Telefon št. 119.
Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1‘25 Din.
DELAVSKA
POLITIČEN DNEVNIK
Št. 4.
V Ljubljani, dne 5. januarja 1926.
Leto I.
.Izhaja vsak delavnik ob 11. dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Breg štev. 12./II.
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Uprava: Ljubljana, Breg 12. pritličje.
Ček. račun: 14.335. Reklamacije se ne frankirajo.
Naročnina za državo SHS znaša mesečno: v Ljubljani in po pošti 20 — Din, po raznašaloih izven Ljubljane‘22 — Din, za inozemstvo mesečno 32'— Din.
Cene insevatom:
Malih oglasov, ki služijo v posredovalne in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. De-b.do tiskana beseda stane 1*— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1’— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 3'— Din. Pri večjem številu objav popust.
Proč z davkom na zaslužek telesnih delavcev!
Med splošnimi dolžnostmi davkoplačevalcev v I. četrtletju 1926, na katere opozarja podjetnike Zbornica za trgovino in obrt v Ljubljani sta dve, na katere moramo naše čitatelje opozoriti.
Prva je:
Davek na zaslužek telesnih delavcev.
L Telesni delavci, ki opravljajo delo samo.s ta hi« ali od delodajalca ne-zavisno (postreščki, dninarji, žagarji, čistilci čevljev in tem podobni poklici), morajo, ne da bi čakali posebnega poziva od davčnega oblastva vložiti prijavo za odmero davka od zaslužka telesnih delavcev (delavk) najkasneje do 31. januarja 1926. in napovedati zaslužek, katerega bodo v 1. 1926. predvidoma dosegli. Delavcem, ki niso še dovršiti 18. leta, ali ki so prekoračili 65. leto starosti, prijav .ni treba vlagati.
2. \ istem roku morajo vložiti prijave delodajalci, ki ne oddajajo davka
z mesečnimi ali četrtletnimi seznami. V prijavah je treba za vsakega posameznega delavca ali uslužbenca, ki je dovršil 18. leto, a ni prekoračil 65. leta starosti, navesti .zaslužek, katerega bo v letu 1926. predvidoma dosegel.
3. Delodajalci, ki odpremljajo pobrane zneske z mesečnimi seznami (industrijska, rudarska, gradbena, železniška, hotelska, restavracijska in trgovinska podjetja, slednja, ako kupčujejo »na debelo« ali »na drobno«) morajo opremiti pobrane zneske in predložiti sezname najkasneje do 14. vsakega meseca, delodajalci pa, ki opremljajo pobrane zneske « četrtletnimi izkazi (vsi ostali delodajalci), pa tekom 14 dni po preteku vsakega četrtletja.
Druga pa:
Naznanilo o izplačanih službenih prejemkih.
Visakdo, kdor izplačuje službene Prejemke na leto za eno osebo več nego •‘M Di.n, je dolžan, ako ta oseba ni zavezan n davku na zaslužek telesnih delavcev, vložiti za odmero dohodnine naznanilo 0 izplačunih službenih prejemkih v l. 1935 do konca meseca ja-nuarja 1926. Za to naznanilo ni plačati nobene takse.
Torej: Vsak človek v Jugoslaviji, kdor prejema več kot 400 iDin dohodkov im mesec mora plačevati direktni dohodninski davek. Telesnemu 'delavcu, ki opravlja po gospodarju oz. delodajalcu naročena deda, že odtrgajo 3*3% ml njegove plači*, drugi pa, Iki delajo brez posebnega »delodajalca« pa 'morajo naznaniti svoje dohodke, da jih davkarija obdavči.
Hlapec, ki ima na mesec 500 Din in hrano oz. stanovanje, plača davka n ajraanj 33 Din na mest«, oziroma na leto 396 Din. Dekla, ki dobi mesečno po 400 Din, ter iima še brano in »stanovanje«, mora plačati mesečno s k or o 26 do 27 Din. In delavec, postrešček ali dninar, ki mo-
Minljivost diktature in nasilja.
CANKOV JE DEMLSIJONIRAL - POLOVIČARSKA REŠITEV.
Sofija, 5. jan. Krvoločna Cankova vlada, ki je zavladala v Bolgariji po nečuvenem ipokolju zem-ljoradničkih, komunističnih in drugih revolucijonarnih mas nesrečne Bolgarije je sramotno padla. Ornikov je moral demisijonirati, ž njim vrni je zadeta v živo vsa bolgarska uni taristična kamarila. Novo vlado je sestavil Ljapčev iz iste in z isto vladno večino, ki je prej podpirala Cankova. Po zadnjih vesteh iz Sofije je pa soditi, da se ne bo mogel niti Ljapčev 'dolgo držati. Njegov .kabinet naj hi le pripravil mirnejši prehod v znosnejše razmere. Zaprepaščenost v Cankovih >vr-.stali je ogromna. Boje se za posledice. Zemljnradničko gibanje se zopet oživlja. Komunistična stranka
je izdala proglas na svoje somišljenike. Jasno je že danes, da bo vladna večina kmalu docela izmenjana. Na to dalekosežno izpremembo v bolgarski notranji politiki je odločilno vplival strah pred novimi hudimi revolucijonarnimi akcijami ter vedno težji gospodarski in mednarodni položaj Bolgarske. Kralj se je zbal za svoj prestol in pozval Cankova, da demisijonira. S tem si* pa režim nikakor ni še rešil. Vznemirjenje v Bolgariji uprav sedaj še bolj narašča; dosedanje vladne stranke bodo morale najbrže v kratkimi popolnoma kapitulirati. Večina Bolgarske je zemljoradničko-so-cijalistično-komunistično ori jen ti rana. Iz te sredine pride rešitev in mir.
Velika akcija zaradi demontiranja socijalne politike.
Belgrad, 5. jan. Vse razredne, politične, strokovne organizacije bodo priredile v prihodnjih dueli veliko
protestno akcijo proti nezaslišanemu postopanju vladnih strank. Vse organizacije v državi pripravljajo protestne shode in zborovanja, da preprečijo namere reakcijonarne ra-
dikalno-radičevske večine. Protestno akcijo bodo izvedle vse razredne organizacije skupno. Iz vseh delov države prihajajo protesti in centralno tajništvo Delavskih zbornic v Belgradu je vložilo pri ministrstvu proti tej nameri najodločnejši protest.
Narod propada - vlada počiva.
Beograd, 5. jan. Bašiču ni uspela intriga, ki jo je uprizoril med Ninčicem in Jovanovičem. Zato so potihnile vse govorice o taki rekonstrukciji vlade, da bi prevzel Jovanovič zunanje ministrstvo. Zato se sedaj trudi dr. Laza Markovič, da znova pomiri Jovanoviča. Tekom zadnjih dni so ti razgovori v radikalnem klubu predmet največje pozornosti.
Napovedani zakon o pobijanju draginje je minister za socijalno politiko izdelal in o njem je razpravljal včerajšnji ministrski svet. Seveda je ta zakon veliko prepozen in v Belgradu vsak ve,.da je 'to slab poizkuis preprečiti špekulacijo in odemštvo. V zadnjih dnevih so
delodajalske korporacije uporabile vsa sredstva, da bi preprečile še tudi ta zakon in omogočile verižni-škemu svetu svobodno izžemanje delovnega ljudstva.
Finančni odbor nadaljuje s proračuni. Ker je minister za narodno |Z!dra v je obolel, so razpravljali o (proračunu ministrstva za javna de-,la. Tudi pri tem proračunu je reducirala vladna večina precej uradniških in inženjerskih mest. Zani,-,mivo je bilo, da ji* Davidovičev poslanec Jojič zahteval -odpust Ru-;sov, kajti Wranglovcev ne bodo reducirali. Tudi pri ljubljanski gradbeni direkciji bodo reducirali več .inženjerskih mest.
Hortyjevi sluge - falsifikatorji.
Budimpešta, 5. jan. Vso Madžarsko razburja vest, da so vladi najbližje stoječi ljudje ponarejevali francoske franke. Na čelu teh čednih patrijotov je stal znani princ Lu-dovik \Vindisehgratz. Policija ga je
končno na podlagi težkega obtežil-nega materijala zaprla. Vendar iz-glcda, da ga hoče vlada rešiti, zato je interveniral pri njej francoski poslanik, zahtevajoč energično zaklju-čitev preiskave. Škandal je popolen.
gočo stolči* skupaj na mesec 1200 dinarjev, plača 'davka na mesec 12 X3'3 == 39 Din 60 para in še več.
