r ^ 1 iVi. ruguu hox 226 Wakefield, Mich. Naša naloga: tu $ Probuja in » a >,i I s e ‘Sij, predek naroda! INARtJUNI VESTNIK ŽS '1 S ... s toJ NATIONAL HERALD. 5“| «0. 24.-St. 24. e VI —-- v °ja ' 4 \ Duluth, Minn., Thursday, September 21.1911. — Četrtek, 21. septembra 1911. Voiume Letnik I. Ch 1S H a V: Xt H ^ ‘N i P . za t?, [ h Ch J NAZNANILO. Cenjenim našim čitateljem in naročnikom se uljudno naznanja, da je z današnjim dnem prevzel upravo lista gospod IVAN SMREKAR. Naprosi se, da se vse denarne pošiljatve, kakor tu¬ di naročila odpošiljajo na njegov, na drugi strani označeni, naslov, medtem ko naj se dopisi vpoši- Ijajo na urednika. 3 °* 15, 5 S Ameriške vesti. taftovo potovanje. Prezident Taft je v petek na¬ stopil svoje agitacijsko potovanje na zapad iz katerega se povrne še le koncem oktobra. Njegovi prijatelji so mnenja, da bode to potovanje tolike važnosti, kakošne.še do sedaj ni bilo. Sam pa pravi, da na svojem potu ne bode dosti omenjal politike, misli se pa, da ga bodo z govori prisi¬ lili. da se bode tudi on spustil v politični govor. Po svojem sporedu ima pred¬ sednik namen govoriti o tarifu in tarifnem uradu. Nadalje o raznih trustih, reforma sodnega prava itd. !e stavbe | no in izvrstno, KATASTROFA PRI DIRKI.. imate kaj ji , T ... .... e 1 Na dirkališču v Syracuse se je pripetila huda nesreča, ki je zah- JŽBA “N tevala 6 človeških življenj in 14 hudo ranjenih oseb, med kateri¬ mi bodo nekatere za ranami umr¬ le. Nesreča se je zgodila stem, da je počila automobilu gumijeva o- TNIK”. 1 pismeno lištvu. Za' valnost pi odstotke, rne in , civilni zema v izvršili vsi h sloi cševati dS 'bl°£ a na k o4esu in automobil je zavozil z vso naglico med gle¬ dalce. Po nesreči so hoteli dirko pre- kinoti, vendar na zahtevo nekega Newyorčana, so se vršile; do kon¬ ca. OBTOŽENI ŽUPAN. Porotniki ,v Bemadiji, Mirin, so dvignili proti majorju iz. Cass [Lake, dr. F. Dumas obtožbo ra¬ di požiga. Najvišja kazen v tem [slučaju znaša tri in pol leta. Dr. [Dumasa obtožujejo, da je bil med [onimi zločinci, ki so zažgali pošto |v / Puposky in jo oropali. Pri tem [so dva zločinca zasledovali in ene ga vjeli in zaprli. Ran0 e i< NAŠA MORNARICA. dei* 8 ' Atlantsko brodovje bode čez je- j sen in zimo križalo v sredozem- fskem morju ter se ustavilo v ve¬ čjih lukah južne Evrope. Brodo- ;vje odpluje dne 10. oktobra in o- stane na potu več mesecev. je tudi napravila na poslopjih o- bilo škode. V luki je bilo poškodovanih več ladij in topničarki Dubuque se je sidro utrgalo in ladija je bila po¬ gnana ob obrežje. Poroča se, da imajo tudi večji parniki obilo ško¬ de. ZRAKOPLOVNA TEKMA. Te dni se je pričela vršiti zra- koplovna tekma iz New Yorka pa do pacifičnega obrežja in si¬ cer za Hearstovio darilo, ki znaša $50.000. Da ni to brez nesreč je ob sebi umevno in že se od njih poroča. Rodgerjev letalnik leži kot razvalina v Middletownu in težko ga bode še popraviti, da bi bil sposoben za polet. Tudi War- dov letalnik je neraben, vendar u pajo ga popraviti tako, da se lah¬ ko z njim vrši nadaljni polet. NOVA POULIČNA ŽELEZ¬ NICA. Dogotovljena stvar je, da bode mesto New Duluth, 12 milj od Dulutha prometno zvezano s po¬ ulično železnico. Na predlog al- dermana Kruegerja se je sklenilo, da se zgradi poulična železnica in da bode do 1. avgusta 1912 že go¬ tova s katerim dnevom se otvori tudi promet na poulični železnici med Duluthom in New Dulu- thom. Progo bodo gradili od 71 zapadne ceste po Grand Ave. Zimmerly ave, po novi cesti, Com monwealth ave, Prescott cesta do New Dulutha. OROPALI BANKO. Lignite, N. D. 18. sept. Roparji so udrli v Lignite v First Natio¬ nal buiiko, lam razstrelili blagaj¬ no z nitroglicerinom, ter odnesli v gotovini $2000. Razstrelba je zbudila nekaj ljudi, vendar niso se upali iti nad roparje, katerih je bilo več. CALUMETSKI MILIJONAR UMRL. V vsili krogih dobro znani 73 letni Peter Sauer iz Calumeta, e- den najbogatejših ljudi v zgore- njem Michiganu je umrl dne 18. t. m. Sauer je bil tudi med Slovenci dobro poznat. Imel je v Calumetu malo gostilno. Pokojni je bil ro¬ jen v Koburgu na Nemškem in ko je prišel v to deželo je pričel s prodajanjem časopisov. Z raz¬ nim špekulacijami se je pa tako opomogel, da je postal milijonar. USTRELJEN, KO JE ŠEL SPLAČEVATI DELAVCE. MIROVNI KONGRES PRE¬ LOŽEN. \\' ashington, 16. sept. Medna¬ rodni mirovni kongres, ki bi se imel pričeti dne 25. septembra v Rimu je zaradi kolere, ki tam raz saja, preložen na nedoločen čas. Tajnik Trueblood, je prejel od dr. Gabota iz Berna tozadevno brzo¬ javno obvestilo. GROZOVITO NEURJE V CHICAGO. Ch 1< j a .g'°, 18. sept. Dve osebe sta in ?’ e ubite, dvajset ranjenih ... \ s . 0 se ceni na pol milijona do- arj.ev vsled grozovitega neurja u je divjalo v mestu in okolici. Mrtva sta neki 281etni Tomaž Ma thew_ m 731etni John Phillips. Neurje je podrlo več hiš in strela Pittsburgh, Pa. 16. sept. David Steen se je peljal s svojim oče¬ tom v rudnik Super-ior Coal dru¬ žbe ,da bi tam splačal delavce. Medpotoma ju pa napadeta dva neznana človeka, ki sta pričela na nju streljati. Steen je bil tako pogoden, da je umrl. Pozneje so šli šerifi, preiskati okolico, ter za¬ lotili dva osumljena človeka, ki so jih zaprli. Ez Evrope. AVSTRIJA. Rabuke na Dunaju. Dunaj, 17. sept. Zaradi nezno¬ sne draginje so se na Dunaju vr¬ šili resni nemiri v katerih je bilo nad 50 oseb ranjenih 'in čez 100 aretovanih. Demonstracij se je udeležilo okolo 50.000 oseb in go¬ vorniki so‘ v ojstrih besedah na¬ padali vlado, ki ne stori ničesar, da se draginja vsaj deloma omeji- Zahtevali so, da dovoli vlada uvoz mesa iz tujih dežel| Po shodu se je vršil obhod in razjarjeni de¬ monstranti so pričeli streljati z revolverji in metati kamenje. Ko¬ ti ečn o so poklicali konjico in peš¬ ce ki so pričeli streljati. Koliko je ubitih, poročilo ne pove in govori se le o ranjenih. Poročna darila nevesti. Poročna darila in ženitna opra¬ va princezinje Zite Parma, ki se poroči s prihodnjim prestolona¬ slednikom nadvojvodem Karl Franc Josipom, je neizmerne vred nosti. Mati ji je podarila na več milijonov vreden družinski za¬ klad, cesar Franc Josip ji je pa odkazal letnih dohodkov pol mi¬ lijonov kron. (Seveda na stroške davkoplačevalcev.) Nadvojvoda brez denarja. Dunaj, 16. sept. Presumptivni prestolonaslednik Karl Franc Jo¬ sip se je nahajal te dni v zelo smešnem položaju. Bival je v cer kvi sv. Štefana in hotel je iti na stolp. Tu pa je treba plačati vstop nino. a nadvojvoda ni imel pri se¬ bi denarja. Voditelj pa ni verjel temu in je poklical policista, ka¬ teremu se je nadvojvoda legitimi¬ ral. Drugi dan e nadvojda poslal zahtevano vstopnino. Oče in mati zlorabljala sina.’ V 20. okraju na Dunaju so'are¬ tirali nekega Ivana Kubača zaradi nravstvenih zločinov, ki jih je iz¬ vršil na svojem 131etnemu sinu. Zaprli so tudi njegovo ženo, ker je tudi iona seksualno občevala s svojim sinom. AVSTRIJA IN ČRNA GORA. Cetinjsko posadko so pred dve¬ ma mesecema premestili radi ko¬ lera na Lovčen, kjer so oboleli na to štirje vojaki na koleri. Avstrij ska vlada.je odposlala na to v ta borišče dr. Thura, ki je -ostal to¬ liko časa tam, da je kolera ugas¬ nila. Med 550 vojaki jih je obo¬ lelo na koleri pet, med katerimi sta dva umrla. Ko je bila nevar¬ nost odstranjena, je kralj pozval dr. Thura k sebi v posebno avdi- jenco. Kralj se je zahvalil za nje¬ govo službovanje in pohvalil av¬ strijska zdravnike in naglašal, Tla mu je Avstrija vedno priskočila na pomoč, kadar je bila dežela v ne¬ varnosti Dr. Thur in še dva zdrav nika sta bila odlikovana z Danilo¬ vim redom. razuma v vseh točkah razven o- ne po kateri zahteva Nemčija eko nomične pravice v Maroko. Požigi okoli Berolina. Zadnje čase je bilo v Berolinu in okolici več požarjev, ki so bili kakor znano vsi podstavljeni. O- blasti so razpisale več nagrad 0- nim, ki bi požigalce zalotili ali o" vadili in kakor domnevajo, imajo tu opravka z dobro organizirano tolpo. Do sedaj ni o zločincih naj¬ manjšega sledu. Policija je vsa po konci, a kljub temu se zvrši vsaki dan več jx>žigov. Široki klobuki prepovedani. Berolinski policijski načelnik K. pl. Jagow je izdal zelo dobro odredbo, po kateri se namreč pre¬ poveduje, da nosijo dame v gle¬ dišče široke klobuke. Vsaka, ki se tqj odredbi ne podvrže bode pla¬ čala globe $25. Nastavili so tudi po vsih glediščih ženske, ki shra- njevajo proti mali odškodnini da¬ mam klobuke. ITALIJA. Lava podira hiše. Catania, 15. sept. Iz ognjenika Etna se vali velikanska množina lave, ki podira hiše in uničuje na¬ sade. Vsi vinogradi okoli Catani- je so uničeni. Ljudstvo je vso zbe gano in prirejuje procesije, ter nosi na okolo svetnike in jih kliče na pomoč. Škof Arista je sam prišel sem, da ljudstvo navdušuje ter vodi procesije. 20.000 prebivalcev iz Castiglio- ne in Framacilla je zapustilo me¬ sta, ker so ogrožena, da jih lava ne preplavi. RUSKO. STAVKA PREMOGARJEV. Des Moines, Iowa, 17. sept. Petinsedemdeset tisoč premogar- jev bode po Iowa zastavkalo vsled odredbe unije zaradi nespo¬ razuma delavcev in delodajalci, kakor tudi, da je družba brez u- zroka odslovila nekaj delavcev iz službe. 16. junija 1904. usmrtili finske¬ ga guvernerja generala Bobri- kof. 28. julija 1904. usmrtili mini¬ stra Pleve. 17. februarja 195. z bombo u- smrtili velikega vojvoda .Sergija v Moskvi. H. julija 1905. ustrelili policij¬ skega šefa v Moskvi. 5. dec. 1906. ustrelili policijske ga šefa v Peterburgu Cermetri- jeva. 2. clec. 1906. usmrtili lekseja Ignacijeva. 3. jan. 1907. generala Lamritra, peterburskega prefekta. 10. jan. 1907. usmrtili nika Andrieff v Lodzu. grofa A- polkov- ŠPANSKO. Zarota proti Alfonzu. V Madridu je že par dni raz¬ širjena vest, da so odkrili zaroto, naperjeno proti kralju Alfonzu. Detektivi španske policije v Pa¬ rizu so o tem obvestili madridsko policijo, ki zdaj strogo pazi na vse tujce, ki jurihajajo na Špansko. V to svrho je zdaj v vsakem vlaku, ki .prihaja iz Francije, španski de¬ tektiv. Revolucijonarno gibanje. Stavka v Bilbao na Španskem se čedalje bolj razširja, kljub te¬ mu, da se trudi vlada to zatreti. Položaj je pa še poslabšan vsled tega, ker je promet ustavljen in na mnogih krajih je pričelo pri- mankovati živeža. Stavka se je tu di razprostrtla čez celo provincijo in so se vršili že razni nemiri. Ministerski predsednik Canalejas je rekel, da je pripravljen v okraj poslati 74.000 vojakov, če. ne na¬ stane mir. -S preiskavo v Bilbao so prišli na sled, da so nameravali uprizo¬ riti revolucionarci ustajo po celi deželi. KOLERA. NEMČIJA. Francosko-nemški sporazum. Frankfurt, 19. sept. Berlinski poročevalec brzojavlja, da je med Francijo in Nemčijo došlo do spo- da je poplavilo vse na okolo in uničilo vse poljske pridelke. To¬ bak in koruza je popolnoma uni¬ čena in od leta 1895 ni bilo v tem okraju toliko ogromne škode, ka¬ kor letos. VELIKA ŠKODA PO NEURJU Gallipolis, Ohio, 18. sept. Da¬ nes se je tu utrgal oblak in vodo¬ vje ob Ohio reki je tako narastlo, UBILI JAPONSKE RIBIČI. Santa Barbara, Cal. 18. sept Ameriški in japonski ribiči so se pri Santa Cruz .otoku spoprijeli. V tem 'spopadu sta bila ubita dva japonska ribiča. Kakor se poroča so Japonci hoteli ameriške ribiče pregnati in jim niso pustili riba¬ riti. Atentat na,Stolypina. V četrtek zvečer, ko je ruski ministerski predsednik Stolypin bival v gledišču pri predstavi, je nanj neki mladi odvetnik oddal dva strela, od katerih eden ga je pogodil v roko, drugi pa v trebuh. Zločinec je sin zelo ugled¬ ne rodbine in se imenuje Bogroff. Ko se je atentat zvršil, se je naha¬ jal car s svojim spremstvom v dvorni loži. Po strelih je nastala splošna panika in car, ko je spoznal polo¬ žaj, je zavkazal godbi, da svira carsko pesem. Stolypin, ko je bil zadet se je obrnil do carjeve lo¬ že, napravil znamenje križa in pa¬ del v nezavest. Napadalec je hotel pobegniti, vendar so ga še pravočasno spo¬ znali in vjeli in kmalo bi ga bili linčali, če bi ne bil car zapovedal sra. varovati pred razdraženo mno žicb. Ko so Stolypina obvezali za si¬ lo so ga spravili v bolnico car je pa zapustil gledišče in predstava se ni vršila. Na Stolypina so že večkrat po ( - skušali napad, vendar vsakokrat je srečno vnesel. Ko je bil Stoly- pin še governer v Sarotowu je leta 1905. napadalec oddal nanj pet strelov, brez da bi ga bil za¬ del. Dne 15, avgusta 1906 je nek¬ do pred njega vrgel bombo. 32 o- seb je bilo pri tem ubitih, medtem tudi 15 letna hčerka Stolypina. Stolvpinovo stanje je bilo dalj časa tako, da se je mislilo, da bo¬ de okreval, vendar smrtnonosnih ran ni mogel prestati in je podle¬ gel. Kijev, Rusko, 18. sept. 150 od¬ vetnikov so tu aretovali, kateri so na sumu, da so bili v zvezi z Bogroffom, ki je ustrelil premi¬ erja Stolypina. Bogroff je izjavil, da je Stolvpina zaradi tega umo¬ ril, ker je v njem videl najnevar¬ nejšega človeka za državo. Napadi v Rusiji. Na Ruskem ni varno biti kaj višjega, to nam kaže izvestje na¬ padov, ki so se zvršili tekom zad¬ njih let. Zvršilo se jih je seveda več, vendar ti so glavni: 15. aprila 1902. M. Sipiaquine, minister notranjih zadev, bil u- morjen v Peterburgu. 10. maja 1903. uismrtili guver¬ nerja iz Ufe generala Bogdanovi¬ ča. Benetke. — Beneški župan je prosil vlado za nujno (JOmoč pro¬ ti grozečemu razširjanju kolere. V okolici mesta so okuženi vsi o- kraji in vedno bolj se krči pas ko¬ lere, ki zajame celo mesto. V Chi- oggiji je umrlo že mnogo bolni¬ kov za kolero. Med umrlimi so tudi sanitetni uradniki. V Carpen gi je obolelo samo včeraj za ko¬ lero 40 oseb. Budimpešta. — Vojaštvo straži bregove Donave, da ne more no¬ beden piti dunavske vode. Višji policijski zdravnik je naročil, da se morajo podreti vse plavalnice in uničiti vsi deli teh plavalnic. — Vse te odredbe sio v ozki zvezi z nevarnostjo, ki preti Budimpešti od Donave; da se raznese kolera. Carigrad. — Med vojaštvom, ki se je vrnilo iz Albanije, je zbo¬ lelo več sto vojakov in več častni¬ kov. Izmed 1400 vojakov, ki so bi li nastanjeni na azijske obali Bo- spora, je umrlo 850. Od 40 čast¬ nikov živi samo še 6. Carigrad. — Officijalno se raz¬ glaša, da ^e je pripetilo tam 43 novih slučajev kolere, umrlo je 25 oseb. V Brusi je umrlo 30 oseb. Ministrski svet je iz budgetar- nih ozirov zavrnil zahtevo župan¬ stva po subvenciji 100.000 turških funtov za boj proti koleri. Kolera v Turčiji. Po celi Turčiji je kolera izbruh¬ nila in je za njo umrlo že na ti¬ soče ljudi. V Mali Aziji, kjer je og njišče morilke, so izmrle cele va¬ si. V nekaterih krajih niso dav¬ čne oblasti našle niti enega pre¬ bivalca. Z ozirom na to, da so zdravstve ne odredbe zelo pomanjkljive, morilke ni mogoče zadušiti, pač pa se razširja rapidno. BELGRAJSKA KRVAVA NOČ. Belgrajska "Tribuna” je obja¬ vila odkritja nekdanjega zarotni¬ ka proti življenju srbskega kralja Aleksandra in kraljice Drage leta 19,03., odvetnika Ace Novakoviča. Splošno se opaža, da je izdal No¬ vakovič, svoja odkritja v tisti "Tribuni”, ki jo je podpirala prej¬ šnja Nikole Pašiča vlada iz dispo¬ zicij skega zaklada. Lastnik “Tri¬ bune" je Bronislav Nusič, ki na¬ stopa za prej snega srbskega pre¬ stolonaslednika, znanega princa Jurija. Značilno je, da so objavili odkritja v trenutku,, ko poroči kralj Peter svojo hčer z ruskim princem in ko nihče več ne dvo¬ mi, da bodo kralja Petra sprejeli na Dunaju, v Parizu in v Beroli¬ nu. Novakovič je že star, do 11. junija 1903. je bil zelo obiskovan, premožen odvetnik, tast bivšega notranjega ministra Jurija Cen¬ ciča, ki je smrtno sovražil kralja Aleksandra in kraljico Drago, ker so ga radi 1 nekega članka, kakor trdi Genčič, po nedolžnem zapr¬ li. Ko je sklenil 23. letnik srbske vojaške akademije, mladi poroč¬ niki in nadporočniki, nahujskani po svojih sestrah, nevestah in pri¬ jateljicah, umoriti kralja Aleksan¬ dra in kraljico Drago, je uvedel v zaroto Genčiča in njegovo ženo sorodnik nadporočnik Ante Antič. Nihče ni takrat' mislil na Petra in na obnovitev dinastije Karadžor- gjevičev. Genčič je pristopil za¬ roti, ki ji je dal šele pozneje poli¬ tično, smer. Novakoviča je poslal k Petru. Še ko je živel Milan, je izkušal ustanoviti Genčič zaroto proti kralju Aleksandru in kralji¬ ci Dragi, ki ju je nameraval iz¬ gnati iz dežele. A načrt se je iz- javolil, ker previdni Peter v Gen- fu ni hotel sprejeti emiserja. Gen¬ čič je zato izbral sedaj nepolitika Novakoviča, kateremu se je po¬ srečilo direktno občevati s Pe¬ trom za njim je občeval s Petrom tudi bivši ministrski predsednik Avakumovič, pozneje tudi polkov nik Mašin in bankir Hadxihome. Novakovič je bil pooblaščen, naj pretendent zagotovi varnost in plačilo udeleženih častnikov. Pre¬ tendent je moral priti v ta namen leta. 1903. dvakrat na Dunaj. Ti sestanki iri pbgajanja so tudi tvo¬ rili bivstveno jedro Novakoviče- vih odkritij, ker takrat je bil No vakovič dejansko edini zaupnik častnikov zarotnikov. To se je jasno pokazalo, ko je kralj imeno¬ val izventurno v Genfu za gene¬ rala. oziroma majorja in stotnika naproti mu poslane adjutante in ordonančne častnike. Takoj so poslali častniki zarotniki Nova¬ koviča na Dunaj, kjer je izporočil, da ga v Belgradu ne bo čakal na kolodvoru noben častnik, če ne prekliče imenovanja. Že povišani častniki so morali pustiti znake povišanja odparati. Političen raz¬ voj v Srbiji je razočaral Novako¬ viča, ki je popolnoma ubožal. Pe¬ ter ga ni za njegove zasluge nič obdaril. Pred meseci jeneki dru¬ gi zarotnik izsilil od srbskega dvora 150 tisoč frankov za pisma s Petrovimi noticami, pozneje pa še ena vsoto, ker je fotografiral pisma. Da si prisluži denar, je tu¬ di Novakovič pričel z odkritji. NEMIRI V ALBANIJI. V Južni Albaniji se je zopet po javilo vstaško gibanje. Muhame- danski Albanci zahtevajo ravno iste prostosti, kakor so se dovolile katoliškim Malisorjem. V okolici Djakvice organizirajo baje že no ve čete, ki so dobro oborožene in s strelivom založene. Kakor poro čajo iz Soluna, so v mladoturških krogih mnenja, da je bila velika politična napaka, dovoliti Mali sorjem izjemno stališče. DULUTH SOUTH SHORE IN ATLANTIC ŽELEZNICA. Potniki iz Minnesote in druzih zapadnih držav kakor Dakota, Montana, Washington, Oregon in zapadne Kanade, so že dolgo spoznali veliko udobnost te želez¬ nice, zatoraj se pridno poslužuj e- ri jim jamči splošno zadovolj¬ nost. Naš vlak zapusti Duluth ob o.l5 vsako večer proti New Tor¬ ku in vzhodu, kateri je popolno¬ ma preskrbljen z vsemi potreb¬ ščinami. Naša proga ima direktno zve¬ zo z vsemi drugimi, tako da se ne rabite prevažati iz postaje na po¬ stajo nikjer, vozove premenite sa¬ mo dvakrat do New Yorka in to samo na tisti postaji na katero pridete. Kadar pridete v New York, vas spremi naš oseben zastopnik, ka¬ teri preskrbi, da dobite čedna prenočišča po primerni ceni in vas tudi odpremi na ladijo, sploh mi skrbimo da je vaša pot kolikor mogoče prijetna. Kadar'pridete v Duluth, obrni¬ te se na naš urad, ako pa kupite listke na severozapadu ali od dru¬ zih agentov, zahtevajte, da vam železniški listek čita preko Du¬ luth, South Shore & Atlantic Ry. do Nev/ Torka. “NARODNI VESTNIK 