ISSN 0040-7712 IO IVI A J—J UNIJ 2002 LETNIK XXXX CENA 700 SIT ...^uje 35 MHz B . . t Kat. št. 4819 j J f za območje 40 MHz j J F Komplet ie sestavljen izA jlfl / / F - oddajnika mc-22 ///- sprejemnika C 19 "j/\/ j j M - servomehnizma C 577 ^ ^ / / / - para kristalov / / / - oddajniškega akumulatorja j j M - multi-svvitch-modula (kat. št. 4158) // ;■ - stikalnega modula (kat. št. 4151.1) j J - proporcionalnega modula (kat. št. 4152) / j mc-22 (posamezni oddajnik*) / / s Kat. št. 4818.77 za območje 35 MHz ' / S Kat. št. 4818.77B za območje 35 MHz B / Kat. št. 4819.77 za območje 40 MHz T / / Paket ie sestavljen iz: # - oddajnika mc -22 - oddajniškega akumulatorja - multi-svvitch-modula (kat. št. 4158 ) - stikalnega modula (kat. št. 4151.1) proporcionalnega modula (kat. št. 4152) i ceno posameznega oddajnika pokii**- " as m a. 6. o. • Stara cesta 10 -1 370 Logat •pošta: trgovina@mibomodeli.si ■ URL: http://www. 'I: 01/750 90 60 • faks: 01/756 42 84 mff**** P°Polnorr ,n ?. ,'s~' %tro^ g ' Miha Čuden, ARK Komarov (2. mesto), An¬ drej Zevnikar, ARK Vega (1. mesto) in Uroš Jenko, ARK Vega (3- mesto) so bili najboljši v zaključni kategoriji mladinskega DP LZS — rakete s trakom S6A. so skupaj tekmovali najmlajši, starejši in rekreativci. Posebej velja omeniti skupino najmlajših, še predšolskih otrok, ki so svo¬ je modele čez zimo pripravljali v modelar¬ ski šoli MTC pod vodstvom mentorice Mateje Kozjek, ki pa se zaradi rojstva sina ni mogla udeležiti tekmovanja. Tako je mlade raketarje na tekmovanju spremljal in vodil njen mož Miha Kozjek, sicer men¬ tor številnih raketnih modelarjev in tre¬ ner mladinske reprezentance LZS. Zadnje čase na vsakem tekmovanju ra¬ ketnih modelarjev vidimo tudi izstrelitev amaterske rakete. Amaterska raketna teh¬ nika je zahtevna dejavnost, katere namen je samostojno konstruiranje raketnih mo¬ torjev in gradnja večjih raket. Ker je za to potrebnega veliko znanja, izkušenj in preudarnosti, poteka izključno in samo v visoko strokovno usposobljenih okoljih. Tokrat smo videli start, ki sta ga pripravila Andrej Vrbec in Tomaž Kogej, člana ARK Komarov. Izstrelila sta 6 kg težko amater¬ sko raketo z raketnim motorjem 300 Ns in elektroniko, ki je odprla dve padali in izmerila višino poleta - 599 m. Tekmovalna sezona raketnih modelar¬ jev tako doma kot v tujini bo tudi letos na¬ porna. Doma nas čaka še osem članskih dr¬ žavnih prvenstev, udeležili pa se bomo tudi vsaj petih mednarodnih tekmovanj FAI. Letos bo na sporedu tudi svetovno pr¬ venstvo raketnih modelarjev v Pragi na Češkem. Žal bo zelo pozno, šele na začetku oktobra. Vrhunec in sklepno dejanje sezo¬ ne pa bo tudi letos pri nas, v Sloveniji. Od 25. do 27. oktobra 2002 bo na Kamniškem polju potekalo mednarodno tekmovanje FAI raketnih modelarjev za 24. pokal Ljub¬ ljane v organizaciji članov ARK Komarov iz Ljubljane. Z veseljem ugotavljamo, da to tekmovanje, ki je med raketnimi modelarji v Evropi najbolj priljubljeno, na željo mno¬ gih še naprej ostaja finale svetovnega po¬ kala niza tekmovanj po vsem svetu. Vsako leto se ga udeleži okrog 70 tekmovalcev iz najmanj 10 držav. Več podatkov o raketnem modelarstvu in dogodkih na to temo lahko najdete na spletni strani www.komarov.vesolje.net. MITJA MARUŠKO Foto: Andrej Kogovšek V prostorih osnovne šole Vižmarje - Brod že vrsto let v mesecu aprilu gostuje sre¬ čanje ljubiteljev malih železnic, ki sta ga to¬ krat popestrili še dve tekmovalni in razstav¬ ni priložnosti za graditelje plastičnih maket. V soboto, 20. aprila 2002, je trboveljska fir¬ ma Metronic-Komet, d. o. o., ki je slovenski uvoznik maket italijanskega proizvajalca Ita- lerija in francoskega Hellerja, s sponzorski¬ mi sredstvi omogočila organizacijo posebne¬ ga tekmovanja z izdelki omenjenih dveh proizvajalcev. Kar 45 maket več kot dvajse¬ tih tekmovalcev je obetaven začetek za tek¬ movanje, ki želi postati tradicionalna pom¬ ladna prireditev. V organizaciji Združenja graditeljev pla¬ stičnih maket Slovenije je potekalo tudi tek¬ movanje za pokal Eduard, v katerem se je bilo mogoče pomeriti z maketami tega ug¬ lednega češkega proizvajalca v družbi z ma¬ ketami Classic Airframe, Flashback in Gavia. Makete navedenih proizvajalcev sicer niso dostopne na policah veleblagovnic, so pa na voljo članom združenja. Namen tovrstnih, sponzorsko obeleženih tekmovanj je pospe¬ ševanje gradnje maket točno določenega proizvajalca. Kakovost izdelkov in dobra os¬ krba trga pa so ključ do odločitev sleherne¬ ga maketarja, ko ta poseže po svoji tekmo¬ valni maketi. Obe tekmovanji sta pritegnili veliko že znanih tekmovalcev in peščico novih. Raz¬ stavljene makete so izkazovale sicer visoko kakovost izdelave, ki je značilna za sloven¬ ska tekmovanja zadnjih let. Tekmovalne dis¬ cipline pa so bile omejene na tiste, ki jih po¬ nudba Italeri-Heller in Eduard omogoča. Pravila so dovoljevala nastop tudi z več ma¬ ketami v posamezni kategoriji. Oglejmo si tekmovalne uspehe v posa¬ meznih tekmovalnih disciplinah pokala Ita¬ leri-Heller: A1/A2 - makete avtomobilov in motor¬ jev v vseh merilih (člani): 1. Drago Bedič - volvo FH 16, 2. Aleš Šinkovec - western star, 3. Davorin Šoštar - peterbilt 378, Jure Jure¬ čič - BMW. A1J/A2J - makete avtomobilov in motor¬ jev v vseh merilih (mladinci): 1. Timotej Po- lach - Scania 144. V sicer skromni, zato pa kakovostni konku¬ renci civilnih vozil je 4. mesto zasedla ma¬ keta Mercedes-Benzovega vlačilca MB 1853 Saša Bediča iz Črnomlja. K2 - makete vojaških vozil in vojaštva v vseh merilih (člani): 1. Bojan Korelc - M32, 2. Andrej Kogovšek - demag D7 s tlakom 38, 3. Primož Debenjak - SWS z raketami, 4. An¬ ton Furlan - M4A3E8 easy eight, 5. Jure Jure¬ čič - M24 chaffee, 6. Samo Štempihar - het- zer, 7. Aleš Šinkovec - M24 chaffee, 8. Sr- džan Milanovič - M-925 U. S. 5t truck, 9- Bo¬ rut Ocvirk - demag D7 s flakom 38. K2J - makete vojaških vozil in vojaštva v vseh merilih (mladinci): 1. Timotej Polach - SWS s flakom. Z izjemnim Albatrosom C.III v merilu 1:48 je Igor Prosen iz Ljubljane na Pokalu Edu¬ ard zasluženo osvojil prvo mesto. Na Pokalu Eduard je bil drugi Iztok Mazo- vec z odlično izdelano maketo Curtissovega P-40N. V kategoriji vojaških vozil so sodniki priso¬ dili prvo mesto Italerijevemu shermanu M- 32 (tank izvlečnik) v barvah izraelskih obrambnih sil, ki je delo Bojana Korelca. 8 maj-junij 2002 TIKTko Prvo mesto v kategoriji letal v merilu 1 : 48 in pokal za najboljšo maketo je osvojil Miroslav Pavrlišek iz Osijeka (HR) za Dragonov focke wulf FW-190 D9 V kategoriji vojaštva — dioram in vinjet je dominirala diorama z naslovom »Zaseda pri Poiteauju« Bojana Korelca, ki prikazuje uspe¬ šno akcijo nemških enot SS v začetku ardenske ofenzive decembra 1944. Najboljša maketa letala v merilu 1: 72 je bil Italerijev messerschmit Bf-110 v barvah letalstva NDH, delo znanega maketarja in izdelo¬ valca maket Tihomirja tiksa iz hrvaške Nove Gradiške. K3/K4 - diorame in vinjete (člani): 1. Bojan Korelc - »Ardeni«, 2. Boni Vizjak - »Saint Lo’s is clear«, 3- Peter Hribar - »Check point«, 4. Samo Štempihar - »Nemški jurišnik na sremski fronti 1945«. K3J/K4J - diorame in vinjete (mladinci): 1. Ranko Frka - panzer- jaeger 1. L1/L2 - makete zračnih plovil v merilih 1 : 48, 1 : 32 in večje (člani): 1. Miroslav Pavrlišek - focke wulf FW-190D-9, 2. Tihomir Likso - junkers Drugo mesto v kategoriji vojaških vozil je v sicer skromni konkuren¬ ci zasedel Andrej Kogovšek z Italerijevim polgoseničarjem demag D7 z 20-mm flakom 38. Ju-188, 3. Primož Debenjak - junkers Ju-188A, 4. Daniel Vitez - F-16D, 5 . Jure Jurečič - F-16,6. Bogdan Jazbec - F7U corsair. L3 - makete zračnih plovil v merilu 1 : 72 in manjše (člani): 1. Ti¬ homir Likso - messerschmitt Bf-110 G2, 2. Avgust Kladušek - hensc- hel Hs 129 BI, Janez Žura - henschel lis 129 BI, 4. Aleš Šinkovec - P-51D mustang, 5. Zdravko Lenac - A-10, 6. Daniel Vitez - A-10A, 7. Samo Štempihar - gloster gladiator Mk.2, 8. Primož Debenjak - ca- proni Ca 311, 9. Oliver Stritar - beli 412 EP, 10. Jure Jurečič - P-38J lightning, 11. Rudi Škornik - messerschmitt 109 K-4, 12. Peter Hribar - UH-1C gunship. L3J - makete zračnih plovil v merilu 1 : 72 in manjše (mladinci): 1. Žiga Fajfar - YF-22. L4 - letalske diorame (člani): 1. Primož Debenjak - arado Ar 234. P1/P2 - makete vodnih plovil v vseh merilih (člani): 1. Peter Hri¬ bar - Royal Louise, 2. Daniel Vitez - H.M.S. Hood, 3. Drago Bedič - Gallion 1600. Prehodni pokal za najboljšo maketo proizvajalcev Italeri-Heller je prejel hrvaški maketar Miroslav Pavrlišek za izvrstno detajlirano ma¬ keto nemškega lovca FW-190 D-9 v merilu 1 : 48. Na tekmovanju za pokal Eduard se je pomerilo sedem maketar- jev z devetimi maketami. Prvo mesto je osvojim Igor Prosen z ma¬ keto nemškega izvidnika albatros C.III, na drugem mestu mu je sle¬ dil Iztok Mazovec z maketo ameriškega lovca P-40N warhawk, na tretje pa se je uvrstil Tone Furlan z maketo ameriškega lovca P-39 airacobra. Na četrtem mestu jim sledi Samo Štempihar z maketo italijanskega lovca hanriot HD.l, na petem Janez Žura z maketo nemškega lovca iz prve svetovne vojne albatros D.Va v merilu 1 : 72, na šestem Primož Debenjak z messerschmittom Bf-108 tai- fun in na sedmem Avgust Kladušek s Flashbackovo maketo italijan¬ skega lovca fiat CR 42. Tovrstna pokalna tekmovanja, ki navidezno predstavljajo ome¬ jitev nastopa zgolj na makete izbranih proizvajalcev, pa na drugi strani odpirajo vrata merjenju kakovosti nekajletne maketarjeve proizvodnje, saj lahko nastopi tudi z maketami s prejšnjih tekmo¬ vanj. Morda bi vnaprej izbran termin za leto 2003 in prijazno va¬ bilo na embalaži sleherne makete privabila večje število mlajših tekmovalcev, ki smo jih na obeh pokalih zelo pogrešali. Čeprav ni šlo brez porodnih težav, je nova tekmovalna priložnost v glavnem mestu več kot dobrodošla. Tekmovanje je spremljala zanimiva ponudba literature in maketarskih dodatkov na maketarskem bol¬ šjem sejmu. Edina maketa s slovenskimi oznakami je bil Italerijev beli 412 Oli¬ verja Stritarja, ki se lahko pohvali z narejenimi maketami skoraj vseh plovil 15- BRVL SV. iTEEllio maj-junij 2002 9 fv PRILOGA Od ideje do modela (2. in 3. dei) SAŠO BABIČ Foto: Tomaž Cesar V predzadnji številki sem predstavil zamisel o majhnem modelu, ki bi bil prija¬ zen za rokovanje, razmeroma zahteven za letenje in dovolj preprost za gradnjo. Spo¬ soben naj bi bil izvesti osnovni akrobatski program z zahtevnejšimi liki. Idejo torej imamo, začrtali smo njeno izvedbo, v tem prispevku pa bomo osvetlili njeno ure¬ sničitev. Skica in njena obdelava Tokratni model je, kot že rečeno, zlin 50, ki so ga izdelali v dveh različicah. Raz¬ ličico L sem izbral zato, ker mi je ljubša. Razliko med izvedenkama najbolje prika¬ zujeta risbi obeh. Ko imamo tako risbo, jo je treba obde¬ lati, da lahko potem z ustreznimi pro¬ gramskimi orodji narišemo načrt na raču¬ nalniku. Risbo poskeniramo z dobro loč¬ ljivostjo (za ta namen vsaj 300 pik na pa¬ lec). Nato v programu za obdelavo slik (Adobe Photoshop, Paint Shop Pro in po¬ dobni) s skena pobrišemo odvečni balast, vendar tako, da slika za nas ohrani vse po¬ membne informacije in zavzame čim manj prostora, da bo pri prerisovanju vse potekalo čim hitreje. Sliko na koncu po¬ snamemo v format gif ali bmp, odvisno od tega, katerega zahteva programsko orodje, s katerim rišemo načrt. Ker je taka slika ponavadi dvobarvna, je gif manjši kot bmp. Obstaja več primernih programskih orodij za risanje načrtov. Sam delam s programom AutoCAD, ki ima nekaj zelo dobrih strani. Za izdelavo t. i. 2D-načrtov zelo hitro osvojimo osnove risanja. Da program in njegovo delovanje razumemo, ne potrebujemo večtedenskega študija li¬ terature. AutoCAD nam ponudi točno to¬ liko, za kolikor se poglobimo v študij, predvsem pa je uporabniku prijazen in hi¬ ter. Skenirano sliko vnesemo v AutoCAD in jo postavimo na posebno ravnino. Če referenčne črte na risbi niso vodoravne, motiv zasukamo in ravnino zaklenemo. Čez sliko na drugo ravnino narišemo obrise s pripadajočimi srednjicami. Ko smo v našo risbo vnesli dovolj po¬ datkov za izdelavo modela, ravnino s sliko pobrišemo, risbo pa povečamo na želeno velikost modela. Ce smo risali pravilno, da se črte med seboj stikajo in so lepo po¬ vezane s končnimi tangentami, smo si zelo olajšali nadaljnjo obdelavo. Pri risa¬ nju pazimo na dvojne črte in, če se da, ob¬ jekte po sklopih združimo. Kakšen model želimo? Ko imamo pred seboj računalniško risbo modela, nam je pot naprej popolno¬ ma odprta. Vodi nas namen modela. Poleg tega moramo vselej upoštevati vsaj na¬ slednje parametre: pogon, maso izdelane¬ ga modela, krilno ploščino, krilno obre¬ menitev, profil krila in njegov vpadni kot. Pri tej oceni so pomembne izkušnje pri gradnji in konstruiranju modelov. Za pogon bomo uporabili motor OS max .10 FP, ki kljub letom deluje izredno 10 maj-junij 2002 TTETlio PRILOGA dobro. Razpetino kril postavimo na prak¬ tičnih 900 mm, krilna obremenitev pa naj bo največ 50 g/dm 2 , saj je pri vidji krilni obremenitvi tako majhen model hiter in neroden za pristanke. Seveda je pomem¬ bna tudi izbira krilnega profila in zvitja kri¬ la. Ker smo izbrali simetrični krilni profil brez zvitja krila (da bo model neproblema¬ tičen za akrobacije in hrbtno letenje), do¬ sežemo stabilnost modela pri majhni hi¬ trosti z nizko krilno obremenitvijo, ne pa z geometrijskim zvitjem krila vsaj -2° kot na primer pri modelih za zračni boj. Vpadni kot nastavimo na +0,5°. Odločil sem se za krilo iz stiroporne sredice z balzovimi oplatami, ker je izde¬ lano zelo hitro. Imelo bo samo dva krajša vzdolžnika iz topolove vezane plošče 3 mm, v katera bo vdelan bukov zatič za pritrditev na trup. Trup naj bo klasične konstrukcije, oblika modela pa rahlo poe¬ nostavljena. Da ne bo dodatnih zapletov z izdelavo nosu modela iz ELSV, naj bo ta kar lesen. Konstrukcijo poenostavimo, če¬ prav se utegne zaplesti pri smernem kr¬ milu in zadnjem delu trupa. Tu je nekaj zahtevnih prehodov in iztekov, da pa bo model videti lep, smerno krmilo ne bo iz balze 4 mm, kot je v navadi pri majhnih modelih, ampak bo profilirano in votloi Model bo majhen, praktičen in ličen. Računalniško risanje načrta Pri konstruiranju modela moramo ve¬ deti, katere materiale bomo uporabili in kakšna bo konstrukcija. Sam sem pristaš klasične. Najpogostejši in najbolj uporab¬ ni materiali so balza, topolova in letalska vezana plošča. Slednja je dokaj težka in se načeloma uporablja le za najbolj obreme¬ njene dele modelov (požarne stene, pritr¬ ditve podvozij, vpetja krila na trup ...). Pred seboj je ves čas treba imeti sestavlja¬ nje modela. Različne vrste konstrukcij na¬ rekujejo različne korake in zaporedja pri sestavljanju modelov. Predvsem se drži¬ mo načela, da vse naredimo tako prepro¬ sto, kot le lahko. Seveda lahko pri polma- keti ali pri rekreativnem modelu marsikaj poenostavimo, pri maketi pa je treba do¬ sledno in do najmanjših podrobnosti upo¬ števati obliko pravega letala. Odločiti se moramo, do kolikšne mere bo model še verodostojen posnetek pra¬ vega letala. Z nekaj poenostavitvami si zelo olajšamo risanje načrta in tudi poz¬ nejšo gradnjo. Stopnjo verodostojnosti prikazuje nekaj izsekov iz načrta, ki jih lahko primerjamo z risbo, izdelano po ori¬ ginalu. Jasno je, da bomo zaradi majhnih dimenzij modela poenostavili zahtevnejši sprednji del trupa in tloris. Zaradi videza pa bomo ohranili velik in lep smerni sta¬ bilizator. Konstrukcijo trupa sem si zamislil s stranicami iz balze 2 mm, ki potekajo do srednjice trupa. Do tod sem zaradi lažje gradnje boke trupa poravnal, zgornji del trupa pa eliptično zaključil. Na spodnji strani so po kotih balzove letvice 5x5 mm, ki po končnem brušenju trupu zago¬ tovijo lepo obliko. V krilo pride na sredi¬ ni zarezan trup, tako da z montažo rezer¬ voarja za gorivo ni nobenih težav. Razlika med pravim letalom in modelom je še naj¬ bolj očitna na presekih trupa. Rep modela je zelo izrazit, zato se mu velja posebej posvetiti. Višinski stabiliza¬ tor bo iz balzovih letvic 4 mm, pri smer¬ nem, ki da modelu značilno obliko, pa se zaradi njegove velikosti malo poigramo z obliko in ga naredimo votlega. Pomembno je, da dobro ocenimo končno maso modela. Na načrtu izmeri¬ mo krilno ploščino in jo, če je premajhna za želeno krilno obremenitev, čimbolj neopazno povečamo. To naredimo tako, da ne trpi videz modela. Ko je načrt v gro¬ bem narisan, bo za njegovo dokončanje treba še dvakrat toliko časa. Treba je se¬ staviti prototip in pogledati, ali je v načr¬ tu še kakšna napaka, vse znova preveriti in načrt dopolniti s položaji RV-opreme, detajli in napisi. Zdaj še zadnjič zajamemo sapo, saj smo na poti od ideje do modela že pred končnim ciljem - izdelavo zamiš¬ ljenega modela. Gradnja modela Naj še enkrat opozorim, da model ni za začetnike. Tako tudi izdelave modela ne bomo opisovali preveč podrobno. Vse je dobro razvidno iz načrta, na katerem so tudi pojasnila in podatki za gradnjo. Gra¬ ditelj naj načrt najprej natančno preuči. Sestavni deli modela bodo izdelani hitro, saj jih ni veliko. Največ časa nam bo vzel rep. Krilo je izdelano iz stiropora, prekrite¬ ga z balzo 0,8 mm. Pred lepljenjem opiat se v stiroporno sredico vstavi dva krajša vzdolžnika, ki hkrati služita tudi v oporo bukovemu zatiču za pritrditev krila. Opo¬ zoriti je treba, da je na šablonah za reza¬ nje sredice že upoštevan V-lom krila. Op¬ iati sem na sredico lepil v enem kosu. Uporabil sem centralni servomehanizem, TTHiio maj-junij 2002 11 čeprav bi v debelo krilo brez težav vgradil dva manjša, a bi to model samo podražilo. Na takem modelu pa z zakrilci ne bi veli¬ ko pridobil. S trupom je precej več dela. Tu je tre¬ ba paziti predvsem na točno izdelano sed¬ lo krila in višinskega stabilizatorja, ki mo¬ rata biti vzporedna. Najbolj zamudna je iz¬ delava votlega smernega stabilizatorja in nastavka iz polne balze, kamor pride pri¬ lepljen višinski stabilizator. Nastavek izrezljamo, ga obrusimo da lepo sede na trup in ga z notranje strani izvotlimo. Tako bo lažji, predvsem pa bomo le tako skozenj brez težav napeljali bovden za vi¬ šinsko krmilo. Kolikor je model poeno¬ stavljen za lažjo in hitrejšo gradnjo, toliko je na nekaterih mestih zapleten, da ohra¬ ni svojo prepoznavno obliko. Krilo je na trup pritrjeno z bukovim za- tičem 0 5 mm, ki je vlepljen skozi oba vzdolžnika. V trupu je zatič zataknjen v re¬ bro R 2. Ploščico za plastični vijak na zad¬ njem robu krila vlepimo v trup tako, da na- leže na dvojnik sedla krila. Točen položaj te ploščice je odvisen od montaže RV-kom- ponent in postavitve servomehanizma (servomehanizmov) za nagib v krilu. Nos modela je zaradi preprostejše gradnje lesen. Na načrtu je v pomoč nari¬ sano, kakšne kose lesa za to uporabimo in kakšnih debelin naj bodo. Dno nosu je iz debelejše balze, povsod drugod uporabi¬ mo balzo 5 mm. Stranici trupa enostavno V notranjosti trupa ni veliko prostora za vgradnjo RV-komponent, vendar z nekaj domiselnosti ni težav. Baterije AA zaradi velikosti odsvetujem. PRILOGA podaljšamo do kape propelerja, kot tudi hrbet trupa. Vmes pod kotom približno 30° vlepimo še manjkajočo balzo. Vse sku¬ paj obrusimo in na sprednjem delu (za kapo propelerja) zaključimo s prečno plastjo balze 5 mm ali z okroglo ploščico iz tanke vezane plošče premera kape pro¬ pelerja. Pri tem pazimo na zamik motorja. Pred prekrivanjem model dobro obru¬ simo z brusilnim papirjem zrnatosti vsaj 300, da po prekritju dobimo gladko povr¬ šino. Posebej se posvetimo spojem delov in prehodom krivin na trupu. Montaža RV-komponent Model je kompakten z razmeroma kratkim nosom, kar se pozna na neproble¬ matičnem določanju težišča. Vsi servome- hanizmi, baterije in sprejemnik so vgraje¬ ni neposredno pod kabino. To zelo olajša montažo RV-komponent, a je tu kljub temu malo prostora. Uporabil sem majh¬ ne Robbejeve servomehanizme FS-500. Zaradi majhne končne mase modela je treba posebej opozoriti na vzdolžno ba¬ lansiranje modela. Obtežiti moramo levo konico krila, saj je motor z izpuhom na desni strani trupa. Ker je model namenjen izkušenej¬ šim modelarjem, ni kaj več dodati, saj Motor je obrnjen v desno in skoraj v celoti sega iz modela. Model je premajhen, da bi ga lahko bolje prikril. ima vsakdo že predvidene svoje najljub¬ še komponente in načine izvedbe mon¬ taže. Prekrivanje, barvna shema in napisi Za okrasitev modela sem izbral atrak¬ tivno poslikavo letala zlin 50-L akrobatske skupine »Flying Bulls«. Osnovne barve niso nič posebnega (srebrna in biserno modra), kar precej dela pa je z napisi in emblemi. Vse sem izdelal sam na zelo pre¬ prost način. Pločevinko pijače sem popil, razvil pločevino ter poskeniral emblem in napise. Digitalno sliko sem v Autocadu obdelal v vektorsko obliko ter povečal na ustrezno velikost. Po tiskanju sem papir s tankim nano¬ som pisarniškega lepila prilepil na folijo in like izstrigel. Ko se lepilo posuši, papir brez najmanjših težav ločimo od folije. Če lepila nismo nanesli preizdatno, na foliji ne bo njegovih ostankov. Shema postavitve napisov in logotipov na modelu Natančnejšo risbo napisov in logotipov najdete na načrtu v prilogi. Barvna shema tako na zgornji kot na spodnji strani modela zahte¬ va veliko ročnega dela. Vsi napisi in emblemi so ročno izrezani iz fo¬ lije za prekrivanje. 12 maj-junij 2002 TCKIlio PRILOGA Napisi so tudi funkcionalni. Ko srebrne barve med akrobacijami ne zaznamo več, na krilu prav zasijejo v vijoličasti barvi. Model je pri vzletih in pristankih neproblematičen, saj je počasen in ubogljiv. Za prekrivanje modela sem porabil dva popoldneva. Največ preglavic povzro¬ či prehod smernega stabilizatorja v trup, kjer ne gre brez električnega odstranje- valnika barve na vroči zrak. Z izrezova¬ njem napisov sem se zamudil še eno po¬ poldne, ves večer pa sem porabil za na¬ tančno okraševanje modela. Na shemi barvanja in označevanja modela je prikazana postavitev vseh napisov. Pri barvah bodo v pomoč slike v prispevku. Črke na krilu so visoke 100 mm, na trupu 35 mm. Dimenzije logotipa (bikca) so naslednje: na trupu 57 x 30 mm, na višinskem stabilizatorju 90 x 50 mm, na spodnji strani krila pa 150 x 85 mm. Za model jih moramo izrezati osem. ZLIN 50 L VRSTA MODELA: POGON MODELA: PROSTORNINA REZERVOARJA ZA GORLVO: MASA MODELA: KONSTRUKCIJA: RAZPETINA KRILA: KRILNA OBREMENITEV: RV-NAPRAVA: UPRAVLJANJE: RV-KOMPONENTE: MODEL JE PRIMEREN: POLMAKETA AKROBATSKEGA LETALA MOTOR S PROSTORNINO 1,76 cm ' 100 cm 3 MANJ KOT 800 g (ODVISNO OD R V-OPREME IN MOTORJA) TRUP - KLASIČEN, KRILO - STIROPOR IN BALZOVFURNIR 900 mm ~ 50 g/dm 2 NAJMANJ 4-KANALNA NAGIB, VIŠINA, SMER, PLIN - servomehanizmi Robbe FS-500 (C2081 plin) - sprejemnik Graupner R-700 - baterije 4 x Sanyo, 500 mAh ZA IZKUŠENEJŠE PILOTE Letenje Kot že rečeno, ta model ni za za¬ četnike in je za pi¬ lotiranje celo zah¬ tevnejši kot pri¬ ljubljeni modeli za zračne boje. Pred prvim poletom si nastavimo krmilne hode (glej pregled¬ nico). Tako nastavlje¬ na krmila omogo¬ čajo tako počasno in leno kot hitro in agresivno letenje. Vsi hodi so veliki, a si jih blizu nev¬ tralne lege zmeh¬ čamo z nekaj eks- ponencialnega od¬ klona. Za tak mo¬ del razmeroma ve¬ lika krilna površina in »prijazna« krilna obremenitev obljubljata dobre letalne lastnosti. Izbrani simetrični profil krila s svojo debelino model prijetno upočasni, vendar ta vseskozi ostaja odlično vodljiv. S predvidenim motorjem 1,76 cm 3 ni hi¬ ter, je pa motor dovolj močan za klasične akrobacije. Zaradi velikih krilc so valjčki hitri in v liniji, model je morda kak trenu¬ tek po odvzetem plinu zaradi kratkega trupa rahlo nemiren po višini, sicer pa leti, kot da bi bil skoraj dvakrat večji. Zmore hrbtne prelete z minimalnim do¬ dajanjem višinskega krmila, lupinge, ku¬ banske osmice, premete čez krilo, in še bi lahko našteval. Smerno krmilo je zelo učinkovito in se pri letenju bogato obre¬ stuje. Z odvzetim plinom se zaradi 15-% debeline krilnega profila pri pristanku lepo umiri in pristaja stabilno ter počasi. Odsvetujem vgradnjo motorja z večjo prostornino (na primer 2,5 cm 3 ), ker bi mu tako občutno povečali maso in s tem tudi minimalno hitrost. OS max .10 FP ima več kot dovolj moči za atraktivno letenje. Glede na to, da motor skazi videz modela, saj je zelo opazen, bi se ob ponovni gradnji odločil za električno različico pogona. Zaključek Model je dovolj majhen, da sestavlje¬ nega spravimo v manjši družinski avto. Z izbrano barvno shemo navduši, saj kljub svoji majhnosti povsod pritegne pozor¬ nost. V zraku ne zaostaja dosti za velikimi. S prispevkom sem želel pokazati pot od ideje do izdelave modela, vendar je težko na kratko zajeti tako obsežno snov. Posebej konstrukciji modela in računalniškemu ri¬ sanju načrta bi lahko posvetili še kar nekaj člankov. Pokazali smo, da lahko z nekaj zna¬ nja in spretnosti vsakdo po svoji želji kon¬ struira privlačen model, ki tudi dobro leti. To ne pomeni, da na trgu ni dobrih sestav¬ ljank, vendar je prav poseben občutek, ko model izdelamo povsem od začetka in končno z njim tudi uspešno poletimo. TrSIiio maj-junij 2002 13 MODELARSTVO Timov test Filip 600 Jadralni RV-model v elektromotorni izvedbi MLADEN MIOČINOVIČ Filip 600pred določanjem težišča Redkokdaj sem v pogovorih s trgovci in lastniki modelarskih trgovin v tujini sli¬ šal, da obstajajo modeli, ki jih na trgu pre¬ prosto ni dovolj, oziroma proizvajalec ne more v kratkem dobavnem roku izpolniti naročil. Pohvalili so se, da na Češkem iz¬ delujejo RV-jadralno letalo, ki je namenje¬ no začetnikom in ga odlikujejo odlične le¬ talne sposobnosti, trdnost gradnje, lep vi¬ dez in dostopna cena. Zapomnil sem si ime proizvajalca in ob naslednjem obisku Češke sva se s proizvajalcem tudi srečala. Prijazno mi je pojasnil razvoj svojega mo¬ dela (modelov) filip. Zakaj modelov in ne enega modela? Jadralni model filip izdelu¬ jejo v več kot 15 različicah! Naj jih našte¬ jem samo nekaj: RV-filip brez električne¬ ga pogona, z dvema krmilnima površina¬ ma (smer, višina) in T-repom, RV-filip brez električnega pogona, s tremi koman¬ dami (smer, višina, krilca) in T-repom, RV-filip z električnim pogonom (rep S, V, T), RV-filip z električnim pogonom (rep S, V, A, T), RV-filip brez električnega po¬ gona (rep S, V, V). Število različnih izvedb pa se poveča, ker so filipi načrtovani v kombinacijah med električnim pogonom (serija 600 ali 400) in brez njega, z upravljanjem z raz¬ ličnimi krmilnimi površinami (S, V, A) ter z izvedbo repov (T ali V). Vsi imajo epok- sidne trupe v beli barvi gelcoata, klasično gradnjo kril, epoksidne kabine in s folijo orakover v različnih prosojnih barvah prekrita krila. Glede na potrebe, znanje letenja in že¬ lje modelarjev si lahko vsakdo izbere svo¬ jega filipa. Sam sem za test izbral RV-mo¬ del filip 600 v izvedbi s krilci in V-repom. Sestavljanka Lična škatla, opremljena z barvnimi slikami letala, detajli in osnovnimi podat¬ ki, že nakazuje velikost RV-modela filip. Deli modela so v dobršni meri izgotov¬ ljeni, zato porabimo zelo malo časa do na¬ šega prvega leta. V škatli dobimo izvrstno laminiran bel trup, izdelan iz epoksidne smole in steklenih vlaken, kabino, natanč¬ no prekrita krila, rep in smerno krmilo, vse potrebne povezave ter drobni mate¬ rial. Priložena so tudi jasno razumljiva na¬ vodila, ki so opremljena s številnimi skica¬ mi in podatki za natančno nastavitev mo¬ dela v delavnici. Sestavljanje modela Model je skoraj v celoti izgotovljen. Za dokončno sestavljanje sem potreboval nekaj brusilnega papirja, karton za izdela¬ vo šablone, skalpel, svedre, sekundno in 5-minutno epoksidno lepilo. Vsem, ki bodo model sestavljali, pri¬ poročam, da si še pred sestavljanjem na¬ tančno preberejo navodila in jih tudi upo¬ števajo. Napak pri sestavljanju skoraj ne moremo narediti. Nosilec elektromotorja prilepimo na že odrezan nos trupa z začasno pomočjo dveh letvic, ki nam zagotavljata pravilen kot. Pri motorjih serije 600 2° navzdol in 2° v desno. Za tiste, ki bi želeli vgraditi močnejši motor, priporočajo kot 3° navz¬ dol in 2° v desno. Pri vrtanju odprtin za okrogli bukovi letvici v trupu, v polovicah kril ter pritr¬ dilne vijake bodimo zelo previdni. Konca kril morata biti enako oddaljena od npr. sredinske točke na koncu trupa. Rep sem s petminutnim epoksidnim lepilom prile- Primer vgradnje servomehanizma z oboje¬ stranskim lepilnim trakom in povezave s krilcem pil na obrušen nosilec s pomočjo šablone, ki sem jo izrezal iz kartona in je oklepala kot 35°. Še prej pa sem krila pritrdil na trup in jih podložil, da je model na ravni deski stal popolnoma vodoravno. Miniservomehanizma sem v krilo pri¬ trdil z obojestranskim lepilnim trakom, žične povezave pa speljal v že vgrajeni plastični cevki. Mizici za servomehanizme in akumulator sem prilepil v trup po na¬ vodilih in skicah. Po načrtu sem dokončal vse povezave med servomehanizmi in kr¬ milnimi površinami. Elektromotor sem z vijakoma pritrdil na nosilno ploščo ter ga s pomočjo regu¬ latorja Jeti povezal z minisprejemnikom. Odklone krmilnih površin sem nastavil po priporočilu v navodilih in sicer: Jadranje s filipom je tudi za začetnike lah¬ ko pravi užitek. 