Eksistenčni minimum, to «e pra-vi ^ dohodek, od katerega se v naši državi mo plača direktnega dohodninskega ttavfka, znaša 5000Din na leto; kar pomeni: 419 Din na mesec, oziroma okroglo 14 Din na dan.
Ali je ras mogoče živeti, to se pravi: hraniti se, oblačiti, stanovati itd. za 14 Din dnevno?!
Ne! Ne in ne! Torej je določitev 5909 Din letnega dohodka premišljen napad na delavski zaslužek, na delavske grižljaje, na delavsko eksisteneq. Z določitvijo 5000 Din kot eksistenčnega minimuma vse je napravila, podlaga za obdavčenje vseh telesnih delavcev! Pritegnitev najbolj revnih in ulrngih v direktno obdavčenje je značilno za razmere, v katerih živimo.
Zahteva naša je: Proč. z davkom na zaslužek telesnih delavcev.
ŠTEDNJA NA RAČUN IZSTRADANIH.
Belgrad, 5. jan. Razprave v finančnem odboru pokazujejo zopet v jarki luči vso nečloveško in slepo politiko sedanje vlade. Vsa ministrstva so predložila odboru svoje predloge za štedenje na račun izstradanega in delovnega naroda. Budžet naj bi vse uravnovesil za ceno radikalne redukcije socijalno političnih, zdravstvenih in drugih koristnih javnih ustanov. Ne samo v socijalno političnem resoru, kakor smo že telefonirali včeraj, nego tudi v zdravstvenem in gradbenem resoru naj bi se ukinilo vse, kar kolikor toliko služi javnemu blagru. Na seji finančnega odbora so podali od strani radikalnih in radičevskih ministrov in referentov predlogi v tem smislu kar zaporedoma. Zavladalo je vsled tega na seji precejšnje razburjenje, ker se celo en del vladnih poslancev boji za posledice.
DVORNE INTRIGE IN ZABAVE.
Bukarešta, 5. jan. Po odpovedi prestolonaslednika Karola je še-* le zvedel svet, da se je prestolonaslednik odpovedal prestolu ne toliko radi žensk, kakor pa radi svojega političnega udejstvovanja. Z oficirskim zborom ji* pripravljal 'zaroto, hoteč vreči Bratianovo vlado in upostaviti vojaško diktaturo. iSedaj se je tudi zvedelo, da se je Karol branil sodelovati iz rainistr-jskiim predsednikom Bratianom takrat, ko so imenovali 'vsled Ferdinandovega obolenja regentstvo. Prestolonaslednika je ves čas podpiral generali Avarescu, kraljica Marija, ki se tudi živahno zanima za vse državne posle, pa je brezpogojno zaupala Bratianu.
ANGLIJA TERJA — JUGOSLAVIJA NE VE, KOLIKO JE DOLŽNA.
London, 5. jan. Med Anglijo in Italijo se bodo v sredo pričela pogajanja zaradi povračila vojnih dolgov. Gotovo je, da bo zahtevala Anglija sedaj tudi od naše države, da poravna in uredi svoje obveznosti. Kako bo naša država to storila, je veliko vprašanje. Sedaj romamo v Ameriko prosjačit, takoj pa bo treba zopet v London. Res lepim ciljem je služila svetovna vojna. Nacionalisti, učite se!
MUSSOLINI UKINIL STANOVANJSKO ZAŠČITO.
Rim, 5. jan. Ministrski svet je sklenil, da ne bo podaljšal dekreta o zaščiti stanovanjskih najemnikov, za bo dekret z dnem 30. jul. 1926 prenehal veljati in po tem dnevu bo upostavljena tudi v stanovanjstvu popolna svoboda. Istočasno so določili 100 milijonov lir v stanovanjske svrhe. To vsoto bodo razdelili med posamezne občine.
Ljubljanski delavci! Jutri ob 10. ritinnlHne vsi na kraievne shode!
Hindenburg, Doumergue in strupeni piini.
Državni predsednik je sprejel na Novela leta dan predstavnike berlinskega inozemskega diplomatskega zbora, ki so mu voščili srečo v novem letu. Novoletno zdravico je govoril apostolski nuncij mons. Pa-celli, njemu pa se je Hindenburg tako-lc zahvalil: Spominjali ste me na zgodovinsko važne dogodke, ki so se v prošlem letu odigrali v svetovni politiki v teli mesecih, odkar sem prevzel predsedniške posle. Jaz iz srca želim, da bi se izpolnile želje narodov, predvsem pa pričako-vanja še vedno težko ogroženega nemškega ljudstva in da bi skoro dozorel trajni in resnični mir. Trdno sem prepričan, da morejo le pravičnost, nravnost in svoboda biti tisti temelj, na katerem se more zgraditi in razviti sožitje narodov. Zato bo nemški narod neumorno nadaljeval delo za miroljubno upostavitev in utrditev lastnega nacijonalnega življenja, kakor tudi za pospešitev in zajamčenje miru. Le mir more prinesti gospodarstvu in kulturi napredka in razvoja. Naj se uresniči v novem letu želja po zbližanju in sporazumu narodov.
Pa smatrajo sedaj za simbol nove Nemčije, da je ravno poveljnik vojnih trum, tipični predstavnik starega sistema izpregovoril tako odkrito priznanje za sporazum narodov.
#
Tudi francoski min. predsednik Doumergue se je zahvalil pariškemu diplomatskemu in inozemskemu zboru za novoletno voščilo, ki ga je izrekel papeški nuncij z zdravico na mir in sporazum narodov. Dejal je: Novo leto pričenjamo z ugodnimi iz-gledi za mednarodno politiko. Lo-carno mora končno omogočiti trajni mir, ki pa ne pomeni le konca vojnih težav in vojne bede in ne-le premirja, marveč ki bi izmiril tudi duhove in upostavil tesno vzajemno sodelovanje vseh vlad. Državniki, ki bodo nosili v prihodnjih letih težko breme odgovornosti, se morajo zavedati, da morajo sedaj dozoreti sadovi, ki jih narodi pričakujejo. Mi ne smemo pričakovati, da morejo prestati med svobodnimi narodi z raz-ličnmii interesi vse trzavice in diference, vendar pa smemo zahtevati, brutalno silo. Kaj morajo res ob vsaki politični diferenci krvaveti nedolžne žrtve in je treba, da takrat rušimo spomenike mirovnega dela?
*
V angleških revijah razpravljajo o bodočih vojnih tehničnih pripomočkih. Kako bo z Londonom v prihodnji vojni? To vprašanje rešujejo. Le ena navedba zadošča, da vidimo napredek vojne tehnike izza zadnje svetovne vojne. Tekom 4 let svetovne vojne so vrgli nemški letalci okoli 240 ton bomb na Angleško in ubili nekaj nad 1000 ljudi. Danes pa morejo z lahkoto vreči 240 ton bomb v eni noči! Izračunali so, da bi 500
letal tekom enega tedna lahko več kot 3000 ton razlili nad London, in to tekočine, ki že z eno samo kapljo smrtno nevarno ožge in rani človeka, par kapelj pa človeka brezpogojno umori. Vsa. varnostna sredstva pa so nezadostna ali pa neizvedljiva. Le eno tolažbo imajo za to strokovnjaki: da s to tekočino lahko osrečijo tudi Pariz in Berlin ...
*
Tem važnejša je zato naloga delavskega razreda: preprečiti zlorabo tehnike za ubijanje in očistiti svet vsega žgočega in strupenega.
Pablo Iglezias.
Te dni je v Madridu zatisnil svoje blage oči vodja španskega so-eijalizma Pablo Iglezias.
Ni lahko biti socijalist v reafcci-jonaimi državi, kot je Španska. In vendar je bil Iglezias med prvimi bojevniki socijalizma v Evropi. Koncem šestdesetih let je socijali-stiona ideja zasadila korenike tudi v Španiji. Toda to gibanje je bilo naglo udušeno od anarhizma, ki je našel baš v Španiji najugodnejši teren. Anarhizem je črpal svojo moč iz tega, ker je v Španiji več stoletij obstojala absolutistična oblast cerkve, 'ki je naravnost delala na to, da je ljudstvo živelo v bedi in pomanjkanju ter bilo na ta način odvisno od hierarhije. Medtem so se klale različne dinastije, a narod je propadal kot menda nobeno ljudstvo v Evropi.