1 National Herald. Slovenic Weekly. Owned and published by the SKovcnien Printing & Publishing Co. a Corporation. Geo. L. Brozich, president. Joseph Geržin, V. president. John B. Smrekar, secretary. Joseph Mantel, treasurer. Anton Hrast, director. Raymund Feigel, editor. Plače of Business: Duluth, Mlnn. Christie Bldg. National Herald Isued every Thursday; subscription yearly $2.00 The best Advertising medium among Sloveniens in the Northwest. Bates on application. „Entered as second-class matter May 11.1911 at the post Office Duiuth, Minn., under the Act March 3, 1879." »NARODNI VESTNIK« izdaja Slovenska tiskovna družba Duluth, Minn. Izhaja vsaki četrtek zvečer na 12 strani ali vec. Naročnina stane Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 $ 1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve se naj pošiljajo na tajnika: John B. Smrekar, sec’y, DULUTH, Minn. Dopisi se naj pošiljajo na urednika Raymund Feigel, Duluth, Minn. Oba na naslov CHRISTIE BUILDING„ second floor. Telepbon: Melrose 2244. Kako bi napredovali ? Kako bi napredovali? Koliko se je o tem ugibalo, koliko sveto¬ valo in prerešetavalo, pričelo se je tudi marsiakj, vendar ne s priča¬ kovanim uspehom. Polotili smo se že marsičesa nekaj smo izvedli, dosegli, vendar ne vsega tega, kar smo hoteli in česar potrebujemo. Kdo je kriv? Gotovo ne drugi, ka kor sami in zakaj ? Opetovano smo mi, tudi drugi slovenski listi pisali in omenjali ovire, ki si jih sami nastavljamo. Rekli smo pa, da se te ovire dajo odstraniti in se morajo odstraniti in zatreti, če hočemo napredka, če hočemo pri¬ ti med drugim ljudstvom v velja¬ vo v vgled. Zopet moramo tu o- menjati naše nečednosti, ki so nam v našem napredku največja ovira. V prvi vrsti je naša dale- koznana “kranjska”’ nevošljivost, v drugi pa, mi trebamo večje izo¬ brazbe če hočemo kaj doseči. Kako bi se to doseglo se je že razpravljalo dostikrat, vendar kljub vsim razpravam in nasve¬ tom, nismo čisto nič na boljem, kakor smo bili. Zakaj ? Ker noče¬ mo opustiti tega kar nam škoduje Škoduje nam pa nevošljivost, in tudi ker ne segamo po višjem, to je po boljši izobrazbi, po istem predmetu, ki ga mora imeti vsak¬ do, če hoče, da bode v povprečni- ci potreb s življenjem. Ali bodemo to dosegli, ali bode mogoče z našim ljudstvom na¬ praviti to, da opusti kar mu rji ko¬ ristnega. Mogoče! Upajmo na to, in če vsak sam za se si skuša pri¬ lastiti to, kar bi skupnosti kori¬ stilo, bodemo gotovo nekaj dose¬ gli- Sloga, edinost, prijateljstvo in “svoji k svojim". — Ne zabimo teh načel in videti hočemo v krat kem kako bodemo napredovali. Da je živa potreba, da se ne¬ koliko bolj pobrigamo to, skuša¬ mo dan na dan. In izkušnje same nas uče in nam kažejo česar tre¬ ba. Treba nam pa dosti in kar na¬ enkrat se to doseči ne da. Le od stopinje do stopinje pridemo lah¬ ko do vsega.. . Vendar čisto nič nam ne bode pomagalo, če si bo¬ demo eden drugemu nevošljivi, in če med nami ne bode edinosti. Le s tem, da podpiramo eden druzega, da smo vsi skupaj na potu do enega cilja, le s tem pri¬ demo naprej, da vrhunca. Zatoraj rojaki, če hočemo na¬ predovati, upoštevajmo, da mora¬ mo biti složni in edini, da se moramo še več izobraziti, da mo¬ ramo opustiti nevošljivost, če že¬ limo priti do istega stališča na katerem lahko rečemo: “Napre¬ dovali smo!“ služi kot neko razmotrivanje če je sploh v tem oziru izključitev opravičena. Gotovo je, da predpisujejo pra¬ vila Jednote, da mora vsak član iti vsaj enkrat'na leto k spovedi, vendar to je le notranja uprava Jednote, ki pa pred postavo ni¬ ma zaščite. Recimo, danes umrje član, ki ni bil pri spovedi, Jednota bi se branila izplačati posmrtnine, za¬ deva bi prišla pred sodišče, Jed¬ nota bi se sklicevala na svoja pra¬ vila, a sodnija bi jih zavrnila ter rekla, ni je korporacije zavaroval¬ ne stroke, ki bi bila upravičena!, da sili člane k deanju, katero po¬ stava ne pripoznava. Vsled tega dejstva, bi morala Jednota, ne o- ziraje se, je umrli član spolnil v tem oziru verske dolžnostij, spla¬ čati posmrtnino. Prvo imenovani slučaj pa, to je izključitev oziro¬ ma suspendiranje delegatov za nedoločen čas, je od strani du hovnega vodje opravičeno in ute¬ meljeno s pravili. Delegate, urad¬ nike in člane, se lahko suspendi¬ ra če ne opravljajo svojih dolžno¬ stij, če zanemarjajo svoj posel, vendar pa tudi tu nastane vpra¬ šanje, če bi v tem času član obo¬ lel. ponesrečil ali celo umrl, kako bi sodišče razsodilo, ali bi mu pri poznalo podporo ali posmrtnino. Gotovo bi to storilo! Zakaj? Jed nota, je korporacija, ki se prište¬ va k zavarovalnim strokam in kakor hitro član odrajtuje svoje za to določene prispevke, je tudi opravičen do vsih udobnosti, ki jih korporacija daje, ne glede če se kloni verskim predpisani ali pa ne. Toliko o tem, kakor veleva po¬ stava. Kletev - pot v pogubo. Izkljucenje iz Jednot. Ali je opravičen duhovni vodja izključiti člana iz Jednote, če ne opravi svojih verskih dolžnostij? Tako se lahko prašamo, če bere¬ mo zadnje glasilo K. S. K. J. v katerem duhovni vodja, oziraje se na svojo oblast, izkljužuje dva newyorška delegata, ki za veliko- noč nista bila pri spovedi. Prosimo, da v nadaljnem se na¬ še izvajanje ne tolmači napačno, kajti ta članek ni naperjen proti verskim dolžnostim, pač pa naj Med razne druge nedostatke, ki jih naš narod pozna in ki si jih žalibog svoji je tudi kletev. Ne moremo ga sicer primerjati z Ita¬ lijani ali Ogri, to je, da bi tako grdo preklinjal, kakor ti, vendar v svojem govoru poslužuje se to¬ liko “hudičev in pri moj dušev,” da je že preveč. Poslušajmo naše fante pri razgovoru. Par stavkov, pa prmojduš ali pa hudičev. To je zelo grda navada, ki kaže le neolikanca in neotesanca. Ali ni tu drugih izrazov , da bi svojo propoved potrdil, ali mislite, da le takrat prepričate o resnici va¬ šo trditev, če izblebetate svoje hu diče in pri moj duše. Ne, gotovo ne! Ne dolgo od tega, ko je po ne¬ kaj času sestal prijatelj priate- Ija. Videla se nista par let, in kak pogovor se je imel med Ajima? “Oj, Osredkarjev,” kod tebe hudič vlač.” — Pr moj duš pa si šport postal. — Od kod pa!” “Tam iz ‘vesta’ pridem, ja pa tudi ti pr moj duš se postavljaš. Kako pa s tabo. Pa Ančka; kru- cifiks, je bla fajn punca. A le še taka. ‘Pr moj duš’, videt jo mo¬ ram.” Šla sta na to v salon, kjer sta ob čašah piva praznovala svojo svidenje in seveda kletvic je bilo toliko, da jih je bilo ustudno po¬ slušati. To grdo navado treba opustiti. Poglejmo Angleža, kedaj ti ta pre klinja? Skoraj nikoli! Našemu ljudstvu, pa je to že prirojeno in misli, da se ni mogoče zadostno in pošteno pogovoriti, če v svoj pogovor ne spleta grdih kletev. Skušajmo toraj se tega odvaditi. Stariši pazite posebno pri otro¬ cih, da ne bodo kleli, ker kletev je pot k propadu. Kaznujte jih, če slišite iz njihovih ust kletvino. Fantje in možje, opustite to razvado, ker kletev je grda in vas kaže neotesanega in brutalnega. Saj naš jezik ima toliko dostojnih izrazov, da si lahko vse dopove¬ mo, brez da bi na pomoč klicali zelene hudiče, ali krvave duše. Muzik plačaj! Zopet imamo v Evropi slučaj ki kaže kolike dobrote za ljudstvo so kronane glave, vojvodi, nadvoj¬ vodi in nadvojvodkinje. Znono je, da ta struja ne dela nič, živi pa pohotno, že v pretiranih razme¬ rah, na stroxke davkoplačevalcev. V Avstriji je ta stran davkopla¬ čevalcem najtežji križ, kajti skr¬ beti za nje, da njih mize niso pra¬ zne šampanjca ne dragocenih je¬ stvin, ter, da jim sploh plačujejo vse športe, ki se jih zmislijo. Iz tužne in zadolžene Srbije, kjer mužik komaj shaja, prihaja prav lepo poročilo. Kraljeva hči Jelena se moži in ker ji kralj ne more omisliti po stanu dote, je finančni minister prišel na prav dobro idejo. Zah¬ teval je od skupščine, da se pri¬ voli 6 milijonov dinarjev, kateri naj bi tvorili doto možaželjni kraljičini. Seveda teh 6 milijonov dinarjev, bi padlo na rame davkoplačeval¬ cev in oni bi morali poskrbeti ,da “kraljeva visokost” ne pride suha k svojemu prihodnjemu soprogu. Vendar, dobijo se še odločni in pametni možje, ki ne prepustijo, da bi se ljudstvo na ta način iz- žemalo, da bi moralo poskrbeti za doto možaželjni kraljični. Držav¬ ni svet je zahtevo finančnega mi¬ nistra odklonil in gotovo je, da je s tem v “nebo vpijočim" činom prišel ob ‘‘kraljevo milost." Finančni minister pa namerava sedaj dobiti potreben denar in to na ta drugi način. Naj ga dobi na ta ali drugi, gotovo je, da bodo morali davkoplačevalci že itak iz črpane žepe, še bolj posušiti, le da bode njih kraljična udobno in razkošno “po predpisih svojega vzvišenega stanu” živela. Kaj bo pa ljudstvo od tega imelo? Nje¬ na Visokost nevesta, se bode po¬ nižala, ter kakega muzika prijaz¬ no ogovorila. To bode tak učinek, da, če bi “ljudomila” kraljična po trebovala še 6 milijonov dinarjev, jih bode prav lahko dobila, saj i- ma Srbija še dosti “požrtovalnih" beračev, ki so pri volji si od svo¬ jih ust pritrgati, le da se izpolni¬ jo kaprice raznih “Visokosti”. Kaj bi pa bilo če bi se reklo. Kmet, delavec sta potrebna, bo¬ gataši pomagajte jima, Oj goto¬ vo, bi noben finančni minister ne dvignil svoj glas, češ odpomori- mo bedi, pomagajmo revežem. Da le takrat znajo ti petelini zapeti svoj “kikeriki” kadar se gre za izžemanje ljudstva, za njega do¬ bro, pa ne bode glasa iz njih. Podpirajte sloven * ska podjetja. Tu prinašamo imena rojakov, ki imajo po ]\Iesaba okolici svoje trgovine. Kupujte potrebščine | pri njih : < Eveleth. Gostilne: Geo Kotze, Frank Steblaj, Anton Bleje, Lous Čos, j Math. Miroslavich, Math. Pri- mozich, Jakob Ahčin, Anton Fritz, Luka Ribič, Anton Lenič, Jakob Virant. Mesnica in grocerija: Geo Brine, Peter Junke, Frank Šebat, Geo Mihelič. JURI WASHINGTON, MLADI ZEMLJEMEREC. Juri FVashington je bil rojen v Westmoreland ograju, Virginia, dne 22. februarja 1732. Njegov o- če August Washington je bil far- mer in je lastoval velikansko far¬ mo ob reki Potomac Pozneje se je preselila cela rodbina v drugo hišo in sicer v Storfford okraj ob Rappaframock reki. Tu je Juri o- biskoval šolo in sicer neko malo, v kateri so se otroci učili le brati in pisati. Ko je Jurijev oče umrl, bil je popolnoma pripuščen v oskrbo materi, vendar pod boljše nadzor¬ stvo ni mogel priti, kakor pred materino. Marija, mati Jurija je bila zelo značajna žena in modra. Želela si je, da bi nje sin postal dober mož, s zasigurno prihod- njostje. Učila ga je moliti in podu čevala ga je v vsem kar si ji je dozdevalo, da mu zna koristiti. juri je bil zelo živahen deček, ljubil je športe, jezdarjenje in lov in z vsakovrstno igro si je utrje¬ val telo. Radi tega pa je bil že v mladosti zelo močan. Bil je tudi zelo ukaželjen. Imel je razne knji¬ ge in se iz njih učil. Vodil je uzorno knigovodstvo čez farmo. Ko je bil Juri star 14 let si je že lel postati vojak ali mornar, in ker mu je bolj ugajal mornarski stan, je po posredovanju svojega brata dobil mesto kot kadet v an- gleki mornarici. Vendar ko se je poslavljal od svoje matere in ko jo je, videl jokati, je svoj načrt o- pustil, slekel mornarsko obleko ter ostal doma, da skrbi za svojo mater. Ko je bival Juri na počitnicah pri svojem bratu Lovrencu se je spoznal z lordom Fairfax in se je z njim sprijateljil. Ta je spoznal Juriev talent, ter ga je poslal me¬ riti zemljo v Blue Ridge hribovje. To ozemlje je bilo več milj dolgo in široko in ker je moralo biti zmerjeno, je lastnik Juriju prepu¬ stil to delo. Juri se z delom takoj polotil in to delo mu je bilo v ve¬ selje in ga je izvršil natančno. Leta 1748 nekega dne je Juri šel po svojem zemljemerskem po¬ slu. Spremljal ga je Fairfaxov sin. Ko sta opravljala svoj posel jih je napadla tolpa 30 Indijancev Juriju in njegovemu prijatelju se je posrečilo pobegniti, medtem ko so Indijanci zajeli Jurijevega nosa ča, ter ga škalpirali. Juri je o- pravljal svoj posel in za to dobi¬ val na dan tri in pol dolarje. Lord Fairfax je bil ž njim zelo zadovo¬ ljen, ker še le Juri VVashington mu je dokazal koliko vrednosti je na njegovi zemlji. Predsednik sodnega dvora napa¬ den. Pred deželnim sodiščem v Kra¬ kovu je bila 31. avgusta obsojena 311etna Marija Klimczak zaradi tatvine na en mesec ječe. Ko je sodni predsednik proglasil sodbo, je Klimczak potegnila iz obleke skrit kamen in ga zagnala vanj. Zadela ga je v prša. Zbesnelo žen sko so komaj ukrotili. Brivec: Frank Lošin, Krojač: Jakob Ambrožič. Manufakturna trgovina: A. M. Murnik. JA , ,1 J* t VSA*° O v p >* Gilbert. Gostilne: Joe Nose John Mu¬ star, Anton Erčul, Anton Intihar, John Francelj, Marko Matekovič. John Praznik, Joe Brula. Mesnica: Lapp bratje, Geo Mi¬ helič. Železnina: Mantel, Kukar in Spitznagel. Grocerija in oprava: Mike Kraker. Slaščičarna: Anton Brodnik. Zlatnina: Joe Čimžar. Aurora. Gostilne: Frank Zajc, Maks Arko, Joe Virant, Ga. Kovač, John Kostelc, Josip Fugina. Mesnica: Geršič-Grahek. Pineville. Železnina in grocerija: Martin Sever. Chisholm. Gostilne: John Kuzma, P. Me¬ dved, Lovrenc Kovach, John Bra¬ dač, John Čampa. Grocerija: John Bartolj, Joe Jakša. Mesnica: Math. Macele. Jos. Lovšin & Co. Slaščičarna: Jakob Štukelj, Frank Jurekovič. Krojač: John Puš. Čevljar: Jernej Levstek. Hibbing. Gostilne: John Pouše, Anton Kromar, M. Bizal. Buhi. Gostilne: John Spolar, Frank Perhaj. .Ely. Gostilne: Frank Virant, John Gouže, Joe Seliškar, Joe Skala, Ga. Smrekar, John Plut, Joe Smuk, Martin Skala, Agnich bratje, Math. Kapš. Grocerija: Žlogar bratje. Manufakturno blago: Peter Bezek. Brivec: Frank Čerček. Krojači: Joe Schiveiger, John Teran, Math Spreitzer. Tower. Gostilne: Jakob Skala, Peter Mihelič. čevljar: John Meierle. Krojač: Joe Stonič. Mesnica: Ant. Gornik. Virginia. Gostilne: Frank Trampuš, An¬ ton Skubic, Joe Spreitzer. Duluth. Gostilne: Jos. Sharabon, Jakob Stubler, Elija Ratkovič, Marko Dančilovič. New Duluth. Gostilna: Josip Francelj. McKinley. Gostilne: Joe Ahlin, Toni Sko¬ da, Geo Gorše. Če smo po pomoti _ izpustili kako slovensko podjetje, prosi¬ mo, da nam lastnik prijavi, da popravimo do prihodnje objave. ‘NARODNI VESTNIK" ZA VAS, VI ZA NJEGA! * Blago se samo hvali! U» Vrednost naše moke se ne da prehvaliti in ce nočeš ver- jjj jeti poskušaj Žakelj s Duluth Universal moke S !£ VI dobite vsakovrstno moko, vendar ce hočete imeti naj- !jj ifi boljšo, preskrbite si ono, ki jo izdeluje £ A//A Bi Bi Si Bi Bi # < * - 2 >T; Duluth Universal mlinarska družba, jj V' 1", Najboljša moka za kuhinjo in pecivo. MOD P0ZOF’ BiSiSiSiSiSFiSiSiHiifiaiBiSiBiaiBiBiBiSiBiBiSiBitfiifi Sfi S slike. FRANK ČERČEK :: slovenski brivec ELY, Minnesota. Priporoča se rojakom v obilen obisk, električnim strojem čisti in lepša oi odpravlja iz obraza mozole iz las nadležni prhulje. V zalogi ima najbolše tonike : : krepijo rast lasi. Jamči se za izvrstno de' lo in postrežbo. TEMO PREPRIČA gostilničar CHISHOLM, M It Toči ii sveže pivo, pri'-: vina, - Prenočišč' lijakom. - Ptipc: . Slovencem. First National Bank, EVELETH, INN. Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 67.00000 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. Parobrodni listi za vse črte Plačamo obresti po 3 od sto. 0ČI H SLIK, p£$u GE zabave p 0 -i H večer , ttisz Gersich in Grahek Aurora - Minn. I.% domačih klobas, kakor tudi grocerijsko"blago P° I zal °0° svežega in suhega mesa. L r<,, vof Nase blago je najbolje, kar ga more denar kupiti. najnižji ceni. Poskusite pri nas! State Bank of Aurora Aurora,- - Minn. Opravlja vse bankarske posle. - Zavaruje poslopja. Kapita. $25.000. Preostanek $ 3 . 50 °' ELCO THEATER SE PRIPOROČO SLOVEN¬ CEM NA ELY IN OKOLICI ZA OBILEN POSET LEPO UREJENOGA GLEDALIŠČA. PRI NAS LAHKO VIDITE NAJLEPŠE IGRE ZA PRIME- RENE CENE, PREDSTAVE SE VRŠE VSAKO VEČER IN V NEDELJO TUDI PO¬ POLDNE. J. A. Graves, poslovodja. ■FOTOGRAF >ke | Charles Hendrickson ... j ELY, MINN. »aj. |i I SE ULJUDNO PRIPOROČA I ROJAKOM ZA IZDELOVA¬ LO j N JE VSAKE VRSTE FOTO- ’ ) GRAFIJ PO NAJNOVEJŠI O. j MODI. [posebno POZORNOST DA- fiass JEMO NA ŽENITOVANJSKE SLIKE. """"Vdajte mi naročilo in se ERCt brivec = PREPRIČAJTE. nesot Lovrenc Kovach gostilničar CHISHOLM, MINN. ... i bilzo Miners State banke. I e iz las nalij roči sveže pivo, pristen whiskey lajbolše tonili, .n vina. — Prenočišče potujočim lasi, rojakom. — Priporoča se vsim Slovencem. : v rstno ri l i režbo. _ =n=ELY OPERA HOUSE nk, T UDI ROJAKOM NAJLJEP- ŠO ZABAVO V OBLIKI DO¬ BRO IZABRANIH PREMIKA¬ JOČIH SLIK, PESMI IN DRU- (jE ZABAVE. POSETTE NAS ^SAKO VEČER, OB NEDE¬ LJAH TUDI POPOLDNE. PRIPELJITE SVOJE DRUŽI¬ NE IN ZNANCE. ELV OPERA HOUSE Q P a/p Jml Veranth ELY, Minn.=Phone 96. RIPOROČA SE ROJAKOM A NAROČILA TRDEGA IN MEHKEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da n^ ue0 *wA ^ oste imeli kadar rabite. mo v ' La C \Q/P C\0/0 c\Qr> c\Os> rsQ n _ n r>_ _r j j Kaner bratje 'S Eveleth, Minil. 