149
Geografski vestnik 89-1, 2017, 149–164 Zborovanja
ZBOROVANJA
Četr ti trie nal ni znans tve ni pos vet »Na rav ne ne sreče v Slo ve ni ji«
Ig, 28. 3. 2017
V to rek, 28. mar ca 2017, je v Izo braževal nem cen tru za zaščito in reševa nje Re pub li ke Slo ve ni je na
Igu po te kal Četr ti trie nal ni sim po zij »Na rav ne ne sreče v Slo ve ni ji – Dan Bo ja na Ušeničnika«, ki je bil
pod na slov ljen »Traj nost ni raz voj mest in na rav ne ne sreče«. Pos vet je po te kal v soor ga ni za ci ji Geograf -
ske ga inšti tu ta An to na Me li ka ZRC SAZU in Upra ve Re pub li ke Slo ve ni je za zaščito in reševa nje, ob
pod po ri Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Ude ležili so se ga šte vil ni geo gra fi, me teo ro lo gi,
geo lo gi, vo dar ji, pro stor ski načrto val ci, psi ho lo gi, iz ve den ci za reševa nje in zaščito ter dru gi, ki jih za -
ni ma prob le ma ti ka na rav nih ne sreč v Slo ve ni ji.
Na pos ve tu, kjer se je zvr sti lo šti ri najst pre da vanj, smo obe ležili 30. šte vil ko re vi je Ujma (http://urs -
zr.si/ujma), rdeča nit pos ve ta pa so bila me sta in nji ho vo traj nost no soočanje z na rav ni mi ne srečami.
S tem smo žele li os vet li ti po bu do Or ga ni za ci je združenih na ro dov »Us tvar jaj mo prožna me sta« (Ma-
kingCitiesResilient), ki naj bi pre ra sla v po se ben ISO stan dard za prožna in traj nost na me sta (ISOstandard
forresilientandsustainablecities – ISO37120; http://www.unis dr.org/arc hi ve/43015).
S pos ve tom smo se, po leg ju bi le ja re vi je Ujma, ki že tri de set let ja skr bi za to, da ne po za bi mo, kakšne
na rav ne nesreče nas vsa ko leto pri za de ne jo ter ima zato pr vo vr sten do ku men ta cij ski po men in po men
ohra nja nja zgo do vin ske ga spo mi na na na rav ne in dru ge ne sreče, spom ni li tudi šti ri de se te ob let ni ce
Slika1:PosvetovanjasejeudeležilatudiministricazaobramboAndrejaKatič.V prvivrstiodlevesedijo
akademikAndrejKranjc(Slovenskaakademijaznanostiinumetnosti),OtoLuthar(direktorZnanstve-
noraziskovalnega centraSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti),soprogaBojanaUšeničnika,
ministricazaobramboAndrejaKatič,OlgaAndrejek(direktoricaUradazapreventivo,usposabljanje,
mednarodnosodelovanjeUpraveRepublikeSlovenijezazaščitoinreševanje),MatjažMikoš(predsednik
SvetaVladeRepublikeSlovenijezavarstvoprednaravnimiindrugiminesrečami)inSrečkoŠestan
(poveljnikCivilnezaščiteRepublikeSlovenije).
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
150
Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017
po tre sov v Po sočju. Re vi jo Ujma je po drob ne je pred sta vil njen urednik (sli ka 2), oseb ne spo mi ne na
nje no us ta nav lja je in začetke iz ha ja nja, pa je po dal eden nje nih po bud ni kov Mi lan Orožen Ada mič.
