ID «nffta«(j M o« -«. J? M h» *g< t v (»h pufi — M* Vcrfc city. Sinclair in Astor. Upton Sinclair bi lahko storil kaj bolj pametnega, kot da je pi--al mladim u Astor ju ono pismo, v katerem pa je pozval, naj da na razpolago svojo osebo in svoj denar »oeijalističuemu gibanju. Odgovor, katerega je dal mladi Astor, kaže, da je s svojega stališča bolj;.- informiran o de,sivih kot pa pisatelj Sinclair ki je predložil milijonarju dejstvu, katera •ploh dejstva niso. Seveda je u-pra\ ičena sumnja, da se je poslu-žil Astor tuje pomoli vspričo dejstva. da je potreboval odgovor toliko ča*a. Na vsak način pa kaže st* sta vitel j Astorjev«. ga pisma dob« r humor, ako smatra govori* ee Goniptrsa, predsednika American Federation of Labor, resnim. Sledn i se je namreč izrazil, da ne bo ničesar s socijalno revofo:ijo. Ako bi malo boljše razumel socijalno gibanje, bi moral Sinclair namigniti, da s*' pravi soeijalist ne ob rs ("r. na kapitaliste za pomoč proti razmeram, ko jih glavni podpirate! ji so ravno kapitalisti. Soeijalist i*'no gibanje jt razredno gibanje delavcev samih, pri čemur se stremi za tem. da se pouči delavstvo o njegovem položaju in j interesih. Delavskemu gibanju pa ni storil Sinclair s svojim pismom ni-kakt* usluge. Posebno oduren pa je sladki ton, s katerim je rega-riral Sinclair mladega, nadutega milijonarja. V pismu se glasi: I 44Neverjetno je, da je v deželi ki razpolaga s tolikimi naravnimi sredstvi, deset milijonov ljudi izpostavljenih bedi. Xe morem misliti, da bi bil človek, tako mlad in s tako bodočnostjo pred seboj. tako brezbrižen nasproti dejanskemu položaju. Ali si ne morete misliti, da poglobi to dejstvo srd l i udi. ki kopičijo s trudom svojega d«da vase boj^a-fttvo!** 1i To pismo Sinelairja ima svojega prednika. Nekako pred 60 leti! se je neki Herman Kriege tu v New Yorku obrnil na takratnega zastopnika Astorjeve hise. »John Jaeob Astorja. ter mu je pisal slično pismo, kot sedaj pisatelj Sinclair, ('asi se izpreminjajo. Takrat ni dobil Kriege niti odgovora. dočim je bil sedanji mladi Astor tako "dober". da je odgovoril na pi-^anje. Vse take priliznjenOsti in sentimentalnosti so brefc pomena in naravnost škodljive delavski stvari. Takratni zastopniki delavske stranke so označili to dejanje kot k varljivo ter nečastno in isto velja tudi sedaj — in to v povi-| sani meri —, ker jo delavska stvar doživela nepričakovane tri-umfe. Delavee nima ničesar pro-' siti, on le lahko zahteva svoje pravice. USTNICA UREDNIŠTVA. Lecn Zupančič, Bcller, Idaho. Romana "Kapitan Satan" nimamo v zalogi; roman "Skrivnosti 1 Pariza" ne bo iziel v posebni : knjigi Če ravno hočete brati, se;] morate obrniti na kakega rojaka,' < ki spravlja vse Številke **6las I Naroda". 'j Mesto Čarih za brezposelne. Mestni svet v Curihu v Švici je predložil velikemu mestnemu svetu načrt mestnega zakona o zavarovanju brezposelnih delavcev. Načrt sloni na načelu prostovoljnega zavarovanja, poleg tega pa uveljavlja tudi takozvani gentski sistem, po katerem dobivajo "privatne zavarovalne blagajne za podpore brezposelnih", torej strokovna društva, prispevke iz javnih sredstev. Mesto uredi zavarovalnico, plača upravne stroške in pokrije eventualni blagajniški primanjkljaj. Pristop je prostovoljen, in sicer pristopi lahko vsaka nesamostojno pridobivajoča oseba — torej delavec ali uslužbenec — brez razlike spola, ki je dovršil sedemnajsto leto. pa ni prekoračil šestdesetega. V Curihu mora prebivati najmanje šest mesecev, najmanj«* tri mesece pa je moral tam delati. Razuntega mora biti sploh sposoben za delo. Pristopiti pa ne more mestni zavarovalnici. I če je že drugod zavarovan za slučaj nezaposlenosti. Zavarovanci morajo plačevati blagajni mesečne prispevke, ki se I ravnajo po mezdah. Prispevek znaša, brez obzira na stroko in družinske razmere, 60 santimov, če ne presega mezda 4 franke, 90 santimov. če je mezda med 4 in 6 franki, 1 frank 20 santimov, če presega mezda 6 frankov. Pravico do podpore imajo člani, ki pripadajo blagajni vsaj tri mesece in izjfube delo brez svoje [ krivde, pa se jim ne more nakazati delo v obratih, v katerih ni stavke ali izpora. Dnevna podpora znaša brez obzira na poklic: a^ Za samostojne zavarovance: 2 franka, če mezda ne presega 4 franke; 2 franka 20 santimov. če je mezda med 4 in G franki; 2 franka 40 santimov, če presega mezda ti frankov. b) Za zavarovance, ki morajo skrbeti za svojce, ob enakih mezdah po 2 franka G0 santimov, 2 franka SO santimov in 3 franke. Pravica do podpore se pričenja četrti dan brezposelnosti in traja L za posameznega zavarovanca naj-dalje šestdeset dni tekom dvain-petdesetih zaporednih tednov. • Upravna komisija je sestavlje-, lia iz enajstih članov in šestih namestnikov. Predsednik je elan magistrata, članov in namestni-. kov pa voli polovico magistrat, polovico pa zavarovanci. Poleg tega pomaga mesto privatnim blagajnam za zavarovanje brezposelnih, torej v prvi vrsti , strokovnim društvom. Glavne do-. ločbe načrta so v tem oziru sle-t deče: i! Privatne blagajne dobe za pod-! poro svojih brezposelnih članov v Curihu mestni prispevek, ki zna-^a 80 odstotkov onega zneska, ki ga plačuje organizacija svojim brezposelnim članom, toda ne več kakor 1 frank 75 santimov na j dan. Sieer se odmeri tako, da ne presega s podporo organizacije vred dve tretjini normalne dnevne mezde nezaposlenega delavca. Mestni prispevek se mora izplačati članom kot doklada k podpori organizacij, ki zaradi tega ne smejo znižati svojih podpor. Organizacije se zavežejo, da po-*krbe svojim brezposelnim članom čimprej mogoče delo. Člani organizacij, katere nimajo svojih posredovalnic za delo, se morajo oglasiti pri ]>t>sred oval rilci mestnega urada. Mestni svel računa, da bo treba iz občinskih sredstev 40 do 45 tisoč frankov na leto, in sicer o-krog 30.000 frankov za mestno zavarovalno blagajno, nekaj čez 10.000 frankov pa za brezposelne člane privatnih (t. j. strokovnih) organizacij. Po vojni v Srbiji. Centrala srbskih strokovnih organizacij v Belgradu ljubljanski i "Zarji" poroča: Naše gibanje še ni prišlo v pra-; vi tir. Kriza,, povzročena vsled I vojne in njene posledice, prevladuje se vedno vse naSe javfto življenje. Na velike zapreke Naletimo povsod, kjer hočemo IZiSOva oživeti naše organizacije. Dčmo-bilizaeija je le delna, le nekaj rezervistov je odpuščenih. Ali oni. ki so jih poslali na dopust, nišo odpuščeni, temveč so oproščeni le za šest tednov od vojne službe hi po preteku teh šestih tednov bo-1 do zopet vpoklicani. Taka demo-bilizacija pa seveda silno ovira 'naše delo. Vojna je zbudila v r - » a j ljudstvu veliko nejevoljo, ali sedanje negotove razmere nišo u-godne za velikopotezho delo in ljudstvo je zelo malodušno. Naše časopisje pa se sedaj širi po vseh krajih prav močno. Število xdta-teljev strankinih listov je naraslo po vseh od 20 do 100 odstotkov. Žal, da je padlo število članov naših strokovnih organizacij od leta 1912 za polovico. Stari, še živi člani, so seveda zopet v organizacijah. Le strah, da bodo morali zopet v vojašnice, zadržuje normalni razvoj naših strokovnih organizacij. , Skrajno slabe življenske razmeri so zbudile pri nekaterih strokah staro bojevitost. V zadnjih dveh mesecih smo imeli tri stavke in pet tarifnih gibanj. 