509 Grant Ave. Phone 138. a l° dobre mlečne krave in mla= 113 te,£ta ’ Kupu i e i° vsakovrstne kože m tudi krave. Oglasite se in oglejte si blago pri * uV J Zgodovina Združenih držav. "A Srednje in južne naselbine. North in South Carolina. Opisali smo že, da se je v 16. stoletju naselilo nekaj Francozov pod Jean Ribaultom in Angležev pod Raleghem na obrežje Čaro¬ bne, kjer so ustanovili naselbino. Ni se jim obneslo in še le 1653, ko je dospela iz Virginije neka tol¬ pa se je pričela kolonija širiti ob Chorvanu in Roanoke. V letu 1653. se je iz Barbados priselilo nekaj Angležov ob Cape Fear rt- ki in sicer ravno v istem času ko je Karl II. podaril to ozemlje os¬ mim angleškim plemenitašem, ki So jo imenovali Čarobna v počast svojemu kralju. Leta 1729. je to ozemlje zopet prišlo v last angleškemu kralju in takrat so jo razdelili na dva dela in sicer v North in South Čaro¬ bna. New York. Velike večje važnosti kakor charter ali prosta listina Čarobne je bilo zavzetje Nove Nizozemske sedanje države New York. Po zasedanju Nove Švedske le¬ ta 1655, je bila last Holandske in sicer od Connecticut pa do Dela- ware reke in od Mohawk do De- laware zaliva. Zemljepisno so te kolonije ločile angleško kolonijo na dvoje, vstavljale zvezo med Novo Anglijo in južnimi koloni¬ jami. Pridobiti te kolonije v sre¬ dini, je bilo za Angleže v.ebke važnosti in da so to dosegli, jih je leta 1664 kralj Karol II. zahteval za se, češ da so jih Angleži po¬ prej našli kakor pa Holandci. Poslal je malo armado in brodo- vje nad nje, ki je prišlo v New Amsterdam ter prisililo Holand¬ ce, da so pripustili kolonijo An- gležom. Leta 1664 se je to zgodilo in takrat je prenehala oblast Ho¬ landcev v tej deželi in od tega ča¬ sa se je razprostrla angleška last od Kentiebeca do Savanah. Kar je bilo poprej Nova Nizo¬ zemska je bilo dano vojvodu yor- škemu, ki je bil brat kralja Ka¬ rola II. in v čast vojvodu so na- zvali novo kolonijo New York. New Yersey. Vojvoda of York, kakor hitro je dobil v last goriimenovano ko¬ lonijo, je oddal kolikor je ležalo ozemlje med Delaware in ocea¬ nom svojima prijateljema Lord Berkeleyem in George Carteret in imenovali so to ozemle New Yersey in sicer v počast Carte- reta, ki je bil governer otoka Yersey v angleški morski ožini. Nova dva lastnika, sta si zemljo razdelila. Leta 1674 je Berkeley prodal West Yersey neki družbi, ki se je potem naselila pri Burtin tonu. Nekaj pozneje in sicčr leta 1676 je neki Viljem Penn kupil East Yersey. Te dve koloniji so ostali v takem položaju do leta 1678 in še le pozneje je New Yer- sey postal kraljeva provinca. Začetek Pennsylvanije. Stranka, ki je bila z nekim Pen nom naseljena v New Yersey je slednjega pripravila, da bi usta¬ novil novo kolonijo, v katerej naj bi se naselilo ljudstvo brez razli¬ ke narodnosti ali vere. Penn je bil sin uglednega admirala in ta admiral je bil posodil kralju Ka¬ rolu II. 16.000 funtov šterlingov ker je admiral videl, da pride te¬ žko do denarja, je kralju predla¬ gal, da mu odstopi večji kos zem¬ lje v Ameriki. Kralj je ponudbo z veseljem sprejel in leta 1681 je odstopil Pennu deželo zapadno ležečo od Delaware. Proti Pennovi želji je kralj to zemljo nazval Pennsylvania ali Pennov gojzd. Leta 1683. je Penn premagal Indijance in je za čel graditi mesto Philadelphija. Georgia. Povratek Čarobne k kralju le¬ ta 1729 se izvršilo kmalo, ko se je v Ameriki ustanovila zadnja angleška kolonija. Ustanovitelj je bil James Oglethorpe, angleški vojak in član parlamenta. Imel je obilo dolga in napravil je na¬ črt za odhod v Ameriko, s seboj pa vzel več mož, ki so hoteli pri¬ četi novo življenje. Ta načrt se je nekaterim dopa- dal in 22 mož ’se je zbralo pod Oglethorpe, ki so ustanovili ne¬ ko družbo, dobili prosto pismo od kralja Jurija II. za ustanoviti ko¬ lonijo, katero so tudi ustanovili in jo nazvali Georgia. Za koloniziranje je dobil Ogle¬ thorpe leta 1732 zadostno denarja in dobil je še 130 mož, ki so pri¬ šli v Charleston, pozneje so se pa pomaknili proti jugu in zgra¬ dili mesto Savanah. V Georgiji so se pozneje naselili Italijani, Mo¬ ravci, Nemci in Škoti/ Trinajst angleških kolonij. Od leta 1606 pa do leta 1732 so Angleži ustanovili 13 kolonij in sicer večina teh ob atlantskem obrežju in te so: NewHampshire, Massachusets, Rhode Island, Con necticut, New York, New Yersey, Pennsylvania, Deleware, Mary- lland, Virginia, North Čarobna, South Čarobna in Georgia. FRANCOZI IN INDIJANCI. Francozi v mississippski dolini. Prejšna francoska posest se je razprostirala čez 1. Accadia, 2. Nova Francija in 3. Louisiana ali planjava ob Mississippi reki. Acadia je vsebovala to, kar je sedaj New Brunsvvick, Nova Sco- tia in del Maine. Obljudeno je bi¬ lo že v 17 stoletju ob Port Roya- lu, Desert Island hribovju in ob St. Croix reki. Nova Francija bila je ob zali¬ vu St. Lavrence reke v Veliko je¬ zero. Že leta 1534 je'Jaques Car- tier raziskal to reko na montreal¬ ski strani. Vendar do leta 1608 ni bilo stalne naselbine. Francoski naselniki so se zdru žili z Huron in Algonuin Indijan¬ ci, ki so živeli ob imenovani re¬ ki. Ti so pa živeli v naj večjem sovraštvu z Iropuois Indijanci in ker so bili Francozi z njimi v zve¬ zi, so jih morali v bojih podpira¬ ti. Iroqouis Indijanci, uvidevši premoč, so se umaknili proti za- padu in v notranje dele dežele, ka tere so začeli preiskovati in se tam naselili. Francoski misijonarji so jim sle dili. Leta 1672 father Marquette in Louis Joliet sta bila za njimi odposlana. Indijanci niso hoteli o misijonarjih vedeti ničesar vendar Marquett.e je bil odločni mož in jim je sledil ter jih v veri pre¬ obračal. Ta dva misijonarja sta ob enem tudi preiskovala deželo in poročila so bila tako vabljiva, da je francoski kralj odposlal ne¬ kega Roberta de la Salle, da je nadaljeval, kar sta prejšna misi¬ jonarja pričela. Leta 1678 je La Salle s svojimi tovariši zapustil Canado, ter se podal na razisko¬ vanje ob Erie jezeru, kjer je tudi ostal čez zimo. Od tu je šel na ustje Green Baya in od tu po Il¬ linois reki k neki indijanski našel bini pri Peoria, 111. Ravno tu je potem La Salle zgradil trdnjavo Crevecoeur. La Salle s petimi spremljevalci se je podal do Henri de Tonty, da si tu zgradi novo ladijo. Ko se je zopet povrnil v trdnjavo je na¬ šel samo podrtino in še trstih par mož, ki je bilo tu ostalo so ne¬ znano kam izginili. Da bi jih na¬ šel se je vrnil v Tonty, kjer je pre zimoval ob reki sv. Jožefa. Od tu se je potem podal tj e kjer stoji dan danes Chicago, potem po Il¬ linois reki v notranje dežele. Vso ozemlje, ki jo je La Salle preiskal io je zavzel v francosko posest in jo imenoval “Louisiana." Sklenil je nadalje obseliti zau- st j e Mississippi in ob Illinois reki zgraditi močno trdnjavo za obram bo proti Indijancem. Zastrupljeno mašno vino. Spodnje države: Delavvare. Če se pogleda na zemljevid se vidi, da edina kolonija takrat brez morskega obrežja je bila Penn- sylvanija. Dalo je to Pennnu po¬ vod, da je bil nezadovoljen ker so imeli drugi kolonisti po mor¬ ju izhod in uhod v svoje kolonije. Zaradi tega pa je odkupil od voj¬ voda of York zemljo, ki tvori se¬ danjo Delavvare. Tri spodnje dežele ob Delavva¬ re, kakor so jih imenovali, niso bile v nikaki zvezi. V postavnem oziru je imel prvo besedo lord Baltimore, katero pa naselniki niso dosti vpoštevali. Pozneje pa (1703) so se te de¬ žele zvezale in ljudstvo je ustano¬ vilo postavodajo. V Agiri na južnem Laškem je padel med mašo pred altarjem in- fulirani prošt Contessa. Prijel ga je nenadoma hud krč, začel je bruhati in že nezavestnega so od nesli izpred altarja v zakristijo. V cerkvi, ki je bila polna ljudi, je na stalo silno razburjenje. Poklicali so dva zdravnika, ki sta spravila prošta po dolgem trudu zopet k zavesti. Nato sta preiskala _ maš¬ no vino in konstatirala, da je za¬ strupljeno. Našla sta v njem ar- senik ih strihin. Vino je zastrupil bržkotne tamošnji kapitular Flan daker, ki je v hudem sovraštvu s proštom. Flandakerja so takoj a- retirali in uvedli preiskavo proti njemu. V Agiro je prišel, tudi nad škof iz Katanije, ki bo osebno vo dil cerkveno preiskavo. Gilbert, Minn. 14. sept. Prosim, da priobčite v listu sle¬ deče : Josip Absec iz Gilberta, je i- mel kazensko razpravo pred vir- ginskim sodiščem dne 12. septem bra. Ta je bil aretovan dne 17. no¬ vembra 1910 radi tega ker je nje¬ gov sinček zamudil šolo za en in pol dne. Deček je bil primoran o- stati doma, kajti oče je delal, ma¬ ti se je pa mudila na Chisholmu po opravku. Mestna oblast je takoj poslala pa Abseca v rudnik ter ga dala a- retovati in ga pridržala čez noč v zaporu seveda vsega zamaza¬ nega in v delavski obleki, kakor se je nahajal pri delu. Drugi dan so ga poklicali pred sodnika in ta mu je naložil globe $25. Absec se je posvetoval o tej za¬ devi z izkušenim možem ih na nje gov svet je vložil proti mestnem policaju odškodninsko tožbo za $1000, ker ga je aretoval protipo- stavno. Kako bode ta zadeva pred sodiščem izvršena bodem poročal. Poročevalec. Danes lahko poročamo, da se je ta zadeva, o katerej smo v našem listu že parkrat poročali, konečno poravnala. Odvetnik Corcoran je na pritisk katerega smo mi na¬ pravili, vendar le pogledal v svoj mošnjiček, ter plačal Mikecu po- škodnino. Opozarjamo pa rojake, če pride še kdo takim izžema- čem v roke, da nam naznanijo in mi hočemo storiti vse kar je v na¬ ših močeh, da pridejo do svojih pravic. Veliko krščenih in nekrš- čenih Židov je še ki menijo, da so Slovenci le za to tu, da jih izže- majo in izkoriščao. Naš list se pa bode potegoval za pravice roja¬ kov kjer bode le mogel, ter iste branil pred lumpi in izkoriščeval¬ ci.— Mikec nam je pa poslal sle¬ dečo zahvalo s prošnjo, da jo pri¬ občimo. Zahvala. Tem potom se prisrčno zahva¬ ljujem listu “Narodni Vestnik”, njega predsedniku in uredniku da sem z njih posredovanjem dobil svojo odškodnino od advokata Corcorana, kateri me je celih šest mesecev vodil za nos in mi ni ho tel plačati moje poškodnine, če¬ ravno je imel moj denar v rokah ves ta čas. Nadalje priporočam vsim roja¬ kom, da jse v takih zadevah obrne¬ jo na zanesljive osebe, da ne bode se kdo drugi tako oškodovan, ka-, kor sem bil jaz. V Minnesoti smo res potrebo¬ vali list, ki bi se neustrašeno pote¬ goval za pravice svojih rojakov. In ker naš novi list to stori v vsa¬ kem oziru, ga vsim rojakom pri¬ poročam prav toplo. Jožef Mikec. AVSTRIJA IN MAROŠKA AFERA. pridnih rok. Zato odločivnim faktorjem v zunanji politiki ne more in ne sme biti vseeno, kako se maroška afera razvije. Velika izprememba v sredozemskem o- zemlju se brez Avstrije tudi for- melno ne da izvršiti, ker bi fran- cosko-nemški dogovor, kakor je nameravan, popolnoma izpreme- nil mednarodno algeziraško po¬ godbo, katero je tudi Avstrija pod pisala. Tu je prilika, da Avstrija nastopi in si zagotovi tiste ugod¬ nosti, ki ji ravnotako gredo ka¬ kor n. pr. Italiji ali Nemčiji — pravzaprav še velikobolj kakor Nemčiji, ki ni sredomorska drža¬ va^ in je na južnih sredozemskih deželah menj interesirana kakor' ta. Pri tej priliki je treba reči ka¬ tero tudi na adreso Vsenemcev. Kakor znamo, je “Neue Freie Presse / objavila izjavo nekega angleškega diplomata o maro- škom sporu, ki kaže veliko so¬ vražnost do Nemčije. Splošno se sumi, da pohaja ta izjava na ta ali oni način od angleškega posla¬ nika na dunajskem dvoru sir Fairfax Cartwrighta, čeprav je on to po treh dneh, ko je bil že ves nemški svet pokonci, dementiral. Nemci obetajo zdaj, da bodo to a- fero v poslanski zbornici na dan spravili in se pridružujejo nem¬ škim časopisom v rajhu, ki zah¬ tevajo, da angleška vlada svojega poslanika z Dunaja odpokliče. Ta avstrijsko-nemška protian- gleška gonja ni preveč modra. Za devo sir Cartwrighta naj mero¬ dajne vlade, angleška, nemška in avstrijska, le medseboj uravnajo, čimbolj se bo avstrijsko nemško- nacionalno časopisje v to vmeša¬ valo, tem slabše bo. V rajhu ima¬ jo pravico vpiti kolikor. hočejo, tam morajo kazati korajžo. Za Avstrijo je pa le največja rezerva umestna. Ni ji namreč prav nič potreba hoditi za Nemčio po ko¬ stanj v žerjavico, ker bi se lahko zelo upekla. Nemški grenadirji so sicer imenitni junaki, celemu svetu pa le niso kos. V maroški aferi ima Nemčija Anglijo in Francijo zoper sebe, Rusija je popolnoma nevtralna in simpati¬ zira preje z Anglijo in Francijo kakor z rajhom, Italijani pa Nem¬ cem tudi ne bodo šli na roko. Če¬ mu naj- se potem Avstrija Angli¬ ji in Franciji zameri, dvema drža¬ vama, ki sta v sredomorskem o- zemlju prvi, najmočnejši in odlo- čivni in na kateri je Avstrija kot sredomorska država velikobolj navezana kakor na Nemčijo, ki ji more edinole zoper Rusijo poma¬ gati. Če hoče Avstrija na jugu kak šnb vlogo igrati, pač ne kaže si na ljubo simpatijam nemških nacio- nalcev nakopati nasprotstvo An¬ gleške in Francoske. Vzunanjem ministrstvu na Dunaju so se zadnje čase odločili za aktivnejšo in razumnejšo poli¬ tiko, kar se tiče sredomorja. Zato je upati, da zahteve nemško naci¬ onalnih šovinistov na Baulplatzu ne bodo našle odmeva. John Povsha javni notar HIBBING-MINN. IZDELUJE VSA NOTARSKA DELA. POIŠČITE ME NA Med Nemčijo in Francijo se bodo zopet začela pogajanja gle¬ de Maroka, ki so se zaradi nasta¬ lih težav prekinila. Ker je franco¬ ski poslanik na berolinskem dvo¬ ru, gospod Cambon, dobil od svo¬ je vlade natančne in dalekosežne inštrukcije, se more upravičeno trditi, da bodo ta pogajanja kmalu prinesla odločitev. ■N emško-francoska pogaj anj a zaradi Maroka so seveda velike internacionalne važnosti. Gre se za to, da Francija anektira maro¬ ško državo, nad katero hoče naj¬ prej e protektorat prevzeti. Ako se Franciji to posreči — in težko je misliti, da bi se ji ne — se bo tudi ves mednarodni položaj izpre menil. Težišče vseh velikih sred¬ njeevropskih držav bo postalo Sredozemsko morje in njegovo obrežje. Anglija ima že Egipt' in svoj protektorat nad to državo bolj in bolj utrjhje, Italija prav v tem trenotku najbolj tišči, da bi si smela tripoliško državo jbrisvoi- ti, Tunis in Alžir sta francoska, kmalu se bo “tunifiziral” tudi Ma¬ roko in tudi Španci ne odidejo praznih rok, Nemčija pa dobi po¬ sebne trgovinske ugodnosti v ju¬ žnem Maroku in nqkaj novega kolonialnega ozemlja v Kongu. _ Že po svoji naturni legi, po svo ji zgodovini in svojih ekonomskih potrebah mora Avstrija na vzhod in jug težiti. Avstrija ni nič manj kakor Italija sredozemska drža¬ va, na jugu so njeni interesi, tam so še nevzdignjeni zakladi, tam torišče za industrijo in trgovino, tam j e prostor za podjetja, ki bi dvignila ugled monarhije kot ve¬ lesile in dali zaslužka za toliko 614—3rd Ave. “Leads them Ali ” deliciot g adds to the joy % f Tfieo. Ham m St. Paul, Minn. who know the triumphs and troubles, pleasures and on the road, in- m their Društvene vesti. SLOVENSKA ČITALNICA Ely, Minn. Prostori se nahajajo v g. Josip Mantelnovi hiši. Vsak član dobi ključ od čitalnice in jo lahko po¬ haja vsaki dan od 9 ure dopoldne pa do 11 ure zvečer. Za izposijilo knjig dobite knjižničarja v čital¬ nici vsako nedeljo ob 10 uri do¬ poldne. Rojaki kateri ste ukaželjni in radi citate, pristopite k čitalnici katera je znamenje našega napred ka na polju izobrazbe. Pristopni¬ na znaša samo 50c in mesečnina samo 25c na mesec. V zalogi bodemo imeli vse slo¬ venske liste iz Amerike in stare domovine, kakor tudi veliko šte¬ vilo slovenskih knjig, tudi angle- gležkih bodemo imeli za tiste, ka¬ teri se hočejo uriti v angleščini. Redne mesečne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v čitalnici. Predsedni: John Teran. Podpredsednik: Josip Pešelj. Tajnik in arhivar: Anton Hrast Blagajnik: Karol Merhar. Nadzornik: Matija Žgonc. Društvo sv. Cirila in Metoda st 1. J. S. K. J. v Ely, Minn .ima svoje redno zborovanje vsako nedeljo po dvajsetim, točno ob 2. ure popoldan, v prostorih stare cer¬ kve. Glavni uradniki društva za le- leto 1911 so: Predsednik: Toe Spreitzer, Box 974. Tajnik: Karl Merhar, Box 319. Zastopnik: John Matkovič. Bolniški načelnik: Fran Jerič. Box 884. Društvo plačuje bolno podpo¬ ro skozi 6 mesecev, 20 dolarjev na mesec. Po preteku te dobe pla¬ čuje Jednota 20 dolarjev na me¬ sec, skoz 15 mesecev, dokler ne splača $300. Za zgubo obeh rok, nog ali očes $800. Za zgubo enega očesa $200. Za zgubo ene roke ali noge $400. Zavaruje se za $500, ali pa za $ 1000 . Za nadaljna pojasnila se je obr¬ niti na odbor ali na člana. K obilnemu pristopu vabi Odbor. DELAVEC, PRISTOPAJ K ORGANIZACIJAM IN POKA¬ ŽI SE, DA SE ZAVEDAŠ! E. P. Dahi FOTOGRAF CHISHOLM, MINN. Second Ave. IZDELUJE NAJFINEJŠE SLIKE IN FOTOGRAFIJE. POSEBNO SE PRIPOROČAM ZA ŽENITOVANJSKE SLIKE. □ E American Eichange VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence In Hrvate v mestu. Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo volne liste. 3°|o obresti od vlog. QE □a Iz mesta Duluth in iz okrajev že¬ leznih rudnikov. Ko je Karl Becina videl, da preti njegovem bratu nevarnost, je sko¬ čil pred Berkliča, a v tem času Berklič vstrelil in zadene Karla Becina v trebuh. Berklič je v za¬ poru kjer čaka ata poroto. DULUTH. Po gojzdih polno lovcev. V okrajnem uradu se je sedaj izdalo 212 lovskih dovoljenj. Po gojzdu je sedaj vse polno lovcev, da toliko, da pravijo, da pride na vsakega tiča en lovec. Lov na je¬ lene bode otvorjen dne 10. novem bra in za to potrebna lovska do¬ voljenja bodo izdajali tri dni pred otvoritvijo. Kolonija za črnce. Lakeside prebivalstvo se moč¬ no zanima za nameravano novo kolonijo črncev ki se ima graditi ob Greenvvood in 60 vzhodni u- lici. Zvedelo se je, da je Mrs. F. G. German pripravljena prepustiti potrebni svet za kolonijo in sicer vsakem na dobrem glasu stoje¬ čemu črncu, le nekemu Spencerju noče pripustiti sveta, ker je v neki tožbi pričal proti nji. Mrs German, hoče zgraditi hi¬ še, vsaki pripustiti mali vrt in pre skrbeti za vse centralno kurjavo. Poseben vlak v Two Harbors. V petek se prične v Two Har¬ bors poljedelska razstava in na to odidejo obiskovalci iz Dulutha s posebnim vlakom. Vlak se odpelje v petek po¬ poldne ob 1:30 in se vrne ob 6 uri zvečer. Kakor kažejo priprave bede raz stava zelo zanimiva. Bolnica za tuberkuloze. Kontraktorji poročajo, da bode nova St. Louis county bolnica za tuberkolozne, ki jo gradijo na M- way 'kmalo dogotovljena. Dogra¬ jena je že do druzega nadstropja in s tretjim bodo gotovi v par te¬ dnih. Bolnica bode previdena z naj- modernejim v vsakem oziru, Zdravniki so si včeraj stavbo o- gledali in delo pohvalili. Železniški agenti. Agenti raznih železniških družb pridejo v petek v Duluth in sicer kot gostje komercijalnega kluba in tukajšnih železničarjev. Agen¬ tje se nahajajo na konvenciji v St. Pavlu. V četrtek bode konven- cia gotova in v petek na; ravijo i- zlet v Duluth. V zabavo jim pri¬ redijo vožnjo po jezeru s parni¬ kom Columbia. Vseh angelov bode okolo 150. Razprave pred sodiščem. V ponedeljek se je v posebnem zasedanju vršilo pred probatnim sodiščem več razprav in sicer o- meniti hočemo le one, ki se tičejo naših ljudi in Hrvatov. Nastavljenje administratorjem: Frank Skutarič, Matija Markovič in Mike Vukadujovič. Zaslišanje o lastninski pravici: Martin Kurdičin Marija Koče¬ var. Poprave v gledišču. Tukajšnje gledišče ‘‘Empress” je za dobo 14 cini zaprto, 'ker ga popravljajo. Oskrbeli mu bodo nov oder in nove dekoracije ter za to izdali še precejšno svoto. Predstave se vrše mesto v Em¬ press v Lyceum gledišču. Več poštnih hranilnic. Iz Washingtona je dospelo po¬ ročilo, da se bode po Železnem okrožju ustanovilo več poštnih hranilnic in sicer v Gilbertu, Au- rora, Nashwauk, Bivvabik, Ake- lev, International Falls, Bovey, Cass Lake, Ely in Carlton. Velikanski požar. V petek zvečer je nastal v Scott-Graff lesnem skladišču na neznan način požar ki se neznan¬ sko razširil. Zgorelo je poleg po¬ slopij še za milijon čevljev meh¬ kega in 300.000 čevlev trdega le¬ sa. Požarna hramba iz vsih postaj je prišla na lice mesta in celo iz Superiora so morali priti na po¬ moč. Ognjegasci so gledali le to¬ liko, da se požar ni razširil na glavno poslopje ker so ostala po¬ slopja bila že v plamenih. Škode je na $100.000, ki je pa po¬ krita s zavarovalnino. tjo in četrto ulico. To poslopje bode stalo, 'ko bode dograjeno sto tisoč dolarjev. Nadalje so razni kontraktorji prevzeli zgradbe 44 novih privatnih in trgovskih po-j slopi j, ki jih bodo pričeli graditi; drugo leto. John Bartol CHISHOLM. MINN. Duhovniške vesti. Med slovenskim duhovništvom se je te dni izvršilo nekaj pre- membe in sicer z ozirom na iz- praznujejo mesto v Chisholmu katero je pred meseci zapustil Rev. Tscholl. Na Chisholm je pri šel iz Gilberta Rev. J. I. Schif¬ frer, na Gilbert je prišel iz Auro- re Rev. Alois Pirnat, Rev. Šato- ven bode po oskrboval župnijo Aurora in Bivvabik. Poslednji se je v torek odpeljal za nekaj časa na obisk v staro domovino. Vsem gospodom želimo na no¬ vih mestih obilo vspeha. Minnesotskim delegatom K. S. K. Jednote. Če želite skupno potovati iz Dulutha v Chicago ali Joliet, je potrebno, da si poprej preskrbite prostor, najbolj pripravna želzni- ca je Northvvestern, ki odhaja iz Dulutha ob 6 :15 popoldne in pri¬ de v Chicago drugi dan ob pol devetih. Kupite si vožnji listek naravnost do Jolieta, ker cena je ista kakor do Chicage, .s. tem si prihranite nekaj denarja, a v