14 maj-junij 2002 'TTKEio MODELARSTVO Dobro so vidni pritrdilni vijaki in leseni zatiči z bajonetom. Dovolj prostora v kabini nam omogoča lahek pristop do vseh kom¬ ponent. Povezava repnih površin, izdelana po priloženem načrtu Baterije pod nosilcem kril sicer vidimo, namestimo pa jih lahko le skozi kabinski del letala. smer levo/desno - 22 mm, višina gor/dol - 12 mm, krilca gor/dol - 10 mm/5 mm. Model sem opremil z akumulatorji Sanyo 7,2 V, 1700 mA, na gred elektromo¬ torja serije 600 z neposrednim pogonom pa sem pritrdil sestavljivi propeler 8 x 4,5. Proizvajalec dopušča uporabo aku¬ mulatorjev s šestimi do osmimi celicami. Za sestavljanje modela iz sestavljanke sem porabil tri ure. Prvi let Prvi let sem izvedel na letališču v Mar¬ tinjaku pri Cerknici. Vreme je bilo sonč¬ no z zelo malo vetra. Zaradi zimskega časa nisem pričakoval termičnega jadranja in daljših poletov. Težišče modela je bilo 77 mm od nosne letvice krila. S pomočni¬ kom in izkušenim pilotom Milanom Jovi¬ čičem sva filipa pripravila za prvi let. Mi¬ lan je letalo s prižganim motorjem vrgel iz roke in prvi let se je začel. S polnimi vrt¬ ljaji je model sprva silil navzgor, z zmanj¬ šanimi pa se je nadzorovano vzpenjal. V zavoje se je obračal nežno in brez težav. Čeprav je model opremljen s krilci, ga lah¬ ko upravljamo le z smerjo in višinskim kr¬ milom. Zaradi majhne teže je filip hitro pridobival na višini in v dobri minuti do¬ segel višino približno 70 m. Po izklopu motorja se je pokazalo, da je model pravi jadralec. Čeprav ni bilo vetra in dokaj hladno, je model mirno in dolgo ja¬ dral proti zemlji. Pri poskusu poča¬ snega leta je ob kri¬ tični hitrosti pove¬ sil nos, pridobil na hitrosti in zajadral. Izvedel sem nekaj osnovnih likov (lu¬ ping, rola), ki jih model izpelje sicer počasi vendar brez težav. Tudi hrbtni let mu ne dela te¬ žav, vendar ni tako stabilen in mu je treba na komandi dodati malo višine. Pretirana hitrost temu jadralnemu modelu ne ugaja. Ob hitrem spuščanju in nabiranju hitrosti se je poja¬ vilo drhtenje kril (flutter), ki je skoraj končalo letenje. Nežno dodajanje višine je takoj prekinilo tisti zoprni zvok. Do iz- praznjenja akumulatorjev sem model še petkrat dvignil do višine okoli 70 m. Že ob prvem pristanku sem se prepričal, da filip potrebuje dolgo stezo ali travnik. Model kar noče izgubiti višine in pristati. Res pa je, da se ga zelo hitro navadimo in pristanemo tam, kjer želimo. Z enim polnjenjem akumulatorjev in brez termike je let trajal povprečno 20 minut. V naslednjih dneh sem ob pomo¬ či rahle termike prav tako z enim pol¬ njenjem model lahko sprehajal tudi eno uro. Zaključek Večina izvedenk jadralnega letala filip je namenjenih začetnikom in prepričan sem, da letenje s tako pohlevnim in pred¬ vidljivim jadralnim letalom omogoča veli¬ ko veselja mladim RV-pilotom in njiho¬ vim učiteljem. Zaradi klasične gradnje kril in epoksidnega trupa lahko ob more¬ bitni manjši poškodbi model brez težav popravimo in spet letimo. Kakovost izdelave, preprosto letenje, videz sestavljenega modela in primerna cena so prednosti, ki jih ne moremo pre¬ zreti. V današnji vse pogostejši časovni stiski nam tak model nudi sprostitev ob sestavljanju in še več užitkov v letenju. FILIP 600 RAZPETINA KRIL: DOLŽINA: PLOŠČINA KRIL: VZLETNA MASA (ELEKTRO). PROFIL KRILA: MOTOR: ELISA: AKUMULATOR: TIP: CENA MODELA: PROIZVAJALEC: UVOZNIK: 2000 mm 1150 mm 38,2 dm 2 1300-1400 g SD 7037/SD7032 SPEED 600, 7,2 V (OPCIJA SPEED 660 Z REDUKTORJEM) 8x4,5 SANYO, 6 ČLENOV, 1700 mA JADRALNI ARE (90-% KONČAN MODEL) 31.000 SIT Z DDV RCM PELIKAN, ČEŠKA TOPMODELTEHNIK D. O. O. Tli: io maj-junij 2002 15 Novosti v letošnji tekmovalni sezoni RV-čolnov na električni pogon MIHA HOLC Najuspešnejši tekmovalci v sezoni 2001 s svojimi modeli na pomolu ob Koseškem bajerju Leto 2001 lahko pri tekmovalnih čol¬ nih na električni pogon v Sloveniji označi¬ mo kot prelomno. Uvedba začetniške kate¬ gorije ECO start je spet spodbudila zani¬ manje tistih modelarjev, ki jim cenovna dostopnost komponent in izenačenost tekmovanj pomeni največ. Smotrna omeji¬ tev ključnih komponent, tj. motorja in ma¬ teriala za propeler, ter nesebična pomoč bolj izkušenih modelarjev sta bili ključna razloga za preporod. Skupno se je v lanski sezoni v tej kategoriji zvrstilo več kot 20 tekmovalcev. Za nadaljnjo privlačnost je bil na pobudo avtorja članka ustanovljen nagradni sklad, v katerega so modelarji kot tudi dve modelarski trgovini in eno pod¬ jetje prispevali praktične nagrade, kot so elektromotorji, servomehanizmi ali krmil¬ niki hitrosti. Glavna nagrada pa je bil mo¬ del čolna mono. Pomembna je bila in osta¬ ja tudi internetna stran, oziroma že kar nekakšen portal - modelarji.kelt.si. Obi¬ skovalcem je na voljo obilica prispevkov, obširne predstavitve modelov s podrobni¬ mi slikami, reportaže s tekem, kot tudi članki in načrti iz revije TIM, avtorjev An¬ dreja in Jožeta Seljaka ter Janeza in Mihe Holca (s privolitvijo urednika revije). Oko¬ li 70 tekmovalcev in navdušencev, med ka¬ terimi so tudi jadralci, uporablja forum za dnevno kramljanje o problematiki mode¬ lov, elektronike, vožnje itd. Z več kot 30.000 obiski v dobrem letu je portal med najbolj obiskanimi slovenskimi mode¬ larskimi spletnimi stranmi. V letošnjem letu je v tekmovalnem ko¬ ledarju poleg stalnih kategorij ECO doda¬ no tudi tekmovanje v kategorijah mono in hidro. Novost so tudi t. i. kvalifikacijske tekme, ki so namenjene uvrstitvi na SP 2003. Tako so ponovno dobili priložnost vsi modelarji, ki si želijo nastopa na pr¬ venstvih, a nimajo časa nastopati na vseh tekmah za državno prvenstvo. Novosti so tudi v uvedbi novih nacionalnih kategorij mono in hidro. Poglavitni razlog je pred¬ vsem »elitizacija« kategorij Naviga mono in hidro. Razvoj brezkrtačnih/brezsenzor- skih motorjev, sofisticiranih krmilnikov hitrosti ter akumulatorjev Ni-MH poteka z veliko naglico. Za nastavitve modelov oz. njihovo konstruiranje so potrebne dolgo¬ letne izkušnje, vrtoglave hitrosti pa so za marsikaterega tekmovalca že previsoke. Upoštevajoč vse našteto je popolno¬ ma jasno, da so za uvajanje oziroma pri¬ vlačnost za širše množice tovrstne katego¬ rije neprimerne. Prepričan sem, da bo vsakdo, ne glede na debelino denarnice in interes našel kate¬ gorijo, ki mu najbolj ustreza. Kar nekaj iz¬ med nacionalnih kategorij je skoraj izena¬ čenih s tujimi nacionalnimi kategorijami. Nacionalne kategorije: Kategorija ECO start je namenjena predvsem začetnikom, ki se prvič srečuje¬ jo s tekmovanji. Kot se je izkazalo v lan¬ skem letu, omejitev motorja (najbolj pri¬ ljubljen je motor speed 600 race 7,2 V) in materiala ladijskega vijaka (obdelani Graupner K29) v določeni meri omejujta tudi kapaciteto akumulatorja. Tekmovalci so zmagovali z akumulatorji kapacitet 2000 do 2400 mAh. Uporaba akumulator¬ jev višjih kapacitet pa je povzročila bodisi Primerjava modelov mini ECO in ECO uspešnega tekmovalca Simo¬ na Vide Odlično nastavljen model Gregorja Vide kategorije ECO standard ima tudi zanimivo poslikavo. 16 maj-junij 2002 TIKCko MODELARSTVO povečano gretje motorja (in s tem krajšo življenjsko dobo) ali nepotreben daljši čas vožnje. Državni prvak Andrej Černigoj je tek¬ moval s prirejenim modelom TP. No 3, narejenim iz balze. Zmage si je privozil predvsem s previdno in tekočo vožnjo brez trkov. Kategorija mono start v primerjavi z ECO start ponuja več adrenalinskih užitkov. Zahteva pa seveda tudi večjo iz¬ kušenost in zbranost tekmovalcev, saj so dobro nastavljeni modeli mnogo hi¬ trejši. Omejitev motorjev in ladijskih vi¬ jakov je enaka. Zelo podobna kategoriji mono start je nemška barracuda cup. Čeprav pravila omejujejo tudi model čolna in še nekaj drugih podrobnosti, je bil odziv tekmovalcev presenetljiv. V drugem letu obstoja se krog privržen¬ cev širi po vsej Evropi (enega imamo tudi pri nas). Razpisano je bilo celo evropsko prvenstvo! Še hitrejši so modeli kategorije hi¬ dro start. Kljub omejitvam motorjev in propelerjev so hitrosti dobro nastavlje¬ nih modelov za marsikaterega začetnika Aleš Založnik z modelom kategorije mini hidro lastne konstrukcije, ki je narejen iz stirodura in prevlečen s tanko stekleno tkanino dovolj visoke, da se na tekmovanjih močno dvigne adrenalin. Kategorija predstavlja izziv za vse začetnike in ti¬ ste, ki vstopajo v svet hitrih čolnov na električni pogon. Najbrž bo za mnoge bralce razveseljivo dejstvo, da je v Timu objavljeni model »proton« skoraj idea¬ len za to kategorijo. Naj na kratko povzamem samo neka¬ tere prednosti kategorij start. V prvi vr¬ sti so predvsem izenačena tekmovanja, na katerih odloča v glavnem spretnost’ vodenja modela. Začetnik lahko prido¬ biva izkušnje brez pretiranega obreme¬ njevanja denarnice. Ločenost tekmovanj ECO ter kategorij hidro in mono omo¬ goča uporabo enake elektronike, tj. mo¬ torja, krmilnika hitrosti, pogonskega akumulatorja, servomehanizma in spre¬ jemnika. Model kategorije mono start med vožnjo Kategorije mini Mini ECO je pridobival privr¬ žence že v lanski sezoni, saj se je de¬ monstracijskih te¬ kem udeleževalo do šest tekmo¬ valcev. Glavna pri¬ vlačnost poleg majhnih mer (mo¬ deli merijo v dolži¬ no okoli 30 cm) je preprostost in ce¬ novna dostopnost. Pravila omejujejo tip motorčkov in velikosti ter vrste akumulatorjev. Za nekatere bolj izku¬ šene tekmovalce pomenijo tekme s to¬ vrstnimi modeli sprostitev, za začetnike pa priložnost za pridobivanje izkušenj. Zaradi majhnih dimenzij modelov so trki zelo redki. Kategorija mini ECO bi lahko bila tudi zamenjava za modele MČ, saj se lahko tekmovanja na prirejeni progi izve¬ dejo tudi v bazenih. Podobne omejitve veljajo tudi za mo¬ dele kategorije mini mono; model te ka¬ tegorije je predstavljen v tej številki. V kategoriji mini hidro glede motor¬ jev ni omejitev, ta velja le za tipe in veliko¬ sti akumulatorjev. Hitrosti, ki jih dosegajo ti modeli, so enake hitrostim večjih bra¬ tov kategorije hidro 1 pred nekaj leti. Z modeli mini ECO lahko nastopate v tudi v tujini (Madžarska, Češka, Anglija), kategoriji mini mono in mini hidro pa sta skoraj identični z nemškima nacionalni¬ ma kategorijama mini mono ter mini hi¬ dro. Kategoriji hidro 700 in mono 700 sta namenjeni modelarjem, ki že imajo ne¬ kaj izkušenj in si želijo hitrih in izenače¬ nih tekmovanj brez večjih stroškov. Kot pove že samo ime kategorij, so dovoljeni samo motorji velikosti 700 (npr. Graup- ner speed 700 BB turbo 8,4 V). Dovoljeno število členov akumulatorjev je 12 do 14, s čimer se odpirajo možnosti uporabe dveh sedemceličnih akumulatorskih pa¬ ketov, npr. iz modela ECO. Ker so motorji tokovno dokaj nezahtevni, lahko uporabi¬ mo tudi akumulatorje Ni-Cd kapacitet od 2000 do 2400 mAh. Sam motor je zaradi konstrukcije zelo vzdržljiv in lahko po iz¬ kušnjah tujih tekmovalcev zdrži tudi do tri tekmovalne sezone. Nenazadnje sta ka¬ tegoriji zanimivi tudi za tiste, ki so že ne¬ koč tekmovali v kategorijah mono in hi¬ dro 2. Kategorija mono 700 je skoraj identič¬ na nemški nacionalni kategoriji mono 2 standard (mono 2 S 14) in angleški mono 2 restricted. Kategorije Naviga Kategorija ECO standard je bila na lanskih tekmah za državno prvenstvo za¬ stopana le z dvema ali tremi tekmovalci. Poglavitni razlog za tako slabo udeležbo je bilo povečanje časa vožnje na osem minut. S tem je bil skoraj nujen nakup zmogljivejših akumulatorjev, predvsem pa konstrukcija modela, ki pri drsenju porabi manj energije. Za popolno prese¬ nečenje je poskrbel modelar Gregor Vida, ki je na zadnjih tekmah zmagoval s pet let starimi akumulatorji RC2000, a z odlično nastavljenim modelom in brez¬ hibno vožnjo. Glavna novost v lanskem letu v kate¬ goriji ECO expert je bilo podaljšanje teka s 5 na 6 minut. Zanimivo je, da se s podaljšanjem teka hitrost ni zmanjšala, prav nasprotno! Nove konstrukcije mode¬ lov, nastavitve in konkurenca, vse to je pripomoglo, da imamo kar nekaj tekmo¬ valcev, ki se lahko enakovredno kosajo s svetovno elito. Mono 1 do 3 in hidro 1 do 3 ostajajo kategorije, ki prinašajo razvoj. Organizaci¬ ja Naviga je podaljšala čas tekov. Poglavit¬ ni razlog je v tehnologiji izdelave akumu¬ latorjev Ni-MH, saj konkurenca med proi¬ zvajalci povzroča skoraj vrtoglavo naglico povečanja kapacitete, po drugi strani pa so povečane tudi tokovne zmogljivosti in trpežnost. Tako so kljub podaljšanju času teka za eno minuto hitrosti še višje. Naviga je spremenila tudi potek tek¬ movanja z uvedbo finalnih voženj in ome¬ jitvijo maksimalnega števila tekmovalcev v posamezni skupini na šest. Na prošnjo tekmovalcev je sedaj dovoljena hkratna udeležba v kategorijah ECO standard in ECO expert. Zaključek Z ločenimi tekmovanji ECO ter hidro in mono bo omogočen nemoten razvoj vseh kategorij. Pestrost kategorij po drugi strani omogoča nastop prav vsakomur, ki si želi tekmovati, ne glede na debelino de¬ narnice in izkušenost. Zaradi pravil, po¬ dobnih nacionalnim kategorijam v drugih državah, pa se odpira možnost nastopa naših tekmovalcev na tujih tekmovanjih. Pravilnik in predstavitve modelov no- vouvedenih kategorij so na voljo na splet¬ ni strani http://modelarji.kelt.si. Na forumu smo izkušeni modelarji pripravljeni pomagati tistim, ki se prvič srečujejo s tekmovalnimi modeli, kot tudi vsem drugim, ki jih zanimajo posamezne konkretne rešitve, povezane z izdelavo čolnov na električni pogon. TTEliio maj-junij 2002 17 MODELARSTVO J2i— Timov test Hydro & Marine Redbird mini mono »raketa« MIHA HOLC jakov. Na zahtevo lahko proizvajalec po elektronski pošti pošlje slike izgotovlje¬ nih modelov z različnimi komercialno do¬ bavljivimi krmili in osmi. Za osnovno gradnjo je priporočena dvojno uležajena pogonska gred in plastično krmilo, za ne¬ koliko bolj zahtevne in izkušene pa je na načrtu prikazana konstrukcija krmila iz medeninastih cevk. Sam sem šel še nekoli¬ ko dlje in uporabil podobno konstrukcijo namestitve pogona in držala krmila, kot pri svojih večjih modelih mono. Model ima že vlepljeno pregrado za poplavni kanal, kar zelo olajša gradnjo Lanska sezona je bila prelomna za t. i. mini tekmovalne čolne, velikosti od 30 do 40 cm, ki običajno uporabljajo za pogon poceni elektromotorčke velikosti speed 400. Glavni razlog za to kategorijo pa je predvsem cenovno dostopnejša miniatur¬ na elektronika - krmilniki vrtljajev, spre¬ jemniki in servomehanizmi. V dobi med¬ mrežja smo nekateri navdušenci objavili slike in kratke videoposnetke svojih mo¬ delčkov, s čimer se je »nalezljiva mrzlica« mini- in mikromodelov čolnov hitro razši¬ rila. Male modelčke čolnov naključni gle¬ dalci hitro zamenjajo za igrače, vendar bolj natančen pogled v njihovo notranjost razkrije, da so pravzaprav pomanjšani mo¬ deli večjih tekmovalnih čolnov. Hitrosti, ki jih dosegajo boljši modeli, so enake ali celo višje kot pri večjih modelih z nepri¬ merno močnejšimi motorji! Gradnja zah¬ teva veliko mero natančnosti, izbiro lah¬ kih in togih materialov, premišljene kon¬ strukcije ter uporabo čim manj lepila. Nemška firma Hydro & Marine je kot letošnjo novost predstavila zanimiv mo¬ del znanega in uspešnega nemškega kon¬ struktorja modelov kategorij mono, Ego¬ na Willa. Oblika modela je na prvi pogled zelo nenavadna. Ima izjemno ozek in oši¬ ljen premec, ob straneh na trupu pa doda¬ na »krila«, ki zagotavljajo aerodinamični vzgon na ravninah, v ovinkih pa se model nanje opre. Ker proizvajalec v predstavi¬ tvi zatrjuje, da model dosega celo hitrosti modelov mono 1, se je brez oklevanja hi¬ tro znašel v moji nakupovalni košarici na njihovi spletni strani http://www.hydro- marine.de. Izbira RV-komponent Moj osnovni cilj je bil, da bi z mode¬ lom tekmoval v kategoriji mini mono (kratek opis te kategorije najdete v tej šte¬ vilki Tima). Najbolj logična bi bila izbira motorja speed 400 6 V, vendar sem se od¬ ločil za nekoliko bolj tvegan pogon z mo¬ torjem speed 400 4,8 V race. Predvsem zato, ker ima ta motorček zelo veliko vrt- jajev in majhen navor, kar je vse prej kot idealno za pogon v modelih čolnov. Za boljše prileganje krtačk na kolektor in s tem boljše zmogljivosti sem ga utekal pod vodo. Za povečanje navora in povišanje izkoristka sem okoli ohišja motorja ovil dva ovoja transformatorske pločevine. Za efektivno odvajanje toplote služi vodno hlajenje, ki je bilo opisano v Timu 4/1996. Majhne mere trupa so narekovale izbi¬ ro miniaturnih komponent. Odločil sem se za uporabo servomehanizma Graupner C261 ter sprejemnika Graupner R600 brez ohišja. Za akumulatorje sem uporabil sedem členov Sanyo N-700 AR. Iz svojega modela mini ECO sem uporabil nekaj- gramski elektronski krmilnik hitrosti Schulze slim 18be. Gradnja Priložena so dokaj dobra navodila s številnimi dodatnimi nasveti, kot je npr. obdelava ko¬ vinskih ladijskih vi- tistim, ki nimajo izkušenj z laminira- njem. Na žalost sem na več mestih od¬ kril velike špranje, skozi katere bi voda kaj hitro napolnila majhen prostor v tru¬ pu. Luknje sem prekril z mešanico epoksidne smole R&G I.F2 in bombaž¬ nih kosmičev. Sledilo je vrtanje odprtin za poplavni kanal. Za krmilo sem med seboj prispajkal 2-mm jeklenico in ner¬ javečo pločevino debeline 0,5 mm. Za nosilec krmila sem uporabil ploščici la- minirane ogljikove tkanine debeline 0,5 mm. Podporo osi ter ustrezne nosilce sem izrezal iz duraluminijevega kotnega profila, nosilec motorja pa iz tankega vi- troplasta. Za pogon sem uporabil jekle¬ nico premera 1,2 mm, ki se vrti v teflon¬ ski cevki. Dolgo časa sem premišljeval, kako bi namestil servomehanizem. Oče mi je predlagal zelo preprosto rešitev, ki se je izkazala za idealno. Uporabil sem ustrezno zvito tanko ploščico iz aluminija, servomehanizem pa pritrdil med med seboj privijačeni ploščici iz vi- troplasta. Za pritrditev sprejemnika, elektron¬ skega krmilnika hitrosti in akumulatorjev sem uporabil samolepilne ježkaste trako¬ ve Velcro. Zaradi majhnih mer je v notranjosti modela zelo tesno. Posebno ob¬ likovan komplet pogonskih akumulatorjev je ključen za zagotavlja¬ nje optimalne lege težišča. Podroben pogled na krmo. Opazna je nastavitev kota pogonske osi, okrepljeno držalo krmila in krmilni sistem ter zajem vodnega hlaje¬ nja. 18 maj-junij 2002 TIKTiio Lepila Uporabil sem petminutno epoksidno lepilo, gosto cianoakrilatno sekundno le¬ pilo in lepilo Loctite, tip 603, za lepljenje medeninastega dela z navojem za ladijski vijak na jeklenico. Vožnja Testna vožnja je sledila že naslednji dan po dokončanju modela na srečanju »Pomladanski pokal 2002« na Bloškem je¬ zeru. Marsikdo od gledalcev je bil navdu¬ šen nad nenavadnim videzom modela. Razmere za prvo vožnjo so bile vse prej kot idealne. Valovi so bili skoraj tako vi¬ soki kot sam model, poleg tega pa so vož¬ njo popestrili še močni sunki mrzlega vetra. Model je pri delnem plinu že po ne¬ kaj metrih brez težav prešel v fazo drse¬ nja. Po pospeševanju s polnim plinom je približno po 20 m prešel v fazo »letenja«. Takrat se vode dotika le del krmila in manj kot polovica vijaka! Velika vodna površina se je v primerjavi z modelčkom Posrečena namestitev servomehanizma med dvema med sebojprivijačenima plošči¬ cama iz vitroplasta hipoma navidezno zmanjšala, saj je mo¬ del od enega do drugega konca potrebo¬ val le nekaj sekund. Stabilnost je bila prav presenetljiva in zdelo se je, kot da valovi in veter modelu pri polni hitrosti celo ugajajo. Majhen navor motorja je bil očiten predvsem pri razmeroma dolgotrajnem pospeševanju iz ovinkov. Kmalu sem od¬ kril, da je pred ovinki treba le nekoliko popustiti plin in ga dodati takoj, ko se mo¬ del nagne v ovinek. Tako model nadaljuje z vožnjo v letečem položaju tudi v ovin¬ kih, ne da bi bistveno izgubil na hitrosti ali stabilnosti. Valovi in sunki vetra so po¬ stajali vedno močnejši, kar je bilo za mo¬ delček le nekoliko preveč. V desnem ovinku se je obrnil in se ni hotel postaviti nazaj. Izkazalo se je, da je treba poleg zad¬ nje odprtine in sprednje izvrtine izvrtati tudi odprtino na spodnji strani krila, prib¬ ližno 5 cm od začetka. Ta služi kot oddu- šek zraka, ki se ujame v poplavni kanal, ko se model prevrne. Za prvo vožnjo sem uporabil obdelan ladijski vijak iz aluminija, firme Octura X427, za drugo vožnjo pa obdelan vijak Graupner K 29. Razveseljivo je bilo, da je bil model enako hiter z dosti cenejšim plastičnim vijakom K 29. Motor je manj obremenjen, čas vožnje pa je dobrih pet MODELARSTVO Model se med vožnjo pri polnem plinu popolnoma dvigne iz vode in zdi se, kot da leti tik nad vodno površino. V stiku z vodo je le krmilo in manj kot polovica ladijskega vijaka. minut, kar je kot naročeno za kategorijo mini mono! Zaključek Model me je kot zahtevnega modelar¬ ja tekmovalca navdušil tako s hitrostjo, stabilnostjo kot z videzom. Na manjše po¬ manjkljivosti sem pozabil že po prvi test¬ ni vožnji. Presenetilo me je, da lahko ce¬ nen motorček požene model do tako vi¬ sokih hitrosti. Kot alternativna možnost pogona se ponuja kombinacija brezkrtačnih motor¬ jev z maso okoli 60 g (npr. Lehner 1015/ 19, Hopf Viper Boridium 25/13 ali Hac- ker B20-12L) in ustrezno majhnega brez- krtačnega regulatorja (npr. 18 AJeti/Hac- ker). Uporaba brezkrtačnega sklopa ne bi pomenila samo višje hitrosti (pazljivo pri natančnih nastavitvah) ampak tudi boljše pospeške ob daljšem času vožnje, s tem pa seveda tudi praktično neomejeno živ¬ ljenjsko dobo motorja. Model toplo priporočam vsem mini navdušencem, ki že imajo izkušnje s hitri¬ mi tekmovalnimi čolni tako z gradnjo kot pri vožnji. V ponudbi mini-/mikromode- lov firme Hydro&Marine sta še dva mode¬ la mono, hidro, katamaran in ECO. Na spletni strani http://www.micro- hydros.com si lahko ogledate podrobne slike in opis gradnje testnega modela, v forumu na spletni strani http://modelar- ji.kelt.si pa že poteka debata. Vsa vpraša¬ nja v zvezi z gradnjo modela lahko pošlje¬ te na naslov: mihaholc@hotmail.com. Tehnični podatki Proizvajalec: Vrsta modela: Priporočena vrsta pogona: Dolžina: Širina: Masa praznega modela: Material: Cena: Hydro & Marine, Nemčija, http://www.hydromarine.de mini mono krtačni elektromotor velikost speed 400/480 z akumulatorji Sanyo N-700AR ali N-800AR 380 mm 173 mm 100 g steklena tkanina in epoksidna smola 62,3 EUR (brez davka) Podatki o avtorjevem modelu Motor: Akumulatorji: Krmilnik hitrosti: Servomehanizem: Sprejemnik: Ladijski vijak.: speed 400 4,8 V race z vodnim hlajenjem in obročema iz mehkega železa 7 x Sanyo N-700AR Schulze slim-l8be (ni več v prodaji) Graupner C261 Graupner R600 brez ohišja (sedaj v ponudbi kot R600 light) Octura X427, modificiran in Graupner K 20, modificiran Masa za vožnjo pripravljenega modela: okoli 450 g Končna hitrost: približno 40 km/h Tm maj-junij 2002 19 MODELARSTVO Fotografiranje z zmaja ROBERT JAMNIK Uvod Marsikaterega modelarja med nami preveva želja, da bi s svojimi modeli po¬ letel v nebo in od tam opazoval zemljo. Tudi sam sem že od nekdaj rad opazo¬ val pokrajino, predmete in svet s ptičje perspektive. Ce je ob tem nastala še kakšna zanimiva fotografija, pa je bilo vse skupaj toliko bolj zabavno. Žal so takšne možnosti redke. Zato sem se do¬ mislil, da lahko fotografiram iz zraka tudi tako, da dvignem fotoaparat, obe¬ šen pod zmaja. Ob primerni izbiri zma¬ ja in z nekaj ročne spretnosti si lahko vsakdo naredi zanimivo pripravo, ki bo omogočala fotografiranje iz zraka. Izbira opreme V nadaljevanju bomo opisali nekaj predlogov in nasvetov za izbiro opre¬ me, ki je nujno potrebna za fotografira¬ nje iz zraka. RV-naprava Vsi načrti in mere v članku se nana¬ šajo na uporabljeno RV-napravo. Vsak¬ do bo že ob bežnem pogledu na načrt ugotovil, da lahko vse dimenzije hitro in brez težav prilagodi napravi, ki jo bo uporabil. Uporabljena RV-naprava je Graupner JR C4-X SSM40. Naprava je ena najbolj osnovnih, vendar za naše potrebe povsem zadostuje. Tudi servo- mehanizmi so dovolj zmogljivi. Krmiliti bo morala proženje fotoaparata in obra¬ čanje po vodoravni osi. Seveda bi bilo bolje, če bi lahko obračali fotoaparat tudi po navpični osi, vendar je to neko¬ liko zahtevnejše in za začetek ni potreb¬ no. Nekateri modelarji sicer pravijo, da je mogoče vse skupaj narediti tudi brez daljinskega vodenja, vendar izvedbe niso tako zanesljive. Fotoaparat Osnovni pogoj pri izbiri fotoaparata je ta, da ima motorni pogon filma in da to ni najboljši družinski fotoaparat, saj moramo računati tudi na kakšno str¬ moglavljenje. Predelava fotoaparata, ki ima ročno navijanje, bi bila veliko pre¬ zahtevna. Vsekakor za prve poskuse svetujem kakšen bolj poceni fotoapa¬ rat. Na načrtu so narisane osnovne mere uporabljenega fotoaparata (Sam¬ sung AF300), vendar je nosilna kon¬ strukcija dimenzionirana tako, da bo mogoče pritrditi tudi druge modele. Fotoaparat sicer ni med najlažjimi (265 g), vendar je za naš namen dovolj trdno zgrajen. Zmaj Na trgu danes obstaja veliko vrst zmajev, toda zavedati se moramo, da vsi niso primerni za naš namen. Izbrati mo¬ ramo takšnega, ki bo imel najbolj miren let, in ne kakega akrobatskega, s kate¬ rim delamo v zraku akrobacije in zavo¬ je. Takrat bi bilo slikanje nemogoče. Iz¬ biramo med takimi, ki imajo samo eno vrvico za vodenje. Zmaj mora biti tudi tako velik, da bo vse skupaj lahko dvig¬ nil pod nebo, saj lahko celotna masa konstrukcije s servomehanizmi, spre¬ jemnikom, baterijami, fotoaparatom in nosilnim okvirjem kaj hitro doseže tudi 600 g in več. Ker nisem imel dovolj veli¬ kega zmaja, sem si pomagal tako, da sem med seboj povezal tri enake in tako dobil zadosti dviga že pri manjši hitrosti vetra. Izdelava Izdelava nosilnega okvirja ni zah¬ tevna. Pred izdelavo si pripravimo Skupna masa sestavljene konstrukcije je 750 g. Za dvig potrebujemo najmanj tri zaporedno zložene zmaje deltaste oblike, velikosti 90 x 90 cm. aluminijasto pločevino in nekaj os¬ novnega orodja. Sama izbira materiala ni kritična, videl sem tudi že nosilne okvirje, narejene iz balze ali ogljiko¬ vih vlaken. V našem primeru je okvir narejen iz aluminija debeline od 2 do 3 mm. Pri traku debeline 3 mm se nam lahko pojavijo težave, saj ga že težje krivimo. V načrtu je predviden aluminijast trak širine 25 mm in debe¬ line 3 mm. Trak si lahko pripravimo Sestavni elementi Fotoaparat je pritrjen z najlonskimi vežicami, nosilec baterij in RV-sprejemnik pa sta pritrjena z ježkastim trakom 20 maj-junij 2002 TTETlio MODELARSTVO Vzlet... Za slikanje sta potrebna dva, eden ki vodi zmaja in drugi, ki upravlja z napravo za radijsko vodenje (zgoraj). Pogled iz ptičje perspektive. Fotoaparat s krajšo goriščnico zajame širši vidni kot in je bolj primeren kot fotoaparat z daljšo goriščno razdaljo (desno). tudi iz tanjše aluminijaste pločevine. Za kotne ojačitve uporabimo alumini¬ jasto pločevino debeline 1 mm. Risba nam kaže, da bo treba izvrtati kar ne¬ kaj lukenj. Priporočljivo je pred kriv¬ ljenjem natančno zarisati in izvrtati vse potrebne luknje, ker je to potem, ko je okvir že zakrivljen, nekoliko tež¬ je. Potem si pripravimo še kotne oja¬ čitve, ki jih izrežemo in ukrivimo po načrtu. Na nosilnem okvirju sem veči¬ no lukenj pripravil tako, da sem po¬ tem vrezal še navoj M 3- Kdor ima te¬ žave pri vrezovanju navojev ali nima orodja, si lahko pomaga tudi tako, da izvrta nekoliko večjo luknjo, pri mon¬ taži pa uporabi nekoliko daljše vijake in na koncu matico. Pri izdelavi pazi¬ mo na natančno izdelavo nosilca fo¬ toaparata, da servomehanizem ne bo imel pretežkega dela pri obračanju po vodoravni osi. Sestavljanje Ko je narejen nosilni okvir, namesti¬ mo še vse druge dele. Za pritrditev fo¬ toaparata sem uporabil kar originalno mesto, ki je na večini aparatov predvi¬ deno za namestitev na stativ. Če ga vaš aparat nima, si lahko pomagate tudi z ježkastim trakom (trak velkro s kaveljč¬ ki, ki se med seboj sprimejo) ali plastič¬ nimi objemkami. Verjetno bo potreb¬ nih tudi nekaj nastavitev pri servome- hanizmu za proženje, pač odvisno od tega, kje je sprožilni gumb na fotoapa¬ ratu. Pred vzletom je priporočljivo na¬ rediti nekaj fotografij kar na tleh, da preverimo vse funkcije in nastavitve. Pomembno je tudi natančno obesiti fo¬ toaparat pod zmaj. Pritrditev lahko izvedemo s pomočjo križnega nosilca, ki se je najbolje obnesel. Nekaj predlogov Vsem, ki se boste lotili izdelave, pred¬ lagam še nekaj izboljšav. Pri večkanalnih napravah lahko izvedemo še obračanje po navpični osi in tako zajamemo večje območje slikanja. Pomagamo si z zobni¬ ki iz kakšnega pokvarjenega tiskalnika ali CD-pogona. Naredimo si lahko tudi pristajalne noge, ki nam ob tršem pri¬ stanku ublažijo padec. Lahko pa eksperi¬ mentiramo s časovnimi prožili, ki jih modelarji uporabljajo pri spuščanju ja¬ dralnih modelov za odklop vrvi. Za konec Pri izdelavi in fotografiranju mora¬ mo imeti veliko potrpljenja in dobre volje. Fotografije s ptičje perspektive so lahko izredno zanimive, mnogo¬ krat tudi zelo lepe. Seveda velja tudi opozorilo, da zmajev ne spuščamo v bližini daljnovodov in drugih objek¬ tov, ki so lahko nevarni in med katere se lahko zmaj zaplete. Želim vam veli¬ ko vetrovnih dni in mnogo lepih foto¬ grafij. CIE Specializirana trgovina d. o. o. za elektroniko in radioamaterstvo NOVO NA ŠTAJERSKEM *** VSE ZA MODELARJE radijsko vodeni modeli avtomobilov, letal in ladij, makete, rezervni deli, pribor, modelarsko orodje, balza, letalska vezana plošča, lepila ... Graditeljem nudimo svetovanje in strokovno pomoč. ČIP d. o. o.. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor, tel.: 02/420 3 444 Poslujemo: ponedeljek-petek: od 08. 00 do 18. 00 , sobota: od 08. 00 do 13. 00 . TTKTiio maj-junij 2002 21 MODELARSTVO Timov test MWS 26IFS Bencin je »in« MATEJ ROZMAN Iz leta v leto se na modelarskih mitin¬ gih pri nas in v tujini pojavlja vedno več modelov z bencinsko gnanimi motorji. Tako sem bil prijetno presenečen, ko sem pri podjetju Top-modeltehnik, d. o. o., iz Nove Gorice izvedel, da je češko podjetje MWS, ki proizvaja motorje z notranjim zgorevanjem, pripravilo za letošnjo sezo¬ no nov izdelek. Opis motorja To je motor z notranjim zgorevanjem in prostornino 26 cm 3 , namenjen za po¬ gon letalskih modelov, uporablja pa na¬ mesto modelarjem znanega metanola kar navaden evrosuper 95 z dodatkom 2,5 % sintetičnega olja. Motor je resnično lep iz¬ delek in močno izstopa iz množice dose¬ danjih izdelkov tega proizvajalca. V kom¬ pletu dobimo motor z uplinjačem, sveč¬ ko, izpušnim loncem in elektronskim vži¬ gom. Uplinjač Motor ima vgrajen membranski upli¬ njač znamke Walbro, v modelarskem žar¬ gonu pravimo, da ima »pumpo«. To pome¬ ni, da motor za delovanje ne potrebuje dovoda pritiska v rezervoar za gorivo, am¬ pak ga uplinjač sam črpa iz rezervoarja. V praksi je to pomembno zaradi penjenja goriva, saj se v takšnem primeru to ne more zgoditi, motor pa deluje bolj zanes¬ ljivo. Pri uplinjaču opazimo bistveno manjši premer difuzorja za dovod zraka v motor, kot bi pričakovali za motor takšne prostornine, izkaže pa se zelo dobro, saj motor deluje pri nižjih vrtljajih in ima izredno velik navor. Izpušni lonec Zraven motorja je tudi zelo majhen iz¬ puh, ki je narejen iz navadne pločevine. Ta na prvi pogled deluje malce neresno za takšen motor, vendar se izkaže s soraz¬ merno majhnim hrupom in globokim zvokom, značilnim za štiritaktne motorje. Za modelarje, ki hočejo iz tega motorja iz¬ tržiti več moči, priporočam, da zamenjajo izpušni lonec z resonančno cevjo ali pa povečajo odvod izpušnih plinov tako, da povečajo premer izpušne cevi na izhodu. S tem lahko dobimo tudi do 20 % več mo¬ či, povečamo pa hrupnost motorja. Prav tako presenetijo majhne dimenzije izpu¬ ha, ki pa nas pri montaži ne obremenjuje. Izpuh pa ima tudi slabo stran. Sestavljen je namreč iz dveh delov, ki sta med seboj privijačena. Spoj zelo kmalu začne pušča¬ ti, tako da ga je že pred prvim zagonom priporočljivo namazati s tesnilno maso. Izpuh ima prav tako že narejen dovod za pritisk v rezervoar, vendar ga moramo za¬ preti, saj motor s pritiskom v rezervoar ne bo dobro deloval. Dovod lahko upora¬ bimo tudi za brizganje nafte v izpuh, s či¬ mer ustvarimo dimni efekt. Testiral sem tudi resonančni izpuh, pri katerem so se vrtljaji močno povečali, prav tako pa se je to poznalo pri vleku motorja. Elektronika za vžig motorja Na koncu je tu še elektronika, ki celot¬ ni sklop naredi uporabniku prijazen. V osi motorja na nastavku je vgrajen magnet, zraven pa nosilec tipala. Elektronika je na¬ rejena tako, da s pomočjo tipala in magne¬ ta zaznava vrtljaje in nato odvisno od hitro¬ sti vrtenja pošilja visokonapetostne impul¬ ze v svečko. Mikroprocesor izračunava pravilne čase vžiga, tako da motor v vsem razponu vrtljajev dela optimalno. Prednost elektronskega vžiga je tudi v tem, da je laž¬ ji od klasičnega magneta, motor pa je lažji, varčnejši in lažje vžiga. Za napajanje potre¬ buje elektronika štiri akumulatorje Ni-Cd, vgrajen pa ima tudi izhod za merilnik vrt¬ ljajev, ki ga podjetje ponuja kot dodatno opremo. Proizvajalec navaja kapaciteto akumulatorjev za napajanje elektronike najmanj 1500 mAh, kar se na prvi po¬ gled zdi veliko, vendar v resnici ni tako. Sam sem poskusil najprej s kapaciteto 750 mAh, za kar pa se je izkazalo, da je dovolj le za dva poleta. Zato sem jo potem zamenjal z 2000 mAh, kar je sicer minus pri teži, je pa dovolj za cel dan letenja. Pri montaži elektronike v model moramo paziti zaradi motenj, kajti premajhna razdalja elektroni¬ ke od sprejemnika je lahko usodna. Elek¬ tronika mora biti od sprejemnika odmak¬ njena vsaj 20 cm, povezava servomehaniz- ma z uplinjačem pa ne sme biti iz pre¬ vodnega materiala. Zagon motorja Motor poženemo tako, da najprej do¬ vedemo vanj gorivo ali ga po domače »za¬ lijemo«, kar naredimo tako, da na uplinja¬ ču s prstom pokrijemo difuzor in nekaj¬ krat obrnemo propeler, nato pa vključi¬ mo elektroniko in motor poženemo. Mo¬ tor bi moral vžgati pri prvem ali drugem poskusu, če pa ne, pomeni, da nima do¬ volj goriva. V tem primeru moramo opisa¬ ni postopek ponoviti. Motor je tovarniško nastavljen za ute- kavanje, vendar se izkaže, da je treba pri večjih propelerjih malce odpreti iglo za dovod goriva in iglo za dovod zraka. Mo¬ tor utekavamo na približno eni tretjini polnega plina. Proizvajalec priporoča za utekavanje 2,5-% mešanico goriva s sinte¬ tičnim oljem. Pogonsko gorivo je lahko 95-oktanski bencin, bolje pa se je motor 22 maj-junij 2002 TEEko izkazal z 98-oktanskim bencinom. Motor tako utekavamo približno 30 minut, nato pa uplinjač odpremo in motor nastavimo na idealno delovanje. Nastavitev motorja Motor nastavljamo tako, da do konca odpremo uplinjač in nato zapiramo oz. odpiramo iglo za dovod goriva, dokler motor ne doseže najvišjih vrtljajev. Plin zmanjšamo na minimalne vrtljaje in spod¬ njo iglo zapiramo toliko časa, dokler mo¬ tor ne doseže največjega števila vrtljajev pri najnižjem plinu. Nato spodnjo iglo od¬ premo za četrt obrata. Motor je zdaj na¬ stavljen za let. Če se pri letu pokaže, da vrtljaji ne preidejo gladko od najmanjših do največjih, so potrebne še manjše nasta¬ vitve uplinjača. Po utekavanju motorja lahko preidemo na manjše razmerje me¬ šanice goriva, in sicer 2 %. Meritve Motor sem te¬ stiral s petimi elisa- mi različnih di¬ menzij in dobil zelo razveseljive podatke. Prav tako sem testiral tudi resonančni izpuh, ki ga uvoznik po¬ nuja kot dodatno opremo. Pri meritvah vrtljajev sem upo¬ rabljal digitalni merilnik, za merjenje vleka pa vzmetno tehtnico, ki je kazala žal samo do 0,5 kg natančno. Vse meritve sem delal s priporočeno dolžino resonančnega izpuha in je bila za vse elise enaka. Motor sem nastavil na grobo in bi tako dobljene rezultate lahko še izboljšal. Zaključek Motor lahko le pohvalim. Izkaže se kot zelo zanesljiv, rad vžiga, ne vžiga v nasprot¬ no smer vrtenja, med delovanjem ne vibri¬ ra, deluje enako ob kakršnem koli vremenu in ima zelo majhno porabo goriva. Prav po¬ raba goriva me je najbolj presenetila, saj 0,5 litra goriva zadošča za dobrih 40 minut lete¬ nja, njegova cena pa je praktično zanemar¬ ljiva. Če preračunamo, ugotovimo, da se razlika v ceni med bencinsko gnanim mo¬ torjem in klasičnim »metanolcem« pri po¬ gostem letenju kaj hitro poplača. Letalski modelarji smo tako dobili novo generacijo motorjev, ki počasi napovedujejo slovo od večjeprostorninskih motorjev na metanol. Tovarniški podatki: Prostornina: 26 cm 1 Moč: 3,8 KM pri 9000 vrt./min Masa motorja z izpuhom in elektroniko: 1100 g (brez napajalnih baterij za elek¬ troniko) Cena motorja: 61.990 SIT Cena resonančnega izpuha: 11.990 SIT Uvoznik: Top-modeltehnik, d. o. o. Bratov Hvalič 145, 5000 Nova Gorica Tel.: (05) 330-01-73 aflsmsKrfi ©Plin * „ o Trgovsko podjetje GASILSKA OPREMA d. o. o. Trgovina »MLADI TEHNIK« Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 421-87-80, faks: (01) 426-22-43 Odprto: od 8.00 do 19.00 ure, ob sobotah do 13-00 ure Modelarska trgovina predvsem za modele letal, avtomobilov in čolnov na električni pogon. Novo! Novi brezkrtačni motorji Fun in Mega, krmilniki MGM, novi akumulatorji Sanyo ter novi modeli letal in avtomobilov. Prodajamo RV-naprave edinega nemškega proizvajalca Multiplex. Modeli letal: Multiplex, Jamara, Teltech, Ikarus, Simprop. Modeli ladij in čolnov: Billing boats, Academy. Modeli avtomobilov: Academy, Corally. Modelarski pribor: Multiplex, Graupner, Jamara, Ikarus, Academy, LRP. Elektromotorji: Multiplex, LRP, Jamara, Graupner, Corally. Brezkrtačni motorji in krmilniki: Kontronik, Mega, MGM, Jeti, LRP. Modeli železnic: Mehano s priborom. Lesene sestavljanke: Weico in Walachia - živali in hiše. Plastične makete letal, ladij in cestnih vozil: Academy, Revell, Italeri in Heller. Na zalogi imamo gradiva za izdelavo modelov: les, plastika, lepila. Multiplex: RV-naprava picoline NASVETI PRI GRADNJI! Kontronik: krmilniki hitrosti 5 do 100 A Kontronik: brezkrtačni elektromotorji velikosti 400 do 600 Neo: RV-model cestnega avtomobila 1:10 Multiplex: RV akrobatski slow-fly model stuntman Multiplex: twin jet, model z razpetino 910 mm, dolžino 802 mm in dvema elektromotorjema permax 400 / 6 V TTETiio maj-junij 2002 23 MODELARSTVO Deli iz ELSV / izdelani po izvirnih delih iz ABS-a SAŠO BABIČ Kupili smo novo sestavljanko in za¬ njo najbrž odšteli kar precej denarja. Ves model je izdelan iz balze in vezane plošče, pokrov motorja in nekaj detaj¬ lov pa iz vakuumirane plastike ABS. Že večkrat se je izkazalo, da je ABS v mode¬ larstvu nehvaležen material, čeprav ga nekateri proizvajalci uporabljajo celo za trupe modelov. Naj omenim samo dve njegovi negativni lastnosti: rad poka in je razmeroma težak. Jasno je, da so deli iz ELSV (epoksidni laminat iz steklenih vlaken) veliko boljši, a tudi precej dražji. V škatli dobimo pokrov motorja iz ABS-a, ki proizvajalca ne sta¬ ne veliko, lahko pa potem od njega vsaj za tretjino cene sestavljanke kupimo še dele iz ELSV. Zakaj si ne bi sami poma¬ gali s tem, kar že imamo? Izhajamo iz predpostavke, da so pra- modeli, čez katere je vakuumirana pla¬ stika, take oblike, da se pramodel lepo loči od ABS-a. Če je šlo s pramodelom, bo šlo tudi z laminatom. Pomembno je, da je pramodel izdelan do podrobnosti, potem pa čezenj vakuumirajo plastiko. Dobršen del detajlov na zunanji strani se izgubi in robovi postanejo neostri, medtem ko je notranjost takega odtisa natančneje in bolje detajlirana kot zu¬ nanjost. Če laminiramo na notranjo stran vakuumiranih plastik, dobimo uli¬ tek, ki je po obliki površine in po detaj¬ lih identičen pramodelu. Izdelavo delov iz ELSV, konkretno podkrilnega bombnega nosilca, bomo predstavili na primeru modela P-47 thunderbolt iz sestavljanke proizvajalca TopFlite. Kaj za to potrebujemo? Vosek, PVA-ločilec (oboje dobimo v bolje zalo¬ ženih modelarskih trgovinah), 24-urno epoksidno smolo in stekleno tkanino 80 g/m-. Pri mešanju smole v pravilnem razmerju si lahko pomagamo s pisemsko tehtnico, pri majhnih količinah pa gre laže z medicinskimi brizgami. Potrebuje¬ mo še škarje in dva šolska čopiča veliko¬ sti najmanj 12, in sicer enega mehkega (za risanje z akvareli) za nanašanje PVA- ločilca ter drugega, trdega ploščatega, za polaganje tkanine in nanašanje smole. Čopič, s katerim bomo nanašali PVA-lo¬ čilec operemo v vodi, čopič za smolo pa v metanolu. Pri vsem tem ne pozabimo na zaščitne rokavice iz lateksa! Plastični del moramo pred postop¬ kom ustrezno pripraviti. Najprej povr¬ šine dobro operemo v topli vodi z bla¬ gim detergentom, nato jo dobro posuši¬ mo. Sledi voskanje (R&G Trennspray) površin, na katerih bomo delali s smo¬ lo. Po vsaj dvakratnem nanosu vosek še enkrat spoliramo z vato. Z mehkim čo¬ Namesto originalnega dela iz ABS-a lahko z malo truda in priprave izdelamo izredno lep ulitek iz ELSV. pičem ali koščkom penaste krpe vileda na povoskano površino nanesemo PVA- ločilec in počakamo, da se posuši. Rezanje tkanine za bombni nosilec. Ta del je enostavne oblike, zato diagonalno pola¬ ganje tkanine ni potrebno. Pred polaganjem tkanine na kritična mesta (koti, vogali, ostri robovi) najprej nanese¬ mo smolo z mikrobalonskim polnilom, saj tkanine ni mogoče popolnoma prilagoditi reliefni površini. Tkanino razrežemo na kose ustrez¬ nih oblik. Ker so oblike delov včasih tudi bolj zapletene, je tu edina možnost Štiriindvajseturno epoksidno smolo lahko odmerimo s pomočjo pisemske tehtnice, pri majhnih količinah pa točno mešalno raz¬ merje najlaže dosežemo z brizgami. Tkanino 80 g/m 2 nanesemo v dveh plasteh. Stene nosilca morajo le obdržati obliko, no¬ silnost pa dosežemo s po dvema rebroma na točkah vpenjanja bombe 24 maj-junij 2002 TEKClio MODELARSTVO Naš izdelek iz ELSVje za dve tretjini lažji od originalnega, vakuumi- ranega iz plastike ABS. s poskušanjem, saj se tkanina uleže po površini. Ko smo z obliko zadovoljni, izrežemo toliko kosov, kolikor jih po¬ trebujemo, enega pa pustimo za šablo¬ no (ali to izdelamo iz papirja). Če je iz¬ brani del zahtevnejše oblike, potem je pravi odgovor diagonalni rez tkanine, saj se diagonalno orientirana tkanina lepše prilega reliefnim oblikam. Od tu naprej bodo za lažje razume¬ vanje opisa postopka v pomoč prilože¬ ne slike. V notranjosti plastičnega dela z mešanico smole in mikrobalonskega polnila (ali bombaža, če je pomembna tudi trdnost dela) najprej zapolnimo kritična točke. To so mesta, kjer priča¬ kujemo da utegnemo imeti težave s po¬ laganjem tkanine, kot so razni ostri ro¬ bovi, oglišča, koti in podobno. Nato na tanko premažemo preostali del notra¬ nje površine s smolo in položimo prvo plast tkanine. Tkanino v celoti prepoji¬ mo tako, da po njej tapkmo s čopičem ob minimalnem dodajanju smole, naj¬ prej na eni in nato še na drugi polovici. Včasih ne gre brez tega, da bi tkanino kje zastrigli in robova prekrili. Težko pa je reči, kako in kdaj. Tako kot pri mnogih rečeh tudi tu ne pomaga nič drugega kot le praksa. Naslednjo plast polagamo šele, ko je prejšnja popolno¬ ma prepojena in so njeni robovi že za¬ ključeni. Koliko plasti 80-gramske tka¬ nine bomo polo¬ žili, je odvisno od namena izdelka, največkrat pa za¬ dostujejo že dve ali tri. Občutek, koliko plasti polo¬ žiti in katera me¬ sta okrepiti, hitro pridobimo že po nekaj izdelkih. S tem postop¬ kom brez težav iz¬ delamo kose in koščke raznovrst¬ nih oblik - od iz¬ boklin za topove na krilih do celih motornih pokro¬ vov z vsemi detajli vred. Vsa skriv¬ nost tiči samo v premišljenem polaganju tkanine in polnil. Zamisel za ta postopek sem dobil pri ABS-pokrovu motorja za model extra 300 proizvajalca Great Pla¬ neš, nato pa sem ga s pridom uporabil še pri mustangu in thunderboltu. Tu so bili na pokrovu motorja že detajli zarez med oplatami in hladilnih reber. Brez težav sem z nekaj priprave izdelal tudi pokrov motorja za Top Flitov spitfire Mk. IX, na katerem je tudi izpuh. Tako izdelani deli navdušijo s kako¬ vostjo površine, saj so pramodeli pona¬ vadi izdelani zelo skrbno. Vsi brez izje¬ me imajo sijajno površino, tako da je po finem brušenju na vrsti že barvanje. Pri tem opravilu je naš cilj, da izdelani del le dopolni obliko modela, ne zagotavlja pa velike trdnosti, ki tu sploh ni pomem¬ bna. Tako izdelani deli za modele iz ELSV v primerjavi z originalnimi iz ABS-a dosežejo le tretjino teže! Če se kateri iz¬ med teh delov slučajno poškoduje, samo ponovimo vajo in izdelamo novega. Vodljivo zadnje kolo JANKO RANT Ko sem pred časom izdelal letalski model diablotin, sem bil kar nesrečen, ker je imel zadnje kolo nepremično pritr¬ jeno. Res, da ima model veliko smerno kr¬ milo, ki omogoča zadrževanje smeri pri vzletanju in pristajanju, vendar je taksira¬ nje po tleh nemogoče. Ideja je ta, da je kolo vrtljivo vpeto in pritrjeno na trupu, krmili pa ga smerno krmilo. Za izdelavo potrebujemo kos vzmetne žice, nekaj medenine in kos vi- troplasta. Na stružnici ali pa v primežu okrog trna navijemo dva do tri ovoje vzmetne žice. To bo amortizer, ki bo kom- dimo izvrtino, v kateri se bo obračalo kolo. Pušo namestimo na vzmetno žico, kjer je kolo, in na koncu prispajkamo podložko, da kolo ne more izpasti. Iz kosa žice izdelamo še vodilo kolesa v obliki čr¬ ke L. To namestimo na nosilec kolesa, ga dobro povijemo s tanko bakreno žičko ter to mesto pospajkamo. Nato na plošči¬ co vitroplasta prispajkamo še pušo in ploščico privijačimo ali prilepimo na trup. Pred tem na vitroplastu in trupu na¬ pravimo izvrtini za pušo. Zdaj samo še zagotovimo prenos kr¬ milne sile na kolo. To storimo s koščkom Prebrskal sem nekaj katalogov, da bi si kupil ustrezno vodljivo zadnje kolo, ven¬ dar mi nobena izvedba ni v celoti ustreza¬ la. Nakar sem prišel na povsem preprosto idejo, kako rešiti problem, pa še obstoje¬ če kolo sem lahko uporabil. penziral sile, delujoče na kolo. En konec oblikujemo tako, da lahko nanj pritrdimo kolo, drugi konec pa pustimo raven in ga bomo vstavili v pušo, ki jo postružimo iz medenine. Naredimo sedež, ki ga bomo prispajkali na vitroplast, v sredini pa nare- žice, ki jo zakrivimo v obliko črke U in jo prilepimo čez vodilo kolesa v smerno kr¬ milo. Lepimo samo na smernem krmilu, vodilo kolesa se mora prosto gibati. Vsem vrtečim se delom privoščimo še kapljico olja in že smo nared za polet. TTRIii? maj-junij 2002 25 MODELARSTVO Električni pogon Izbira pogona (T. del) BOŠTJAN PERDAN Uspešen električno gnani model je rezultat skrbne izbire motorja, baterije in preostalih komponent pogona, od katerih je odvisna razpoložljiva moč, ki ima pomemben vpliv na zmogljivosti modela. V primerjavi z motorji z notra¬ njim zgorevanjem, kjer moramo le iz¬ brati ustrezen motor, priporočen pro¬ peler in dovolj velik rezervoar za gori¬ vo, je izbira električnega pogona neko¬ liko bolj zapletena, a ne nujno! Kadar gradimo model, namenjen električne¬ mu pogonu, iz kompleta ali po načrtu, pri izbiri pogona običajno upoštevamo navodila proizvajalca oziroma kon¬ struktorja. Problem pa nastopi, ko želi¬ mo z električnim pogonom opremiti model, ki je bil sicer konstruiran za mo¬ tor z notranjim zgorevanjem oziroma smo ga izdelali v samogradnji. Če nam ni do računanja, v modelarski literaturi ali pa na internetu poiščemo model enakega tipa in velikosti, kakršnega imamo sami oziroma bi ga radi naredili, in že dobimo osnovne smernice za izbi¬ ro pogona. Ker imamo običajno na raz¬ polago dokaj omejeno količino energi¬ je, želimo to čim bolje izkoristiti, zato je kljub vsemu pametno, da naredimo tudi kakšen izračun in s tem pogon op¬ timiziramo za naš model, sploh če ni¬ mamo na voljo podatkov o pogonu primerljivega modela. Potrebna moč pogona Pogon modela lahko izberemo, še preden se lotimo gradnje ali pa šele po¬ tem, ko je model že narejen. V vsakem primeru najprej izračunamo površino krila in izberemo primerno obremenitev krila, ki naj ustreza tipu modela ter njego¬ vi velikosti. Značilne vrednosti so nave¬ dene v tabeli 1. Večja obremenitev krila ima za posledico večjo pristajalno hitrost, zato zahteva pri vodenju modela več iz¬ kušenj. Modeli, katerih površina krila je manjša od 25 dm 2 , naj imajo manjšo ob¬ remenitev, priporočeno za njihov tip. Obremenitev krila c (g/dm-’) pomno¬ žimo s ploščino krila A (dm 2 ) in dobimo zadano vzletno maso modela m (g). m = a ■ A [g] Moč pogona določimo na osnovi iz¬ brane specifične moči, ki ustreza tipu modela oziroma sposobnostim, ki naj bi jih model določenega tipa imel. Pri¬ poročene vrednosti so navedene v ta¬ beli 2. Model se bo z močnejšim pogo¬ nom hitreje vzpenjal, imel pa bo tudi boljše akrobatske zmogljivosti. Pri mo¬ delih, ki vzletajo s trave oziroma imajo zaradi velikega prečnega preseka večji zračni upor, izberemo nekoliko večjo moč. Potrebna električna moč je odvi¬ sna od izkoristka, ki se med posamezni¬ mi vrstami motorjev precej razlikuje. Iz¬ koristek cenenih motorjev s feritnimi magneti znaša okoli 70 %, izkoristek ka¬ kovostnih krtačnih motorjev je boljši in znaša okoli 80 %, najbolj učinkoviti pa so brezkrtačni motorji, katerih izkori¬ stek znaša okoli 90 %. Potrebna mehan¬ ska moč na gredi motorja P„ (W) je ena¬ ka produktu izbrane specifične moči S (W/kg) in mase modela m (kg). Odvi¬ sna je izključno od želenih sposobnosti modela, ki so določene z izbrano speci¬ fično močjo. Mehansko moč delimo z izkoristkom motorja n in dobimo elek¬ trično moč P,. (W). Glede na to, da še ni¬ mamo točnega podatka o izkoristku motorja, uporabimo kar značilno vred¬ nost, ki jo po potrebi nekoliko priredi¬ mo, odstopanje znaša do ±5 %\ P M = 8 m [W] Velikost pogonske baterije Na osnovi potrebne električne moči določimo velikost pogonske baterije ter maksimalno porabo. Najprej izbere¬ mo celice ustrezne kapacitete in določi¬ mo želeni čas delovanja motorja. Sled¬ nji naj pri polnem plinu deluje vsaj 4 minute, krajši časi praviloma niso spre¬ jemljivi. Izjema so predvsem razni tek¬ movalni modeli ter modeli z električno turbino, kjer potrebujemo večjo moč. Podani čas delovanja motorja je dokaj kratek, vendar bomo polni plin potre¬ bovali le pri vzletanju in zahtevnejših manevrih, preostali del poleta pa bomo leteli z delnim plinom. Z uporabo roči¬ ce za plin lahko dosežemo vsaj še en¬ krat daljše polete! Maksimalno porabo motorja I (A) dobimo tako, da kapacite¬ to celic C (Ah) množimo s 60 in doblje¬ no vrednost delimo z zadanim časom delovanja motorja t (min.). Potrebno električno moč P, ; (W) delimo z izraču¬ nano porabo in dobimo potrebno na¬ petost baterije U (V). Slednjo delimo z napetostjo posamezne celice pod obre¬ menitvijo, da dobimo potrebno število celic n , rezultat pa seveda zaokrožimo. Pri porabi do 25 A vzamemo 1,1 V na celico, pri višji pa 1,0 V na celico. Tako na poenostavljen način upoštevamo upornost celotne vezave vključno z baterijo. V manjših modelih želimo pogosto uporabiti točno določeno število celic, tedaj postopek obrnemo in najprej izra¬ čunamo napetost baterije, ki je enaka produktu števila celic in napetosti po¬ samezne celice pod obremenitvijo. Nato izračunamo maksimalno porabo in na koncu preverimo čas delovanja motorja. Izbira motorja Izberemo motor, ki se lahko napaja iz danega števila celic ter ima pri maksi¬ malni porabi dober izkoristek. Ta naj bo nekoliko manjša od maksimalnega dovoljenega toka, saj s tem zagotovimo nekaj rezerve, ki nam utegne priti prav pri preizkušanju različnih propelerjev. Elektromotorju namreč lahko enostav¬ no spreminjamo moč s spreminjanjem velikosti propelerja in števila celic, se¬ veda v okviru dopustnega obratovalne¬ ga območja, ki ga določi proizvajalec. Na zmogljivosti motorja vplivata dve omejitvi. Prva je sposobnost ohlajanja, ki je neposredno odvisna od velikosti ohišja. Večji motorji lahko oddajo večjo količino toplote, zato brez nevarnosti pregrevanja prenesejo večje tokove. Druga pomembna omejitev pa je maksi¬ malno število vrtljajev, pri katerih mo¬ tor lahko še varno deluje. Pri krtačnem motorju začnejo pri previsokih vrtljajih krtačke čezmerno poskakovati, poleg tega obstaja nevarnost poškodbe navit- ja na rotorju, poškoduje pa se lahko tudi rotor z magneti v brezkrtačnem motorju. Motor naj pri vzletu in zahtev¬ nejših manevrih, ko potrebujemo večjo moč, deluje s slabšim izkoristkom, med križarjenjem pa mu moč zmanjšamo na vrednost najboljšega izkoristka oziro¬ ma ekonomičnega letenja. Značilnosti določenega motorja so definirane s hi¬ trostno konstanto K v (vrt.,/V), upor¬ nostjo navitja R N (W) in tokom prazne¬ ga teka I 0 (A). Če poznamo njihove vrednosti, lahko izračunamo izkoristek motorja r| in vrtljaje n (min ') pri polni moči ter maksimalni izkoristek r\ max in tok Ir\ max (A), pri katerem nastopi. Več o preračunu motorjev lahko preberete v članku Razumevanje motorjev (Tim, maj-junij 2000). 