Prvo intemacijonailo so razbili bakunisti. In baš v Španiji se je zbog razdrapanih političnih ter gospodarskih razmer našlo prav mnogo anarhistov, ki so hoteli Bakuni-nove ideje uveljaviti v praksi.
Daši v Španiji n.iso bila ugodna tla za socijalistično gibanje, so se vendar našli možje, ki so nastopili zoper anarhistično idejo in jeli širiti pravi socijaJizem. Oni so v nasprotju pučizmu anarhistov oznanjali potrebnost organizirane razredne borbe španskega proletarija-ta proti vladajočim fevdalno-bur-žujskhn razredom. Med temi možmi je zavzemal najodličnejše mesto tipograf Pablo Iglezias. Na razvalinah radi preganjanja in reakcije popolnoma uničenega delavskega gibanja, je postavil temelje novi so-cijalistični stranki in pričel španske delavce sindikalno organizirati.
Odslej je stal Pablo Iglezias na čelu socialističnega kretanja v Španiji in je vodil usodo španskega krila socijalistično intemacijonailo. Preganjan in zapiran so Iglezias kot človek kremenitega značaja, ni dal zlomiti, temveč je postajal od boja do boja aktivnejši in delavnej-ši kot učitelj, propagator, pisatelj in govornik. Na mednarodnih soci-jaliiističnih kongresih jo nastopal ikot delegat stranke in je užival med delavstvom vseobče spoštovanje.
Ko je uzurpiral vlado v Španiji (zloglasni tiran Prima de Rivero, se
Pa hi o Iglezias ni uklonil. Rezultat tega hoja je bil, da je danes socija-listična stranka v Španiij najlepše organizirana.
Tudi Slovenci mu ohranimo časten spomin!
Glose.
Gospod Štefan Radič je sedaj minister. i o nam nalaga, da govorimo o njem bolj spoštljivo, kakor smo govorni o njem prej. Zlasti nas pa taka misel obhaja, če se domislimo, da je Radič minister prosvete, nauka, kulture, torej svetilnik, ki naj širi žarke kulture v naši državi. Za nas, ki hočemo in gradimo svojo bodočnost na kulturo naroda, na izobrazbo človeštva, je to ministrstvo eno najvažnejših v vsaki državi. Radič nam pa doslej v svojih kulturnih načrtih ni mnogo povedal. Kar je povedal, ni bilo niti za kmete. Ni naša krivda, če moramo zato pisati le o nekaterih značilnih izpremembah. Preden je postal minister, je hodil na kmeti-.skc shode, prirejal je velika mani-festaona republikanska zborovanja naroda, dočim se očividno sedanje njegovo dostojanstvo ne strinja več s podobnimi prireditvami. Ubogati mora Pašiča, dasi ni1 med njima po našem skromnem mnenju iskrenega zaupanja. Pašič ima svojo glavo in svojo pamet, zato Radičevih zahtev sploh ne upošteva. Toda Radič ni nič hud zaradi tega na Pašiča, marveč mu le pritrjuje, ga hvali in pravi, prav je tako kakor veli Pašič, zakaj Pašič je pameten, izkušen mož, blagoslov države. Lepi pokloni so to in zdi se nam, da Radič dela tako kot premeten diplomat, da ne bi dal Pa-šiču prilike, da ga trešči iz vlade, kakor je pognal pod kap že lepo število še resnejših ministrov kakor je Radič. Iz razvoja dogodkov je torej le eno razvidno — Radič hoče biti minister, pa amen; kultura, prosveta in ves drugi balast pa pride, kadar bo dosti denarja — in tega bo še dolgo manjkalo, vsaj pa toliko časa, dokler bo Radič minister prosvete, ki utegne tudi dobiti dekret kakor ga je dobil z njegovim odobrenjem Radojevič. In kaj bo tedaj z njegovimi slovenskimi prijatelji? O večni bog, prizanesi nam!
Lastnina in krščanstvo. Draž-•daaiski ključavničarski ceh je sklenil sprejemati: v pouk le cerkveno birmane učence. Radi hudega odpora, ki ga je ta »krščanski« sklep povsod izzval, so rekli potom, da so je šlo tu le za »smernice«. Uteme-Ijevane so bile te »smernice« s tem, tla se otrok pristašev stranke, ki menda uči, da je »Lastnina tatvina«, ne. more učiti izdelovanja ključev. Svobodomiselni draždan-ski list »Dor Aufstieg« pa. spominja draždanake ključavničarske ■mojstre na 'sledeče izreke cerkvenih očetov:	»Tujo	lastnino poseduje
oni, ki poseduje preveč« (cerkveni oče Auguštin). — »Vsak bogataš je ali tat ali dedič tatov« (srednjeve-
ški cerkveni zgodovinar C. voii Heisterbach) in končno na. izrek cerkvenega očeta-Ambrozija: »Narava daje vsem ljudem vsa 'dobra skupno, kajti Bog- je ustvaril vse stvari zato, da bi bilo vživanje za vse skupno. Narava je torej ustvarila pravico skupnosti in le' krivična: porazdelitev je ustvarila lastninsko pravo.«
Klerikalne mahinacije. Klerikalci bi radi imeli tudi Delavsko zbornico. iSeveda, tam je nekaj denarja, čeprav čisto delavskega.' Toda denar je denar. In klerikalci so ga hudo potrebni. Zato priobčuje »Slovenec« naročene, slabo utemeljene uvodnike, poleg tega pa seveda razburja svoje čitatelje z neslanimi noticami. Tudi krščanski svetovni nazor je obravnaval član-kar v zvezi z volitvami v delavsko zbornico. Nas taka prazna . slama veseli. Vsak hribovec bo vsaj lahko uvidel, da spada klerikalec v delavsko zbornico prav toliko, kakor ščurek v vrelo kašo. Na take limanice pa se delavci danes nič več ne love. Takim limanicam še vpoko-jcni fajmoštri ne verjamejo.
Pribičevič v Ljubljani. Kadar ■so radikali med seboj pretepavajo, takrat jih pride stari (Stanojevič mirit. Obišče kralja, obišče Pašiča, pa rešena je zopet kriza radikalne stranke. Tudi sedaj je tako. Radojevič, ko ga je vrgel Pašič iz vlade, je zavihal rokave in sedaj otepa okoli sebe, grozeč s strankinim razbitjem. Naravno, da je v takem času Stanojevič v Beogradu dvakrat potreben. Kakor pa so topo radikali, tako se hladi za radikale navdušenje slovenskih samostojnih 'demokratov. Kdo pa bi rinil v stranko, v času, ko poka na vseh straneh. Zato je prevzel zopet. Pribičevič vrhovno komando in — januarja meseca bo žel celo v Ljubljani triumfe opozicionalriega govornja-štva in zabavljaštva. Le, da bi mu ljubljanska Orjuna ne prekrižala računov, ki se je odločno izrekla za Leon tiča.
Orjuna je — bila. PTkTriBikfu med Pribičevičem in Leont.ičem se jo razbila na. dva dela in vsak del bo z.a„so.	slabotno rezervo poli-
tičnim strankam. Uresničilo se je o Orjuni prerokovanje: na trboveljskih grobovih ne bo raslo Orjuni ne zelenje in ne cvetje.
Narodni soeijalisti v novi uniformi. Narodni soeijalisti so oblekli obnošeno in ponošeno uniformo samostojnih demokratov. Vse to pravijo, je čisto v skladu s Pulpanovi-mi nazori in nauki in čisto v skladu z dosedanjo načelno in pošteno politično- linijo narodnih socijalistov. Dobro bi bilo sedaj, če bi narodni soeijalisti sedaj prečitali, kako je mislilo o njih še nedavno demokratsko časopisje. Pojedli bodo demokrati narodne socijaliste, voščimo jim dober tek. Le težko užitna in prebavljiva bo ta predpustna hrana.
Charles Dickens:
4 Božična pesem
v pro/.i.
Nečak zapusti kljub vsemu sobo brez Žale besede. Obstoji pri zunanjih vratih in vošči vse najboljše pisarju, ki je pri vsem svojem mrazu toplejši od Scroogea; kajti čestitke nečakove vrne z vso prisrčnostjo.
„To je drugi potepin!" zagode Scrooge, ki tega ni preslišal. „Moj pisar s petnajstimi šilingi na teden, ženo in družino govori o veselem Božiču. laz pojdem v Bedlam."