Chi- cagi lahko ostanete celi dan pred no se podate v Joliet. Vožnji li¬ stek iz Dulutha v Joliet stane $9.30 in spalni voz zraven še $2.50 skupaj $11.80. Ako želite imeti rezervirano naznanite uredništvu našega lista, ne kasneje kakor do dne 28. t. m. BUHL. — S. Sapero in sin iz Chishol- ma bode na Buhlu otvoril veliko trgovino. Blago in opravo so že pripeljali in trgovina bode otvor- jena tekom enega tedna. CHISHOLM. — Upravnik Doric Theatre (gledišča) nam javlja, da se v nje govem gledišču predstavljajo naj¬ bolj izbrane premikajoče slike in druge predstave katere so poučne in zabavne. Zatoraj se priporoča svojim rojakom v obilen poset. Malo zabave po trudapolnem de¬ lu je vsakemu priporočljivo. ELY. — Tudi Ely dobi poštno hra¬ nilnico in ista se otvori dne 13. oktobra t. 1. Priprave se vršijo in bodo do tega dne končane tako, da bode mogla hranilnica ta dan začeti 'S poslovanjem. EVELETH. — Tu se je poročil Charles A. Hoel, blagajnik Miners National banke z gospodično Lilijan Per- kins, prejšno učiteljico na eve- lethski šoli. Po poroki se odpe¬ ljeta novoporočenca na kratko po tovanje in ko še vrneta se nasta¬ nita v Andersonovi hiši na Pierce ulici. —V torek na večer se je vr¬ šila predstava v gledišču, ki se nahaja v Maks Stipetichevem po¬ slopju. Predstave se bodo od se¬ daj naprej vršile vsaki večer. Gle dišče je znano pod imenom “Bi- jou”. GILBERT. Več novih poslopij. Kakor se razvida iz načrtov bodo prihodnje leto v Duluthu zgradili več novih poslopij, ki bo do vredne nad en milijon dolar¬ jev. Tako na primer hoče posta¬ viti telefonska družba novo urad¬ no poslopje ob prvi cesti med tre- — Dne 14. sept. je požar uničil Rihard Rosensteinovo poslopje na Wisconsin ulici. Kako je po¬ žar nastal ni znano. Zgorela je tudi vsa hišna oprava in drugo po hištvo. Poslopje je bilo zavarova¬ no za $800, škode pa je za $2000. HIBBING. — Ker je poskušal braniti svo jega brata je bil Karl Becina od Stefana Berkljiča obstreljen in si cer smrtnonevarno. Stefan Berkljič je obdolžil Ju¬ rija Becina, da mu je ukradel par čevljev. Pričela sta se prepirati in v prepiru je Berkljič potegnil re¬ volver ter hotel vstreliti Becina. — Restavraterja Viljema Brown, ki je črnec je bil kaznovan od municipijalnega sodišča v globo $20, ker se je grdo izražal o poli¬ ciji, ki je preiskovala, če nima ta vposljeno neko loleto belo dekli¬ co. Grocerijska prodajalna MERCHANTS & MINERS STATE BANK j HIBBING - MINN. Kapital $50.000.00 Preostanek $10.000.oo ( Plačujemo obresti po 3%, Dajte nam zavarovalnino In pošiljajte denar pri nas. Naše so vedno najnižje. % e i/' N — Charles Leur, 28 let star, pe¬ vec v Orpheum gledišču se je z lastnikom omenjenega gledišča nahajal na lovu. Ko je 'hotel iz tal pobrati svojo lovsko puško, se mu je sprožila in strel mu je roko tako razbil, da so mu je morali od rezati v bolnici, kjer se še nahaja. NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. — 381etni Frank Bedford je u- mrl v nedeljo za zastrupljenjem. Kakor je sam pravil je bil prete¬ kli petek v nekem kitajskem re- stavrantu, kjer isi je naročil mesa z običajno prikuho in sladščiči. Hitro ko je pojedel mu je postalo slabo in došli zdravnik je konsta- tiral zastrupljenje. Zdravstvena oblast bode celo zadevo natanjko preiskala. Pokojni je bil oženjen in član podpornih društev. — 141etni Italijan Josip Ouar- tetti, ki je ukradel svoji teti $50 in pobegnil iz Chicage je bil pri jet od hibbinške policije, ter bode odposlan odgonskim potom na svo dom. Njegov spremljevalec 141etni Adolf Reiberg je bil že odposlan v Duluth. Mati njegova, ki se na¬ haja v Chicago, je pisala, da mu ne more dati denarja za prevozni¬ no, ker ga nima. VIRGINIA. — Mesto ,da bi obiral mastne bode moral Tom. Stanich požirati neslan ričet v tukajšni je¬ či. Dobili so ga namreč ko je ro¬ jaku Trampushu kradel piske in jim zavijal vratove. Stanich je enorok in se je mo¬ gel še precej mučiti, predno je piskam zavil vratove. — John Steinman, stanujoč 117 Pine St. je bil povožen od Messaba vlaka, ko se je nahajal na progi imenovane železnice. Steinman ima malo farmo bli- zo mesta katero je obdeloval in ko se je vračal proti domu je pri¬ šel pod vlak . Strojnik je rekel, da ni zagledal Steinmana prej, kakor pred vla¬ kom in da vlaka ni mogel ustaviti. Truplo je bilo grozovito razme¬ sarjeno. Steinman je bil star 51 let in oženjen. —Napredek mesta je znamenit. Banke imajo za 15% več prometa kakor lansko leto. V šolah je letos 605 učencev več kakor je začet¬ kom lanskega leta. Leta 1905 je imelo mesto le 5200 prebivalcev, leta 1910 pa 10.432. 'Letos bodo zgradili 24 novih in sicer velikih poslopij. Razne železniške družbe bodo tudi gradile nove postaje in skladišča. — Razprave pri kazenskem so¬ dišču so bile dokončane v petek in sicer s sledečim izidom. Sedem Avstrijcev, ki so bili obdolženi umora Viljema Brow- na v West Lake reservaciji, so bili oproščeni, ker ni bilo proti njim dokazov. Poroštvo Mike Rudelič, ki je bil obdolžen napada izvršenega na nekem policistu na Hibbingu, je zapadlo ker je obdolženec pobeg¬ nil v Avstrijo. Karl Laushe je spoznan krivim, da je izvrševal zavarovanski po¬ sel brez oblastnega dovoljenja in je bil obsojen v 90 dnevni zapor. KJE JE John Glavič? Pred dvema letoma je bival v Newarku. Če rojaki vedo za njegov naslov prosim da mi ga prijavijo, ali pa se mi sam javi, ker imam zanj važna poro¬ čila. Geo Glavič, box 151. Mount Iron, Minn. Vohunstvo na Angleškem. Vsled strahu pred vohuni so v Londonu pomnožili straže pri mu nicijskih skladiščih za dve stot¬ niji. Parnik zletel v zrak. Iz Stettina poročajo, da se je vsled eksplozije kotlov razletel vladni parnik “Strewe”. Kapitan nek inženir in sedem mož je bilo* ubitih. Vseučilišni profesor umrl. Izredni profesor za politično e- konomijo na dunajski univerzi dr. Ivan Komorzynski je umrl v Gmundnu. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! John Bradač gostilna in prenočišča Virginia Plumbing & Heating ti J. S. Gherne, poslovodja. V pritličju Opera Hcuse poslopja. Pitone ||j Dela in popravlja vodovode, peči, kopeli stranišč (n Za naše delo vam vedno jamčimo. , pKlJ' * 0) ' ( ihf 1 y O’ Pišite nam, ali pa nas pokličite Josip Loushin & Comp. CHISHOLM, MINN. Zraven mestne dvorane. ❖ ❖ slovenska mesnica f CHISHOLM ■ Minn. Phone 30, OOSII'-' 1 £# TH SE PRIPOROČA SVOJIM ZNANCEM ZA OBILEN PO¬ SET. IZVRSTNA POSTREŽ¬ BA ZAGOTOVLJENA. #■ Kadar Želite imeti okusno meso, klobase, pe= m $ rutnino itd. oglasite se pri nas. g|0G raf1 n a]bolJ šE p SHODKE VSAK ❖ OBIŠČITE ME, KADAR STE V MESTU. Mi vse doma susimo, in vozimo na dom. Najnižje mogoče cene. - Dajte nam naročila! f M0jEM pO3LC HAJA t' ❖ l PRIDITE in Frank Gouže Javni notar CHISHOLM - MINN. Opravlja vsa notarska dela. Do¬ bite me pri Miners State banki. John Kuzma Midway Saloon CHISHOLM — — MINN. Box 74. SE PRIPOROČA V OBILEN POSET OD SLOVENCEV IN HRVATOV. TOČI NAJBOLJŠE LIKERJE DOMAČE IN IMPORTIRANE. NAJBOLJA POSTREŽBA. PRIDITE IN POSETITE ME. Goldberg in * Bogicevich odvetniška pisarna DULUTH - - Minn. 404 Columbia Bldg. Anton Kromar HHIM* gostilničar HIBBING * Minn. 302~3rd A ve, Toči Fitger pivo, prodaja line smodke, domače vino, importirane likerje itd. SLOVENSKA ( CHISHOLM Rojaki vedno dobro došli. Podpirajte svojega! Phone 10 Lote! Na prodaj! Lote V ARIZONI. %K0M V POSET Gotovo bi radi imeli svoj dom kjer ni zime, ne snega in ledu, tam kjer bi si lahko, pridelali vsake vrste zelišča brez da bi se bali, da bi vam slana naredila kaj škode ali pokončala pridelke, tam kjer so rudarji plačani od $3.50 do $4.00 na dan in zunanji de* avci po $3.00 na dan.. . Tak d°m si lahko zagotovite ako sedaj kupite lpte V Novem mestu DOLF, Ara ki se nahaja na zemljišču Grand Arizone Copper družbe. VELIKE LOTE, NIČ DAVKOV, NIČ OBRESTI LAHKA ODPLAČILA, 5% CENEJE AKO PLAČATE V GOTOVINI 200 lot je sedaj na prodaj po od $150.00 do $200.00, kadar bo- k£Ste e sed r aj dane ’ b ° de CCna poskočila > ne odlašajte toraj ampak Za nadaljna pojasnila se je obrniti v angleščini na: O. E. Peterson & Co. 40< 8, First National Bank Building, DULUTH, MINN. Rojaki! Ce potrebujete odvetnika v kakosnikoli zadevi, posebno za odškodnino ^ ^ pri ponesrecenju v rudnikih, obrnite se na SE PRIPOROČA .SLOVEN¬ CEM ZA IZVRŠEVANJE VSA KOVRSTNIH PRAVNIH ZA¬ DEV, POOBLASTILA, KUP¬ NA PISMA TU IN STARO- KRAJSKE POGODBE. PRI ZAHTEVKIH ODŠKODNIN , OBRNITE SE NA NAS. RAV¬ NO TAKO ČE HOČETE IME¬ TI .UREJENE VAŠE VOJA¬ ŠKE ZADEVE. Josipa Mantel Znano je, da je pomagal rojakom ze veliko, posebno pri zahtevkih $ odškodnin. » Kupuje in prodaja tudi zemljišča in poslopja. f Dobili ga bodete na sledeči naslov: | JOSIP MANTEL, javni nota r GILBERT, Minn. Phone 30. \ ELY, Minn. i Phone 6i # K *******>&&%%%* George Brince EVELETH, Minn. 317 Grant ave. grocerija in mesnica tr p liOi ne i S ROJAKI! PRIJAVITE SE V MOJI PRODAJALNI .KJER BOSTE NAJBOLJE POSTRE¬ ŽENI PO ZMERNIH CENAH. Vozim na dom vsa naro¬ čila točno in zanesljivo. ! Jakob Ver ant 30 . s e, pe= GOSTILNIČAR EVELETH, Minn. 310 Grant ave. NAJBOLJŠE PIJAČE IN SMODKE VSAKE VRSTE. m Iv MOJEM POSLOPJU SE NA- | HAJA TUDI i Slovenska brivnica. PRIDITE IN POSETI- TE NAS! SLOVENSKA GOSTILNA >2-3rd Ati lomače vi* Frank Medved lijte svoje} CHISHOLM, MINN. Phone 101. I [PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. ; snega m le brez da bi tičala pri® n in zunanji® ovite ako sel, le jpAJBOJŠA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJAČAMI. LF> družbe. cTI LA 1 ^ foOTO«I« >00.00,1 . tora] V Stefan Zgonc javni notar CHISHOLM, MINN. IZDELUJE POENOMOCI, JUJPNE POGODBE IN VSA j DRUGA NOTARSKA DELA. OGLASITE SE PRI MENI! ? za ods J. P. Ahlin ta McKINLEY — MINN. tel a a Poljedelstvo. K M I *»» '»» **» *(* #4« VAfS^ifVi PRAŠIČJEREJA. prodaja hamm pivo na pri za 1 ltlt6 y I# DROBNO IN DEBELO. p«> slop) 3 ’ SMODKE IN VSE DRUGE Pl JAčE SPADAJOČE V ^ gostilno prve vrste iiiJ^ SE ULJUDNO PRIPOROČA ROJAKOM. Kdor se hoče pečati s prašičje- rejo, temu je zato potrebno nekaj znanja in še več skušnje. Ako pa kdo misli, da si bode brez vsa¬ kega cilja in s starokopitnostjo pridobil premoženje, ta se jako moti in naj rajši prašičjerejo v miru pusti; ker nimamo več istih pogojev, ki so se nam nudili v tem oziru pred desetletji. Kje so časi, ko so se prašiči pasli še sku" pno po vaških gmajnah, kje imate danes skrbne gojitelje za praši¬ če! Ako tega ni, bode s prašičje¬ rejo brez posebnega znanja šlo rakovo pot. Spoznati je potrebno v prvi vrsti naravne pogoje, ki jih današnja moderna prašičjereja zahteva. Nikakor ne mislim s tem reči, da bodemo le umetnim po¬ tom nekaj dosegli. Moderna in u- metna je danes tista prašičjere¬ ja, ki sloni na naravnih pogojih, katere moramo našim prašičem privoščiti. V tem tiči naj večja u- metnost. Z malimi stroški izku¬ šati veliko doseči, to se bode go¬ tova izplačalo. Naravni pogoji so lahko spo¬ znati in so tudi povsod na razpo¬ lago, ako se jih hočemo posluže¬ vati. Seveda so ti pogoji tudi ra¬ zlični, drugačni so pri pitanju ka kor pri vzreji plemenskih puj¬ skov. Kakor vsako drugo biti a na sve tu, ravno tiako potrebuje prašič svežega zraka, svetlobe, gorko" te, snage, gibanja in pravega re¬ da. To so pogoji, ki so neobhod- uo potrebni. Kako so v tem ozi¬ ru naši prašiči postreženi je jako kočljivo vprašanje. Kakšni so ne¬ kateri hlevi? Brez oken, brez ven tilacij, mokri, o snagi še govoriti ni. Kaj je z gibanjem? Marsika¬ teri prašič šele tedaj zagleda luč sveta, kadar pride pod nož. V tem oziru bi se dalo napisati cele knjige, še več pa od posledic, ki se izvajajo iz tega, a hladnokrv¬ no pripisujejo vražam. Ali ni to žalostno! Odpraviti je čimprej te nedostatke in zamujeno popravi¬ ti, kar je mogoče, to bodi naloga moderne prašičjereje. Predvsem sta potrebna dva po goja: zdravi hlevi in izurjena o- seba, ki ima ljubezen in veselje do prašičev. Ako tega ni, se ni nadejati pravega uspeha. Stavba hleva mora biti primer¬ na, to se pravi vse potrebno mo¬ ra biti na mestu, izostane pa naj nepotrebno. Kolikokrat opazuje¬ mo po deželi drage stavbe, ki ne služijo švojemu namenu. Koliko kapitala leži zazidanega v nepo¬ trebnih zidovih, ki vso prašičo- rejo le podražijo; nasprotno pa manjka navadno najpotrebnejše, kar morda prav malo stane. Hlev mora varovati svoje pre" bivalce proti vremenskim spre¬ membam, vendar mora biti tako urejen, da se zrak zmiraj lahko menja in tako ostane . svež in zdrav. Toplota ifikdar ne sme pa¬ sti po zimi pod 10 stopinj C., v poletnem času ne presegati čez 17 stopinj C, kar se navadno pri pravilno umerjenih hlevih zmi¬ raj lahko doseže. Za slučaj hude¬ ga mraza se naj postavi v hlev železna peč, ki malo stane, vendar lahko veliko koristi, ker vlago v hlevu osuši in kapanje 6d stropa zabrani, kar lahko prašičem ško¬ duje. Pod mora biti tako prirejen, da imajo prašiči zmiraj snažno in suho, kjer leže. Posebno na bre¬ je svinje je paziti v tem oziru, o- ziroma tudi pujskom, kateri so ja ko občutljivi. Navadno je tlak za betonirati, nato pa se iz desk napravi še en pod, kateri naj bo tako urejen, da se ga zmiraj lah¬ ko osnaži in tudi odstrani, ako je potrebno. Na vsak način pa mora biti narejen tako, da ga prašiči ne'moreje razdreti. V temloziru se slišijo različna mnenja. Neka¬ teri trdijo, da lesen pod ni prime¬ ren, zopet drugi trdijo ravno na¬ sprotno. Ako je koč dosti velik, naj bode tako prirejen, da sega lesen pod čez polovico, druga po¬ lovica pa naj bode brez poda. Pra šič lahko po potrebi zbira in se vlega, kjer se mu ljubi. Navadno ležijo prašiči na lesenem podu, blato pa odkladajo na cementnih tleh, kjer se lahko osnaži in č‘d strani. Hlevi z lesenimi drogi v kocih, ki so 20 do 25 cm od cementnih tal, niso primerni, ker s$ ne more držati zadostna snaga. Pod takim podom je zmiraj naj večja nesna- ea in pravo gnezdo za razvoi ško¬ dljivih bakterij, ki povzročajo naj več bolezni, zmiraj je vlažno, ker se le malokdaj osnaži, kar je sil¬ no nezdravo za prašiče. Kar se tiče korit, je to pač tako važno vprašanje, ki se nikoli ne more dosti povdarjati. Najboljši bi bila kamenita. Cementove sča- som kislina razje. Lesene pa pra¬ šiči radi glodajo in se jako težko čistijo. Suh hrastov les je še naj" boljši, ker najdalj e traja, ako se pridno snaži. Samo vprašanje je, ako se sme tukaj o kakšni snagi sploh govoriti. V gotovih krajih še zaostalih ostankov ne odstra¬ nijo iz korit z vročo vodo, s sodo ali lugom. Kako je sploh mogoče imeti prašičem tek do hrane, ko korita tako kislo smrde, ako se jim od daleč približamo. Koliko bolezni se raznese’ravno skozi to nesnago .v koritih med prašiče. Gospodinja, dobro si zapomni ter pridno snaži korita in zahtevaj to tudi od dekel, ki ti oskrbujejo prašiče. Pripravna so korita, ki so spodaj na tečajih, da se lahko zvračajo in tudi lahko pomivajo snažijo, namesto pregibajočih lin napravljajte rajši pregibajoča ko¬ rita, katera so jako pripravna in se prav lahko snažijo, kar je glav¬ ni pogoj pravilne ižreje. Za oddelitev posameznih kočev je najboljši hrastov les, kjer tega ni, pa tenak zid, kateri pa je mr¬ zi eji od lesa. Ako imamo lesene pregraje, jih lahko uredimo tako, da v potrebi iz dveh kočev napra¬ vimo enega, posebno za plemen¬ ske prašiče v zimskem času, da se morejo dosti pregibati, obenem pa se tudi od časa do časa lahko razkužijo. V nekaterih krajih i- majo posamezne koče oddeljene z železno pregrajo (gartrami). Te železne pregraje imajo svoje dobre in slabe strani. Dobra stran teh je, da je hlev pregleden, bolj svetel in se lahko snaži. Seveda je potrebno, da se pregraje, ko začnejo rjaveti, prepleskajo s čr¬ no barvo. Slaba stran pregraj iz železa pa je, da se prašiči strašijo, ako se pride v hlev, oziroma se jih pri počitku vnemirja. Nadalje postanejo železne pregraje lahko nevarne ,ako so križem zvezane. Prašič se kvišku spenja in se lah¬ ko občutno na nogah poškoduje. Ako so železne pregraje pravilno narejene izgine ta nevarnost. Vsak prašičerejec bode za pre¬ graje vzel isti materijal, katerega ima na razpolago in je naj cenej¬ ši. Priporočati je dober hrastov les, ker je trd, da ga prašiči ne glodajo tako lahko, kot mehak les, kateri se tudi vlage preveč napije in ni trpežen. Umestno je deske napojiti z karbolinejem. Vrata v svinjak morajo biti ta" ko urejena, da ne povzročajo pre piha pri odpiranju. Obenem je gledati na to, da se na pravo stran odpirajo. Ravno isto je pri vra¬ tih za posamezne koče. Odpirajo naj se tako, da malo prostora zav zamejo. Biti morajo zadosti veli¬ ka. Navadno so ta vratca preni¬ zka in otežkočijo snaženje kočev oziroma kidanje gnoja. Svinjak mora imeti pravilna ok na. Biti morajo tako velika, da je zadosti svetlobe,. Po dnevu se mora v vseh kotih videti, da se vsako delo lahko opravlja. Dela¬ ti v svinjak prevelika okna bi ne bilo umestno, ker bi bil svinjak po zimi premrzel, poleti pa pre- gorak. Te nevarnosti v naših kra jih ni opaziti, ker vidimo pri svi¬ njakih le majhna okna ali pa sploh nobenih. Držati se je sred¬ nje mere in okoliščin. To se pra¬ vi, kakšen svinjak rabimo, ali za izrejo prašičev, kateri mora biti drugače urejen, kot za pitanje. Plemenski prašiči zahtevajo dru¬ gačne pogoje kot prašiči, ki se pi¬ tajo. Hlevi za plemenske prašiče morajo biti svetli, za pitanje bolj temni, da imajo prašiči več miru. Plemenskim prašičem odločimo velike koče, pitanim manjše, da se ne morejo toliko gibati. Tlak in jarek za odtok gnojnice mora biti tako urejen, da se vsak čas lahko brez posebne težave snaži. Le v tem slučaju se bode držal snažen, drugače pa nikoli, ker se ga zmiraj pozabi osnažiti. Pokriti kanali so tudi pravcata skrivališča za miši in podgane, ki dobijo pri prašičih zmiraj dosti hrane za svoj nenasitljivi želodec. Podgane postanejo lahko jako škodljive, ker zanesejo bolezni med prašiče ter jih zmiraj na¬ dlegujejo. Ako se pokriti jarki z mrežami zavarujejo proti pod" ganam, zastaja gnojnica v njih in tako zopet nesnaga in smeti tvo¬ rijo gnezdo za razvoj bakterij. Odprt jarek, ki mora toliko imeti padca ,da gnojnica hitro odteka, naj bode v najbližnji zvezi z hod¬ nikom, kateri se z vodo spira, ravno tako tudi voda od pomitih korit najde hitro odtok. Morda bode marsikdo ugovarjal, da so ti jarki nerodni, ako so preglobo¬ ki. Izurjen zidar naredi jarke pri¬ pravne in jih pri svinjakih tako uredi, da prav nič ne ovirajo oskr bovapja. prašičev. Navadno se pozabi, pri napravi svinjakov na ventilacije, skozi ka ter,e prihaja svež in odhaja slab zrak. V navadi so male luknje sko zi steno, katere pa najdeš ^navad¬ no zamašene. Ako vprašaš v po- zimskem času,, zakaj so zamaše¬ ne, dobiš za odgovor, da je mraz, v poletju pa pravijo, da vročina ne more v svinjake. V nekaterih krajih celo trdijo, da bolezen ne more v hlev. Tudi drugih ugovo¬ rov se dobi, ki so jako različni. Vsak po svoje misli in utemelju¬ je ter hoče imeti svoj prav. Le pravo malokateri zadene. Da bo¬ do ventilacije ali duški res slu¬ žili svojemu namenu, morajo biti tudi pravilno narejeni. V svinja" ku se razvijajo razni plini, pri u- dihovanju zraka se