Pre da va nja so bila raz de lje na na do pol dan ski in po pol dan ski sklop. V do pol dan skem so se v šestih
pred sta vi tvah zvrsti le teme, ki so bile ne po sred no po ve za ne s pod na slo vom pos ve to va nja, v po pol dan -
skem pa še osem dru gih pred sta vi tev. Do pol dan ski sklop je od prl Mat jaž Mi koš (Fa kul te ta za grad be -
ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni) s pre da va njem o kre pi tvi od pornosti družbe na na rav ne in
dru ge ne sreče, v ka te rem je pred vsem iz po sta vil pri hod nje iz zi ve v ener get ski in pre hran ski pre skr bi
v luči pod neb nih spre memb. Kat ja Ba no vec Ju roš (Upra va Re pub li ke Slo ve ni je za zaščito in reševa nje)
je go vo ri la o im ple men ta ciji Sen daj ske ga ok vi ra za zmanjševa nje ogroženo sti za ra di ne sreč na kra jev -
ni rav ni ter o po me nu po bu de Or ga ni za ci je združenih na ro dov »Od por ni pro ti ne srečam – moje me -
sto se pri prav lja«, kot načinu spod bu ja nja lo kal nih skup no sti k zmanjševa nju ogroženo sti. Sle di lo je
pre da va nje Ma te je Za lar (Bio teh niška fa kul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni) in so de lavk o vročin skih va lo vih
kot na rav ni ne sreči v me stih, s pou dar kom na Ljub lja ni. Nejc Po točnik (Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je
za oko lje) je go vo ril o po me nu hi drološke na po ve di za učin ko vit od ziv ob mest nih po pla vah, An drej
Go sar (Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje) pa o prob le ma ti ki seiz mičnih re so nančnih učinkov med
tle mi in ob jek ti, ker je nuj no tre ba upošte va ti pri pro jek ti ra nju stavb in pro stor skem načrtovanju. Prvi
sklop se je končal s pre da va njem Ma te je Je mec Auf lič (Geo loški za vod Slo ve ni je) in so de lav cev o do -
ločanju sta bil no sti tal s po močjo ra dar ske in ter fe ro me tri je na pri me ru nav pičnih pre mi kov tal v Ljub -
lja ni in Ma ri bo ru.
Dru gi sklop se je začel s pre da va njem Mar ja ne Lut man (Za vod za grad be ništvo Slo ve ni je) in so -
de lav cev o stro kov nih pod la gah in orod jih za oce no po tre sne ogroženo sti. Pred sta vi li so re zul ta te pro jek ta
POTROG2 (http://po trog.vo kas.si/; http://www.sos112.si/slo/tdocs/na lo ga_102.pdf), med ka te ri mi po -
se bej iz po stav lja mo a pli ka ci jo, s ka te ro lah ko po sa mez ni ki ovred no ti mo po tre sno ogroženost stavb
(http://po trog.vo kas.si). Špela Ku melj in Ja sna Šini goj (obe Geo loški za vod Slo ve ni je) sta pred sta vili spletno
a pli ka ci jo e-Plaz (https://www.e-plaz.si) za stan dar di zi ran po pis in pre gle do va nje geo morf nih pro cesov.
Slika2:TridesetletnopotrevijeUjmajepredstavilnjenurednikBlažKomac.
M
A
RK
O
Z
A
PL
AT
IL
Sle dil je pris pe vek o pred sta vi tvi pro jek ta VODPREG2 (http://www.sos112.si/slo/tdocs/na lo ga_101.pdf)
Sta ni sla va Le nar ta (Za vod za grad be ništvo Slo ve ni je) in so de lav cev, v ka te rem so preučeva li po sle di -
ce po rušitev vod nih pre grad v Slo ve ni ji. Man ca Volk Ba hun (Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC
SAZU) je pred sta vi la iz zi ve pri mo de li ra nju in pri ka zo va nju ne var no sti na pri me ru snežni pla zov, Ta -
jan Tro bec (Fi lo zof ska fa kul te ta Uni verze v Ljub lja ni) pa pro stor sko in časov no ana li zo po jav lja nja
hu dour niških po plav v Slo ve ni ji. V Slo ve ni ji smo na leto pov prečno priča 1,3 hu dour niške po pla ve, kar
90 % jih na sta ne v me teo ro loškem po let ju ali je se ni. Gre gor Ko vačič (Fa kul te ta za hu ma nistične štu -
di je Uni ver ze na Pri mor skem) je pred sta vil po pla ve v po vir nem delu Piv ke leta 2014, Moj ca Šraj (Fa kul te ta
za grad be ništvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni) in so de lav ci pa po plav no ne var nost v Slo ve ni ji za -
ra di pod neb ne spre men lji vo sti na pri meru tren dov vi so kih voda. Pos vet se je skle nil s pre da va njem
Blaža Bar bo riča (Geo det ski inšti tut Slo ve ni je) in so de lav cev o no vih di gi tal nih po dat kov nih pod la gah
(na pri mer po dat ki li dar ske ga sne ma nja, za jem slo ja hi dro gra fi je in de jan ske rabe tal) ter možno stih,
ki jih te nu di jo za učin ko vi tejše uprav lja nje z vo da mi.