Ta tepec je odpustil Scroogejevega nečaka, a dal pri tem vstopiti dvema drugima. Sta postavna gospoda in stojita zdaj s klobuki v rokah pred Scroogejem. V rokah imata knjige in papirje ter se mu poklonita.
„Scrooge in Marley, če se ne motim," de eden izmed gospodov in pokaže na seznam. „Ali mi je čast govoriti z gospodom Scroogejem ali z gospodom Marleyem?“
„Gospod Marley je mrtev že sedem let," pojasni Scrooge. „Umrl je baš nocoj pred sedmimi leti."
»Prav nič ne dvomiva, da njegovo darežlji-vost dobro zastopa še živi družabnik," se pokloni gospod in izroči poverilnice.
Gotovo jo je; kajti bile sta vam dve sorodni duši Scrooge in Marley! Pri usodni besedi „da-režljivost" Scrooge namršči čelo, odmaje z glavo in vrne poverilnice.
„Ob tem slovesnem času, gospod Scrooge," pravi gospod in prime za pero, „je bolj običajno želeti, da se nekoliko pobrigamo za revne in zapuščene, ki sedaj veliko trpijo. Mnogo tisoč jih trpi pomanjkanje nujnih potrebščin, stotisoči trpe pomanjkanje nujnih olajšav, gospod."
„Ni ječ?" vpraša Scrooge.
„Obilo ječ," de gospod in zopet odloži pero.
„In sirotišnice?" vpraša Scroge. „Še vedno delujejo?"
»Delujejo. Vendar," odvrne gospod, „bi želel reči, da ne."
»Samotežui mlin in zakon o ubožcih imata torej polno veljavo?" pravi Scrooge-
»Oba preobložena, gospod."
„Oh, vaše prve besede so mi vzbudile strah, da je prišlo kaj vmes in ju ustavilo v njunem pre-koristnem teku," reče Scrooge. „Kako me veseli, da to slišim."
„V mnenju, da pač komaj preskrbita množico s krščansko hrano za duha in telo," odgovori gospod, „si nas nekaj prizadeva zbrati vsoto, da kupimo ubogim hrane, pijače in kuriva. Izvolili smo ta čas, ko se pomanjkanje posebno bridko
občuti in obilica posebno razveseli. Koliko smem napisati za vas?"
„Nič!“ odgovori Scrooge.
»Želite biti brezimni?"
»Želim, da me pustite v miru," zareži Scroogl. »Ker me vprašata, kaj želim, gospoda, je to moj odgovor. Jaz ne razveselim o Božiču samega sebe in moja sredstva mi ne dopuščajo razveseliti lenuhov. Pomagam vzdrževati zavode-ki sem jih omenil — stanejo dovolj! Komur se slabo godi, naj gre tja!"
»Mnogo jih ne more tja in mnogi bi raje: umrli."
»Ce bi raje umrli," de Scrooge, »naj raje-umrejo in zmanjšajo odvisno prebivalstvo. Razen če — oprostite — jaz tega ne vem."
»Toda vi lahko to veste," pripomni gospod.
»To ni moja skrb," odvrne Scrooge. »Dovolj jc, da razume človek svojo stroko in se ne vmešava v zadeve drugih. Jaz imam s svojimi čez glavo opraviti. Srečno, gospoda!"
Ko sta gospoda jasno uvidela, da bi bilo vsako nadaljnje prizadevanje bob v steno, sta se odstranila. Scrooge se je spet vrgel na svoja opravila z boljšim mnenjem o sebi in bolj zidanim nastrojeni, kakor jc bila pri njem navada.
(I)alje prih.)
Štev. 4.
..DELAVSKA POLIT I K A“.
Stran 3.
Dnevne novice.
Železničarji v boju. Uj edin j eni savez železničarjev Jugoslavije je sklical v nedeljo, 3. t. m. v Mestni dom javen železničarski shod. Udeležba lepa, in majlepša je bila enodušna borbena zavest naših železničarjev. V boju osiveli s. Jernejčič'je spretno vodil shod in strokovna poročila o dnevnem redu sta podala ss. Stajnko in Kovač. Razpravljali so o izvršenih intervencijah v Belgradu in le močni in enotni organizaciji je pripisovati, če bo ministrstvo po večini sprejelo vse železničarsko zahteve o kilometrini, o plačilu državnih praznikov itd. — Največ pa se je razpravljalo na shodu o razmerah v bolniški blagajni. Enodušno so sprejeli navzoči železničarji vse zahteve in predloge, ki jih bodo uveljavili železničarji v (bolniški blagajni. Shod je jasno pokazal, da se funkcijonarji strokovne ograni-zacije dobro zavedajo dolžnosti, ki jih nalaga organizacija. Dolžnost železničarjev pa je, da organizacijo podpirajo in vztrajajo v boju.
Manj kruha. Podražena moka bo zmanjšala delavskemu in uradniškemu otroku košček kruha in tanjši (košček kruha bo odrezala mamica lačnemu otročiču. O predobrem otroškem apetitu (bodo tožile mamice, o preslabi plači in mezdi bodo tožili očetje. Za te tožbe pa se kapitalizem ne briga in ne zmeni. Žitni špekulant bo kuipil isvoji priležnici za krvavi denar baržuna in kožuhovine, delavska mati pa bo zastavila za košček kruha svoj zadnji jopič. Kaj mora to tako biti! Tudi v Ljubljani se močno čutijo posledice naraščajoče draginje in upadlih lic posečajo šolo delavski otroci. Zato pa je šolskih zdravnikov edini nasvet:	več	kruha in
mleka ljubljanskim delavskim in uradniškim otrokom.
Volitve v Delavsko zbornico. Pogajanja med registriranimi organizacijami privatnih nameščencev za volitve v Delavsko zbornico (skupina nameščencev) so privedla do kompromisa in je vložena ena sama lista pod imenom:	Združeni
privatni nameščenci. Vsled doseženega kompromisa odpadejo volitve za nameščence v Delavsko zbornico.
Narodni soeijalisti kandidirajo ■v Delavsko zbornico na listi demokratov oziroma z njimi iskupaj ter imenujejo to listo namesto s pravim imenom »Neodvisna delavska lista«. Ker narodni soeijalisti tega ne povedo, moramo povedati mi v informacijo izavednega razrednega delavstva.
Post festuin. Na Silvestrovo zvečer tudi v Ljubljani ni bilo dolgčas. Pilo .in prepevalo se je vsepovsod. Številni skrokami obrazi in majajoče se postave, ki jih je 'bilo videti na novega leta dan, so pričali, da je bilo res »luštno«. Pri veseljakih, ki so navezani na mesečne plače, bo trajal »maček« najmanj cel ta mesec. Rekord »intenzivne« zabave je bil vsekakor dosežen v »(Narodnem domu«, kjer je
priredilo svojo Silvestrovo zabavo pevsko društvo »Ljubljanski zvon«. Tam je narodno navdušenje tako prekipelo, da je bilo koncem koncev zaznamovati nekaj krvavih glav.
G er en tiski svet ljubljanski, ki ima vsekakor žilavo življenje in je zato upati, da se do prihodnjega novega leta še ne bo udal, naj bi prihodnjič pred lokali, kjer se bodo vršile Silvestrove veselice navdušenih nacijonalistov, uredil posebne .sanitetne ambulance.
»Slovenčev« poročevalec se huduje v zadnji številki nad nekaterimi bolj temperamentnimi mladeniči, češ, da so se obnašali pri .polnočnici skrajno razuzdano. Na koncu poživlja policijo, da v bodoče pazi na take elemente in jih pravočasno odstrani.
Mi pa dostavljamo, ne mladeniče, marveč nepotrebno zbiranje ljudstva je treba odpraviti. Mladeničem je le treba odvzeti priliko, da ne postanejo razuzdani. Odpraviti bi bilo treba tudi take prireditve, kakor so n. pr. Porcijunkula itd. Kdor- hodi ob takih prilikah po mestnem parku, ta ne vidi samo, kako fantič ženo objema, marveč še marsikaj drugega. Zato proč z enakimi prireditvami, pa bo konec razuzdanosti .in tudi policije ne bo treba klicati na pomoč.
Policijska kronika. Tekom včerajšnjega dneva je aretirala policija pet oseb, osumljenih raznih pregreškov in zločinov. Ovadb pa je prejela 10 in sicer 4 zaradi .ponočnega razgrajanja in neubranega petja, za Antona Vrečarja tudi zaradi predolgega jezika, ti ljudi pa so ovadili zaradi prestopkov policijskega reda.