kisik porabi, izdihava pa se obrabljeni zrak brez kisika, ki je škodljiv, zato naj se iz hleva odstrani po ven- tilacijah. Redno menjavanje zra¬ ka se omogoči po ventilacijah skozi steno in strop, kjer . dobi zrak svoj tok. Hlev je zmiraj zra¬ čen, suh in zdrav. Po teh venti¬ lacijah tudi ni nikdar prepiha. Skozi steno se zrak po zimi pola" goma ogreje, po leti ohladi. Le ventilacija skozi strop dela mno¬ gim preglavice, kjer se navadno nepravilno naredi in v zimskem času močijo. Te ventilacije naj bodo iz lesa, ne premajhne, zapa- žene morajo biti z žaganjem, da se zrak prehitro ne ohladi in ne spreminja v vodne kaplje, katere to prekoristno napravo postavlja¬ jo v slabo luč. Kako je potreben sveži zrak za življenjski obstoj prašičev, je umevno, zato je omo¬ gočiti dohod istega le po pravil¬ nih ventilacijah ali pa da se nudi prašičem dovolj prilike se gibati na prostem. Razun dobro urejenih svinjakov ki niso vedno dobri, čeravno veli¬ ko stanejo, temveč da zadostijo zdravstvenim pogojem, ako so tu¬ di poceni in priprosti, mora gospo¬ dinja gledati tudi na pravo pleme ter zanesljivo in izurjeno osebo za oskrbo prašičev. Skrbna, zane¬ sljiva, vestna in izurjena oseba i- gra pri izreji prašičev vlogo, da je težko najti pravega izraza pomen¬ ljivosti. Ta je in mora biti temelj prašičereje. Nobena drugih doma čili živali ne potrebuje tako skrb¬ ne roke za negovanje, kot izreja mladih prašičkov. Gotov red, pra¬ va mera v krmljenju je tukaj tako potrebna, da še za misliti ni do¬ brih uspehov brez teh pogojev. To občuti najbolj ona gospodinja, ki je imela kedaj izurjeno deklo, ki je bila vedno na 'svojem mestu, ali tudi tedaj, ako se osebe pre¬ večkrat menjajo. V zadnjem slu¬ čaju imamo navadno po deželi ja¬ ko žalostne izkušnje. Dobre svi¬ njake in dobro, pleme, pa slabe, za nemarjene prašiče. V takih sluča jih se bi človek najložje zjokal, a- ko bi pomagalo. Kdo pa je kriv, da se tako godi ? Prvo krivdo no¬ si tukaj gospodinja, ker navadno premalo razume prašičereje, dru¬ gič ji manjka potrebnega veselja, tretjič tudi nima prave ljubezni do prašičereje. Zdi se ji sramotno po vedati, da ima opraviti tudi s pra¬ šiči. Edina odpomoč je, takšne go¬ spodinje in os$be vzgojiti. Samo vprašanje, na" kakšen način. Nekaj se bode storilo na tečajih po deže¬ li, druigo sredstvo pa bi bilo na¬ graditi pridne osebe, 'ki razumejo in z veseljem oskrbujejo prašiče. Potem bode tudi izginila misel, da je sramotno oskrbovati prašiče. To zahteva moderni čas v našem gospodarstvu in gospodinjstvu, a- ko hočemo napredovati s pridom hitro. Tiskarske napake. Pavel Adam, eden naj duhovi¬ tejših francoskih pisateljev, je na¬ pisal o tiskarskih napakah to-le: Tiskarske napake so pogreški, ki jih ne najde niti stavec, niti ko¬ rektor, marveč samo čitatelj. Na¬ rodi trpe za pregrehe svojih vlad, a uredniki za napake, ki jih niso zakrivili. Tiskarske napake spada¬ jo med neizogibne posebnosti vsa kega tiskovnega proizvoda, ki mo ra biti hitro gotovo. Marsikatera vest, ki bi je vobče nihče ne čital, postane šele vsled tiskarske napa¬ ke vredna čitanja. Dokler bo ob¬ stojala godba, bodo obstojali tudi neharmonični zoki in dokler se bo tiskalo, bodo na svetu tudi tiskar¬ ske napake. Dragi čitatelj, ne išči tiskarskih pogreškov in vedi, da ni povsem brez napake niti list, ki ga čitaš, niti tisti, ki ga je napi¬ sal, ali ni tisti, ki ga — čita!“ Sin španskega kralja. Princ Jajme, drugi, sedaj 31et- ni sin španskega kralja Alfonza je še vedno v Freiburgu na klini¬ ki prof. dr. Reymonda, ki ga je operiral. Operacija je baje dobro izpadla in upa dr. Reymond, da bo princ Jajme sčasoma tudi go¬ voril, vendar pa bo moral ostati princ do konca septeipbra v Frei¬ burgu. Ljudoždrci. Po poročilu iz Borne v porečju Kpnga so tamošnji prebivalci po- zrli dva služabnika angleškega konzula. Konzul je poslal nad lju doždrce oddelek vojakov. O uspe hu te ekspedicije še ni nič znane¬ ga. S Sfi K 9Fi ifi Miners State Bank Chisholm = = Minn. s s Si Si Si Si Si Si si Pošilja denar, zavaruj posestva in izvršuje vse ban- a karske in notarske posle, ter prejemlje zemljiške s i davke, prodaja vožnje listke. Ifj j|i Osebna odgovornost 5,000.000. Si W. B. Pratt, blagajnik. Frank Gouže, pem. blagajnik, tfj S Si Si Si Si Si Plačuje 3°| 0 od vlog. Ši Si Si Si Si Si Si Si Si SiSi Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si Si SiSi Si Si Si Si Si Rojakom na znanje! A Prva in jedina slovenska izdelovalnica unijskih kratkih in „Veržinka” smodk ter prodaja raznovrstnega vina in likerjev samoOna debelo, Wholesale. vam priporoča: Importirani starokrajski Brinjevec ,zaboj $10.50; kranjsko tropinovico, zaboj $10.50; kranjsko slivovico, zaboj $10.50; Three Star Gognac Brandy, zaboj $8.00; Sporty Gin krepčil¬ na pijača za staro in mlado, zaboj $9.00. A. H0RVVAT0V0 ZDRAVILNO GRENKO VINO, zaboj $5.50, kakor tudi californijski trester in “Bourbon Whisky“ i. t. d. v sodčkih od 25 galonov naprej vedno po najnižjih cenah. Pri naročilih kojim priložite denar dobite znaten popust za kar se zaupno obernite na Antona Horwat, 600 N. Chicago Str. JOLIET, Illinois. Steel Plant lote v Norton oddelku se nahajajo prav blizo novih $20,000.000 tovarn ki jih sedaj gra¬ dijo v DULUTHU obstoječe iz devet žgalnic in 43 drugih po¬ slopij. Okolo pet milijonov so že potrošili, največ za podstavbe in dela sedaj tu od 600 do 700 mož. Kadar bode delo končano, bo¬ de vposljenih okoli 5000 delavcev. Sedaj gradijo že ceste, pocestne železnice, vodovod trgovske hiše in privatne in več delavskih hiš je že postavljenih. Če iščete dela ga dobite in sedaj je čas, da si oskrbite lote. Prašajte za reference: JOE SCHARABON, DULUTH, Minn. GEO BROZICH, ELY, Minn. ALFRED W. KUEHN0V, 403=4 Columbia BIdg DULUTH, MINN. Malh. Matzele Mesnica CHISHOLM - - Minn. Zaloga syežega In suhega mesa, domačih klo¬ bas, perutnine, rib itd. Rojaki podpirajte svoje¬ ga rojaka! Dobro blago, nizke cene jamčim. Dulutti Brewing & Malting Go. Duluth, Minn. Vari najboljšo in rojakom dobro znano i v steklenicah pod imenom „REX“ kak :: tudi pivo v sodčkih. :: FRANK TRAMPUSH, upravitelj za Mesaba Range. Virginia, Minn. 5j2R |S2R' RsS, 1^-^V \W<-S> Veseli Janez, Manufakturna trgovina in grocerijska prodajalna Slogar Bratje ELY, Mlnn. naznanja svojo novo otvoritev ter se priporoča v obilen obisk. V zalogi sveže grocerisko blago. Bogata izbera zenske in možke oprave in obuval. Naročila se dostavljajo na dom. a*-''*' mor''*' Josip Scharabon, 415. West Michigan Sl. DULUTH, Minn. BLIZO UNION POSTAJE Kadar pridete v Dulutlt poselite me. Zagotavljam vam izvrstno postrežbo v moji gostilni, Pošilja denar v staro domovino po tvrdki Frank Sakser Go. Prodaja parobrodne liste. . V V MATIJA ZUPANČIČ izdelovalec smodk ELY, MINN. Izdeluje fine Queen Ethel smodke. Če hočete ka¬ diti kaj dobrega zahtevajte jih po gostilnah. Maurin in Sterbenc Nashvrauk - gostilničarji - Minnesota. Edino slovensko podjetje v našem mestu. - Izvrstna postrežba se jamči vsem rojakom. Obiščite nas kadar se nahajate v mestu, vedno dobro . došli. * JjL v « 5 5 S J'4 V s f v i'» v j'4 V i'4 V i>4 V J'4 V i'4 % i'4 i'4 i'4 i'» i'4 S Vi ^'i^i^Ai^i^Vi i’i V. «'» V V VjC VifVWVWWi'WWWWW4?W .Ca i'4 FIRST NATIONAL BANK Vp Chisholm - - Minn. $ »v. A Kapital $25.000. Preostanek $20.000. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3° O Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na sev strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! i'4 i'4 i’4 i'4 i'4 i'i i'4 »'* i'4 *'£ i'l Vi *'i S i'» «'i .*» *'« »V Vi ,'t V|. VVW t|fVWWV:!iWWVWWW T Vi? i'4 Vi? i'4 Vi? i'4 Vi? « & i'4 Vi? {'4 Vi» i'4 Vi? i'4 Vi? {'4 Vi? i'4 Vi? i'4 Vi? s «? i'4 Vi? FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.000. Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Lepa pravljica. Spisal Rado Murnik. “Oh, kaj boš ti revež, kaj si naj¬ bolj neumen med vsemi tremi," ga je zavrnil oče nevoljno. “Saj ne znaš drugega kakor dobro pupcati in papcati in lenobo pasti za pe¬ čjo. Bog se usmili!” "Karkoli človek zna, je dobre) in mu utegne koristiti danes ali ju¬ tri,” je dejal Janez ponižno. “Pro¬ sim ves, blagoslovite me, ljubi o- če! Potem pa kar pojdem !’ “Šilo in Nitka, oba sta .prišla žejna in lačna in prazna domov,“ je javkal stari mož: ‘‘Bog.ve, kako se bo godilo še tebi.” . Naposled pa je le blagoslovil svojega najmlajšega sina in Janez je odpotoval veselo, akotudi sta se mu posmehovala starejša ka- jona. Ustavil se je v vsaki krčmi. Povsodi se je lagal, da ima do¬ ma srebrno, jablan, ki rodi zlata jabolka. Pil je brezskrbno in obe¬ tal, d£ že plača, kadar se vrne. Obtemtakem je bil zmerom prav Židane volje. Pride v gozd. Tam zagleda zlatorogega jelena, tičečega z ro¬ govjem v močnem grmovju. “Lepo te prosim, pomagaj mi, ljubi popotnik!” ječi jelen milo. “Reši me in izpolni se ti tvoja naj ljubša želja!“ “Takoj, potrpi samo malo, dra gi jelenček!" veli Janez, preseka gosto vejevje in pogladi jelena po ponosni glavi. ‘‘Bodi previden, ljubi mladenič, in ne želi si kaj nespametnega a- li malenkostnega! Premisli si do¬ bro !” “I, kaj bi dolgo izbiral!” odvr¬ ne Janez naglo. “Veš kaj? Želim si, da bi mogel piti, kolikor bom hotel!” “O ti nespametni človek !“ klik ne žalostno. “Privoščil bi ti, da bi si bi izbral vse kaj boljšega, na primer večno izveličanje.‘‘ “Večno izveličanje naj si zaslu¬ ži dober kristjan sam,“ se odreže Janez modro. “Ali bo kaj ali ne bo nič? Ali bom imel zmerom to¬ liko pijače, kolikor bom hotel ?“ Jelen mu pokima otožno. Janez ga lepo zahvali. Kar zagleda odur no baburo. * “Aha, to je pa tista vila, ki sta o njej pripovedovala doma moja ljuba bratca!” si misli veseli Ja¬ nez. “Grda je res kakor kočevski greh, pa saj bo v kratkem vsa drugačna!” "Poljubi me, zali mladenič! pro si stara baba. “Zakaj pa ne!” odvrne Janez in jo poljubi nemudoma. Hkratku se izpremeni ostudna starka v prelepo mlado deklico. Kakor sneg ji blešče prekrasni u- dje skozi prozorno obleko in dol¬ ge lase; iz prebelega obraza žare omamljivo sladke oči. “Presneto je lepa!" si je mislil veseli Janez. In ker ni bil tako neumen kakor njegova brata, jo je naglo objel in z občutkom po- poljubil na božanstvena usta. Vila pa mu zažuga s prstom in mu pravi: “Ker si me poljubil prej, ko sem te prosila, se ti izpol ni še ena želja. Bodi pameten in ne želi si kaj ničevega !” Vilin glas je tako rajskomil, da se fantu kar vrti v glavi. “Kako je lepa!“ preudarja na- tihoma. “Pa kaj, ko se tako rada izpreminja v staro babo. Pa saj kraljična Hopsasa na onem gra¬ du tudi ni napačna, kakor sta pri¬ povedovala brata. Pustimo vilo in zaljubimo se rajši v princezi- njo!” “No, kaj si želiš?” vpraša vila iznova. “Veš kaj, prijateljica? Prej sem si želel, da bi mi nikdar ne pošla pijača. Toda nerodno je, da ima človek mačka. Želim si zatorej, da bi bil od pijače samo malo bolj Židane volje, nikar pa da bi mi škodovala!“ Lepa vila mu natakne zlat pr¬ stan na mezinec in odjezdi na zla torogem jelenu. Veselo potuje Ja nez dalje in pride čez devet dolin in devet gora v deveto deželo k belemu gradu; še vedno plapola z naj višjega stolpa črna zastava. Spuste most, odpro težka žele¬ zna vrata in Janez stopi na graj¬ sko dvorišče. Na balkonu stoji sam presvetli kralj devete dežele in zraven njega toči njegova hči Hopsasa solze, \ tako debele ko vinske jagode. “Že zdaj je punca zala, ko se jo ka,” si misli Janez. ‘‘Kako brh¬ ka bo dečla šele, ko se bo držala na smeh !” “Kdo si?” ga vpraša kralj U- roš. “Janez, prvi vinski bratec na svetu!” “Čast tebi, če je res!“ se oveseli kralj. “Prišel si ravno prav. V grad se mi je vrinil pesoglavec iz nemške dežele. Izprva je bil gost ponižen, potlej se je pa preobjedel pri nas in zdaj nam hoče biti pr¬ vi gospod. Pravi, da ne pojde prej odtod, dokler ne pride kdo, ki ga premaga pri pijači. In po vsej si¬ li hoče imeti mojo hčerko. Ako ga premagaš, ti dam kraljično za že¬ no in še kraljestvo povrhu, kjer si fant od fare! Ako' ne, ti pa od¬ grizne pasja pošast glavo! Če si res tak junak, poizkusi se z njim!“ Lepa princezinja se nežno u- sekne, se neba jokati in prav mi¬ lo pogleda Janeza. Janez pa pravi kralju in kra¬ ljični: ‘‘Le kar nič se ne bojita! Kje pa že imate tistega pesoglav- ca? Kar precej se udarim ž njim — presneto sem že žejen!“ Pokažejo mu v prvo nadstro¬ pje. Ondi sedi požrešni,' pritepe¬ nec pri slastnih pečenkah in slad¬ kih poticah in zajema vino s kor- cem iz velikega soda. Ko zagleda Janeza, zatuli strašno in se mu posmehuje in ga zbada. Janez pa mirno sede za mizo in niti s kra¬ jem očesa ne pogleda pasje poša¬ sti. Tako pijeta tri tedne zapore¬ doma. “Ali se udaš ali ne, Janez ?“ vpraša pesoglavec, ki je imel že kapitalnega mačka. Janez pa le še pije iz korca. Ta¬ ko se izkušata še tri dni. “Ali se udaš ali ne, ljubi Ja¬ nez?” jeclja pesoglavec, že ves bolan na jetrih in ledvicah. “Ne storim ti nič žalega.” Janez pa le pije in pije. Peso- glavcu je že peklensko slabo. Vendar vztraja še tri ure. “Ali se udaš ali ne, predragi pri jatelj ?‘‘ zastoka pritepenec napol mrtev. “Ako se udaš, se te ne do¬ taknem in ti podarim vse drago¬ cenosti, kolikor sem jih nagrabil v deveti deželi." Janez pa lepo mirno vstane in zakliče skozi okno na dvorišče kjer so trepetaje čakali odločitve kralj, kraljična in drugi: “Pro¬ sim, pošljite koga k mojemu o- četu po zimsko obleko, zakaj iz¬ kušati se hočem še vso zimo!“ Ko pesoglavec sliši te besede, omedli in pade na tla. Janez pa nabrusi svoj pipec, odreže prite¬ pencu glavu in jo vrže na dvoriš¬ če. Zdaj pa veselja ni bilo ne kon¬ ca ne kraja. Sneli so črno zastavo in razobesili pisanih. Muzicirali, streljali in zvonili so venomer, da so že kar ušesa bolela Janeza. On pa je povabil očeta in brata k se¬ bi, vzel kraljično Hopsasa in ved¬ no Židane volje, toda zmerom tre¬ zen vladal deveto deželo. ADOLPH 0. DE WILDE, Trgovina s zganjeni in likerji na debelo, 874 ISLAND AVENUE, —=ee Milwaukee, Wis. se priporoča slovenskim gostilničarjem za narocbo naj= finejšega zganja, brinovca tropinovca in slivovke. Cene solidne, postrežba zajamčena. Bogata zaloga kalifornijskih vin in ogrskega grenkega vina Rostopsin. NAROČITE OBLEKE ffiR, ‘c V Vii.s; ^ let* ? vpelji -O- ki izdeluje lepe, nove, trpežne In moderne obleke, močno izšite in priležne životu, Čisli, lika in popravlja vse po zmernih cenah, pridite si ogledati blago in uzorce Pišite na JOHN TERANA, ELY, MINN. Nels A. Nelson Chisholm - Minn. Phone 122. v odzadju Miirers National Bank poslopja. LIVAR. Napeljavamo vodovode, popravljamo sesalke in vse v našo stroko spadajoča dela. Dajte mi naročilo! Helps Shea trgovina s pohištvom Železnina, in pogrebnik 312 Grant Aye. EVELETH,MINN. Phone 58, Najboljše vrste pohištvo, postelje motroci, oprava izvršujemo po kratkem naročilu. - Proda- Vaš rojak Usihajoča Laba. Glavna žila češke dežele, Laba. usiha in žalostno je gledati, kako sp se izpremenile krajevne slike ob tej reki. Povsod prazniška, — ne prazniška, — mrtvaška tišina. Čolni samevajo na prodih in tu in tam leži kak parnik napol na su¬ hem brez ognja in brez ljudi. Le tu in tam plava kak plav po ozki strugi, leno in zaspano, kakor da bi hotel zdaj in zdaj obtičati. — Utihnili so-glasovi, ki so sicer o- življali cejo krajino, ne vali se več dim iz mogočnih labskih par¬ nikov, vsa plovba po Labi miru¬ je, celo parni, prevozi so morali u- staviti svoje delo, ker je voda pre plitva in se promet med zregovo- ma se izvršuje kakor nekdaj s pli¬ tvimi lesenimi čolni. Povsod v strugi so se pokazale velike skale in dolgi in široki prodi se razte¬ zajo do vode. Polovica struge je suha. Na krajih, koder je stala si¬ cer Laba 2 m visoko, so našli naj različnejše stvari, ki so bile izgu¬ bljene od ribičev in čolnarjev in kot znamenje davno minulih ča¬ sov so našli v suhi strugi sekiro iz kamna. Povsod so se prikazali že oni znameniti kamni, svedoki suhih let, ki jih imenujejo “kamne lakote'". J n res, vsi kraji ob Labi so hudo prizadeti. Vse velike plov ne družbe so odpustile moštvo svojih ladij in obdržale samo kr¬ marje, ki pa seveda tudi nimajo nobenega dela. Na tisoče ljudi tr¬ pi pod tem. Globoka je smisel v besedah, ki so vdolbene v enem teh kamnov: “Če me vidiš, tedaj se razjokaj!“ Povsod v Labi je polno takih skal, ki tvorijo tako- rekoč zgodovinski dokument La¬ be. Samo en kamen se skriva še pod vodo in ta nosi baje težko u- mevne besede: “Mi smo se razjo¬ kali, — smo jokali -— in vi se bo¬ ste jokali!” Značilno za starost plovbe na Labi je, da je najstarej ša zaznamovana letnica 1115. Za mesta ob Labi je suša v labski strugi naravnost usodepolna. Tr¬ govina in promet sta skoro popol¬ noma ustavljena in tudi. tujski promet se je do skrajnosti znižal. .x Lakota v Indiji. Ičakor pravijo londonska poro¬ čila iz Indije, vlada tam strašna la kota. Vse zaloge riža so že pošle. Revno prebivalstvo si ne more do biti nikjer živil. jamo dobre peči in spioh vse v to stroko spa¬ dajoče stvari. John Ptish, slovenski krojač m CHISHOLM, MINN. Izdeluje trpežne obleke po najnovejši modi. Imam na izbor veliko vzorcev. Pridite in oglejte si blago in se prepričajte o nizkih cenah. Svoj k svojemu! Rojaki! Kadite slovenske smodke Oliver, Santiago— 1 111 in Porto Rico. I Izdeluje Oliver Cigar Co. Pavshe in Klofanda. Hihbing = Minn. Podpirajte domače podjetje! Kadar rabite: ^ pos, " a ' i »»«aid zemljišč, obrnite se na Geo. L. Brozlch kier dobile pošteno in zanesl|ivo delo. Glavni urad Ely, Minn. Podružnica na Evelethu, Min«- 3E==IE3 bel o. First National Bank Biwabik - M i n n. Kapital - - 29.000.00 Priporočamo se za vse bankarsko delo in po¬ šiljanje denarja. a 30 KV Dr. Richters PAINEMLLEIf re nk e « če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več- Dr. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te¬ ga leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev¬ matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah. , F. Ad. Richter CSb Co. 215 Pearl St. NEW YORK. °ne 122 ke Invsel LAING HARDWARE CO. ELY, MINN. m * f 2 Phone 51 T v v Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod. Skušajte naše barve. NAJBOLJŠE BLAGO IN NAJNiZJE GENE. Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno na razpolago. OBIŠČITE NAS. f 2 i I# M 1 S f f f f f T D po \Y Aa- Ge se nahajate v Duluthu? i ■ obiščite E Miller-jevo restavracijo in hotel. _j ste ua flibbingu stopite v Millerjevo restavracijo, ki krojač se nahaja v Hibbing hotelu. e ste na Virginiji pa ravno tako na Chestnut ulici= modi- le o niz ** 1 idk e jc0- nO*' ■/ iOVINA Z MEŠANIM BLAGOM Peter Bezeka EIy„ Minn. inanja rojakom, da je ramo dobil zalogo ženskih svilenih jopic in hi tako tudi možkih, ženskih in otročjih klobukov. «'* i ,1} * ar -" dob 'i° P** najnizji ceni trpežne delavske obleke. Velika ,l ^ čevljev zenskih in otročjih slamnikov. 