246 delavcev se je udeležilo teh akcij. Gre za zvišanje mezd od 10 do 30 odstotkov in za skrajšanje delovnega časa za poldrugo do poltre-j t je ure. Razep enega gibanja so delavci povsod zmagali. Dne 5. decembra so zastavkali bel grajski tiskarski pomočniki. Sjtavke se je udeležilo 364 delavcev. delavk in mladostnih delav-jcev. Zahtevali so povišanje tedenske mezde za odrasle delavce po 2 franka na teden. Tiskarniški ' podjetniki so pa hoteli tarifno pogodbo poslabšati, kar se jim : pa vsled solidarnosti delavcev ni posrečilo. Delavci so zmagali, j Prav ugodno pa se je pričelo razvijati gibanje med rudarji, in | sieer, kakor je čudno, kot posledica svobode v vojni. Naši rudarji so imeli v vojni več svobode I kakor prej kot delavci in državljani. Pred vojno so bili vsi naši 1 organizatorični poizkusi med ru-1 darji brezuspešni, ker je vlada! izdatno podpirala rudniške podjetnike v njihovem stremljenju | proti organizacijam. Med vojno 'so pa imeli naši agitatorji v vojaški suknji prav mnogo uspeha med rudarj. Pri obleganju Odri-na so govorili naši rudarji le o so-l cializuiu in z listki so napravijali i glasovanje za in proti socializmu. 'Sedaj pa vlada nad rudniki ne-j kako izjemno stanje. Več kakor , 10 organizacij je že razdrla poli-' cijska sila pobrala njihovo premoženje, zaupnike pa utaknila v ječo. Rudniške družbe vabijo sedaj Macedonee in jim obljubuje-jo mezde po 3 do 5 frankov. Pri: | izplačilu jim pa dajejo po 2.20— 2.50 frankov. Mnogo lačnih Ma-'eedoncev beži zato iz dežele. Za ^francosk" in belgijske rudniške podjetnike so naši rudniki neprecenljive vrednosti, delavcem pa 'ise godi kakor v Sibiriji. Statisti-| ka izkazuje namreč, da znaša po-* vprečna letna mezda naših rudar-i jev 390 frankov! Pri delnih izpo-rih niti mezd ne izplačujejo. Vla-; da s- ne gane, če jej naši poslanci | dokazujejo še tako strašne reči iz rudnikov. Zadeva je že rešena, delavec je mrtev, to so ministrski odgovori. iz zgodovine paragrafa 14. Avstrijska poslanska zbornica je dne 27. junija 1867 lazpravlja-la o izpremembi § 13. februarskega patenta, katerega je nadomestil ominozni prisilni paragraf, čigar absolutistično gospodstvo pravkar .zopet napoveduje vlada. Takrat, ko je prihajala avstrijska ustava izza dolge reakcije na svet, so bili tudi v meščanskih strankah še možje, ki so imeli za politično svobodo več smisla, kakor sedanji voditelji raznovrstnih klik. Poročevalec dr. pl. AVaser je 1 priporočal § 14. v isti obliki, katero ima še danes. Tedaj je vstal ' dr. Brest al in dejal: "Mogoče ni nič drugega, kakor da se odpravi § 14. sam, če naj ustavno življenje in pravica ljudskega zastopstva sploh postane resnica. Sicer pa je tudi vprašanje če je sploh kakšna realna potreba za tako zakonodajno pravico vlade, kadar ni zbran državni zbor? Ali gre res za zelo važne zadeve, ali pa za reči manjšega pomena ? V prvem slučaju ne razumem, zakaj ne bi bilo danes, v dobi brzojava, mogoče hitro sklicati parlament. Zatorej ni nobene potrebe, da %e sprejme taka določba kakor $ 14. v ustavo in| bati se je le zlorabe... Podobne' določbe najdete le v ustavah, ki so bile ustvarjene ali pa revidirane po 1. 1848. To je naravnost izum !. 1849.;'izum pričete reakcije. izum iz čaSa. ko so mislili, da lahko aicer ne javno, ampak skrivaj „ nastopijo proti ustavi. Zatorej predlagam: § 14. osnovnega zakona o državnem zastopstvu naj se odpravi." Poslanec dr. Kaiser je dejal: "Z&odovina nam kaže, da se pri stvarjanju ne daje zakonu vedno tisti pomen, ki ga pokaže pozneje. Zgodovina nas more svariti, da ne sprejmemo § 14. v nobeni obliki vee v naš osnovni zakon j Mi mislimo, da ustvarjamo parlamentarno vlado; če pa ne moremo ustvariti parlamentarne vlade, tedaj zapustimo to hišo in prepustimo absolutizem vladi, kajti sicer napravimo navidezno ustavnost. tedaj uničimo v avstrijskih narodih vero v parlamentarizem. § 14. je mrtvaški prt, ki leži na avstrijski ustavi. Potegnite ga proč, da bo ustava živa." Posl.-dr. Figuly je dejal: "Xe mrtvaški prt, ampak grob ustavnosti je postal ta paragraf in zopet lahko postane to. Narodi zidajo na ustavo in nočejo nobenih izjem, nobenega izjemnega sta- "ja." . ! Posl. dr. Skene: :*Mislim, da je bil Montesquiu, ki je dejal, da ima vsak narod prav tisto vlado, katero zasluži. Če je to res. tedaj ne smemo pozabiti na pomen tega stavka in bi morali odstraniti iz osnovnega zakona določbo, ki popolnoma nasprotuje resnični lista vnosti. Če imam voliti navidezno ustavnost ali pa katerokoli drugo vladno obliko, le ne za to, da nas rabijo naposled vedno le. za marionete in da naj soodgo-varjamo za vse grehe, ki jih store." Tedanji ministrski predsednik Beust je zagovarjal § 14., češ, da ga ne potrebuje za svojo vlado, ampak da lahko pride država v, stisko, če ne zboruje parlament. I Vezal naj bi vlado, du je odgo-j volma za svoje liaredbe parlamen-j tu, ki jih lahko razveljavi. Tudi zagovorniki sumljivega paragrafa so opravičevali za slučaj, če parlament ni zbran in če ga ni mogoče dosti hitro sklicati... Sedaj pii pošiljajo vlade parlament domov, da morejo reči: Državnega zbora ni; pomagati si moramo j s § 14. Seda j se s tem paragra-j fom za silo ne rešuje država, am-' pak rešujejo se vlade, ki nimajo | več obstanka. Sedaj se na podla-| gi § 14. postavlja absolutizem na mesto ustavnosti. Sedaj se izpol-' ujujejo besede prerokov iz l«'ta 1867: Mrtvaški prt in grob ustavnosti. j --- I Iz krogov viseke družbe. Iz visoke družbe, ki se sicer kolikor je le mogoče obdaja s kitajskim zidom,, prihajajo včasih vendar