Izgubljeni predmeti. Pri policiji tse je javila oseba, da je izgubiia zlat prstan, druga oseba pa, da ji je pobegnil velik šekasti pes. Neka dama je pozabila pod Tivolijem nekje par •rokavic, nekdo pa je izgubil v robec zavitih Din 1530.
Ukradeno kolo. Andreju Belčiču je bilo ukradeno v gostilni pri Keršič, kjer ise je mudil po opravkih kolo znamke 8tyi-ia, vi-edmo Din StHIO.— Kolo je orno popleskano, bilanca ravna, ročaja pa sta bila iz celuloida in črna. Zadnja zračna cev je bila še skoro nova.
Novoletna pečenka. V mestni klavnici ne manjka mesa. Zato je kaj naravno, da gre tat mesa v klavnico iskat. Tudi v nedeljo je klavnico poselil tak gost in odnesel nekemu mesarju precej mesa in da bo prečenka dobra in tečna, seveda tudi sala in masti.
Poškodovana poštna omarica. V
Rožni 'dolini Na cesti H. je nekdo odtrgal z hiše št. 13 poštno omarico in jo vrgel na BaMkov vrt. Na omarici se pozna, da je hotel storilec priti do predanih pisem. Poštni upravi je povzroči 1 Din 250 škode, sebi pa poleg sitnosti še zaprti jo. Bržčas je igral ta storilec iSherloka Holmesa na svojo past in brez dovoljenja gosposke.
Vlom v davčni urad. V Novem mestu so vlomili neznani vlomilci v
davčni urad. V uradu so štiri železne blagajne. Navrtali so eno samo, toda ravno tisto, ki je bila prazna. Kot vlomilca sumijo dva moška, ki-sta se par dni pred vlomom potikala po sosednih gostilnah in sta po vlomu izginila.
Neznano vtopljenko so potegnili iz Save v vasi Ronko pri Polšniku. Bila je šest do osem letna deklica, 112 cm visoka, primerno razvita, čedno oblečena, obuta v skoro nove črne čevlje na zadrgo. Truplo je ležalo po sodbi izvedencev najmanj en inecec dni v vodi in je bilo že precej razjedeno. — Iz Save pri čuvajnici št. 577 pri Zagorju pa so potegnili približno 25 letno utopljenko srednje postave, okroglega obraza, kostanjevih las, oblečeno v zelenkasto obleko. Na desni roki je imela zlat poročni prstan. Tudi za to še niso ugotovili kdo je in kako je prišla v vodo. Znakov nasilja niso mogli ugotoviti.
Razne tatvine v Ljubljani, iz skladišča trgovca Antona Merkuua v Kolodvorski ulici je bilo ukradenih 11 črnih kož, vrednih 1500 Din. Iz podstrešja tovarne Ivana Čarmana v Zg. Šiški nekaj perila, ena prešita odeja in knjiga: »Die Weltgesehichte«. — Iz garderobe »Narodnega doma« je bilo ukradeno Mirku Vilfanu par galoš in svilen šal. Čevljarskemu mojstru Josipu Steinimanu na Poljanski ceisti je bilo ukradeno za 230 Din usnja in pa par moških čevljev. Tatu so že na sledu.
Pred gostilno Franceta Bučarja v Štopanji vasi so našli v jutranjih urah delavca Matevža Korošca. Mož je -imel težko rano na glavi in se ne ve, ali jo je dobil pri padcu ali pa ga je kdo udaril. Prišel je že precej nadelan pred gostilno, kjer mu pa niso hoteli dati pijače, ker je bilo že prepozno.
Na Silvestrovi veselici ljublj. mizarjev je bil izgubljen rujav svilen šal. Naproša se oni, ki ga je našel, da ga proti nagradi odda v Zadružni banki, Aleksandrova cesta 5.
Žrtev ljubosumnosti. Na Silvestrov večer okoli druge ure je streljal delavec tobačne tovarne Gregor Potočnik iz Rožne doline na svojega sodelavca Franceta Zupanca. Bil je nanj ljubosumen, ker je bil z njegovo ženo v gostilni. 8 prvim strelom ga je zadel ua lovi strani v vrat, ostali streli pa ga niso zadeli. Zupanc je bil preje s Potočnikovo ženo v gostilni. Zupanc je namreč živel preje s Potočnikovo v divjem zakonu že nekaj čez štiri leta, ker sta bila Potočnikova ločena. Meseca avgusta pa sta se pobotala in sta bila zopet skupaj. Zupančeva rana ni nevarna in je mož ostal po prvi pomoči v domači oskrbi. Dejanje se je izvršilo v hipnem razburjenju, ker je potočnik znan drugače kot miren in trezen človek.
Pobegnil je od svojega mojstra Lovrenca Potočnika krojača v Slovenjem gradcu pomočnik Jože Novak, doma iz Slovenske Bistrice. Odnesel je svojemu mojstru, v kolikor so do sedaj ugotovili, nekaj obleke in perila, eno pelerino in pa krojaške škarje.
Izgnan je za dobo petih let iz policijskega okrožja mariborskega 40-letni brezposelni delavec Anton Cve-teršni.k, samski rudar in so ga prepeljali v njegovo pristojno občino Sve-
tino pri Celju. — Za vedno pa je izgnana iz naše države 28-letna Avstrijka Karolina Gerhokl, ker se je potepala brez posla po naši državi. Za vedno je tpdi izgnan iz naše države Avstrijec, samski godbenik in tehnik, Erieh Arztrnan, doma iz Celovca.
Iz javne bolnice v Celju je pobegnila 25 - letna Danica Tomažin, doma od Sv. Nedelje na Sp. Štajerskem. S seboj je odnesla več obleke in perila, last bolnice, bolniške strežnice Jožefe Novakove in sobolnice Marije Blatnikove. Ogoljufala je tudi več sobolnic, ki so ji dale denar za nakup raznih potrebščin. Z njo je pobegnila tudi njena sobolnica jetnica Antonija Čelanova, doma iz Laneje-vasi pri Cirhovcih.
Iz sodne dvorane.
Dobra vera jo je rešila. Sprli sta sta se dve dekleti v Šiški, zakaj zna Bog; to so ženske stvari. In šla je ena ter je napisala brezimno ovadbo na ljubljansko policijo, da sta njena nasprotnica in pa njena sestra umetno odpravili telesni plod. Najlepše j,e to, da so bile preje dekleta dobre prijateljice in je nastal med njimi nesporazum radi tega, ker ni hotela iti ena izmed nasprotnic za botreo. (Ovadba je bila precej zabeljena. Med drugim se je bralo, da hodita ti sestri za vsakim, kdor po cesti hlače nosi in da se ishajajo pri njih moški in popivajo večkrat v veseli .družbi do belega dne. Policija pa je ugotovila, da so te sestre na povsem dobrem gla.su im da je bila ovadba pisana zgolj iz zlobe in maščevalnosti. Obtoženka je priznala, da je res pisala to ovadbo, toda bila je v dobri veri, da je to resnica, ker so jo drugi tako poučili. Ker se torej ni ugotovilo, da je pisala obtoženka nalašč lažnjivo in v zlobnem namenu, jo je senat deželnega sodišča oprostil, pač pa jo je opozoril predsednik, da maj pazi in v prihodnjič ne išče več zadoščenja svoji slabi volji na tak grd in nevaren način.
Iz jeseniškega okraja.
Jesenice. Zelo smo se razveselili »Delavske Politike«. Bil je že skrajni čas, da se je zbpet .ustanovil delavski dnevnik, ki so bo mevstrašeno vojskoval za delavske težnje. Naše delavstvo ga prav pridno bere. — Za volitve v delavsko zbornico je seve prav veliko zanimanja. Klerikalci delajo na vse kriplje, naši tudi. Zmaga bo seve na naši plati: lista »Združene delavske strokovne zveze Jugoslavije« mora zmagati.
Jesenicc-Sava. V »Delavskem Domu« je prav veselo vrvenje, odkar je izšel naš delavski dnevnik. Nekateri so proti, ali teh je zelo malo, največ pa veselo pozdravlja svoj devpik v nadi, da bo kar najostrejši bojevnik za naše pravice. Delavci! Naročimo se vsi na »(Delavsko Politiko«.