9 I Hj, ravno zaloga $ I O' Cene nizke, blago dobro. Iz stare demo- vine. Priporočamo ašo veliko zalogo grocerijskega in manufakturnega blaga. lene poštene. Postrežba točna. Sartori Bratje ELY - - Minn. jARTORI in TRAMONTINI CH1SH0LM - - Minn. Kranjsko. Obesil se je. Dne 21. m. m. se je žena me¬ sarja Florjana Šilar v Stražiščah zaradi neke malenkosti sprla s svojo taščo teij jo tudi nekaj osu- vala. Ko je zvečer Florjan Šilar domov prišel, tožila mu je mati, da je njegova žena proti nji suro¬ vo postopala. Razjarjen vsled te¬ ga je zadal Florjan Šilar par zau¬ šnic ženi, nakar ga je tudi njego¬ va žena z neko trdo rečjo nazaj udarila. Ko so za ta spor stariši Šilarjeve žene izvedeli, prišli so na njegov dom ter svojega zeta pošteno ozmerjali. Tem psovkami se je odtegnil Šilar s tem, da se je vrnil v svojo hišo. Drugo jutro je še krmil svojega konja, ob pol sedmi uri zjutra pa ga je našel 6 letni sin Tinče v hlevu obešenega Vsi poizkusi ga zopet oživiti, so ostali brezuspešni. Vzroki samo- mbra so bili večkratni domači pre piri in mogoče tudi denarne za¬ drege. Truplo so prepeljali v šmartniško mrtvašnico. Zato ker je nogo podstavil je bil tepen. Brata Anton in Mohor Kus me sarska pomočnika v Sp. Šiški in delavec Miha Bašelj so se te dni nahaiali v Reberšekovi gostilni v Sp. Šiški. Tu je Bašelj Mohorju Kusu nogo podstavil, da je padel. Ko se je pa vračal Bašelj iz go¬ stilne, napadla sta ga na državni cesti brata Kus in ga prav pošte¬ no zato nabila. Umevno je, da se bosta zaradi tega morala zagovar jati pred sodiščem. Nenadane smrti je umrla občepriljubljena gospa Marija Logonder iz Binklja pri Stari Loki. V kleti se je vnel poln sod špirita, revica je hitela gasit, a ogenj se je prijel njene obleke, ki je vsa na nji zgorela. Zadobi- la je strašne opekline po vsem te¬ lesu ter čez šest ur po groznih mukah izdihnila svojo dušo. V katoliško cerkev je bil dne 26. avgusta na Jaseni- cah sprejet protestant Avgust Schober, sin tovarniškega delav¬ ca. Tako je vsa Schoberjeva dru¬ žina zopet katoliška. Drugi člani so bili namreč konvertirali že po¬ prej. Lansko leto je prestopila hčerka Zofija. Hotel Malner na Bledu se dne 25. septembra proda na dražbi. Vzklicna cena je 250.000 K. Inventar pa je že potom rube- žni prešel v drugo last. Neprevidnost s smrtjo plačala. -.,a Gorše, dninarica v Dole¬ nji vasi pri Kočevju, je hotela, da bi bil krop preje zavrel. V to svrho je prilila nekaj špirita, a v tem trenotku se ji je pa v stekle¬ nici špirit vnel, goreča tekočina pa puhnila v njo. Vnela se ji je o- bleka. Revica je zadobila na glavi in na zgornjem životu take hude opekline, da je včeraj v tukajšnji bolnišnici umrla. Štajersko. Nesreča na železnici. V bolnici v Slovenjem Gradcu je umrl železniški delavec Tomaž Dorher iz Skal. Pri premikanju s premogom naloženim vagonov na postaji Skale pri Velenju je pa¬ del pod kolesa vagona. Ponesre¬ čenec je bil neoženien in star 28 let. Petelin ubil otroka. Iz Gradca poročajo, da je 17 mesecev starega otroka zakonskih Praegartner domači petelin tako močno kavsnil po glavi, da je o- trok kmalu vsled poškodbe umrl. Nesreča na železnici. Železniški delavec 281etni To¬ maž Dorner iz Volšperka je pa¬ del med premikanjem pri Velenju iz voza in prišel pod kolesa. Do¬ bil je jako težke poškodbe. Odpe¬ ljali so ga v bolnico, kjer je čez i cini umrl. Roparski napad. Posestnik Schildberger pri Gra- nici je dvignil na pošti 360 K. Predno se je napotil domov je šel v neko gostilno Manhartovo v Granici. Tam se je sešel z nekim Fellnerjem, kateremu je med po¬ govorom tudi povedal, da je dvig¬ nil denar. Ko se je napotil Schild¬ berger domov, sledil mu je skri¬ vaj Felner in ga v samoti napadel Pobil ga je na tla, vzel mu je denar in zbežal. Schildberger j_e lelical na pomoč. Slučajno je pri¬ šel mimo orožnik Maurer, ki je takoj začel roparja preganjati. V j el ga je v neki gostilni ob cesti proti St. Pavlu. Fellner je imel pri sebi 500 K denarja. Koroško. Poštno ravnateljstvo v Celovcu. Nemški listi poročajo, da je že definitivno odločeno, da napravijo v Celovcu poštno ravnateljstvo, kateremu se podredi tudi Solno- graška, ki je sedaj prideljena pošt nemu ravnateljstvu v Linču. Ponarejen petkronski tolar je oddal neki neznanec v neki ce¬ lovški manufakturni trgovini. Tolar je ponarejen iz cina, cinka in svinca, ter je jako lahak in i- ma zelo pomanjkljive obrobne napise. Požar. V Rojah pri Špitalu ob Dravi je pogorelo celo posestvo Jožeta Olsacherja. Ker so ogenj šele po¬ zno' opazili, in ni bilo vode je bilo gašenje nemogoče. Zgorelo je po¬ polnoma vse razim živine. Vzrok ognja neznan. Nesreča v gorah. Sina nekega posestnika v Heit- zelsbergu v okolišu Kruskega mo¬ sta pogrešajo že od lanske jeseni. Predvčerajšnjim pa so ga dobili orožniki slučajno pod visoko gor¬ sko steno pri. Št. Petru. Truplo je bil ože skoro popolnoma zgnito. Ponesrečil se je bržkome pri na¬ biranju cvetlic. Nesreča na železnici. Na južnem kolodvoru v Trstu je padel včeraj dopoldne s stro¬ ja -iOletni strojevodja Matia Mar¬ gon. Pri padcu si je poškodoval desno oko, ki bo skoraj gotovo o- slepelo. Margona so odpeljali v bolnico. Novi Lloydov parnik “Wien“ je odplul prvič iz Trsta v Aleksandrijo mesto parnika “Se- miramis", ki je sedaj v popravilu. Pri poskušnji vožnji se je pokaza- ! da parnik ne more doseči tiste l hitrosti, ki je bila pri nabavi po¬ gojena, namreč 18 milj na uro. “Wien” je odpeljal v Aleksandri¬ jo 110 potnikov. Ž njim se pelje tudi .bivši viši nadzornik Dussich, da natančno preišče hitrost nove¬ ga p*arnika. Napad z nožem. V Solkanu pri Gorici se je v nedeljo večer vračal 251etni pisar na državnozeleznični postaji Jo¬ žef Bašin domov s svojo nevesto, s katero je imel biti na oklicu pri hodnjo nedeljo. V veži ga je pri¬ čakoval 221etni Štefan Černe ki je zaman lazil za dekletom, ter po rine Bašinu svoj nož v spodnji del trebuha. Bašina so prepeljali V bolnišnico. Njegov položaj je o- pasen, ker ima ranjena čreva. Za kratek čas. Primorsko. Poskušen umor na goriškem sodišču. Dne 25. m. m. dopoldne ob pol 10 se je v Gorici zopet zgodil sen¬ zacionalen slučaj. Naenkrat se je po Gorici raznesla cest, da je na hodniku goriške sodnije bil nek¬ do umorjen. Stvar pa je ta: Gospa Karolina Bozzini, rojena Stabile je posodila nekemu Fan- tuzziju 25.000 K. Sedaj pa je na¬ enkrat zahtevala denar nazaj. Ker pa Fantuzzi denarja ni mogel vr¬ niti, je prišlo do tožbe in danes se je vršila dražba Fantuzzijeve hiše na Št. Peterski cesti. Že vče¬ raj je Fantuzzi kupil nov revol¬ ver in pri tej priliki dejal: ‘‘S tem jutri enega ustrelim.” — Ko je danes Fantuzzi na hodniku sod¬ nije po dražbi srečal odvetniške¬ ga koncipijenta dr. Gvidona Bat- tigija, nečaka gospe Bozzini, po¬ tegne revolver in ustreli nanj. K sreči ga ni zadel. Hitro ustreli drugič, a brez uspeha. Battigi skoči proč, a Fantuzzi bi bil u- strelil nanj še tretjič, da ni skočil nanj g. Peter Pahor iz Renč ter mu preprečil nadaljno streljanje. Ko je Fantuzzi drugič ustrelil, je v tistem hipu stopil na koridor biv ši župan dr. Marani, ki mu je kro glja šla mimo ušes. Oba strela sta spravila po koncu celo sodnijo. Fantuzija, ki je star 56 let, so a- retirali. Battigija je napadel, ker je menil, da je kot nečak gospe Bozzini jo pregovoril, da je spra¬ vila njena na kant. ■— ■ Splošno je bij omnenje, da bi se bilo zgodilo kaj hujšega, če bi ne bil o pravem času skočil pogumno vmes g. Pe- t er JPahor iz Renč in preprečil ne¬ srečo. K temu omenjamo tudi še, da je pred kakimi 30. leti oče go¬ spe Stabile, ki je izposojal denar na precejšnje obresti, bil umor¬ jen od nekega kolona v trgovini Dominika Nardini v Raštelju. Radi žaljenja cesarja s ° zaprli v Trstu tri mlade laške delavce iz Bari v Italiji. Dobro se je odrezala. Sodnikova vdova svoji prejšnji kuharici: ‘‘Ste se omožila, kakor slišim praviti, — kaj pa je Vaš mož?“ — Kuharica: “Brusač.‘‘ — Vdova: “To je pa malo!” — Ku¬ harica: “Jaz pa pravim, da živ brusač je še zmirej več. kakor pa mrtev sodnik!” Zadnji poizkus. On: “Ljuba Anica, kaj pa je za nju to življenje druzega, kakor do lina solz! Če hočeš z meno umre¬ ti, vzemi to-le pištolo!” Ona: “Prav, ljubi moj, jaz jo vzamem. Najprej ustrelim jaz te¬ be, potem pa ti mene!” Tolažljivo. Zdravnik: “Za to bolezen sta samo dva pomočka, ki pa nič ne pomagata!” Nima talenta. Oče: “Karol, ali bi ne hotel ti zdravnik biti?” Sin: “Oh ne, saj se še muhe ne upam ubiti!” Dober svet poceni. Kmet: “Gospod doktor, meni je sosed dolžan dvesto kron. Ko sem ga tirjal, naj mi plača, mi je po¬ kazal vrata in rekel, naj ga v uho pišem. Kaj naj storim ?“ Advokat: “Jaz na Vašem me¬ stu bi tega ne storil !“ Resnica. ‘Boter, ali ste že nazaj iz me¬ sta? Ste se gotovo vozili, ker je pot tako dolga?” — “Kaj še! Kdor če varčevati, najbolje vozi, če hodi peš!” Nagajivec. Lovec: “Jaz le toliko rečem: ako računim lovsko karto, potlej kar zapravim, kar obleke strgam in doma zamudim, lahko trdim, da me stane sleherni zajec, ki ga u- strelim, dvajset kron!“ Prijatelj: “Potlej si lahko Bogu hvaležen, da tako malo zadeneš!" Dober pomoček. Janez: “Jaz ne vem, kaj čem početi —■ nobeno noč ne morem spati od same skrbi, ker moram čez dva dni plačati Dobravcu šest¬ sto kron!” Jaka: “Jaz ti dam te-le svet: Vstani, obleci se, pojdi k Dobrav¬ cu in mu reči, da mu dolga ne boš plačal. Potlej bo njega skrbelo in ti boš lahko spal!“ Odveč. Ža_ndar: “Sto zlomkov! Ali ne veste, da mora voznik zvečer i- meti luč!?” Voznik: “Ne pomaga nič, moj šimelj je slep!” Pravilno ravnal. Sodnik: “Vi ste svojega gospo¬ darja natepli; zakaj ste to stori¬ li?” Zatoženec: “Rekel mi je, da sem cepec, jla sem ga namlatil!“ Mlada gospodinja. Mož: “Ljuba moja, ta pečenka je trda in neužitna;" Ona: “Meni se tudi tako zdi; to mora biti meso, od kakega prav starega teleta!“' Konsekventen Jenuh. Vsi uradniki so ž.e šli iz pisarne, le Gabre je še pridno delal. Na stopnicah je rekel prvi dru¬ gemu : “Ta Gabre je najbolj len človek na svetu. Če začne enkrat delati, je tudi prelen, da bi nehal.” Pri ljudskem štetju. Popisovatel: “Kateri jezik govo¬ ri vaša žena?” Hišni gospodar : “Slovenski!“ Popisovatelj: “Ali govori še ka¬ terega?” Hišni gospodar: “Ne, gospod, pa če še onega ne bi znala — ži¬ vel bi mnogo mirnejše!" Točen odgovor. Potnik (ki hoče vstopiti v že skoraj napolnjen tramvaj) : “Ali je Noetova barka že polna?" Sprevodnik;: “Že, samo osla še manjka!” PODPIRAJTE SLOVENSKA PODJETJA. CIty Drug Store. Največja lekarna Phone 3. Chisholm - - Minn. Popolna zaloga zdravil in toaletnih stvari. Slovenci vedno dobro došli! Naša zdravila so vedno zanesljiva. Posetite me! C. Jesmore & Son, naj večja KONJUŠNICA EVELETH, - 415 Grant Avenne. MINN. Phone 23-1. Kakor tudi. Pogrebniski zavod PRI NAS BOSTE VEDNO DOBILI DOBRE IN ČILE KONJE ZA VSAK SLUČAJ PO PRIMERNI CENI. Izročite nam Vaše pogrebe in videli boste, da je naša postrežba najboljša in naše cene vedno poštene. A. M. Murnik EVELETH - - MINN. Grant Ave. Največja zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ŽEN¬ SKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRUGIH POTREBŠČIN. Posebno pozornost da¬ jemo Slovenkam! PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH. Joe Seliškar slovenski gostilničar ELY, MINN, Prodaja pristno domače, ohijsko vino, rudeče in belo po $1.50 do $2.50 galona. Whiskey od $2.50 do $4.00 galona. Potujočim rojakom nudim čedno prenočišče. Sveže pivo, dobre smodke. |jj Mike VVeinzierl jjj ifi ELY, Mino. trgovec s zlatnino in urar. !fi Hi Priporoča Slovencem svojo prodajalno. - Po- Hi jjj pravlja ure zanesljivo. ® S zn | Posedajte mojo trgovino. jjj a s Miners National Bank, EVELETH, MINN. Kapital, preostanek in delniška odgovornost $67.000. OO Pošiljamo denar in prodajamo parobrodne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetite nas. MAKS ARKO, Aurora, Minnesota. Priporoča Slovencem svojo gostilno in lepo urejeno restavracijo Postrežba točna. Rojaki posetite me. Anton Zalar Mariin Shukle Ch. Korošec Anton Zalar & Co. EVELETH, 503 Grant Ave. Phone 147. Priporoča novo otvorjeno trgovino grocerijskega blaga, kakor tudi mesnico s svežim in suhim mesom, perutnino in domače klobase. Kupujte potrebščine pri nas in mi vas zadovoljimo. ;M 1 l==l r==l [ I==l f=l 1===1 r====l I - Avgust Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO. Historička povest iz XVI. stoletJ (Po petem hrvatskem natisu.) Poslovenil Silvester K. "Na gradu ni nikogar. Stari go¬ spod je šel v nedeljo nekam črezi gore v goste, a milostljiva gospa je še vedno na Kranjskem,” odgo-; vori brodar. Istočasno se zasliši mogočno zvonjenje iz Zagreba se je ogla¬ ševal veliki zvon. Trojica obrne glave proti Zagrebu. ‘‘Kaj pomeni to?” vpraša mla¬ denič začuden. “Ali je danes ob¬ hajanje godu katerega svetnika “Čuden god se obhaja!” opom¬ ni starec. “Janka Pokopčeva mi je nekaj pripovedovala, a ona zopet je slišala od svojega sestriča, ki je sluga pri gospodu stolnemu pro¬ štu. Nekega turškega duhovna igo na kapitolu. Samemu se mi zdi čudno, da za pagansko dušo zvone z velikim zvonom — če ni morebiti turški kanonik. “Bode že tako! Z Bogom!” Mladenič se nasmeji, vzpodbode konja in pohiti proti Zagrebu, preclno še moreta brodarja od¬ zdraviti. Mlajši brodar gre v kočo, sta¬ rejši pa gleda dolgo za mladeni¬ čem, potem se poda tudi on v ko- j čo in z glavo kimaje premišljuje o |‘ turškem kanoniku. Kakor veter poleti mladenič na prej Ob vrtih Petrinjske ceste in j dospe na kapitolski trg. Tu je bi¬ lo mnogo videti. Ljudstva je bilo silno veliko. Kakor mravlje so mrgoleli tu-j kaj stari in mladi, ženske in mož j ki, gospoda in kmeti, konjeniki in j pešci, vsi klicaje, kriče, gibaj e se, rivaje in potiskaje se. Tukaj se je zibal na konju spačeni, grbavi Ga; šo Alapič, poleg njega poclban I- van Forčič, sodnijski notar Mirko! Peteo in mnogo druge hrvatske in slovenske gospode na konjih in I z narodnimi kapami, a med nji¬ mi kakor bela vrana s širokim klobukom in rdočerumenim pere¬ som nemški general Heribert | Auersperg — radovedno obračaj e! oči proti železnim durim levega oddelka škofovskega gradu. Tudi mestna gospoda so prišla; poseb¬ no se je med meščani širokoustil Ivan Blažekovič, velikanski člo¬ vek, po stanu kovač, a po časti mestni sodnik. Ostali so ga prav pobožno poslušali in gledali, ka¬ ko je spremlja 1 svoje velevažne pogovore z mahanjem z rok.o Tudi nekoliko dalje od škofo-l vega dvora zabavljala se je gruča ljudi pod lipo. ‘‘Da, tako je, rečem vam”, go¬ voril je človek, stoječ na praznem! sodu. “Verujte mi! Jaz se razu¬ mem na take reči, ker nisem bril samo vas zagrebške kramarje. Li¬ čen 'človek sem in. sem služil pod zastavo bana Petra Bakača. No, poglejte brazgotino! — Pri Iva- ničgradu —.“ “Slišali smo, slišali!” pristriže mu besedo Blaž Štakor, načelnik kovaške zadruge. "Govorite, govorite, gospod Grega,” oglasi se stara in suha pe karica Tihodiška iz Popovske uli¬ ce, “poslušala bi vas celi božji dan lačna in žejna.” ”Ergo“, nadaljuje Grega Čoko- lin, “ta nekrščeni Antikrist, kate¬ ri je stanoval v tem dvoru, teptal je sveti evangelij z nogami, dal si je obriti grešno glavo — da si pogani brijejo glave, dobro vem — in postal je Turčin.“ “Varuj nas, Bog, vsega hude¬ ga !” vzdihne debela mesarica Ba- rinkinka z .rudečim nosom ; “če bi prišlo mojemu Matiji na pamet o- briti si giavo, izkopani mu oči.” “Vidiš, vidiš!” pridene hladno¬ krvno škiljivi bobnar Juri Garuc, zvan “škofova palica" in pokima z glavo. “Ljudje govore,” pripomni še Čokolin, “da je Franjo, Filipo¬ vič —.” Pri teh besedah prekrižajo se vse okolistoječe babure. “Da je Franjo Filipovič,” zopet nadaljujeje brivec, “kot kanonik in kapitan (poveljnik) imel z na¬ šo vojsko poloviti Turke pri Iva¬ niču.” “Slišali smo, slišali,” potrdi Štakor. “Vidiš, vidiš!” zazeha bobnar. “Poloviti Turke kakor miši v past. Ali kaj ! Kdo bi imel tako težke skrbi! Turki niso šli no nje govo, ampak on na njihovo slani¬ no. Vojsko so razsekali za kloba¬ sice, a finega gospoda so posadili k sebi na konja in ga peljali p re d turškega sultana. Sultan mu je dal sto centov,suhega zlata, dve sto oralov zemlje, zidano hišo z vrtom in tri sto . žen, ker nima Turčin z jedno dovolj.” "A nam je še jedna preveč” meni hladnokrvno, Štakor. "Pomagaj nam sveta Gospa l” prekriža se suha Tihodičkd. “Ako bi moj stari imel tako ve¬ liki turški tek, s kuhljo bi ga uči¬ la pameti,” reče, rudečonosa me¬ sarica. “Vidiš vidiš!” prikima bobnar. “In zatajil je Boga, vse,svetni¬ ke in postal Turčin,” govori Čo¬ kolin dalje. “Ali danes ga'bodo sodili, kajti vedite, da je ta pa- gari postal celo oficir in pri Sisku in Križevcu dal je sto naših na¬ biti na kole. Danes ga bodo sodili — tega lopova. Samo ako, bi ga le imeli! Ako bi mene poslali do Siska —■” tukaj se nenadoma ti¬ sta vi brivčev jezik. Oko se mu de belo upre v ‘bledega mladeniča, ki je jezdil na konjiču. “Glej, glej !” povzame brivec besedo, “to čudo! Tudi mladi go¬ spod Pavel Gregorijanec je prije¬ zdil na konjiču, da se navžije te komedije. Toda kam upira oči? Aj, aj ! Vidite li, v Krupičevo Do¬ ro. Tudi ta gizdavka je prišla s staro čarovnico Magdo. Kako se je dekle nagizdalo, ali prišel še bode čas, ko ne bode imela naj¬ manjšega novčiča! Da, prišel bo¬ de —” "Resnično, ali me hočete za de¬ belega svaka, brat Grega?” vpra¬ ša smeje Štakor. Brivec orudeči kakor rak in jže hoče po svoje odrezati kovaču, a- li na svojo žalost ostane sam na sodu, kajti ljudstvo se je bilo že obrnilo proti drugi strani. Od kapitelskih duri oglasili so se težki koraki. Filipovičevemu dvoru se je približala četa močnih mož z železnimi čeledami, rude- čurumenimi rokavi in težkimi, železnimi sulicami na rami. Bila je to kompanja cesarskih nemških mušketirjev, a vodil jih je stotnik Blaž Pernhart. Prišedši pred dvor razprši četa ljudstvo in prostor pred dvorom postane prazen. Sredi prostora prikaže se grmada in nekoliko da¬ lje lesena prižnica. Tretjikrat zazvoni veliki zvon z žalostnim glasom. Ljudstvo u- molkne. Istočasno se odpro želez¬ na vrata škofovske palače, a iz njih se izvali čuden sprevod. Prvi se prikažejo štiri trobci v modrih suknjah, za njimi beli samostan¬ ski brati svetega Pavla, redovni¬ ki svetega Frančiška in svetega Dominika, potem častiti kapitel zagrebški in časmanski, drže pred sebo s črnim tenom ogrnjeno raz¬ pelo in v rokah prelomljene sveče. Zadnji pride v rudeči halji in be¬ li, srebrni mitri s črno brado in malo postavo knez Juri Draško- vič, škof zagrebški in ban hrvat- ski. S pripognejno glavo in lahkih korakov premice se sprevod okoli kapiteljskega trga, pevaje z moč¬ nim glasom: “Miserere!” 