26 maj-junij 2002 TIRDio MODELARSTVO Akrobatski model »e-motion« z razpetino krila 1780 mm in maso 4 kg poganja motor Astro 40, ki se napaja iz 24 celic Sanyo RC 2000. Motor prek reduktorja z razmerjem 3 •' 1 žene propeler velikosti 16 x 8", ki se vrti s 6000 vrtljaji na minuto. Obremenitev krila znaša 79 g/dm 2 , specifična moč pa približno 150 W/kg. Maketo letala nieuport 11 z razpetino krila 1550 mm in maso 4,76 kg poganja brezkrtačni motor Aveox 1817/2Y, ki se napaja iz 24 ce¬ lic Ni-MH kapacitete 3000 mAh. Motor prek jermenskega reduktorja z razmerjem 3 ■' 1 žene propeler velikosti 18 x 10". Obremenitev kri¬ la znaša 76 g/dm 2 , specifična moč pa približno 160 W/kg. (/ - / 0 V(£/ - / • R n ) rj = S - °_LA -— • 100 % [%] Ul n = K v •( U-I R n ) [min- 1 ] / - ^ TA1 *ri max j L-'* J 7 ?max ~ I Tj max h \ 7}max y 100 % [%] Izračun propelerja Najprej izračunamo maksimalno hi¬ trost modela, ki je odvisna od obreme¬ nitve krila in minimalnega količnika vzgona c y , katerega vrednost se pri mak¬ simalni hitrosti v vodoravnem letu obi¬ čajno giblje med 0,1 in 0,3. Pri hitrih modelih izberemo manjši količnik vzgona, pri počasnejših pa večjega. Slednji služi predvsem za oceno hitro¬ sti, saj je dejansko medsebojna odvi¬ snost hitrosti in količnika vzgona ravno obratna. Se pravi, da pri dani hitrosti potrebujemo določen količnik vzgona za vodoravni let. Gravitacijski pospešek g je enak 9,81 m/s 2 , gostota zraka p pa 1,225 kg/m 3 . Obremenitev krila o v enačbo vnesemo v osnovi enoti kg/m 2 , sicer bo izračun napačen. Korak prope¬ lerja h (cm) je neposredno povezan s hitrostjo modela v (m/s) in številom vrtljajev n (min '), pri čemer pa mora¬ mo upoštevati tudi dejstvo, da se vijak ne giblje po idealni poti, temveč nekoli¬ ko »spodrsava«. Izračunano hitrost mo¬ dela izenačimo s hitrostjo zračnega toka propelerja v z , katero množimo s faktorjem 0,8 in s tem upoštevamo 20-% zaostajanje vijaka v vodoravnem letu, ter izrazimo korak. Korak h v pal¬ cih (") dobimo, če dobljeno vrednost delimo z 2,54. Če je izračunani korak propelerja zaradi visokih vrtljajev motorja dokaj majhen, uporabimo reduktor ali pa iz¬ beremo drug motor z manjšo hitrostno konstanto, ki bo imel pri isti napajal¬ ni napetosti nižje vrtljaje. V primeru uporabe reduktorja vrtljaje motorja n (mirv') delimo s prestavnim razmer¬ jem reduktorja i, da dobimo vrtljaje propelerja n r (min '), in ponovno izra¬ čunamo korak propelerja. Določiti moramo še premer prope¬ lerja D C')- Uporabili bomo kar nekoli¬ ko predelano enačbo za izračun potreb¬ ne moči za pogon propelerja. Ker se propelerji med seboj nekoliko razliku¬ jejo, v prvotni enačbi nastopa tudi kon¬ stanta K. Ker običajno nimamo na voljo točne vrednosti, vzamemo vrednost 1,2 in enačbo ustrezno predelamo. Kon¬ stanta se pri računanju premera nahaja pod četrtim korenom, zato bo napaka celo v skrajnih primerih manjša od 5 %! Verjetno bomo storili pri zaokroževa¬ nju rezultata na ustrezno kataloško veli¬ kost večjo napako. Korak h vnesemo v enačbo v palcih ("). V primeru nepo¬ srednega pogona so vrtljaji propelerja n P (min' 1 ) enaki vrtljajem motorja n (min' 1 ). Moč pogona P (W) je enaka produktu električne moči P L (W) in de¬ janskega izkoristka motorja r| pri polni moči. V primeru uporabe reduktorja zmnožek množimo še z izkoristkom re¬ duktorja t|„, za katerega predpostavimo, da znaša 95 %. P = K ~\,2=> D - \2\ 10 l(1 • P h ni ["] P=P E ri 17 * m Izračunamo še razmerje premera in koraka propelerja D/h ter ga primerja¬ mo s priporočenimi vrednostmi. Vred¬ nost 1 je primerna za hitre tekmovalne modele, za makete in akrobatske modele je primernejša vrednost 1,3 do 1,7, za počasne modele in modele z velikim uporom pa 2. Hitri modeli naj torej ima¬ jo majhen premer in velik korak, poča¬ sni pa velik premer in majhen korak. Masa konstrukcije modela Dopustno maso konstrukcije do¬ bimo tako, da od celotne mase odšte¬ jemo maso komponent pogona in si¬ stema za radijsko vodenje. Pri izbiri slednjega moramo biti realni, saj ne moremo pričakovati, da bodo za hitri 3-kg model zadostovali mikroservome- hanizmi. Konstrukcija modela mora biti lahka in hkrati dovolj močna, da prenese vsa aerodinamična bremena ter obremenitve pri pristajanju. Če model pretirano okrepimo z name¬ nom, da bo preživel strmoglavljenje, s tem le povečamo njegovo maso in vztrajnostne sile pri strmoglavljenju. Zaradi večje mase bodo posledično ne¬ koliko krajši tudi časi poletov, saj bo za iste zmogljivosti potrebna večja moč. Če menimo, da lahko dosežemo zada¬ no maso, začnemo z gradnjo. Sicer pa izberemo lažje komponente in se še malce »poigramo« s številkami. Testiranje pogona Izračuni so nam predvsem v veliko pomoč pri izbiri pogona. Ker delamo s približnimi vrednostmi, moramo vedno vzeti v zakup, da bo prišlo do določenih odstopanj. Če imamo možnost, na kon¬ cu izbrani pogon še testiramo, tako da izmerimo porabo in vrtljaje ter doblje¬ ne vrednosti primerjamo z izračunani¬ mi. Preizkusimo lahko več različnih propelerjev in izberemo tiste, pri kate¬ rih dobimo želene rezultate. Kateri je najbolj primeren, bodo pokazali šele testni leti. Sprva lahko izberemo nekoli¬ ko večji propeler in s tem povečamo moč pogona. Rezerva moči nam utegne priti prav pri prvem vzletu in vzpenja¬ nju na varno višino, kjer bomo testirali obnašanje modela. Ko smo z modelom zadovoljni, poskusimo še z manjšim propelerjem. O nekoliko drugačnem načinu izbi¬ re pogona lahko preberete v članku dr. Jana I. Lokovška Pogon letečega mo¬ dela (Tim, april 1999). Tim maj-junij 2002 27 Timov test Vossloh G 2000 IGOR KURALT konstruktorju, g. Vasiliju Markežiču iz izolske tovarne, model pa smo preizkusili na različnih maketah. Mehanov model lokomotive Vossloh G 2000 je postavljen v peto železniško ob¬ dobje (v to obdobje štejemo vozila, ki so bila narejena po letu 1990) in ga izdeluje¬ jo v tovarniški barvni različici. V prihod¬ nje lahko enak model lokomotive priča¬ kujemo še v barvah družbe RAG. Izolski Mehano, ki letos praznuje pol stoletja svojega obstoja, je do nedavnega veljal za izdelovalca cenenih železniških modelov, namenjenih predvsem za otroš¬ ke igrače. S serijo Prestige pa je dokazal, da se njihovi modeli železnic lahko kosajo tudi z modeli drugih znanih proizvajal¬ cev. Že samo ime nam pove, da so modeli iz te serije kakovostnejši in natančneje iz¬ delani ter da tako nudijo več kot ceneni železniški modeli. Ljubitelji tovrstnega hobija v svetu in tudi že pri nas vedno bolj poudarjajo kakovost in videz mode¬ lov. Nova miselnost v industriji modelnih igrač, še posebej pri modelih miniaturnih železnic, ter želje kupcev, zbirateljev in potencialnih uporabnikov njihovih izdel¬ kov terjajo od izdelovalcev tovrstne opre¬ me vedno večjo kakovost in natančnost. S tem in s pravim marketinškim pristopom se širi krog kupcev in hkrati tudi ugled, kar je v današnjih razmerah ključno za ob¬ stanek na trgu. Mehano je že na niirnberškem sejmu v seriji Prestige, poleg modelov Thalysse in Modri tiger, predstavil novi model tovor¬ ne, štiriosne dizelsko-hidravlične lokomo¬ tive Vossloh G 2000 proizvajalca VSFT iz Kiela v Nemčiji. Lokomotiva v naravni velikosti je dolga 17,4 metra, tehta 90 ton, najmanjši radij, ki ga lahko izpelje, pa je 80 metrov. Poganja jo motor z močjo 2240 kW in doseže naj¬ večjo hitrost 120 km/h. Konstrukcija loko¬ motive z dvema kabinama pomeni prehod iz razreda standardnih dizelsko-hidravlič- nih enot v razred zmogljivih linijskih enot. Zaradi svoje višine, asimetričnih kabin in možnosti daljinskega upravljanja je hkrati primerna tudi za obratovanje na ranžirnih postajah. Preprosta zgradba z ozko nad¬ gradnjo na škatlastem podvozju, uporaba znanih tehnologij in standardnih podsklo- pov, kot tudi modularna gradnja, zagotav¬ ljajo enostavno vzdrževanje ter zanesljivo in ceneno obratovanje. Novi Mehanov model lokomotive Vossloh G 2000 Pogled od zgoraj na model in asimetrično postavljeni kabini Model lokomotive Ker i e d° ma či trg premajhen, Mehano skoraj ves program modelnih železnic iz- Nekatere podatke za model, ki ga vozi na trge zahodne Evrope in Amerike, predstavljamo, sem dobil pri njegovem zato so se morali prilagoditi njihovim zah- Pogon se s centralno nameščenega petpolnega motorja prenaša prek kardanskih gredi in polžastih ter zobniških prenosov na vsa kolesa. Dekoderje nameščen pod motorjem, kjer je pri pravi lokomotivi po¬ soda za gorivo. Vsi modeli so opremljeni z osempolno vtičnico za dekoder po stan¬ dardu NEM 652. maj-junij 2002 TIKIjio 28 MAKETARSTVO tevam in izdelati program modelnih že¬ leznic za vse sisteme električnega napaja¬ nja in vodenja, ki se uporabljajo v veliko¬ sti HO. Z modelom Vossloh G 2000 je Me- hanu uspelo napraviti pravi prodajni hit v Nemčiji in tudi v drugih državah EU, saj je prva serija, ki jo imajo v načrtu, že skoraj razprodana, veliko zanimanje pa je tudi že za model v barvah družbe RAG. Novi model lokomotive je na voljo v sistemu DC za enosmerno vodenje, kjer ima en tir negativni pol (-), drugi tir pa pozitivnega (+), ter v sistemu AC za izme¬ Kabina je opremljena s komandno ploščo in strojevodjo. nično vodenje. Tega bolj poznamo kot Marklinov sistem, pri katerem sta oba tira priključena na maso (0), sredinski vod med tiri pa napaja lokomotivo prek drsni¬ ka s fazo (B). Oba sistema vodenja sta v konvencionalni ali digitalni tehniki, lahko pa tudi z dekoderjem LokSound2, znane¬ ga nemškega proizvajalca ESU iz Ulma. Omenjeni dekoder je opremljen s funkci¬ jami, ki so povezane z zvokom, tako da ima model še poseben čar. Model je na voljo tudi za sistem 3LDC, ki ga uporablja Trix Express. Ta sistem za vodenje loko¬ Osvetlitev žarometov je spredaj svetlorume- na in zadaj rdeča, delovanje pa je odvisno od smeri vožnje modela. motiv uporablja enosmerni tok. Za stik med lokomotivo in negativnim polom (-) na sredinskem vodu skrbita dva drsnika, pozitivni pol (+) pa je v tirih, vendar sta tira, enako tudi kolesa, med seboj izolira¬ na, tako da lahko v konvencionalnem si¬ stemu vodimo neodvisno eno od druge dve lokomotivi hkrati na istem tiru. Vsak podstavni voziček ima namreč med kolesi vgrajen svoj nekoliko krajši drsnik kot v sistemu AC. Ker v nekatere modele vgra¬ jujejo dekoderje za digitalno vodenje, imajo vsi modeli osempolno vtičnico za Priklop je izdelan po standardu NEM 360 in spenjače lahko poljubno zamenjamo. Ker je bil model izdelan za izmenično vodenje AC, je imel med kole¬ si vgrajen drsnik. Ta je vgrajen tudi za sistem vodenja 3LDC, vendar ima vsak podstavni voziček svojega in malo krajšega. Podstavni voziček je v osnovi izdelan iz kovine in se lahko prilagaja neravnim delom tirov. Zunanji del, na katerem je trinajst dodatkov, je iz plastike. m maj-junij 2002 29 MAKETARSTVO dekoder po standardu NEM 652. To nam omogoča, da lahko kupimo lokomotivo brez dekoderja, če pa se pozneje odloči¬ mo za digitalno vodenje, ga lahko dokupi¬ mo in sami vgradimo. Najbolje je, če si de¬ koder zagotovimo v servisni službi Meha- na, saj je bil za ta model zvok posnet na originalni lokomotivi. Tam nam dekoder in poseben štirioglati zvočnik tudi vgradi¬ jo. Za osvetlitev žarometov so uporabili svetleče diode, spredaj rumeno in zadaj rdečo, njuno delovanje pa je odvisno od smeri vožnje. Podvozje je izdelano iz kovi¬ ne, kar lokomotivi poveča kompaktnost ter težo in s tem izboljša stabilnost na ti¬ rih. Model lokomotive prek odbijačev meri 200 milimetrov. Ohišje je iz plastike, barvanje in napisi pa so izdelani zelo na¬ tančno in čitljivo. Izvrstno so izdelani tudi razni detajli, kot so reže za hladilnik, kljuke in drugi dodatki. Tako so pohodna pločevina in mrežice fotojedkane iz alpa¬ ke (zlitina cinka in niklja). Mehanov model ima sredinsko nameš¬ čen nov sodobnejši petpolni motor z vztrajnikom, ki omogoča zelo elegantno speljevanje ter zaviranje. Najmanjša hi¬ trost, ki jo zmore, je recimo, da v 20 se¬ kundah prevozi razdaljo 10 cm. Motor je na obeh straneh s podstavnima vozičko¬ ma povezan z dvema kardanskima grede- ma ter dalje z vsemi štirimi osmi koles prek polžastih prenosov, ki so vgrajeni na podstavnih vozičkih. Dve od koles imata vgrajena še torna gumijasta obročka, ki skrbita, da pri vzponih lokomotive ne pri¬ de do zdrsov koles. Vsak sistem vodenja uporablja na kolesih različno višino ven¬ cev. Najmanjšo višino 1,05 mm ima si¬ stem DC, sledi AC z višino 1,35 mm in na¬ zadnje sistem 3LDC z največjo višino 2 mm. Vsa kolesa pri vseh sistemih so stru¬ žena in črno nikljana. Spenjače za pripenjanje vagonov se pri zavijanju zaradi gibljivega priklopa prilagajajo trenutnemu položaju podstav¬ nih vozičkov, pravimo, da sledijo smeri vožnje. Priklop je pritrjen na podstavnem vozičku. Ker je priklop izdelan po stan¬ dardu NEM 360, lahko spenjačo zamenja¬ mo z drugo, odvisno od tega, katere tipe spenjač uporabljamo v svojem voznem parku. Model, ki ga opisujemo, je predviden za izmenično vodenje v digitalni tehniki s serijsko vgrajenim dekoderjem Lok- Sound2. Z osnovno funkcijo lahko priži¬ gamo in ugašamo luči, ki ves čas svetijo enako, ne glede na to, kako hitro se mo¬ del giblje, ali če stoji. Tipka F1 vključi de¬ lovanje zvoka dizelskega motorja. Pri spe¬ ljevanju in povečevanju hitrosti se zasliši¬ jo višji vrtljaji motorja ter hidravlični po¬ gon. Tipki F2 in F3 sta za nizki in visoki zvok hupe. Tipka F4 vključi zvok zračne¬ ga varnostnega ventila, ki se samodejno vključi približno vsakih 15 sekund. Prav tako se vključi tudi cviljenje zavor, ko mo¬ del vozi s hitrostjo 10-15 % končne hitro¬ sti in ga želimo zaustaviti. Digitalna cen¬ trala je vedno kazala vožnjo naprej, ko je bila kabina št. 1 spredaj, enako kot je tudi v resnici kabina št. 1 sprednji del lokomo¬ tive. Seveda pa ne smemo pozabiti na zelo elegantno speljevanje in ustavljanje loko¬ motive ter na konstantno hitrost ne glede na vzpon in spust po klančinah, za kar je poskrbel dekoder LokSound2 z zvočni¬ kom, ki je bil v lokomotivo vgrajen serij¬ sko. Testni model je vozil več ur in je ves čas deloval brezhibno. Preizkušali smo ga na Marklinovih tirih M, K in C in na različ¬ nih maketah, zelo dobro pa se je izkazal tudi pri vožnji na majhnih radijih (naj¬ manjši je 342 mm). Nobene težave ni bilo niti takrat, ko je potiskal vagone pred se¬ boj. Vgrajeno je imel Marklinovo kratko spenjačo, ki onemogoča izmikanja spenja¬ če, ki je nanjo pripeta. Mehanov model Vossloh G 2000 bo zaradi vrhunske izdelave in sposobnosti zagotovo našel svoje mesto pri marsikate¬ rem ljubitelju malih železnic ali zbiralcu železniških modelov. TIMOVA NAGRADNA AKCIJA Ob koncu šolskega leta smo zaključili tudi našo vsakolet¬ no Timovo nagradno akcijo zbiranja novih naročnikov, s katero nagrajujemo najprizadevnejše poverjenike Tima na osnovnih šolah. Že skoraj po tradiciji so na prvih mestih ista imena. Tako se tudi letos z največ naročniki lahko pohvali učitelj tehnične vzgoje Marjan Jenko z osnovne šole Otočec. Tokrat jih je zbral kar 113. Pohvaliti velja tudi poverjenike na drugih šolah, ki so poskrbeli, da je re¬ vija Tim v večjem številu prisotna na njihovi šoli. Za svoj trud bodo prejeli nagrade naših sponzorjev. V letošnjem šolskem letu je vrstni red šol z največ naročniki Tima na¬ slednji: V skladu Timove akcije so modeli, oprema za radijsko vodenje mo¬ delov, električno ročno orodje ter gradiva za delo pri pouku tehnike in tehničnih interesnih dejavno¬ stih. Z njimi bomo nagradili priza¬ devanje in trud poverjenikov pri širjenju revije TIM med mladimi. Nagrade so tokrat prispevali: MIBO modeli iz Logatca, Mantua model iz Ljubljane, GM&M iz Grosuplja, Unihem iz Ljubljane, Top-modeltehnik iz Nove Gorice, Prometej iz Ljubljane, Primotehna iz Maribora ter MACH industries iz Loke pri Zidanem mostu. 1. OŠ Otočec, Otočec 4, 8222 Otočec - g. Marjan Jenko 113 izvodov 2. OŠ Križe, Cesta Kokrškega odreda 16, 4294 Križe - g. Janez Zazvonil 101 izvodov 3. OŠ Jurij Dalmatin, Šolska 1, 8270 Krško - ga. Marta Zorko 40 izvodov 4. OŠ Drago Bajc, Vinarska ul. 5, 5271 Vipava - ga. Bojana Bole 24 izvodov 5. OŠ Puconci, Puconci 178, 9201 Puconci - g. Ignac Čeh 22 izvodov 6. OŠ Preserje, Preserje 60, 1352 Preserje - ga. Marija Goršič 21 izvodov 7. OŠ Ivana Skvarča, Cesta 9. avgusta 44, 1410 Zagorje - ga. Marjana Zore 21 izvodov 8. OŠ Bojan Ilich, Mladinska 13, 2000 Maribor - g. Martin Knuplež 21 izvodov 9. OŠ Lava, Pucova 7, 3000 Celje - g. Henrik Primc 20 izvodov 10. OŠ Miklavž pri Ormožu, Miklavž 29, 2275 Miklavž - g. Franc Fajfar 19 izvodov 11. OŠ Hruševec, Gajstrova pot 2 a, 3230 Šentjur - g. Boris Čujež 17 izvodov 12. OŠ Ivana Tavčarja, Trata 40, 4224 Gorenja vas - ga. Marija Frelih 17 izvodov 13. OŠ Gornja Radgona, Prežihova 1, 9250 Gornja Radgona - ga. Ana Zagorc 17 izvodov 14. OŠ Simon Jenko, Ul. 31. divizije 7a, 4000 Kranj - ga. Andreja Polovšek 16 izvodov 15. OŠ Jožeta Kranjca, Partizanska 28, 1381 Rakek - ga. Lea Sterle 14 izvodov maj-junij 2002 TTE.B 10 30 Timovo izložbeno okno Fiat G.91 R-3 (Revell, kat. št. 04370, M 1 : 72) JURE MILJEVIČ Fiat G.91 gina je bil lahek lovski bom¬ bnik, narejen za natečaj pakta Nato iz leta 1953 za novo enotno bojno letalo evrop¬ skih držav. V tem natečaju je sodelovalo več držav, vendar večina s figo v žepu. Ko je bil štiri leta za tem izbran G.91, se zanj razen Italije in Zvezne republike Nemčije nihče ni več zanimal. Čeprav je letalo us¬ trezalo predpisanim zahtevam, je te med¬ tem povozil čas. G.91 je bil sicer poceni, enostaven za vzdrževanje in ni zahteval betonskih vzletišč, vendar je bil njegov doseg premajhen, končna različica G.91 Y pa je lahko nosila le za 800 kg bombne¬ ga tovora. Razen Nemčije in Italije ga je uporabljala samo še Portugalska. Kljub svoji odrinjenosti je fiat G.91 premogel nekaj zanimivih barvnih shem. G.91 PAN je bil letalo slovitih Frecce tri- colorov, preizkušali so ga v ZDA (kot mo¬ rebitno letalo kopenske vojske za usmer¬ janje zračnih udarov), nosilo pa je tudi grške oznake (čeprav so ga Grki na koncu zavrnili). Verjetno najbolj slikovite so bile gine v portugalski službi. Ta država se je v šestdesetih in sedemdesetih letih z vojaš¬ ko silo oklepala zadnjih ostankov svojega imperija, ki so se (ob pomoči številnih ku¬ banskih »svetovalcev«) poskušali otresti kolonialnega jarma. Fiati G.91 R-3 in R-4 so tako v bojih leteli v Gvineji Bissau, An¬ goli in Mozambiku, kjer jih je nekaj bilo žrtev lahkih protiletalskih raket strela 2M. Najlepše portugalske gine pa so bila leta¬ la, kot tiger barvana v progasti črno-rume- ni barvni shemi za tradicionalna srečanja vojaških letalskih skupin, poimenovanih po tej veliki mački. To izredno zanimivo barvno shemo obljublja Revell v naslednji izdaji svoje makete G.91. Gina se z obilico svojih plastičnih po¬ snetkov v merilu 1 : 72 ne more pohvaliti. Od širše dostopnih sta bili na trgu le stara Airfixova maketa G-91 R in Matchboxov G-91 Y, obstajala pa je še redka maketa s kombinacijo plastičnih, kovinskih in va¬ kuumsko izdelanih delov. Vsem tem ma¬ ketam se že krepko poznajo leta, za spo¬ doben izdelek pa je treba vanje vložiti do¬ sti truda. Na obljubljeno Revellovo make¬ to smo tako ljubitelji tega malega lovca nestrpno čakali. Razočaranje je bilo zato le še toliko večje. Že na polici trgovine zbode neprijet¬ no visoka cena makete. Fiat G.91 je majh¬ no letalo, proizvajalec pa se pri maketi ni ravno potrudil z obilico dodatnih delov. Dve plastični drevesci s sestavnimi deli tako poskakujeta v za cenovni razred pre¬ veliki in ustrezno predragi škatli. Na ža» lost kot pri nekaterih novejših Revellovih izdelkih tudi pri gini o kakšni sprejemljivi točnosti ne more biti govora. Maketa je za 5 mm prekratka, kar bi ob obilni meri pri¬ zanesljivosti še bilo mogoče spregledati, če trup ne bi bil popolnoma zgrešene ob¬ like. Nos makete je prekratek, napačno oblikovan in pretirano zašiljen. Videz tega dela makete še dodatno pokvari po¬ krov kabine letala. Različica R-3 se je od drugih razliko¬ vala po napihnje¬ ni pilotski kabini, vendar je bil ve¬ trobran pri vseh enosedežnih ginah enak. Revell je ma¬ keti dodal prestrm in previsok vetro¬ bran in predolg, na sprednjem delu previsok prozorni del pokrova kabi¬ ne. Zmešnjavo zao¬ kroži zadnji del ka¬ bine, ki je prekra¬ tek in prenizek. Trup letala je takoj za krili skoraj točen, nato za skoraj dva mi¬ limetra preglobok in na repu za le malo manj preplitev. Višinski rep je malenkost¬ no premajhen, smerni pa krepko zgreše¬ ne oblike. Na repu padejo v oči ničemur podobni izrastki, ki naj bi predstavljali majhne ploščice, ki na pravem letalu slu¬ žijo vrtinčenju zračnega toka. Krila so di¬ menzijsko skoraj točna, zgrešena pa je nji¬ hova oblika in namestitev na trup. Na bo¬ kih letala je mogoče odpreti razmeroma dobro izdelana prostora za strelsko obo¬ rožitev s solidnima pokrovoma za različi¬ ci R-3 in R-4, iz nerazumljivih razlogov pa manjkajo strojnice oz. topova. Podkrilna oborožitev je revna, dodatni rezervoarji pa preozki. Panelizacija je izvedena iz ču¬ dovito tankih graviranih črt, ki pa so veči¬ noma na napačnih mestih. Notranjost ka¬ bine je solidne vitrinske kakovosti, če bo njen pokrov seveda ostal zaprt, sprejem¬ ljive, čeprav pomanjkljive, pa so tudi zrač¬ ne zavore pod trupom. Še nekako najbolj¬ ši del makete je njeno podvozje, vendar tudi to ni brez napak. Fotografij za letali, ki jih v barvnih shemah ponuja Revell, si¬ cer nisem našel, vendar barvanje drugih letal iz istih enot potrjuje njuno pravil¬ nost. Popravki in dopolnila makete zahteva¬ jo neprijetno veliko dela. Kot zagrizen lju¬ bitelj tega malega jurišnika imam na zalo¬ gi kar tri Revellove in še staro Airfixovo gino, nameravam pa jih nabaviti še nekaj. Tako sem se odločil najbolj grobe napake popraviti z novim nosom, pokrovom ka¬ bine, repom in krmilnimi površinami ma¬ kete. Te sem nato uporabil kot modele za izdelavo kalupov iz silikonskega kavčuka, v katere sem nato ulival nove dele iz umetne smole. V povprečju na maketo tako ni bilo treba vložiti pretirano veliko truda, vendar bi ob večji natančnosti proi¬ zvajalca to delo ne bilo potrebno. Prav na koncu so me razočarale še sicer zadovolji¬ vo tanke, a zamaknjene nalepke makete. Najbolj je to opazno pri malteških križih in črnih, z belo obrobljenih številkah leta¬ la. Takšnih netočnosti si tako ugleden proizvajalec ne bi smel privoščiti. Fiatov G.91 je dovolj v številnih letalskih muze¬ jih, pred dobrimi tremi leti pa je Italija svoje zadnje, pravkar upokojene primer¬ ke tega letala ponujala sicer brez motorja za borih 8000 nemških mark. Revell bi tako lahko prišel do izvirnika v naravni velikosti in izdelal njen vrhunski pomanj¬ šani posnetek. Na žalost pa je trgu ponudil pomanjkljiv in netočen, za name¬ ček pa še predrag izdelek. TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 - BASIC 4 STAR, motorni letalski RV-model 650,00 TIMOV NAČRT 2 - LIPA I. RV-model jadrnice. 550,00 TIMOV NAČRT 3 - HOT-94, jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 4 - CESSNA 180, polmaketa letala. 700,00 TIMOV NAČRT 5 - KIM I, RV-model katamarana. 550.00 TIMOV NAČRT 6 - TIMOV HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 7 - HOT-95, jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 8 - TIMOV HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 9 - T0MT-E, elektromotorni jadralni RV-model700,00 TIMOV NAČRT 10 - POLIKARPOV 1-15 BIS. polmaketa lovskega letala... 550,00 TIMOV NAČRT 11 - GITA, jadralni RV-model. 700,00 TIMOV NAČRT 12 - RAC00N HLG-3 . 650,00 TIMOV NAČRT 13 - AKROBAT 40, trenažni motorni RV-model 650.00 TIMOV NAČRT 14 - UTVA-66H, maketa vodnega letala. 550,00 TIMOV NAČRT 15 - RV-MODEL TRAJEKTA. 550,00 TIMOV NAČRT 16 - SPITFIRE, RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 TIMOV NAČRT 17 - TRENER 40, trenažni motorni RV-model... 650,00 TIMOV NAČRT 18 - LUPO, elektromotorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 WARHAWK, RV-polmaketa za zračne boje. 650,00 TIMOV NAČRT 20 - POTEPUH. RV-model motorne jahte. 650,00 TIMOV NAČRT 21 - BAMBI, šolski jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 22 - SLOVENKA. RV-jadrnica metrskega razreda. 650,00 TIMOV NAČRT 23 - E-TRAINER, trenažni RV-model z električnim pogonom. 650,00 TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D MUSTANG, RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 TIMOV NAČRT 25 - MESSERSCHMITT BF-109, RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 TIMOV NAČRT 26 - AER0NCA L-3, RV-polmaketa letala. 550,00 TIMOV NAČRT 27 - F0KKER E lil, RV-park-fly polmaketa. 650,00 TIMOV NAČRT 28 - VEKTRA, RV-model z električnim pogonom. 550,00 Načrte lahko naročite na naslov uredništva: Revija TIM, Lepi pot 6. 1000 Ljubljana, tel.: (01) 479-02-24. io maj-junij 2002 31 LETNO KAZALO ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2001/2002 Avtomobilsko modelarstvo in maketarstvo Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2002 7/6 V kraljestvu plastičnih maket 8/2 Elektronika in elektrotehnika Avtovklop akvarijske črpalke 8/28 Časovnik za zaporedno izstreljevanje raket 2/28 Indikator telefonske linije 3/28 Light show (Močnostni del) 2/25 Malce večji sedemsegmentni LED-prikazovalnik 7/28 Opozorilnik za vklop/izklop luči v avtomobilu 9-10/54 Polnilnik celic Ni-Cd / Ni-MH (1. del) 5/28 Polnilnik celic Ni-Cd / Ni-MH (2. del) 6/28 Preprosto do kakovostnega oscilatorja 3/28 Psihokinetični test (1. del) 4/28 Psihokinetični test (2. del) 5/26 Strežnik soodvisnih električnih naprav 1/26 Večnamenski končni ojačevalnik 9-10/50 Izdelek za dom Gugalnica 8/33 Izdelajmo ptičje strašilo 2/34 Izdelava okroglih in ovalnih okvirjev iz lesa 9-10/42 Jaslice 4/34 (priloga) Kapelica z uro 4/31 Koledarji za vse čase 5/31 Mali regal 8/34 Mozaik iz keramičnih ploščic 6/32 Obnovimo si starega ponija (1. del) 7/30 Obnovimo si starega ponija (2. del) 8/12 Obnovimo si starega ponija (3. del) 9-10/46 Od črepinj do umetnin 9-10/64 Okrasne ploščice in ročice poudarijo končni videz vrat 8/30 Okrasni stenski termometer 3/29 Pristanišče na domačem vrtu 9-10/58 Ptičja krmilnica 3/32 Vaša najdražja slika 5/34 Vetrokaz 9-10/62 Ladijsko modelarstvo in maketarstvo Hydro & Marine Redbird (mini mono »raketa«) 9-10/18 Jadrnica mačka 4/11 (priloga) Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2002 7/6 Maketa trijambornice H. M. S. Victory 7/34 Novosti v letošnji tekmovalni sezoni RV-čolnov na električni pogon 9-10/16 Pristanišče na domačem vrtu 9-10/58 Vodni skuter TIM-40 7/5 (priloga) Letalsko modelarstvo in maketarstvo, zmaji Aeronca L-3 2/8 (priloga) Deli iz ELSV, izdelani po izvirnih delih iz ABS-a 9-10/24 Električni pogon - Polnilniki 2/26 Električni pogon - Varovalke in varnostna stikala 3/14 Električni pogon - Električna napeljava (1. del) 4/26 Električni pogon - Električna napeljava (2. del) 5/12 Električni pogon - Izbira pogona (1. del) 9-10/26 Filip 600, jadralni RV-model v elektromotorni izvedbi 9-10/14 Fokker E III »Eindecker« 3/8 (priloga) Fotografiranje z zmaja 9-10/20 (priloga) Grob 109 4/12 Izbira servomehanizma za letalski model 5/14 Izdelava zadnje letvice 2/11 Kabli v modelih 3/16 Kanja 8/10 (priloga) Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2002 7/6 Messerschmitt Bf-109E 1/5 (priloga) Mig-3 7/8 MWS 26IFS 9-10/22 Od ideje do modela (1. del) 7/11 (priloga) Od ideje do modela (2. in 3- del) 9-10/10 Papirnato letalce - lisjak 3/35 Pinki - malo jadralno letalo 7/10 (priloga) Piper J-3 cub - model parkfly 3/12 Polmaketa jadralnega letala KB-1 triglav II 6/14 Polmaketa jadralnega letala KB-2 udarnik 7/14 Polmaketa jadralnega letala KB-3 jadran 8/14 Prestreznik - papirnato letalce 2/33 Revolucija modelov HLG 5/10 Škatlasti zmaj l/l6Telstar 400 1/12 Threedee 6/8 Ulivanje poliuretanske livne mase v kalupe iz silikonskega kavčuka 1/14 Uporaba radijskih postaj za vodenje modelov 2/16 Vektra 6/10 Vodljivo zadnje kolo 9-10/25 Zlomljena krila 3/11 Maketarstvo Eifflov stolp (1. del) 1/32 (priloga) Eifflov stolp (2. del) 2/12 (priloga) Eifflov stolp (3- del) 3/6 Eifflov stolp (popravek) 5/15 Kapelica z uro 4/31 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2002 7/6 Maketa svetilnika iz papirja 6/34 Mednarodna vesoljska postaja 1/8 Merila železniških modelov 6/7 Ulivanje poliuretanske livne mase v kalupe iz silikonskega kavčuka 1/14 Male železnice Blue Tiger 4/14 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2002 7/6 Merila železniških modelov 6/7 Novosti iz sveta malih železnic 7/2 Pendolino SŽ 5/9 Vossloh G 2000 9-10/28 19- mednarodni sejem modelnih železnic v Miinchnu 5/2 Novo na trgu 1/4, 2/5, 3/27, 4/30, 5/15, 6/29, 9-10/67 Plastično maketarstvo De Havilland mosquito B. Mk. IV 2/32 Dornier Do 217 E-5 4/16 Fiat G.91 R-3 9-10/31 Focke-wulf FW-190 F-8 / R14 3/25 Ikarus S-49 A 3/25 Junkers Ju-87B-2 stuka 5/16 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2002 7/6 Lockheed P2V-7 (SP-H) neptune 8/27 Mala krila 5/16 Mednarodna vesoljska postaja kot Revellova maketa 1/25 32 maj-junij 2002 TTKBio LETNO KAZALO Sd.Kfz. 250 /3 »Greif« 6/27 SpPz 2 luchs 7/27 Utva 75 2/32 V kraljestvu plastičnih maket 8/2 Vought F4U-5 corsair 6/26 Računalništvo, internet Nadzor nad vsebino spletnih strani 3/26 Prah v računalniku 4/25 Raziskovalčeva nova oblačila 1/28 Zamenjava ventilatorja v računalniku 5/25 Radijsko vodenje Električni pogon - Polnilniki 2/26 Električni pogon - Varovalke in varnostna stikala 3/14 Električni pogon - Električna napeljava (1. del) 4/26 Električni pogon - Električna napeljava (2. del) 5/12 Električni pogon - Izbira pogona (1. del) 9-10/26 Izbira servomehanizma za letalski model 5/14 Kabli v modelih 3/16 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2002 7/6 Polnilnik celic Ni-Cd / Ni-MH (1. del) 5/28 Polnilnik celic Ni-Cd / Ni-MH (2. del) 6/28 Uporaba radijskih postaj za vodenje modelov 2/16 Raketno modelarstvo in maketarstvo Časovnik za zaporedno izstreljevanje raket 2/28 Določanje koeficienta upora modelarske rakete 7/12 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2002 7/6 Maketa nosilne rakete sojuz U-2 z vesoljsko ladjo Sojuz TM-12 8/5 (priloga) Mednarodna vesoljska postaja kot Revellova maketa 1/25 Raketoplan victor 6/4 (priloga) Volhov (SA-2 - guideline) 5/6 (priloga) Reportaža EAG 01 - Evropske igre v zračnih bojih 2/2 Evropsko prvenstvo v kategoriji F3J 3/5 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2002 7/6 Mladi raketni modelarji začeli tekmovalno sezono 9-10/6 Naši raketni modelarji znova uspešni 3/2 Novosti iz sveta malih železnic 7/2 Niirnberg 2002 - modelarske novosti 9-10/2 Pokal Italeri-Heller in pokal Eduard 9-10/8 Svetovni rekord v imenu znanosti 1/2 Svetovno prvenstvo letalskih modelarjev v kategorijah F-l-A, B in C 4/2 Timovih 40 let 5/5 Umetnostne akrobacije: nov način letenja z modeli letal in helikopterjev 6/2 V kraljestvu plastičnih maket 8/2 2. koseška olimpiada ladijskega modelarstva 4/9 13- Alpski pokal 2/5 19. mednarodni sejem modelnih železnic v Munchnu 5/2 23. Pokal Ljubljane 4/6 Timov portret Miha Kozjek 3/4 Sašo Šantelj 2/4 Timov test Akumulatorski vrtalnik/vijačnik Black & Decker HP 12 K 5/35 Električna krožna žaga Black & Decker KS 55 8/34 Električni oblic Black & Decker KW 715 2/36 Filip 600, jadralni RV-model v elektromotorni izvedbi 9-10/14 Grob 109 4/12 Hydro & Marine Redbird (mini mono »raketa«) 9-10/18 Kanja 8/10 Mig-3 7/8 MWS 26IFS 9-10/22 Namizni stabilni vrtalnik Minicraft MB 680 1/33 Natančni vrtalnik Minicraftt MX 1 in garnitura MiniMax 7/37 Piper J-3 cub - model parkfly 3/12 Spiralni vrtalnik rezalnik REB 230 E Rebel 6/32 Stabilni vrtalnik Minicraft MB 450 4/32 Telstar 400 1/12 Threedee 6/8 Večnamenska električna ročna žaga Scorpion KS 890 E 3/33 Timova priloga Aeronca L-3 - TIM 2 Eifflov stolp (1. del) - TIM 1 Eifflov stolp (2. del) - TIM 2 Fokker E III »Eindecker« - TIM 3 Fotografiranje z zmaja - TIM 9-10 Jadrnica mačka - TIM 4 Jaslice - TIM 4 Kanja - TIM 8 Maketa nosilne rakete sojuz U-2 z vesoljsko ladjo Sojuz TM-12 - TIM 8 