Zaklad na otoku. Ib angleškega prevedel Paulus. (DaUe.) Rapltan ]e rano vstal in se odpra- pil na obal. Kož mu jo gledal izzaza- tii.z&ii6 m zakrpane sukiije, pod paz- duho je nosil svo] neizogibni ilaljno- ftled ir; klobuk mu je čei>el gloljoko v eatilaiku. Sapa mu je zmrzovala v be- lo paro, ko je stopal proti morju in ie- eno je sopel, kakor da še vedi.o ni mo pel pozabiti na doktorja Livesey. Mati je bila v sobi pri of^etu, i?.r. pa sem pokrival mizo za kacaanov zaiutrek. Vrata se odpro in v sobo stopi čloyek, ki ga Se nisem videl nikdar pot?re). Blod je bil in slok, dveh prstov je mu maajkalo na ievi rokt iu nož mu Je visel za pasom, pa bojevito prišlec tfaviio ni izgledal.' Neprestano sem bil na preži za fiiornnrji, cno- in dvonožnimi ;n priznati moram, ta-le me je vznemiril. Ne jekel bi, da ie bil mom-)r. _¦» vendai ga jo obdajalo nokaj, kakor duh s!< ^e morske vode. Vprašal sem ga, s čim mu naj postrež^m. Zahtevnl je kozareo ruma. A ko pa sem hotel stopiti ponj, je sedel k mizi in mi poinignil, naj grem malo bližje. - Obstal sem na mestu. BPojdi bližje, sinko", mi je rekel, rtpojdi sern!" Stopil sem par korakov k mki. MAli ie tu-le pokrtto za mojega prijatelja Billa?" je vprašal in po strani pogledai v kajitanov kot. ,,Prav dobro!a je rekel. rTa kaj.Uan bi utegntl biti moj prijatelj BiH, ne rekel bi dvakrat. Brazgotino ima na licu in zelo zabaven človek je, ta Dioj Bill, posebno kadar pije. J?ecimo, io bi bil dokaz, kaj ne? — recimo^ da ?ma tvoj kapitan brazgotino na licu , in recimo tudi, da ima brazgotino na levern licu — ? A — ? Dobro —! Snj sem vnaprej povedal, d:i je on! — Ali ie doma, moj prijatelj Bill?" I?okeJ sem mu, da je odšel na izprehod. ,,Kam, sinko? Katero pot Jc ub»':il. kam?^ Poknznl spm nroti oHali, knmor ;e odiel kapitan, povedul, kdaj da bi so monebiti utegnil vrniti in mu še odgovoril na par drugib vprašanj. ,,Dobro!" je rekel. ,,Veselje bode lmel moj Bill! Kakor Ce bi dobil sleklenico uajboljšega ruma!" Izraz na njegovem licu mi pri teh besedah nikakor ni ugajal in prepn • čan sem bil, da se moti, ako je sher res miblil, kar je rekel. Toda moin ta cela zade1. a ni nič hrigala in vrh.itega je biio sploh težko reCi, ka] da naj &torim. Tujec je slonel pri vežnih vratih in prežal krog ogla kakor mačka na miš. Stopil sem na cesto, pa koj rue je poklical nazaj in kor se mu je zdelo, fia ga nisem nemudoma ubogal, ie pa biraiiovito spaču svoj suJii, bledi ob raz, divje zarohnel in nii zajjovedal, nai se vrnem — s takim glasom, da s,era ves plašen skoftil nnzaj pod streho. Hiiio se je s|>et pomiril, ini napol j riliziijeno^ napol posmehl,ivo potrep],al po rami in mi pravil, da sem pfideu in da me ima prav rad. ,,Tud.i jaz imam sina", mi jo dejal, ,podobeii i'i je, kakor jajte jajcu, in pcfos je Tnoim stnrim o?om. Ampak, &inVo, glivna stvar za otroka je pafi .^okorSčin;., j:ohoršftina, siiiko! Ce bi bil ti sedajle jadral Ija ven za Billom^ ne bil bi se več vrnil nazaj, prav g»« iovo da ne! Bill ni imel navade, da bi bil popustljiv in tisti, ki so se vozariB z njim, tudi niso bili prizanesljivi* Pa glej, tu-le gre moj BilL s svojim kukalom pod pazduho, Bog ga spriml, prav gotovo je on! Sla bova nazaj v; sobo, sinko, in se skrila zu vrata, veiS in (oskrbela bova Billu za ma.čkeno iznenadenje. Bog ga sprimi, pravim Se enkrat!" Spravil me je nazaj v sobo in ma postavil poleg sebe v kot, tako da so naju zakrivala odprta vrata* Lahko si mislite, kako sem bil vz* nemir.en in rta me je bilo stfah, kai bo serlaj prišlo. Tembolj, ker sem opa-i zil, da je bilo tudi tujca strah. Zrah*  Ijal si je nož za pasnm, pivjemal ga za roftaj in ves fias požiral sline, kot bi ga nekaj v gvlu tiSčalo. Končno je priropotal kapitan. Z»loputnil je vrata za seboj, so ni ozrl ne na dcsno \n ne na levo in šel naravnost na svoj prostor. wBiil!" je rrkol tirec z giasom, K  b& mi ie zdel pris.l,,eno pcgumen.  (Dalje prih.l