'Nakrat pošto ji vrsta pred dvo¬ rom izdajalskega kanonika. Tro¬ bente zatrobijo trikrat. Na prižni¬ co stopi prečastiti gospod Blaž Šiprak, kanonik stolne zagrebške cerkve in začne med splošno ti¬ šino čitati veliko pismo tako le: “Mi, Juri Draškovič, knez Tra- koščanski, po božji in apostolske stolice milosti škof zagrebške in gjurske cerkve, komornik Nj. ces. in kr. svetlosti Maksimilijana II. cesarja rimskega, kralja, ogrske¬ ga, hrvaškega, češkega itd. tudi kot ban Dalmacije, Hrvatske in Slavonije svojim vernikom, ki so vredni in pred katerih oči pride to pismo, pozdrav in blagoslov. Pr¬ va naša pastirska skrb je, da du¬ še, ki verujejo v našo sveto kato¬ liško vero, branimo večnega zla, do izločimo garjeve ovce iz zdra¬ ve črede, da izpulimo luliko iz ro¬ dovitne pšenice. Raditega je bilo naše očetovsko srce močno razža¬ ljeno, ko smo izvedeli, da je Bogu nemili in hudiču mili Franjo Fili¬ povič, prejšnji kanonik zagrebški in vernik svete matere cerkve, bil ugrabljen od nevernih Turkov pri Ivaničgradu in je pogazil božjo in človeško postavo, zatajil troje- dinega Boga in božje zakramen¬ te, izdal materinsko zemljo, ki ga je rodila, odpadel od naše svete vere in se podal pod jarem večne¬ ga prekletstva, sprejel turško ve¬ ro, pridjal si pogansko ime Meh- med in s hudodelno roko vodil ne verne čete v našo kraljevino ter s peklensko goljufijo uničaval svoj rod in svojo domovino. Sledimo torej večnemu pravu, ki dobre pla čuje in hudobne kaznuje, sledimo svetim obredom, ako imenovane¬ ga Franja Filipoviča s svojo apo¬ stolsko oblastjo iztiramo iz krila svete matere cerkve, iztiramo iz občin tega kraljevstva in mu od¬ vzamemo sveto čast; preklet naj bode on in njegov rod ; prekleti o- ni, ki ga zagovarja in brani; pro- kleto njegovo ime in njegov za¬ rod; siti ga naj jeza in nadloga, spremlja kuga in žalost; voda ga naj potopi; zemlje požre; grob naj mu izmeče kosti in veter naj raznese njegov prah. In kakor se bode žgala ‘ njegova prekleta du¬ ša v peklu z Judežern Iškarijo- tom, tako naj rabel zažge in uni¬ či njegovo stanovanje in imetje, in kakor se je njegova neverna du ša ločila od vinograda Gospodne- ga, tako naj popali pravični ogenj vse njegove vinograde, njive in vsa njegova polja. Preklet naj bo¬ de na veke!“ Od strahu se strese množica. | Grozna pesem “Miserere” zaori zopet, z višine cerkve sv. Marka ] zaječi mali zvon liki obupnemu ža dovanju proklete duše. Škof stopi na zvišeno mesto, da blagoslovi množico. Na mah po- ! klekne vse. In zopet zatrobijo trobente. Zdaj se prikaže krvnik s štirimi možmi in zapali grmado. Trepetaje gleda Dora strašni | prizor, a Magda stoji poleg nje in šepeče s zaprtimi očmi litanije. J Pavel Gregorijanec sloni na vratu svojega konjiča, a ne vidi ne ško¬ fa ne krvnika, ne sliši ne zvona, [ ne mrtvaškega psalma. Vsa duša j mu je stopila v oči, a oči so se upirale v zlatarjevo Doro. Zdaj razbije krvnik s sekiro Fi- ! lipovičeve duri. Brž pohiti v hišo, možje pa jo jamejo mazati s po¬ črnjenim apnom. Plaho čaka mno žica, kaj se bode zgodilo. Okno v prvem nadstropju se 1 odpre. Krvnik pokaže ljudstvu po j dobo izdajalčevo. “Glejte Juda Iškarjota!” zakriči krvnik in prebode z nožem na sli- j ki srce Filipovičevo. “Pokončaj ga, zažgi izdajalca!” j kriči divje množica in dviga roke, ! kakor bi hotela doseči sliko pro- kletčevo. In krvnik dvigne sliko visoko in jo vrže na grmado, ki je gorela pred oknom, da se zaprši na tiso¬ če isker v zrak.' “Preklet bodi izdajalec!” hru¬ mi po ljudstvu. Kakor hudournik udrlo je ljudstvo proti Filipoviče- vi hiši, kriče, psovaje, preklinjaje, kakor hijena,-kadar se zaleti v I plen. Komaj so cesarski strelci od bij ali divji naval s svojim orožjem i Kmalu pa jih naskok premaga; ljudstvo jih raztre kakor mogočna reka slabo žito. Množica se zavali v palačo, raz bije in stere vse, kar ji pride v •! pest. Razbije vse duri in vsa okna in pomeče skozi okna na grmado j vse, kar je bilo prej Filipovičeve- |ga. Tudi okolo grmade vse hruši in truši. Besno ljudstvo skače kriče ! okoli nje Še celo rascapani mutec Jurko skače in se suče po eni nogi in vrti na svoji drenovki kanoni¬ kovo kapo. Vse vre, kipi in se vali — ka¬ kor bi bil nastopil sodni dan. Nakrat nastane krik. Množica se začne stiskati. “Bežimo, beži- I mo! Poginemo!” Od grmade štr- i knil je žareč ogel in padel na Aia- ! pičevega konja. Alapič je padel | na tla. Konj se vzpne, griva mu začne goreti. Kakor bi ga jezdil- ; vrag, začne se okrog sukati med 1 prestrašenim ljudstvom. Za njim začnejo uzdi kljubovati še drugi konji. Ljudstvo beži, trg postaja prazen. Po trgu divja tropa zdi¬ vjanih konj in pred njo vranec z gorečo grivo. Pred tropo beži mla da in lepa deklica. Pade na zem¬ ljo. Že jo skoraj dohiti peklenska tropa, da jo pogazi. “Joj!’ glasi se vik med ljud¬ stvom, “izgubljena je sirota!” Toda kakor strela prihiti od stra¬ ni mlad junak na konjičku, pože¬ ne se proti devici, pograbi jo oko¬ li pasu, dvigne jo k sebi na sedlo in pohiti proti kapitelskim durim. “Živijo, junak!” kliče ljudstvo za njim, ki kmalu izgine. Trušč poneha, sprevod se razide, a ljud¬ stvo se poda domu. Medpotom so govorili ljudje, da so konj! I ptali nekega mutca, ki j e hoteli skočiti deklici na pomoč. Go 1 ! so, da je ostal mrtev na V °“ Na kapitalskem trgu je p 0 la grmada in Filipovičev opustošen, očrnjen s črnilo n ° r - samoten zijal kakor čudna ; P f". f DriL*/rfi e^Vjt) zen kakor Strašni opomin H izdajalcem vere in domovi 'Vin e . . # d# ga se spominja še danes \Qa X 'W'\$ f $• fl z imenom "črna šola”. stv *'., jasnit’ Pavel dospe s svojo rešehL rVV 0 P studenca Manduševca na Ha ci. Ustavi konja in ne ve ^' deklico. Ni vedel ne za njeno” 1 ne za njen dom. Brez zavest'^ bleda leži deklica v njegove^ l ročju. Komaj diha nekoliko i n i petanje obrvi razodeva, da i tr 1 je J v , A* 11 , : 4 :t , !■>- jrirž življenje v telesu. “Lepa je — živa podoba anr lja, ki spava,” zašepeče mladi 1 in gleda nesrečno krasotico čegava je, kje je doma?” ^ Medtem se približa nekaj me ;- nov, govore o današnji sodbi. ^ l et3 i' “Spoštovani mojster!”-’ 0 ‘ v “ Vf W* jt . poka ali P° ora* * f e Glinen 1 ?; Pavel jednega izmed njih, “ a ]jj mi znali povedati, čegava j e LiFTroiit' 11 nesrečna deklica?” T; e pri * jaki “Kako ne! To je Dora Krijrild L r(,tnlkl (it i' je!” zakliče prestrašeni mojsterištii e Leona “Pomirite se mojster! PrinJplnekega ane šam vam hčerko. Lahko bi bfaii trallu ," hudo, ali bilo je, hvala Bogu,djEiflbineobr-KO bro. Bila je v hudi zadregi. Ol»ti.bi to bil za ; rite ji zaprte oči s kisom.” Larec.". Po teh besedah da Pavel deklDoiilerje žive. I. co očetu. Mladenka vzdahne,«piliirancoski gleda, upre pogled v Pavla -feal (kraljeva, zopet zapre oči. 1. Čira je Leon . “Ali milostljivi —“ začne stanfciaurirancuske ■ začuden in drži hčer. Banskega kralja. “Z Bogom, mojster!” posflfakardinala: 'T; se mladenič in odhiti nemudonfczilni.” Iz mesta izjezdi pri Novih vraPlim,dane j"■: in krene proti gori. Pri mliitnvegapapeža, dospe po gozdni cesti do štiijraanoane. 1 ljudi. Nesli so na vejah polupjvečje veselje , tvega človeka. |Leona XIII. u “Kam greste, možje?” p Viljem II. na' ”V samostan!” odgovori jeoir^®. V"gid\ “nesemo mutca Turka. Hotelf Panogami na Kapitolu izpod konjev Kakšen neko deklico." “Pa je neumnež sam prišel, kopito," pridene drugi. “HudBpj' Znain bil zadet, težko bode okreval vo ima vso krvavo." Popravljen 1**9 in, (Dalje prihodnjič.) -O- Polonyijev sin postal zopet j® r" Vlije, mu z ( . ejel s feni. lefu Sin bivšega ogrskega justičf la ga ministra Julij Polonyi j e .# r X,Vl V znanil judovski cerkveni občMen 2 | a j'' Sl ji da želi prestopiti v judovsko v#ji ) . v ,l )r ’ta Njegov oče je bil jud, a je P°®|»it. erc " katoličan in pomažaril tudi s ^Jlje'bi| a j' 1 '' prvotno ime Pollak v Polon)' nastopal v antisemitičnem smis 1 s, Pj)Vot 0 C| Pk. ♦ JOHN B. SMREKAR } EVELETH, Minn. Vam preskrbi: ZAVAROVALNIN O. VOŽNJE LISTKE. NOTARSKA DELA. POŠILJANJE DENARJA, PRODAJO ZEMLJIŠČ. Zanesljivo in pošteno. URAD 415 PIERCE ST. I ♦ ♦ ****************** ******** *** First National Bank rn, SL; *>1 n. ♦ * i ■ I 1 I ELY - - - MINN. *4? v v,; | Capital $50.000. Preostanek $11.000- |'; |3 * * | Piacuje od ulog po 3°lo * Pošilja denar i* 1 raje posestva. § ^ £V Josef Sellwod, predsednik; R. M. Sellwod, podpresenik; L ' J te ’ b,a ^inik; A. L. Sundholm, pom. blagajnik. ^ ****^****^.>t^^^ -v. 3 u ihSfl ' J':,' 1 ' Od Leona XIII. do Pija X. Francoski publicist Jean de '1'Onv 1 Mlonnefon, ki je vsled svojih mno UnUL v Voletnih zvez z rimskimi cerkve- U^L* nimi krogi eden najboljših pozna- ", 4 Talcev vatikanskih razmer, je po- o 'vodom zadnje težke bolesti pa- a nXbeža Pija X. priobčil v panskem n e a 4° !• Journalu” jako zamvim članek, z v e kateremu smo posneli naslednje e? %>-- a Razloček med papežem datke: 'h e » e st e Va i„ ikanski. V ^. A. 'II m . ‘ Xeo- jjlll. in med Pijem X. je ve Ce vidim Leona XIII., blede- ^ lf la tankega, mrzlega na papeš- lio' 0l L lem nosilnem stolu; izgubil se je Ce papežkem oblačilu, iz katerega r as, Dc , "" u hcnT- niegova dolga roka visela ka- L ’ ni a?” 'f r me č, roka, ki je blagoslavljala - n 4aj jv | cesarsko zapovedajočo gesto. M1 1' SodFi Ta brezkrvni starec je bil izvo- J / ste U” Dl en leta 1878., ker so hoteli kar- . n jih v^nali po'dolgem vladanju Pija Ce gav’a prav kratko vladanje in ker 4 H eminenca Pecci izgledal kakor °r a A j e pri koncu s sapo,, izčrpan '" s Pod!»\led dolgega čakanja na perud- Ltjski skali., A Leon XIII. je vla- U . lr ia p r i j> ki 26 let; pokopal je vse kardi- ‘"lbstf' ,tle, ki so ga izvolili, izvzemši e- ^'Co-a, ki še živi, namreč eminenco 'Lva n i reglia. Leon XIII. je prestavil ( 'ega, papeštva Uveljavil je svojo du G jim r J 2l,i o oblast pri nekatoliških drža- " 'kom !” Ce '4h. Nasprotniki so ga bolj obču- " V| ir 0n j '"hvali, kakor verniki. Sijaj funk- r;n ;ini n jJe ni zadušil osebnega sijaja pa- ,v Kadar je bila Evropa e j e n .,' ževega. tvauar je tala L ,? ( calo najmanjše njegove kretnje, Slsii vel pošto ter Kr upičj star« slila je pri njem manj na pape- in bolj na vladarja. Leon XIII. je vedno nemirno ral pritrjenja diplomatov. Pogo- rom s poslaniki je -dal prednost udi *'kaže ’ Ut pade j? h 2! ?n° pogovorom s kralji. ''niše '° .[Kardinal Rampolla — molčeči l ,.’ > ; M , ,n . n %ž, ki je Leona preživel — je j "j; Jtel nekega dne: “Če bi prišel j* 50 tifedsedhik francoske republike v i;‘ l a 1 ^°?yn in bi ne obiskal Njegove Sve aare S' feti, bi to bil za papeža smrten Uc.“ ' l 1 av el(Dokler je živel Leon XTII., ni- 11 vz-dahnelprišli francoski prezidenti v v Pavlalirinal (kraljevska palača, v Ri- ij. Čim je Leon XIII. umrl, je začne sHavar francoske države obiskal jijanskega kralj a, a po izjavi ne r!” pola kardinala: “Pij X. tega niti -o- «°J "'iti nemudjazil ni.” n Novihmislim, da ne ponižam osebno- m Pri mrtvega papeža, če povem do- ii cesti došjneznano anekdoto, na vejahiilajvečje veselje in največjj Li¬ ri Leona XIII. je bil obisk, ki možje?” e Viljem II. napravil v Vati- ' , ,,!■>'(ivorijP- Cesar, poglavar luteranske i. 'rka Htf> P red n0 L ami starega, belega kimjet {Ovnika! Kakšen uspeh! Bil je to pripravljen, negovan kot ..Jek sen in se je uresničil kot :im L;d pogajanj. Znano je, da se je c drugi. nt| n XIII. s svojim umevanjem T nkrevaijike j n s finostjo svojega duha frju Viljemu zelo prikupil. Ni nano, da je Leon XIII., pred- ! ,n 1 e sprejel svojega gosta, tri- tkrat premenil prstan. Ko je rušil s prstanom/ki ga je da- zoptp sultan, s safirom, ki je bil 111 ^ nin na Leona X., z rdečka- , a jJ demantom, ki ga je ljubil j 'L' lV 'i g° r XjVI., si je papež izbral 1 ' j j iden zlat prstan z navadnim l ' L ' r , Jn° n W katerem je bil urezan pili v jU cl °'?J in nit za trnik. ' ,1(a ;spdi je bila dolga razprava gle i/aril™bbca od čipk. Leon XIII. je ! 1 a L v ^inogovorom rad vlekel niti iz ,, itio" eI pejših čipk in pripoveduje se, pri nekem burnem pogovo- — "“^Aibpolnoma raztrgal svoj ro- ^ i sprejemu Viljema II. papež N pozabil na izbero tabakere jsi je predložiti celo zbirko in [bral zlato, z demanti okraše- Ibakero, ki jo je cesar Napo- I. daroval papežu Piju VIL f skrb za posamičnosti, to pkalno gigrlstvo, ne, zmanj - [moža. Teh potez ni prezreti ijegovem portretu, j X. ni nikoli izbiral prstana. »Osi svoj prstan kakor znak in svojo šaržo opravlja kot [ost. pdovina ne bo naštela mno- Lpežev, ki bi vsled svoje, če- pepričakovane izvolitve trpe- , nobeden ni sprejel tijare z fin strahom kakor kardinal -KAP no- ST- z#*' O** r- £ patrijarh v Benetkah, je ^jmpo krščarfski misli, zaniču- vet in je izpolnjeval vse dol- i svojega dostojanstva iz po- I vestnosti. p e ga dne se je udeležil obe- f P r ' n cezinji X., ki slovi za- ®'°jega katoliškega delova- Fogovor se je zasukal na li- f, ro ’ a patrijarh ni zinil no- ! esef K. Po obedu ga je eden ijencev Vprašal: “Kaj pa |edu?" Ca misli 0 P°g° voru lovite, ^ j e odgovoril kardi i jaz nisem nič poslušal, m mol, rožni venec.” [ ‘ °^ ran il tudi kot papež I osebno ponižnost. Ampak jejen° zaupanje ima v pomoč r la - ka J reče, kar stori, ve- prepričan, da njegova ose- ba ne pomeni nič pri njegovih be sedah in pri njegovih dejanjih. Vse stori nezmotljivost njegove pež,a. Celih deset let 'je Leon XIII. svojega državnega tajnika spreje¬ mal vsaj po dvakrat na dan, a ne enkrat mu ni prizanesel s popol¬ nim ceremonijelom : moral je dol¬ go čakati, poklekniti in poljubiti roko. A mnogokrat so nasveti kar dinala Rampolle postali volja pa- peževea-. Nasprotno pa Pija X. Imelo bo¬ le časti, ki mu jih izkazujejo kar¬ dinali. Sam jih dviga in ji, z za¬ starelo vljudnostjo prosi, naj se vsedejo. Kar ponižuje se pred nji¬ mi. Ampak nasveta ni še nobene¬ ga sprejel. Skoro nikoli ne vpraša kardinalov za njih mnenje. Na fi¬ nega Leona Xilll. je imela njego¬ va okolico veliko več vpliva, ka¬ kor na ponižnega Pija X. Vzrok je jako priprost: Pij-X. je poča¬ sen in dober, ampak silno nezau- pen in se zanaša popolnoma na razsvetlenje z neba. Leon XIII. je polagal večjo važnost na člove¬ ške kalkulacije in je hotel prej sli¬ šati vse glasove tega sveta, pred- no ie določil, kaj mu naj sv. Duh svetuje. Leon XIII. je celo'življenj e pri pravijal, da postane papež. Pij X. ni nikdar povzdignil svojega po¬ gleda do tega keliha, čigar gren¬ kobe se je bal. Velika ljubezen Pija X. so bile Benetke, tiste nje¬ gove Benetke, mesto brez prahu, z mirnimi vodami, v morjem,on¬ stran lagun, z večernim vetercem s spoštljivo se obnašajočimi gon- dolirji in z delavci, ki so slabo o- oblečeni, a radi poklekajo. Ko je bil patrijarh v Benetkah, sem mu priporočen po nekem Be nečanu, bivajočem v Rimu. Po naivnih a šarmantnih vljudnostih in po dolgem ugibanju, kam bi položil moj klobuk, ki mi ga je bil iz rok vzel, me je kardinal izpra¬ ševal o najinem skupnem prija¬ telju. O prebivanju v Rimu je go¬ voril kakor o davnem, a sovraž¬ nem pregnanstvu, ponavljajoč ne prestane: “Ubogi mož, ubogi pri¬ jatelj ! Kako mora biti nesrečen v tem nezdravem mestu." Zapisane besede ne morejo pokazati, s ka¬ kim studom in zaničevanjem je takratni beneški kardinal imeno¬ val Rim nezdravo mesto. Vpraševalo se je že, če kardi¬ nal Sarto, potujoč iz Benetk na konklave ni spoznal, da bo mogo¬ če on izvoljen. Resnica je, da je italijanska vlada že dolgo časg. pri pravljala ta uspeh cerkvenemu knezu, ki je v Benetkah pozdravil italijanskega kralja kot katoliške¬ ga vladarja. Giolitti se je dolgo trudil s posredovanjem Avstrije. Kardinali-nadškofje italijanski, ki so pogostoma v stikih z vlado, so bili opozorjeni na beneškega pa- trijarha, lahko se reče inspirirani. Eminenca Sarto je to vedel; tudi njegove sestre so bile podučene, kajti molile so mnogo, da bi njih brat ne bil izvoljen za papeža. To¬ da kardinal Sarto ni verjel, da bi te človeške kombinacije mogle i- meti kak uspeh v konklavu. On tega tudi še danes ne verjame in njegova moč izvira iz neomejene¬ ga prepričanja, da je bil edino na nebeško intervencijo izvoljen za papeža. Kar se tiče voznega listka iz Benetk v Rim in nazaj, ki ga je bodoči papež Pij X. takrat kupil, je to storil zaradi pomirjenja svo¬ jih preplašenih sestra, tistih, se¬ stra, ki ga niso nikoli zapustile in ki so pletle nogavice pri nekem oknu beneške palače tudi če je bilo kako posvetovanje, v nazoč- nosti svojega brata in prelatov. Monsignor Bressau, papežev zve¬ sti, neinteresirani in vdani prija¬ telj, pripoveduje pogostoma, da bi bil novi papež skoro umrl žalosti, ko je po kronanju spoznal, da je za vedno prostovoljno zaprt v Va tikanu. Ta bolest je postala mirna in molčeča; papež jo nosi, kakor kako dolžnost. Toda v detaljih življenja ni Pij X. nikoli sprejel navad.svojega dostojanstva. Redovnice sv. Neže, ki imajo i blizu Rima samostan, tkejo in ši¬ vajo-same iz volne svojih ovac beli talar za papeža ; vsako nede¬ ljo pošljejo papežu nov talar. Na¬ vajene brez dvoma, na heraldično suhega Leona XIII., šivajo te vr¬ le device talarje, ki imajo preoz¬ ke konce rokavov. To ženira pa¬ peža močno, toda nikoli ni pu¬ stil, da bi se o tem nedostatku ob¬ vestile redovnice. Papeževe se¬ stre popravljajo talarje. Tudi za svojo mizo se Pij X. ne upa nič zapovedati; udario uživa jedila, ki mu nikakor ne ugajajo, a uživa jih iz bojazljivosti pred ku barjem. In ta mož se ne boji, ,uni čiti škofe in stresati kardinale! 'V »r \v m Če ima kak mlad fant, ki razu¬ me nekoliko angleški, veselje uči¬ ti se popravljati orgije, glasovirje in razna druga godala, naj se ja- / vi ustmeno ali pismeno v našem uredništvu. Začetna plača $5 na teden. VELIKE ITALIJANSKE VO¬ JAŠKE VAJE. V torek 22\ avgusta zvečer ob 6; uri so se pričele velike italijan¬ ske vojaške vaje v pokrajini gro- fovine Monferrato v Zgornji Ita¬ liji in sicer med (rdečo) sovražno in (modro) nacionalno armado, ki ima nalogo braniti sovražniko¬ vo prodiranje od severa. Letošnje italijanske vojaške vaje se vrše v izrednih razmerah zaradi nevarno sti 'kolere, one kolere namreč, ki navadno v Italiji sicer ne eksesti- ra, ki pa se je tu in tam v Italiji znatno razširila, akoravno nima epidemičnega značaja. Do zadnje ga časa ni bilo posebnega vzroka, spravljati nevarnost razširjenja kolere v zvezo z velikimi italijan¬ skimi vajami, ker so bila letošnja ognjišča kolere od maja do avgu¬ sta le v provincah Neapelj, Caser ta, Salerno in Palermo, ko je bila ta kužna bolezen končno v Benet kah udušena. Šele pred štirinaj¬ stimi dnevi se je pojavila v veli¬ kem obsegu kolera v Liguriji, ki se je razširila zlasti v Genovi, po levantskem obrežju, v zalivu Spe- zie in Livornu. To so pokrajine, v katerih nameščeno vojaštvo se u- deležuje velikih vaj, ki se delo¬ ma tudi v teh pokrajinah samih vrše. Pri tem je tudi vredno raz- motrivati, ali j e primerno v tem času v onih pokrajinah, ki so og¬ njišču kolere naj bližje, zbrati skupaj 80.000 mož vojaštva, med temi čete iz okuženih krajev. Vla¬ da ni bila naklonjena misli, da naj se zaradi nevarnosti kolere vojaške vaje odpovedajo. To je pravzaprav logično, kajti ko je diktator Giolitti izdal maa paro¬ lo, da'se ne sme v Italiji zaradi ju bilejne razstave leta 1911 konsta- tirati kolera, potem pač od tega načela ne sme popustiti. To so pač posebne italijanske navade. Ako pa bi se okuženje po koleri konstatiralo, bi prišla italijanska vlada v logično nasprotje z ar¬ gentinskim konfliktom. In tako se je samo ukazalo poveljujočemu generalu v Genovi, naj se čete iz okužltoih krajev ne udeleže vaj. Uradno se ni objavilo, katere če¬ te se ne smejo udeležiti vaj, pač pa je gotovo, da se udeležuje 20.