Dobrava. V naši tovarni smo radostno pozdravili »Delavsko Politiko«. Redno Vam bomo poročali, o vsem kar je treba, da zve svet ,o nas. Za sedaj samo to: pri nas i>reveva vse delavce parola: »Delavska zbornica« spada delavcem, ne pa klerikalcem ali demokratarjeni. Delavci — za delavce!
Kulturni pregled.
Ljubljana, 5. jan. 192(i.
Ljubljanska drama nadaljuje stari repertoar; romantično »Veroniko Deseniško« socijalno zasnovano »Druga mladost«, mladinsko igro »Krpan mlajši« ju sentimentalno »Pegica mojega srca«.
V operi smo v nedeljo zopet culi staro »Mamin«, za 'V sredo ,se nam ponujajo Hoffmanove, iza :v petek pa predelani »Orfej v podzemlju«. V7 soboto je izopet koncert v veliki dvorani »Uniona«, na katerem bo proizvajana simfonična pesem (slavnega češkega skadatelja Novaka »Vihar«.
Mariborsko gledališče uprizori domačo stvar »Zakleti grad».
»Pod lipo«.
Dolgo časa smo pogrešali (Slovenci družinskega lista. Vrzel nam
je zamašil šele aocijalistieni družinski list »Pod lipo«, ki v svojih predalih prinaša, najrazličnejše in najzanimivejše gradivo za široke sloje našega delovnega ljudstva. V svojem okrilju je združil mlade, prekipevajoče sile nesništva in pripovedništva, 'tako da obeta, list postati avant-garda naše mlade literarne generacije. Poleg strokovnih člankov so zanimive zlasti platnice po svojih stvar:no-borbenih odgovorih.
S tem letom je list »Pod lipo« (zaključil drugo leto svojega obstanka. iz kazala razvid im o, da jo bilo bjpgovo izhajanje docela upravičeno in s strani naročnikov zaže-
1.1 eno.
Zn novo leto je prejel slovenski p rolet a rijat. dva ,izvrstna koledarja, in sicer »Zadružni koledar« ter »Koledar (Strokovne komisije za Slovenijo«, -ki obsegata vse najvaž-
nejše vsakodnevne podatke za delavca poleg množice raznovrstnega gradiva, ki bo zanimalo ned e delavstvo, temveč tudi z njim čutečo širšo javnost.
Zlasti treba omeniti »Zadružni koledar«, ki ga je izdalo Konzumno •društvo za Slovenijo. Koledar oblega do 150 strani izredno zanimivega in pestrega gradiva, ki mora ■zanimati tudi nezadružnike. To je nedvomno eden najboljših in najbogatejših (koledarjev, kar smo jih doslej imeli. O vsebini in pomenu tega uspelega koledarja bomo še poročali.
Nekaj o Dickensu.
Sedaj, ko priobčujemo v našem listu več n okrasu o »Božično pesem« slavnega angleškega pisatelja Dickensa (Kdo ne pozna njegovih »Povesti o dveh mestih« in »Oliver Twist«l), moramo ga tu omeniti,
da je ravno s tem spisom pisatelj tnaprav.il 'V angleški literarni javnosti svojo karijero. Odslej dalje ga je spremljala sreča, in še do danes nimamo pripovednika, ki bi se .mu v živahnosti ter ppnazorovanju mogel primerjati. Pri nas sta krenila po njegovih potih Jurčič in Kersnik.
Delavsko visoko šolo otvorijo danes delavske organizacije ha. Dunaju. V šestmesečnih tečajih se bodo tu šolali učenci in učenke, ki jih bodo predlagale strankine politične, strokovne in zadružne organizacije. Učenci bodo med šolskim letom stanovali in se učili v lastnem domu, kjer jim ne 'bo treba skrbeti za gospodarska vprašanja in se bavitiz delom. Fond za to šolo že obstoja del j časa in letos mu je bila iz izkupička za prodane »Hammerbrotwer-ke« dodana večja vsota. Iz prebitkov tega fonda bo šola vzdrževana,
Zgodbe in dogodbe.
Fonograf in učenjaki.
L. 1878 je nek znanstvenik pred učenjaki prvič pokazal Edisonov fonograf (gramofon), ki ga danes pozna vsak otrok. Vsi so gledali z velikim nezaupanjem na to novo iznajdbo, eden učenjakov pa se ni mogel vzdržati, da ne bi bil vzkliknil:	»Goljuf!	Mislite,	da se damo
preslepiti od človeka, ki govori iz trebuha!« Ravno tisti učenjak je čez nekaj mescev oddal svoje znanstveno mnenje o fonografu in izrekel, da je vse skupaj navadna goljufija, pri kateri igra govorjenje iz trebuha svojo vlogo. »Kajti«, tako je utemeljeval ta učenjak svoje mnenje, »kako bi bilo mogoče, da bi borna kovina zamogla ponavljati človeški glas!«
Kolumb, cerkev in zemlja.
Ko se je podal Krištof Kolumb na svoje potovanje, na katerem je potem odkril Ameriko, je bil čisto pravilnega mišljenja, da je zemlja okrogla. To njegovo znanstveno spoznanje pa so smatrali za krivoversko in cerkveni zbor v /Salaman-ski, ki je točasno zboroval, je Kolumba preklel. Kajti konštatirali so, da govori sveto pismo proti temu, tla bi bila zemlja okrogla, pa tudi spisi cerkvenih očetov Kri-zostoma, Avguština, Hieronima Gregorja i. dr. dokazujejo, da zem lja ni okrogla. Pobožni svet še ceh potem ni bil prepričan o tem, dr je zemlja okrogla, ko je že prvr ladja obplula celo zemljo.
Zdravniška modrost.
Ko iso se vršili prvi poskusi železnico (pred 100 leti), so inže njerji dokazovali, da se stroji n bodo mogli premikati in da se bodi kolesa samo okrog svoje osi vrtela Francoski državnik Tiers je bi mnenja, da bodo sicer železnici vporabljive v bližini mest, za večjt daljavo pa da so popolnoma ne porabne.
Bavarski zdravniški kolegij p je izjavil, da pomenijo železnice hudodelstvo proti ljudskemu zdrav ju, ker se bodo potnikom vsled ve like brzine možgani pretresli, onin pa, ki bodo železnico gledali, bodi pa postali omotični. Kolegij j zato priporočil, da naj se na obel straneh tirov postavijo visoke stene!
O zobotrebcih.
Beli in drobni zobotrebec ni iz najdba današnje civilizacije. Pozna li so iga že stari Rimljani. Zobotreb ci bogatih Rimljanov so bili navad no iz slonove kosti. Šele v srednjeu
veku je zobotrebec izginil z bogato zaiozenih miz tedanpn izvoljencev. Zobotrebec je pa postal dostopen tudi manj imovrtim šele v zadnjem stoletju, po zmagi demokracije in mu us mi jaltzma. Seveda ni bil vec to zobotrebec iz slonove kosti, marveč iz lesa. lndustrijalci so Kmalu spoznali, da je to za življenje prepotreben predmet, ki >se ga more v veliki množini razpečavati. Zlasti v Ameriki je industrija zobotrebcev zelo razvita. V Ameriki imamo poleg Kraljev zeleznac, petroleja, mesa, Krtač, tudi kralja zobotrebcev. 'To je i.eKi /bogati industrija1!ec v podjetni rioridi. Ivo je ta zelo bogati podjetniK izvedel, da se je že 'tudi rimski Adnjan posluževal /zobotrebcev, se je podal v Kirn, da si ogleda načrt njegove sedaj ze raizpadle palače. ro istem načrtu sr je dal sedaj v svojem mestu zgraditi palačo, povsem podobno ponosnemu hramu velikega rimskega imperatorja. Le stebri pri vbodu imajo, dasi iz najdragocenejšega marmorja, obliko —• ogromnih zobotrebcev. Tako /se je American obdolžil spominu starorimskega oboževalca zobotrebcev.
Tudi psi lažejo.