Messerschmitt Bf-109E - TIM 5 Od ideje do modela (2. in 3- del) - TIM 9-10 Okno s pogledom na Eifflov stolp - TIM 1 Pinki - malo jadralno letalo - TIM 7 Ptičje strašilo na okenski šipi - TIM 2 Raketoplan victor - TIM 6 Vektra - TIM 6 Vodni skuter TIM-40 - TIM 7 Volhov (SA-2 - guideline) - TIM 5 Vossloh G 2000 9-10/28 Za spretne roke Cvetovi iz zvitega atlasnega traku 9-10/68 Darilne vrečke 8/38 Ekološka ogrlica 8/39 Granitni pirhi 7/32 Jaslice 4/34 (priloga) Kaširanje - zanimiva in zabavna tehnika 5/36 Klopotec 1/3 Košarica 9-10/66 Maketa svetilnika iz papirja 6/34 Metulji v šopku 3/34 Model samokolnice 9-10/55 Modni dodatki iz papirja 8/36 Novoletne drobnarije 4/38 Okno s pogledom na Eifflov stolp l/priloga Okraski iz plastične embalaže 3/36 Okrašene košarice 6/39 Okraševanje stiropornih škatel s prepletanjem trakov 5/38 Ovalna šatulja - posoda naših babic in dedkov 3/38 Papirnato letalce - lisjak 3/35 Pisarniško stojalo 2/30 Plastična ogrlica 9-10/71 Pomladni znanilci - tokrat malo drugače 7/38 Prepletene čestitke 6/38 Prestreznik - papirnato letalce 2/33 Ptičje strašilo na okenski šipi - 2/36 (priloga) Skrivnostna vetrnica 5/30 Stenski adventni koledar 4/36 Svečnica in svečnik 5/39 Svilena narcisa, lilija in anemona 2/37 Svileni tulipani 1/36 Ščurkov skedenj 6/31 Valentinovo srce 6/30 Vrtnice iz zgibanega traku 9-10/70 Zapestnice 8/32 -TRI io maj-junij 2002 41 Izdelava okroglih in ovalnih okvirjev iz lesa MATEJ PAVLIC Prav gotovo je že vsakdo kdaj videl okroglo oziroma ovalno sliko ali ogle¬ dalo. Najbrž ste se vprašali, kako poteka izdelava takšnega okvirja (v mislih ima¬ mo seveda zgolj lesene okvirje - in ne tistih iz umetnih mas, mavca, aluminija ah drugih gradiv). Dejstvo je, da pravo¬ kotni okvir poljubne velikosti lahko na¬ redi vsak kolikor toliko spreten mode¬ lar, ki ima ostro žago s finimi zobci, šab¬ lono za rezanje pod kotom 45° in nekaj mizarskih spon. Še mnogo hitreje in na¬ tančneje je mogoče tak okvir narediti s pomočjo stabilne krožne žage in jekle¬ nega traku, na katerega so nataknjeni štirje kovinski kotniki (o obojem smo v tej reviji že pisali: Tim 2001/6, str. 33 in Tim 2002/5, str. 34). Ponudba profilira¬ nih letev - od najbolj navadnih do bo¬ gato okrašenih - je v naših trgovinah dokaj dobra, zato z izbiro najprimernej¬ še širine, vzorca in barve ne bi smeli imeti prevelikih težav. Pred povsem drugačnim problemom pa se znajde¬ mo, ko bi radi kupih na primer čisto na¬ vaden, gladek lesen okvir okrogle obli¬ ke z notranjim premerom 33 cm. Hitro namreč ugotovimo, da ga niti nima smi¬ sla iskati; enako velja za ovalne okvirje, ki se na prodajnih policah znajdejo še redkeje. Ker se nekaterim slikam, grafi¬ kam, ilustracijam, vezeninam itd. v re¬ snici najbolje podajo prav okrogli ah ovalni okvirji (slika 1), se težavam z nji¬ hovo nabavo nekateri izognejo tako, da v pravokotni okvir vstavijo lepenko ah debelejši karton, na sredini katerega na¬ redijo okrogel ah ovalen izrez ustrezne velikosti (temu rečemo paspartti). Ti¬ stemu, ki se s tako »prevaro« noče spri¬ jazniti, pa ne preostane drugega, kot da pri rezbarju naroči po meri izdelan ok¬ vir. Da ta še zdaleč ni poceni, je menda jasno vsakomur. ZLEPITI Risba 2 Slika 1 Slika 3 Slika 4 Ker so modelarji znani po tem, da se zlepa ne vdajo v usodo in da vedno skušajo pri¬ ti do zastavljenega cilja po drugi in seveda čim ce¬ nejši poti, tudi v našem pri¬ meru obstaja rešitev, ki je po¬ drobno opisana v tem prispevku. Izdelava okroglega okvirja Opisali bomo dve možnosti, ki se razlikujeta po zahtevnosti izdelave in naboru potrebnega orodja in pripo¬ močkov. Če gre za manjši okvir, ga je najlažje narediti iz enega kosa lesa, ki mora biti suh, enakomerno in čim bolj gosto raščen ter seveda brez grč ali raz¬ pok. V ta namen je zelo uporaben jelšev les. Deščico ustrezne velikosti in debe¬ line poskobljajte in obrusite, nanjo s še¬ stilom narišite obris okvirja in ga na¬ tančno izžagajte z električno vbodno žago. Če imate električni rezkalnik (sli¬ ki 24 in 25), obdelajte zunanja vidna ro¬ bova, na hrbtni strani pa s stebelnim rezkarjem naredite plitev žleb za steklo, sliko in ščitni karton. Kdor nima našte¬ tega orodja, naj ta žleb naredi tako, da na hrbtno stran prilepi kolobar iz 6 mm debele vezane plošče, katerega notranji premer mora biti za približno 10 mm večji od notranjega premera kroga. Vid¬ na robova naj zaobli najprej z grobo rašpo in nato toliko časa brusi z vedno finejšim brusilnim papirjem, da bo po¬ vršina popolnoma gladka. Če potrebujete večji okvir okrogle oblike, je postopek njegove izdelave nekoliko zapletenejši, saj ga ni več mo¬ goče narediti iz enega kosa lesa, ker bi se ta čez čas zvil ah razpokal. Najprej na kos kartona ah lepenke narišite krog, ki ustreza notranjemu premeru okvirja, ki ga želite izdelati. (Če ne gre z navadnim šestilom, si pomagajte z daljšo smreko¬ vo letvico, v katero na eni strani zabijte žebljiček, na njenem drugem koncu pa izvrtajte luknjo in vanjo potisnite svinč¬ nik.) Nato narišite še zunanji krog, s či¬ mer ste dobili tloris bodočega okvirja. Razdelite ga na štiri enake dele in ene¬ ga izmed njih natančno izrežite. S po¬ močjo dobljene šablone iz približno 10 mm debelih poskobljanih deščic izreži¬ te 12 lokov ter jih na kosu ravne panel¬ ne plošče natančno zlepite med seboj (risba 2, slika 3). Zlepek utrdite z nekaj mizarskimi svorami. Nadaljnja obdelava 42 maj-junij 2002 TTKlTio Konstruiranje elipse Krog zna narisati vsak šolar. Kaj pa elipso? Po definiciji je elipsa geome¬ trijski lik, ki nastane na preseku ravni¬ ne s krožnim pokončnim stožcem tako, da je ravnina nagnjena proti osi stožca pod kotom, ki je večji od polo¬ vice kota pri vrhu stožca. Zato jo ime¬ nujemo tudi stožnica. Elipsa ima dve temeni, ki ju povezuje daljica AB, ime¬ novana velika os (slika 5). Središče osi X leži na razpolovišču velike osi med temenoma. Mala os je pravokotna na veliko os v središču elipse ter povezu¬ je točki C in D na elipsi. Gorišči (ali fo¬ kusa) elipse sta dve točki P na veliki osi, postavljeni tako, da za vsako točko elipse velja, da je vsota razdalj od toč¬ ke na elipsi do gorišča P vedno enaka (konstantna). To lastnost, ki so jo poznali že dav¬ ni zemljemerci in gradbeniki, lahko s pridom izkoristimo pri konstruiranju ovalnega okvirja »po meri«. Slika 5 Na debelejši karton narišite dve čr¬ ti, ki se v točki X sekata pod pravim kotom (slika 5). Razdalja AB (velika os) naj ustreza višini želenega ovalne¬ ga okvirja, razdalja CD (mala os) pa njegovi širini. Pri tem mora veljati: AX = BX in CX = DX. Sedaj s šestilom pre¬ nesite razdaljo AX iz točke C na veliko os (slika 6), da dobite obe gorišči P (slika 7). V točko C in obe točki P za¬ bijte 25-30 mm dolge žebljičke, okrog njih napnite tanko najlonsko vr¬ vico in jo dobro zavozlajte (slika 8). osušenega »surovca« z električnim rez- kalnikom poteka enako kot prej. Še po¬ sebno bogate profile večjih okroglih okvirjev je mogoče izdelati s čelnim struženjem (slika 4), vendar pa je treba imeti za to poleg kakovostne stružnice tudi kar precej izkušenj. Izdelava ovalnega okvirja Najprej izmerite veliko in malo os motiva, ki ga želite vložiti v ovalni ok¬ vir. Po pravkar opisanem načinu na kos" kartona ali lepenke narišite elipso, ki po velikosti in obliki ustreza vašim po¬ trebam. Ko narisano elipso natančno izrežete po narisani črti, imate pred se¬ boj šablono, ki vam bo v pomoč pri iz¬ delavi okvirja. Tega spet lahko naredite iz enega samega kosa gosto raščenega lesa oziroma iz več med seboj zleplje¬ nih delov (kot na risbi 2 in sliki 3). Ce Sedaj žebljiček v točki C izpulite in s konico mehkega svinčnika, ki jo vodi¬ te ob notranji strani napete vrvice, na¬ rišite elipso (slika 9). Preprosto, kajne! pa želite spoznati, kako so ovalne okvir¬ je ročno izdelovali stari mojstri, ki še niso poznali sodobnih električnih in numerično krmiljenih orodij, si oglejte slike 10-15. Prednost tako narejenih okvirjev je v tem, da so zaradi veliko plasti med seboj zlepljenega furnirja izredno trdni, se ne zvijajo ali pokajo in dovoljujejo nadaljnjo ročno obdelavo ali oblikovanje vidnih robov z električ¬ nim rezkalnikom. Plošče 0,8-1 mm de¬ belega furnirja, ki naj bo po možnosti takšne vrste, da pri zvijanju ne poka, na¬ režite na trakove (slika 10), katerih širi¬ na mora nekoliko presegati debelino okvirja, ki ga želite narediti. Izjema je nekaj trakov, ki morajo biti približno 6 mm ožji; te potrebujete za prve notra¬ nje ovoje, ki tvorijo utor na hrbtni stra¬ ni, v katerega boste na koncu vložili ste¬ klo, sliko in ščitni hrbet. S pomočjo šablone prenesite obliko elipse na kos ravne panelne plošče. Tik ob črti vzdolž vsega oboda izvrtajte 8 mm velike luknje in vanje prilepite bu¬ kove moznike (slika 11). Tako ste dobi¬ li osnovo, na kateri je mogočr narediti poljubno število ovalnih okvirjev po¬ polnoma enake velikosti. Ko se lepilo posuši, lahko začnete z lepljenjem tra¬ kov. Kot je bilo že povedano, je najprej na vrsti 8-10 plasti iz nekoliko ožjih trakov furnirja (slika 12), tem pa nato sledijo širši trakovi (slika 13). Število plasti je seveda odvisno od širine okvir¬ ja, ki ga nameravate narediti (slika 14). Lepilo nanašajte čim bolj enakomerno in ne preveč na debelo; izogibajte se temu, da bi se vam vse skupaj prilepilo na osnovno ploščo, sicer osušenega ok¬ virja na koncu ne boste mogli sneti z moznikov. Da se trakovi med leplje¬ njem ne bi premikali in med njimi ne bi nastajale špranje, si pomagajte s ščipal¬ kami (slika 11). Pazite tudi na to, da bodo čelni stiki posameznih trakov čim bolj natančni in kar najmanj opazni. Na koncu vse plasti utrdite z nekaj kosi širokega ličarskega lepilnega traku (slika 14), ki bodo zlepek pritiskali ob podlago. Le tako bo vidna stran okvirja, ki je sedaj še obrnjena navzdol, čim bolj gladka. Osušeni okvir previdno snemi¬ te z moznikov; pri tem si lahko pomaga¬ te z rahlimi udarci s kladivom po hrbtni strani osnovne plošče. Sedaj je na vrsti brušenje - najprej z grobim in nato z vedno finejšim brusilnim papirjem. Slika 12 TEIE io maj-junij 2002 43 Vidne robove seveda lahko obdelate z električnim rezkalnikom, žleb na hrbt¬ ni strani pa poravnajte z dletom in zgla¬ dite z brusilnim papirjem. Okvir pobar- Slika 13 vajte z želeno barvo. Ko se prvi nanos barve posuši, ga obrusite s čim finej¬ šim, že dodobra izrabljenim brusilnim papirjem (slika 15). Postopek še enkrat ali dvakrat ponovite, da bo površina ok¬ virja popolnoma gladka. Slika 14 Električni rezkalnik Black & Decker KW 800 EK Rezkalnik je električno orodje za ob¬ delavo lesa - rezkanje šablon, kon¬ tur, krogov, utorov in žlebov, za izde¬ lavo zaključnih letvic in letvic za ok¬ vire slik ter za graviranje okraskov Slika 24 in napisov. Najdemo ga v vsaki mizar¬ ski delavnici, potihem pa si ga želi tudi vsak ljubiteljski mizar, saj v spretnih rokah postane čudovit in vsestransko uporaben pripomoček, s katerim je mogoče v vsega nekaj minutah - seve¬ da ob uporabi ustreznega rezkalnega svedra ali rezkarja - iz povprečnega izdelka narediti pravo umetnino. Black & Deckerjev rezkalnik KW 800 EK omogoča elektronsko nastavitev hi¬ trosti od 8.000 do 30.000 vrtljajev v minuti. Poganja ga 800-vatni motor, ki je zaprt v dvojno izoliranem ohišju. Orodju, ki je spravljeno v trdnem pla¬ stičnem kovčku, je priložen naslednji pribor: vzporedno vodilo, centrirna ko¬ nica za natančno rezkanje krožnih ob¬ lik, vodilo za delo s pomočjo šablone, viličasti ključ za zamenjavo rezkarjev, vpenjalna čeljust 0 8 mm ter priklju¬ ček za odsesovanje žaganja in lesne¬ ga prahu med rezkanjem. Blokada vretena omogoča hitro in učinkovito menjavo rezkarjev. Globino rezka¬ nja, ki znaša od 0 do največ 55 mm, nastavljamo s pomočjo vijakov na vrtljivem revolverskem nastavku, skupaj z omejilnim zatičem in kazal¬ cem. Ob pravilni uporabi (v skladu s priloženimi navodili) stroj ne zahte¬ va nobene posebne nege, pač pa le običajno vzdrževanje. Cena rezkalni- ka KW 800 EK je dobrih 30 tisoč tolarjev (brez DDV). Slika 25 Sam rezkalnik za obdelovanje lesa še ni dovolj, ampak potrebujemo tudi rezkarje - različno oblikovane na¬ stavke v obliki svedrov. Za mehek les so dobri navadni rezkarji, za trše vr¬ ste lesa, profiliranje ali žlebljenje ivernih plošč in obrezovanje lamina¬ tov pa so najbolj primerni rezkarji iz karbidne trdine, ki omogočajo čist odrez in imajo dolgo življenjsko dobo. Nekateri med njimi imajo na vrhu vodilo, ki vodi orodje po robu obdelovanca, še dražji pa imajo celo majcen ležaj. Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah MERKUR Gerbičeva 101 1000 Ljubljana tel.: 01/200-06-20 MERKUR TC Tabor Tržaška 14 2000 Maribor tel.: 02/320-61-00 MERKUR Mariborska c. 162 3000 Celje tel.: 03/543-27-88 MERKUR MOJSTER Šmarska cesta 2 6000 Koper tel.: 06/611-40-29 MERKUR Titova 1 4270 Jesenice tel.: 04/583-22-14 MERKUR PTC Nova Gorica Vipavska cesta 53 5000 Nova Gorica tel.: 05/330-32-00 MERKUR NOVOTEHNA TC BRŠLJIN Kočevarjeva 7 8000 Novo mesto tel.: 07/371-84-48 TC MERKUR Obrtna ulica 39 9000 Murska Sobota tel.: 02/530-10-50 Novi prodajni programi v letu 2002 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black & Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft, □ cenik programa Rotozip. Ime in priimek:_ Naslov: Poštna številka in kraj: BLACK& DECKER MROPOZ/F MINICRAFT G-M&M proizvodnja in marketing d.o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si 44 maj-junij 2002 . —to IZDELEK ZA DOM Slika 15 Rezanje stekla Tudi rezanje stekla za okrogel oziro¬ ma ovalen okvir je »znanost« za sebe. Če se želite temu postopku izogniti, ga raje prepustite steklarju, marsikdo pa se bo verjetno vseeno z njim spoprijel kar sam. V vsakem primeru najprej iz karto¬ na izrežite krog (ali oval), ki ustreza ve¬ likosti žleba na hrbtni strani okvirja. Odvzemite še kak milimeter, da bo ste¬ klo kasneje brez zatikanja leglo v okvir. Pravzaprav je najbolje k steklarju odne¬ sti kar oboje - šablono in okvir. Kdor namerava steklo izrezati sam, naj si og¬ leda risbi 16 in 17 ter slike 18-22, ki nazorno kažejo, kako se je treba lotiti dela. Z rezanjem ravnih kosov stekla tudi začetniki po krajšem poskušanju nima¬ jo več težav, pri rezanju krivih oblik pa je treba uporabiti trik, ki je po oštevil¬ čenih korakih prikazan na risbah 16 (za krog) in 17 (za oval). Gre prepro¬ sto za to, da od krožnice oziroma elip¬ se proti robovom kosa stekla z rezalni¬ kom za steklo naredite več rezov (slika 18). Po vsakem rezu (slika 19) odstra¬ nite odvečni del (slika 20), dokler na koncu ne dobite kosa stekla z želeno Slika 22 Risba 16 obliko (slika 21). V okvir, na katerega hrbtno stran zgoraj že prej pritrdite tudi kovinsko zanko za obešanje na steno, ga prilepite kar s prozornim sili¬ konskim kitom. Enakomerno in čim bolj na tanko ga nanesite ob notranji kot utora in nanj pazljivo pritisnite ste¬ klo (slika 22). Takšen okvir pa ni primeren samo za obešanje na steno. Ce namreč vanj vložite na navadno ali akrilno steklo oziroma brezbarvno plastično folijo na¬ risano umetnino in ga obesite na veriži¬ co (slika 23), lahko prosto visi izpod stropa. Najbolj pride do izraza tam, kjer ga od zadaj lahko dosežejo sončni žarki ali kak drug vir svetlobe. V večini to¬ vrstnih primerov boste morali seveda obdelati tudi hrbtno stran okvirja. rinilo maj-junij 2002 45 f\\ In m IZDELEK ZA DOM Obnovimo si starega ponija (3. del) SAŠO AVSEC 6) Zadnje kolo s pestom se pri raz¬ ličnih izvedbah ponija nekoliko razlikuje. Najbolj pogoste so štiri vrste pogonskih pest. Pri prostotečnem pestu, ki je tudi naj¬ bolj preprosto, se vrtenje verige v smeri na¬ prej prenaša na kolo, če pa se veriga premi¬ ka v smeri nazaj, se pesto prosto vrti. To pe¬ sto nima niti prestav niti zavore - kolo potrebuje obe ročni zavori. Najbolj razširjeno in priljubljeno je pe¬ sto z zavoro, ki se vključi, če se veriga premi¬ ka v smeri nazaj. Ta zavora je najbolj zaneslji¬ va in skoraj ne more odpovedati, zato je poni s tako zavoro najbolj primeren za naj¬ mlajše. Pri njem potrebujemo samo spred¬ njo ročno zavoro. Redke izvedbe ponija imajo dvostopenj¬ ski menjalnik, pri katerem kolesar spremeni prestavno razmerje tako, da narahlo pritisne nazaj. »Luksuzna« verzija ponija ima tristo¬ penjski planetni menjalnik, ki ga pretikamo z ročico na krmilu. Ročica je z žico povezana z notranjimi zobniki v planetnem menjalni¬ ku. S potegom žice se zobniki premikajo in dosežejo različna prestavna razmerja. Me¬ njalnik zahteva nekaj več prostora, zato je to pesto nekoliko debelejše od drugih. Na steni ima mazalo odprtino, v katero vlijemo mo¬ torno olje. Zadnje kolo pritrjujeta dve matici s »fi¬ nim« navojem, ki ju privijemo s ključem 15. Pod maticama sta seveda nameščeni pod- ložki, ki poskrbita, da se pritezne sile enako¬ merno razporedijo. Kolo namestimo na svo¬ je mesto in ga sprva privijemo samo narahlo oz. začasno. Do konca ga bomo privili šele takrat, ko bomo namestili tudi verigo. Njena dolžina namreč določa natančen položaj ko¬ lesa. Če imamo na kolesu pesto s povratno zavoro, moramo ob vilice priviti še ročico, ki zadnje kolo še dodatno utrdi in prepreči nje¬ govo sukanje pri zaviranju. 7) Verigo in njen pokrov namestimo takrat, ko je zadnje (pogonsko) kolo že na svojem mestu. Eden izmed členkov verige je razstavljiv - sestavljen je iz treh delov, kot kaže slika. Verigo potegnemo čez zobnik na gonilni gredi in zobnik na pestu, nato pa jo spojimo s spojko. Glavni del spojke z notranje strani poti¬ snemo v obe očesci na sosednjih členkih ve¬ rige, nanj namestimo ploščico z dvema luk¬ njicama, čeznjo pa varovalko. To najprej po¬ stavimo, kot kaže spodnja slika, nato pa jo z izvijačem potisnemo naprej. Pri tem se varo¬ valka nekoliko razširi in vskoči v zarezi na spojnem elementu. Ko je veriga na svojem mestu in spojena, lahko pritrdimo tudi zadnje kolo. Potisnemo ga kolikor mogoče nazaj, toliko, da veriga ni ohlapna, obenem pa ne pretirano napeta. Poskrbimo, da stoji pravokotno na vilice, in ga privijemo z dvema ključema 15. Strešica verige je pritrjena na dveh kovin¬ skih nosilcih. Eden je nekoliko pred zobni¬ kom na gonilni gredi, drugi pa na zadnjih vili¬ cah. Če sta nosilca skrivljena, ju poravnamo oz. zakrivimo v takšno lego, da bo strešica pravilno stala in se ne bo dotikala verige. Za¬ krivimo ju s kombiniranimi kleščami, pred tem pa s krpo zaščitimo površino laka, da je robate čeljusti klešč ne poškodujejo. Tudi za pritrjevanje strešice na verigi je smiselno kupiti nove vijake s šestrobo glavo, saj jih bomo z lahkoto odvili tudi v daljni pri¬ hodnosti. Če bo treba. 8) Blatnika nista ravno najpomem¬ bnejši del kolesa, sta pa zelo koristna, če nas med vožnjo preseneti kaka blatna luža na poti ali celo dež. Blatnika preprečita, da bi nesnaga, ki se prime ob gumo in nato pri vrtenju kolesa za¬ radi učinka centrifuge v tangencialni smeri odletava z nje, priletela na naše hlače, pri hi¬ trejši vožnji pa celo za ovratnik. Blatnika sta iz tanke in lahke aluminijaste pločevine. Če sta že močno oksidirana, ju z zelo finim bru¬ silnim papirjem (gradacije 800 ali 1200) ter nekaj kapljicami polirne paste pripravimo do tega, da se svetita kot nova. Na sliki, ki ne¬ koliko v smislu reklam kaže stanje »prej in potem«, je prikazana nepolirana in polirana površina blatnika. Aluminij lahko namreč odlično poliramo do visokega sijaja. Če razli- 46 maj-junij 2002 IRC io IZDELEK ZA DOM In m ka ni očitna, je nekaj narobe s filmom ali fotoaparatom. Sprednji blatnik je na zgornji strani pri¬ trjen z vijakom, ki pritrjuje tudi sprednjo za¬ voro. Tega bomo namestili šele potem, ko bomo nameščali zavoro. Na drugi strani ga drži ukrivljena nosilna palica, ki ima v sredi¬ ni vijak. Potisnemo ga skozi blatnik, nanj po¬ ložimo podložko in zasilno privijemo mati¬ co M 5. Do konca jo bomo privili, ko bosta povsem privita tudi stranska vijaka, ki palico držita na vilicah. Vijake, ki pritrjujejo blatnike, navadno precej hitro napade rja in jih je najbolje za¬ menjati z novimi. V tem primeru kupimo vija¬ ke (M 5 x 15) s šestrobo glavo. Z njimi laže delamo kot z običajnimi, ki imajo glavo z za¬ rezo za izvijač. Pri nameščanju ni pravzaprav nobene razlike, razlika se pokaže šele takrat, ko vijaka čez nekaj let (povsem zarjavela) spet poskusimo odviti. Vijak s šestrobo glavo lahko namreč zelo dobro primemo z viličas- tim ključem, zareza za izvijač pa se navadno zaradi kljubovanja času kar dobro utrudi. Vi¬ jak s šestrobo glavo lahko namestimo tudi z notranje strani (slika), z zarezo za izvijač pa ga moramo namestiti z zunanje, saj se mu si¬ cer z izvijačem sploh ne moremo približati. Na enak način namestimo še zadnji blat¬ nik. Tukaj sta zgornji in srednji vijak zares težko dosegljiva z izvijačem, zato so vijaki s šestrobo glavo nadvse dobrodošli. Privijemo jih z dvema ključema 8. Ta trenutek lahko izkoristimo še za to, da namestimo zadnjo luč. To bi sicer lahko storili tudi pozneje, a nas bo zadnje kolo pri tem ne¬ koliko oviralo. Dokler zadnje kolo še ni nameščeno, je namreč vijak laže dostopen. 9) Podstavna nožiča je koristna takrat, ko se znajdemo pred zidom z grozečim napi¬ som: Prislanjanje koles na zid ni dovoljeno! Takrat uporabimo izrek o gibanju težišča iz fizike: telo miruje, če je njegovo težišče nad trikotnikom, ki ga omejujejo tri podporne točke. Dve točki predstavljata dotikališči obeh koles, tretjo pa podstavna nožiča. Ta je na ogrodje pritrjena z vijakom M 8, ki ga s spodnje strani utrjuje matica. Vijak na mati¬ co privijemo z dvema ključema 13: z enim privijamo matico na spodnji strani, z drugim pa preprečimo, da bi se vijak pri tem vrtel. 10) Prtljažnik ni ravno potrebni del ko¬ lesa, je pa včasih zelo koristen. Namenjen je prevažanju lažjih predmetov (na primer šol¬ ske torbe), nikakor pa ne prevažanju sošol¬ cev. Izdelan je iz tankih cevi, ki pod človeko¬ vo težo lahko vsak trenutek popustijo - in nesreča je tu. 11) Zavore bi težko imenovali za najpo¬ membnejši del kolesa. Če bi imelo kolo samo zavore, se pač ne bi premaknilo in ne bi opravljalo funkcije, ki mu je namenjena. Prav gotovo pa so zavore nadvse pomembne pri kolesu, ki se premika in se mora včasih tudi hitro ustaviti. Tudi če zavore ne delujejo dobro, se seve¬ da lahko peljemo, moramo pa pač zavirati z »glavo« - tako, da vozimo izredno previdno in da nenehno opazujemo vse druge udeležen¬ ce v prometu. Tako moramo pravzaprav vozi¬ ti vedno, saj smo namreč na kolesu izredno ranljivi, mnogo bolj kot avtomobilisti ali mo¬ toristi. Sploh ni treba, da se z veliko hitrostjo zaletimo v avtomobil ali da nas kdo povozi. Pogosto za hude posledice zadostuje že čisto šibek udarec ob karkoli, na kar naletimo na poti. Na kolesu je namreč dovolj že to, da nas nekaj vrže iz ravnotežja, padec s kolesa pa se lahko usodno konča. Zamišljajte si, da z glavo ali telesom priletite na enega od količkov, ki v mestnih središčih rastejo kot gobe po dežju. Res je, da avtomobilistom preprečijo nepravilno parkiranje, za kolesarje pa pome¬ nijo novo nevarnost. Druge nevarne ovire so še razni pokrovi podzemnih napeljav, odtoč¬ ne vdolbine in razpoke na cestišču, ki običajno ostanejo na robu ceste ravno tam, kjer se vozimo kolesarji. Če tako oviro obvo¬ zimo po levi in pri tem nenadoma zavijemo nekoliko preveč na cestišče, nas lahko povozi avtomobil. Voznik v njem namreč ne vidi ovi¬ re pred nami, zato tudi ne more predvideti hitre spremembe našega položaja. Zavore morajo torej delovati brez napak! Pa tudi v tem primeru se nanje ne smemo pretirano zanašati. Veliko avtomobilskih ne¬ sreč se zgodi ravno zato, ker se vozniki pre¬ več zanašajo na kakovost zavor in vse sodob¬ ne elektronske sisteme, ki jim pri zaviranju pomagajo. V nenavadnih razmerah se na¬ mreč lastnosti zavor močno spremenijo. Ob dežju se torne ploskve med gumo in pla¬ tiščem zmočijo in voda deluje kot mazivo, ki močno zmanjša učinek zavor. Ob mrazu (za tiste, ki kolesarijo tudi pozimi) lahko jeklena žica primrzne ob stene bovdna, tako da se v njem sploh ne more premikati. Pred vožnjo moramo vedno preveriti, ali zavore res delu¬ jejo! Sestavo zavor kaže slika. Glavna dela sta kraka, ki imata na zgornji strani luknjo za no¬ silni vijak, na spodnji pa sta nanju pritrjeni torni oblogi iz gume. Guma z leve in desne strani pritiska ob platišče. Če kupujemo nove zavore, moramo pazi¬ ti, da so kraki dovolj dolgi (okrog 85 mm od osi do roba platišča). Kraki zavor so namreč pri poniju daljši kot pri drugih kolesih, saj so tudi plašči debelejši. Kraka stiskamo z je¬ kleno žico, razklepa pa ju jeklena vzmet. Ta je vpeta v okroglo matico, ki je privita na no¬ silni vijak. Poleg teh osnovnih elementov imajo zavore še nekaj podložk, ki krakom omogočajo nemoteno vrtenje. Podložke mo¬ ramo namestiti in namazati tako, da se pri stiskanju zavore oba kraka premikata enako¬ merno. Zavori namestimo s ključem 10. Da pre¬ prečimo odvijanje matice na nosilnem vija¬ ku, uporabimo sistem s protimatico ali z va¬ rovalno matico. Pri varovanju s protimatico privijemo dve matici: najprej osnovno, za njo pa še eno matico. Osnovno matico pri¬ držimo z enim ključem, z drugim pa obnjo privijemo protimatico. Med njima se ustva¬ ri močno trenje, ki prepreči odvi¬ janje. Varovalna matica ima v no¬ tranjosti obroček iz umetne mase, ki se močno vti¬ sne v navoj vijaka. Sprednjo za¬ voro namestimo pred vilice, pri tem pa namestimo tudi luč. Ta je pri¬ trjena z istim vija¬ kom, ki nosi tudi zavoro. TIKE io maj-junij 2002 47 IZDELEK ZA DOM Torno gumico sicer redko menjamo, ker jo navadno dobimo že na kovinskem nosil¬ cu. Paziti moramo le na to, da je jeziček na nosilcu obrnjen tako, da se guma pri zavira¬ nju opira nanj. Če ga obrnemo narobe, se lahko gumica med močnim zaviranjem sna¬ me in kar naenkrat ostanemo brez zavore. Gumico nastavimo tudi po višini, in sicer tako, da se pri stisnjeni zavori natančno pri¬ lega robu platišča. Zadnja zavora je nameščena pod prt¬ ljažnikom. Ker je pomembnejša od sprednje, stoji tako, da se v nujnem primeru (pri silo¬ vitem zaviranju) kraka lahko celo opreta ob zadnje vilice. Razlika med sprednjo in zadnjo zavoro je tudi v tem, da pri zadnji bovden in potezna žica prihajata s spodnje strani, kot kaže slika. Nastavni vijak, v katerega se usede bovden, omogoča majhne korekture pritezne sile za¬ vore. Najprej ga postavimo v sredino, kasneje pa ga bomo ustrezno privili ali odvili. 12) Ročici za zavore potisnemo na kr¬ milo in ju privijemo s šestrobim natičnim (imbus) ključem ali izvijačem, odvisno pač od izvedbe. Prav močno ju nima smisla privi¬ jati, saj ju bomo kasneje pred in med vožnjo gotovo še nastavljali in prilagajali našim željam in legi rok. Na vsaki ročici je zareza ali utor, v kate¬ rega vtaknemo žico zavore. Če želimo, da se bodo zavore gibale mehko in brez trenja, v bovden po kapljicah nalijemo strojno olje. Namesto tega lahko izvlečemo žico in jo na¬ mažemo z mastjo. Novejše in boljše ročice imajo cevko z navojem, ki omogoča nastav¬ ljanje napetosti žice. Bovdna z žico potegne¬ mo do zavor. Bovden je prislonjen na en krak zavore, žica pa je z vijakom pritrjena na drugega. Najbolj občutljivo delo je vsekakor nastavljanje zavor, ki pravzaprav pomeni na¬ stavljanje napetosti žice, kadar so zavore spuščene. Najlaže gre takole: oba vijaka za nastavljanje (enega na kraku zavore, druge¬ ga na ročici zavore) postavimo v srednjo lego. Kraka zavore stisnemo z (levo) roko tako, da se gumici prislonita ob platišče. V tem položaju z drugo roko povlečemo žico, kolikor je pač mogoče in jo z vijakom privi¬ jemo na kraku zavore. Ko kraka spustimo, se nekoliko razširita in žico napneta. Vijaka za nastavljanje vrtimo toliko časa, da znaša od¬ mik gumic od platišča približno 3 mm. Na¬ vadno prvi poskus ne uspe čisto najbolje. Pač poskusimo še enkrat ali dvakrat. Ko sta ročici na svojem mestu, na krmilo potisnemo še gumasti oblogi držal. Ti pre¬ prečujeta zdrsavanje rok in omogočata, da se z rokami ne dotikamo kovine, ki je ob hladnejših dneh lahko neprijetno mrzla. Obenem preprečita, da bi v cev krmila zate¬ kala voda. Oblogo na krmilu drži trenje, ki pre¬ preči, da bi se med vožnjo vrtela ali snela, žal pa tudi močno oteži natikanje na krmilo. Pri natikanju si pomagamo na več načinov. Kr¬ milo namočimo z vodo, ki včasih čisto do¬ bro deluje kot mazivo. Če to ne pomaga, po¬ skusimo s tekočim milom. Nanesemo ga čisto malo in upamo, da se bo kasneje strdi¬ lo. Ročke iz trše umetne mase v najhujšem primeru za pet minut potopimo v vročo vodo; pri tem se umetna masa zmehča in ne¬ koliko raztegne, ko pa obloge namestimo, se ohladi, skrči in strdi. Podoben postopek uporabljajo tudi pri natikanju kovinskih obročev na os. Tako na primer nataknejo močno segreto železniško kolo na hladno os. Ko se kolo ohladi, se skrči in se trdno sprime z osjo. 13) Zvonček je pomembna pripravica, ki kolesarju omogoča opozoriti pešce nase. Ravno v zvezi z njim lahko pogosto opazimo razlike v dojemanju med tem, ali smo na kole¬ su, in tem, da smo pešci, ki se po naključju ali nepazljivosti znajdemo na kolesarski stezi. 