- 000 mož manj kot je bilo prvotno proračuneno, torej cela četrtina. To pa seveda ne zadostuje civiL nim oblastem v prizadetih pokra¬ jinah. Občinska sveta v Milanu in Noviju, provincijalni deželni zbor v Alessandriji, cela vrsta poslan-, cev, so se obrnili direktno na Gio- littija z odločno zahtevo, naj se odpovedo velike vojaške vaje. To¬ da vojni minister general Spin- gardi je odpotoval v maneverske pokrajine in prišlo je do “vojne v miru”, določene po programu. Letošnje italijanske velike vo¬ jaške vaje, ki jih vodi šef general¬ nega štaba Pollio, se vrše med dvema armadama, katerih vsaka obstoji iz dveh vojnih zborov z dvema divizijama. Modri (nacio¬ nalni) armadi je prideljena popol¬ na kavalerijska divizija, vendar ste obe vojski primeroma enako močni. Rdeči armadi, ki markira sovražnika, poveljuje vojaški in¬ špektor general Karel Caneva, ki bi v slučaju resne vojne fungiral v Italiji kot glavni armadni po¬ veljnik. Rrdeča armada je sestavljena iz prvega vojnega zbora (Turin), poveljnik general Brufati, divizi- jonarja generala Escard in Conte de le Forest, nadalje iz tretjega vojnega zbora (Milan), poveljnik general Girola, divizijonar grof Trombi' in grof Marazzi. Zadnji ie znan bivši italijanski poslanec in bivši državni podtajnik v voj¬ nem ministrstvu. Modri (nacionalni) armadi po¬ veljuje generalni inšpektor grof Luigi Cadorna, ki je sin generala Raffaela Cadorna. Ta armada je sestavljena iz drugega vojnega zbora (Alessandria) in četrtega vojnega zbora (Genova). Ales- sandrijskemu vojnemu zboru po¬ veljuje general Massone, divizijo- narja sta generala Vandero in Aldo Rossi. Genovskemu vojne¬ mu sfboru pa poveljuje general Tommasi, divizijonarja pa sta generala Ricci in grof De Very. Tej armadi prideljeni kavalerijski diviziji poveljuje grof turinski. Kavaleriska divizija obstoja iz 2. in 3. kavalerijske brigade. V raz¬ sodišču je na čelu generalni in¬ špektor grof Cesone Ponza di San Martino. Vojaškim vajam prisostvujeta kralj in vojvoda Aosta. Kraljevo glavno bivališče je zgodovinski grad markiza della Valle v Po- maru. Glavni stan vojnega mini¬ stra je v Alessandriji. Vodstvo vojaških vaj, tudi vojaški atašeji in časnikarski informacijski urad pa imajo svoj sedež v San Salva- dore Monferato. Arnold & Pickering ODVETNIKI VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa advokatska in zagovorniška dela. Viiiage Liiery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Matti. Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA VSE SLUČAJE. PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! ELIZABETA MEDVED gostilničarka ELY, Minn. Priporoča cenjenim rojakom svojo gostilno, kjer se toči pristno, doma izpresano vino na drobno in debelo. : • Vedno sveže pivo in najboljši whiskey. : r -o— First Natinoal Bank GILBERT — — — MINN. GLAVNICA $25.000.00. PREOSTANEK $2.500. POSEBNO POZORNOST DA¬ JEMO POŠILJANJU DENAR- NJI LISTI. ZAVAROVALNINA IN VOŽ- JA V AVSTRIJO. XXXXXXXXXMXXX Josef Spreitzer Gostilna in prenočišča za potu¬ joče rojake! VIRGINIA, Minn. 418. Chesnut St. — Phone 134. Zraven Grant Opera. KADAR PRIDETE NA VIR¬ GINIO, OGLASITE SE PRI MENI. IZVRSTNA POSTREŽBA JAMČENA. Agnich bratje gostilničar]! ELY, Minn. Pitone 108. Priporočal© vsfm Slovencem svo|o nafijolfšo zalogo založeno gostilno kjer se toči Iron Range Brewing Ass. pivo, pristno vino in wftiskey. V ranogobrojen obisk se priporočajo. AGNICH BRATJE. Hi Sfi Hi Hi Hi Velika razprodaja m Hi Sli m Hi m | Tibs Hutchings Bankrupt zaloge v Lewis in 1 Sfi Hi Hi Hi Hi Manson prodajalni na Ohisholmu. Začetek i petek dne 16. junija. Hi Hi Hi Hi Hi Hi S Na tisoče dolarjev svežega blaga, katero je kupljeno S Hi Hi Hi Hi H za manj kakor stane na debelo. Vse to blago posta- šg 1 vimo na prodaj po zelo nizki ceni, kar pomeni zlate 1 i dolarje za 50 centov. i Hi s j|j Pridite zgodaj, ter si oglejte najlepše blago. Zapomnite si prostor velike ® razprodaje v Lewis in Manson. ^ Hi Sli Sli Hi Hi !fi Sli Sli Hi Hi Hi Hi SfiSfi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Sli Hi Hi Hi Hi Maks Volčanšek Ereleth - Minn. Je otvoril prvo slovensko trgovino v Minnesoti z ra¬ znimi likerji na debelo. RojakU Kadar pohajate slovenske gostilne, zahtevajte bla¬ go, katero predaja vaš rojak, in T rgoveš! Dajte naročila svojemu, kateri vam da najboljše blago po boljših cenah kakor tujci. Prihranite naro¬ čila za njega. “OLIVER”, NOVO MESTO V BLIŽINI VELIKIH TOPILNIC. leži v sredini ogromnega podjetja. Slika kaže podstavbe tovarniškim poslopjam pri Steel Plaintu. Stavbni loti od $150 do $300. - Business & Corner lote nekaj vec. - Na lahka me¬ sečna odplačila, brez obresti, brez takse za dve leti in ne plačila v slučaju bolezni. Kupite lote sedaj, dokler so cene nizke in plačila lahka. - Brezplačna vožnja na mesto OLIVER, kakor tudi na STEEL PLAHT vsako nedeljo op 11, uri dopoldne. OLIVER TOWNSITE CO., 203-4 ToFrey BMg, DULUTH, MINN. Iščemo dobre in zanesljive zastopnike. BiiMBBiBiBiBiBiBiSSBlBiBiBiSBiBBBiBiBiBiBiBi tfi Bi BI Hi Plionc: Melrose 914. Zeniti? 934. Residence Melrose 757. B v i s; Čenstohovska afera pred sodiš¬ či Jš>iah£ttskt salmm £ Raznoterosti. cem. s M. Danculovich & Co. ^ 529 West Mich. St. | Svoji k svojim! s Bi s | DULUTH, Minn. * Demonstracije proti podraženju živil. Bi S LE Zlat je ta pregovor, a malo se spolnuje. Mi hočemo pa to spolnjevati in LE ,p izvršiti, če se pri nas obrnete. Kupite pri nas šifkarte, a popijte tudi ji. ji izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči in tudi če iščete dela itd. 31 LJC Kadar pridete v Duluth, obiščite nas in se prepričajte, kaj moremo za LC rt. vas storiti in takrat bodete sami rekli, držimo se: * Svoji k svojim! * Bi jjj Pazite na napis i broj “Slavenski saloon” ne “Poljski”. BiSBiBiBiBiBiBBBiBBBBiBBiBiBiBiBiBiBBiBiBiBi Broadway Livery Phone 97. Gilbert, Minn Dobri vozovi« zanesljivi konji, posebno za po. grebe in ženitnine. Pridite k nam in se prepričajte. John Francel, gostinicar Gilbert - Minn. Phone 26. Kadar pridete v mesto, oglasite se pri meni, postrežem vam z najboljšo pijačo in smodkami. Svoj k svojemu! BiBiBiBiSBiBiBiBiSiSiBiBi BiBBBiBiBiBiBiBiBiBiSBi Izgredi zaradi podraženja živil i se širijo po vsej Francoski ter so j zelo resnega značaja. V mnogih | provincialnih mestih je množica napadla in opustošila mesnice, pe¬ karije in razne druge , trgovine. Tudi v tržnicah je zelo živahno in j iz marsikaterih krajev poročajo, J da so razburjene gospodinje uni¬ čile na trgu živila in polile z raz¬ nimi tekočinami, da so postala ne rabna. Marsikje je došlo do krva¬ vih spopadov s policijo. V St. Guentinu so nastali celo izgredi med množico in vojaštvom. Zve¬ čer po končanem delu v tovarnah se je zbralo nad 4000 delavcev, ki so jih spremljale ženske, ter so dr li pred hišo nekega Špecerijskega trgovca. Med potjo so razbili šipe številnih prodajalnic živil. Izgredi so trajali do polnoči. Veliki ne¬ miri so bili tudi v Donaiju in So- masseju, kjer so se v teku pred¬ včerajšnjega dne izgredi ponovili. V Domaineju je več tisoč oseb, večinoma žensk napadlo tržnico ter prisilili prodajalce prodati bla go za zaželjeno ceno V raznih kra jih na Francoskem so se pridru¬ žili manifestantom tudi mesarji. V premogovni pokrajini v Lensu so začeli stavkati tudi mesarji. Po tom letakov so obvestili gospodi¬ nje, da ne bodo zaklali toliko ča¬ sa nobene živine, dokler ne bodo živinski trgovci znižali cene. Tudi v Parizu samem začenja vreti med ženskami zaradi neprestane ga draženja živil. V zadnjih 14 dneh se je cela vrsta važnih ži¬ vil močno podražila. — Iz Bru- selja poročajo, da se v mnogih industrijskih krajih v Belgiji, zla¬ sti v okolici Monsa in Le Char- leroi pojavlja intenzivno odporno gibanje proti neprestanemu dra¬ ženju živil. Prihodnji mesec se bo vršila v Petrokovu na ruskem Poljskem sodna razprava proti patru Da- mas Maczohu, ki je lani v čen- stohovskem samostanu umoril ne kega Krzizanovskega, s čegar že¬ no je imel ljubavno razmerje. Ma- ezoha tudi dolže, da je sodeloval pri znanem cerkvenem ropu. Raz prava se bo vršila tajno. Velik proces Gospodarji in gospodinje! Če rabite hišne sprave, rokodelskega ali kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve izročite mi svoje naročilo. Če vam blago ne ugaja, vam vrnemo denar Prodajalna nasproti poste. PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK. ANDREW ROINE trgovina železnine CHISHOLM - - Minn. BiBiBiBiBiBiffiBiffiBiBiBiBBBiSiSiSiBiBiSiBiBitfiBiBi Bi Bi B B B B B B B B B B b b b yfi b b b B b b Peoples Brewing Co. v Ouluthu, Minn. var najboljšo pivo in ga raz= pošilja v sodcekih in steklenicah. Pivo se kosa v dobroti z vsa kim drugim. B B B B B B B B B B B B B B B B Bi Bi Bi Bi Bi Bi BiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBiBi ! se prične 4. septembra v Varšavi j proti 67 osebam, ki so kot prista- j ši poljske socialistične stranke ob i dolženi, da so v letih od 1906. do 11909. izvršili mnogo terostič- | riih činov. Povabljenih je 5000 prič. Boj med policijo in vlomilci. V soboto ponoči je berolinska policija presenetila sedem vlomil I cev, ki so udrli v neko trgovino in hoteli oropati blagajne, v kate j rili je bilo shranjenih 14 tisoč K. | Med policijo in vlomilci se je za- I zvil boj z revolverji, v katerem ista bila dva lopova težko ranjena. | Posrečilo se je vjeti pet vlomilcev, medtem ko sta dva ušla. je nekdo umrl od kolere.^ Železni¬ ški sprevodnik je namreč našel v nekem vozu mrtvega nekega pot¬ nika, vsled česar se je moral vlak po predpisih ustaviti, na prvi po¬ staji. Pozneje se je konstatiralo, da je omenjenega potnika zadela srčna kap. Proti modi. V Alilanu se je ustanovila liga družinskih očetov, ki ima namen, boriti se proti neumni modi. Sueški kanal je v prvem polletju 1911 prinesel svoji družbi 68,058.000 frankov dohodkov nasproti 68,098.000 fran kov minulega leta. Vojaški kapelniki na kolesih. Letošnje vaje III. armadnega zbora Koliko časa bodo kopali še pre¬ mog na Angleškem. Znani fizik in naravoslovec Ramsay je priporočal Angležem, naj varčujejo s premogom, ker čez 174 let bo ves agleški premog izkopan in porabljen. Nesreča pri vojaških vajah. Ob vajah pri Pondone na Tirol¬ skem sta ponesrečila in se nevar¬ no ranila dva vojaka. Smrt v plamenu. V Gegenbachu pri Baden Ba- den je zgorela hiša nekega tesar¬ ja. Ob požaru so zgoreli neki zi¬ dar, njegova žena in otrok, hišni gospodar in njegova žena. bodo na Kranjskem. Polki III. armadnega zbora dokončajo svo¬ je polkovne vaje 27. avgusta, de- želnobrambovski polki pa že 24. j avgusta. Brigadne vaje bodo tra- ijale od 28. do 30. avgusta v ar- : madi, od 25. do 27. avgusta v de- | želni brambi. Vadila bo 11. pe- ■ hotna brigada pri Kamniku. 12. i pehotna brigada severovzhodno od Kranja, 55. pehotna brigada pri Velikih Laščah, 43. deželno- brambovska brigada čez Aloj- strovko, 44. deželnobrambovska brigada čez Tolmin v Kobarid. Dragonski polk 5 se udeleži z e- nim eskadronom pri vsaki brigadi j brigadnih, divizijskih in kQrnih vaj. Huzarska polka in 6 in l '6 se udeležita večjih kavalerijskih vaj j pri Blatnem jezeru od 12. avgusta do 4. septembra. Divizijske vaje ima 6 . divizija od 31. avgusta do 4. septembra severovzhodno in j vzhodno od Kranja, 28. divizija vadi istočasno pri Grosuplju in Višnji gori, 22. deželnobrambov : ska divizija od 28. avgusta do 4. i septembra iz Tolmina čez Cer- ' kno in Škofjo Loko. Od ' 5 . do 7. septembra slede korne vaje, za katere dispozicije še niso objav¬ ljene, a iz dispozicij za divizij- j ske vaje sklepamo, da se bodo : vršile v ozemlju med Medvoda¬ mi in Višnjo goro. Ni izključe¬ no. da bodo zaključene korne vaje [na ljubljanskem vojaškem vežba- lišču. Bankovec za 1000 K ukradel. Zrakoplovstvo. Poročajo iz Casale Alonferrato : Kralj Viktor Emanuel si je ogle¬ dal v torek zrakoplove v hangar¬ jih in stopil z generalnim adjutan tom Brusattijem v koš zrakoplo¬ va P. II.,, ki se je dvignil nato v zrak in izvršil razne manevre. Zra koplov je preplul tudi grad Po- maro in se spustil po polurnem po letu na zemljo. France Ocepek. 41 let star klučavničar iz Kanderš, že več- — Iz Budimpešte poročajo, da ie preplul nadporočnik Lang Blat no jezero v osim minutah in dveh sekudah. —Povodom neke slavnosti na Sedmograškem se je dvignil ro¬ munski pilot Vlain s svojim aero planom v zrak. 8000 romunskih kmetov, ki še nikdar niso videli letalnega stroja, je gledalo izprva ta polet z zanosom in svetim stra¬ hom, potem pa se jih je polastil blazen strah in začeli so tuliti, da se bogu smili. Neki pop se je vr¬ gel na zemljo in začel glasno mo¬ liti in se križati proti hudiču. Vlaien je preletel 78 km v 43 mi¬ nutah in 46 sekundah. Ko je do¬ končal svoj polet, je bil vsled ne¬ smiselnega vedenja kmetov tako razburjen, da je trajalo par ur. predno se je pomiril. -- - ' i ' krat predkaznovan, je instaliral pri Antonu Markiču, posestniku v Kranju, vodovod v stranišču. I" sti dan pa je izginil Markiču bankovec za 1000 K, katerega je | izmaknil Ocepek iz zaprte orma- re, ko ni bilo ne Markiča ne nje- ! gove hčerke doma. Obdolženec j se je jako nerodno zagovarjal, i Enkrat je trdil, da je bankovec | dne 18. julija t. 1 . pred trgovino našel, potem je pa trdil, da si je ta denar prihranil ter ga dvignil iz hranilnice. Ne eno niti drugo ni resnično, kajti ukraden ban- ' kovec se je kmalo po tatvini našel ; pri Ocepeku. Sodišče je prisodilo ! obtožencu 15 mesecev težke ieče. Velik rop diamantov. Prčd dnevi sta dva individua izvršila v Londonu drzen cestni rop. Londonski trgovec Iiopton je bil na poti v Holborn, nedaleč od svojega stanovanja, napaden od dveh elegantno oblečenih ne¬ znancev. Pri sebi je imel za 70,- 000 kron diamantov. Eden izmed napadalcev ga je zgrabil za vrat. med tem mu je drugi iztrgal dia¬ mante iz žepa. Na to sta skočila napadalca v nek avtomobil in se odpeljala. Vsled klicev Hoptona so nekateri ljudje zasledovali av¬ tomobil, a brez vspeha. Trgovina velikih držav. Angleško trgovsko ministrstvo priobčuje statistiko o trgovin¬ skem prometu največjih držav na svetu v prvih petih mesecih leta 1911. z ozirom na enako dobo v preteklem letu. Za Nemčijo se iz¬ kazuje 190 milijonov funtov šter- lingov uvoza proti 180 milijonov v lanskem letu in 101 proti 102 milijona funtov šterlingov izvoza. Angleška je imela uvoza 237 pro¬ ti 233 milijonov in izvoza 186 pro¬ ti 170 milijonom. Ameriške Zdr- žene države: 134 proti 142 uvoza, 175 proti 137 izvoza. Avstro-O- grska: 54 proti ?? milijonov futov uvoza in 39 proti 38 milijonov iz¬ voza. Italija 59 proti 53 uvoza in 34 proti 33 izvoza. Panika v brzovlaku. Ekspresni vlak Rim—Berolin se je preteklo sredo nenadoma u- stavil v Alatarellu, mali železni¬ ški postaji nedaleč Tr id en ta. Med potniki je nastala precejšna pani¬ ka, ko se je razširila govorica, da Francosko vojno ministrstvo je dovolilo, da smejo vojaški kapel¬ niki I. razreda in oni, ki so nad 45 let stari, rabiti na marših ko¬ lesa. Kdo postane avstrijski vojni minister. Iz Krakova se poroča, da posta¬ ne avstrijski vojni minister baron Weigl. Nova iznajdba v zrakoplovu. Nekemu ruskemu aviatiku se je posrečilo konstruirati letalni stroj, ki se vzdrži v zraku, ne da bi se premikal dalje. Rusko voj‘no ministrstvo je ponudilo aviatiku za iznajdbo 17.000 rubljev. Povodnji na Kitajskem. Povodnji v mnogih pokrajinah Kitajske zacinili dni so napravile škode za 30 milijonov taelov. O- koli 50.000 ljudi je izgubilo živ¬ ljenje. Samoumor berolinskega bankirja. V Berolinu se je ustrelil bankir Wiechert, lastnik banke Otto Ramdohr & Komp., ker je vsled ponesrečenih špekulacij izgubil vse premoženje. Tihotapci. Ob holandsko-pruski meji so prišli' na sled veliki družbi tiho¬ tapcev, s katero so bili v zvezi mnogi ugledni trgovci. Kot poro¬ čajo iz Kolina, je bilo mnogo o- seb aretovanili, mnogo pa jih je pobegnilo. Maročanske homatije. Francozi so zelo vznevoljeni, ker so zasedli Španci Santa Cruz na podlagi neke stare pogodbe z Alaroko. Francozi izjavljajo, da bo to neugodno vplivalo na nadalj n ja pogajanja. — Nemci so prire¬ dili 5. m. m. velikansko parado svojega vojnega brodovja, paradi sledi vaja. Parade in vaje se ude¬ leži 26 linijskih ladij, 5 oklopnih križaric, 8 malih križaric, 8 po¬ možnih ladjic, 73 torpedovk, divi¬ zija min in brodovje podmorskih čolnov. F'osledice zanemarjenega pre- hlajenja pozna vsak. Pravočasno drgnjenje s krepkim linimentom pa kali uniči. Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je to¬ rej dober liniment. Že leta sem se je Dr. Richterjev “Pain Expel- ler“ izkazal, da je kot tak izbo¬ ren. Sredstvo se lahko kupi v sle¬ herni lekarni v Ameriki za 25 cen tov steklenica. Človeku pa je tre¬ ba biti pozoren, da dobi pravega z varstveno znamko s sidrom. ROJAKI. V Ely in okolici ki kupujete hiše, oglasite se pri podpisanemu. Jaz imam vedno nekaj hiš na pro- daj po primernih cenah, ravno ta¬ ko Vam lahko dobim, kupca, če imate hišo na prodaj. Kolektam tudi stanarino (rent) po primer¬ nih cenah. G e o. L. B r o z i c h. IGRA OD 15. $100 DE. NA % Postavite eno številko v mesto tako da ka(j' a v Sat /V* pt>r odprto sešteva od katere strani i vedno vkupno 15. Vsaki oni, kateri nam boij slal dobro rešeno igro, dobil de kredit od $ 100 . 00 , nad 4 j / 1 nim lotoma, blizi Velikem lA Yorka. Cena lota je $199.00, atnn a i. onega, kateri pošlje dobro reli igro, stalo ^a bode samo $ 9 ? in ta denar izplačeval bodeV mesečno, in to $5.00 naprej ^ pozneje samo $3.00 mesečno *1 Pisma pošiljajte na: SLOV. DEP. ROOM 9ij j dl Park Ro\v. Xew YorLm | Podpirajte nas lisi NAŠI ZASTOPNIKI. V zadnjem našem listu smo bjavili imena nekaterih naših, jakov, ki so sprejeli naše zasto I enje' lirT rojakom toplo priporočamo! I* ob 1 r.ii naprosimo, da jim poverijo naf čnino v katero so opravičeni n birati. Priobčimo imena tih želeč bi jim rojaki zaupali svoja čila v n^tjvečji meri. Zastopniki so: G. John Stupica, za Chishol Alinn. G. Al at. Kostanjšek, za Virgii Alinn. ohn Schmalzel. za GiS Alinn. j_ G. Louis Peterlin, za Aun L ta Minn. G. Jakob Delak, za Ci\va l M inn. John B. Smrekar, za Eve! jjy e Alinp. Anton Alotz, za So. Chicago, Frank Osredkar, North Chii 111. Kajetan Erznožnik, box loj mersel, Colo. John Mlakar Claridge, Pa,- f Mike Krivec, box 324. Pri Colo B. L. Kapsh, za Ely. pozdravljeni i važne n ireej h:!:! svoje nat lesi;], da tflr.ote, 1 e. Ker snu se bode Louis Vesel, za okrožje, j gT.’ Alois Kotli slovenski stavben 110 Lincoln Ave. Eveleth - - Minn Postavlja poslopja in druge stavbe,—. nižji ceni. - Delo točno in im Vprašajte pri meni kadar imate DELNIŠKA DRUŽBA RODNI VESTNIK” išče zastopnike po vsih s skih naselbinah. Kdor im? j veselje in želi pospeševati stvar, naj se prijavi pis 111 ^, ustmeno pri upravništvu. h gov trud in požrtovalnost . I sti sc mu običa jne odstoffivF šil’ Vse konzularne »j 1 tarske zadeve, civi* j vojaške, prevzema. !( tro in uspešno iz vrr IVAN KAKER 22014 Grove Street- milvfaukee, V* Najmočnejša narodna banka v Mesaba Ranfl c First National Bank HIBBING - MINN. . Premoženje cez $1,000.000-0"; Posebno sc priporočamo za zavarovanje In pošilja 11 ! 6 ** Od vlog plačamo po 3°| 0 obresti- L V