Tako dolgo, kolikor časa ve katoliška cerkev, da ima človek poleg vec aii manj rejenega trupla tudi neumrjoco dušo, toliko casa traja tudi spor, ee trna dušo tudi žival, /.ato ktuairajo duševnost pri pikajočih stemcan, g lužečih macikan in pri konjih. Posebej pa so študirali tudi pasjo dušo. Zato imamo o pa«r jih dušah že veiiko razprav, seveda nihče še ni prinesel pasje duše na krožniku. Sedaj pa je študij pasje pasme vendar bistveno napredoval, koleg pasjih rodovnikov do desetega kolena poznamo tudi nekatere pasje lastnosti. Predvsem: da grize, da laja in rad je meso. Zadnji poizkus pa se je posrečil s tem, da so ugotovili, da zna pes tudi lagati. tStvar pa je bitla sledeča: kodrasti kužek, last /bogate dame, ise je prehladil in je začel kašljati. Dama v skrbeh, ga pelje k živinozdravniku. Zivinozdravnik je pseta preiskal in ugotovil: katar dihal in nevarno pljučno vnetje. Zapisal je zanj zdravila in ker je bil kuža razvajen, je moral aspirin osladiti s saharinom. Taka zdravila pa je kuža rad vžival in z veseljem pokašdjeval. Toda: ko je kuža oadravel, dama ni več dajala izdravil .in ne sladkobe. Kuža je sedaj začel kašljati in je kašljal — čeprav popolnoma zdrav — toliko časa, da je dobil zdravila. S to dogodbo so ugotovili, da ne lažejo samo diplomati, ampak imajo to lepo lastnost tudi kuže ti.
Trbovlje.
Brezmejno izkoriščanje trboveljske prem. družbe presega že vse meje. Takoj po razsulu stare Avstrije, ko je bilo pomanjkanje petroleja največje, je delavstvo .potom pritiska ®voje organizacije prisililo družbo, da je morala napeljati v vsa delavska stanovanja električno razsvetljavo proti mesečni pavšalni odškodnini od napeljane žarnice K 1.75 v v s/vrlio kritja stroškov za inštalacijo, tok pa da družba brezplačno, kar je tudi centralni ravnatelj Jos. Belak potrdil. Koncem novembra 1925 je pa družba dala nabiti po vseh obratih razglas, da se delavcem zviša tok na Din 4 od žarnice in mesečno, o čemur ni bilo pri omenjeni razpravi govora, da bodo delavci morali plačevati tok. Delavski zaupniki so proti temu nečuvenemu postopanju družbe dne 10. decembra razpravljali na svoji seji ter poslali na družbo tozadevno protestno resolucijo, v koji je poviilarjeno, da je to postopanje družbe direktno reduciranje delavskih plač, za kar pa v sedanjem času družba nima nikakega povoda, ko njena bilanca izkazuje 38 milijonov čistega dobička, delavci so pa vkljub svojemu zvestemu službovanju nagi in bosi, tor na vsih koncih in krajih zadolženi.
Družba je pa na to resolucijo dne 28. decembra odgovorila naslednje: Z
drugo. Delavstvo pa dan za dnevom globlje pada v bedo in pomanjkanje.
Nezgoda. V soboto, dne 2. jan. se je na -dnevnem kopu Agnez ponesrečil rudar Pintar Franc II., ker je z vozičkom vred padel v jarek, ki je globok 30 m, ter se težko poškodoval. Vzrok nesreče je iskati v brezvestnem priganjanju delavcev ter akordnem sistemu, ki sili vsakega na hitro delo, da nima časa paziti na svoje življenje.
Bernot je sklical svoj zbor somišljenikov, da jim poroča o napredku svoje sekte. Zbor je kon-štatiral, da je prvi uspeh že izvo-jevan, ker je šla »Sloga« v kon-kurz.
Na novega leta dan ob 7. uri
zvečer je bilo čutiti močan potresni sunek, Ki je trajal približno 15 -sekund, in je povzročil v tukajšnjem kinu in po privatnih stanovanjih splošno paniko. Občinstvo je na mah zapustilo predstavo v kinu in zbežalo na cesto; k sreči se ni pripetila nobena nezgoda.
Klerikalci so na Štefanovo z velikim pompom otvorili svoj dom z dvorano. Ob priliki so tudi precej globoko posegli v žep svojih vernikov, vstopnina je znašala kar Din 20.— za osebo. Žlahtno kapljico pa so prodajali po Din 30.— liter. Star pregovor pravi: ovce se strižejo takrat, ko imajo volno. Kdor zna, pa zna.
Celje.
ozirom na Vašo resolucijo v zadevi zvišanja cene za električni to.k, poslano našemu centralnemu ravnateljstvu v Ljubljani, nam isto z odlokom z dne 24. decembra t. 1. poroča, da sedanja cena za električni tok predstavlja mnogo manjšo vrednost kot odškodnina leta 1918 im nikakor ne krije naših lastnih stroškov. Centralno ravnateljstvo je vsled tega mnenja, da ni nobenega povoda h kakemu protestu in to tudi iz razloga, ker predstavlja sedanji odbitek mnogo manjši del .delavske plače kot je bil to slučaj leta 1918.
Lz tega odgovora je jasno razvidno, kako družba postopa napram svojemu delavstvu, ter da je njena utemeljitev taka, kakoršno pač po navadi dajejo kapitalisti, takrat kadar delavstvu trgajo njegove pičle plače. Kar je pa še bolj škandalozno, je to, da družba pošilja svoje špiceljne po noči in po .dnevi v delavske kolonije, da opazujejo, ali gorijo luči preko 11. ure zvečer. Ako takšen špicelj zapazi, da je v stanovanju luč, se enostavno do-tičnoga kaznuje, brez da bi se prepričalo o tem, kakšno razmere so v do-tični družini, ali je bolnik v hiši, ali so mali otroci, ali porod, to jim je vseeno, luč imaš, svetiti pa ne smeš z njo. Pri zadnji plači se je kar 250 delavcem odtegnilo po Din 5 zato, ker so svetili in to se godi dan za dnevom, kazni in šikane se kar vrste ena za
V dobi radija. »Celjsiki dom« tako .se sedaj imenuje bivši »Deut-■sches Haus«. Po /preobratu so ga Nemci spremenili v hotel »Union« in so ga tudi -do predlanskega sami upravljali. Ta celjska najlepša stavba je prišla v slovenske roke. Nemci pravijo, da so ga Slovenci ukradli. /S spremembo posesti so spremenili tudi hotelirja. Novi agilni hotelir je dal napeljati v jedilni salon radio. 1 Pri vsaki mizi sta po dva slušalnika. Na vse začudenje se sliši v Celju najboljša berlinska radio postaja. Na koncu vsakega programa se pa sliši pesem »Deutschland, Deutschland liber alles«. Zgodilo se je, da je nekega večera prišel poslušati 'tudi neki gospod, ki ga imajo v evidenci kot nemškutarja. Ko je ta slišal gori navedeno pesem, je začel z roko po mizi v taktu bobnati. To je nekega gospoda, ki je bil /svoječasno zvest «Volkischer Turner» tako razjezilo, da ga je zgrabil za roko in zavpil: kaj na/s izziva tel Prepir je končal v veži /z menjajočimi klofutami. Ta prekleti radio!
Kako pridobivajo klerikalci mladino. V neki celjski tovarni je zaposlen preddelavec kot pristaš klerikalne /stranke. Ta dični gospod vabi v tovarni zaposlene vajence v klerikalna društva, in to na ta način, da jim žuga sicer s takojšnjim odpustom. To so klerikalne metode. Ni čuda, da potem vse drvi v klerikalna društva. Tudi tega bo enkrat konec. Mladina, ki danes ječi pod .kruto roko rimsko klerikalnih priganjačev, si ibo znala najti pota k /svobodnemu udejstvovanju, kakor želi in hoče.
Kaj je z mostom čez Voglajno? Zadnja poplava je med drugim odnesla tudi most čez Voglajno, ki .veže mesto z okolico okrog skalne kleti. Pričakovalo 'se je, da bodo merodajni faktorji storili vse, da se novi most čimpreje zgradi. Minula eta že dva meseca, brez da bi se povzelo najmanjših korakov. Vprašamo merodajne kroge, čemu pa plačujejo občani občinske in okrajno doklade*? Mar zato, da so brez mosta, z zdrapandmi cestami itd
Upamo, da se gospoda,, zdrami iz zimskega 'spanja.
Izvršujte sklepe! Ker je pitna voda v okolišu »Lastnega doma« popolnoma zastrupljena, je občinski odbor občine okolica Celje na svoji seji že pred dvema letoma sklenil, da .se naj zgradi na zemljišču g. Pušnika javni vodovodni vodnjak. Vzlic temu, da je bil sklep soglasno sklenjen, tamošnje prebivalstvo še danes nima vodnjaka in zdrave pitne vode. Vprašamo g. župana, kje tiči vzrok zavlačevanju? Mar ni dovolj, da je že 50% ljudi obolelo radi zastrupljene vode! Upamo, da nam g. župan zadevo pojasni, oziroma da takoj ukrene potrebno, da .se sklep izvrši.