14) Dinamo in luč za nameščanje nista posebno zahtevna. Dinamo z vijakom M 6 pritrdimo na nosilec, ki je privarjen na de¬ sno stran vilic. Nosilec dinama ima navpičen utor, ki omogoča nastavljanje po višini. Os dinama naj teče radialno glede na kolo - vzporedno z naperami. Pogonsko ko¬ lesce na vrhu dinama se mora z vso površino dotikati narebrenega dela na plašču, ko pa ga odmaknemo, naj bo približno 5 mm od¬ daljeno od plašča. To nastavimo tako, da ukrivimo nosilec dinama v levo ali desno stran. Ko dinamo natančno namestimo, ga trdno privijemo z dvema ključema 10. Luč smo namestili že skupaj z zavorami in jo moramo samo še pravilno usmeriti in povezati z dinamom. Seveda se kolesarska luč s svojimi tremi vati moči niti približno ne more kosati z avtomobilskima žarometo¬ ma, ki sevata 100 vatov. Kolesarska luč prav¬ zaprav ni namenjena temu, da bi z njo osvet¬ ljevali cesto pred seboj (razen izjemoma, v čisti temi), ampak temu, da nas vidijo drugi udeleženci v prometu, predvsem avtomobi¬ listi. A ker je žarnica v luči šibka, je kolesar zaradi svetlobe iz okolice (razne svetleče re¬ klame, javna razsvetljava, drugi avtomobili) za avtomobilista komaj viden. Tisto, kar ko¬ lesar vidi s kolesa, je za avtomobilista komaj opazno. Zato je smiselno na kolo namestiti še rumene stranske, bele sprednje in rdeče zadnje odbojnike. Tak odbojnik, ki mu rečemo katadiopter, odbija svetlobo na¬ tančno v tisto smer, odkoder je prišla. Z njim pravzaprav izkoristimo svetlobo, ki jo je proti nam poslal avtomobilski žaromet, in smo tako bistveno bolj vidni. Če lučki ne svetita, je treba poiskati napako. Možnosti je več: lahko je pokvar¬ jen dinamo, lahko so pregorele žar¬ nice ali pa je napa¬ ka nekje na spoj¬ nih žicah in kon¬ taktih. Ker je pri kolesih (in tudi motorjih in avto¬ mobilih) za nega¬ tivni vodnik elek¬ tričnega toka upo- 48 maj-junij 2002 TT3.£jio IZDELEK ZA DOM rabljeno kar ogrodje (ki smo ga temeljito prebarvali z neprevodnim lakom), se pogo¬ sto primeri, da je slab stik ravno na spojih med ogrodjem in vijaki. Poskrbeti je treba, da je med nosilcem dinama in dinamom do¬ ber električni stik. Če ne gre drugače, mora¬ mo delček laka odbrusiti z brusilnim papir¬ jem. Tudi vijaki so pogosto vzrok za slabe sti¬ ke: dokler so novi, je kromana prevleka na njih odličen prevodnik, ko pa jih močneje napade rja, njihova površina komaj še preva¬ ja ali pa sploh ne. Z električnim merilnim in¬ strumentom napako najdemo takoj, brez njega pa jo moramo odkriti s preizkušanjem. 15) Prestavna ročica in bovden z žico se uporabljata seveda samo pri poniju s tristopenjskim planetnim menjalnikom, ka¬ kršen je prikazan na naših slikah. Ročico pri¬ vijemo na desno stran krmila in skoznjo po¬ tisnemo jekleno žico, ki ima na koncu natis¬ njeno (nalito) kovinsko bunkico. Zatakne¬ mo jo v utor na ročici. Na svojem drugem koncu je bovden pri¬ trjen na verižico, ki sega v notranjost menjal¬ nika in premika njegove zobnike. Položaj ko¬ vinskega obročka in vijaka za nastavljanje dolžine (na sliki) moramo določiti s preiz¬ kušanjem. Ko je ročica na krmilu v tretji pre¬ stavi, mora biti žica skoraj ohlapna, ko pa ročico premaknemo v prvo prestavo, pa mora biti »razumno« napeta. Razumno zato, ker ne smemo pretiravati, saj bi s tem hitro poškodovali menjalnik ali pretrgali žico. Če se ročice ne da premakniti čisto z lahkoto, je žica napeta premočno. 16) Krpanje zračnic je bilo v časih naših babic in dedkov posebno pomembno kolesarsko opravilo, saj so bile krpe na zračnicah mnogo bolj pogoste od avtomobi¬ lov. Danes se je to močno spremenilo in kr¬ panje zračnic je postalo skoraj nepotrebno opravilo, saj je nova zračnica povsod dosegljiva in dovolj poceni, da si jo lahko omisli vsakdo. Pa kljub temu: če se bomo kdaj znašli v razmerah in na krajih, kjer to ne velja, jo je dobro znati zakrpati. Luknjo v zračnici najlaže najdemo tako, da zračnico napihnemo in jo potopimo v vodo. Hitro bomo opazili me¬ sto, kjer izstopajo mehurčki. Če nam zračnica poči kje ob morju, lahko skupaj z njo skočimo v vodo. Bolj zoprne so puščavske ceste. S poni¬ jem se nanje seveda ne bomo podajali, ker nam bo zaradi velikih razdalj in ponijeve majhne hitrosti hitro zmanjkalo vode. Kma¬ lu zatem pa tudi moči in volje. Navadno v ta namen uporabimo izdela¬ ne gumijaste krpice, če pa nam ostri ka¬ menčki v enem dnevu devetkrat prebodejo zračnico, moramo razrezati rezervno zrač¬ nico in si krpe izdelati iz nje. Kdor se bo morda nekega dne podal na dolgo kolesar¬ sko pot, bo izkušenj, ki jih je pridobil s pre¬ prostim ponijem, še kako vesel. Mesto okrog luknjice temeljito očistimo in nahrapavimo z brusilnim papirjem. Nato na obe lepilni površini (na zračnico in na krpo) nanesemo tanek sloj kontaktnega lepi¬ la. Počakamo 10 minut, da se lepilo skoraj posuši, nato krpo močno in po vsej površini pritisnemo na zračnico. Po nekaj minutah se bo krpa temeljito prijela na podlago. Če je zračnica stara in porozna, ali če je luknjica v neposredni bližini ventila, je treba na kolo seveda namestiti novo. Včasih pušča tudi ventil. Na njegovem steblu je gumijasta cev¬ ka, ki v nekaj letih postane porozna in skoz¬ njo počasi pronica zrak. Ventil preverimo pri napihnjeni zračnici. Nanj kanemo nekaj milnice (največkrat pa uporabimo kar sli¬ no). Če se pojavijo zračni mehurčki, je z ven¬ tilom nekaj narobe ... Za napihovanje zračnic imamo tri možnosti. Navadno uporabimo klasično ko¬ lesarsko tlačilko, lahko pa si kupimo maj¬ hen vmesnik, ki ga privijemo na ventil. Ta vmesnik je na enem kon¬ cu povsem enak avtomobilske¬ mu ventilu, zato lahko zračnico napihnemo na bencinskem ser¬ visu. Pri tem moramo seveda pa¬ ziti, da ne presežemo največjega dopustnega tlaka v zračnici, ki je napisan na plašču. Tretja mož¬ nost je, da na adapter natakne¬ mo cev manjšega kompresorja, ki ga priklopimo v vtičnico avto¬ mobilskega vžigalnika. Ti kom¬ presorji so danes dovolj poceni, f\ da si jih lahko omislimo ob vsakem avtomo¬ bilu. Imajo manometer za merjenje tlaka v zračnici in zračnico napihnejo v nekaj minu¬ tah. Večino dela smo tako opravili. Poskrbeti je treba še za to, da bovdna za zadnjo zavoro in menjalnik ne opletata, saj bi nas s tem med vožnjo lahko spravila v hudo nevarnost. Ob ogrodje ju lahko pritrdimo z barvnim izolirnim trakom ali plastično spojko, ki jo elektrotehniki uporabljajo za spajanje sno¬ pov žic. Namazati je treba še verigo, ki je pravzaprav sestavljena iz množice drsnih ležajev. Če ti ne tečejo gladko, bomo med vožnjo vanje vložili nepotrebno veliko ener¬ gije - namesto da bi jo uporabili za premika¬ nje. Za mazanje verige lahko uporabimo olje za menjalnike, ki je zelo gosto in z verige ne bo odtekalo. Tudi motorno olje se dobro ob¬ nese, najboljša pa so seveda maziva, ki so prav posebej izdelana za mazanje pogonskih verig. Dobimo jih kar v pršilki. Izdelana so tako, da se na kovinsko podlago zelo dobro primejo, zato je njihov mazalni učinek izred¬ no dolgotrajen. Te pršilke izdelujeta npr. Ca- strol in Kliiber. Še nekaj napotkov za delo. Noben stroj in naprava nista vredna toliko, kot so vredne naše roke in drugi deli telesa. Zato moramo pri delu paziti predvsem nase in na to, da se ne poškodujemo. Delajmo počasi in previd¬ no. Ravnajmo se po dveh izrekih! Prvič: ne smemo pustiti koščku plastike ali kovine, da nam uniči živce. Drugič: ne smemo pustiti živcem, da nam uničijo kak kos plastike ali kovine. Lako reči - težko doseči! Trud pa naj le gre v to smer. In koliko je sedaj naš poni vreden? Odvi¬ sno. Vrednost ponija samega se je povečala le neznatno, veliko bolj pa se je povečala tistemu, ki ga je obnovil... Ogrodje lahko okrasimo še s kako nalep¬ ko, na primer Castrol, Sava, Rog; če pa nočemo delati reklame, pa na primer z napi¬ som »Kralj kolesarske steze«. Pa srečno na poletne ceste! TTEIjio maj-junij 2002 49 ELEKTRONIKA Večnamenski končni ojačevalnik (Po Elektor Electronics, februar 2002) MIHA ZOREC stopnjami Še pred nekaj leti je večina glasbe¬ nih navdušencev vihala nos pred hi¬ bridnimi ojačevalniki in ojačevalniki z integriranimi vezji v končnih stopnjah. Toda časi so se spremenili. Pojavile so se nove generacije integriranih kon¬ čnih stopenj, namenjenih za izdelavo visokokakovostnih avdiooj ačevalnikov, ki so mnoge prepričale. Večnamenski končni ojačevalnik, ki vam ga tokrat predstavljamo, temelji na uporabi integriranega vezja TDA 7293 (Microelectronics) z zelo kvalitetno končno stopnjo MOS. To integrirano vezje je naslednik integriranega vezja TDA 7294, ki je v uporabi skoraj že de¬ set let. Razlik med tema dvema vezjema na prvi pogled skorajda ni. Vezje TDA 7293 je v bistvu le izboljšana različica vezja TDA 7294. Več o delovanju inte¬ griranega vezja TDA 7293 je na voljo na internetnem naslovu: http://www.ub- elektronik.de/download/tda7293 pdf (v angleškem jeziku). Komplet pa lahko naročite na: http://www.ub-elektronik. de/baugr-texte/amp.htm (v nemškem jeziku) Temeljna zamisel ojačevalnika Kompaktni končni ojačevalnik je prav gotovo zanimiv za vsakega avdio- zanesenjaka, ki ni zadovoljen le s pre¬ prostim stereosistemom. Z drugimi be¬ sedami, vsakdo, ki želi sestaviti kom¬ pleksnejši avdiosistem z več kanali in aktivnimi zvočnimi omaricami, potre¬ buje poleg drugih komponent tudi več končnih stopenj. Iz prakse pa je znano, da taki sistemi delujejo najbolje, če ima¬ jo vse končne ojačevalne stopnje enako konstrukcijo. Čeprav je končna ojače- valna stopnja, ki jo tokrat predstavlja¬ mo, namenjena predvsem izgradnji raz¬ vejenih zvočnih sistemov, še ne pome¬ ni, da ni primerna za uporabo v prepro¬ stih sistemih. Ravno nasprotno. Zaradi preproste in nezahtevne konstrukcije je to vezje značilni predstavnik večna¬ menskih končnih ojačevalnih stopenj. Kakovostno integrirano vezje TDA 7293 zagotavlja odlično delovanje in preprosto izdelavo ojačevalnika, ki ji je lahko kos tudi začetnik, saj ojače¬ valnik ne potrebuje nikakršnega umerjanja (določitev delovne točke, nastavitev mirovnega toka ...), kot ga potrebu¬ jejo tranzistorski in tudi nekateri hi¬ bridni ojačeval¬ niki. Vezje končne¬ ga ojačevalnika s pripadajočim na¬ pajalnikom pred¬ stavlja zaključeno celoto - razmero¬ ma majhen večna¬ menski ojačevalni monoblok. Če vzamemo dva monobloka in pred njuna vhoda vgradimo izbirno stikalo (izbira vira av- diosignala - kasetofon, CD-predvajal- nik, AUX-signal...) ter potenciometra za nastavitev glasnosti, dobimo najpre¬ prostejšo različico končnega ojačeval¬ nika z integriranim vezjem TDA 7293. Stopnja ojačitve končnega ojačevalnika je prilagojena standardnemu avdiosig- nalu (do 0,7 Vpp), kot ga zagotavlja kasetofon, CD-predvajalnik ali radijski sprejemnik. Za vire s šibkejšim signa¬ lom (mikrofon, električna kitara ...) pa moramo dodati predojačevalnik. Podvajanje Poznavalcem avdioojačevalne tehni¬ ke je že dolgo samo po sebi umevno, da je »podvajanje« nadgradnja mostične vezave končnih ojačevalnih stopenj. Čeprav tako mostična vezava končnih stopenj kot podvajanje zahtevata dve stereo končni stopnji (v bistvu so to šti¬ ri enake končne stopnje), to še ne po¬ meni, da je cena takega sistema dvakrat večja. Zaradi specifičnih lastnosti teh ojačevalnih sistemov so namreč konč¬ ne stopnje bolj preproste in s tem tudi cenejše. Po drugi strani pa nekoliko višja cena sistema pra¬ vega avdionavdu- šenca ne bo odvr¬ nila od gradnje. Naš kompakt¬ ni ojačevalnik je glede na poveda¬ no več kot odlič¬ na izbira. Še po¬ sebno, ker je maj¬ hen in glede na kakovost poceni. Pri tem naj nas razmeroma majhna moč ojačevalnikov v primerjavi s klasičnimi ojačevalniki ne zavede. Večja izkorišče¬ nost izhodnega signala pri podvojenem ojačevalnem sistemu zagotavlja precejš¬ njo zvočno moč, ki se lahko kosa z zvoč¬ no močjo, proizvedeno z veliko moč¬ nejšim klasičnim ojačevalnim siste¬ mom. To dosežemo zelo preprosto. Vhoda dveh stereoojačevalnikov veže¬ mo vzporedno (levi vhod ojačevalnika 1 na levi vhod ojačevalnika 2, desni vhod ojačevalnika 1 na desni vhod oja¬ čevalnika 2), izhode ojačevalnikov pa vežemo glede na sistem v zvočnih oma¬ ricah. Pri dvovejnih zvočnih omaricah vežemo en izhod ojačevalnika na nizko- tonsko vejo oziroma na vhod nizkoton- ske zvočne kretnice, drugi izhod ojače¬ valnika pa na visokotonsko vejo, na vhod visokotonske zvočne kretnice. Se¬ veda morajo biti zvočne kretnice di¬ menzionirane za podvojeni sistem - na¬ rejene morajo biti v dveh ločenih vejah. Pri trivejnih zvočnih omaricah (trije zvočniki: nizkotonec, srednjetonec in visokotonec) pa en izhod ojačevalnika vežemo na nizkotonsko vejo (basovski zvočnik), drugi izhod ojačevalnika pa na vejo s srednjetonskim in visokoton- skim zvočnikom. Pri tem se sama po sebi ponuja tudi ideja potrojenega oja- čevalnega sistema. Jasno je, da morajo imeti vsi te sistemi ločene zvočne kret¬ nice. Zato pride izdelava takega ojače- valnega sistema v poštev le pri gradnji novega sistema. Predelavo klasičnih zvočnih omaric (kupljenih ali doma na¬ rejenih) odsvetujem, še posebno če te dobro delujejo. Aktivni zvočniki Pri prebiranju opisa delovanja pod¬ vojenega oziroma potrojenega ojačeval- Risba 2. Notranja zgradba integriranega TDA 7 293 z osnovnimi diskretnimi elementi 50 maj-junij 2002 TIKCio ELEKTRONIKA nega sistema ste morda pomislili, da bi zvočne kretnice kar odstranili, signal pa ustrezno presejali že pred vhodom v posamezno končno stopnjo. Ideja sploh ni slaba, še več, celo odlična je in se v praksi tudi precej uporablja. Zakaj bi moč ojačevalnika izgubljali v pasiv¬ nih kretnicah, če lahko signal preobli¬ kujemo pred vstopom v končno stop¬ njo in celotno moč ojačevalnika porabi¬ mo za proizvodnjo zvoka v zvočnikih. Ta pristop omogoča, da se dva razmero¬ ma šibka ojačevalnika z lahkoto kosata z veliko močnejšim klasičnim ojačeval¬ nikom. Poleg tega pa odpade zahtevno konstruiranje zvočnih kretnic, ki je ob pomanjkanju podatkov o zvočnikih ponavadi kaj jalovo početje. Pri aktiv¬ nem sistemu lahko namreč z običajno tonsko kontrolo v predojačevalniku us¬ trezno (poljubno) nastavimo delovanje zvočnikov. Tudi gradnja aktivnega zvočnega si¬ stema pride v poštev predvsem pri iz¬ delavi novih zvočnih omaric. Predelava kakovostnih in dobro dimenzioniranih pasivnih zvočnih omaric v aktivne zvočne omarice se ponavadi ne obnese najbolje. Večkanalni sistem Mali kompaktni ojačevalnik, zgrajen okoli integriranega vezja TDA 7293, je kot naročen za uporabo v večkanalnem zvočnem sistemu. Ta namreč potrebuje ločene ojačevalnike za sprednji par zvočnikov, sredinski zvočnik za »globo¬ ke« tone (ang.: subwoofer) in za zadnji par zvočnikov. Čeprav je globokoton- ska zvočna omarica skoraj vedno le mono (človeško uho namreč ne more določiti smeri zvoka zelo nizkih frek¬ venc, zato stereo ni potreben), potre¬ bujemo za njen pogon dva ojačevalni¬ ka. Počasno nihanje zvočnika pomeni zelo nizko impedanco oziroma veliko breme za končno stopnjo, ki jo lahko v skrajnem primeru tudi uniči. Izkaže se, da je mostična vezava dveh končnih ojačevalnikov idealna rešitev za pogon globokotonskih zvočnih omaric. Vezje večnamenskega ojačevalnika Shema na risbi 3 prikazuje standard¬ no vezje za integrirano vezje TDA 7293, ki pa ima nekaj zanimivih posebnosti. Vhodni priključki so podvojeni, kar omogoča preprosto vzporedno povezo¬ vanje več ojačevalnikov. Vhodnim pri¬ ključnim sponkam sledi običajni RC- filter. Spoj kondenzatorja C 1 in upora R 1 predstavlja visokofrekvenčni filter, hkrati pa blokira (kondenzator C 1) morebitno enosmerno napetost iz predhodnih komponent. Vhodni signal je speljan na neinver- tirajoči vhod integriranega vezja TDA 7293, kar pomeni, da ima signal na iz¬ hodu ojačevalnika enako fazo kot vhod¬ ni signal. Slednje je zelo pomemben po¬ datek pri gradnji aktivnih zvočnih oma¬ ric, večkanalnega sistema oziroma pri vseh zvočnih sistemih z več izhodni¬ mi ojačevalniki. Zvočni signali pri teh sistemih morajo biti namreč obvezno v isti fazi. Vzporedni ojačevalnik Zvočnik Risba 3- Shema ojačevalnika s TDA 7293 Ojačitev integriranega vezja TDA 7293 je z negativno povratno veza¬ vo (upori R3-R6 in kondenzatorji C3-C5) nastavljena na okoli 35. Ta stopnja ojačitve omogoča tudi najboljše uravnoteženje hitrosti, pasovne širine in stabilnosti ojačevalnika. Za dodatno stabilnost na visokofrekvenčnem delu odziva pa skrbi kondenzator C 6. Zelo pomembno je, da za spoj upora R 7 in kondenzatorja C 15 uporabimo kakovostne komponente. Upor R 7 mora imeti čim nižjo induktivnost (ni¬ kakor ne sme biti žični; navita uporov¬ na žice deluje kot tuljava). Kondenza¬ tor C 15 mora biti folijski. Čeprav se s paralelno vezavo (za bremena 2-4 W) ali z mostično vezavo (za bremena 8W) dveh ojačevalnikov da doseči večjo moč, se ta princip upo¬ rablja skoraj izključno le za poganja¬ nje »globokotoncev«. Integrirano vezje TDA 7293 daje namreč najboljše rezul¬ tate (merilne in slušne), če je uporab¬ ljeno samostojno. Pri tem pa moramo paziti na impedanco bremena, ki ne sme biti manjša kot 4 W. Sklop za zašči¬ to pred preobremenitvijo ojačevalnika namreč ne deluje zanesljivo pri zelo nizkih impedancah bremena in integri¬ rano vezje lahko zaradi hitrega čezmer¬ nega pregrevanja odpove. Že sama konstrukcija integriranega vezja TDA 7293 torej narekuje način uporabe. Za bremena, kot so običajni zvočniki ali klasične zvočne omarice, uporabljamo enojne ojačevalnike, če pa želimo poganjati zvočnike za zelo nizke frekvence - »globoke tone«, ki imajo ponavadi zelo nizko impedanco, pa uporabimo dva paralelno vezana ojače¬ valnika. Potrebno energijo v slednjem primeru zagotavljata dve enoti, ki si breme preprosto razdelita. Prednosti tega principa se v praksi izkažejo že pri bremenih z impedanco, nižjo od 8W. Pri 4-omskem bremenu lahko napajano napetost povečamo in dosežemo izhod¬ no moč nad 100 W. Pri mostični vezavi dveh ojačevalni¬ kov en ojačevalnik deluje proti druge¬ mu. Z drugimi besedami povedano, ko izhodna napetost na prvem ojačevalni¬ ku narašča, na drugem pada. Na ta na¬ čin v bistvu (vsaj teoretično) podvoji¬ mo izhodno napetost oziroma početve¬ rimo izhodno moč. Vendar pa mora imeti breme impedanco vsaj 8 W, da se integrirano vezje TDA 7293 preveč ne pregreva. Zato v praksi dosežemo le po¬ lovico teoretičnega povečanja moči - 150 W, kar pa je še vedno zadovoljivo. Seveda pa moramo imeti tudi kakovost¬ no napajanje, ki je sposobno priskrbeti dovolj električnega toka za obe končni stopnji. Z elementi med nožicami 1, 9 in 10 integriranega vezja in preklopnikom S 1 lahko ojačevalnik spravimo v stanje mirovanja, oziroma v stanje pripravlje¬ nosti (ang.: standby). Izbirni pol pre¬ klopnika S 1 je povezan s točko K 4. Ko preklopnik S 1 poveže točko K 4 na po¬ zitivni pol napajanja, se integrirano vez¬ je TDA 7293 v nekaj trenutkih »zbudi« iz stanja pripravljenosti (ta čas določata upor R 9 in kondenzator C 14). Po krat¬ ki zakasnitvi, ki jo določajo upora R 8, TKCio maj-junij 2002 51 ELEKTRONIKA R 10 in kondenzator C 13, napetost na nožiči 10 (funkcija utišanje - ang.: mute) naraste in iz zvočnikov se zasliši glasba. Ko pa s preklopnikom S 1 poveže¬ mo točko K 4 na maso, se kondenzator¬ ja C 13 in C 14 skozi pripadajoča upora spraznita. Zaradi tega se najprej aktivira utišanje (ang.: mute), trenutek za tem pa gre ojačevalnik v stanje priprav¬ ljenosti (ang.: standby). V tem stanju skozi ojačevalnik teče le neznaten tok - 0,5 mA. Temu načinu prižiganja in ugašanja pravimo tudi »mehki vklop« oziroma »mehki izklop«. Pri hkratni uporabi več ojačevalnikov (podvojeni sistemi, vzpo¬ redne ali mostične vazave ojačevalni¬ kov, aktivne zvočne omarice ...), ki si delijo skupno napajanje, mora biti meh¬ ki vklop in tudi mehki izklop vseh oja¬ čevalnikov sočasen. V ta namen ima oja¬ čevalnik konektor K 1, prek katerega s ploščatim desetžilnim kablom vzpored¬ no povežemo ojačevalnike in njihovo delovanje nadziramo z enim samim pre¬ klopnikom S 1. Konektor K 1 je pove¬ zan tudi s sponkami za določitev načina delovanja ojačevalnika JP 1 - vzpored¬ na ali mostična vezava. Opozorilo: Povezovanje ojačevalni¬ kov prek konektorjev K 1 je namenjeno izključno ojačevalnikom s skupnim na¬ pajanjem. Izdelava in določitev načina delovanja Glede tiskanega vezja za ojačevalnik (risbe od 4 do 6) ne kaže izgubljati be¬ sed. Res, da je dvostransko, kar zahteva nekoliko večjo natančnost izdelave, drugače pa ni nič posebnega. Pri izdela- Tabela 1 Risba 4. Montažna shema ojačevalnika Risbi 5 . in 6. Dvostransko tiskano vezje ojačevalnika Osnovni podatki: (za monoojačevalnik, omrežni transformator: 2 x 22 V / 225 VA, gladilni kondenzatorji 4 x 10.000 pF) Seznam elementov za ojačevalnik: Upori: R 1 = 390 n R 2, R 5, R 8 = 24 kfl R 3 = 19,6 O (20 fž) R 4 = 560 Q R6, R 10= 100 kQ R 9 = 47 kfl Kondenzatorji: C 1 = lgF MTK C 2 = 470 pF C 3, C 4 = 100 pF/25 V (pokončni) C 5, C 15 (folijski) = 100 nF C 6 = 22 pF C 7 = 47 pF / 50 V (pokončni) C 9, C 10= 1000 pF / 63 V (pokončni, s premerom največ 17 mm) C 11, C 12 = 150 nF C 13, C 14= 10 pF / 63 V (pokončni) Polprevodniki: D 1 = 1N4148 IC 1 = TDA 7293 vi ojačevalnikov svetujem, da najprej sestavimo vse ojačevalnike - na tiskana vezja prispajkamo vse elemente in vse konektorje, razen integriranih vezij. Ta najprej dobro pritrdimo na hladilno re¬ bro in jih šele nato prispajkamo na pri¬ padajoča tiskana vezja, nato pa vse sku¬ paj namestimo v ohišje. Če bi sestavlje¬ no ploščico tiskanega vezja najprej na¬ mestili v ohišje in šele nato pritrdili in¬ tegrirano vezje na hladilno telo, se hla¬ dilna površina integriranega vezja po vsej verjetnosti ne bi popolnoma prile¬ gala hladilnemu rebru. Slabo hlajenje integriranega vezja pa lahko povzroči, da se že po nekaj trenutkih aktivira temperaturna zaščita v integriranem vezju, ki samodejno zmanjša ojačitev. Slednje sicer reši integrirano vezje pred uničenjem, obenem pa močno uti¬ ša zvok iz zvočnikov in onemogoči nor¬ malno uporabo ojačevalnika. Glede na izbrani način delovanja na¬ mestimo še nekaj mostičkov (ang.: jum- per), kot jih določa tabela 1. Poleg tega pa si oglejmo še nekaj navodil in nasve¬ tov: 1. Pri normalnem delovanju mostič- nega preklopnika JP 1 v nobenem pri¬ meru ne smemo skleniti in je najbolje, če ga sploh ne prispajkamo na ploščico tiskanega vezja. 2. Pri paralelni vezavi ojačevalnikov je treba na podrejenem ojačevalniku narediti nekaj sprememb. Upora R 2 in R 4 ter kondenzator C 5 zamenjamo s kratkospojnimi žicami, medtem ko upora R 5 in R 6 ter kondenzator C 6 niso potrebni in jih odstranimo. Glavni ojačevalnik je prek konektorja K 1 in desetžilnega kabla povezan s konektor- jem K 1 na podrejenem ojačevalniku. Enako sta povezana konektorja K 2 na glavnem in podrejenem ojačevalniku. Za paralelno povezavo izhodov ojače¬ valnikov uporabimo pletenico s prese¬ kom vsaj 1 mm 2 . 3. Pri mostični vezavi ojačevalnikov morata biti konektorja K 1 obeh ojače¬ valnikov povezana z desetžilnim kab¬ lom. 4. Integrirana vezja ojačevalnikov morajo biti nameščena na primerno di- 52 maj-junij 2002 -HIio K3 Seznam elementov za napajalno enoto: Upori: R1-R4 = 0,15 W/5W R 5, R 6 = 4,7 kW R7 = 12 kW Kondenzatorji: C1-C4 = 47 nF (keramični) C 5, C 6, C 11, C 12 = 3,3 pF 250 VDC / / 160VACMTK C7-C10 = 10.000 pF 63 V (pokončni) Polprevodniki: Transformator: D1-D4 = BYV29-200 2 x 22 V, 225 VA (beri tekst) D 5 - dioda LED Risba 8. Montažna shema Risba 9. Tiskano vezje napajalne enote (velikost ploščice je 164 x 97 cm) menzionirano hladilno rebro. Pri tem je treba zagotoviti tudi dobro kroženje zraka skozi ohišje aparature. Na sliki 1 vidimo notranjost stereoojačevalnika s podvojenimi končnimi stopnjami, ki uporablja eno hladilno telo (R r „ = 0,45 K/W) za vsa štiri integrirana vezja. 