V raz pra vi so se raz pr la tri med se boj po ve za na vse bin ska po dročja, in si cer:
• nuj nost po ve zo va nja de ležni kov na po dročju preučeva nja na rav nih ne sreč, pred vsem v po me nu enot -
nih me tod preučeva nja (v raz ličnih ve dah) in enot ne ga pri ka za, na me nje ne ga najširši jav no sti ter
z ne stal nim fi nan ci ra njem,
• iz po sta vi li smo sub si diar nost kot po mem ben ele ment preučeva nja in ukre pa nja ob na rav nih ne srečah
v me stih, za ka te ra je značilna in di vi dua li zacija, ki ter ja par ti ci pa tiv ne pri sto pe in
• kom plek snost kot od sev na rav nih pro ce sov v za ve da nju, da jo je mo goče »uje ti« v be se di in sli ki,
kot na pri mer do ka zu je re vi ja Ujma, ki so jo do slej ure ja li tako vod ja sil zaščite in reševa nja Bo jan
Ušeničnik, član me teo ro loške službe Mi ran Tron telj in Blaž Ko mac kot ra zi sko va lec.
Zbra ni fo rum po tra di ci ji na kon cu pos ve ta sprej me tudi ne kaj skle pov. Naj iz po sta vi mo ključne poudarke:
1) Glo bal na ra ven:
• Za ra di na raščajoče ur ba ni za ci je in cen tra li za ci je pričakujemo po večanje ran lji vo sti mest in ur banega
oko lja na na rav ne ne sreče. To ve lja tudi za Slo ve ni jo. Po ve zo va nje mest ozi ro ma na se lij v raz lične ini -
cia ti ve na po dročju na rav nih ne sreč, kot so na pri mer priz na nja UradaZdruženihnarodovzazmanjšanje
tveganjanesreč slo ven skim občinam, je ne samo zelo smi sel no, am pak dol go ročno tudi nuj no.
• Po memb ni so tudi (med)državni pro gra mi vars tva pred na rav ni mi ne srečami ter med na rod no so -
de lo va nje na po dročju pre ven ti ve. Vla ga nja v pre ven ti vo se s pri hran ki pri in terven ci ji in ob no vi
po vr ne jo večkrat no. Pre ven ti vi je na sve tov ni rav ni na me nje nih le 4 % sred stev, čeprav Združeni na -
ro di pri po ročajo de se tod stot ni de lež.
2) Državna ra ven:
• Iz po sta vi ti ve lja ve lik po men kri tične in fra struk tu re, ki se ga po go sto ne za ve damo. Raz voj kri tične
in fra struk tu re (pred vsem pro met ne in ener get ske) je tre ba načrto va ti tudi z vi di ka na rav nih ne sreč,
saj je te melj za us pešno de lo va nje dru gih in fra struk tur nih in os krb nih pod si ste mov. Pred vsem je tre -
ba iz de la ti po pol no evi den co vod ne infra struk tu re v Slo ve ni ji, oce ni ti nje no vred nost in višino sred stev
za nje no vzdrževa nje (glej na pri mer https://www.gov.uk/go vern ment/pub li ca tions/kee ping-the-coun -
try-run ning-na tu ral-ha zards-and-in fra struc tu re). 
• Nuj no je bolj de jav no pod pi ra nje te meljnih in a pli ka tiv nih ra zi skav v smi slu kon zor ci jev, ki bodo
bolj kot do slej po ve zo va li vse re le vant ne de ležnike.
• Svet za vars tvo pred na rav ni mi in dru gi mi ne srečami, ki po ve zu je pred stav ni ke države z ra zi sko -
val ni mi in ne vlad ni mi or ga ni za ci ja mi, je tre ba bolj de jav no vpe ti v si stem vars tva pred na rav ni mi
in dru gi mi ne srečami. To bi zmanjšalo par cial no de lo va nje na tem po dročju.