Javna knjižnica »Svobode« je odprta vsak torek, četrtek in soboto od 17.^ do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Knjižnica ima lepo število slovenskih, nemških in hrvaških knjig, poučne ter zabavne vsebine na razpolago. Vsakdo, ki je uka in zabave žejen, naj sega po njih.
Požar. Starega leta dam ob 8. zvečer je /bilo potom električnih zvoncev alarmirano moštvo gasilnega .društva. V /poslopju okrožnega sodišča je popoldan izkuril dimnikar dimnik. Pri tej priliki se je vnel stropnik tik nad jetniško kuhinjo. Ogenj v stropniku je k sreči pravočasno zapazil sodnij-■ski sluga v svojem stanovanju, ki se nahaja nad kuhinjo, ker se je razvijal v njegovem stanovanju hud dim. Gasilnemu društvu se je posrečilo brez vsacega hrupa ogenj takoj zadušiti.
Maribor.
Halo, šahisti in šahistinje, kibi-ci in fidbeci, ne pozabite in pridite v torek 5. jan. ob 8. zvečer h Got-zu na partijo šaha. Mojstra Kramer in Pirc Vasja pravita, da vse Mariborčane namlatita. Quod est prohibendum! Na boj proti prepo-tenci! Prej in potlej, po /simultanki svira lepa muzika. — Harfa, čelo, gosli in bas. — Trio:	Za	zabavo
jamči zmaga amaterjev. Le vkup! Do 'Svidenja s slovenskimi Bogoljubi! Vstop prost! Šah-mat!
Šoštanj.
Šoštanj. Bližajo se valitve v .delavsko zbornico. Delavci in delavke se morajo pravočasno pripraviti, da se ne bo .zopet reklo, voditelji so krivi, zato nam gre tako slabo itd., kakor se navadno sliši po vsakih volitvah. Star pregovor pravi, kakor si boš postlal, tako boš spal-Zato glejmo, da to vele-važno delavsko institucijo zastražimo, strogo zastražimo, da nam jo ne bodo ob najhujšem navalu meščanske stranke odnesle. Parola naša naj bo: Delavska zbornica v delavske roke in amen.
To sem hotel povedati tudi zato, ker se že zopet klatijo razni klerikalni in drugi demagogi okoli nas delavcev, da bi nas /zopet prevarali in zapeljali. Takih nevednežev je danes med delavstvom še dosti. Proklet naj bo, kdor se igra z usodo delavskega stanu. Vprašali .bi te meščanske demagoge, kaj so doslej storili za delavstvo? Lahek odgovor: nič! In takim ljudem naj damo svoje glasove. 8aj nas navadno po volitvah nič več ne marajo.
Ti ljudje mislijo, da delajo lahko z nami kar hočejo. Premislite: 95% delavstva, pa samo 5% gospode, iu vendar moramo tako plesati kakor onih 5% gospode gode. Pa ne vprašujmo, kilo je temu kriv; pokažimo na same sobe, in našli /bomo krivca. Pokažimo, /da smo zavedni delavci, da se toga ne sramujemo. Glasujmo za delavsko listo, to je za H«t° združenih 'zavednih delavcev, ki mora zmagati.
Pozor delavci!
Pozor delavci!
žimnice
niatraco, poeteljne mrele, Jielezne puntali« (aloiljlve), otomaiie, divani In tapetniike izdelke nudi najceneje
RUDOLF RADOVAN,
fapetnllc Krekov trs; štev. 7
poleg Ueatnega doma
Nazir»»ilo'!
Naznanjam slavnemu občinstvu, da otvarjam z današnjim dnem na novo urejeno higije-nično brivnico, ter se sl. občinstvu najtopleje priporočam
IGNAC KOVAČEVIČ, brivec,
Tržaška cesta, Stan in Dom.
Josip Kirbisch I. r
Celje
Predsedstvo Ljubljanske borze za blago in vrednote v Ljubljani javlja žalostilo vest, da je danes na Dunaju preminul velezaslužni podpredsednik in soustanovitelj borze, gospod
IVAN KNEZ
vele tržeč itd.
Blagega pokojnika ohranimo v trajnem spominu!
V Ljubljani, dne 2. januarja 1926.
e prezrite
pri nakupu moške, fantovske in deške konfekcije kakor tudi vsakovrstne obutve našo detaljno trgovino na Erjavčevi c. 2 in Gradišče 4
ker smo priznano najcenejši, tako n. pr.:
Obleke iz trpežnega suknja od Din 380 — naprej; Zimski suknjiči od Din 180'— naprej; Zimske suknje od Din 460 — naprej; Hlače že od Din 48'— naprej; Jahalne hlače od Din 56 — naprej; Dežne plašče od Din 196'— naprej i. t. d.
Najboljše blago, prvovrstna izdelava in nedosegljivo
nizke cene.
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & Cie, Ljubljana.
Predsedstvo Ljubljsnskega velesejma javlja pretužno vest, da je preminul na Dunaju, dne 2. januarja ob pol 10. uri dopoldne velezaslužni predsednik Upravnega odbora in soustanovitelj Ljubljanskega velesejma gospod
IVAN KNEZ
imejitelj reda Sv. Save III. razreda
Blagega in nad vse požrtvovalnega pokojnika ohranimo v trajnem in hvaležnem spominu.
Lahka mu zemlja!
LJUBLJANA, dne 2. januarja 1926.
Ljubljanski velesejem.
P. n.
Jadranski zavarovalni družbi
v Ljubljani
Beethovnova ulica št. 4
Prijetna dolžnost mi je zahvaliti se Vam s tem za Vaše kulantno postopanje ter točno likvidacijo škode, katera mi je bila povzročena vsled požara na moji, deloma pri Vaši spošt. družbi zavarovani parni žagi v Slovenski Bistrici.
Ob tej priliki moram tudi naglasiti, da sem bil v vseh dolgih letih, kar sem komitent Vašega cenj. zavoda, v vsakem oziru in vselej tako postrežen, kakor se le more pričakovati od prvorazrednega zavarovalnega podjetja in ne bom nikdar opustil, cenj. Vaš zavod vselej in povsod kar najtopleje priporočati.
Z odličnim spoštovanjem
Upravni svet in ravnateljstvo pivovarne Union d. d. v Ljubljani javljata tužno vest o smrti svojega velezaslužnega predsednika, gospoda
Ivana Kneza,
ki je danes na Dunaju preminul. Družba, kateri je blagopokojnik načeloval in za katero si je pridobil nevenljivih zaslug, mu ohrani trajen, hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1926.
Upravni svet in ravnateljstvo Delniške pivovarne v Laškem
javljata, da je njiju velezasluženi predsednik,
gospod
IVAN KNEZ
danes nenadoma na Dunaju preminul. Družba, kateri je blagopokojnik načeloval in za katero si je pridobil nevenljivih zaslug, mu ohrani trajen, hvaležen spomin.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1926.
Vsem prijateljem in znancem javljamo pretužno vest, da je danes
gospod
IVAN KNEZ
predsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo itd.
ob pol 10. po kratki bolezni na Dunaju v 73. letu preminul.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1926.
Žalujoči ostali.
Mesto vsakega posebnega naznanila.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo naznanja v globoki žalosti pretresljivo vest, da je njen prezaslužni in nepozabni dolgoletni predsednik, gospod
IVAN KNEZ
imetnik reda sv. Save III. reda, podpredsednik Zveze industrijcev, predsednik Ljubljanskega velesejma, podpredsednik ljubljanske borze, predsednik in upravni svetnik mnogih industrijalnih in denarnih podjetij, velstržec, industrijalec itd. itd.
f
v soboto, dne 2. januarja 1926 dopoldne preminul na Dunaju.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, kateri je bil odlični pokojnik stal na čelu 14 let kot nesebičen, požrtvovalen ter neumorno delaven predsednik, ohrani nepozabnemu svojemu vodniku trajno hvaležen in časten spomin.
V Ljubljani, dne 2. januarja 1926.
Glavni in odgovorni urednik: Rudolf Golouh. Izdaja konzorcij ..Delavske Politike44 (odgovoren Josip Pastorek) v Ljubljani.Tisk J. Hlasnika nasl. v Ljubljani. Za
tiskarno odgovoren Mihael Rožanec.