5. Ker si integrirana vezja delijo skupno hladilno rebro, moramo njiho¬ vo hladilno ploskev galvansko ločiti od aluminijastega hladilnega rebra. V ta namen vmes vstavimo primerne sljud- ne podložke, vse stične površine pa skrbno premažemo s termalno pasto (električno neprevodna pasta, ki izbolj¬ ša temperaturno prevodnost). Napajalna enota Ojačevalnik, ki ga predstavljamo, za¬ gotavlja precejšnjo moč, čeprav je raz¬ meroma majhen in preprost. Zato pa je napajalna enota (električna shema na risbi 7) toliko bolj obsežna. Čeprav na eno napajalno enoto lahko priklopimo do štiri končne ojačevalnike, je pripo¬ ročljivo, da pri stereoaparaturah na¬ redimo za vsak kanal svojo napajalno enoto. Napajalna enota za usmerjanje izme¬ nične napetosti namesto običajnega graetzevega mostiča uporablja hitre klasične diode tipa BYV29. Usmerjeval¬ nim diodam sledita dva para vzporedno vezanih uporov z razmeroma nizko upornostjo, ki pa kljub temu veliko do¬ prinesejo h glajenju usmerjene nape¬ tosti. Glavno breme glajenja pa oprav¬ ljajo veliki elektrolitski kondenzatorji C7-C10. Mali kondenzatorji C 5, C 6 in C 11, C 12 odstranjujejo morebitne vi¬ sokofrekvenčne motnje. Idealna napetost sekundarnega na- vitja omrežnega transformatorja je 2 x 22 V. Pri tej napetosti napajalna enota omogoči, da ojačevalnik na bremenu z impedanco 4 W razvije skoraj 75 W mo¬ či, na bremenu z impedanco 8W pa približno 47 W moči. Če ne potrebuje¬ mo velikih izhodnih moči, lahko upora¬ bimo manjši transformator s sekundar¬ no napetostjo 2 x 18 V. Pri tej napetosti je izhodna moč ojačevalnika na breme¬ nu z impedanco 4 W okoli 50 W, na bremenu z impedanco 8 W pa okoli 30 W. V tem primeru lahko v napajalni enoti uporabimo elektrolitske konden¬ zatorje za nižjo napetost (35 V), kar precej poceni celotno aparaturo. Moč omrežnega transformatorja mora biti vsaj za 50 % večja od največje moči ojačevalnika. Če je na eno napajal¬ no enoto priključenih več ojačevalni¬ kov, mora biti moč omrežnega transfor¬ matorja za 50 % večja od vsote moči vseh ojačevalnikov. V nasprotnem pri¬ meru lahko pride do nihanj napajalne napetosti, kar je lahko v skrajnem pri¬ meru usodno tako za ojačevalnik kot tudi za zvočnike. Kot je razvidno iz risb, avtor predpisuje uporabo kakovostnih toroidnih transformatorjev, kar pa v da¬ našnjih časih sploh ni nenavadno. To- roidni transformatorji imajo celo vrsto prednosti pred klasičnimi. Najpomem¬ bnejša je ta, da praktično ne povzročajo elektromagnetnih motenj, poleg tega pa jih ni težko dobiti, so veliko manjši od klasičnih in še razmeroma poceni so. Čeprav je vklopu in izklopu aparatu¬ re namenjeno stikalo S 1 (mehki vklop in izklop brez nadležnega pokanja v zvočnikih), moramo na primarni strani transformatorja obvezno vgraditi tudi klasično stikalo, s katerim dejansko ugasnemo aparaturo, oziroma prekine¬ mo stik z omrežno napetostjo. Pri tem pa še ni rečeno, da je stikalo S 1 nepo¬ trebno. Tako kot televizorja vsak dan ne izklapljamo z glavnim gumbom am¬ pak ga z daljincem spravimo v stanje pripravljenosti (ang.: standby), tudi naš ojačevalnik pri vsakodnevni uporabi iz¬ klapljamo le s stikalom S 1. Pri daljši od¬ sotnosti pa velja zaradi varnosti elek¬ trične aparature (tudi televizor, radio, videorekorder ...) izklopiti iz omrežne napetosti. TIMOVI OGLASI PRODAM odlično ohranjeno RV-napra- vo Graupner MC-20 z vso dodatno opremo (sprejemnik, stikala, profi- trim, pult, kratka antena, kovček...). Prodam najboljšemu ponudniku! Tel.: (041) 557-075 PRODAM modela raketoplanov Viktor in žiga (slednji po lastni konstrukciji), sestavljena ali nesestavljena. Cena se¬ stavljenega je 1.100 SIT, nesestavljene¬ ga 1.000 SIT, brez motorjev ali po do¬ govoru. Žiga Kleindienst Tel.: (031) 280-458 TIKI! io maj-junij 2002 53 ELEKTRONIKA Opozorilnik za vklop/ izklop luči v avtomobilu NIKO POTOČAR Če se vozimo z nekoliko starejšim vo¬ zilom, se nam kaj lahko pripeti, da uteg¬ nemo zaradi med vožnjo neprižganih luči in s tem storjenega prometnega prekrška plačati kazen. Da se nam to ne bo zgodilo, predlagam izdelavo preprostega vezja, ki luči ne prižge, temveč nas samo opozori, da jih ne pozabimo prižgati. Narejeni sta dve izvedbi vezja. Prva je namenjena za uporabo v avtomobilih, ki že imajo vgrajeno signalizacijo za izklop luči, ko je motor ugasnjen in so vrata od¬ prta, druga pa za avtomobile, ki nimajo nobene signalizacije. Jedro vezja je digitalno integrirano vezje 4093, ki vsebuje četvero NE/IN-vrat. Poleg tega za izdelavo potrebujemo še tri kondenzatorje, ravno toliko uporov in dve diodi oziroma usmerniški mostič. Delovanje Diodi oziroma usmerniški mostič (slednji je predviden za drugo verzijo, to¬ rej za avtomobile, ki nimajo nobene sig¬ nalizacije za luči) so namenjeni za pravil¬ no polarizacijo napetosti v vezje in pre¬ prečevanje napačne priključitve. Časov¬ na konstanta (R 2 in C 2) določa, kdaj bo vezje začelo delovati. To je narejeno z na¬ menom, da nam vezje pusti nekaj časa (v tem primeru okoli 7 s), v katerem lahko prižgemo luči, ne da bi se zvočni signal sploh oglasil. R 1 in C 1 določata čas, do kdaj vezje dela. Ob predstavljenih ele¬ mentih je to okoli 15 sekund. Razlika med obema časovnima konstantama je torej čas, ko vezje deluje. Da vezje ne bo delovalo ves čas, ko pogoji za to niso iz¬ polnjeni, je predvideno z razlogom (vož¬ nja v tujini, popravila na motorju, testira¬ nja ...). Zadnji del vezja je astabilni multi- vibrator, ki zagotavlja signal za piezoe¬ lektrični zvočnik. Za »izhodno« napravo lahko vzamemo zvočnik iz kakšne glas¬ bene čestitke, ki ga priključimo na točki Z in M. Če pa z njegovo glasnostjo nismo zadovoljni, si lahko omislimo pravi pie¬ zoelektrični zvočnik (»buzer«), ki za svo¬ je delovanje ne potrebuje izmeničnega signala, zato ga priključimo med točki A in M. To je skoraj vse, kar se tiče elektro¬ nike. Ker pa se zaradi velikih uporov, ve¬ likih kondenzatorjev in uporabe diod lahko zgodi, da vezje ne bo vedno delo¬ valo, priporočam, da se med pozitivni in negativni priključek napajanja integrira¬ nega vezja veže še nekajdesetkiloomski upor (R 4), ki poskrbi za praznjenje kon¬ denzatorjev v stacionarnem stanju. V pri¬ meru, da nam nastavljeni časi ne ustreza¬ jo, jih lahko spremenimo z drugačnimi vrednostmi kondenzatorjev C 1 in C 2 oziroma uporov R 1 in R 2. signal kontakta Dl K -H- _L “47lTJ^ Priklop Vezje lahko preizkusimo na vsakem 12-V izvoru. Prva izvedba vezja mora po kakih sedmih sekundah ustvariti okoli se¬ dem sekund dolg zvočni signal, če je pri¬ ključek signalnega kontakta priključen na pozitivni, signal luči pa na negativni pol. Druga izvedba ustvari signal v enakem za¬ poredju kot prva, ne glede na to, kako je vezje priključeno. Po končanem preizkušanju v avtomo¬ bilu poiščemo eno varovalko, ki je pod na¬ petostjo, ko s ključem damo kontakt, in eno, ki je predvidena za luči. Nato varoval¬ ko izvlečemo, na kontakt odvoda priključi¬ mo priključno žico opozorilnega vezja ter varovalko spet vsta¬ vimo na svoje mesto. d A signal luči c 1N4148 Risba 1. Električna shema vezja za opozorilo za vklop luči M Risba 2. Električna shema vezja za opozorilo za vklop in izklop luči g R3 oc 30 I fc^ OOOGOOoH r, IC1 L SaOOOOOOr GB ci<čo“o“ D2 Risbe 3a, 3b in 3c. Tiskanina vezja za opozorilo za vklop luči Risbe 4a, 4b in 4c. Tiskanina vezja za opozorilo za vklop in izklop luči Konstrukcija Predlogi tiskanin in razporeditev ele¬ mentov na njih. so prikazani na risbah, ce¬ lotno vezje pa se priklopi samo na dva priključka. Ker se elektroniki vedno zno¬ va sprašujemo, kako se pravilno obrne film za fotopostopek, naj povem, da se morajo v tem primeru napisi na bakreni strani brati pravilno, v pomoč pa nam lah¬ ko služi tudi oznaka prve nožiče integrira¬ nega vezja. Če ne vemo, kakšno ohišje naj uporabimo, pa še namig: vezje je mogoče vstaviti v plastično škatlico za filme, zvoč¬ nik pa prilepimo na zunanjo zadnjo stran. Kosovnica 54 maj-junij 2002 TERIjio IZDELEK ZA DOM Model samokolnice MATEJ PAVLIČ Izdelki iz pločevine in žice so v Timu prej izjema kot pravilo. Da bi vsaj nekoli¬ ko popravili povprečje, smo za konec let¬ nika pripravili načrt za izdelavo modela samokolnice (slika 1). To bo obenem do¬ brodošla sprememba, saj je slišati pri¬ pombe, da v šolah pri obdelavi kovin ne znajo narediti drugega kot smetišnice in svečnike ... Samokolnica je vsestransko uporaben pripomoček z izrazito preprosto zasnovo. To se odraža tudi na modelu, ki je sestav¬ ljen le iz treh osnovni elementov - ogrod¬ ja, korita in kolesa. Prave samokolnice imajo navadno dodanih še nekaj opor iz železnih palic, ki preprečujejo zvijanje ogrodja pri večjih obremenitvah. Teh v našem načrtu ni, vendar pa to še ne po¬ meni, da jih ne morete dodati sami. Gradivo Ogrodje samokolnice in os kolesa sta narejena iz izolirane bakrene žice s prere¬ zom 4 mm 2 , kakršna se uporablja za elek¬ trične napeljave. Korito in nosilca kolesa sta iz 0,55 mm debele bakrene pločevine za odtočne žlebove in strešne obrobe, kolo pa je iz 8-10 mm debele lesene de¬ ščice (ali dveh skupaj zlepljenih kosov 4-5 mm debele vezane plošče). Za barva¬ nje modela lahko uporabite kakršno koli barvo za kovine (npr. aquacol emajl). Slika 3■ Lepljenje fotokopiranega razvitega Jilašča korita na pločevino Orodje in pripomočki Za izdelavo modela samokolnice po¬ trebujete risalno orodje (dva trikotnika, šestilo, svinčnik), jekleno zarisovalno iglo (oziroma odstranljivo lepilo 3M attacca- stacca v stiku), ročne ali vzvodne škarje za pločevino, mizarsko spono in manjši primež, kombinirane in okrogle klešče, kladivo, modelarski nož, 100-vatni spaj¬ kalnik s ploščato konico, komplet igla¬ stih pilic, modelarski vrtalnik s svedrom 0 2 mm, modelarsko rezljačo, grob in fin brusilni papir ter manjši čopič. Izdelava Velikosti in oblike posameznih sestav¬ nih delov so prikazane na risbi 2. Najprej se lotite izdelave korita (1). Obliko razvi¬ tega plašča s pomočjo risalnega orodja in jeklene zarisovalne igle prenesite na us¬ trezno velik kos pločevine, s katerega ste prej s finim brusilnim papirjem odstranili plast oksida. Risanju se lahko izognete z uporabo odstranljivega lepila 3M attacca- stacca v stiku. Ta postopek se sicer pogo¬ sto uporablja pri neposrednem prenaša¬ nju obrisov elementov na vezano ploščo ali balzo, vendar pa je enako uporaben tudi v tem primeru. Fotokopijo obrisa to¬ rej prilepite na kos pločevine (slika 3) in natančno izrežite (slika 4). Iz 5 mm debe¬ le vezane plošče izžagajte 50 x 40 mm ve¬ lik pravokotnik, ki ustreza meram dna korita. Položite ga na črtkano označeno površino, močno stisnite z manjšo mizar¬ sko svoro (slika 5) in vse štiri stranice kar s prsti previdno zavihajte navzgor (slika 6). Pomagate si lahko tudi z manjšim kla¬ divom. Robovi se morajo povsod enako¬ merno stikati. Ko odstranite papir in s krpo očistite ostanke lepila, je na vrsti spajkanje. Spajkalnik mora obvezno imeti moč 100 W in čim večjo ploščato konico (slika 7). Ko je ta dovolj segreta, jo z no¬ tranje strani za nekaj trenutkov pritisnite v kot med dvema stranicama, da se ploče¬ vina segreje, nato pa pritaknite žico cina. Ta se mora enakomerno razliti vzdolž ce¬ lega roba. Ne pretiravajte s količino cina, saj velike kaplje kvarijo videz izdelka! S spajkalnikom nato vse stike prevlecite še Slika 1. Model samokolnice iz bakrene žice in pločevine z zunanje strani. Ko se pločevina ohladi, z iglastimi pilicami obdelajte vse robove, da bodo čim bolj enakomerni in gladki (slika 9). Sledi izdelava ogrodja (2). Najprej s 60 cm dolgega kosa žice odstranite pla¬ stično izolacijo. To najlažje storite tako, da jo po vsej dolžini zarežete z modelar¬ skim nožem. Žico poravnajte v manjšem primežu, nato pa jo na polovici dolžine z okroglimi kleščami oblikujte v črko U. S tem ste dobili skrajni sprednji del ogrodja (pred kolesom); od tu naprej si pri obli¬ kovanju žice pomagajte s tlorisom in stranskim risom ogrodja na risbi 2. Oba kraka morata biti popolnoma simetrična (slika 8). Dobljeno ogrodje na koncu na¬ tančno postavite na okoli obrnjeno korito (slika 9) in prispajkajte (slika 10). Kolo (3) izžagajte (ali izstružite) iz 10 mm debele lesene deščice (ali dveh skupaj zlepljenih kosov 5 mm debele ve¬ zane plošče), lahko pa uporabite tudi ustrezno veliko plastično ali gumijasto kolesce z odslužene igrače. Če je to debe¬ lejše, temu ustrezno razširite tudi spred¬ nji del ogrodja. Iz bakrene pločevine izrežite dva no¬ silca osi kolesa (5) in ju na obeh straneh nataknite na sredino spredaj zoženega Slika 4. Rezanje bakrene pločevine z vzvod¬ nimi škarjami TTRElio maj-junij 2002 55 dela ogrodja ter močno stisnite s kombi¬ niranimi kleščami. Še pred spajkanjem med nosilca vstavite košček bakrene ži¬ ce, ki bo služil kot os kolesa (4). Da kolo ne bi plesalo sem in tja po osi, lahko na obeh straneh dodate nekaj majhnih podložk ali kar distančnik iz ustrezno velike kovinske cevčice (npr. košček iz- iZDELEK ZA DOM praznjenega vložka kemičnega svinčni¬ ka). Na koncu vse skupaj zaspajkajte (slika 10), vendar pazite, da se bo kolo lahko nemoteno vrtelo. Samokolnico lahko pobarvate s kakr¬ šno koli barvo za kovine (slika 11). Ko se barva posuši, na oba štrleča konca ogrod¬ ja nataknite ročaja (6). To sta pravzaprav _ \f\ dva 15 mm dolga koščka plastične izolaci¬ je, ki ju pobarvajte s črnim flomastrom (slika 12). Če ste bolj vrtnarsko navdihnjeni, lahko v narejeni izdelek (slika 1) posa¬ dite manjšo rožo, v njem imate lahko na vaši pisalni mizi spravljene sponke za papir itd. Slika 7. Za spajkanje uporabite čim močnejši spajkalnik (100 W). Slika 8. Oblikovanje ogrodja samokolnice iz bakrene žice 6 Slika 9■ Položaj ogrodja glede na korito pred spajkanjem Slika 10. Nameščanje osi kolesa in nosilcev osi na ogrodje Slika 11. Da baker ne bi oksidiral , samokolnico prebarvajte. Slika 12. Izdelava in barvanje ročajev iz plastične izolacije TTRM maj-junij 2002 57 Pristanišče na domačem vrtu Risba 5. Način sestavljanja bazena Slika 2. Osnovni okvir bazena je sestavljen iz poskobljanih smrekovih gred s prerezom 90 x 40 mm. MATEJ PAVLIČ Slika 1. Ob takem modelu pristanišča na domačem vrtu ali balkonu bodo najmlajši našli obilo možnosti za igro, poleg tega pa se bodo naučili tudi marsičesa koristnega. Slika 4. Vzdolž vseh stranic in na oba po¬ daljška privijačite letve 5 prerezom 90 x 20 mm, ki jim prej obrusite in zgladite vse ro¬ bove. Slika 3- Plastično folijo tik ob zgornjem robu pritrdite s smrekovimi letvicami. Ne uporabljajte žebljev, ampak samo vijake, da boste bazen ob koncu sezone lahko raz¬ stavili. sestavljanjem je priporočljivo vse letve obrusiti (zlasti po robovih) in dvakrat pre¬ barvati s kakršnim koli zaščitnim sred¬ stvom za les, da bo izdelek bolj obstojen. Osnovni okvir naredite iz smrekovih gred s prerezom 90 x 40 mm. Najbolje jih je naročiti pri mizarju, ki naj vam jih tudi poskoblja, da bodo popolnoma ravne in gladke. Potrebujete po dva 2700 mm in Mladi pogosto sanjajo o tem, kako fino bi bilo v bližini hiše ali celo na doma¬ čem vrtu imeti ribnik ali manjši bazen. Koliko priložnosti za igro ponuja takšna stvar zlasti v poletnem času! Žal se tovrst¬ ne želje uresničijo le redkim. Pri vsem skupaj je treba seveda misliti tudi na najmlajše, ki jih vsaka voda neverjetno privlači, vendar jih ni najbolj varno pusti¬ ti ob njej, ne da bi bil poleg vedno tudi kdo od starejših. Pristanišče na domačem vrtu, katerega izdelavo opisujemo v tem članku, elegant¬ no rešuje vse naštete probleme: je poceni, hitro je narejeno, postavite ga lahko na vrtu, dvorišču, terasi oziroma celo na ne¬ koliko večjem balkonu, varno in primemo pa je celo za najmlajše »morjeplovce«, saj voda v njem ni globoka. Idejo lahko korist¬ no uporabijo tudi šole, ki se vedno znova soočajo s problemom nezadostnega števila primernih vodnih površin, na katerih bi bilo mogoče organizirati tekmovanje v ladijskem modelarstvu. Ustrezno velik bazen iz lesa in polivinilne fo¬ lije je mogoče hitro posta¬ viti na vsakem šol¬ skem igrišču in ga po končanem tekmova¬ nju pre¬ prosto podreti, sestavne dele pa spraviti za naslednjo sezono. Če pogledate sliko 1, vse skupaj še naj¬ bolj spominja na večji peskovnik, le da je v zaboju namesto mivke voda, kanglice, lopatke in pisani modelčki za potičke pa so nadomeščeni s pomolom, privezi, pri¬ staniškimi poslopji ter vitlom, dvigalom in klančino za spuščanje čolnov v vodo. Vsaj pri postavljanju bazena je skoraj ob¬ vezna pomoč starejših, medtem ko večino preostalih stvari lahko izdela vsak mode¬ lar začetnik. Skratka, gre za pravi počit¬ niški projekt, pri nastajanju in uporabi katerega lahko sodeluje in se zabava vsa družina. Izdelava bazena Bazen na sliki 1 je velik 270 x 90 cm, kdor želi, pa seveda lahko izbere tudi dru¬ gačne mere. Če vanj nalijete 140-1501 vode, bo ta segla približno 7 cm visoko, kar popolnoma zadošča potrebam »upo¬ rabnikov«. Ogrodje je v celoti iz lesa. Mere in število posameznih kosov najdete v kosovnici na strani 59, pomagajte pa si tudi s slikami 2, 3 in 4 ter z risbo 5. Pred 58 maj-junij 2002 fTKSio Element Gradivo Mere (mm) Kosov 820 mm dolga kosa (slika 2). Med daljši stranici (1) približno 20 cm od obeh kon¬ cev z nekaj dolgimi, tankimi lesnimi vijaki pritrdite krajši stranici (2), nato pa s spodnje strani na vse skupaj privijte 2310 x 900 mm velik kos 10-12 mm debele ve¬ zane plošče (8). Pazite, da bodo stranice res pravokotne druga na drugo. V doblje¬ no korito sedaj položite 2500 x 1100 mm velik kos čim debelejše plastične folije (bele ali modre barve). V kotih jo zavihaj¬ te navznoter, tik pod zgornjim robom pa jo pritrdite s smrekovimi letvicami (6, 7), ki naj imajo prerez okrog 20 x 20 mm (sli¬ ka 3). Presežek folije odrežite z modelar¬ skim nožem. Na zgornji strani vzdolž vseh stranic in prek obeh podaljškov privijači- te letve (3, 4) (slika 4). Iz okrog 270 mm dolgega kosa smrekove deščice naredite še klančino (5), priveze za čolne pa nare¬ dite iz ročaja odslužene metle, ki ga naža- gajte na 20-25 mm dolge kose. Te nato prevrtajte in s tanjšimi lesnimi vijaki pri¬ trdite na rob bazena. Med izdelavo zelo pazite, da ne prerežete, prebodete ali kako drugače poškodujete folije. Narejen bazen je dovolj trden, da ga - seveda praznega - dve osebi z lahkoto prenašata oziroma premeščata. Vsekakor pazite, da bo podlaga pod koritom čim bolj ravna. Tako bo lahko dolgo služil svo¬ jemu namenu. Kosovnica (bazen) Izdelava pristaniških poslopij in opreme V primerjavi z gradnjo bazena, pri ka¬ teri brez (fizične in finančne) pomoči odraslih najbrž res ne gre, pa skladišče, hiše, pomol, dvigalo za čolne in vitel lah¬ ko naredi vsak modelar začetnik sam. Spet si pomagajte z risbami 6, 7 in 8 ter s kosovnicama (A, B) in (C, D, E). Sprednjo in zadnjo stran ter obe polovici strehe skladišča (A) izžagajte iz 4-5 mm debele vezane plošče, stranici pa naredite iz ne¬ koliko debelejše smrekove deščice (risba 6). Vse dele obrusite, trdno zlepite in na koncu pobarvajte s poljubnimi barvami, ki morajo biti seveda obvezno obstojne proti vodi. Preostale hiše (B) so narejene iz od¬ padnih kosov smrekovih gred (90 x 40 mm), iz kakršnih so stranice bazena. Eno izmed ožjih stranic odžagajte nekoliko pod kotom, nato pa letev nažagajte na us¬ trezno dolge kose (50 oziroma 190 mm). Hišice pobarvajte, nato pa jim narišite še okna in vrata (risba 6). Dvigalo za čolne (C) je v celoti iz smrekovine. Med po dva križno spojena nosilca (1) vstavite os (3) in na 65 mm dolg kos 1,5-2 mm debele žice nataknje¬ na kolesa (2), ki jih nažagajte iz 20 mm debele lesene okrogle palice in na sredini prevrtajte, da se bodo lahko prosto vrtela (risba 7). Tudi vitel (D) je zelo poenostav¬ ljen, vendar kljub temu učinkovito služi svojemu namenu. Pri njegovem sestavlja¬ nju (deli 4, 5, 6 in 7 ter 1,5 m tanke naj¬ lonske vrvice) vam bosta v pomoč risba 7 in kosovnica (C, D, E). Ročico ukrivite iz 1 mm debele jeklene žice in prilepite v luknjo na sredini koluta (7). Pomol (E) je sestavljen iz deščice in desetih paličic, za pritrditev k robu baze¬ na pa uporabite košček lesa (9) in lesni vi¬ jak (slika 8). Oporniki pomola (10) mora¬ jo biti pritrjeni na pomol (8) na takšni vi¬ šini, da bo površina pomola ravno porav¬ nana z višino roba bazena (slika 8). 1 daljša stranica bazena smrekovina 2 krajša stranica bazena smrekovina 3 zgornji rob (daljši) smrekovina 4 zgornji rob (krajši) smrekovina 5 klančina smrekovina 6 pritrdilna letev (daljša) smrekovina 7 pritrdilna letev (krajša) smrekovina 8 dno bazena vezana plošča 9 privez za čolne _smrekovina 90x40x2700 2 90x40x820 2 90x20x216 2 90x20x900 6 90x20x270 1 20x20x2200 2 20x20x780 2 2310x900x10-12 1 0 22x20-25 22 Risba 7. Način sestavljanja dvigala (C) in vitla za čolne (D) 1 stranica dvigala 2 kolesa dvigala 3 os dvigala 4 stranica vitla 5 podstavek vitla 6 stranica koluta 7 telo koluta 8 pomol 9 podaljšek pomola 10 opornik pomola smrekovina smrekovina smrekovina smrekovina smrekovina smrekovina smrekovina smrekovina smrekovina smrekovina 16x4-5x115 4 020x15 4 015x50 1 40x15x80 2 40x 15x55 1 040x10 2 015x30 1 90x20x250 1 70x15x100 1 010x150 10 Št. Element Gradivo Mere (mm) Kosov Št. Element Gradivo Mere (mm) Kosov 1 stranica skladišča smrekovina 2 spr./zad. stran skladišča vezana plošča 3 streha skladišča vezana plošča 4 hiša (daljša) smrekovina 5 hiša (krajša) smrekovina 90x15x200 2 220x150x4-5 2 230x140x4-5 2 90x40x190 4 90x40x50 2 (ali več) Risba 6. Način sestavljanja skladišča (A) in hišic (B) E Kosovnica (C, D, E) Risba 8. Način sestavljanja pomola (E) Kosovnica (A, B) TEK-Bio maj-junij 2002 59 Irm Izdelava čolnov Prišli smo še do zadnjega dejanja - iz¬ delave čolnov. Naša flota je sestavljena iz petih različnih tipov plovil: ribiškega čol¬ na, jahte in treh športnih čolnov. Vsi ima¬ jo enako velik trup, ki ga naredite iz 170 x 90 mm velikih in 15 mm debelih smreko¬ vih deščic (risba 10), na katere je s spod¬ IZDELEK ZA DOM nje strani nalepljena še 6-10 mm debela plast stiropora ali deprona, ki precej iz¬ boljša plovne lastnosti. Poleg tega je po¬ skrbljeno tudi za pogon čolnov na gumo. Predstavljene so tri različne izvedbe (sli¬ ka 9), sami pa jih seveda lahko poljubno kombinirate med seboj. Videz vseh petih različnih plovil je prikazan na slikah ozi¬ roma risbah 9-16, podatki o sestavnih de¬ lih pa so zbrani v pripadajočih kosovni¬ cah. Za izdelavo potrebujete tanke smre¬ kove deščice in letvice različnih prere¬ zov, žive barve (po možnosti na akrilni os¬ novi), daljše elastike in nekaj manjših lesnih vijakov, žebljičkov ter vijakov z očesci. Osnovo čolna s »klasičnim« pogonom (F), za katerega skrbi dvokraki ladijski vi- Slika 9■ Ena osnova - tri različice; katera je najhitrejša? Slika 15■ Izdelava pogonske turbine za hitri čoln. Od plastenke s pre¬ merom 70 mm odrežite zgornji del. Odstranite vrat z navojem, preo¬ stali del pa s škarjami oblikujte v vetrnico, kot je prikazano na sliki 9- V odprtino nabijte ustrezno velik kos okrogle palice in ga na sre¬ dini prevrtajte. Kosovnica (F) Št. Element Gradivo Mere (mm) Kosov 1 2 3 4 5 trup nosilec osi vijaka gred vijaka krak vijaka dno trupa smreKovina smrekovina smrekovina furnir stiropor/depron 14x4x45 016x20 30 x 15 x 0,8 200x120x6-10 Risba 11. Način sestavljanja ribiškega čolna (G) Risba 10. Obris trupa in osnova čolna s »klasičnim« pogonom (F) Kosovnica (G) Slika 12. Posamezni postopki izdelave ribiškega čolna s pogonom na gumo. Najprej izžagajte leseno os¬ novo, na katero prilepite kabino in vse drugo, nato pa na spodnjo stran prilepite še stiropor oziroma 60 maj-junij 2002 TBSjio jak, kaže risba 10. S pomočjo mreže narišite obris trupa in iz karto¬ na naredite šablono. Posamezni postopki izdelave pogonskega si¬ stema so prikazani na sliki 12, vsi potrebni podatki pa so v kosovni¬ ci (F). Ribiški čoln (G) sestavite na pravkar opisani osnovi čolna s kla¬ sičnim pogonom (slika 13). Dodati morate jambor, kabino, ograjo in še nekaj drugih drobnarij (risba 11, kosovnica G). Povsem drugačno nadgradnjo in pogon imata hitra čolna (H in I), ki sta prikazana na risbi 14, izdelavo turbine kaže slika 15, po¬ datki pa so v kosovnici (H, I). Obliko kabine in drugih stvari na kro¬ vu seveda lahko naredite po svoji zamisli. Enako velja za izbiro barv. Zadnji tip plovila je jahta 0) s pogonom na vodno kolo. Ker je to mogoče uporabiti tudi pri hitrem čolnu (H, I), sta predstavljena skupaj (risba 16, kosovnica J). Cisto za konec na kratko opišimo še izdelavo plovilc iz plute, ki so prikazana na sliki 17. Za eno jadrnico potrebujete 4 zamaške iz Kosovnica (H, I) Št. Element Gradivo Mere (mm) Kosov kabina stabilizator ograja loputa robnik kabina ograja loputa smrekovina smrekovina smrekovina smrekovina smrekovina smrekovina smrekovina smrekovina 43x15x50 I6x8x 70 20x20x83 33x5x27 6 x4x 30 43x15x90 15x15x55 9x9x35 Risba 14. Način sestavljanja hitrega čolna (H in I) Slika 13■ Pogon na gumo. Ladijski vijak s prstom čim večkrat obrni¬ te v desno smer. Kraka vijaka zadržujte toliko časa, dokler čolna ne postavite v vodo. Kosovnica (j) depron. Sledi izdelava krakov iz furnirja in gredi ladijskega vijaka. Na koncu med os vijaka in žično zanko na sprednjem delu trupa nap- nete še trak iz gume. Vse sestavne dele vsaj dvakrat prelakirajte, da bodo v vodi bolj obstojni. TIKIiio maj-junij 2002 61 plute. Tri izmed njih zlepite in jih po vsej dolžini natančno prerežite na polovico. Eno polovico četrtega zamaška nalepite na zadnji del krova, osma pa služi kot pod¬ stavek jambora. Zanj uporabite 110 mm dolgo in 5 mm debelo okroglo paličico, trikotno jadro, ki naj bo veliko 60 x 80 mm, pa izrežite iz plastične folije. Za pri- Slika 17. Izdelava jadrnic iz navadnih plu¬ tovinastih zamaškov vezovanje uporabite tanko najlonsko vr¬ vico. Kot ste gotovo že ugotovili, je možno¬ sti in kombinacij zares veliko, tako da va¬ še vrtno pristanišče nikakor ne bi smelo samevati (slika 18). V poletnih mesecih bo na pretek časa za izdelavo in igro. Ob tem se boste mimogrede tudi marsikaj naučili. S prijatelji lahko organizirate tek¬ movanje čolnov s pogonom na gumo. Po¬ skusite ugotoviti, kateri od opisanih nači¬ nov pogona je najbolj učinkovit in kako bi se ga dalo še izboljšati. Sporočite nam rezultate vaših eksperimentov, lahko pa nam pošljete tudi kakšno fotografijo vaše¬ ga pristanišča. Prijetne počitnice! Slika 18. Idila v domačem pristanišču: ribiš¬ ki čolni, jahte in jadrnice, na obali pa hiše in ribiške mreže Vetrokaz MATEJ PAVLIČ Veter je gibanje zraka glede na povr¬ šje Zemlje. Splošno kroženje ozračja na¬ staja zaradi razlik v obsevanosti krajev na površju Zemlje. Poleg tega pa nanj vpliva¬ jo še vrtenje Zemlje, gorske ovire, razpo¬ reditev morja in kopnega ter lega ocean¬ skih tokov. Smer in hitrost vetra sta poleg podatkov o spremembah zračnega tlaka zelo pomembna dela vremenskega po¬ ročila, ki mu v poletnih dneh zlasti po¬ zorno prisluhnejo jadralci in deskarji. Ti znajo hitro preračunati, da na primer pov¬ prečna moč vetra 8 Bf pomeni hitrost 63 km/h oziroma 34 vozlov. Hitrost vetra merimo z anemometrom, enota Bf (izg. bofor) pa je dobila ime po francoskem ad¬ miralu Francisu Beaufortu (1774-1857), ki je na začetku 19. stoletja sestavil lestvi¬ co hitrosti vetra. Prvotno je bila zasnova¬ na na opazovanju obnašanja jader na fre¬ gati pri različnih hitrostih vetra, danes pa temelji na vzvalovanosti morske gladine oziroma na obnašanju drugih jasnih ka¬ zalcev, npr. dima ali dreves (na kopnem). Lestvica sega od 0, kar pomeni brezvetrje, do 12, kar pomeni orkan. V reviji Tim smo doslej objavili že ne¬ kaj načrtov za izdelavo preprostih vetro- kazov in vetrnic, tokrat pa si oglejmo za¬ nimivo kombinacijo obojega v eni »napra¬ vi«, ki poleg vsega lahko služi tudi kot okras na balkonu ali vrtu. Obris petelina, kakršni so bili na kmečkih hišah v prete¬ klosti čisto vsakdanji prizor, s svojo veliko površino služi kot kazalnik smeri vetra. Ker se lahko prosto vrti, se bo namreč vedno postavil v takšen položaj, da bo ve¬ tru ponujal čim manj upora. Obenem bo s tem postavil vetrnici, ki sta obrnjeni dru¬ ga proti drugi, v lego, ko se bo veter lahko z vso silo uprl v njune navznoter zavite krake in ju veselo zavrtel. Gradivo Za izdelavo vetrokaza s slike 1 potre¬ bujete trši bel ali barvast karton, ki naj bo po možnosti prelakiran, da bo bolje klju¬ boval vlagi, 1 plutovinast zamašek valjaste oblike, 4 lesene kroglice, lepilo za papir ali les (npr. UHU coli express), 30-40 cm dolgo aluminijasto cevko s premerom 10 mm, približno 10 cm bakrene ali po¬ cinkane žice s premerom 1 mm in 1 m dolgo okroglo leseno paličico s preme¬ rom 8 mm, ki naj bo popolnoma ravna, saj se mora brez odvečnega trenja ali zati¬ kanja vrteti v aluminijasti cevki. Orodje Od orodja in pripomočkov si pripravi¬ te svinčnik, daljše ravnilo, modelarski nož ali močnejše škarje, podlago za rezanje, vrtalnik s svedroma 0 1,5 in 8 mm ter koničaste klešče. Izdelava Najprej s pomočjo fotokopirnega stro¬ ja povečajte risbo 2 tako, da bodo kva¬ dratki pomožne mreže veliki 4x4 cm. Če vam ta možnosti ni dosegljiva, potem na 30 x 30 cm velik kos kartona z mehkim svinčnikom narišite pravokotno mrežo, kjer naj bodo črte med seboj oddaljene 40 mm. Vanjo nato prerišite obris peteli¬ na. Če bo vaš vetrokaz v celoti bel (slika 9, levo), potrebujete samo dva kosa kartona. Kdor pa želi narediti pisanega petelina, naj iz različno obarvanega kartona izreže še rep, greben, kljun in rožo. Posamezni deli so na risbi 2 prikazani z različnimi tipi črt. V vsakem primeru morate izrezati vedno po dva enaka dela - za vsako stran po enega. Le klinasto oblikovan podsta¬ vek je en sam. Skozenj na označenem me¬ stu izvrtajte 8 mm veliko luknjo, v katero boste kasneje potisnili leseno palico. Ne pozabite na zavihka vzdolž obeh daljših stranic. Da bosta čim bolj ravna, si poma¬ gajte z daljšim ravnilom. Sedaj skozi 8 mm debelo leseno palico približno 12 cm pod vrhom izvrtajte 1,5 mm debelo luknjico, nato pa palico gladko obrusite in prelakirajte ali prebar¬ vajte z belo barvo za les. Posamezne iz kartona izrezane dele petelina najprej nalepite drugega na drugega, kot kaže ris¬ ba 3, nato pa zlepite še obe polovici. Na spodnji strani mednju vstavite podstavek - in sicer tako, da bo razširjeni del zadaj. Ko se lepilo popolnoma osuši, skozi luk¬ njo v podstavku s spodnje strani potisnite leseno palico in nanjo z vrha prilepite za¬ mašek iz plute (risba 4). Še prej morate vanj na eni strani izvrtati 20 mm globoko luknjo s premerom 8 mm. Na vrsti je izdelava obeh vetrnic. Zanju potrebujete dva 15x15 cm velika kosa kartona, ki ju točno na sredini prevrtajte s svedrom 0 1,5 mm. Od vseh štirih vogalov proti središču (po diagonalah) naredite približno 8 cm dolgo zarezo (risba 5), nato pa vsak drugi reženj previdno zavihajte navznoter (risba 6). Stike papirja na sredi¬ ni zlepite in previdno obtežite, da ne zmečkate papirja. Na raven kos 1 mm de¬ bele žice, ki ste mu na eni strani s kleščami naredili zanko, nataknite prevrtano leseno kroglico; tej sledi vetrnica in nato še ena kroglica (te morate seveda že prej prelaki- rati oziroma prebarvati z živimi barvami). Žico potisnite skozi luknjico v palici (ris- 62 maj-junij 2002 TIKI to Risba 2. Obris petelma v merilu 1:2 Risba 3 Risba 4 Risba 8 ba 7) in na drugi strani nanjo spet nataknite kroglico, pa vetr¬ nico in še eno kroglico. Da se vse skupaj ne bi snemalo, žico oblikujte v zanko, presežek pa odščipnite. Pozor: vetrnici se morata vrteti gladko in brez zadevanja ob palico. S tem je vetrokaz narejen. Košček aluminijaste cevke potisni¬ te na primer v korito z rožami ali kar v cvetlični lonček (risba 8), palico vtaknite v cevko in stvar mora - »če je le vetra kej« - začeti delovati. Glede na to, da je izdelek iz papirja, poskrbite, da ga ne bo zmočil dež. Dodatno ga sicer lahko zaščitite tako, da ga nekaj¬ krat popršite z lakom iz pršilke (slika 9, levo), vseeno pa je najbo¬ lje, da ga postavite pod kak nadstrešek. Na koncu omenimo še možnost za vse tiste, ki bi takšen vetro¬ kaz vseeno radi postavili na prosto, denimo na sleme hiše. V tem primeru morate vse sestavne dele narediti iz bakrene (ali bele oziroma pocinkane) pločevine in jih sestaviti s spajkanjem (slika 9, desno). Zlasti baker ne potrebuje nobene dodatne površinske zaščite, saj ga bo čez čas tako ali tako prekrila plast zelenorjavega oksida (patine), ki mu bo dala starinski videz. Slika 9. Vetrokaz iz belega oziroma nepobarvanega kartona (levo) in iz bakrene pločevine (desno) TIKI io maj-junij 2002 63 Od črepinj do umetnin MATEJ PAVLIČ V letošnji februarski številki smo na straneh 32 in 33 opisali izdelavo mozaika iz ostankov keramičnih ploščic, ki ga je mogoče uporabiti kot podstavek, pladenj oziroma sliko. Glavno orodje, s katerim smo si pomagali, je bil spiralni vrtalnik re¬ zalnik REB 230 E Rebel, s katerim je mo¬ goče poljubno rezati stenske keramične ploščice. Po obliki, načinu delovanja in načinu uporabe precej spominja na obi¬ čajni mizarski nadrezkar za obdelavo lesa, vendar je manjši (slika 1). Slika 1. Rezanje keramičnih ploščic, različ¬ ni vrst lesa (masivna, iverna in vezana plošča, lesonit) ter cevi iz umetne mase z električnim spiralnim vrtalnikom rezal¬ nikom Ker pa pri prej omenjenem izdelku ne gre za čisto pravi mozaik in poleg tega ve¬ čina bralcev nima električnega spiralnega vrtalnika rezalnika za obdelavo keramič¬ nih ploščic, smo v tem prispevku zbrali nekaj primerov, kako dobesedno iz čre¬ pinj sestaviti mozaik ter z njim polepšati stanovanje ali vrt. Kljub temu da je zelo uporabno, prav¬ zaprav skoraj nepogrešljivo orodje v šte¬ vilnih poklicih, se kladiva drži bolj slab sloves. Najbrž ni nikogar, ki se z njim še ni mahnil po prstu oziroma nehote neče¬ sa razbil ali poškodoval. No, tokrat bomo izkoristili prav to »uničevalno« lastnost kladiva. Če namreč hočete sestaviti mo¬ zaik iz keramičnih ploščic, potrebujete čim več različno oblikovanih koščkov, do teh pa najlaže pridete prav s kladivom. Tresk - in že so tu (slika 2). Da drobci ne bi frčali na vse strani, lahko ploščico pred njeno spremenitvijo iz enega v več kosov zavijete v staro krpo ali brisačo. Nekoliko več dela je s pripravo koščkov pravilne (kvadratne ali pravokotne oblike), za ka¬ tero potrebujete pripomoček za rezanje keramičnih ploščic in posebne klešče, s kakršnimi si pri svojem delu pomagajo pečarji. V vsakem primeru uporabite ploščice enake debeline, da bo kasneje površina narejenega mozaika čim bolj ravna. Najprej izberite primerno podlago. Če nameravate z mozaikom polepšati na pri¬ mer vrtno mizo, ki ima leseno vrhnjo ploščo, za lepljenje uporabite epoksidno lepilo ali silikonski kit. Na očiščeno povr¬ šino mize s šestilom, ravnilom in svinčni¬ kom narišite osnovne oblike vzorca, ki ste si ga zamislili (slika 3), nato pa začnite z lepljenjem (slika 4). Med koščki pustite 2-3 mm prostora, ki ga naslednji dan, ko je epoksidno lepilo popolnoma suho, za¬ polnite s fugirno maso za keramične ploš¬ čice. Pri njenem nanašanju in razporeja¬ nju si pomagajte z ravnim, tankim kosom gume ali pripomočkom za čiščenje oken. Da se ne bi urezali na ostrih robovih ploš¬ čic, obvezno uporabite rokavice (slika 5). Če ste bili pri fugiranju pazljivi, bo tako polepšana miza (slika 6) dolgo časa klju¬ bovala času in vremenskim razmeram. Slika 6 64 maj-junij 2002 TTK.I 10 Na enak način lahko okrasite tudi le¬ sen pladenj (slika 7). Mozaik sestavite na ustrezno velikem kosu 10-12 mm debele iverne plošče, na koncu pa naredite še obod iz lesenih deščic. Na sredini krajših stranic z vbodno žago izžagajte ovalni od¬ prtini za lažje prenašanje pladnja. Slika 9 Tudi pri predelavi mize z železnimi nogami in ploščo iz pločevine (slika 8) za lepljenje keramičnih koščkov uporabite epoksidno lepilo. Da bi to res dobro drža¬ lo, morate površino prej očistiti, narahlo obrusiti in razmastiti. Ker znajo biti ostri robovi mize nevarni, jih lahko oblepite z Slika 10 raznobarvnimi kamenčki ali (umetnimi) steklenimi ploščicami, ki jih prodajajo v hobijskih trgovinah (slika 9). Nekoliko drugačen je postopek, če nameravate narediti mozaik na opečna- Slika 11 tem zidu (slika 10). V tem primeru vso površino bodočega mozaika najprej oči¬ stite in zravnajte, nato pa na tanko pre¬ mažite z lepilom za keramične ploščice. Plast lepila bo povsod enakomerna, če boste uporabili nazobčano lopatico. Mo¬ zaik sestavljajte od spodaj navzgor. Zelo priporočljivo si je prej narisati motiv v naravni velikosti, sicer se lahko zgodi, da boste na koncu dobili čisto nekaj drugega, kot ste si zamislili na začetku. To še zlasti velja za velike površine, kot je na primer stena kopalne kadi (slika 11). Podoben postopek velja tudi za mo¬ zaik na betonski podlagi (slika 12). Upo¬ rabite lepilo za keramične ploščice, reže med posameznimi koščki pa zapolnite s fugirno maso. Če bo mozaik vse leto na prostem, lepilu primešajte nekoliko ce¬ menta. >: Slika 12 Pri načrtovanju obsežnejših »posegov« v stanovanju ali na vrtu se seveda prej posve¬ tujte s »pristojnimi« osebami. To pa ne velja za izdelka, katerih izdelava bo opisana v nadaljevanju. Ker so v naslo¬ vu tega članka omenjene črepinje, na kratko opišimo še izdelavo okvirja za stensko ogledalo iz »pravih« črepinj, natančneje iz razbi¬ tih krožničkov (sli¬ ka 15). Morda ima¬ te pri hiši čajni ser¬ vis, ki ni več kom¬ pleten, ker je nekaj skodelic ali krož¬ ničkov že okruše¬ nih ali pa prepro¬ sto niso preživeli padca na tla. Če se nikakor ne morete od¬ ločiti, da bi preostanek kompleta vrgli v Slika 14 ‘TlSIjio maj-junij 2002 65 Košarica BREDA PIRNAT Včasih za dekoracijo ali kot uporabni predmet potrebujemo manjšo košarico. Lično, preprosto košarico iz naravnih ma¬ terialov lahko brez večjega truda izdela¬ mo tudi sami. Za izdelavo potrebujemo: odrezan kos »debla« debeline 1 cm in premera približno 12 cm za dno, leskove šibe debeline 0,5 cm, rafijo, šeleshamer za šablono, belo lepilo za les, vrtalnik (ročni ali električni), kladivo, nožek, škar¬ je, svinčnik in brusilni papir (slika 1). Izdelava Na šeleshamer s svinčnikom po pred¬ logi na risbi narišemo šablono in jo izre¬ žemo. Položimo jo na podlago za dno in s svinčnikom označimo, kje bomo zavrtali luknjice. Če bomo košarico izdelovali s prepletanjem, mora biti število luknjic ne¬ parno. Z vrtalnikom izvrtamo vse luknjice z rahlim naklonom navzven, da bo košarica lepše oblike. Leskove šibe olupimo in narežemo na 7 cm dolge paličice. Za ročaj odrežemo 35 cm dolgo šibo, ki jo pustimo neolup¬ ljeno. Šibo za ročaj previdno upognemo, z lepilom za les namažemo konca in vstavi¬ mo v luknjici. Nato z lepilom namažemo še vse kratke paličice in jih zataknemo v izvrtane luknjice. Ker paličice niso popol- Slika 4 smeti, mu lahko spremenite uporabnost tako, da ga ustrezno »obdelate« s kladi¬ vom (slika 13). Na okvir, ki ga izžagate iz debelejše vezane plošče (npr. 10 mm), na debelo nanesite zmes mavca, pigmenta v prahu in vode. V to maso nato drugo po¬ leg druge vtisnite črepinje (slika 14), do¬ kler ne zapolnite vsega prostora. Na enak način lahko naredite tudi majhno namiz¬ no ogledalo (slika 16), za katero uporabi¬ te pisane črepinje lončkov ali ponesreči razbite vaze. V tem primeru mavcu ni tre¬ ba dodajati pigmenta. Slika 2 noma enake, jih po potrebi z nožkom malo zašilimo. Vstavljene paličice narahlo potolčemo s kladivom, da so enake po vi¬ šini. Zgornje konce paličic obrusimo, da so zaobljeni (slika 2). Vzamemo rafijo, jo privežemo na eno od paličic pri dnu košarice in jo začnemo prepletati. Če je rafija prekratka, zavozla¬ mo skupaj dva konca in nadaljujemo s prepletanjem. Končamo 0,5 cm pod vr¬ hom paličic, da se košarica ne bo razdira¬ la (slika 3). Ko delo končamo, morebitne vozle vpletemo med rafijo, da so čim manj vidni. Ročaj košarice lahko okrasimo s pent¬ ljo iz rafije in košarico uporabimo kot okrasno posodo za lončnico (slika 4). Slika 3 66 maj-junij 2002 TIETio Novo na trgu elektromotorji corally Pod blagovno znamko Corally se skrivajo zmogljivi elektromotorji za pogon avto¬ mobilskih in drugih modelov. Street ra- cer 27 W dobite že za 6.700 SIT, medtem ko večji pro-silver label 12 triple stane 20.500 SIT. COMBO Iz češkega Teltecha prihaja na naš trg elektromotorni jadralni model combo z razpetino 1600 mm. Model ima epoksidni trup in že prekrito krilo. Krmiljene ima smer, višino, krilca in motor tipa 480 ali brezkrtačni Mega 16/15/6. Model stane 22.000 SIT. MICRO IN MINI GYRO Ikarusov micro-gyro je žiroskopski meha¬ nizem, namenjen lažjim helikopterjem in modelom HLG. Tehta 5,2 g in meri 21 x 22 x 11 mm. Cena je 12.500 SIT. Nekoliko večji mini-gyro tehta 13,9 g in meri 41 x 38 x 16,5 mm. Zanj boste odšte¬ li 12.000 SIT. BREZKRTAČNI MOTORJI MEGA Brezkrtačni motorji Mega so pri Mladem tehniku na voljo že od 19.900 SIT dalje, krmilniki hitrosti zanje pa od 24.000 SIT dalje. Gasilska oprema, »Mladi tehnik«, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 421-87-80, faks: (01) 426-22-43 Združenje rezbarjev modelarjev lesa Slovenije Hudourniška 15 2312 Orehova vas Rezbarji in modelarji! Po dveh zelo uspešnih slovenskih razstavah rezbarskih del (2001 - Hoče pri Mariboru, 2002 - Solkan, Nova Gorica) pripravlja Združenje rezbarjev modelarjev lesa v Slivnici pri Mariboru teden rezbarjev in modelarjev. V tem tednu (17. 6. do 23.6.) bodo rezbarji ustvarjali skulpture, ki bodo krasile dvorišča, vrtce, šole in parke, zadnji dan 23- 6. pa naj bi modelarji in rezbar¬ ji skupaj prikazali svoja dela. Pose¬ bej naprošamo modelarje, da se nam pridružijo. Organizator si želi, da bi v nedeljo ob celodnevnem kulturnem programu prikazali čim več tovrstnega dela. Upamo, da je kar nekaj društev in posameznikov, ki so pripravljeni sodelovati. Prijavite se kontaktni osebi: Srečko Ornik, tel.: 040/560-086. Veselimo se srečanja in vašega sodelovanja! Srečko Ornik Predsednik Združenja rezbarjev modelarjev lesa Slovenije »Še dve steklenki bom rabila, potem bo pa za danes dovolj!« Nagradni natečaj podjetja UNIHEM - lepila UHU in revije TIM Uredništvo revije TIM je v sodelovanju s podjetjem UNIHEM iz Ljubljane, ki je zastopnik in distributer lepil UHU, razpisalo nagradni natečaj za izdelke - modele iz lesa, papirja, tekstila, umetnih mas in kamna, izdelane s pomočjo UHU-jevih lepil. Na naslov uredništva smo do razpisanega roka prejeli kar ne¬ kaj lepih izdelkov, ki so nam jih poslali učenci in dijaki osnov- niii in srednjih šol. Strokovna komisija je izdelke pregledala in ocenila, upošteva¬ joč tudi starost udeležencev. Po posameznih skupinah so bili najuspešnejši: Izdelki iz papirja in tekstila: 1. Boris Fartek, Podgrad, Lesarska šola Maribor 2. Špela Horvat-Premrl in Nina Čuden, Ljubljana, OŠ Poljane 3. Luka Pavko, Ljubljana, OŠ Valentina Vodnika Izdelki iz lesa: 1. Grega Hrovat, Ljubljana, OŠ Franceta Bevka 2. Jernej Ramovš, Šentrupert, Srednja strojna šola 3. Dragana Prolič, Ljubljana, OŠ Franceta Bevka Izdelki iz umetnih mas, kamna in kovin: 1. Miha Čuden, Ljubljana, OŠ Poljane 2. Matic Oblak, Ljubljana, OŠ Vič 3. Mojca Benedejčič, Tolmin, OŠ Franceta Bevka Vsem nagrajencem čestitamo za dosežene rezultate. Vrednostne bone za nakup izdelkov v trgovini Gasilska opre¬ ma Mladi tehnik, Levstikov trg 7, Ljubljana in praktične nagra¬ de organizatorjev bodo nagrajenci prejeli po pošti. TTElio maj-junij 2002 67 Slika 10. S trakom ovijte celo steblo. Za obogatitev tekstilnega šopka lahko izdelate tudi zelenje. Tanek zelen trak zvijte v zanke, (slika 11 ). Slika 7. Z upogibanjem traku in zategova¬ njem uravnavajte odprtost cveta. Cvet zaključite z nekaj večjimi in bolj ohlapnimi listi. Lahko jih oblikujete kot zanke (slika 8). Vsakega posebej utrdite, konec traku pa ovijte okrog stebla in pri¬ trdite z žico. Slika 8. Izdelava zaključnih cvetnih listov Okrog stisnjenega spodnjega dela cve¬ ta ovijte zelen krep ali atlasni trak, da pre¬ krijete žico. Začetek utrdite z obojestran¬ skim lepilnim trakom ali z lepilno pištolo (slika 9). S trakom enakomerno ovijte celo steblo (slika 10) in konec prilepite. Slika 9- Spodnji del cveta ovijte s trakom. ALENKA PAVKO - ČUDEN Izdelava cvetov iz zgibanega traku je dokaj enostavna, zvijanje svilenih trakov v vrtnične popke in cvetove pa zahteva pre¬ cej več spretnosti. Vrtnice iz zvitega le¬ sketajočega se atlasnega traku so lahko lep darilni okras, mogoče jih je vplesti v košare, pritrditi na klobuke ali prišiti na slavnostne obleke. Za cvetove potrebujete svilene trako¬ ve raznih barv. Široki naj bodo približno 25 mm. Za en cvet zadostuje približno 80 cm traku. Za zelenje potrebujete zelene svilene trakove širine približno 4 mm. Za eno zeleno vejico potrebujete okoli 1 m traku. Potrebna je še debelejša žica za stebla ter tanka žica za utrjevanje listov. Spodnji del cvetov in stebla lahko ovijete z zelenim krep trakom ali zelenim svile¬ nim trakom širine kakih 12 mm. Potrebu¬ jete še škarje in lepilo (slika 1). Slika 1. Za izdelavo cvetov potrebujete raz¬ nobarvne atlasne trakove, debelejšo in tanj¬ šo žico ter škarje. Debelejšo žico upognite približno 2 cm od konca in jo ovijte s tanjšo žico (sli¬ ka 2). Slika 2. Debelejšo žico upognite in jo z ne¬ kaj zavoji trdno ovijte s tanjšo žico. Konec atlasnega traku na obeh stra¬ neh zapognite navznoter, nanj položite ukrivljeni konec stebla ter prekrijte s trakom, da dobite osrednji cel cveta (sli¬ ka 3). Slika 3- Ovijanje žičnatega stebla in izdela¬ va osrednjega dela cveta Utrdite ga z nekaj ovoji tanke žice (sli¬ ka 4), pritrjene na steblu. Slika 4. Utrjevanje osrednjega dela cveta Trak obrnite nazaj proti vrhu cveta in ga tesno ovijte z nekaj ovoji (slika 5). Spo¬ daj ga utrdite s tanko žico. Slika 5. Cvetno jedro ovijte z nekaj ovoji in trak na steblu utrdite s tanko žico. Izdelavo cveta nadaljujte z zvijanjem atlasnega traku v cvetne liste (slika 6). Po¬ ložaj vsakega lista na spodnjem koncu cveta utrdite z žico. Zapognjene cvetne li- Slika 6. Cvetne liste oblikujte z zvijanjem traku. ^ m • • ■ I j I ste nizajte enega za drugim. Z zategova- Cvetovi iz zvitega atlasnega traku njem traku uravnavajte odprtost cveta v (slika 7). 68 maj-junij 2002 TI* I io ZA SPRETNE ROKE Slika 11. Tanek trak zvijte v zanke. Nabrane zanke trdno ovijte s tanko ži¬ co, zategnite in žico spiralno zavijte, da stisne v zanke nabrani trak (slika 12). Slika 12. V zanke nabrani trak utrdite z ži¬ co. Izdelajte več cvetov raznih barv ter pripravite več skupkov zelenja. Cvetove sestavite v šopek in mednje razporedite zelenje (slika 13). Slika 13- Cvetove in zanke sestavite v šopek. Cvetove lahko izdelate tudi iz čipka¬ stega traku (slika 14) ali papirnega krep traku (slika 15). Slika 14. Vrtnica iz čipkastega traku Slika 15. Cvetovi iz papirnega krep traku Če potrebujete cvetove brez stebla, jih lahko oblikujete tako, da osrednji del cveta ter posamezne liste utrdite z nekaj šivi namesto z žico. S šivanjem je mogoče oblikovati bolj odprte cvetove, ki so zelo primerni za okrasitev klobukov (slika 16). Slika 16. Cvet iz zvitega in s šivi utrjenega traku Lepe cvetove je mogoče izdelati tudi z nabiranjem dvojnega traku. Za tak cvet potrebujete širši trak (40-50 mm), suka¬ nec ustrezne barve in šivanko (slika 17). Slika 17. Rožne popke je mogoče izdelati tudi iz dvojnega širšega traku. Trak zapognite po dolžini in na obeh koncih koničasto odrežite (slika 18). Slika 18. Trak zapognite po dolžini in na obeh koncih koničasto odrežite. Slika 19. Odrezana konca traku zašijte. Odrezane konce sešijte (slika 19) in šiv obrnite. Cvet oblikujte z zvijanjem vzdolžno zapognjenega traku in nabiranjem dvoj¬ nega spodnjega robu (sliki 20 in 21). Slika 21. ... spodnji rob s šivi nabirajte in oblikujte cvet. Zaključite ga s spiralnim šivanjem do koničastega konca. Trak druge barve ne¬ kajkrat prepognite v pentljo, ga pritrdite na slamnik in na sredini okrasite s cvetom (slika 22). Slika 22. Cvet iz vzdolžno zapognjenega in nabranega traku. TTKr io maj-junij 2002 69 Vrtnice iz zgibanega traku ALENKA PAVKO-ČUDEN Pred vami so počitnice in obilica pro¬ stega časa. Ne dvomim, da že natančno veste, kako ga boste preživeli. Če pa boste iz kakršnega koli razloga brez dela obse¬ deli doma, vam bo čas hitreje minil ob iz¬ delavi okrasnih rož iz tekstilnih trakov. Z njimi lahko okrasite poletne majice, pre¬ novite star slamnik, popestrite cekar ali oplemenitite videz slavnostne obleke. Cvetlično okrasje je letos še posebno mo¬ derno. Izdelava tekstilnih cvetov je hitra, zahteva pa zmerno ročno spretnost in le temeljno znanje ročnega šivanja. Tudi ma¬ terial ni pretirano drag, uporabiti pa je mogoče raznovrstne ostanke trakov. Za izdelavo potrebujete: tekstilne tra¬ kove različnih širin, barv in sijaja (upora¬ ba traku, ožjega od 12 mm, ni priporočlji¬ va), škarje ter šivanko in sukance ustrez¬ nih barv (slika 1). Slika 1. Potrebščine za izdelavo vrtnic iz tekstilnih trakov Trak na eni strani koničasto odrežite. Za srednje poln cvet potrebujete približ¬ no 90 cm traku širine 15 mm. Če ste iz¬ brali širši trak, ga potrebujete 10-20 cm več, ožjega traku pa malo manj. Trak pre¬ pognite navzgor in proti sebi približno 5 cm od ravnega robu, da sta kraka pravo¬ kotna (slika 2). Slika 2. Trak preganite navzgor in proti sebi približno 5 cm od ravno odrezanega konca. Trak znova preganite navzgor in proti sebi tako, da se kraka stikata (slika 3). Pregibanje nadaljujte na enak način, dokler ne dobite enoplastne rozete (sliki 4 in 5). Slika 7. S konico Škarij razmaknite trakove in povečajte odprtino na sredi zganjenih plasti. I Slika 4. Nadaljujte s pregibanjem ... Slika 5. ... dokler ne nastane enoplastna ro¬ zeta. Trak nato pregibajte v plasteh toliko ča¬ sa, da ga ostane le približno 10 cm (slika 6). Slika 6. Pregibanje traku nadaljujte, dokler ne ostane približno 10 cm traku. Pri tem trak trdno držite, da neutrjena roža ne razpade. Koničasto odrezani konec traku potegnite skozi odprtino (slika 8). Slika 8. Koničasto odrezani konec traku po¬ tegnite skozi odprtino. Odrezana konca traku na hrbtni stra¬ ni rože zapognite in utrdite s šivanjem. Spiralno zamaknite »liste«, ki ste jih obli¬ kovali z prepogibanjem traku, ter cvet z nekaj vbodi trdno prešijte po debelini (slika 9). Slika 9. Obliko cveta utrdite z nekaj šivi; odrezatie konce traku spodvihajte na hrbtu in prišijte. 70 maj-junij 2002 TTKCjio Vrtnice lahko izdelate iz lesketajoče¬ ga ali motnega traku, zanimivi pa so tudi vzorčasti cvetovi (slika 10). Plastična ogrlica Slika 10. Cvetovi iz različnih tekstilnih tra¬ kov Polnost cvetov je odvisna od števila zganjenih plasti, velikost cveta pa od ši¬ rine traku. Kombinirate lahko tudi trako¬ ve različnih barv ali vzorcev ter različnih širin. Takšni cvetovi so še polnejši (sli¬ ka 11). Slika 11. Cvet lahko sestavite iz trakov dveh različnih širin in barv. Na podoben način lahko zgibate tudi darilne trakove in si iz njih pripravite okrasne darilne pentlje v obliki cvetov. Takšnih cvetov ni treba utrjevati s šiva¬ njem. Za utrjevanje lahko uporabite spe- njač (pri spenjanju odmaknite vrhnji pre¬ gib, da se spojka ne vidi), na darila jih lah¬ ko pritrdite z lepilno pištolo. ALENKA PAVKO - ČUDEN Plastične cevke so prav primerne za izdelavo živopisanega nakita. Uporabi¬ te lahko tudi izolacijo bakrenih žic; pla¬ stični ovoj z modelarskimi škarjami za¬ režite vsakih 20 cm in ga potegnite z ži¬ ce. Bakreno žico uporabite za kovinski nakit, iz izolacijskega ovoja pa nareži¬ te elemente za izdelavo plastičnega na¬ kita. Poleg plastičnih cevk potrebujete še laks, zapiralo ogrlice z navojem, kovin¬ ske zaključke, škarje ali modelarski nož ter klešče (slika 1). Plastične cevke različnih barv s škarjami ali modelarskim nožem poševno narežite na ena¬ ko dolge kose; primerna dolžina je 3 cm (slika 2). vežite del zapirala z navojem. Pri tem na laksu pustite dovolj prostora za ko¬ vinska zaključka, ki prekrijeta vozla, s katerima sta privezana dela zapirala. Za¬ ključka stisnite s kleščami in vpeljite odvečni laks skozi zadnje plastične ele¬ mente. Za dopolnilo ogrlici lahko izdelate še zapestnico in uhane (slika 3). Za uhane potrebujete kosa žice, ki nado¬ meščata laks. Žico na enem koncu z okroglimi škarjami upognite v uho. Plastične kose preluknjajte s šivanko in nanizajte na ži¬ co. Tudi vrhnji konec upognite v uho in ga hkrati pritrdite na uhan. Morebitni pre¬ ostanek narezanih cevk uporabite za okrasitev vzmet¬ nih lasnih sponk. Raznobarvne košč¬ ke cevk razporedi¬ te tako, da ogrodje sponke ni vidno, med seboj pa jih povežite z laksom. Na sponko jih pri¬ trdite z dvokom- ponentnim epok- sidnim lepilom. Izdelava pla¬ stičnega nakita je zabavno in eno¬ stavno opravilo, prav primerno za preganjanje poletnega počitniškega dolgčasa. Slika 1. Potrebščine za izdelavo plastične ogrlice Slika 3■ Plastična ogrlica Slika 2. Priprava elementov ogrlice Laks vpeljite v šivanko, na konec pripnite ščipalko ali ga na debelo zavozlajte in s preba¬ danjem nizajte kose plastičnih cevk. Izberite primerno zapo¬ redje barv. Ko nanizate kakih 68 cm, na vsak konec laksa na- TTRIio maj-junij 2002 71 Tematska osmerosmerka Številčnica Pri tej uganki so vse besede že vpisa¬ ne v polja. Da reševanje ne bi bilo pre¬ več preprosto, se skrivajo v osmih smereh: vodoravno, navpično ter po obeh diagonalah - in to naprej oziro¬ ma nazaj. Vsaka beseda je povezana z drugimi z vsaj eno črko. Ker je osme¬ rosmerka tematska, se vse besede na¬ našajo na eno temo; ta je v našem pri¬ meru avtomobilizem (oziroma avto¬ mobilske tovarne, znamke, modeli in tipi avtomobilov). Uganko rešujete tako, da poiščete vseh 38 pojmov (eden je sestavljen iz dveh besed), ki so podani po abecednem redu, ter jih sproti prečrtujete v liku in seznamu. Na koncu vam bo ostalo 10 neprečrta- nih polj, na katerih boste, brano po vrstah od zgoraj navzdol, dobili reši¬ tev, ki je sestavljena iz dveh besed. Poiščite besede, ki jih zahtevajo opisi, in jih pripišite k številkam. Črke nato prenesite v lik tako, da vsaka številka vedno pomeni isto črko. Rešitev, ki jo boste dobili v vodoravnih vrstah, se nanaša na 768 strani debel podatkov¬ nik Tehniške založbe Slovenije. 12 3 = kratica za Evropsko gospodar¬ sko skupnost, 4 5 6 = manjše zemljiš¬ če, navadno blizu hiše, 7 8 9 10 11 12 = soglasnik s strešico, 13 14 15 16 17 = smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce zaide ob enakonočju 12 1 ALFA, ATOS, AUDI, BENZ, BMW, CHRYSLER, CITROEN, COUPE, DAEWOO, ELEGANCE, FERRARI, FIAT, FORD, HDI, HONDA, HYUNDAI, KIA, LADA, LANCIA, LAND ROVER, MASERATI, MAZDA, MERCEDES, MITSUBISHI, NISAN, NSU, OPEL, PONY, PORSCHE, RENAULT, SEAT, SUBARU, ŠKODA, TDI, THALIA, TOLEDO, VITO, VOLKSWAGEN. Kemijska izpolnjevanka Že vpisane znake za kemijske ele¬ mente s pomočjo opisov dopolnite tako, da dobite besede znanega po¬ mena. Na označenih poljih se bo pri¬ kazalo skupno ime za vrsto teh ele¬ mentov. 1. uslužbenec na carini, 2. ruski pesnik in pisatelj (Nikolaj S., 1096-1979); iz enakih črk kot besedi NOVO in HIT, 3. večdnevna prireditev, ki omogoča pre¬ gled dosežkov na določenem kultur¬ nem področju, 4. slovenski izumitelj optično-mehanske- ga televizijskega sistema (grof Anton, 1875-1945), 5. alkaloid, ki se nahaja v tobaku, 6. baronova hči. Rešitve ugank prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) in najkasneje do 22. julija pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, Lepi pot 6, 1000 Ljubljana (s pripisom »Timove ugan¬ ke«). Trije izžrebani reševalci bodo prejeli sestavljanke lesenih hišic pro¬ izvajalca Walachia. Rešitve ugank iz aprilske številke re¬ vije TIM: Zlogovna izpolnjevanka: pomlad, vi¬ gred Magični lik: april Številčnica: izdelek meseca Rebus: v (črki) R ček = vrček Nagrade za vsaj dve pravilno rešeni uganki prejmejo: 1. Marko Skok, Župančičeva 27, 6250 Ilirska Bistrica 2. Mojca Omejc, Kamnogoriška 90, 1126 Ljubljana 3. Blaž Stupar, Ul. Slavka Gruma 88, 8000 Novo Mesto UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefo- tokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slo¬ venije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 22. aprila 2002 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lesenih hišic proizvajalca Walachia. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri: To so: Brane Vidmar, Brodarjev trg 3, 1120 Ljubljana, David Feuš, Franca Kovačiča 4, 9240 Ljutomer, Marko Rotar, Vodranci 42, 2276 Kog. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek:__ Naslov: Poštna številka in kraj: Datum:Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. 72 maj-junij 2002 TTIB 10 1- Okoli leta 1914 so za potrebe primestnega prometa Budimpešte 2 §radili zelo uspešen tip parne lokomotive serije 17, ki je okoli leta 1928 pripeljal tudi v naše kraje. Te lokomotive so vozile po vseh slovenskih progah in so bile pri strojnem osebju zelo priljubljene. Težke so bile 70 t, močne 600 kW (820 KM) in dosegale hitrost 85 km/h. Maketa lokomotive SŽ serije 17 v merilu 1 : 22,5 (G II ) je v celoti z vsemi gibljivimi deli izdelana iz češnjevega lesa. Sestavljena je iz približno 1800 delov. Za njihovo izdelavo je avtor Zvone Ivančič porabil okoli tisoč ur. 2. Tadej Oražem iz Trzina z lično izdelanim RV-modelom jahte po¬ tepuh. Načrt zanjo je bil objavljen v Timu št. 9-10 letnika 1999/2000 ■n je na voljo tudi kot Timov načrt 20. 3. Ludvik Kalčič z modelom čolna baracuda nemške firme Hopf. Model je namenjen za prve korake v kategorijah mono, zato so kom¬ ponente kompleta, v katerem je skoraj vse potrebno za montažo, razmeroma poceni in primerne za začetnike, ki jim nastavljanje kr¬ mil, težišča, lega celic in drugo ne bi smelo delati večjih preglavic. 4. Gorazd Gaiser je avtor polmakete letala Mig-29. Opremljena je z motorjem Rossi 2,5 cm 3 , ki se na tleh z eliso 6,5 x 5,5 zavrti s 24.800 vrt./min in v zraku dosega hitrost blizu 230 km/h. S polnim rezer¬ voarjem tehta 950 g. Pri dolžini trupa 1040 mm ima razpetino krila 680 mm. To je narejeno iz 6 mm debele balze, brušene v profil, ki Pa zaradi premajhnega vzgona povzroča težave pri pristanku. Mo¬ del je pri polnem plinu dobro vodljiv tako po nagibu kot po višini. 5- Replika rumene štirinajstice, messerschmitta Bf-109 F-4 trop, s katerim je nemški letalski as H. J. Marseille dosegel večino od svojih 158 zračnih zmag, je delo Novomeščana Iztoka Mazovca. Maketa je v merilu 1 : 48. Foto: G. Gaiser, L. Kalčič, A. Kogovšek, D. Oražem in P. Ozvald IT*' KTTJTI maj junij 2002 TEMio • maj-junij 2002 • 33 Trup je zgrajen na stranicah iz balze debeline 2 mm. Enako balzo uporabimo tudi za zgornje opiate trupa. Nos modela je lesen. Opozoriti velja na precejšnjo mero potrpežljivosti in natančnosti pri gradnji, saj je model majhen. Rep modela je za izdelavo dokaj zapleten. Tako je treba del, ki povezuje trup in višinski stabilizator, izrezljati iz polne balze, smerni stabilizator pa zaradi lepšega videza modela profiliramo. Rebra za izdelavo votlega smernega repa so iz balze 2 mm. P/TVP3 B2 Zasteklitev kabine modela je iz prozorne vakuumske folije. Dno kabine enostavno zapremo z balzo debeline 1,5 mm in ga prekrijemo s temnejšo folijo. -B5- B3- Jedro krila iz stiropora izrežemo z uporovno žico. Opiate krila so iz balze 0,8 mm. Preden na jedro prilepimo balzove opiate, vanj vgradimo vzdolžnika iz topolove vezane plošče 3 mm. Krilca za nagib izrežemo potem, ko je krilo že izgotovljeno in obrušeno. B15 V1/TVP3 V2/TVP3 rezervoar za gorivo 100 cm B10 CS c -Q -O CD >rsj CD O 2 O O. "D CL CO (O d) co CT> 35 m cd (D s CD 03 E CL (/) CD £ S- -B5 CD > ro , "O N V2- -VI -B2 ¥4 H O bukov zatič 0 5 mm- Krilo je na trup pritrjeno z bukovim zatičem in plastičnim vijakom. Ker je v trupu malo prostora, ploščica za vijak namenoma ni narisana, saj je njen položaj odvisen od razporeditve RV-komponent. Zlin 50L akrobatska polmaketa za rekreativno letenje Motor: 1,76 cm 3 Razpetina: 900 mm Masa modela: 800 g Krilna obremenitev: 50 g/dm 2 Funkcije: nagib, smer, višina, plin Merilo 1 : 2 Konstruiral in risal: Sašo Babič Model je namenjen zahtevnejšim modelarjem z dobrim znanjem upravljanja RV-modelov. Na načrtu je veliko stvari treba prilagoditi RV-komponentam, ki so na voljo, in priljubljenim tehnikam gradnje. Model je predviden za motor OS max .10 FP, predelava v elektromotorno različico pa je dokaj enostavna. kolo 0 50 mm PP/VP3 R1/VP3 R2/VP3 -O- R3/1 VP3 VL -B 5x5 kapa propelerja 0 45 mm H Podvozje modela je iz aluminijastega traku debeline 2 mm ustrezne širine s kolotekom 220 mm. Na šablonah za izdelavo stiropornega krila je že upoštevan V-lom krila. Krilo nima nobenega zvitja. -©- l23456789|ip 123456789 |13 Legenda: B - balza VP - vezana plošča TVP - topolova vezana plošča 34* TIMw • maj-junij 2002 TEMio • maj-junij 2002 • 39 co j* 5 N N 0) 'ČT 5 «= D) O (0 N ro ’0' JC ‘4= 2 | c E o a Js 0 00 g 3 SJ. T c’ s tj o o tj ‘c E 0 co : 0 ^ ^ tr i= j* .o co co O N * C O N — 00 I § .g , c 'ro 2 C - 0 O 43 o E £ £ t: o m lD S £ 2