• Ob no vi ti je tre ba zbi ra nje po dat kov o škodi – Sta ti stični urad Re pub li ke Slo ve ni je že sko raj de setletje,
od leta 2008, ne zbira več po dat kov o ne po sred nih ško dah ob na rav nih ne srečah (glej: http://www.sos112.si/
slo/tdocs/ujma/2015/135_148.pdf), zato država ne raz po la ga z zbir ni mi vred nost mi gos po dar ske škode
po po sa mez nih vr stah na rav nih ne sreč (z ne ka te ri mi iz je ma mi, kot so kme tij ska zem ljišča), kar otežuje
ob li ko va nje stra te gij za nji ho vo us pešno uprav lja nje.
151
Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja
• Po ve za ti je tre ba si ste me za škodo, opo zar ja nje in ka ta stre po ja vov; še ved no na pri mer ni ma mo us -
trez ne la vin ske službe. Preu re di ti bi bilo tre ba si stem po vračil za škode, zmanjšati od vi snost pre bi val cev
od države ter del sred stev na me ni ti za pre ven ti vo in so fi nan ci ra nje za va ro vanj.
• Lju di naj se s pri mer no davčno in za va ro val niško po li ti ko spod bu ja, da živi jo na var nih ob močjih,
saj so dol go ročni real ni stroški življenja na ne var nih ob močjih zelo vi so ki.
• Nu jen je do go vor o prio ri te tah in de li tvi od go vor no sti, ki naj te me lji na jav no sti vseh po dat kov in
in for ma cij, po ve za nih z ne var nost mi za ra di na rav nih ne sreč.
• Bolj je tre ba spod bu ja ti pro gra me oza veščanja in izobraževa nja, med dru gim s pod pi ra njem iz vaja -
nja iz bir ne ga pred me ta »Vars tvo pred na rav ni mi in dru gi mi ne srečami« (glej: http://www.sos112.si/slo/
tdocs/ujma/2010/248.pdf) v os nov nih šolah in nje go vo pri la go di tev za sred nje šole ter pod pre ti izdajo
učbe nika in dru gih di dak tičnih gra div.
3) Re gio nal na ra ven:
• Do seči bi bilo tre ba večje po ve zo va nje pri načrto va nju rabe pro sto ra med občina mi ozi ro ma uskla -
je no de lo va nje na re gio nal ni rav ni – pri po pla vah je to nuj no!
• Tre ba bi bilo, po dob no kot že ve lja za ener get ski sek tor, jav na sreds tva bolj smo tr no vla ga ti v obnovo
stavb za po večanje nji ho ve (po tre sne in dru ge) od por no sti.
• Pri za de va ti si je tre ba za pri do bi tev ne var nih zem ljišč in ne pre mičnin v jav no last, po dob no kot načelno
že ve lja za za va ro va na območja in ob močja za re krea ci jo pre bi val cev mest. Ta ob močja so nad vse po -
memb na za ub lažitev ali pre sta vi tev tre nut ne ne var no sti, kar po se bej ve lja za po pla ve.
4) Občin ska ra ven:
• V Slo ve ni ji je na po dročju pro stor ske ga načrto va nja iz jem no ve lik raz ko rak med de kla ra tiv no rav -
ni jo (za ko no da jo) in prak so. Pro stor sko načrto va nje in nje go vi no sil ci obrav na va jo ne sreče pre več
pod ce nje val no in pos plošeno ter po go sto z odo bra va njem lo kal ne ob la sti pod vpli vom fi nančnih lo -
bi jev in nji ho vih lo bi stov (glej: https://doi.org/10.3986/GV87205).
• Značilna je iz jem no niz ka stop nja oza veščeno sti o ne var no stih na rav nih ne sreč in iz tega iz ha ja -
joča brez brižnost do traj nost ne rabe pro sto ra in dru gih na rav nih vi rov v se da njo sti. S tem v zve zi je
nu jen nov pre mi slek o pristoj no stih občin pri od ločanju o po se gih v pro stor in pod le ga nju lo kalnim
in te re som in pri ti skom ka pi ta la ter jih fi nančno spod bu di ti k iz de la vi načrtov (ocen) ogroženo sti in
nji ho vi vključitvi v si stem ure ja nja pro sto ra.
• Pre ti ra na teh ni za ci ja pov zroča pre ti ra no zau pa nje v (zgolj) teh nične rešitve, ki po go sto us tvar ja jo
lažen vtis po pol ne var no sti ter sprožajo in omo gočajo nove pri ti ske na ne var na ob močja.