na dan reči, ob katerih bi človek dvomil, da je ta družba res za cele hribe vzvišena nad navadnim ljudstvom. n V Berlinu so imeli pred prazniki proees precej škandaloznega značaja. Grofica Elizabeta Fiseh-ler von Treuberg je bila zaradi oderuštva in še nekaterih drugih deliktov obsojena v ječo. Aristo-kratičnim krogom taka reč pač ne diši. To je človeško razumljivo. "Kreuzzeitung" bi sedaj rada kar zatajila grofico, pa govori, da je bila obsojena krojačeva hči Elizabeta Uhl. Ali ta način rešitve se ne' more posrečiti. Nekdanja Elizabeta Uhl je namx-eč resnično in legalno postala grofica, m sieer ne kot krojačeva hči, temveč kot prostitutka. V kakšnem kolportažnem romanu bi se zdele podrobnosti, ki jih je razkril ta proces, neverjetne. Prostitucija, ki je neizogibna prikazen v kapitalistični družbi, je pograbila Ulilovo z obema rokama, odprla ji je pa tudi vrata do "sreče". Kdo izmed visok o roj en i h bi se bil zmenil za navadno krojaeevo hčer* Ko pa je bilo njeno lice na-šminkaiio in njena ljubezen na prodaj, se je naglo seznanila / najfinejšo gospodo i Grofi in baroni, kapitalisti in uradniki, di-pl o ura t je in oficirji so bili njeni gostje. Potem je bila nekaj časa soproga nekega hotelirja, kar pa j«' bila le predigra, ki s«* je zaključila s tem, da ji je mornariški lajtnant grof Fisehler von Treuberg prodal naslov grofice in njegove soproge za skromno plačo 20.000 mark. Ker pa je gospa grofica spoznala, da se v postelji zasluženi denar lahko na drug način pomnoži, se je posvetila še | Oderuštvu. To je izvrševala v dru- j ' žhi vsakovrstnih sumljivih kava-firjev. Način tikih kupčij je že, precej znan: Kdor dobi posojilo.! se mora zadovoljiti z zelo majhnim zneskom v gotovem denarju, j za večji del dolga mu pa dajo Vsa-; kovrstno blago, včasih n&jnever-jetnejSe reči. Za dešet tisoč mark dežnikov je še zelo Solidna kupčija. Ampak včasih mora izposoje valeč vzeti: staro lokomotivo. 1 vagon nesortiranih knjig ali pa na cente žebljev. Ce ne ve, kaj bi počel s takim blagom, mu poskrbi upnik tudi kupca. Ampak če mu je upnik zaračunil blago za dvaj-j set tisoč mark, mora biti vesel, če mu kupec plača tri tisoč. Človek j bi mislil, da ne pojde nihče na ta- i ke limanice. Toda kupčija je šla kakor po loju. Celo kraljevske visokosti so poleg grofov m baronov kosile pri grofici in jemale' posojila. Princesa Luiza belgijska n. pr. je dobila za 200.000 mark. za katere je podpisala menico. knjige; ko jih je prodala, je skupila komaj par tisoč mark. pa še te so ji vzeli kot provizijo. Zagovornik odvetnik Balm je dejal na razpravi: Če bi bil razvil ves materijal ki ga mu je dala obtožena grofica na razpolago, tedaj bi bil javen škandal neizogiben, ker bi moral povedati, kako visoke osebnosti so prihajale z. njo v dotiko... i In to je čisto verjetno. V dobi; živimo, ko pomeni denar vse. Vsak užitek je dostopen tistemu, ki ima dosti denarja; in kadar se taki ljudje preobjedo vseh kolikor toliko naravnih užitkov, jim ne ostane nič dragega, kakor da si z nenaravnim dražijo otopele živce, če se nočejo dati žive zakopati. In če ni denar a, tedaj je nazadnje vsak vir dober, da se pride do tega sredstva, ki daje življenje, dineje, ljubezen, moč. vse I Kapitalizem "poraja enake razmere, kakor stari Rim v dobi cesarjev: povsod se množe enaki izrodki. in to je znamenje, da se! mrači, da se bliža polom. Zgcdnja spomlad. i Cleveland, O., 11. jan. — John D. Rockefeller prerokuje, da bo letos zelo zgodnja spomlad. Milijona;- govori na podlagi izkušenj, ki si jih je pridobil v prosti naravi. Duhovnik — tat. Iz Mantove poročajo: Tu so aretirali duhovnika Alcida Fredija, ker so mu dokazali, da je ukradel dve dragoceni miniaturi iz perga-inenta iz štirinajstega stoletja ter ju prodal za 4000 mark v Moua-kovo. NAZNANILO. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstown, Pa., je imelo svojo glavno sejo dne 28. decembra 1913, pri kateri je bil izvoljen sledeči odbor za leto 1914: Predsednik Josip In t i h ar, 905 Chestnut St., Johnstown, Pa.: podpredsednik Anton Jene: l. tajnik Tvan Tegelj. 1115 Virginia Ave., Johnstown, Pa.: zapisnikar Ivan Jene; blagajnik Ivan Bru-»kole, 415 Chestnut St.; Johnstown. Pa.: zastopnik Jurij Ošaben, Box 788. Conemaugh, Pa.; gospodarski odbor: predsednik i Ivan Zalar. tajnik Ivan Cerjak. blagajnik Ivan Bombač; pregle-dovalei knjig: Matija Pečjak. Jurij Hreščak in Fran Gabrenja: maršal Martin Ivlinar; zastavonoša Ivan Zalar; redar Andrej Šu-štaršič. Ivan Tfgelj. tajnik. 1115 Virginia Avenue. (14-15—-Johnstown. Pa. PRO$NJA. Kot znano, se je nahajal rojak Jakob Vrtin dalj časa v bolniš-jnici državnih zaporov v Deer . Lodge. Mont. Governor ga je pred kratkim pomilostil in sedaj je pri svoji družini v Great Falls, Mont. Ker je revež mrtvouden, bi rad zbral kakih $100 za voziček, da bi se vozil od hiše do hiše in tako preživel zadnje ure svojega življenja. Tak voziček stane približno $100. Dosedaj se je nabralo $76.35, kar pa seveda še ne zadostuje. Ker je znano, da so ameriški rojaki zelo dobrosrčni, je upati. da mu bodo darovali še toliko, da bo imel vsega skupaj $100. Revež bo vsem iz srca hvaležen, rojaki bodo pa živeli v zavesti, da so pomagali onemu, ki je v resnici potreben podpore. Darovi naj se blagovolijo pošiljati na u-redništvo "Glas Naroda". Nadalje so darovali: Rojak Frank Masle nam je poslal $3.20 kot dar društva sv. Jožefa ate v. 53 J. S. K. J. v Little Falls. X. Y. j--- IC Trgovec ■ lUtniso i BL POGOmSLO. 29 B. Kadim St. — Boom 1111. . Chicago, m. Opomba: Pasitč na oitu v *> hotnih itevilkah. ROJAKI NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK. Delavci, ki delajo na prostem, izpostavljeni mrazu in vlagi, se lahko izognejo dolgotrajnim bolečinam vsled reumatizma in nevralgije ako rabijo dr. Richter-jev "PAIN-EX-PELLER" kakor hitro začutijo prve bolečine. To sredstvo ima za seboj 431et-no zgodovino. Uporablja se ga po celem svetu ter ga je dobiti v vseh lekarnah Združenih držav, za 25 in 50 centov steklenica. Rabite ga tudi, ako si izvinete mišice, sklepe, kadar čutite bolečine v bokih, sklepih in tilniku; kadar vas boli glava, vas trga po ušesih ali vas prime krč v želodcu. Popolno navodilo v slovenskem jeziku v vsakem zavoju. Bodi pazljiv ter se izogibaj po-naiedb. Pristni Pain-Expeller je dobiti le v zavojih kot je naslikan tukaj. Manufactured by F. Ad. Richter, 74—80 Washington St.. New York. Kje je moj sin ANTON ZAD-NIK? Minulo je že 20 mesecev, ko sem prejel zadnje pismo od njega iz San Francisco. Cal. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njega, da mi naznani, ali naj se pa sam javi. da nas vse domače reši težkih skrbi. — Štefan Zadnik, Sv. Marija Magdalena Zgornja, Cainpanelle No. 564 1 p.. Trst. Austria, j (14 -16—1) KOLEDAR "GLAS NARODA" za ieto 1914 j j je izšel; oskrbljen je z lepimi sli-j j kami in dobrimi spisi ter za jedno tiskano polo obširnejši. Velja s 1 pošlo vred 80c. Dobiti je pri: SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St., New York Cit> ali v podružnici FRANK SAKSER, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, 0. Pri vseh vlogah je navesti nastopno opravilno številko. Opravilna številka A 20 2, 13 4 OKLIC, i ' , s katerim se kliče dedič, čigar bivališče je neznano. j C. kr. okrajno sodišče v Črnomlju, odd. I., naznanja, da je umrl dne 31. oktobra 1913 v Deskovi .vasi št. 25 posestnik Jurij Sterk. Ker je sodišču bivališče njego-j (vih sinov Jurija iti Jožeta Šterkj neznano, poživljata se taista, da se v enem letu od spodaj imenovanega dne pri tem sodišču javi-jta in zglasita za dediča, ker bi se sicer zapuščina obravnavala le z Izglasivšiini se dediči in z njiho-' vim postavljenim skrbnikom. C. kr. okrajno sodišče Črnomelj, odd. L, 15. decembra 1913. (12-14—1) Rad bi zvedel z m naslov svojega brata ŠTEFANA HUMAR v Ameriki. Doma je iz vasi Rav ne na Primorskem. V Ameriki že biva 10 let in njegovo zadnje pismo sem prejel iz Sesser. Franklin Co.. Pa., in sedaj ne 1 . . . vem, kje se nahaja. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nje-jjov naslov, naj mi ga naznani, j ali naj se pa sam javi. — Ivan Kumar. Box 122, Brueeton, Pa. , Alleghenv Co. (13-16—1) ZAHVALA. Najsrčneje se zahvaljujem prijateljem in Znancem, ki so se udeležili sprevoda moje umrle in nikdar pozabljene soproge MARIJE GRUDEN, roj. Premru. Ranjka je umrla dne 4. decembra 1913 in mi zapustila 5 nedoraslih otrok. Zahvaljujem se vsem J dobrotnikom, ki so mi priskočili [ na pomoč za časa žalosti, še posebno se zahvaljujem botrom J. Koprivšku, A. Milavcu in Franu A'. Verhu za prekrasni venec, ki . so ga darovali ranjki v zadnji spomin. Zahvaljujem*se tudi vsem angleškim društvom, ki so spre-i mili zemeljske ostanke moje ranj-| ke na katoliško pokopališče v Canonsburg in položili tri krasne vence na nje gomilo. Večna luč uaj ji sveti in lahka ' ji bodi tuja žemljica ! Žalujoči soprog Josip Gruden in otroci. Meadowlands, Pa. mr pozor! JOHN G LAŽ AR. Box 207. Somerset. Colo., nnj nam naznani sedanji naslov. Frank Sakser. S2 Cortlandt St.. New York Citv. (13-15—1) POZOR ROJAKI! Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, nai naj naznani naslov dotične osebe., ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici; tako vplačani denar dobimo mi tu seru brezplačno. Kedor želi dvigniti pri hranilnici ali posojilnici naloženi denar,, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času. Tudi za dobavo dedščine ali dote naj se rojaki vedno le na nas obračajo, ker bodo vedno dobro, ceno in točno postreženi. Frank Sakser, 82 Cortlandt St., New York, N.Y. MISSOURI. VINO. DREVESCA. TRT JE. Trtnica Gasconade County naznanja, da ima še veliko zalogo starega vina dveh vrst, katera se ponudijo občinstvu: Claret rudeče 504 gal. Elvira belo 604 gal. J Sodi od 50 gal. brezplačno, manji j $1. Za vsa vina se jamči pristnost i iz čistega grozdja. Naročila iz [prijaznosti: F. Gram, Naylor, Mo. | ali direktno: H. Sohns & Bro., • Hermann, Mo. Slovenskim kmetom sirom A-oierike naznanjam, da sem prevzel vsa jabolčna drevesa večje ! drevesnice in jih ponudim v naročilih vsaj 100 skupaj po 12č, , naročila 500 in več skupaj po SVL-č drevo. Vse glavne vrste jabolk Amerike. Garantiram, da je drevje tako močno, veliko in krepko, kakor najbolja drevesca v Ameriki. Ako ni tako. se denar vrne in drevesa podarijo. Vse druge vrste drevja, isto trtje navadne cene. Češplje. pristne iz Bosne, čreš-nje vseh vrst iz Evrope za olep-šanje lotov in hiš, veliki brinjevi grmi, smreke, hojce, najlepše rože vrtnice in drugo; vse ceneje I kakor kjerkoli. Slovenec, olepšaj j svoj dom za mali denar 1 F. Gram, Na vi or, Mo. (3x v t 26-11—1-2) , NAZNANILO. ! Blorvnskc katolliko podporno flrnitTO SV JOŽEFA At- IS J. B. J M Pltt*-i burAllegheny, Pa Id okolico ima «ro-Je radn* •»!» vtako drugo nedeljo ▼ ma-secu pa 57ti ulici. I Vm denarna poAii]atre> odsotnih čia-I nov, naj se poftljajo sanio In edino bla-! *ajnlku Prank Straus, 1011 Hlffc 8t_, s Vllegherty. Pa. i Vsi dopisi lu naznanila naj se pofiUJa-lo prvtrcu tajniku. I Uradniki za leto 1313. so sledeči: I PredaeCnik: Miha« I Lorfcer, 1023 Peral-ta St., N. S. Pittsburg, Pa. Podpredsednik: Vlncenc Arch, 44C Long Alley, Allegheny, Pa. I. tajnik: Jonn Simoncl'-h. Fabyan St. Coty View, N. S. PittabargU, Pa. (1 tajnik: Nik Pov«a. t Crmlfc ft*. Sumrey Hill, Allegheny, Pm. Blagajnik: Fran Strava, 1013 High ll Allegheny, Pa. Zastopnik: Fhank Kres'e, 510C N'atro-no Alley, Pittsburgh, Pa. Odborniki Jakob Lau.-lC, 4tl7 Carroll St. Pittsburg. Pa. Anton Lokar, 36 Troy Hill Road, Allegheny, Pa- Frank Petlaj, 113 Banner Alley, Pittsburg. Pa. R&Aunaka preglednika: Frank Strniia. 1 PJckenbach St., Al- Ilegheny, Pa. John ttostnar, 113 — 43 1|3 St., Pitta-burg, Pa. Zastavinofta: John Mestnak. lOf Chest-nuth St., Allegheny. Pa. CfrAS XARQt>A, U. JANTARJA. 1014. Jogtslonnski Kite!. Jedneta lokorporirana do« 24. jarra&rja 1901 v državi Minnesota. Sedeš v ELY, MINNESOTA. GLAVNI URADNI Kil Predsednik: JOHN* GERM. Bo* 67, Braddock, Ta. I ' rodpr*arja «Io leta 180(1, torej ee-llli s |t«t. I dele/.il s»* je tudi bitke pri Solferinu leta Kad je" pri pove« I ov«l tai<> Htilniear lia e«*sti Kralja mrtveca * v s raje i in spodnjih hlačah. T>o- ' gnalu se je. da j«- stopil Kralj iz « spalin- si«be na mali balkon, raz 1 katerega j«' padel. Truplo pone- -»reiVnea so prenesli v mrtvašnico 1 pri Sv. Juriu. '< 8 ceste. Ko je šel po hodniku i po Wolfovi ulici v Ljubljani pro- > dajale«* klobasie Peter Aleš, sta- » nujoe na Tr/aiki cesti, mu je spo- i drsnilo, vsled česar je padel I v/znak in se pri padeu na glavi 1 in na desnem komolca znatno po- i >kodoval. <>stal je v domači o- < skrbi. il Velik požar. V vasi Dobindol, i občina Toplice na Dolenjskem, je < bil 27. dee. velik požar. Ker je pi- ' hal hud veter, se je ogenj hitro i razširil. Pogorel je velik del vasi. ' Eksplozija v novomeškem sodi-Iču. Dne 23. dee. popoldne se je od spodnjih prostorov novoine- < skega okrožnega sodišea, kjer se nahaja centralna kurjava, zaeula eksplozija, kateri je sledilo izpuh-tevanje gostega dima. Eksplodiralo je pri napravi za centralno kurjavo baje vsled tega. ker so; kotel preveč segreli. Vsled eks-j, plozije je uhajala votla v taki. mnoiiui, da 'so bila tla vsa pod j i vodo. l*oklieali so strojnika Du-i larja ki bil slueajuo doma. in i tako se je ve«"-ja škoda kmalu o-mejila. Električna žica ubila konja. V torek 30. dee. je hlapec novomeškega trgovca Se id 1 a peljal z vozom po cesti v bližini Cegelniee proti Prceini. Ko je dospel do mesta, kjer je napravljena električna napeljava et>z cesto na polje, je konj prišel v dotiko z žico. ki je vsled teže snega počila in vi--la na tin. Konja je tok takoj ubil. Na cesti oplenjen. Dne 12. okt. je šel tesar Divjak proti Tržišču. Xa potu se mu je i»ridružil neznan človek, ki ga je zvabil v Prijateljevo jr^stilno, potem pa izginil. ne da bi bil plačal. Ko je Divjak nadaljeval svojo pot. ga je ta neznanec v družbi z nekim dru-I giln elovekom na cesti napadel. 1 Napadalca sta Divjaka podrla na tia. pa obdela vala tako, da je iz-'jnbil zavest in mu vzela uro, klobuk. suknjo in sploh vse, kal* je I imel pri sebi. Ko je prišel Divjak j k *ebi, se je vrnil v Prijateljevo 'gostilno in je tam zagledal tista dva človeka, ki sta ga napadla. ' Bila sta to dva rudarja Torkov-1 aik in Intibar. ki sta seveda tudi /<• prejela zasluženo plačilo za -'.»»je rokovnjaštvo. Obscjtna ciganska tolpa. Pred novomeškim okrajnim sodiščem ^ je bila due dec. obsojena več- ] j a. ciganska tolpa, ki se je zadnji •as potikala po postojnskem o- ] kraju ter okrog Višnje gore in Zatieine. Ciganska družba, je bila ' >1» ena zaradi viačugarsiva in ' :aanjšib tatvin. Družba, broječa - - l ena 1st glav. je iz ciganskih družin , Iliiiloi ovie. Brajdič in Levakovie. Po juvstani kazni pridejo ti cigani v prisilno delavnico. PRIMORSKO. 1 Mezdno gibanje tiskarjev. Ka- ! k'»f mano, se vi-si boj meti tiskar- ^ ji iu lastniki tiskarvn radi nove | pogodb -, ki je imela stopiti v ve- , Ijavo t letom 1914. Kaj zahteva- '' jo stavci 1 V Gorici je bil doslej , minimum plače za tiskarja dolo-ceu na 2H K (v Trstu 31>, ali po- \ *'avi se jim je višalo od strani ti- j skaren, tako da najslabše plačan i stuvee v tiorici je dobil na teden | »4 K. Odslej hočejo imeti poviška ! K na teden in četrt ure manj ' d< !a. D slej so delali S ur in ^ Po b*ti je imel prosto vsak stavec ' -» dni. Strojni stavec je dobri na teden za dnevno 8urno delo 4** K. | odslej hoče 46 K. Dalje zahtevajo 1 pouinoženje strojnikov. Posebno 1 sporna torka pa je nastavljanje erkostavccv. Ti hočejo imeti po- I sredovalnioo š»- dalje v svojih rokah, da bodo le oni nastavljali o- 1 sob je. Lastniki tiskaren pravijo, da če obveljajo zahteve črkostav-eev. potem bodo ti gospodarji v tiskarnah in ne več lastniki. !&av- 1 ci dobivajo s»nlaj minimum mez-de, v < Joriei 29 K na teden. Pravijo. da imajo fonda par milijonov. Stavcev je okoli Iti—17.000. Obeta se p od razen je tiskarskih izdelkov. Umrl je v Gorici H. Jakončič.j c. kr. računski asistent pri c. kr. j gozdnem ravnateljstvu. Brzcvlak je povezil dne 23. de-eembra (Jiletnega Andreja Juga J i/ Solkana. Zgodilo se je to v bli-^ni Solkana zvečer. Ponesrečil se je na Rojicah vo-j jaški zrakoplovec Edvard Binder. Padel je z aeroplanom in si r;iz-| bil črepinjo. Z državnega kolodvora v Gorici. Neki nemški človek z držav * j nega kolodvora v Gorici je bil za->«ačen pri Ljnbnu na Štajerskem J v cesarskem revirju kot "Raub-'schiitž/'. Mož je prišel pred sod-'nijo in v veetedenski zapor. Kaj se je nato zgodilo? Poroča se. da so v Trstu in v Gorici poskrbeli za nemškega človeka dopust eden mesce in ko se vrne z "dopusta". ,nastopi zopet službo! Kaj je vse 'mogoče z nemškim človekom v Primorju! Nemci so za Božič pridno segali po primorskih deželah; zlasti se je odlikovala graška "Tages-, post", ki napoveduje hud neiz-' prosen boj Slovencem in tudi pro-' ti Italijanom v varstvo nemških predpravie. Z vso silo se hočejo vreči na naše dežele in Slovence1 | popolnoma podjarmiti, da bi za-1 j vladal ob Adriji nemški element [ in bi bili Slovani le ponižni lilap-! Ički nernžkega elementa ter bi se ' | polagoma ponemčiK.. Josip Jenko, profesor-iz Trsta, je napravil na Dunajskem vseučilišču doktorat iz paganskega in krščanskega modroslovja iz iz-s točnoevropske (giaVni izpitni predmet), to je iz bizantinske.] bolgarske itd. ter rimske zgodovine in iz zeniljepisja. Profesor Jenko, ki je bil svoječasno na višji gimnaziji ljubljanski od prve do osme šole prvi otfličujak. ima med srednješolskimi profesorji največ izpitov. On je tudi znanstveno de- : lujoč. Njegovi znanstveni spisi so našli v evropskih in izvenevrop- 1 škili učenih krogih splošno pri- s znanje. \ \ Vzrck eksplczije pri Puljn, Po- l ročali smo že. da je bil obsojen 1 mornariški inženir F. kot povzro- 1 vitel j katastrofalne eksplozije na ; mornariškem sti-eljišču pri Pulju. 1 O uspehu preiskave piše 31. R. 1 med drugim sledeče: Pri takrat-' nem streljanju so hoteli poskusiti i učinek 30.5 cm topove kroglje naj oklopne plošče. V to s vrh o je bil 1 določen 30.5 eni top L 45 št. I.J: iz katerega je bilo izstreljenih te-1" kum leta že 48 sti-elov s polno ])ol-j 1 n it vi j o. Pri drugem strelu se je.: \ kot znano, utrgala ogi-omna za- J ^ kloptiiea in top se je razletel. Pri; -tem je bilo več navzočih težko in j lahko ranjenih, štirje pa so bili! mrtvi. Med temi je bil tudi pod-admiral Kari prof Lan j us. Poleg j i tega je napravila eksplozija tudi ■ ogromno škodo na strelišču. Pre- č iskava je dognala, da ni povzro- i čila eksplozije niti kakovost < smodnika, niti konstrukcija ali p materij al topa, marveč neprevid-j nost hi zauikrnost vodje strelišča, S zgoraj omenjenega mornariškega j inženirja, na katerega je padla [I setlaj vsa krivda. Dolgo se je vr- * šila ta preiskava, ki je končala j tako žalostno. Vzrok razstrelile so morali najti in so ga našli. Avstrijski smodnik in topovi so kljub tej katastrofi izborili bodisi plede kakovosti, bodisi plede kon-strukeije. samo ta nesrečni inže-. ~ uir je ukazal nabasati top s pre- i hudim smodnikom, katerega ta velikan kljub svoji izbornosti ni mogel prebaviti. Zanimiv proces. Laške vodilne, kroge na Goriškem je neljubo; presenetila odredba goriškega dr-žavnega pVavdništva, ki j«? uved- \ lo sodno preiskavo proti u redni i ku hišk epa političnega lista v Tr j žiču "La Rocea", A. Coenu, pro ! ti slikarju L Marchioliju in proti j 1 Karlu Bassinu in M. Ceeoniju za-1 radi hudodelstva izsiljevanja in! goljufije. Ta odredba vzbuja toli- j ko večje zanimanje, ker so ti mo- j žakarji sedaj na krmilu lokalne, laške politične struje in ker bo ta preiskava neljubo zadela še mar-' si katerega laškega prenapeteža i na slovenskem GofLškem. | Mesto Reka v madjarskih rokah. Vlada je pozvala povodom ' razpisa volitev v hrvaški sabor mesto Reko. da voli dva poslanca v sabor. V prejšnjih letih se na j podobne pozive mesto z a v t ono m- j no upravo ni oziralo in je volilo! svoje poslance naravnost v držav-j" ni zbor ogrski. S tem se je seveda j kršilo zakonske določbe glede se-j stave hrvaškega sabora, toda Ma- j djarom na ljubo, ki hočejo Reko » priklopiti na vsak način Mad jar- t ski, se je to trpelo, dasi ni bilo g pravično. Letos, ko vlada na Reki ju kraljevi komisar, so pričakovali. $ da se bo ta striktno ravnal po zakonskih predpisih. Tod,a to se ni ^ . zgodilo. Madjarom na ljubo se je' i obdržal star usus kršitve določb zgoraj omenjenega zakona in Re- . ka ni zastopana v hrvaškem ša-j boru. Govore celo. da hrvaški ban i, kraljevega komisarja: katerega [ imenujejo že reškega governerja. i niti pozval ni, da bi razpisal voli-. tov. in sicer z ozirorn na inadjar-1 ■ sko državno idejo. "Union" piše k temu sledeče: Z ozirom na ma-[djarsko državno idejo, ker potre-' bujejo Madjari morje, da lahko; nastavljajo nož Avstriji, ^se za-! konske določbe kratkim potoni1 'razveljavljajo. Kraljevi komisar lna Reki se imenuje governer mesta Reke in madjai*skega obrežja ob Jadranskem morju. Hrvatom 'še očita v ogrskem državnem zbo- * ru nehvaležuost. in sicer samo zato, ker ne vržejo svojih neizpodbitnih pravic do mesta Reke brez' 'ugovora v nenasitno madjarsko i morje, ki požira pravice in zako-' rte ter interese monarhije in dinastije. Kako naj se upre nionar-' hija. katere zgradba je izpoštav-Ijeua takim pretresljajem v njenih 1'undamentih, zunanjim so-| vražnikom ! Vnovič smo primora-ili Jugoslovani, da javno in ostro' protestiramo proti temu. da se tepta z nogami javna in zakonita pravica, ustreza i e s tem politiki.' ki se opira edinole na premoč in' katere konsekvenee ogrožajo dr-J žavo in dinastijo. S silo se trga' iz obmejnega ljudstva, ki je že' tolikrat pokazalo svojo neomajno zvestobo, zaupanje v pravico i:i ustavo. Jugoslovanska delegacija pied vsemi in vsi Avstriji prijazni faktorji imajo dolžnost, da si ne naprtijo težke odgovornosti žalostnih posledic, da posežejo • pravočasno v to zadevo ter Ščiti-j' jo zakon in pravico. KOROŠKO. Tatvina. V carinskem uradu v Beljaku je ukradel dosedaj še ne-:.nan tat iz neke košare, ki je prišla iz Nemčije, površnik, vreden 12H ki on. Košara je ostala po reviziji odprta, vsled česar je imel tat prav lepo priliko. KLARINET! Od g. Alfonza Breznika, Kon-j presni trg št. 15, Ljubljana, smo ■ prejeli ]>o pošti dva klarineta : j j kedor izmed rojakov j;.!i je naro- ' čil in pustil poslati na "-iaš naslov, naj nam takoj dopoŠlje Š4.5U za eolnino in pa izkazati se mora. da 1 sta klarineta res njegova. Frank Sakser. 82 Cortlandt St., New York City. 1 Kje je ANTON VIDMAR .' Sv-je | • časno je bil na 2S S. 2nd St.. j Kansas City. Kan. Prosim eenj. roiake. (•>• ktlo ve za njega, tla ! mi javi, ki-r imam z njim govo- i| riti nekaj važnega. — Mary] Podlipec, G42 Grant Ave., Chi-, capo. 111. '14-15—1 j( Rada bi izvedela podrobnosti o j smrti mojega brata FRANKA | SEREK. 1'uia sem, il-; je ponesrečil nekje v Large, Pa. On j-doma iz vasi Skerjanče. fara Zatična na Dolenjskem. Vsake-: mu. ki mi kaj poroča, bodem ■ z«-lo hvaležna. Jaz sem sedaj i ; omožena, zato pišite na sedanje j j ime: JI rs. Mary Miklavčie. Box j 170. Forest Oitv Pri ! f 14-17—1) j in " VOLTURNA", ponesrečenih; na visokem morjn. i i ... . j V tej lični knjižici se opisuje jasno vse grozne prizore označe- j nik parnikov, knjižica vsebuje; tudi 14 slik. Zanimivo za vsake- j ga! Cena s poštnino 40^. Kdor 1 naroči 3 iztise skupaj, jib dobi za $1.00. Naročila je naslovili na: Otto Pczdir, 412 E. 78th St., New York. N. Y wmsWBP Revmatizeml L^lX«®:, ie*ra in mehurne bolezni, iguba možko 3 LEni« 2i: SUbStek iJvlienakc^ soka, I j^^M , zastrupljena kri, nalezena all podedovana S fnp^wiOK. trlpor, nofr.l gubite*;, atrofija, strlktura, varicceele m veo U «1 S^TT^^rsW.' - I mm saas^^&r^^sr^^^j*^« § «»JOO zdravile, pišite se danes po to dragoceno knjižico. " | ■ 50.000 KNJIŽIC ZASTONJ j mKm Vsaka Knjižic ja Vredna $10 Bolnemu Človeku. I v« ie =adobilo perfektno zdrarljc. moč in krepost s pomočjo tc K ff T ;e: vsebuj ra.no tiste stvar,, katere bi moral^^ v^ 1 KfH S®?'al« samec, bogat ali reven. Ako ste bolni in nezmožni 1 ž^jaE^M » ta knjižica ]e za vas viedaa stotine dol^jcv K lO* .*H fd^^nik- kateri je leta -u leta zdracil ??eci3c!no 5 f"*® moške spolne boiezni. Zdravi je več kot 25.000 mož. Pomislite J-ai to'ika 3 ^knSnja pomeni- Akc ste nezadovoljni in ne morete delati t« uživati i -ko hočete imet. bogato. r I H trajne^rc^^^lnho^^danes^^^n^p^an^1goftljHo0ga*n'am?° " 1 W Kupon za Brezplačno Knjižico« 1 mL Ll^C.inifJn naslov' in pošljite Se danes. 'PiSite mtločcc-. 1 ■k ^ J?S- LISTER & CO, Aus. 500, 22 Fifth Ave, Chieago, Hi. | Dlica in 5tev, uli Box....... ..................S Wcsto........................................OržaTa ...................................... I I seem JANEZA &TRAYS, p. d. Medvedov, doma iz Stavce vasi pri Dvoru. Ker mu imam za poročati važne reei iz stare do-'j m o vine. z;ito naj se mi Takoj /glasi, ako je pa kateremu rojakov znan njegov naslov, prosim. da mi ^a naznani. Ko sem za njega zadnjikrat eul, se je naiiiiji.l v državi Montana. — Anton Zupančič. ->B4G St. Clair Ave.. X. E., Cleveland. Ohio. ' Družinskih in Blaznlkovlli PRATIK za iete !914. 1 iztis stane . . . 10c. 50 iztisov stane . $2.75 100 iz ti sov stane . $5.00 Cene Blaznikove praske so iste. V zalogi: UPRAVNlSTVA "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St, New York ali pa: <1 6104 St Clair Ave., N. E. Cleveland, O. [ "'GLAS NARODA" STANE ZA CELO LETO SAMO TBI DOLARJE NAROČITE .SE NANJ I vsa* Cenjenitr) >ioven=klin In hrvatfcirn 7jodt>oraiia 'r>. pevskim draHfSia iT priporotfm ja obilo naročil. — V zalogi iir.jiia vae irar potre'; nje,o pa -<>»ri»~ t* društva. - Vf«rw; posuj Am poitniue prosto ; Pi5it» pair. V zalosi lQisni tudi vsakovrstne ure, vsriiict:, pi*staue, ir.cdiijont, zzpeit m-ce, inako, broške, ukane itti. Mo> ooltn) nulav is: LOCK BOX 328 Prank: Sakser Glavni urad 82 Cortlandt St,f $ Podružnica : 6104 St. Clair Ave., NEW YORK, N- Y, | CLEVELAND O. Pošiljs | Prodaja DENARJE IPAROBRODNE v staro domovino I LISTKE potoin c. kr. poštne S za vse prekmorske nranilnice na Dunaju; hitro S parobrodne družbe po izvirnih in cena S cenah. Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi. - Podružnice - - SpUit, eiltro, Tr«!, -■ Siralm, 8f1m, Ctl'i - -_iiZ6radtž. ■■■■»■■■■■■■■■■■■■■iHBMMaMaMHB K* O.OOOJOOO. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeve ulice 2 sprejemi vloge na knjižiee "> na te- ym 3 Oj koči račun ter je obrestuj« po čistih ff-J [O p Kupuje in prodaja vse„ vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurzu. 1 Nai dopwuk za 2jedix^ene države je tvrdka I FRANK SAKSER, 82 Cortlandt SL, New York. | I - Podružnice • | - igljat, Cein^s, Wt, ■ I tn Orattgž, I - Rezervni fond > I - K. 1,000.000. GLAS NARODA, 14. JANUARJA, 1914, • Skrivnosti Pariza. j Slika iz nižin življenja. ^ W . M Spisal Eagenc Sne. — Za "Glaa Naroda" priredil J. T. * ^ V V V V V ^ ^ ^ V «C « (Nadaljevanje.) Rudolfa je gauila ta gorečnost do dobrodelnosti silno. In smeli-ijtil se je žalostno zroč na tako lipo, tako ljubeznivo dvajsetletne ieno. ki si je prizadevala potopiti svojo domačo nesrečo v plemeni osti. UMiiiljc-nu*ti in sočutju. Oči so žarele markizi, iij.ua liea so rdela in iivah n usuiev in goreča govorica sta privabila nov čar na njen z<- itak prekrasen obraz. IX. Zanjka. <«ospa llarvilova zapazila, tla jo molče motri Rudolf. Zardela s< je t«*r povesila o«*i k tlom. Kmalu pa jiii spet odpre v prečarn. zadregi ter reče: — "Vi h- smejete mojemu navdušenju? Povem pa Vam, da 2 veliko nestrpnostjo korpnim po sladkih radostih, ki naj olepšajo moje življenje. Saj je bilo doslej tako žalostno, pusto in mrtvo: Seveda ni to ona usoda, o kat»-ri sem sanjala prej. Je čustvo, je sre- • a, ki je njslajša in največja med vsemi drugimi, ali juz je ne oku sini nikdar. Duši >.-ni >«• mlada, se ji moram vendar odpovedati., pristavi še Klementina z bolestnim vzdihom. Potem pa spet nadaljuje: "Vendar pa si hočem preskrbeti druge zanimivosti. Dobro-lelnost naj namešča ljubezen v mojem srcu. I11 kdo mi je vdahni, -e misli v mojo du-o i 1 Vaše besede in Vi, pa nikdo drugi, kraljeva Visokost! Kakšen zaklad same dobrote je v Vaši duši! Kdo Vam vliva to silno in plemenito sočutje v Vaše srce?!" — "Sam *eui trpel silno in še trpim. Zato pa vem, kako neizrečeno skele bolt?čiue." — "Vi. kraljeva Visokost, ste nesrečni — "Da. In reklo bi se skoraj lahko, da mi je usoda dala oku •iti vse bolesti. To pa menda zato. tla se mi smilijo nesrečni ljudje Nesiveo sem imel * prijateljstvu, motil sem se v ženski, ki sem j< j ljubil z vsem slepim zaupanjem svoje mladosti. Zla usodu mi ni pri j zanašala v zakonu kot možu in kot očetu, in bil sem nesrečen tud. j kot sin 1 ozirom na svojega očeta." j - "Mislila sem, tla Vam ni nadvojvodinja zapustila nobenega ! utroka?" — "l)a. tako le tudi v resnici. Ali pred oženitvijo sem ime hčer, ki je umrla v svojih otroških letih. Ce se Vam prav lnorebit ; li čudno, vendar moram priznati, da mi greni izguba tega otroks j • •elo moje življenje, č im starejši sem, tem večja je tuga. Vsako let« mi hujše frloiia ta jzrozna bridkost žalostno srce. Hči bi bila seda, stara sedemnajst let." — "Živi -e njena mati T vpraša Klementina obotavljaje s« nekaj časa. — "Ne govorite mi o njej", odgovori Rudolf in čelo se 111 /gubanči ob spominu na Saro. "Njena mati je ničvredniea, samr pašna ž«>nska 111 čestilakonma. Dostikrat se mi zazdi, da. je velik- j boljša, k*-r j« umrla hči, kakor pa da bi bila v rokali .take matere.* ' Klementino so skoraj vzradostile te Rudolfove besede. — "Sedaj razumem", de Rudolfu, "zakaj je tako silno Vaš hrepenenje po hčeri." — "Kako neizmerno hi jo ljubil! Tudi se mi zdi, da ^re pr Knežjih s novih bolj za rod in ime kakor pa za ljubezen. Toda hči Oil h« i! Hči! Hčer se ljubi, ljubi zaradi nje same. Kakšna slast žt ■ji Kledaš v tiste velike o<"i. v katerih se zrcali vsa veličina ii vzvišenost nedolžne dušt*! Kakšna naslada za očeta, kadar ga obje ;un in |>oljubuje njegova ljubeča hči! Mati njena, in £•«• je še tak' /aljublj« iii! vanjo in ponosna nanj, ne more nikoli občutiti tega Preveč .ii j«- podobna, tla bi mogla vživati ob njej tiste neizrekljiv radosti. Materino srce j«- bolj nagnjeno k sinu. Sin ščiti mater, oč« varje hčer." — "Da, kraljeva Visokost..." — "Ali kaj pomaga pojmovati to uaslatlo, če se je pa ne mor vživati nikdar.' v/klikne Rudolf žalostno in zapuščeno. Klementina si ni mogla kaj, da ji je zdrknila solza pc licu. Ta ko presunljiv in ganljiv je bil naglas v Rudolfovih besedah. Rudolf s« je skoraj sramoval svojih čustev, ki jih ni mogel ve vzdrževati. Zato ji reee z žalostno smehljajočim usmevom: *— "Odpustit«' mi! Moje kopraenje in spomini .>o me tako za peljali, da sem se spozabil. Kaj ne. da mi oprostite?" — "Oh. kralj.-va Visokost, vrjemite mi, tla sočustvujem z Vi: an. Nimam-li pravice do tt ga! Niste-li tudi Vi sočustvovali z mi noj.'! Zalda je moj: tolažba ničeva." I — "Ne, ne. Va*>" sočutje mi de dobro. Človeku t^ikoj odležt >'e le uiore razodeti komu svoje srčne boli. Ne bil bi Vam bil pra il svojih tluševnih muk. da ni nanesla najina govorica tako. Siee .'1 to slabost. Ali m* morem si kaj. da bi ne mislil na ono, ki sem j ugubil, kadar se govori o kaki mladi deklici." — "Te uii*!i >0 povsem naravne. Odkar se nisva videla, sen •• -vpo. naiu / jiilit io žensko, ki nadzoruje mlade jetniee v hiši sv I.tzarja Tu /iv. o-»ebe. ki so zarkrivile strašna hudodelsva. Ako h 1 bila lila!:. l»i yv l»r> zdvomno obujala strožje. Ob misli pa, d; } i ne grešile tako j>ro*no, č» bi ne bile v tako zgodnji svoji mlado *ti zapuščene, -»o >•• mi zasmilil«* neizmerno. Ne vem sieer natanko ! ako je bilo njihovo življenje, ali zdi s • mi. da ljubim olr te mislil Še bolj svojo hčer —" — "Le pogum", odgovori Rudolf z žalostnim nasmehom. "Gle .e Vm> > m popolnoma pomirjen. Odprta Vam je pot. Hodite p< i'ji. in lahko Vam bo prenesti vse izkušnja ve. ki tako nevarno ma 1 jo zlasti 2 11»ke. kakor^ua ste Vi. Prestati boste inornii sicer š« mnogo ;•*»■• rv in pn trpeti še dosti bolesti. Kajti še v zelo mladih le uh »»le. Ali dobre misli Vam bodo vlivale pogum, vztrajnost in mot v Vaše brce." Gospa markize je jokala. — "I p.im. da mi boste stali Vi s svojim svetom in svojo po jo«'jo na -trani, k;^j ne. krajeva Visokost?!" je dejala Klementini nekaj I^^^^H'lH^lVvF^ — " Dobro došli —20 Doktor Hribar _.20 Dve tašči _ 24 Idealna taJča —K Medved snubač —20 Ne kliči vrag« —20 Nemški ne znajo —.20 Pot do sres —20 Pri puščavnlku —.20 Prvi ples —28 Putifarka —M Raztresenca —SI Revček AndreJOek —44 Rokovnjači, narodna Igra —40 Starinarica —M Trije tički —20 RAZGLEDNICE: Newyorike, e cvetlicami, humoristlB-ne, božične, novoletne ln veliko* nočne po komad —.88 ducat po —M Narodna noinja ln m—t« T-J*rHJs- ne, ducat po —.21 Z «ltkamt mesta New Torka po —88 Rasne svete podobe po —88 ducat —.88 S Album mesta New Tort "» krasnimi m slikami, mali —.28 veliki —.70 Ave Marija —.10 ZEMLJEVIDI: Avstro - Ogrske, mall —IS Avstro-Orgske. vesan —80 Kranjske dežele, melt —18 Združenih držav, meB —18 veliki —.28 Evrope, Tesan —JO Gorenjske s noro bohinjsko ta trti« 8ko telesnico —88 Celega sveta —-88 Balkanskih držav —18 Zemljevidi: New Tork, Oeisrado, minats, Kanm, Montana. Ohio. P»nnsv1vanla, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in West Virginia, vsak 26 c komad. i Opomba: Naročilom j« priložiti denarno vrednost, bodiA t go- i tovini, poštni nakaniei, ali poitnik anamkab Poštnina J« pri fsak ►J ssait H nstosfc . . HARMONIKE Mdioi kakorinekoll vrsto Izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo rpeino In zanesljiTo. V popravo sane { »Ijivo vsakdo poelje, ker aem io nad 16 et tukaj v tem poeln in sedaj v ovojen agtnem doma, V popravek v zamen kranjsko kakor vse droge harmonike tet računam po deln kakorino kdo zahtev« ■»rez nada) jnih vpraSanj. JOHN WENZEL, 1017 E. 62nd St^ deveUnd, O. (31 parnikov 1,906.819 ton. Hamborg-American Line. KajveCja parobrodna dražba na sveto. Regularna, direktna, potniška in eke-presna proga med: NEW TORKOM m HAMBURGOM, BOSTONOM in HAMBURGOM, TOILADELPHIO » HAMBURGOM, BALTIM0REM in HAMBURGOM^ oskrbljena z največj im parn i k om na sveto •«l M PERATOR", 919 čevljev dolg, 50,000 ton. in s velikimi poznanimi parniki: Eusrii Asg. Vktavia, Amrio, frniJtst Lie-ok, Priiito Grast, ClcrdaW, Cwdaaati Patricia, Pretoria, Pasesjlvesis, Graf WaUcrsce, Prix Adalkrt, IW OfarJhM, 5«l«—sr«, Najboljši ugodnosti v medkrovju in tretjem rasredo. NIZKE CENE. Ismtna postrežba sa potnike. Za tso podrobnosti obrnit« se na: damborg-Aaericai Liie, 41 Broadway, New York Gtf all lokalna agente. * _m m m m sr • « Josip Scharabos > * blizu Union postaje * « 415 West Michigan St., » Duluth, Minn. * Pošiljam denar v staro do- > movino in prodajam paro- 1 e brodne io železniške listke. i M ■ • •-•—9-1 » t S Pozor, nojalcl i f ~ f)^^^a^^Sj^L lP A m^^^^^sS^P itovliko. kto-f.lj|r te ^gs. Sj^M 7nn(tab! ^Ql^&a^ i«m%o is najti mavt ^ aipen tlnkta- ro la Pomade ^wBBnB^HK^SPIl orooi isnsda-3 njo la wm isst 1««. kakortoe w~bM ■ m. I Uk, od takt*- * •Maka- ui»na«tMU la iILLI laihnuK • e«ev»r fr * •>,«•'<:(, ta n« baa- vet h—lill. m a« V.arro ti%k smBte s HOC. FBtawwik kitswHtke ' ' " JAKOB VASSCSO ROJAKI NAKOCAJTB SE NA •GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB ORŽAV AH. RED STAR LINE PlovitftMs med Nevr Yortcom ta Antwerpom. Redna tedenska zveza potom poštnih parnikov i brzoparriki na d?a vijaka. ZEELAND / f Wm^ KROONLAND. 11,904 tone /^J^l^fi % } 12,760 ton FINLAND HHttS^g^^^^, VADE2.LAND 12,760 ton , |PPM^S^^^f 12,017 ton LAPLA.ND 18,594 t. n. Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deželami je dvojna direktna železniška zveza. Posebno se še skrbi za udobnost potnikov medkrovja. Tretji razred obstoji od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov. Za nadaljne informacije, cene in vožne listke obrniti ae je na: REU 81 Ak UlINb IkllMi«« S. C.C«. U M S 8>£mSta^ SB Bate Sm* MSW TOKE. CW1CAG0. ILL. VDnOPSC. KAM M State StTMt. Jit Caary Straat. BOSTON. MASS. WA1BIHCTOWH. D. C SAR FkANuSCOTCAL. Uit VaW StrwL m 3C Oaite* kii 121 U. SH Smrt, PHILADELPHIA. PA HIW OBLEAMS, U. UXKKAPOU3. HERN. miitnUn- na ima im* t* ** • SFA1TL8. WASH. ST LOUiS. MO. HONTUAL. CANADA. . ROJAKI, NAROCAJT« SB NA "GLAI NARODA", MAl ; nCjl IN NAJCRNRjftl DNRTNIM. ■ COMPAGNIE GENERALE TRANSATLANT10UE. (Francoska purohrodna družba. Direktna Črta do HAVRE, PARIZA, 6VICE, INOMOSTA in LJUBLJANE. PoAtnl Bkoproa parntlcl aor | cA PROVENCE- *LA SAVOIE" LORRAINE" -FRANCE" Poitnl parnlld aei "CHICAGO" * LA TOUlAHE" "lOCHAMBEAU" "IBAGARA" Glavsfl agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK, «em#r P»sri ebeaehroar* RalMI«f Ekspresoi parniki odplojejo vedno ob sredah iz pristanišča št. 57 N. R-Poštni parniki odplojejo ob sobotah. •LA PROVENCE 21. jan. 1914 *LA PROVENCE 11. fobr. 1914. •LA SAVOIE dne 28. jan. 1914 *LA SAV01E dne 18. feb. 1914. tFRANCE dne 4. feb. 1914. *LA TOURAINE 25. febr. 1914. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE: •NIAGARA odpl. s pom. st. 57. dne 24. jan. 1914. ob 3 popoldne, tROCHAMBEAU odpl. s pom. št. 57. dne 31. jan. 1914. ob 3 pop. •CHICAGO odpl. s pom. št. 57. dne 14. febr. 1914. ob 3 popoldne. •NIAGARA odpl. s pom. št. 57. dne 21. febr. 1914. ob 3. popold. Paraiki s svesds laiaaaarisJ Imsje ps dva vijaka TvmU s Iriieo »e« pe Min vi Avstro -Amerikanska črta (preje bratje Cosullch) Najpripravnejša in najcenejša parobradoa Črta za Slovence ji Hrvate. i 1 - - -—- 1 Nori parnik na dyalrijaka "Martha Washington". Regularna vožnja med New; torkom, Trstom in Reko. i Ceaa rožnih listkov h New Torka st m. rax red so do:<— Vsi »podaj navedeni novi paro- TDCT. brodi na dva vijaka in»j« ™TiVr...................................... brezžični brnojav E ..................................... $3°18 » REKE ......................................................$09 QO f iti™ wASHmOTwi. .............................:::::::::.: mos j ARGENTINA, KARLOVCA ...................................... $30.25 i OCEANIA, • • TATffTR FRANZ JOSUR % _ H HAkkk.ii doi t TRSTA ali REKE: Martha WaabinKton in Kaiser Frana Jooel % 165.00, drugi $50.00 do $65.00. Iphfllpi Bros & Co4 Gen. Agents, 2 Waakin«u» strot, mew ioml