• Dol go ročno so bi va nje z na rav ni mi ne var nost mi v me stih do sežemo z us trez no za ko no da jo in izogiba -
njem ali umi kom iz ne var nih ob močij ter z grad be ni mi ukre pi.
• Iz de la ti je tre ba jav no do stop ne in z GIS-i pod pr te oce ne pro stor ske in časov ne raz po re di tve na ravnih
ne var no sti, ki naj upošte va jo na rav ne raz me re (obrav na va po na rav no geo graf skih eno tah, kot so porečja
ali geo loške eno te) in uprav ne vi di ke (or ga ni zi ra nost po občinah).
5) Kra jev na ra ven:
• Za ra di ve li ke raz no li ko sti na rav nih pro ce sov, po kra jin in družb ozi ro ma kul tur je sko raj ne mo goče
po da ti skup ne ugo to vi tve za vsa na se lja, ki jih pri zadene jo na rav ne ne sreče. To kaže na nuj nost kra -
jev ne ga pri sto pa in upošte va nje zgo do vin ske ga raz vo ja ter geo graf skih stal nic in spre men ljivk.
• Me sta in os ta la na se lja naj s pro gra mi oza veščanja in izo braževa nja pod pi ra jo pri za de va nja za pozna -
va nje do mače pokra ji ne in geo graf skih pro ce sov s po seb nim pou dar kom na ran lji vih sku pi nah (otro ci,
sta rost ni ki, in va li di) ter dru gih po seb nih sku pi nah, kot so začasni pre bi val ci, tu ri sti in mi gran ti.
• Sko raj v vseh oko ljih je mo goče od kri ti pri la go di tve ter de lu joča teh nična in uprav ljav ska orod ja za
ub lažitev učin kov na rav nih ne sreč ter jih smi sel no upo rab lja ti in nad gra je va ti.
• Po seb no po zor nost je tre ba na me ni ti grad be nim stan dar dom, ki naj ne ob se ga jo zgolj pred pi sov za
grad njo stavb, tem več tudi zah te ve za varstvo pred po pla va mi in pro ti po tre sno grad njo ter kon trolo
upošte va nja teh pred pi sov po do končanju/do gra di tvi. To po se bej ve lja za sta rejše jav ne ob jek te in objek -
te kri tične in fra struk tu re, ki v kra jev nem oko lju za go tav lja jo os kr bo in de lo va nje družbe ozi roma države.
152
Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017
6) Ra ven po sa mez ni ka:
• Pre bi val ce je tre ba na raz ličnih rav neh spod bu di ti k ak tiv ni vlo gi in prev ze mu svo je ga dela od go -
vor no sti za po sle di ce na rav nih ne sreč ter v raz ličnih si ste mih po večati stop njo na Arn stei no vi Les tvi ci
držav ljan ske ga nad zora (an gleško Ladderofparticipation).
• Pre nos od go vor no sti do po sa mez ni kov mora sprem lja ti pre nos sred stev ozi ro ma moči, kar po meni
fi nančno spod bu ja nje sa mo zaščit nih ukre pov in za va ro vanj. Tre nut no je v Slo ve ni ji brez za va ro val -
niškega krit ja večina (90 %) pod jet niške in fra struk tu re in sko raj po lo vi ca (40 %) gos po dinjstev.
• Spod bu ja ti je tre ba sa mo zaščitno rav na nje po sa mez ni kov v smi slu ve de nja in oprem lje no sti nji ho -
vih do mov.
• Kot prob le ma tično se je iz ka za lo ko mu ni ci ra nje ob na rav nih ne srečah, ki po gosto ne do seže vseh
pra vočasno. To je tudi po sle di ca pre ve li ke teh ni za ci je ozi ro ma od vi sno sti od di gi tal nih me di jev, ki
te me lji jo na elek trični ener gi ji, do ba va ka te re pa je ob večjih ne srečah po go sto pre ki nje na. Me di jem
pri po ročamo ozi ro ma jih opo zar ja mo na ne pra vil no upo ra bo be se de alarm v po ve za vi s si ste mom
Meteoalarm, ki je v re sni ci na me njen opo zar ja nju ozi ro ma ob veščanju, ne pa alar mi ra nju.
Ude leženci pos ve ta so pre je li četr to mo no gra fi jo iz knjižne zbir ke »Na rav ne ne sreče« z na slo vom
»Traj nost ni raz voj mest in na rav ne ne sreče« (glej pred sta vi tev v  ru bri ki Književ nost te šte vil ke
Geograf ske ga vest ni ka). Knji ga je pro sto do stop na na splet nem na slo vu: https://za loz ba.zrc-sazu.si/sl/
pub li ka ci je/traj nost ni-raz voj-mest-in-na rav ne-ne sre ce#v.
Več in for macij o pre te klih in pri hod njih srečan jih lah ko pre be re te na splet nem na slo vu pos ve tovanja:
http://giam.zrc-sazu.si/nns.
Blaž Ko mac, Ma ti ja Zorn
19. srečanje De lov ne sku pi ne za ek so ni me, v po ve za vi z De lov no sku pi no za ro ma ni za ci jo
Pra ga, Češka, 6.–8. 4. 2017
To krat no srečanje De lov ne sku pi ne za ek so ni me (WorkingGrouponExonyms) pri UNGEGN-u (Uni-
tedNationsGroupofExpertsonGeographicalNames), slo ven sko Sku pi na iz ve den cev Združenih na ro dov
za zem lje pi sna ime na, je bilo po srečan jih v le tih 2003 in 2007 že tret jič or ga ni zi ra no v češkem glav -
nem me stu Pra gi, kjer sta ga go sti la Češki urad za geo de zi jo in ka ta ster (Českýúřadzemĕmĕřický
a katastrální) in tam kajšnji Geo det ski urad (Zemĕmĕřickýúřad). Ob tem se je na pos ve to va nju zbra -
la tudi De lov na sku pi na za ro ma ni za ci jo (WorkingGrouponRomanizationSystems), ka te re člani so
v pre cejšnjem šte vi lu tudi člani De lov ne sku pi ne za ek so ni me, med ude leženci pa je bil tudi skli ca telj
de lov nih sku pin za za ložništvo in skla de (WorkingGrouponPublicityandFundings) ter za to po nim -
ske tečaje (WorkingGrouponTrainingCourses), Da nec Pe der Gam mel toft.
Srečanja se je ude ležilo 26 stro kov nja kov iz 16-ih držav. 19 pred stav lje nih pris pev kov je bilo raz -
vrščenih v tri sek ci je: Splošni pri sto pi, Raba ek so ni mov po državah (pred stav lje ne so bile iz kušnje iz
Av stri je, Hr vaške, Ja pon ske, Južne Ko re je, Ka ta lo ni je, La tvi je, Madžar ske, Nor veške in Taj va na) ter Splošna
raz pra va in ob li ko va nje pri po ročil za rabo ek so ni mov. V ok vi ru De lov ne sku pi ne za la ti ni za ci jo je bila
v os pred ju obrav na va arab ske pi sa ve ozi ro ma nje ne ga prečrko va nja v la ti ni co. Po dol go let nih us kla je -
va njih je prešla v za ključno fazo in je bila pred la ga na v spre jem z re so lu ci jo OZN.
Slo ven ska ude leženca Mat jaž Geršič in av tor tega za pi sa sva pri pra vila pris pe vek Bar ve v slo ven -
skih ek so ni mih (ColourinSlovenianExonyms), v ka te rem sva iz Sez na ma slo ven skih ek so ni mov
(http://giam.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zemljepisna-imena#v) izločila vse ti ste, v ka te rih so ne po sred no ali
po sred no vse bo va ne raz lične bar ve, ter pred sta vi la nji ho ve re gio nal ne in dru ge značil no sti. Naj bo
zgolj kot za ni mi vost na ve de no, da med 163-imi obrav na va ni mi ek so ni mi pre vla du je jo ti sti, ki v ime -
nih vse bu je jo črno, ze le no, rdečo, mo dro in ru me no bar vo, s tem, da je črna močno v os pred ju. Naj več
jih je v Evro pi, Azi ji in Afri ki, to rej v tako ime no va nem Sta rem sve tu. Gle de na po men ski tip pre -
vla du je jo ko pen ski hi dro ni mi, ko pen ske re lief ne ob li ke in na sel binska ime na, gle de na je zik pa ti sti
ek so ni mi, ka te rih en do nim ske raz ličice spa da jo v ger man sko, ro man sko, slo van sko in al taj sko je zikovno
153
Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja