Smo taki, kot se dojemamo sami.
Smo taki, kot nas vidijo drugi.
Razkorak med podobama je rušilen.
Na osebni ravni razkraja identiteto posameznika. Na poslovni ravni ruši identiteto podjetja.
Grafični inženiring
Tiskarna
offset, sito, dodelava
Studio za grafično pripravo
skeniranje, obdelava, osvetljevanje
Izdelovanje štampiljk in klišejev za registrirne blagajne
možnost izdelave v eni uri
Lasersko graviranje
označevanje industrijskih izdelkov
Izdelovanje reklamnih napisov
vozila, transparenti, table, sejmi
Grafično oblikovanje
Založništvo
erAF=x
alojzsešiars.p. podlipovica 31 1411 izlake tel 060174180 fax 060174110 p.e. ljubljana: 041623 128 grafex@siol.net www.grafex-s'
OSREDNJA
KMJIZN3CA
Jf.fi 7. P. UCUE
9. VINOTOKA 1998
POMEMBNEJŠE 1EF0NSKE ŠTEVILKE:
SKE POSTAJE
ZAGOBJE: 61-002
TRBOVUE: 21-102
HHASINIK: 41-602
RADEČE: 81-002
LITIJA: 061/883-142
PROMETNE INFORMACIJE: 64-420
TAKI: 0600/61-63-48
0609/63-31-07
ZDRAVSTVENI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE):
ZD RADEČE: 88-207
ZD HRASTNIK: 44-006
ZD TRBOVUE: 26-322
ZD ZAGORJE: 55-000
ZD LITIJA: 061/881-855
NASLEDNJA
ŠTEVILKA
IZIDE
22. OKTOBRA
UVODNIK
Nezadržno se bližajo županske in svetniške volitve, kar je vidno tudi na državnem nivoju. Prvaki strank so spet pričeli spuščati meglo z raznimi manevri, najraje tako, da jih je po televiziji.videti. Morda kanijo na županske volitve - v naslednjem mandatu...
Sicer pa ti naši politiki drugega sploh ne znajo početi, kot da se gredo politiko, tisti, ki pa so preje kaj konkretnega delali, pa so šli v politiko zgolj zato, da si bodo dobre posle napeljali. To je seveda pri nas kar legalno, saj pravna država še dolgo ne bo veljala, kar seveda odgovarja poziciji in opoziciji. Pomladniki pa, trdim, so temu krivi, saj so imeli leta '92,.. škarje in platno v rokah, pa niso nič storili, da bi naredili moderno državo, verjetno so imeli figo v žepu - kako balkansko!
Pa so gospodje, nižje, na občinah, ravno taki, le da so si ti uspeli uzurpirati birokratski aparat, ponekod pa še občinske svete in lahko delajo kar hočejo.
Predvsem onemogočajo svobodno podjetništvo. Tega res ne na občinski ravni, je pa še toliko slabše, ker ga zgoraj!
Torej, volilci, nam bo uspelo kaj preobrniti!
Bo, ampak šele takrat, ko bomo tistega, ki smo ga postavili, lahko tudi odstavili...
Mojmir Maček
Nekaj iz vsebine
t? Svetloba v Hrastniku 50 let zadružništva v Litiji l) Kšefti
Teden otroka v Zasavju S) Intervju
Kuharske skrivnosti ?4T Izlet za mlade bralce
NASLOVNICA:
Teden otroka in
dan varstva živali
(oblikoval Jure Tori)
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje obSavi. V.d. direktorja: Peter Ravnikar. Časopisni svet: Sandi Češko,
Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik, Jože Ranzinger ml.. V. d. glavnega in odgovornega urednika:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek (Kronično), Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Petra Lipec, Špela Bolarič. Alma Mujič. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je Štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 5.850 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
8. VINOTOKA 1998
J ■ H
riKvarr.
OB PRAZNIKU STEKLA IN SVETLOBE
V soboto, 26.septembra je imela Steklarna Hrastnik svoj praznik Steklo in svetloba, kije privabil v športno dvorano mnogo zaposlenih in nekdanjih sodelavcev tega podjetja. Ob prijetnem vzdušju so lahko obujali spomine ali pa spregovorili o vsakdanjih problemih in načrtih. Letošnja priznanja pa so sprejeli Sandi Leskovšek, Vojka Rotar, Branko Sebasa, Edi Zorko in Franci Rajh.
Pred tem družabnim srečanjem pa so v steklarskem gradu organizirali okroglo mizo na temo Evropska unija - priložnost ali nevarnost slovenskemu gospodarstvu. Osrednji gost je bil minister za evropske zadeve Igor Bavčar, povabili pa so tudi nekaj direktorjev uspešnih slovenskih podjetij, ki se že sedaj srečujejo s problemom prodora na evropske trge. Razgovor je vodil Aleks Štakul, znani TV novinar.
Na začetku jih je pozdravil gostitelj, direktor Steklarne Stojan Binder in povedal nekaj besed o razvoju podjetja, ki je v očeh kupcev priznano kot vrhunski proizvajalec tehnološko zahtevnih maloserijskih izdelkov. Pot do tega uspeha je bila težka, saj so morali v celoti menjati proizvodni program. Kvaliteto so dosegli s sposobnimi, inovativnimi in kreativnimi sodelavci. Kar se tiče Evrope, se zavedajo, da se ne cedita med in mleko. Poznajo neizprosno tržno ekonomijo, kjer lahko preživijo najboljši, najkvalitetnejši. Steklarna bo morala kljub napredku, ki ga je dosegla, sprovesti še marsikatero prestrukturiranje, da bo kos svojim evropskim konkurentom. Nekaj misli je namenil tudi programskemu povezovanju firm in želji, da politika to podpre. Zanj je priključitev EU edina opcija, saj boljše alternative ni.
Z njim so se strinjali tudi drugi direktorji, zavedajoč se problemov, ki jih čakajo. Cvetana Rijavec, direktorica Fructala, je na primer povedala, da bodo surovine kupovali tam, kjer jih kupujejo zdaj
- na domačem trgu, vendar bodo dražje. Naredili bodo vse korake, da bodo primerljivi z drugimi. Orientirajo se na vzhodne in osrednje evropske trge. Tudi Tatjana Fink, direktorica Trima Trebnje, je mnenja, da je zaradi razširitve trga treba čimprej v EU. Vsi pa moramo biti prilagojeni. Če bo šlo drugim v Sloveniji slabo -trgovini, bankam... bo tudi za njih slabše. Jože Smrkolj, direktor ETI Izlake, je govoril o povezovanju podjetij in dejstvu, da se bo marsikatero dobro podjetje potopilo. V zadnjih osmih mesecih so prodali več, stroški pa naraščajo, zato so rezultati slabši. Cene padajo. Zanimiv je tudi njegov pogled na evropsko valuto evro. Nemci imajo marko, kije cenjena, močna. Pa kljub temu želijo evro. To bi bilo pametno tudi za nas. Vse bi bilo bolj nadzorovano - proračun in vse ostalo... Tudi v TKI Hrastnik komaj čakajo na vstop v EU, čeprav so na evropskem trgu že od leta 1992. Med problemi je direktor Brane Majes navedel problem naše zakonodaje, ki še vedno ni prilagojena evropskim razmeram. Ravnati se morajo po neustreznih zakonih iz 70-ih, 80-ih let. Igor Bavčar, minister za evropske zadeve, je ugotovil, da nihče od navzočih ni imel konkretnega ugovora za članstvo v EU. Sicer pa so bili prvi, ki so pokazali, kako naj se orientiramo, slovenski gospodarstveniki. Politiki pa včasih mislijo, da se bo zadeva ob sprejetju končala, ustavila. Gospodarstveniki vedo, da je to proces. Slovence bo potrebno izobraziti, da bodo vedeli, kaj se dogaja. Brez znanja se v tem procesu ne bomo znašli. Kar smo dosegli doslej, je rezultat sposobnih menedžerjev. Govoril je tudi o sprejetju zakona o regionalnem razvoju - kdo bo tisti, ki bo odločal o denarju. Meni, da potrebujemo gospodarsko ministrstvo. Cveto Stanič, podpredsednik GZS, je govoril o nujnosti malih gospodarstev, da se odprejo. Poudaril je dva elementa - ceno delovne sile in obseg trga. Gre
skratka za to, ali smo sposobni dolgoročno preživeti. Z integracijskimi procesi je bolje, da začnemo že zdaj, ne pa šele takrat, ko bo nujno. Pri nas gre to prepočasi. Brane Mišič, član predsedstva ZSSS, je dejal, da ne smemo obljubljati večjih plač. Politiki pa včasih govore, kot da se Evropa približuje Sloveniji. Meni, da se morajo sindikati združiti.
Razgovor na okrogli mizi je izzvenel z ugotovitvijo, ki jo ob srečanjih s slovenskimi predstavniki poudarjajo Skandinavci: Ne pričakujte izjem, ker jih ne bo. Evropa se ne bo spreminjala zaradi vas - spreminjajte se sami.
Zapisali bi še zaključno misel iz govora direktoija Steklarne Stojana Binderja, ki jo je v športni dvorani naslovil ministru Igorju Bavčarju: "Žal nam največje probleme ne povzročajo konkurenti, ne povzročajo nam jih recesije in konjukture na tujih trgih, največje probleme imamo v domačem okolju. Steklarna Hrastnik izvozi pretežni del svoje
proizvodnje in jo prodamo v tuji valuti, katere vrednost se tekom leta praktično nič ne spreminja. Na drugi strani imamo večino stroškov, ki so podvrženi inflaciji, ki je v primerjavi z inflacijo v evropskih državah nekajkrat višja. Ta razkorak med rastjo vrednosti tujih valut in rastjo domačih stroškov sproti izničuje vsa prizadevanja podjetja na področju rasti produktivnosti, dodane vrednosti, zmanjševanje števila zaposlenih, razvoja novih izdelkov, itd. Zato koristim današnjo priliko in apeliram na člana slovenske vlade g.Igorja Bavčarja, da prenese naš apel v vlado, ki je ravno v fazi sestavljanja proračuna za leto 1999, naj pri tem upoštevajo klavrno stanje našega gospodarstva in za svoje porabniške apetite prilagodijo proračun dejanskim zmožnostim slovenske družbe in slovenskega gospodarstva, ne pa svojim osebnim oziroma strankarskim ambicijam."
Fanči Moljk
Ob 50'letnm zadružništva v Litiji
VELIKA RAZSTAVA PLEMENSKE ŽIVINE
V nedeljo, čeprav z enotedensko Govedorejsko društvo Litija ob zamudo, je ob 50-letnici pomoči Kmetijskega zavoda zadružništva v litijski občini Ljubljana (selekcijska in pripravilo na litijskem polju svetovalna služba), in treh
: u ti m 3 J;
8. VINOTOKA 1998
Kmetijsko gozdarskih zadrug (Litija, Dole in Gabrovka), pod pokroviteljstvom Občine Litija veliko razstavo plemenske živine črnobele, rjave in lisaste pasme.
Na razstavi seje velikemu številu gledalcev in tričlanski strokovni komisiji predstavilo 64 odraslih živali (v sedmih skupinah) in 10 teličkov, ki so jih vodili mladi vodniki govedorejcev iz raznih krajev v litijski občini.
Najbolje ocenjene živali v posameznih skupinah:
Starejše krave črnobele pasme:
1.	Želva, last Antona Podlesnika iz Ježevca, Dole pri Litiji
Mlajše krave črnobele pasme:
1.	Loja, last Staneta Zajca iz Litije
Telice črnobele pasme:
1.	Dimka, last M-KGZ Litija, farma Grmače
Starejše krave rjave pasme:
1.	Mela, last Igorja Zgonca iz Preženjskih njiv, Dole pri Litiji Mlajše krave rjave pasme:
1.	Luca, last Marjana Hostnika iz Moravč pri Gabrovki Telice rjave pasme:
1. Matilda, last Igorja Zgonca iz Preženjskih njiv, Dole pri Litiji Krave lisaste pasme:
1. Luca, last Ivana Biaggio iz Slivne, Vače
Po razglasitvi rezultatov in podelitvi častnih zvoncev ter praktičnih nagrad je morala sedemčlanska komisija, sestavljena iz predsednikov govedorejskih društev ljubljanske regije, izbrati izmed sedmih najbolje ocenjenih živali šampionko "lepotico" razstave. Ta čast je pripadla Dimki, dveletni telici črnobele pasme.
Častno pentljo ji je pripel direktor slavljenke, ki praznuje
...dekleta v narodnih nošah so prinesla okrasne zvonce
letos skupaj z zadružništvom v litijski občini svojo 50 - letnico, Vinko Košmerl (M-KGZ Litija).
Častni zvonec Govedorejskega društva Litija je prejel iz rok
predsednika Branka Javorška, Vinko Košmerl za njegov prispevek k razvoju govedorejstva v občini Litija.
Tekst in foto: Marjan Šušteršič
Praktične nagrade za tri najbolje ocenjene živali v vsaki skupini so pripeljali na prireditveni prostor z volovsko opremo...
"Lepotice" rjave pasme čakajo na mimohod pred strogo ocenjevalno komisijo
VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC, IVAH BIZJAK, V LITIJI
Varuh človekovih pravic v spremstvu predstavnikov občine Litija
Varuh človekovih pravic, Ivan Bizjak s sodelavci, seje v svojem prvem obisku v Litiji, v razgovoru z vodstvom občine (ki ga je tudi povabilo), upravne enote, geodetske uprave in centra za socialno delo seznanil s problemi, kratenjem človekovih pravic, ki se pojavljajo v središču Slovenije. Med ostalimi sogovorniki sta ga predsednik občinskega sveta ter vodja upravne enote seznanila z delom Komisije za vloge in pritožbe ter z dolgotrajnimi denacionalizacijskimi postopki. Njegova pisarna pa je v času njegovega mandata prejela iz tega
področja okoli 60 pritožb.
Poleg razgovora na občini Litija je nekaj svojega dragocenega časa namenil tudi za nastop na lokalni radijski postaji GEOSS, kjer je odgovarjal na vprašanja poslušalcev, si ogledal litijsko policijsko postajo ter dom starejših občanov Dom "Tišje" v Črnem potoku, kjer je prisluhnil oskrbovancem doma in njihovim problemom.
Svoj obisk v Litiji je varuh človekovih pravic s sodelavci zaključil na gradu Bogenšperk s tiskovno konferenco.
Tekst in foto: Marjan Šušteršič
8. VINOTOKA 1998
fTT.Ti
Prve predstavitve kandidatov za župana
V TRBOVLJAH LDSINZISD NASTOPATA S SKUPNIM KANDIDATOM
Na novembrskih lokalnih volitvah bosta občinska odbora LDS Trbovlje in ZLSD Trbovlje nastopila s skupnim kandidatom za župana, ki je Ladislav Žgajnar-Žiga. 43-letni inženir strojništva in diplomirani ekonomist je sicer član LDS, v občinsko politiko pa seje v zadnjem času posredno vključeval kot član komisije za gospodarstvo in proračun. Za skupno akcijo sta se stranki odločili predvsem zaradi spoznanja, da v preteklosti številne naloge niso bile opravljene prav zaradi nasprotnih si strankarskih interesov.
Volilna kampanja se uradno začne šele 28.oktobra, tako da sta se stranki po besedah predsednika ZLSD in dosedanjega župana, Janeza Malovrha za predstavitveno tiskovno konferenco odločili predvsem zato, da razčistijo različne govorice glede njihovega kandidata. S podrobnejšim volilnim programom bo Ladislav Žgajnar-Žiga javnost seznanil kasneje, povedal pa je, da bo v primeru izvolitve njegova usmeritev globalna - ne bo se osredotočal le na TET 3, prvotna naloga nove občinske uprave naj bi bila predvsem razvoj male industrije in drobnega gospodarstva.
Predsednika strank sta ob skupni akciji podpisala tudi volilni dogovor, v katerem sta se sporazumela, da bo volilno kampanjo vodil volilni štab, sestavljen iz predstavnikov obeh strank, da sbi bosta stroške kampanje stranki delili enakovredno ter da bo kandidat za župana, če bo izvoljen, za podžupana predlagal kandidata iz ZLSD, s to stranko pa se bo dogovoril tudi o vseh svojih nadaljnih korakih.
Kljub skupnemu županskemu kandidatu bosta stranki nastopili vsaka s svojo listo kandidatov za občinski svet, ne izključujeta pa kasnejšega sodelovanja v tem organu, saj sta se že sporazumeli, da bosta po volitvah sklenili koalicijsko pogodbo.
Branka Jan
IZJAVA ZA JAVNOST SNS TRBOVLJE
Slovenska nacionalna stranka, OO Trbovlje bo na letošnjih lokalnih volitvah nastopila s celotno listo kandidatov za občinski svet in kandidatom za župana občine Trbovlje.
Slovenska nacionalna stranka OO Trbovlje je že oblikovala volilni štab, izdelala makro strategijo za nastop na volitvah in oblikovala načelni vsebinski program ter izdelala cilje. V Trbovljah Slovenska nacionalna stranka pričakuje, da bo v občinskem svetu zasedla pet sedežev in da bodo občani Trbovelj za župana izbrali kandidata stranke. Kandidat je Bogdan Barovič, ekonomist po izobrazbi, že več kot 20 let pa novinar po poklicu. Je rojen Trboveljčan, zvest pridobitvam občine Trbovlje, kritičen s peresom za nepravilnosti in sooblikovalec kulturnega, političnega in gospodarskega utripa občine Trbovlje že vrsto let. Prejel je številna priznanja in zahvale za delo na humanitarnem in ustvarjalnem področju dela, življenja in ustvarjanja v občini.
Bogdan Barovič je zaposlen na Radiu Trbovlje, oče dveh otrok, živi in ustvarja v Trbovljah. Star je 43 let, rojen 31.julija 1955.
Slovenska nacionalna stranka OO Trbovlje bo nastopila z geslom: "Za tiste, ki imajo Trbovlje radi" in prispodobo kratic; SNS (Skrbni, Neobremenjeni Slovenci).
SNS OO Trbovlje vsak petek med 18.00 in 19.00 uro omogoča Trboveljčanom, da izražajo svoja mnenja ali postavljajo vprašanja po telefonu 0601/29-461 ali se na sedež stranke na Ulici l.junija 4 osebno oglasijo.
Predsednik 00 SNS Trbovlje, Tomaž Vresk
SPOROČILO ZA JAVNOST
Občinska organizacija ZLSD Zagorje je sprejela volilni program in potrdila kandidate za lokalne volitve.
V	skladu z načrtom kandidatnih postopkov občinske organizacije ZLSD Zagorje za določanje kandidatk in kandidatov za občinske svete in župane, je predsedstvo občinske organizacije ZLSD Zagorje na svoji seji potrdilo kandidatno listo za občinski svet. OO ZLSD Zagorje bo na lokalnih volitvah nastopila s popolno listo 25 kandidatov za občinski svet, še vedno pa tečejo postopki za izoblikovanje predloga za kandidata za župana.
Predsedstvo je sprejelo tudi volilni program in evidentiralo kandidate za volitve v svete krajevnih skupnosti, ki se bodo v občini Zagorje izvedle vzporedno z lokalnimi volitvami. V pripravah na volitve sklicuje OO ZLSD Zagorje zbor članov in simpatizerjev stranke naslednji četrtek.
Predsednik 00 ZLSD Zagorje, Tomo Garantini
PREDAVANJE IN DARILO ZA HRASTNIŠK0 KNJIŽNICO
V	četrtek, 24.septembra je imel v hrastniški knjižnici dr.Antona Sovreta predavanje z diapozitivi dipl.ekonomist Rok Robič iz Žalca. Zanimivo pripoved Po poteh Indijancev je
popestril še s tradicionalno glasbo ameriškega kontinenta. Petnajstmesečno potovanje smo lahko prebirali že kot podlistek v Delu, javljal se je na Valu 202, vendar je bilo predavanje v živo še bolj zanimivo.
Miri Vučetič, vodja knjižnice, je še povedala, da so se pred tedni razveselili knjig Marjana Poljanška, ki jih je podaril hrastniški knjižnici. To so prevodi Camera obseura - Vladimir Nabocov, za kar je prejel najvišje priznanje za lanski prevod - Sovretovo nagrado, Križev pot Jevgenija Ginzburga in Ameriški imperij -Claudela Juliena, ki ga je prevedel leta 1974. Marjanu Poljanšku in Jelki Ovaska Novak je Društvo slovenskih književnih prevajalcev letos prvič podelilo nagrado, imenovano po našem velikem rojaku - v Hrastniku.
Fanči Moljk
TURISTIČNI INFORMATIVNI CENTER ŽE DELUJE
Turistično društvo Trbovlje je ob letošnjem svetovnem dnevu turizma (27.september), v ponedeljek, 28.septembra pripravilo dan odprtih vrat v svojih prostorih na Ulici 1 .junija 4. Ob tej priložnosti so javnosti predstavili začetek delovanja Turističnega informacijskega centra, ki deluje v okvim Turističnega dmštva Trbovlje. Dan odprtih vrat je trajal od 10. do 17.ure. Sodelavci društva in centra so se zelo dobro predstavili. To je bilo zelo opazno že zunaj prostorov, ki so jih ozelenili in ocvetličili pred vhodom in stopnišče, posebej zanimivo pa je bilo razstavljeno fotografsko gradivo o dejavnosti turističnega društva z vsemi akcijami. V samem prostoru so se predstavili z najpotrebnejšo opremo (računalniki, faxom, tiskalnikom, itd.), predvajali so videofilme iz svoje dejavnosti. Vodilni trboveljski gobar Damijan Goričan pa je nalašč za to priložnost nabral vrsto gob, ki rastejo v trboveljski okolici. K vsaki gobi je dodal tudi potrebne podatke. Društvo in center pa sta ob tej priložnosti izdala tudi katalog prireditev v Trbovljah za čas od 1.oktobra do 31.decembra letos. Vsebuje pa tudi vrsto naslovov raznih inštitucij. Zloženka vsebuje tudi karto Trbovelj z ulicami in naselji. Posebej pa seje izkazalo še Društvo kmečkih žena iz Trbovelj s svojimi dobrotami. Vsekakor se je Turistično društvo Trbovlje s svojim informativnim centrom lepo in učinkovito predstavilo domači javnosti.
IL.
HELCA KRASNIK RAZSTAVLJA SVOJE AKVARELE
Znana trboveljska slikarka Helca Krasnik, članica likovnega društva RELIK iz Trbovelj, razstavlja od 15.septembra dalje 17 svojih akvarelov oz. slik v gostišču Senica v Hrastniku. Razstavljena dela se motivično nanašajo na naravno in kulturno dediščino zasavske krajine.
IL.
DAN ODPRTIH VRAT V AVTOHIŠI KRŽIŠNIK
V zagorski Avtohiši Mazda Kržišnik so pretekli konec tedna pripravili dan odprtih vrat, na kateremso si kupci lahko ogledali predvsem novejše modele Mazd. Tako so bili za testne vožnje na voljo npr. demio in pa nova Mazda 323 F ter še ostali modeli. Kot nam je povedal Roman Kržišnik, so bili z obiskom zadovoljni, pravi učinek odprtih vrat pa pričakujejo v roku
enega meseca, saj so se na teh dnevih pojavili tudi nekateri resni kupci, ki se bodo zagotovo odločili za nakup različnih modelov Mazd. Sicer pa nam je Roman še zaupal, da nameravajo v prihodnosti odpreti večji in sodoben prodajno-servisni center, ki bo kupcem nudil vse na enem mestu.
Tekst in foto: Peter Motnikar
SVEA NA POHIŠTVENEM SEJMU V LJUBLJANI
Na minulem pohištvenem sejmu v Ljubljani se je predstavila tudi SVEA iz Zagorja, katere razstavni prostor je kot vedno tudi tokrat privabil ogromno število obiskovalcev. Borut Dolar, komercialni direktor Svea-e je ob tem dejal: "Sejemska promocija je za nas vsekakor pomembna, saj na nek način to za nas predstavlja testiranje tržišča. Poleg sejma v Ljubljani se bomo v novembru udeležili še sejmov v Beogradu in Moskvi, v januarju pa sejma v Koelnu. Nasploh postaja nemško tržišče za nas čedalje bolj pomembno. Kar se tiče prihodnosti, bomo do konca leta pri Svei v prodajo uvrstili še dve novi kuhinji, Leono in Matejo-bela. Prva predstavlja višji cenovni razred (masiva javor), kar je novost na slovenskem tržišču, druga pa predstavlja nižji oz. srednji cenovni razred."
RM.
SAVINJSKI KRUHEK V ZASAVJU
V Zasavju bo odslej mogoče kupovati polnozrnati in šestzrnati savinjski kruhek. V izbrani embalaži in po ugodni ceni imajo v prodaji tudi sladko in slano pecivo Slaščičarne Prebold. Slaščice so izdelane po domačih receptih, primerne za poslastek ali darilo.
RR.
PRENOVLJEN LOKAL LOTERIJE SLOVENIJE V ZAGORJU
Na Kidričevi 2 v Zagorju lahko iskalci iger na srečo že več kot osemnajst let kupujejo razne srečke iger na srečo. Lastnik lokala Deteljica, Loterija Slovenije, seje odločil, da bo lokal prenovil in tako je bilo prodajno mesto zaprto za en mesec, v tem času pa so poslovali na avtobusni postaji. Lokal sedaj ponuja lep in prijazen občutek vsakemu kupcu, ki ga dopolnjujeta prijazni prodajalki Suzana Čebin in Marinka Rajner. Slednja je s strani Loterije Slovenije celo prejela priznanje oz. 1 .mesto za najlepše in najbolj urejeno prodajno mesto za obdobje januar-junij 1998. Lokal pa
ni lahko vzdrževati, saj na teden zabeležijo okrog 1000 strank. Sicer pa je sreča igralce iger na srečo v Zagorju ves čas redno obiskovala. To kažejo tudi dobitki v prejšnjem letu; na lotu sta bili dve sedmici, glavni dobitek na rednem 3x3, na HIP-u avtomobil, na pomladnem in novoletnem 3x3 tudi dva avtomobila,...
Lokal Deteljica je v Zagorju ob ponedeljkih zaprt, od torka do petka odprt od 8.00 do 12.00 in 12.30 do
18.00,	ob sobotah pa od 7.00 do
12.00.	Obiščite jih. Ker Loterija Slovenije prireja igre z namenom pridobivanja sredstev za financiranje dejavnosti invalidskih
Marinka Rajner
in humanitarnih organizacij ter za financiranje dejavnosti športnih organizacij, vedite, da četudi vam sreča trenutno ne bo naklonjena, da ste tudi s svojim deležem pomagali invalidskim in humanitarnim organizacijam.
Peter Motnikar
MEHIŠKI PUB KLUBA MESEČINE
EL GATO je od oktobra naprej Mehiški pub Kluba Mesečine v Trbovljah. S tovrstno ponudbo se ne ponašajo nikjer v Zasavju. Poleg mehiškega piva, sangrie, pina colade, tequile, je pub zasičen z latino-glasbo, mehiškimi specialitetami in primeren za vse generacije. Odprto imajo od 12. do 22. ure, ob petkih in sobotah od 12. do 04. ure in ob nedeljah zaprto.
RR.
MAZDA 626 DITD -
DOKAZANA
GOSPODARNOST
Mazda 626 z novim Mazdinim DITD 16V motorjem (dvolitrski lurbodizelski motor z neposrednim vbrizgavanjem goriva s po štirimi entili na valj) je zelo gospodarno rabo goriva dokazal tudi na tekmovanju v varčni vožnji na
avstrijskem	Koroškem.
Tekmovanje, ki sta ga izvedla avstrijski avtomobilski klub ARBO in Mazda Austria, je potekalo v običajnem prometu in so torej veljali tudi vsi prometni predpisi. Tekmovalo je deset naključno izbranih voznikov, ki so bili izžrebani v okviru nagradne igre.
Proga je bila dolga 18,6 kilometra, nujni so bili vsaj štirje postanki, 5 kilometrov proge je potekalo skozi naseljene kraje, vsi avtomobili so imeli vključene klimatske naprave. Povprečna hitrost tekmovalcev je bila med 45 in 50 km/h, za zmago pa je bila veliko bolj odločilna enakomernost vožnje kot pa hitrost.
Zmago si je prevozil Emil Steinberger iz Rattenberga na Tirol-skem, ki je progo prevozil s povprečno porabo 3,89 litra plinskega olja na 100 kilometrov, kar je tudi v praksi dokazalo izjemno gospodarno rabo goriva novega Mazdinega motorja.
Mazda 626 DITD je seveda na voljo tudi slovenskim kupcem in gornji rezultat samo potrjuje reklamno sporočilo, ki pravi, daje mogoče z enim polnjenjem rezervoarja pripeljati iz Slovenije do atlantske obale.
RM.
VRTNARSTVO MASEU
Na kmetiji Maselj na Vidrgi oz. Kandršah so spomladi kmetijsko dejavnost razširili še na vrtnjarjenje. Na 320 m2 so postavili rastlinjak za gojenje rastlin, pred kratkim pa so na 130 m2 uredili še matičnjak s stalno temperaturo 20 stopinj Celzija. V njem bodo razmnoževali okenske rastline za nadaljno prodajo. Pripravljajo pa tudi nasad trajic, ki bo spomladi na ogled, v jesenskem času pa se bodo te rastline lahko tudi kupile. Trenutno nudijo nekaj trajnic, raznobarvne mačehe, drobnocvetne mačehe, lončne krizanteme, v sredini oktobra pa bodo pripravili rezano cvetje (krizanteme) za na grobove. Od sredine novembra pa do decembra bo možen nakup holandskega in ljubljanskega motovilca za solato. Med drugim pa Vrtnarstvo Maselj nudi urejanje vrtov in okolice.
ŽANA
j j jr. r? 4 j i £
LM
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
SPOŠTOVANI GJOŽE OVNIK!
Ob prebiranju Vašega članka v zvezi s prireditvijo državne razstave psov vseh pasem CAC Trbovlje, ki je bila 30.08.1998 na športnem centru Rudar v Trbovljah, smo glede na Vaš izredno žaljiv članek do organizatorja in vseh sodelujočih primorani odgovoriti.
Državna razstava, katere organizator je Kinološko društvo Trbovlje, je vsako leto organizirana v soglasju s Kinološko zvezo Slovenije, ki je tudi članica mednarodne kinološke organizacije PCI.
V vašem članku navajate, da si letos niste hoteli ogledati našega direndaja, oziroma bleferjev, sodničkov, šminkerjev, pozerjev iz Slovenije in ostalih držav Evrope, ki po Vašem mnenju rinejo v Trbovlje, citiramo: "češ, saj tam doli za Savo pa so na veke navajeni vsega dreka sveta," konec Vašega citata.
Kinološko društvo Trbovlje, kot eno izmed najstarejših društev, v Sloveniji uspešno deluje že več kot 40 let. Zadnja leta smo si člani upravnega odbora društva zadali nalogo, da kinologijo približamo tudi širšim množicam, zato smo letošnje leto že peto leto zapovrstjo organizirali državno razstavo psov. Vsaka naša dosedanja razstava je bila izredno uspešna, vsako leto je poročilo delegata Kinološke zveze Slovenije vzpodbuda društvu, da se prijavi v plan prireditev KZS za prihodnje leto. Prav tako od številnih razstavljalcev, po Vašem mnenju šminkerjev in pozerjev dobivamo prisrčna pisma. Potrudimo se, da vsako leto sodijo na naši razstavi priznani kinološki sodniki iz vsega sveta, saj le-ti pripeljejo v Trbovlje znane
razstavljalce iz vse Evrope.
Svetovne mednarodne in državne razstave psov niso namenjene same sebi, temveč skrbijo za popularizacijo čistopasemskih psov, pse se ocenjuje po standardih. Na razstavah razstavljalci prejmejo oceno zunanjosti, ki pa je tudi predpogoj za pridobitev vzrej nega dovoljenja.
V kinologiji ne poznamo izraza "cucek", ukvarjamo se s psi in psicami, čeprav ste zapisali, da vaš članek ni namenjen "cuckom", temveč organizatorjem in aktivnim udeležencem razstave.
Ob prebiranju vašega članka se sprašujemo, ali je Vaša slovenščina tako slaba zaradi žaljivega odnosa do organizatorjev oziroma nepoznavanja slovenskih izrazov.
Organizacija takšne prireditve terja ure in ure požrtvovalnega dela članov KD, za kar pa člani ne prejmejo nobenega plačila v obliki finančnih sredstev. Kinološko društvo Trbovlje ne prejema nikakršnih dotacij, objekt in vežbališče vzdržujemo sami. Zadnja leta naši člani s svojimi štirinožnimi prijatelji sodelujejo na državnih, regijskih in društvenih tekmah službenih psov. Sodelovanja na takšnih prirditvah niso brazplačna, člani društva nastopajo v zadnjih letih v enotnih uniformah, ki predstavlja KD, zaradi vsega tega pa organiziramo državno razstavo psov, na kateri delamo vsi aktivni člani društva. Finančni uspeh razstave bi bil vsako leto negativen, če razstave ne bi podprli še številni sponzorji iz Zasavja in Ljubljane.
Z izredno žaljivo vsebino Vašega članka smo bili primorani obvestiti Kinološko zvezo Slovenije, prav tako pa po Vašem mnenju tudi nekatere sodničke, ki prav tako ljubiteljsko obiskujejo naše društvo. Večina Trboveljčanov spremlja oddajo 4X4, v kateri
nastopa g. Jože Vidic, dipl. vet.med., poznan Trboveljčan, kinolog, ki vsako leto prav rad pride na našo razstavo kot strokovni povezovalec. Vsa leta do sedaj ni prejel nobenega finančnega povračila, čeprav mu pripada. Verjetno ne veste, da je g.Jože Vidic sodnik. Med vrstami sodnikov, ki so sodili na letošnji razstavi, so bila izredno priznana imena v svetovni kinologiji, po Vašem mnenju so to sodnički, šminkerji, bleferji. G.Ovnik, sprašujemo se, kdo Vam daje pravico, da žalite in pljuvate po imenih ljudi, za katere ne veste, kdo so in od kje prihajajo. Prav tako žalite razstavljalce iz Slovenije in Evrope. Ena in ista imena se pojavljajo na mednarodnih razstavah in svetovnih razstavah. Kinologija je pač specifična dejavnost, razstave pa še toliko bolj. Štirinožnega prijatelja mora lastnik za takšno tekmovanje res pripraviti, poskrbeti za njegovo nego in sam zunanji izgled. Marsidko izmed razstavljalcev je prespal s svojim štirinožnim prijateljem v hotelu Medijske Toplice oziroma v drugih hotelih v bližini Zasavja. S strani gostincev smo prejeli samo pohvale, kako se skrbi za štirinožce.
Prvi ste, ki navajate, da je bilo vse ponesnaženo, da so ubogi otroci pobirali pasje iztrebke. Res je, vendar niso bili ubogi otroci, temveč otroci lastnika družbe, katera je skrbela za čiščenje stadiona in okolice, za kar pa je tudi prejela plačilo. V zvezi pasjih iztrebkov pa bi radi pripomnili sledeče:
Občina Trbovlje je najprej sprejela odlok, po katerem bi bil vsak lastnik psa kaznovan, v kolikor ne bi počistil pasjega iztrebka za svojim psom na javnih površihah. Sedaj imamo v Trbovljah okrog parka, zdravstvenega doma in bolnišnice napisane table, da je prepovedan dostop psom. Kljub temu imamo po Trbovljah še vedno polno pasjih iztrebkov in to 364 dni v letu, razstava pa je samo en dan v letu.
Po končani razstavi smo člani društva poskrbeli, da se je stadion
in okolica počistila in vrnila v stanje pred razstavo. Nihče od organizatorjev, le teh pa ni malo, ni nikjer videl številnih pasjih iztrebkov, kot navajate vi, g.Ovnik.
Pasja razstava je bila že peto leto na istem mestu, to je na stadionu, v neposredni bližini zdravstvenega doma in bolnišnice. Do sedaj to nikogar ni motilo, ker nismo profitna organizacija, tudi nismo prispevali denar za nakup mamografa kot navajate, ali pa ste ga morda Vi, kot občan?
Navajate, da so na tribuni sedeli sorodniki organizatorjev. Po uradni evidenci smo prodali več kot 1000 vstopnic. G. Ovnik, glede na to, da smo še dokaj mladi, resnično nimamo toliko sorodnikov, kot navajate, bilo bi pa zelo lepo, ker bi po Vašem nataliteta Slovencev, sploh pa Trboveljčanov izredno porasla.
G.Ovnik, pripominjamo pa še nekaj - pravijo; spoštujmo pokojne in pustimo jih v miru. Tudi pokojnega g.Jeraja ne morete izpustiti.
Smo eno izmed redkih društev, ki organizira prireditev, katero si lahko ogledajo širše množice in je vsako leto tudi izredno obiskana.
Če prebirate revijo Časopes in revijo ZOU iz ZRJ, katero lahko kupite v vseh prodajnih kioskih Dela, ste verjetno oziroma si lahko preberete članek o naši razstavi, na Vašo žalost so vsi članki izredno pohvalni.
Zahvaljujemo se Vam za Vaš članek. Mislili smo, daje razstava že mimo, na podlagi Vašega članka pa prejemamo številne klice v vzpodbudo za naprej, tako da se Vam za dodatno brezplačno reklamo najlepše zahvaljujemo.
V primeru morebitne replike Vas vabimo, da si točne informacije v zvezi z razstavo pridobite na sedežu društva, kjer pasje iztrebke dosledno odstranjujemo in v tem duhu tudi poučujemo naše člane.
Lep kinološki pozdrav in na svidenje na CAC dne 29.08.1999.
Pa še nekaj, g.Ovnik: ko boste naslednjič pisali članek o našem društvu, prosimo, preverite
d 13 Trt n
8. VINOTOKA 1998
informacije, katere Vam dajejo določeni občani Trbovelj, glede na to, da v članku navajate zadeve, katere kot obiskovalec - gledalec nikakor ne morete vedeti.
Lep kinološki pozdrav!
Predsednica KD Trbovlje, Petra Uršič-Mrkun
IZDAL SE JE
V svojem zadnjem dopisu namenoma nisem omenil nobenega imena, ne krstnega, ne partizanskega. Tako se je bralcem v prejšnji številki Zasavca izdal in lepo priznal, daje on tisti, ki mu je upravičeno namenjeno kar sem napisal in s tem potrdil, daje to tudi zaslužil.
Pogreša mojo dokumentacijo. Ali ni dovolj dokumentirano povedano, da so partizani ponoči zaklali Kozinčeve starše in njihovega hromega sina na postelji v vasi Zapotok pri Sodražici. Naj mu še napišem dolžino noža, ki so ga pri tem uporabili, naj mu grem pokazati grob na pokopališču Sv. Marka? Ali bi zločin partizanov bil kaj drugačen, če bi omenil 26.avgust 1942 in če bi napisal, da je bilo očetu ime Ivan, materi Frančiška, če bi napisal, da je umorjeni hromi sin bil Janez? Ali bo dovolj dokumentirano, če omenjam knjigo Vladimirja Kozine; Slovenija, dežela moje radosti in bolečine, tiskana 1981, v kateri je omenjeno grozodejstvo opisano na strani 55-97. Če še ni dovolj vse dokumentirano, naj pove.
Kristusove rane nimajo nobene zveze s crkanjem partizanov. V tej njegovi trditvi (ki ni vprašanje), je tako velika podlost, da ne zaslužijo, da jih kar dvakrat omenja. O njenem vplivu mene ni treba nič spraševati, ker nisem bil domobranec.
Ko sprašuje in si želi boljšo sociološko raziskavo položaja v pokrajini, je očitno, da se ne strinja z vsebino knjige Iva Jana, ki zanj ni zadostna. Ob presoji kolaboracije vemo, da je bil okupator manjše zlo, kot pa so bili komunistični revolucionarji.
Okupator bi se enkrat moral umakniti, revolucionarji pa bi ostali. Komunistično partizansko pobijanje je povzročilo protirevolucijo, ki seje v razmerah okupacije lahko naslonila le na okupatorja. Čeprav je bil okupator le okupator, je bil v brezobzirnem partizanskem revolucionarnem pobijanju manjše zlo, saj se revoluciji, ki je dolžnost vsakega naroda, ni bilo mogoče organizirano upreti. Narodno osvobodilni boj je bil le krinka za komunistično revolucijo in za prevzem oblasti.
Blondinka,	sodelavka
g.Kopitarja, je po njegovi zasnovi upodobila 12 postaj križevega pota v naši novi cerkvi. Jaz ga ne bom tako brutalno zavrnil "kaj ga to briga”, kot on mene. Tudi če ne bi pri nas delala, mi ne more noben policaj določati, s kom in o čem se bom pogovarjal.
Tudi na sestanku pred volitvami imam pravico povedati, kar hočem, ne da bi prej spraševal na šaht. To bi mi lahko takoj povedal vpričo vseh navzočih, da zavajam, da širim laži in da sem lažnivec. Sam lepo prizna, da tedaj ni nihče oporekal, to je sedaj po tolikih letih storil on. Zakaj ne prej? Kakor je v vsaki fari KS, tako ne bi bilo nič narobe, če bi bila v vsaki fari občina, če so izpolnjeni pogoji, kakor določa zakon.
Ne pustim, da mi on določa, kaj je primerno mojemu poklicu in izobrazbi, za to so poklicani drugi, ki nimajo opranih možganov z enournim komunizmom. Resje, da nisem študiral kumrologije in čebinoslovja, a imam vseeno diplomo v žepu, dokler je ne vidi, naj ne ocenjuje moje izobrazbe. Ko sem trdil, da je zatajil partizansko ime, nisem govoril na pamet. V Občinskem obveščevalcu, ki je izhajal 11 let, se je vedno podpisoval s krstnim in partizanskim imenom, ko je pisal vprašljive odlomke iz prispevkov za zgodovino NOB. Sedaj se podpisuje le z imenom, ki ga je dobil pri krstu. To je njegova pravica. Ime, ki ga je dobil pri partizanih, je izdal, sam ga namenoma
nisem niti omenil, kaj šele, da bi ga pletel v svoj zapis. Osebno mi je bolj všeč krstno ime od partizanskega. To omenjam le zato, da bi povedal, da se ravna po vetru, tako kakor mu trenutno bolj odgovarja, ko ne more več vztrajati v partizanščini, ko je komunizem propadel. Če je kdo žalil njega in njegove teroristične osvobodilne borce, je to napravil on sam z zasramovanjem tistega, s čimer se je nekoč ponašal. To je zopet njegova pravica. Sam sem pa odgovoril na njegovo vprašanje, naj razložim kje in kdaj se je zgodilo. Tako vsaj to vem, čeprav on piše, da nič ne vem. Že v naslednjem stavku pa zahteva od mene podatke o sebi in organizaciji. Zahteva, da vse povem, čeprav nič ne vem. In če bi kaj povedal, bi ga s tem postavil na laž, ko pravi, da nič ne vem. Piše o križarski vojski. Odlična primerjava z njegovo vojsko, ki prav tako ni nič osvobodila, ampak samo povzročala nepotrebne žrtve. Nemci so se 9.maja 1945, po kapitulaciji sami umaknili. Na lastne oči sem jih gledal v Ljubljani.
Jaz nič ne vem. On pa ve, da sem honorarni novinar (brez honorarja), kleropolitik, slabo poučen in upokojen novinar (brez pokoja), lažnivec, pošten pisec in druge pohvale. Se mu lepo zahvalim. Po vsem tem pa mi zastavlja toliko vprašanj. Ker on tega ne pove, upam, da ne bom neskromen, če sam povem, da sem diplomirani teolog. Tako lahko kompetentno odgovarjam o veri in neveri, o spovedi, o grehu, o nedeljski maši, o obhajilu in o molitvi, o peklu. To naj me vpraša in dobil bo odgovor. Na ostala vprašanja lahko tudi on najde odgovore v leksikonih, kar meni dobrohotno priporoča.
Njegovo vprašanje o odhodu škofa Rožmana na Koroško je tako zastavljeno, kot da ima svoj odgovor, seveda tisti, s katerim so nas 45 let posiljevali in nas zavajali. Če so že Rožmanovega naslednika nadškofa Vovka partizani v svoji kulturi polili z bencinom in ga zažgali, kaj bi šele storili s samim
škofom Rožmanom. Vem, da ni bral njegov življenjepis v štirih debelih knjigah, ki smo jih morali pretihotapiti čez mejo, ker je bil tiskan v inozemstvu. Tako bi vedel še kaj več, kakor je bil poučen v enoumju.
Škof Rožman je mene birmal. Pozneje sem občudoval njegovo daljnovidnost, ko je tako zavzeto poudarjal: strašen val komunizma se nam bliža. Če bi ga poslušali, bi danes živeli drugače, tako kot srečni narodi, kjer ni bilo podlega komunizma. Mi ne bi bili razdeljeni, ne bi v Rusiji iskali rešitve za Slovenijo. Škof Rožman je hotel ostati v Ljubljani. Posredovala je zvijača tistih, ki so vedeli, kaj bi bilo z njim, če bi ostal. Isto bi se zgodilo, kar seje dokazalo s škofi pod komunizmom. Madžarskega primasa in kardinala Jožefa Mindszentyja so komunisti 1949 obsodili na dosmrtno ječo. Evgenij Bosiljkov, škof iz Bolgarije je bil v zrežiranem procesu obsojen na smrt in 1952 v Sofiji ustreljen. Naš škof dr.Lenič je bil zaprt 7 let, dve leti v samici. Nadškof in metropolit dr.Pogačnik je bil trikrat zaprt in obsojen na 9 let zapora. V Španiji so komunisti ubili 13 škofov. Leta 1946 so komunisti v Zagrebu kardinala Stepinca obsodili na 5 let zapora v Lepoglavi, kot vojnega zločinca, v hišnem priporu pa je bil v Krasiču zaprt do smrti, da ni mogel od papeža prejeti kardinalskih časti. Papež pa gaje 3.oktobra proglasil za svetnika. Zločinec ali svetnik. Kaj je resnica? Ali je še treba pos-tavljati vprašanje, zakaj je dr.Rožman odšel v ZDA? Že v odsotnosti so ga v montiranem procesu obsodili na 18 let. Komunisti se bojijo obnove procesa, ker bi bila razkrinkana njihova podlost. Kaj bi s škofom Rožmanom počeli, če bi bil prisoten? Kje bi bilo njegovo mesto med 12.000 zverinsko pomorjenimi Slovenci v Kočevskem rogu? Ali je še treba naštevati komunistično golazen v Sloveniji in zagovarjati njeno izprijenost?
Jože Čampa, Kisovec
8. VINOTOKA 1998
it (l ju £:
OTROŠTVO NA KOTALKAH
Teden otroka letos poteka od 5. do 11. oktobra, v aktivnosti pa so vključeni vrtci ter osnovne in srednje šole. Osrednja tematika letošnjega praznovanja tedna otroka nosi naslov: Otroci in mediji. S tem v zvezi pa ne zgolj o dovzetnostih, temveč tudi o ustvarjalni in motivacijski plati medijev.
MEDIJI PREDLAGAJO, GLEDALCI IZBIRAJO
"Čvekanje ima mnogo plev," pravi slovenski pregovor, pa vendar bi bil brez komunikacije vsakdanjik suhoparen. Sploh v današnji dobi, ko mrgoli informacij, ki prepletajo vsakršno človekovo hotenje in delovanje. Mediji pa nosijo s seboj tudi vplivanje, ki je za nekatere obremenjujoče, bolj spretni pa se ga lotevajo z navdušenjem. Prednost medijev je v izboljševanju sodelovanja in razgibanosti informiranja. Vplivom medijev je najbolj izpostavljena srednješolska populacija, ki že razvija kritičen odnos do informacij in dogajanj nasploh. Vendar so tudi osnovnošolski in predšolski otroci dovzetni za razne vplive medijev, sploh televizije, saj rezultati kažejo, da recimo gledanje nasilnih fimov zelo negativno vpliva na otroke. Kot je povedala Marinka Bučar, ravnateljica Vrtca Trbovlje, računalniki in televizija še preveč pritegnejo pozornost otrok. "Predšolski populaciji največ zanimanja vzbuja televizija," je dejala, "ki pa naj ne bi bila razlog, da se starši izognejo ukvarjanju z otrokom. Vendar so sodobna sredstva informiranja tudi izziv za ozaveščanje staršev, saj se tudi otrok tem vplivom ne more izogniti. Kontakt z mediji naj otroci sodoživljajo sočasno s starši ter skupno pokomentirajo kakšno stvar. Koliko časa otroci presedijo pred televizijo, je odvisno od staršev, dobro pa je, da so oddaje prilagojene otroku, saj sicer otroci gledajo na televiziji vse po vrsti." V vrtcih se zavzemajo, da bi se otroci vključevali v bralno značko, saj jim prebiranje knjig skupno s starši nudi obilo prijetnih doživljajev. Trudijo se, da bi bila knjiga otrokova prijateljica, čeprav tudi sodobna sredstva igrajo vlogo pri humanizaciji odnosov. Otroke v vrtcih navajajo na human odnos do vsakršnih problemov, ki s prepoznavanjem pridobijo nove rešitve, ki pa zmeraj terjajo dejavnost in optimizem. Po vrtcih pa so bili otroci skozi ves teden vključeni v soustvarjanje prijetnih doživetij na vseh možnih in nemožnih področjih, kjer se lahko izražajo in lahko spoznavajo, da tudi sami ustvarjajo
informacije - glasbene, plesne, pripovedne, likovne,...
H
DEJAVNO OTROŠTVO
Učenec je v šoli nehote izpostavljen raznim pritiskom, bodisi takim, kijih določajo pravila uspeha oziroma neuspeha, bodisi čustvenim: kot so strah pred porazom, učitelji, starši ali pred negativno oceno, očitki in še drugimi. V kontaktu z mediji se skušajo otroci in šolarji razbremeniti. Amalija Kuder, ravnateljica OŠ Ivan Skvarča Zagorje pa je omenila, da je
marsikaj odvisno tudi od zornega kota, s katerim pristopajo k medijem. "V najširšem smislu," je rekla, "mnogokrat televizija nehote kvarno vpliva na učence, čeprav imajo večjo izbiro glede televizijskega programa. Videti je, da še vedno gledajo veliko akcijskih filmov in manj posegajo po filmih s pozitivnim vzgojnim vplivom." V tednu otroka se bodo sestali šolski parlamenti po šolah in pripravili debatno omizje na temo Otroci in mediji. Ravnanje z otrokovo radovednostjo pa je namenjeno predvsem spodbujanju otrokovih sposobnosti. Saj ugotovitve, podatki, zakonitosti, dejstva,... o katerih zvedo v šoli, v stiku z mediji v otroški domišljiji zaživijo v bolj praktični luči, ker šolarju omogočajo dinamičnost in dajejo vpogled v življenjskost stvari. Po besedah profesorice, Naste Doberlet Bučalič z Gimnazije Trbovlje se vpliv medijev kaže tudi v pasivnosti. "Pretirano gledanje medijev poleni človeka," je povedala, "kajti zmanjša se človekovo zanimanje za preostale vsakdanje zadeve. V novejšem času se govori o tehnodrogiranosti, kar pomeni pretirano gledanost, to je naprimer dnevno gledanje televizije več kot štiri ure. Kljub temu, da mediji zlahka pritegnejo pozornost šolarjev, ponujajo tudi precej pozitivnosti, kot so širjenje interesnih področij in spodbujanje k razgledanosti." Prepoznavanje spodbud pa slejkoprej navaja k dejavnosti, ki razbremenijo od morebitnih nevščečnosti in ponujajo aktivnost možnosti.
Tekst in foto: Petro Radovič
PRIREDITVE OB TEDNU OTROKA
HRASTNIK
V	četrtek, 8.10. bo na igrišču vrtca Sonček (Rudnik) ob 16. predstava: Čarovnica Pepina na obisku.
V	soboto, 10.10. ob 9.30 uri pa zbor pred kapelico na križišču cest Gore - Kopitnik v Turju, odkoder bodo odšli na izlet na Kopitnik, kjer bodo pekli kostanj in krompir ter se zabavali skupno s starši.
TRBOVLJE
V	soboto, 10.10. v gostišču Klek od 10. do 13.30 ure: Kostanjev piknik - za vstopnino (ne)obvezno prinesite kostanj ali drug jesenski sadež.
ZAGORJE
V	tednu otroka bo 84 zagorskih vrteških otrok z vzgojiteljicami "jesenovalo" na Pohorju. V četrtek, 8.10. pa si bodo ob 10.30 v KG DD Zagorje ogledali plesno predstavo Sadna opera, v petek, 9.10. se nameravajo v dopoldanskih urah odpraviti na izlet na Prvine in Čemšeniško planino.
LITIJA
V	petek, 9.10. bodo ob 17. uri v kinodvorani na Stavbah predvajali film Mala morska deklica.
n rs m. n
HVALA VSEM, KI STE IN BOSTE KAKORKOLI POMAGALI!
Akcija pomoči družini Alcšovec s Kandrš del 19d smo končali, vsaj kar se tiče zbiranja denarne pomoči. Spisek darovalcev je naslednji:
*	Zasavc d.o.o.	25.500,00 SIT
*	Dom starejših občanov Polde Eberl Jamski Izlake 20.000,00 SIT
* Roman Kržišnik	10.000,00 SIT
* Socialdemokratska stranka Zagorje	10.000,00 SIT
* Marjan Trebušak	10.000,00 SIT
* Avgust Žnidar	5.000,00 SIT
* Marija Draksler	5.000,00 SIT
* Janez in Božena Prestor	5.000,00 SIT
* Marija Železnik	3.000,00 SIT
* Dušan Lebeničnik	2.000,00 SIT
* Žumra Salihovič	1.000,00 SIT
* Enver Šilič	600,00 SIT
* Ljudmila Okrajšek	500,00 SIT
Na hranilno knjižico je bilo nakazano 101.600,00 SIT.
Ostale darovalce bomo objavili v naslednji številki.
To pa še ni vse, kar ste prispevali. TP Potrošnja iz Zagorja je družini podarila bone v vrednosti 30.000,00 SIT, Elektroprom pa je že začel s pripravami na izgradnjo centralne kurjave na olje v vrednosti cca. 1.000.000,00 SIT. S tem pa spisek del, ki naj bi se naredili, še ni končan in lahko zagotovo zapišemo, da bomo zadevo vsekakor še spremljali. Občina Zagorje je namreč naročila popis del s projektantskim predračunom in v naslednjih dneh bo znano, za katera dela se bodo občinaiji odločili, vsekakor pa bodo določena dela opravili, samo odločiti se morajo za katera, isto pa se bodo verjetno odločili tudi v ETI Elektroelementu.
EM.
HRASTNIŠKA BANKA ZAČASNO PRESEUENA
Zaradi prenove in širitve svojih poslovnih prostorov je LB v Hrastniku od ponedeljka, 5.10 dalje v večnamenskem prostoru poslovno stanovanjskega objekta v nespremenjenem delovnem času. Cenjene komitente prosijo za razumevanje.
Fanči Moljk
4.0KT0BER, EN DAN ZA ŽIVALI...
Približno 30 let po deklaraciji OZN o človekovih pravicah so na sedežu OZN za znanost, umetnost in kulturo UNESCO v Parizu sprejeli "Deklaracijo o pravicah živali". Generalni sekretar Inštituta za humanitarno biologijo v Parizu, Cochin Georges Heuse je izvedel akcijo za sklic mednarodnega kongresa, na katerem bi sprejeli in razglasili deklaracijo. To seje tudi zgodilo na dan 22.januarja 1978. Tekst tega kodeksa je sestavljen v francoskem, angleškem, arabskem, nizozemskem, španskem in ruskem jeziku. Deklaracija o pravicah živali prepoveduje vsako mučenje le-teh, zahteva strogo
zakonodajo s področja varstva živali, obsoja znanstvene (medicinske, laboratorijske in druge) poskuse na živih živalih (vivisekcija), ki so, na žalost, kljub sprejeti deklaraciji še vedno vse premnogokrat v središču razprav...
J.0.
BANKA ZASAVJE SLEDI REFORMI PLAČILNEGA SISTEMA
V Sloveniji so začeli izvajati reformo plačilnega sistema, katere pobudnik je Banka Slovenije (BS), ki pri projektu vseskozi sodeluje z Ministrstvom za finance in Agencijo za plačilni promet (APP). Cilj reforme je prenos vsega plačilnega prometa na banke, s čimer bo sedanja APP izgubila pooblastila za opravljanje plačilnega prometa. V projekt je tako vključena tudi Banka Zasavje (BZ).
Reforma bo predvidoma potekala v šestih fazah. Kot je dejala pomočnica direktorja BZ, Marija Marot, je bistvo prvih dveh faz prenos računov bank v BS in vpeljava t. i. bruto poravnave v realnem času v medbančno
poslovanje. Bruto poravnava v realnem času je postopek, kjer se v istem trenutku, ko banka pošlje nalog, denar znajde na računu druge banke. V naslednjih fazah naj bi postopno preko banke začele izvajati plačilni promet tudi pravne osebe in občani.
Prva faza je po besedah Marotove že končana, saj plačilni promet med bankami poteka samo znotraj bančnega sistema, ne več preko APP. Tovrstni plačilni promet obsega npr. najem in vračilo likvidnostnih kreditov na medbančnem trgu in druga plačila ene banke drugi banki. Poskusno potekajo že tudi plačila v t. i. žiro kliringu, kjer je ena stranka občan, druga pa banka. Klirinški način bo namenjen množici manjših nalogov.
V prihodnje bodo v sistemu bruto poravnave v realnem času potekala vsa velika plačila. To so plačila nad 3 milijoni tolarjev. BZ, kot je poudarila pomočnica direktorja, omenjeni sistem že obvlada, zato ni bilo potrebno nikogar zaposliti na novo, morali so se le opremiti s primerno tehnologijo in vključiti v mednarodno uveljavljeni sistem za prenos plačilnih instrukcij SWIFT. Slednji seje doslej uporabljal le pri mednarodnih plačilih, zdaj pa je tudi osnova za notranji plačilni promet.
Ko bo ves slovenski plačilni promet prešel pod okrilje BS, centralne klirinške hiše, bo BZ zagotavljala svojim strankam številne dodatne storitve. Mednje spadajo: nujni nalogi, možnost vpogleda v stanje, dnevni izpiski, elektronski prenos nalogov in izpiskov, statistično spremljanje prometa na računu, usklajevanje posameznih plačilnih postavk, pri meijava podatkov, zagotavljanje ustrezne ravni razpoložljivosti, varnosti in tajnosti sistemov, obveščanje zunanjih in notranjih uporabnikov o spremembah, dovoljevanje določenega negativnega stanja in avtomatski prenosi na depozitne račune, dvig in polog gotovine.
BZ in Nova Ljubljanska banka (NLB)
Junija 1997 je BZ postala članica bančne skupine NLB. V to skupino
spadajo poleg nje še Koroška banka. Banka Velenje, Banka Domžale in Pomurska banka. Tržni delež BZ v skupini znaša 3 do 4 odstotke, če ga merimo z bilančno vsoto.
BZ je, kot ugotavlja Marotova, zanimiva za skupino, saj doslej v zasavski regiji niso bile fizično prisotne niti podružnice NLB niti podružnice drugih bank iz njene skupine, pojavljale so se le s posameznimi ponudbami. Znotraj skupine NLB veljajo določena pravila, ki omogočajo večjo moč skupine navzven.
Jamstveni kapital banke znaša blizu 5 milijard tolarjev, kar po besedah Marotove zadošča za dobro spremljanje večine komitentov, medtem ko pri največjih naložbah BZ sodeluje z drugimi finančnimi institucijami, prav tako pa se vključuje v sindicirane kredite drugih bank.
Banke sili k povezovanju potreba po racionalizaciji poslovanja, poleg tega se s povezovanjem in združevanjem bank zmanjšujejo razvojni stroški bančnega sektorja.
Kot poudarja Marotova, to ne pomeni nujno zmanjševanja števila zaposlenih, saj se zaposleni lahko preusmerijo na nova delovna mesta, kot jih narekujejo spremenjene razmere. Tako zaradi večje potrebe po trženju storitev bančni referent postane komercialist. Pomočnica direktorja pravi, da je za ustrezno izobraževanje v bančništvu dobro poskrbljeno, kajti obstajajo razne oblike funkcionalnega usposabljanja bančnih uslužbencev.
Še nekaj besed o kreditnih storitvah BZ. Banka ponuja različne vrste kratkoročnih in dolgoročnih kreditov za osnovna sredstva in financiranje tekočega poslovanja, odkupuje terjatve, sodeluje s Slovensko izvozno družbo pri kreditiranju izvoznih poslov, s Slovensko razvojno družbo pri restrukturiranju terjatev ter z institucijami za razvoj malega gospodarstva. V oktobru, mesecu varčevanja, ima na voljo številne oblike varčevanja in kreditiranja, ki jih, po ocenah Marotove, občani že pričakujejo, saj so se na posebno ponudbo že navadili.
Boštjan Grošelj
8. VINOTOKA 1998
f? J 4 ■ J r. fS 1» fi
Vojka Tušek, učiteljica iz Hrastnika:
"Skrivnostni so otroci, ker ne veš, kaj bi od koga pričakoval."
Iztok Vavtar, zidar iz Hrastnika:
"Skrivnostno je lahko marsikaj, vsak človek ima skrivnosti."
-----------------------— Jadranka
Asajet, gimnazijska 1	maturantka
iz Hrastnika: "Najbolj skrivnostni smo ljudje v puberteti. V glavnem pa
vsak človek čuva kakšno skrivnost, česar nikomur ne pove."
Dominik Dušak, dipl. ing.
strojništva iz Trbovelj:
"Kaj je skrivnost? Ne vem, nimam nobenih skrivnosti."
Špela Alič, učenka iz Trbovelj:
"Skrivnosti so ponavadi v povezavi z ljubeznijo. Skrivnosti
drugih me niti
Odsev skrivnosti
Zanimivost pogovora je v zaupanju. Zato se nekateri zdijo tako nedopustno skrivnostni, čeprav o kakšnih skrivnostih niti ni govora. Ni nujno, da skrivnosti pričajo zgolj o prevarah in podobnem. Četudi se zdi, da imajo debate, ki se pričnejo z: "Veš, nekaj ti povem, a nikomur ne povej...," večjo težo zaradi navidezne skrivnostnosti izrečenega. Toda kako prijetne se nasploh zdijo skrivnosti, so tokrat razpredali bolj in manj skrivnostni anketiranci.
Tekst in foto: ER.
ne zanimajo pretirano."
ohranim zase.
Vera Mlinar, čevljarska prešivalka iz Trbovelj: "Če imam kakšno skrivnost, pustim času čas, da razreši skrivnost, ki jo ponavadi
Ksenija Diaci, dijakinja iz Trbovelj: "Če si prijateljici izmenjata vtise, potem so to
skrivnosti, ki
jih navadno ne izklepetata drugim."
Sašo
Gavranovič, dijak iz Trbovelj:
"Zame je recimo skrivnost, kako naredijo pivo."
Saša Sušnik, študentka iz Zagorja:
"Nimam
veliko
skrivnosti in rada imam, če mi kdo zaupa."
Marija Borštnar, upokojenka iz Zagorja:
'O skrivnostih najraje govorimo in se zanimamo zanje.
Vseskozi v
življenju so skrivnosti, včasih so le trenutne, včasih pa trajajo."
Ani Skubec, upokojenka iz Litije:
"Vsakdo ima skrivnosti, osebno pa stvari ne skrivam, tudi mnenje odkrito
povem."
Anja Brglez, dijakinja iz Zagorja:
"Skrivnost je nekaj, česar človek ne pove
vsakomur."
Boris Primožič, dijak iz Litije:
"Punce imajo skrivnosti, fantje nismo skrivnostni."
Petra Lipec
ČLOVEK, KI ILttA SILKIVKOSTI, SPLOH KI ČLOVEK. SAJ SiaUVIOSTI SO OBL ČLOVEKA, OEL NJEGOVE OBSE, TAKO KOT TEAVIA II SVETLA
PLATI
Toliko, kot nas je, ljudi namreč, toliko je tudi značajev in plati človeške duše, pa čeprav so nekateri znanstveniki poskušali ljudem pripisati le nekaj tipov značajev. Pa ni res. Res je sicer, da imamo neke skupne poteze, vendar nas v en koš ne gre metati!
Najbrž tudi vi poznate ljudi, ki radi govorijo in ki vam včasih povedo takšne stvari, ki se vas sploh ne tičejo in vam je prav nerodno, ko jih poslušate in spet drugo vrsto ljudi, ki vam razen imena (pa še tega mogoče s težavo) niso nikoli zaupali. Tako pač je in tako je prav.
Vsak človek ima pravico, da zase zadrži tisto, kar noče deliti z drugimi. In mnogi te skrivnosti odnesejo s seboj v grob (oziroma so jih), drugi pa tega bremena ne prenesejo in se nekomu zaupajo. Bodisi prijatelju, staršem, partnerju ali pa naključnemu tujcu (v upanju, da ga nikoli več ne bodo videli). Mnogo pa je tistih, ki svoj tok zavesti, v katerem so tudi skrivnosti, izlijejo na papir in si tako olajšajo dušo. In teh tako imenovanih dnevnikov ne sme brati nihče drug. To si zapomnite za vedno!
Včasih pa je, na žalost, tisto, kar skrivamo pred svetom, za nas pretežko in premučno in začne počasi razjedati našo dušo in naš um. Takrat, kot da se v nas nekaj prelomi in ne znamo si več sami pomagati. Američani so za to "bolezen" iznašli idealen recept. Enkrat na teden obiščejo svoje psihiatre, jim povedo težave s skrivnostmi in po približno enournem pripovedovanju na kavču, odidejo polni energije in življenjskega zaleta v svet. Mi pa se jim smejemo! Ampak, dragi moji, če svojih skrivnosti nimate komu zaupati, obiščite koga, ki vas bo poslušal, vas rešil bremena in...naj vas ne bo sram.
Priznati pa mi morate, da je včasih prav prisrčno in prijetno vedeti nekaj, kar drugi ne vedo in se nasmejati ob neki npr. besedi, ki drugim ni prav nič smešna? In ko vas vprašajo, zakaj neki se smejite, vi seveda odgovorite, da ni nič. Super, a ni? Seveda je. In takrat, ko se nekomu prikrade iskra v oči, tako da se veselo zaleskečejo....takrat vedite, da ste nevedoč izrekli "tisto " skrivnost.
Veliko (in velike) skrivnosti ljudi naredi avtomatično skrivnostne. Mi pa v isti koš ponavadi vržemo tudi tiste, ki enostavno niso komunikativni in ne želijo svoje zasebnosti razkrivati pred drugimi. Kakorkoli že, eni in drugi takoj postanejo tarča okolice. Le-ta, zaradi njihove mirnosti in zaprtosti vase, sklepa, da jih bremenijo hudi grehi, ki jih je res potrebno skrivati. In to mora "radovedno oko človeka" seveda odkriti. Kako nepošteno. Ampak vendarle ne, dodajo tisti, ki se zagovarjajo s tem, da je treba človeka, s katerim živiš (pa četudi le v istem okolišu), delaš ali ga le kdaj pa kdaj vidiš, spoznati do kosti in s tem preprečiti kakršnekoli nevšečnosti. No, ja.
Jaz sem mnenja (kot sem zapisala že na začetku), da je naša temeljna pravica živeti po našem izboru (le da je v skladu z zakonom) in hraniti toliko skrivnosti, kolikor nam jih srce poželi in duša premore nositi. Pa čeprav nas to naredi skrivnostne in družbi nesprejemljive!
Boštjan Grošelj
KDKAV TKAČ ISA BOU ZHKAVO IIKIŽKO
V tisku, zlasti v t. i. rumenem, lahkotnem časopisju, lahko zasledimo različne trač rubrike. V Sloveniji je ta zvrst polnjenja časopisnih stolpcev šele v dobi odraščanja, medtem ko je v deželah z razvito žurnalistično prakso že precej let zvezda stalnica. Rumeni tisk na Zahodu je zato že uveljavljen, obstajajo določena pravila, ki se jih njegovi oblikovalci držijo, medtem ko se bomo morali v Sloveniji o njem še veliko naučiti.
Tudi lahkotnejše vsebine namreč zahtevajo ustrezen pristop, pot do njegovega zakoličenja pa poteka po strmini, posuti s številnimi preizkušnjami, ki bo postopno pripeljala k dovolj bogatim izkušnjam. Sčasoma se bomo tudi pri nas približali tisti kakovostni ravni rumenega tiska, ki jo poznajo v državah z dolgo tradicijo in od katere nas po mnenju določenih strokovnjakov loči še vrsta let.
Trač rubrike ponujajo novice iz življenja znanih in slavnih osebnosti iz sveta zabave, športa, politike in drugih področij javnega življenja. Stil pisanja je senzacionalističen, ker želi pritegniti k branju široke množice, zato je v tračih veliko posploševanj in drugih izkrivljanj podobe dogodkov in vloge znanih osebnosti v njih. Trači lahko vsebujejo razne domneve in pikantne podrobnosti, ki včasih že presegajo mejo dobrega okusa. Dober okus ni nek vsebinsko zacementiran okvir, ampak se spreminja hkrati s spreminjanjem družbe. Zanj je značilno tudi to, da lahko nekaj, kar v določeni družbi presega mejo dobrega okusa, v drugi pomeni nekaj povsem sprejemljivega.
Prav tako je treba upoštevati razlike med ljudmi, ki jih popularne definicije dobrega okusa rade brišejo, čeprav, resnici na ljubo, velja povedati, da je rumeni tisk zaradi svoje popularne naravnanosti pripravljen kršiti tudi pravice manjšine. Zanj je pomembno ustreči večini, s tem ohraniti veliko branost in končno zaslužek od prodaje in reklam. Čim večja prodaja in čim dražji reklamni prostor sta bistvena cilja takšnega tiska. Glavno gibalo njegovega ustvarjanja je želja po zaslužku, čeprav včasih na račun pravic manjšine ali pravice javne osebnosti do zasebnosti.
Odmislimo zdaj trač, ki krati pravico do zasebnosti. Posvetimo se zdravemu traču. Zdrav trač prikazuje in opisuje zgode in nezgode iz Življenja javno izpostavljenih osebnosti. Približa nam njihove slabosti, težave, uspehe in prispeva k temu, da se bralec za nekaj časa preseli iz vsakdanjosti v domišljijski svet, kjer se vživi v podobe življenja bogatih in slavnih. Za hip se počuti eno z ljudmi, o katerih bere. Takšno branje človeka sprosti. Zdrav trač je pomemben tudi za preseganje družbenih napetosti. Bralec spozna, da so znani ljudje pod kožo prav tako krvavi kot on sam, zato čuti z njimi povezanost in je hkrati razbremenjen tuhtanja o njihovi uspešnosti.
Vendar je v slovenskem medijskem prostoru zaradi odsotnosti tradicije rumenega tiska opaziti temu primerno kulturo sprejemanja tračev. Upoštevanje zdravega trača kot nečesa povsem sprejemljivega je šele v povojih, saj marsikoga še vedno moti, če o njegovem priljubljenem politiku pišejo tisto, česar ne želi slišati. Kot se še ne bi znebili polpreteklega bremena spoštovanja kulta osebnosti. Tudi šaljiv in norčav način pojavljanja v medijih mora prevzeti nase, kdor se je odločil za igranje vidne vloge v družbenem življenju.
8. VINOTOKA 1998
J .44, |r J. \t f| |J,
E>t; Tkmm Pust
Nadroben v vclcrini. površen v očitkih
Po trboveljski naravoslovno-matematični srednji šoli je doštudiral veterinarstvo. Sicer z Dola pri Hrastniku, je pred tremi leti dobil službo na Veterinarski postaji Laško. Kot veterinar je zelo dojemljiv za potrebe in zaščito živali ter daje vrednost vsakemu posegu. Pri nabiranju izkušenj je previden, saj pravi, da se je tudi na slabih izkušnjah že učil. Pri delu je trpežen, v medčloveških odnosih pa zanesljiv. Rad se šali in uspeva z izredno komunikativnostjo, s katero najde dostop do ljudi. Tudi ambicioznost se mu zdi zelo pomembna v življenju. Z odhodom v Ameriko bo opravil doktorsko disertacijo iz stomatologije mesojedov, ki je obenem področje, na katerem bi rad delal. Sicer pa mu "pasjo" družbo dela bernardinka Kala.
Je lep veterinarski poklic?
Veterinarski poklic je zanimiv, ker je zadosti pester. Kot veterinar splošne prakse imaš precej razgiban spekter pacientov. Tudi delo inšpektorja malih živali je zanimivo, vedar mene ne zanima. Glede nato, da se bližamo 21. stoletju,je veterinarski poklic kar razvejan. Obstaja raziskovalno področje dela, razvija se lepotna kirurgija za živali ter dermatologija, napredek je sploh v športni veterini.
S kakšnimi živalmi imate opravka?
Šestdeset odstotkov je velikih živali - govedo, konj, prašič. Preostalo pa mala pasma: mačka, papige, mah glodalci, kače, želve.
Verjetno je raznovrstnih poškodb zmeraj dosti tudi pri živalih?
Precej je raznih poškodb, predvsem nesreč na tekmovanjih, čemur so zlasti izpostavljeni lovski psi.
Smatrate, da ljudje dobro skrbijo za svoje živali?
V mestih ljudje zelo skrbijo za svoje hišne ljubljence. Osveščuje pa se tudi podeželje. Vsaj kar
zadeva recimo sterilizacijo psice ah mačke, ki povržejo po več mladičev, katere je navadno problem oddati. In večkratno brejost teh Živah je težko vzdrževati.
Ste imeli kdaj strah pred živalmi?
Vsaka žival terja določen pristop, ki se ga je možno včasih priučiti. Saj ko se odločiš za poklic veterinarja, je soočenje z živalmi neizbežno. Tudi navadna bakterija je živa stvar, kaj šele žival. Premagovanje strahu pa je v človekovih lastnih močeh. Na srečo me, razen kače, ni bilo nikdar strah živali. No, tudi ko sem moral nekoč prijeti podgano, to ni bilo najbolj prijetno, ampak o podganah imamo verjetno vsi neko ne ravno prisrčno prispodobo.
Ampak živali so veliko bolj razdražljive kot ljudje - kako jim pristopite?
Pristop do mačke mora biti nežen, ljubeč, do psa pa vzvišen, da ga prevladaš in se te ustraši. Tudi konj rabi nežen pristop, ker je plašna žival, podobno kot ovce.
Ali je težko zmeraj hitro ukrepati?
Ja, včasih je zelo težko hitro ukrepati. Zato je važno, da tudi lastnik sodeluje s svojo živaljo in ne samo veterinar. Kajti žival zaupa lastniku in če je ta zraven, lažje prenese veterinarjev poseg.
Se brez težav prilagajate?
Kadar delam s krvoločnimi živalmi, je treba biti pripravljen tudi na to, da te žival lahko poškoduje. To zmeraj vzamem v zakup. In pri določenih primerih raje pričakujem kakšen udarec. Treba je pač vedeti, kako bo žival odreagirala. Žival je napadalna, ker se počuti ogroženo. Včasih tudi lastnik negativno vpliva na žival, da je ta še bolj razdražljiva in takrat ga bodisi pomiriš ah se umakne. Ampak s tem, kako se bo obnašala kakšna žival, se nikoli ne obremenjujem, kajti v tistem trenutku itak nagonsko odreagiraš.
Se strinjate, da sta si lastnik in naprimer njegov pes "podobna" ali je to zgolj tako, kot pri starejših zakoncih, ki se z leti navzamejo skupnih navad?
Res je, včasih že po lastniku vidiš, kakšen temperament je žival. In že v Društvu proti mučenju živali je opazno, da določeni lastniki iščejo žival po nekem vzorcu. Največkrat se glede na poznavanje lastnika in temperamenta Živah lahko ugotovi, če bosta v soglasju. Mnogi ljudje veterinarja sprašujejo za nasvet, ko se odločajo za nakup Živah. In po vsej verjetnosti si bo recimo moški, ki je čokate postave, nabavil dobermana ah kaj podobnega.
Bi potemtakem rekli, da pri ljudeh drži ljudski rek, ki pravi, češ, povej mi, s kom se družiš in povem ti, kakšen si?
Ja, povečini kar velja.
Menda skušate biti za veterinarske potrebe čimbolj dosegljivi in, kljub naglici, neverjetno obzirni in pozorni?
Pogovor je zmeraj potreben. In tega se skušam držati. Treba seje pogovoriti, kakšen je potek bolezni in nenazadnje tudi kakšna je cena. Potrebno je vsaj deset minut strokovnega pogovora. Vendar
:t7ih3?T7,lTi. I
8. VINOTOKA 1998
imamo veterinarji svoj kodeks oziroma etična pravila, ki so zelo stroga in se jih je težko dosledno držati. Da seje vredno potruditi pa priča tisti odstotek strank, ki so zadovoljne, da imajo tako dobrega veterinarja. Skušam pač biti čimbolj na voljo.
Kaj pa "porodničar" pri kotenju - ste tudi kdaj bili?
Ja, to pa že nekajkrat. Pri kravi in kobili že večkrat.
Ali bi bili tudi krotilec živali?
Ne, to pa ne. Moj moto v življenju je le: pomagati živalim. In pomagati tudi ljudem.
Ali vas zanimajo bolj eksotične živali, kot so lev, tiger, antilopa,...?
Šel bi "na safari". Eksotične živali terjajo poznavanje njihove biologije, karakterja, reagiranja, o čemer pa nismo dovolj seznanjeni. Rajši imam domače živali, pri katerih tudi vem, da krava brcne, kača piči in tako dalje.
Kaj pa vas pritegne, kadar potujete?
Nisem v toliki meri preokupiram z veterinarstvom, da bi povsod zapažal le živalski svet. Čeprav me veterinarstvo zelo veseli, zanima in zagotavlja dokaj udobno življenje. Kadar potujem, me pritegne mnogo stvari: arhitektura mest, pokrajina, kontakt z ljudmi in hrana. Všeč so mi tudi kakšni spominki, tipični za tisto področje.
Se veselite študija v Ameriki?
Ja, to je redka prilika. Na letošnjem svetovnem kongresu veterinarskih stomatologov v Ljubljani, ki so se ga udeležili tudi Američani, sem dobil priložnost za študij v Ameriki. Takšen študij je težaško delo, saj uvajaš novo področje v svojo stroko. Priznali so mi magisterij in mi poslali vabilo za doktorat, ki bo iz stomatologije mesojedov. Menda smo Slovenci v tujini znani kot pridni študentje.
Imate še kakšen hobi?
Večidel je vse povezano z veterino. Rad zasledujem konjske dirke, športna veterina mi je zelo všeč. Če utegnem, grem rad na razstave psov ali v naravo. Vsakdo rabi tudi določen trenutek, da se sprosti.
Kako tretirate uspeh?
Veterinarji imamo pravilnik o ocenjevanju in vsakih deset let obnavljamo strokovni izpit, s tem, da moramo pridobivati strokovne točke, ki pa jih pridobivaš z udeležbo na seminarjih, simpozijih. Kar je obenem povezano z denarjem ali tudi prestižem. In če si uspešen, imaš prestiž.
Spadate v generacijo, ki ji naglica ni tuja - si kdaj zahočete počasnejšega vsakdanjega tempa?
Seveda, zato so določeni meseci oziroma tedni, ko se tempo upočasni. Takrat določene stvari bolj trezno premislim, si uredim stvari. Kajti v tednu dežurstva se dogaja, da za spanje ostanejo po štiri ure dnevno.
Kaj bi izbrali med družino in kariero?
Kariera je na prvem mestu - torej služba in kariera. Kot mlad veterinar rabiš več let prakse, da posel postane rutina in da te priznajo kolegi v strokovni družbi. In če je družina, mora sicer tačas partnerica veliko potrpeti.
Spoštujete vzdušje v kolektivu?
Počutje v kolektivu je zelo pomembno. Predvsem, da si zaupamo. Timsko delo porazdeli naloge in podvoji uspeh.
Menite, da človek zlahka razpozna pravo ljubezen?
Za pravo ljubeznijo se marsikaj skriva. Za lepim obrazom se ponavadi ne skriva najbolj odkrito srce. Današnja družba pa je precej materialistično usmerjena. Ljubezen je pomembna, ampak
prava ljubezen je zame takrat, kadar te kdo spoštuje in sprejme takšnega, kot si.
Se kot mlad ambiciozen moški dosti posvečate urejenosti?
Trudim se biti čimbolj urejen. V ambulanti je drugače kot na terenu, kjer si izpostavljen dežju, vetru, snegu oziroma, kjer se pač hitro umažeš. Pazljiv sem glede prenosljivosti virusnih bolezni kot so virusna pljučnica, virusna driska ali kaj takega, kar se prenaša z obutvijo ali z obleko. Ko grem v družbo pa se uredim, vsekakor.
Ste mnenja, da so povečini ženske bolj obremenjene z izgledom kot pa moški?
To je odvisno od obdobja in tudi od človeka samega. Verjetno pa se nekatere ženske res bolj obremenjujejo z urejenostjo in ne samo moški.
Koliko spremljate dnevna dogajanja?
Dnevna dogajanja kar spremljam, ob sedmih zjutraj pa obvezno poslušam poročila na Radiu Slovenija in radio tudi sicer veliko poslušam.
Ali za vas velja, da zdravo živite?
Ja, ampak je težko zdravo živeti,
če imaš tako razgiban poklic kot ga imam jaz. Predvsem ne kadim in ne pijem. Glede prehrane pa si privoščim čimveč sadja, mleka, jogurta ter beli ali polbeli kruh.
Greste kdaj na kulturne prireditve ali v kino?
Glasbo in kulturne prireditve imam rad, kino me pa ne navdušuje. Tudi bral nisem nikdar veliko in če bom utegnil, bi si kdaj prebral Tolstojevo Vojno in mir.
Kaj vas osrečuje?
Kadar mi kaj uspe, sem najbolj srečen.
Prebirate horoskope?
Horoskop si večkrat preberem. In kakšenkrat v mesecu mi sigurno kaj ugane. Rojen sem v znamenju device in menda sem tipična devica - pri menije na prvem mestu delo, potem je zabava in nato družina.
Se pravi, da ste pred kratkim praznovali rojstni dan - kaj ste si zaželeli?
Ničesar si nisem zaželel. Obdarovanja imam rad, daje vsaj pozornost, četudi je le tablica čokolade.
Petra Radovič Foto: Tomo Brezovar
m
jiTT.n.č iinrc
PROSLAVA OB 50-LETNICI M-KGZ LITIJA
Kmetijska zadruga Litija je bila ustanovljena leta 1948 s 47 ustanovnimi člani. V svoji 50-letni zgodovini beleži številne vzpone in padce, ki jih je direktor "slavljenke", Vinko Košmerl v priložnostnem zborniku, izdan ob tej priliki lepo opisal in kot slavnostni govornik na proslavi tudi izpostavil kot pomembne mejnike v razvoju zadruge. Iz njega povzemamo pridobitve na področju investicijske dejavnosti zadnjega desetletja: "Na novo je bla zgrajena trgovina na Vačah, obnovila seje upravna stavba v Litiji, zgradili smo dve trgovini in gostinski lokal, izvedena je bila večja rekonstrukcija z izgradnjo dveh trgovin v oskrbovalnem centru (Agromarket in Diskont). Obnovljeni in dograjeni so bili zadružna hiša v Šmartnem, kjer se je zgradila nova trgovina, obnovljena je bila trgovina v Jevnici in zadružna hiša v Kresnicah. Izvedenih je bilo več investicijsko vzdrževalnih del, trgovina v Kostrevnici, na Savi, dela so potekala tudi na posestvu Grmače.
Martin Planinšek iz Ržiš, predsednik KZ Litija v letih 1 961 -63 in 1967-74, prejema iz rok predsednika M-KGZ Litija, Franceta Černeta spominsko darilo. Ob njem direktor zadruge, Vinko Košmerl.
Tekoče pa se je obnavljala tudi tehnološka in računalniška oprema v zadrugi."
Na zadružni proslavi ob 50-letnici so bila podeljena posebna priznanja kmetijam, trgovinam, HKS-u in posameznikom. Direktor in predsednik zadruge pa sta ob visokem jubileju prevzela posebno plaketo, ki jo M-KGZ Litija podarja Zadružna zveza Slovenije, iz rok predsednika, Petra Vriska. V kulturnem programu je nastopil ŽPZ KUD Fran Levstik z Gabrovkke.
Tekst in foto: Marjan Šušteršič
"50 LET-50 DNI-50 IN VEČ NAGRAD"
M-Kmetijsko gozdarska zadruga Litija je stara 50 let in kot se za tak praznik spodobi, ga je praznovala skupaj s svojimi kupci v soboto, 19.septembra na Valvasorjevi ploščadi ob zaključku nagradne igre "50 let - 50 dni - 50 in več nagrad", žrebanju nagrad, rezanju torte (prvi jo je zarezal direktor zadruge), pokanju šampanjca (v rokah predsednika zadruge), Henčkovi glasbi i nagradnih igrah za obiskovalce.
Izmed kupcev, ki so 50 dni z veseljem izpolnjevali kupone, dobljene pri vsakem nakupu v zadružnih prodajalnah, so bili izžrebani (prvih pet nagrad:
Torto slavljenke je prvi zarezal direktor Vinko Košmerl
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO knjiga
ZIMSKI ŠPORTV ZASAVJU
Kupite jo lahko:
Litija: ATV SIGNAL LITIJA Hrastnik: Trgovina CIK CAK Trbovlje: Portes trgovina JUNIOR, radio Trbovlje Zagorje: SK Zagorje, sekcija za skoke Kisovec, časopis ZASAVC, fotokopirnica in videoteka TINA, radio SNOOPV, Mladinska knjiga, kiosk Joži Kopač Kisovec, Hotel Medijske Toplice Izlake in pri avtorju.
SAMO 3000 SIT A4 format za več kot 200 strani, več kot 500 fotografij
1.	nagrada: bon v vrednosti
350.000,00 SIT
Metka Dobravec iz Velike Kostrevnice
2.	nagrada: plemenska telica Nace Anžur iz Litije
3.	nagrada: moped
Erika Rovšek iz Kresniških Poljan
4.	nagrada: pralni stroj Anton Jamnik iz Šmartna
5.	nagrada: barvni televizor Jane Rapotnik iz Kresnic...
Tekst in foto: Marjan Šušteršič
JAZ PA PROSIM ZA KOŠČEK MODRINE
je pesniška zbirka Jožeta Sevlja-ka, ki jo je izdal letošnjo pomlad ter jo ob tej priložnosti tudi predstavil v prostorih knjigarne Mladinske
knjige v Ljubljani.
V preteklem tednu pa je pesnik predstavili svojo zbirko pesmi v Kulturnem domu otrokom litijskih osnovnih šol. Celotno zbirko pesmi so predstavili (nekatere pesmi so tudi uglasbene) recitatorji in pevci iz njegovega rojstnega kraja. Podružnične osnovne šole Vače ter družina glasbenega učitelja Rada Černeta. V predstavljeni zbirki pesmi je novinar in pesnik Ivan Sivec v spremni besedi v knjigi med drugim zapisal: "V pesniški zbirki 'Jaz pa prosim za košček modrine’, kije pred vami ni nobenega pesniškega potvarjanja. Pesmi so iskrene, preproste, domače. Kako tudi ne, ko so prišle iz Jožetove otroške duše in ker bi bili radi otroci vsi, se bodo s svojimi nežnimi in toplimi ročicami oprijeli še marsikoga."
Ob tej priložnosti v avli Kulturnega centra v Litiji razstavlja svoje slike slikar in radijski novinar Bogdan Barovič iz Trbovelj.
Tekst in foto: Matjan Šušteršič
Učenci OŠ Vače, recitatorji in pevci pesmi J.Sevljaka
poznajte ga na Dnevu odprtih vrat
v soboto 17.10.1998
med 9. in 18. uro pred Servisom v Gabrskem
# Malgaj
Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450
ti a ntvlalvTi j
8. VINOTOKA 1998
TRIDESEI LET NARODNOZABAVNE IN ZABAVNE POTI ANSAMBLA ZASAVCI
Avtor tega zapisa sem imel le štiri leta, ko so pred tridesetimi leti, takrat kot Veseli Zasavci, vstopili v svet narodnozabavne in zabavne glasbe. Prvič so se predstavili za dan republike v Medijskih Toplicah, na veliki zabavi, 29. novembra 1968. Tako dobro, da so dobili povabilo za stalno igranje in so v hotelu igrali vsako soboto več kot poldrugo leto. Mnogih, ki so takrat plesali ob zvokih njihovih kitar, harmonike, pihal..., danes ni več. Verjetno tudi brata Ivo in Slavko Rančigaj, ki sta leta 1968 ansambel ustanovila, nista pomislila, da bo deloval kar tri desetletja. Redki so takšni ansambli. Pri nas in v svetu. Svoje mesto so dobili tudi v res lepi knjigi Ivana Sivca, kjer so opisani mnogi slovenski narodnozabavni ansambli.
Poleg ustanoviteljev, ki sta v takratni prvi zasedbi igrala trobento (Ivo) in klarinet (Slavko), so bili v skupini še harmonikar Mirko Vresk, baritonist Viktor Lebar-Viski, kije hkrati tudi pel. Kitaro je igral Viktor Drnovšek. Dva meseca po ustanovitvi je Slavka Rančigaja zamenjal pri klarinetu in saksofonu Vid Ojsteršek. Za ozvočenje jim je na začetku zadostovalo 40-watno ozvočenje. Potrebno je poudariti, da so imeli vsi člani ansambla glasbeno izobrazbo. Njihovi vzorniki so bili tista leta tako Avseniki kot Beatli, Rolling Stonsi, pa tudi Zadovoljni Kranjci in ansambel Borisa Kovačiča. V večini so imeli člani prve zasedbe že izkušnje, saj so igrali prej že tudi v drugih skupinah. Ustanovitelja sta npr. igrala pri nekdaj zelo priljubljenem ansamblu Janeza Mahkoviča iz Zagorja, Drnovšek pa pri ansamblu The Brothers. Zasavci, ki tedaj še niso igrali svojih lastnih skladb, so nastopali v dvojni zasedbi. Pri zabavni glasbi sta se jim pridružila bas kitarist Lado Deželak in bobnar Mirko Alič.
Kmalu po ustanovitvi so pri njih začeli igrati še trije novi člani: pevec Ivo Kozlevčar-Čiko, klaviaturist Ivo Končar ter trobentar Drago
Repovž. Po letu in pol, ko so ob sobotah igrali v hotelu Kum v Zagorju, je z njimi začel redno nastopati trobentar Srečko Sušnik. Zaradi dobre glasbe in tudi zaradi dolgolasih članov ansambla, ki so se tedaj vedli po beatlsko, seje mladina kar zgrinjala v hotel Kum, kjer so Veseli Zasavci zabavali polnih sedem let. Ples z njimi je bila največja zabava v Zasavju. Ples se je začel ob dvajsetih, končal pa neredko v zgodnjih jutranjih urah. Najbolj priljubljene so bile skladbe pevcev in ansamblov južnih jugoslovanskih republik, od Pro arte do Šerfezija in Miša Kovača. Za humor je skrbel Alojz Kukec , ki je vodil tudi koncerte po Sloveniji.
V 72. letu je Vida Ojsterška, ki je odšel v vojsko, zamenjal klarinetist in bobnar Ivan Povše, dirigent zagorske godbe na pihala. Bas kitaro je takrat igral Veko Ajtič. Ivan je za Vesele Zasavce napisal tudi prve izvirne skladbe, med njimi Revirsko polko. Žal pesmi niso nikdar posneli, ker seje bilo izredno težko prebiti do Ljubljane. Na ljubljanski radijski postaji je bil čas rezerviran predvsem za vedno iste ansamble. Po Povšetovem prihodu so spet več igrali narodnozabavne skladbe, predvsem Avsenikove.
Leta 1974 je Iva Kozlevčarja zamenjal pevec Dušan Renko, ki je imel podobno barvo glasu kot Mišo Kovač. Takrat so začeli redno igrati za ples tudi v hotelu Rudar v Trbovljah, dvakrat do trikrat na teden. Veliko so igrali tudi na veselicah, ob državnih praznikih in nobeno novo leto in pust ni minil brez njih. Kozlevčar se je kasneje, leta 79, vrnil in pel vse do leta 84, ko gaje zamenjal sedanji pevec Jože Buden, ki je prav gotovo odličen pevec oz. eden izmed razpoznavnih znakov Zasavcev nasploh. Njihova druga posebnost ah izvirnost sta dve trobenti, seveda pa je okrepil razpoznavnost tudi avtor vseh narodnozabavnih melodij, Milan Kuder. Člani ansambla so vsa ta leta veliko vlagali v glasbeno opremo, le prevoz so imeli bolj slab. A je za njihov kombi IMV vselej zgledno skrbel mehanik Niko Vukič.
Harmoniko je v ansamblu od leta 77 igral Brane Peklar, ki obvladuje tudi klaviature. Trobento so tedaj igrah Drago Repovž in Ivo Rančigaj, po dveh letih pa je Repovža zamenjal Srečko Sušnik, Rančigaja pa od leta 77 Stane Ojsteršek. Bobnarji so bili od ustanovitve naprej Mirko Alič, Jurij Han, Zdenko Lenhard, Ivan Povše, Slavko Strajnar, Božo Udovč ter od leta 82 Jože Vukič.
Zasedba, ki je dosegla v javnosti večje uspehe, začela snemati kasete in postala v Sloveniji razpoznavna, je torej: pevec solist Jože Buden, trobentar in pevec Stane Ojsteršek, kitarist, pevec in odgovoren za tehniko Viktor Drnovšek, harmonikar in klaviaturist Brane Peklar, bobnar in organizator Jože Vukič, bas kitarist in pevec Bojan Kališnik ter trobentar in organizacijski vodja Srečko Sušnik. Poleg dveh trobent, avtorskega potenciala in odličnega pevca Jožeta Budna se razlikujejo od drugih skupin tudi po svojskem, glasbenem zvenu. Vsi so v nekem smislu zrasli iz godbene tradicije, če ne naravnost, pa posredno. Lahko zapišemo, da so Zasavci ene vrste mini godba.
Še z imenom Veseli Zasavci, so se leta 1991
preimenovali v Zasavce. Prvo kaseto z naslovom V Revirjih, so posneli šele leta 1989. Torej več kot dvajset let od ustanovitve. Posredno ima zasluge za njihovo prvo kaseto slovenski župnik Martin Horvat, ki je takrat služboval v Berlinu. Rekel jim je namreč, naj ne pridejo nastopat v Nemčijo brez kasete. Melodije na prvi kaseti sta napisala Marjan Korošec, ravnatelj trboveljske glasbene šole ter Pavle Prosenc. Avtor besedil je bil Nande Razboršek. Priredbe znanih zabavnih uspešnic, kot so Bela snežinka, Kalifornija, Revirski mix, je pripravil Martin Žvelc. Ko smo že pri avtorjih njihove glasbe, ne smemo pozabiti omeniti stalnega sodelavca Milana Kudra, ki zanje piše glasbo. Njim pisano na kožo. Nekaj zabavnih skladb je napisal tudi Igor Podpečan. Besedila so pretežno delo Nandeta Razborška, pa tudi Ivana Sivca, Vere Šolinc, Miše Černak, Janeza Hvaleta in Slavka Podboja, ki z njimi nastopa kot humorist.
Zanimiva je pot skladbe Bela snežinka, ki so jo prepevale generacije pred nami in je neke vrste ponarodela popevka. Prvi so jo obudili prav Zasavci, za njimi sojo posnele oz. igrale še druge slovenske skupine. Kot zanimivost naj še dodamo, da so bili Zasavci med prvimi, če ne celo prvi, ki so posneli kaseto, na katero so uvrstili polovico narodnozabavne in polovico zabavne glasbe. In tej tradiciji so ostali zvesti tudi še pri ostalih treh kasetah: Išem te, Sreča je in Sedem noči in seveda pri treh zgoščenkah. So tudi ena prvih glasbenih skupin, ki so pri nas posneli zgoščenko. Prve tri kasete in dve zgoščenki so izšle pri založbi Sraka, njihov zadnji izdelek, kaseta in zgoščenka, pa pri založbi Zlati zvoki. Zasavci imajo okoli trideset izvirnih narodnozabavnih skladb in okoli petnajst zabavnih. Pri občinstvu so se priljubili tudi s priredbami tujih uspešnic, kot so Kalifornija, Bolero, Vzemi si, pa tudi izvirne so postale zelo odmevne, recimo Ti si meni vse, Natali, Matura, Sedem noči... Med domačimi skladbami sodijo med uspešnice Zasavska, Pri tebi doma, Sreča je, Zapeljiva kelnarca. S skladbama Pri tebi doma in Sreča je so zmagali na Lojtrci domačih. Za nacionalno TV so posneli več spotov. Seveda pa so nastopili v vseh pomembnejših televizijskih in radijskih oddajah, od Celja, Maribora, Jesenic do Brežic, kjer so nemalokrat tudi zmagovali. Njihove skladbe so vedno, kot prvi predvajali na Radiu Trbovlje, ki ga imajo Zasavci takorekoč za svojega. Ne nastopajo pa samo po Sloveniji, temveč tudi v Nemčiji, Franciji, na Nizozemskem, v Avstriji in Italiji.
Še nekaj. Za prihodnost ansambla se ni potrebno bati, saj imajo člani ansambla veliko otrok, ki so glasbeno nadarjeni in jih večina obiskuje ali je obiskovala glasbene šole. Če radi poslušate glasbo Zasavcev, ste vabljeni v športno dvorano Zagorje, 23.oktobra ob 19.30 uri, kjer bodo skupaj z nami počastili visoki jubilej delovanja. Na prireditvi bodo sodelovali še Slaki, Igor in Zlati zvoki, Alpski kvintet, Natalija Ver-boten, Henček, Interval, Vesele Štajerke, Orlek, Bluegrass Hoppersi, Pih. Ork. Svea Zagorje, Plesni center Zasavja ter povezovalec Slavko Podboj in Modra kronika.
Pripravil Igor Gošre
8. VINOTOKA 1998
Jf.TT.J j jT ti j j Cijt n
MORDA NISTE VEDELI
Vsaka gospodinja rada svoje domače razveseli z raznimi sladicami. Pa se včasih naredi, da stvar "ne porata". Receptov ni težko najti, se pa zgodi, da niso popolni in manjka kakšen droben nasvet, ki pripomore do dobre peke. Torej poglejmo, kaj je dobro vedeti o posameznih setavinah.
Moka mora biti suha in presejana tik pred rabo, daje bolj rahla in je v njej več zraka, ki ga nalovi med sejanjem in je to pozneje rahljalno sredstvo testa. Vedno upoštevajmo navodila in uporabimo takšno moko kot je napisano, ne zamenjajmo mehke z ostro ali obratno.
Sneg, ki ga stepemo v aluminjasti posodi, rad posivi, enako smetana. Primerna posoda je porcelanasta, dobro pološčena, kameninasta ali iz kromargana. Plastična ne spreminja barve niti okusa, se pa s šibo na dnu hitro odigne. Sneg hitreje stepamo, če beljake malo solimo, mu dodamo nekaj kapljic vode ali limoninega soka. Beljake stepamo le dobro ohlajene. Uporabljamo
ga takoj, ko je narejen, ker je najbolj učinkovit. Če stoji, zvodeni. Testu ga primešamo narahlo in nazadnje, prav tako raznim nadevom, vročim pudingom,...
Lešniki imajo boljši okus, če jih nekoliko prepražimo, se tudi lažje lupijo. Mandelje polijemo z vrelo vodo in nato olupimo. Pred seklanjem jedrca potresemo s sladkorno moko, da nam ne bodo uhajala izpod noža.
Rozine operemo in dobro osušimo. Predno jih primešamo pripravljenemu testu, jih popršimo z moko, da ne padejo na dno, ampak se oprimejo testa.
Za dobro peko je zelo pomembna primerna temperatura. Pri nizki temperaturi, od 100 -125 stopinjah, pečemo maso iz stepenih beljakov, osušimo piškotne drobtinice in podobno. Pri srednji temperaturi, od 140 - 180 stopijah, pečemo šarklje, biskvite, vmešamo testo. Visoka temperatura, od 200 - 220 stopinj, je za peko kvašenega, maslenega in krhko kvašenega testa.
Pekače moramo za vse vrste testa, ki vsebujejo malo ali nič maščobe, dobro namazati in poprašiti z moko, finimi drobtinicami ali z mletimi orehi. Namažemo vedno z maščobo, ki je v testu, ali finejšo, če je v testu mast, tedaj pekač lahko namastimo z maslom ali margarino. Olje je za pekač manj primemo, ker testo po njem rahlo polzi. Visoke sladice naj po peki nekaj minut ostanejo v pekaču, da odstopijo od stene in se lepše zvrnejo. Zvrnemo jih navadno na desko, ki jo potresemo z debelim sladkorjem, da se od sladice ne odlušči skorja, ki se lahko prilepi na les. Še tople potresemo s sladkorno moko. Preveč zapečeno testo obribamo z ribežnom in pometemo s čopičem. Nož za rezanje sladic mora biti tanek in dovolj oster in dolg. Lepše se režejo en dan stare. Če pa jih razrežemo prej, nož segrejemo v vroči vodi.
Sladica,ki je pri peki upadla iz kakršnega koli razloga, je težko prebavljiva in je zaradi videza ne moremo dati na mizo. Če ni nadevana kot potica, jo zrežemo, posušimo in uporabimo za sladke drobtine, ki jih uporabimo za testo ali nadeve.
ŽANA
ZDRAVILNE RASTLINE
OPRAVIČILO:V prejšnji številki smo trebušne mrene). Zdravilno deluje tudi pri
namesto borage, pomotoma objavili opis leske. Oprostite za napako.
BORAGA
»Res je, boraga lahko reče,
mirim srce, prinašam sreče.«
S tem pomenljivim verzom je v svoji knjigi Zelišča za zdravje M. Messegue začel z opisom zdravilnih lastnosti borage. Sloviti Hieronimus Bock je v svoji knjigi o zdravilnih zeliščih leta 1554 zapisal, da je treba boragove cvetove dodajati jedem in pijačam, ker krepijo srce in možgane, prebujajo obupance in navdajajo žalostne in pobite ljudi z radostjo in vedrostjo, ter bistrijo kri.
Cvetovi borage so čudovito nebesno modre barve. Ime je boraga dobila po latinski besedi burra, ki pomeni grobo blago. Doma je verjetno v severni Afriki, od tam pa seje razširila po vsej Evropi in Ameriki, kjer jo gojijo po vrtovih, ponekod pa se je razširila tudi v naravo in jo najdemo kot samosevko. Zlahka jo prepoznamo po debelih, dlakavih listih kakor tudi po peterolistnem sinjem cvetu in velikih prašnikih, ki se nagibajo proti sredini in tvorijo stožec.
Že v srednjem veku je Albert Veliki dejal, da boraga ustvaija zdravo kri. Matthioli jo je v 16. stoletju priporočal proti srčni slabosti in vročičnim bolnikom. Oče M. Messeguea jo je imenoval nežna rožica in res je, da deluje kot pravi balzam za bolnike, ki jih muči bronhitis, katar ali vnetje notranjih membran (poprsnice,
zastajanju krvi v organih ali pri revmatizmu. Uspešno se boraga uporablja pri prehladu, proti napadom protina in za kašaste obkladke za rane. Nasveti »naših mam«
Čaj iz cele rastline pomirja in pospešuje znojenje. V liter dajte prgišče te zeli in pustite, da se pari le malo časa, sicer izgubi lepo modro barvo. Spijte 3-4 skodelice na dan.
ZELIŠČA ZA LEPOTO
ALERGIJA
Ne bo napačno, če zapišemo, da živimo v svetu alergij. Poleg naravnih vzrokov te bolezni so še številni vzroki, ki jih prinaša današnja civilizacija, posebno na tisoče novih kemičnih izdelkov. Alergijo imenujemo sleherni
neobičajen odziv organizma na zunanje dejavnike. Ti so lahko raznolični: virusi, bakterije, glivice, cvetni prah, nevretenčarji, prah, pralna sredstva, šamponi, barve, zdravila, perje, dodatki k hrani.dlake, piki insektov, sonce... Pri tem ne smemo pozabiti številnih jedi, kot so jajca, mleko, čokolada, jagode....
Alergične reakcije so tako raznolike kot dejavniki, ki jih povzročajo. Nekatere so zelo hude in je potreben takojšen prevoz v bolnišnico (pljučni edem), druge so hude in je treba takoj poklicati zdravnika (astma, močna koprivnica, oteklina obraza..).
Mamice Messegue je v svoji knjigi Zelišča za lepoto, dal nekaj nasvetov za lažje oblike te bolezni, tiste, ki nimajo drugih posledic kot neprijeten občutek, rdečico, blažje koprivnice, lokalne edeme ali ekceme.
Kot prvo je potrebno odstraniti vzrok. Na splošno se izogibajte vsega, kar je umetno. Tudi z biološko prehrano se da marsikaj storiti.
Recepti za nujne primere
Najboljša protialeigična rastlina je brez dvoma črni ribez. Uporabljajte ga v vseh oblikah;kot sezonsko sadje, marmelado, sirup, čaj. Pijte več dni zaporedoma trikrat dnevno poparek listov te rastline (2 ščepca na skodelico). Prevretek brstja je še učinkovitejši (1 ščepec na skodelico).
Druga dobra protialergična rastlina je borovnica. Uporabljajte tudi poparek njenih zmletih listov ali koncentriran prevretek borovnic. Dobri so še prevretki listov artičoke, listov in cvetov koprive, robide, šetraja in timijana.
Pripravil Igor Goste
TRGOVINA
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
PLAČILO JE MOŽNO NA VEČ OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	Kisovcu.in Litiji.
Vsak dan od 700 do 1900, ob sobotah 7“ do 1300
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-topli podi širine 2,3 in 4m	^1
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače
-	posteljnina
HONDA.
/VS DOMŽALE
Servis in trgovina d.o.o., 1230 Domžale, Ljubljanska cestal tel.: 061/719-450, fax: 061/716-183
CENIK MOTORNIH KOLES HONDA MODELSKO LETO 1998
ŠPORT
CBR 1100 XX Super Blackbird VTR 1000 F Fire Storm CBR 900 RR Fireblade VFR 800 F CBR 600 F NSR 125 R
cena brez RD.
1.605.050 SIT
1.393.550	SIT 1.471.852 SIT 1.545.548 SIT
1.252.550	SIT 704.248 SIT
MPC
1.926.060	SIT 1.672.260 SIT 1.766.222 SIT 1.854.658 SIT
1.503.060	SIT 845.098 SIT
TOURING
ST 1100 A Pan European ST 1100 Pan European
CHOOPER
VF 750 C Magna VT 750 C2 Snadovv VT 750 C Shadow VT 600 C Shadow
2.325.748 SIT 2.790.898 SIT 1.793.050 SIT 2.151.660 SIT
1.236.850 SIT 1.484.222 SIT 1.095.946 SIT 1.315.135 SIT 1.072.446 SIT 1.286.935 SIT 939.248 SIT 1.127.098 SIT
ENDURO
XRV 750 V AfricaTvvin NX 650 Dominator XL 600 V Translap XR 600 R
1.252.550 SIT 900.050 SIT
986.248	SIT
798.248	SIT
1.503.060	SIT
1.080.060	SIT 1.183.498 SIT
957.898 SIT
CLASSIC
CB 750 F2 Seven-fifty	1.135.050 SIT 1.362.060 SIT
SCOOTER
X8R-S šport X8R-X cross
357.500 SIT	429.000 SIT
357.500 SIT	429.000 SIT
Posezonski popust za motorna kolesa na zalogi.
V MPC je vračunan 20% prometni davek.
r
A
prodaja, servis, vulkanizerski center, ročna avtopralnica
tel.:0601-64-164
S€RT INČA - ugodno kot še nikoli
staro za novo storo za storo
150.00p,00SIT
Možen ugoden nakup na kredit ali leasing od 1-5 let. z fiksno obrestno mero!
NEMŠKA KVALITETA + SPANSKI TEMPERAMENT*
8. VINOTOKA 1998
Jo fj.lTr: \t fj.TT Ji
1
ulsbslgo 7
SV. BRUNO, USTANOVITELJ KARTUZIJANOV
MARJAMA tl KO VE C
"Uveljavlja se trend vračanja k naravi," je pripomnila o zdajšnjem načinu življenja. Pa ne zato, ker bi bil ta izumetničen, marveč ker dejansko nastaja vseveč zdravil naravnega izvora. Kot diplomirano farmacevtko in vodjo hrastniške lekarne, jo pridobivanje in učinkovanje zdravil nasplošno zelo zanima.
V	šoli je komaj čakala, da bo na umiku kemija, zatem pa ji je, takrat še bodoča tašča, sicer farmacevtka, razkazala lekarno in laboratorij, da seje povsem navdušila nad študijem farmacije. Služba ji je v veselje in poleg vsega skrbi še za organizacijo dela. Farmacevtsko delo je zelo umirjeno in terja koncentracijo. Dosti opravka imajo z zdravili, ki jih je treba posebej pripraviti in jih predpisujejo tako dermatologi kot splošni zdravniki: za otroške infekcijske bolezni in drugo.
Menda farmacija ne dopušča napak. "Pred izdajo zdravila na recept, je potrebno poiskati pravo zdravilo, pregledati doziranje in pacientu svetovati o možnih stranskih učinkih," je povedala in dodala, da so pacienti vse bolj osveščeni in se zanimajo za delovanje zdravil.
V	lekarnah pa je na razpolago že veliko zdravil, ki jih je možno nabaviti brez recepta. Mnogo zdravil uvažajo. Na dosegu imajo še kvalitetne, dermatološko testirane šampone, dosegljivi pa so tudi za svetovanja ob problemih z aknami in podobnem. V prehodnih obdobjih, recimo tudi v poletno-jesenskem času, je ponavadi največ alergičnih obolenj in prehladov. Kot je dejala, poleti prevladujejo infekcijska obolenja in baje je bilo letos ogromno raznih infekcijskih bolezni.
Sicer pa pravi, da je sodobni človek preveč okupiran z naglico, oziroma da današnjemu človeku manjka, da najde nek notranji mir.
V	vsej maksimalni angažiranosti, ko je tudi družinski človek, pa si le vzame čas, da, glede na razpoloženje, prebere knjigo, si ogleda dober film ali rešuje križanke. Veliko ji pomeni tudi iskren, odprt odnos med ljudmi. In pri ljudeh opaža predvsem pozitivne lastnosti. "Saj imamo vsi kakšne negativne značilnosti in če jih poudarjamo, si postavljamo blokade, ki slabšajo prijetno komuniciranje," je rekla.
Kljub temu, da ima v službi dosti opravka z ljudmi, je zmeraj dostopna in prijazna. Delo z ljudmi se ji ne zdi utrujajoče in morebitne nerazpoloženosti niti ne zapaža. In mnenja je, da je v današnjih časih, vsaj po standardu sodeč, ženska težko uspešna, saj je dokaj obremenjujoče vzdrževati kariero in družino. Dobro vzdušje v kolektivu pa jo vedno orazpoloži, sploh skušajo biti čimbolj ustrežljivi, saj so, v koraku s tehniko, že docela računalniško opremljeni.
V	življenju spoštuje raznolikost in človeka ne presoja po dejavnosti oziroma poklicu, ki ga opravlja. Pravi, da poklic še ne določa, kakšna je oseba. Lastno ji je, da živi sproti in se ne obremenjuje z načrtovanjem. V rodnem Hrastniku se nasploh dobro počuti, saj najde čas za sprostilne, kulturne in dmžabne dejavnosti.
Tekst in foto: Petro Radovič
(6. oktober)
Sveti Bruno je bil rojen v Kolnu okoli leta 1030. Koln je bil v tem času prvo mesto širšega območja srednje Evrope (današnjega ozemlja Nemčije), sedež nadškofa z najvišjo sodno oblastjo in grofovskimi pravicami.
Bruno se je šolal v najprej v domačem kraju, ko pa so učitelji opazili njegovo nadarjenost, so ga poslali na študij v Reims (na območju današnje Francije), kamor so prihajali študentje iz vse tedanje Evrope. Kot študent se je posebno odlikoval v modroslovju in bogoslovju. Zato je po študiju ostal v Reimsu in postal profesor katedralne šole, okoli 1. 1056 pa "summus didascalus" - veliki nadzornik vseh reimskih šol. Iz tega obdobja sta se ohranili dve njegovi deli "Razlaga pisem sv. Pavla" in "Razlaga psalmov". Postalje kanonik reimske stolnice, nekoliko prej pa tudi kanonik kolegiatnega kapitlja v Kolnu. Oboje je bila velika čast.
Po smrti zglednega nadškofa Gervazija je na njegovo mesto s kraljevo pomočjo prišel Manase de Gournay. Manase ni skrival razkošnega življenja, tuje mu niso bile niti spletke in prisvajanje tujega premoženja. Vendar pa je pred svetom hlinil svojo dobroto in pobožnost. Zato je za škofijskega kanclerja imenoval Bruna. Bruno je kmalu spoznal nadškofovo dvoličnost in se je takšnemu početju uprl tako, daje odstopil s položaja in se skupaj z nekaterimi tovariši uprl sleparskemu nadškofu. Ker pa nadškofu Manaseju ni bila tuja nobena spletka, je pravdo dobil. Bruno je s tovariši moral mesto hitro zapustiti, da so si rešili življenje.
Vendar pa Bmno ni popustil. Na njegovi strani je bil tudi takratnji papež Gregor VIL, ki je, ko mu je zmanjkalo potrpežljivosti, ukazal reimski duhovščini, naj se nadškofu Manaseju upro, ga izženejo in si izberejo novega nadškofa. Vse oči so se uprle v Bruna, saj je zmaga nad Manasejem bila v veliki meri njegova.
Vendar pa je svetniškega Bmna vleklo drugam. Že pred leti je sklenil, da bo sprejel redovniški način življenja. Sedaj je imel priložnost za to. Razdelil je premoženje med reveže, ter se s prijateljema Petrom in Lambertom odpravil k sv. Robertu, ustanovitelju cistercijanov v Molesmol. Bmno se ni pridružil cistercijanom, zato je Robert njemu in tovarišem dodelil eno od posesti za puščavniško življenje. Vendar Bruno s takšnim načinom življenja ni bil zadovoljen. S šestimi sobrati je odpotoval v Grenoble k svetniškemu škofu Hugonu. Škof Hugo je odpeljal svoje goste junija 1084 v Chartreuse v Dofinejskih Alpah, sredi neprestranih gozdov na nadmorski višini okoli 1000 m. Kraj je bil kot nalašč namenjen puščavniškemu življenju. Hugo jim je pomagal zgraditi skupno cerkvico in posamezne samotarske celice podobne tistim, v kakršnih so živeli tamkajšnji drvarji.
Bmno je v redovnih pravilih zdmžil po eni strani samotarsko puščavniško življenje ter po dmgi strani življenje skupnosti, kakršno še danes živi kartuzijanski red (ime imajo po kraju - Chartreuse). Svojim tovarišem, redovnim sobratom je bil kot oče in mati, zato so skoraj obupali, ko je papež Urban II. Bruna, svojega nekdanjega profesoija iz Reimsa, leta 1089 ali 1090 poklical k sebi v Rim, da bi mu pomagal pri vodenju Cerkve. Branu poziv ni bil všeč, vendar je spoštoval papeževo željo. Odpotoval je v Rim. Njegovi redovni sobratje pa so kmalu nato zapustili Chartreuse - a ne za dolgo. Vrnili so se v samoto svojih skromnih kolib -celic.
Bmno ni ostal dolgo v Rimu. Upiralo se mu je hrupno rimsko življenje in običaji papeškega dvora, oboje je bilo nekako nezdmžljivo z njegovo kontemplativno dušo. Odklonil je reggijsko nadškofijo, čeprav so ga izvolili na papeževo željo. Tudi papež je spoznal, da bo Bruno Cerkvi bolj koristil s svojim načinom redovnega življenja kot kardinal. Vendar pa je želel, da bi Bruno ostal v Italiji, in mu dovolil, da seje umaknil v La Torre v Kalabriji. To je bilo v letih 1090 do 1095.
Umrl je 6. oktobra 1101 v La Torre, sredi novih sobratov, ki so se zbrali okoli njega.
Kartuzijani so svoje skupnosti ustanavljali po vsej Evropi, tudi na Slovenskem. Najbolj znana je bila nekoč kartuzija Žiče, danes pa so kartuzijani le še v Pleterjih na Dolenjskem.
Branko Nimac
KSEFTI
INFORMACIJE 64 250,64166
PARKETARSTVO TALNE OBLOGE PETER KOCMUR
telefon: 061 -7B4-15S GSM: 041-706-350
SERVISNO PRODAJNI CENTER
ZALOKAR, CESTA OKTOBRSKE REV. 15a, TRBOVLJE
TELEVIZORJI, VIDEOREKORDERJI, KAMERE, GLASBENI STOLPI, KOMPONENTE, WALKMANI, RADIOKASETOFONI, AVTORADIJI, TELEFONI, GSM, GOSPODINJSKI APARATI PHILIPS
NOVO! VELIKA IZBIRA VIDEOKAMER IN FOTOAPARATOV
TEL.:30 600, 30 601; odprto 9,00-12.00, 16.00-19.00, sobota 9.00-13.00
NA KONCU VSAK PRIDE K NAM, ZAKAJ TEGA NE STORITE TAKOJ?
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
ZOO market KANI
Ulica 1. junija 7 1420 Trbovlje delo. čas: 8.00-12.00 16.00-19.00 sobota: 8.00-12.00
POPOLNA PONUDBA ZA VSE MALE ŽIVALI. ROVAL, CANNIN, MILLS, SERRA....
CERTIUS
borznoposredniška hiša d.o.o. Ulica talcev 42 1410 Zagorje
-	gotovinski odkup delnic podjetij in PID-ov
-	naročila za borzo
-	upravljanje s finančnim premoženjem strank
ugodno: ŽITO, TELEKOM
delovni čas: 9.00-12.00 in 16.00 -18.00; tel.: 0601/61-115; GSM 041-681-879
Rudarska cesta 8 1412 Kisovec del. čas:
9h-12h in 16h-19h sob.: 9h-12h tel.: 0601 71 675
1. naslov za zlate zadeve
ZLATO.
URE.
TEKSTIL.
ZLATO PRAVILO, ZLATO DARILO.
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH ŽENSKIH OBLEK
NEVESTA
Hermina Tratnik
1411 Izlake, Mlinše 35c; tel.,fax:0601/75-143
NOVO!! Obleke za obhajila NOVO!!
odpiralni čas ob delavnikih; 9.00 do 12.00 in 16.00 do 19.00
^INTEGRAL	.A-INTEGRAL	INTEGRAL ^INTEGRAL
TURISTIČNA AGENCIJA INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o., Cesta zmage 4
1410 Zagorje, telefon: 0601 64 032,64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@siol.net Internet: http://www.integral-zagorje.si
pridite po
KATALOG ZIMA - SMUČANJE 1998/99 10 % popust za prijave do 17.10.1998
ALL imUSIVE - VSE VLJUČEM0 00 6.3.98 - BA0 KLEIMKEKSHHEIM
REZERVACIJE ZA NOVO LETO
Želite tudi pozimi P toplejše kraje? Pridite in si rezervirajte nepozabne počitnice!
PARIZ: avtobus/letalo, 4 dni odhod 25.10.1998 za samo 48.000,00 SIT LONDON: letalo in tri nočitve z zajtrkom od 53.000,00 SIT dalje
MUNCHEN IN BAVARSKI GRADOVI: 25.900,00 SIT DUNAJ: 2 dni od 11.000,00 SIT dalje
OBIŠČITE MAS IM ZAGOTOVO MAJDEMO MEKAJ TUDI PO VAŠEM OKUSU
"IVHDEULNi T’'	lVa03J.NI 'Tr	TVa03J.NI'T'	TVUOaiNI"
Vinoteka	Nudimo vam pester izbor vin priznanih
KLOPOTEC	domačih in tujih proizvajalcev, ter žganih pijač, tudi za darila.
Tržnica pod uro	Obiščite nas in se prepričajte!
tel.: 64-195	NOVO 'nudimo vam program
odprto: 8-12b in 16-19h	iz Rogaške Slatine
sobota: 8-12h	'unikatno poslikane steklenice
GOZD
LJUBLJANA
LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO
PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO
les na kamionskih cestah in na panju
Zagotavljamo plačilo lesa v naslednjih rokih: hlodovina iglavcev in listavcev: 30 dni celulozni les iglavcev in drva: 60 dni
Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v roku enega tedna. Točnost in kvaliteta odpreme zagotovljena.
Informacije: GOZD UUBLJANA d.d.
Tržaška cesta 2, tel. 12 53130, telefax 210 729 Kontaktna oseba: vodja odkupa Miro Škrjanc Novi trg 34, Kamnik, mobitel 0609 632 261 Lokalna odkupovalca: POTISK Alojz, Mamolj 24, Polšnik tel. 879 085, mobitel 0609 653 438 Primc Franc, Jabianiška laze 2b, Šmartno pri Litiji telefon 879 000, mobitel 0609 630 831
8. VINOTOKA 1998
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA-MI VAS NAGRADIMO
Veseli smo, da ste nam tudi tokrat na uredništvo poslali veliko dopisnic s pravilnimi odgovori, ki se je glasil: Franc Šaleški Finžgar. Pozorni bralec nas je opozoril tudi na neljubo napako, ki se nam je pripetila. V 18. številki Zasavca smo pravilno zapisali, daje pisatelj umrl 1962., v 19. številki pa napačno in sicer 1969. leta. Nagrado, dve knjigi in sicer F. Lakoviča Na potepu ter knjigo AIDS avtorja J. Leibowitch-a bo prejela Jerica Mujič, Keršičeva 22 a, Trbovl je.
Kako hitro teče čas. Smo namreč že pri deveti literarni uganki. Upamo, da tudi s tokratno ne boste imeli težav. Poleg knjižne nagrade, bomo nekomu podelili še vrednostni bon za 1.500,00 SIT, ki ga poklanja Gostilnica Zupanc v Kostrevnici pri Mlinšah. Pisatelj, katerega ime napišite na kuponček, seje rodil leta 1851 v Poljanah nad Škofjo Loko v kmečki družini. Študiral je pravo in po študiju postal odvetnik v Ljubljani. Bilje tudi močno politično angažiran, saj je bil eden vodilnih članov liberalne stranke. Preizkusil seje celo kot župan v Ljubljani. Umrl je leta 1923. Svoja delaje že kot študent začel objavljati v listu Zora, pri Zvonu in Slovanu. Njegova kasnejša najznačilnejša dela so: ciklus dvanajstih povesti in novel Med gorami, zgodovinski roman Visoška kronika, leta 1917 pa je napisal prav gotovo najbolj znano in priljubljeno delo (imena še ne bomo izdali), kjer opisuje ljubezen med mestnim moškim srednjih let ter kmečkim dekletom. Ta ga vzljubi, a ko jo poprosi za roko, od sreče umre.
AVTOR JE. MOJE IME.
NASLOV...
Uganko sestavil Igor Goste
Uroš Šetina - Uri
V preteklih dveh tednih je izšlo kar nekaj zanimivih filmov. Tenutno je na prvem mestu prva DreamWorksova celovečerna risanka Antz, ki je v prvem tednu zaslužila $16.8 milijona. Sledi ji najnovejša romatnična drama Robina Williamsa, What Dreams May Come s $16.1 milijoni. Rush Hour ima v treh tednih v žepu skoraj $80 milijonov in je največi hit Jackie Chana doslej. Prav gotovo bomo kmalu lahko
KINO HRASTNIK
8.10. - 11.10. ŠEST DNI, SEDEM NOČI
(komedija), čet. in ned. ob 19.00, pet. ob 17.00;
9.10.	-11.10. GODZILA (ZF spektakel), pet. ob 19.00, sob. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 17.00;
12.10.	-13.10. NI KINO PREDSTAVE; 14.10. -18.10. SPAWN (kriminalka), sre., čet. in ned. ob 19.00, pet. ob 17.00; 16.10. - 18.10. SMRTONOSNO OROŽJE 4 (akcija), pet. ob
19.00,	sob. ob 17.00 in 19.00, ned. ob 17.00;
19.10.	- 20.10. NI KINO PREDSTAVE; 21.10. MALA MORSKA DEKLICA (risani film) ob 17.00;
videli tudi nadaljevanje. Disko komedija A Night atthe Roxbury seje znašla na četrtem mestu ($10 milijonov). DeNirov Ronin je po enem tednu prislužil skoraj $20 milijonov in grozljivka Urban Legend $17 milijonov, prav tako v prvem tednu.
What Dreams May Come - Robin Williams umre v tragični prometni nesreči in odide v nebesa. V raju se spet snide s svojim psom in mnogimi drugimi prijatelji. Cuba Gooding Jr., prijazni angel varuh, pazi nanj medtem, ko išče še enega ljubega sopotnika - svojo ženo. Ker ne more brez nje skozi večnost, se odloči da se bo
KINO DOL PRI HRASTNIKU
10.10.	ŠEST DNI, SEDEM NOČI (komedija) ob 18.00; 24.10. - MALA MORSKA DEKLICA (risani film) ob 18.00;
KINO TRBOVLJE
8.10.	- 12.10. GODZILA (ZF spektakel), čet., sob. in ned. ob 17.00 in 19.00, pet. in pon. ob 19.00; 13.10. -15.10. REZILO (drama), tor. ob 17.00 in 19.30, sre. in čet. ob 19.00; 16.10. -
19.10.	NORO MESTO (akcijski thriller), pet. in pon. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00 in 19.00;
20.10.	ARMAGEDDON (ZF akcijski spektakel) ob 20.00; 20.10. - 21.10. KRIK 2 (srhljivka), tor. ob 17.00, sre. in čet. ob 17.00 in 19.00;
6.77.17
povezal z njenim duhom. Igrajo še: Annabella Sciorra, Max Von Sydow in Rosalind Chao. Režiral je Vincent Ward.
Antz - Woody Allen je posodil glas mravlji, znani v svoji naselbini pod imenom Z-4195. Oko vrže na princeso Balo (Sharon Stone), vendar je morda malce nad njegovim plazečim družbenim položajem. Na srečo muje usoda naklonjena in neodvisna žučelka postane junak, ne samo za svojo mravljično prijateljico, temveč tudi za vse večnožne insekte, ki so navadno v podrejenem položaju. Glasove so med drugimi posodili Woody Allen, Sharon Stone, Danny Glover in Sylvester Stallone.
A Night at the Roxbury - Najprej Bill in Ted, nato Wayne in Garth, zdaj pa Steve in Doug Butabi, najnovejši par Hollywoodskih brez-veznikov. Igrata ju Will Ferrel in Chris Kattan, znana iz komične večerne oddaje by "Saturday Night Live". V tem filmu sta čedno oblečena idiota, ki se podata na lov za dekleti v najbolj vročih nočnih klubih. Nekako jima uspe, da ju pohlepna manekenka in njena prijateljica zamenjata za bogata plesalca. Igrajo še Elisa Donovan, Gigi Rice, Richard Grieco in Loni Anderson. Režija Peter Markle in John Fortenberry.
Ronin - Robert De Niro igra v akcijski drami o skupini bivših agentov obveščevalne službe, ki so rekrutirani za še zadnjo tajno operacijo. De Niro je najeti Američan, ki se mora z drugimi modernimi Tonini' (izraz za samuraja brez gospodarja), dokopati za vsako ceno do skrivnostnega kovčka. Njihova navodila prihajajo od neznanega delodajalca z možnimi prikritimi motivi. Videli bomo zanimiv šopek mednarodnih igralcev: Natascha McElhone, Jonathan Pryce, Stellan Skarsgard, Jean Reno, Katarina Witt in Sean Bean. Na režiserskem stolčku pa je sedel John Frankenheimer.
Urban Legend - Najnovejša najstniška grozljivka vključuje nekaj običajnih osumljencev: Iznajdljive najstnike na zloglasni srednji šoli, skrivnostnega morilca z nevarnim poslovanjem, domiselno junakinjo s širokimi pljuči. Morilec se znebi svojih žrtev glede na izid mestnih legend. Igrajo oz. kričijo: Alicia Witt, Jared Leto, Joshua Jackson, Rebecca Gayheart, Tara Reid, Michael Rosenbaum, Loretta Devine, Danielle Harris, Robert Englund, John Neville, Julian Richings in Brad Dourif. Režiral je Jamie Blanks.
KINO ZAGORJE
8.10.	- 13.10. GODZILA (ZF spektakel),
čet., pet., pon. in tor. ob 19.00, sob. in ned. ob 17.00; 10.10 -11.10. HAMLET (drama), sob. in ned. ob 19.00;	14.10. - 18.10.
MAŠČEVALCI (komedija), sre., čet., pet. in sob. ob 19.00, ned. ob 17.00; 17.10. - 20.10.: IZGUBLJENI V VESOLJU (ZF), sob. ob
17.00,	ned., pon. ob 19.00, tor. ob 18.00; 20.10. FILMSKO GLEDALIŠČE: TISOČ AKROV (drama), ob 21.00; 7.10. PREŽIVETJE - NA ROBU DIVJINE (pustolovski), ob 19.00
KINO IZLAKE
11.10.	GODZILA (ZF akcija) ob 19.15,
18.10.	MAŠČEVALCI (konedija) ob 19.15
Tortuna
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
VAROVANJE PREMOŽENJA
izdelava projektov varovanja
dobava in montaža opreme za tehnično varovanje
priklop sistemov varovanja na naš nadzorni center v Trbovljah
izvajanje redarske službe na javnih prireditvah
varovanje oseb
prenos vrednostnih papirjev in denarja receptorska služba čiščenje prostorov
ffiBHJJJUILTFMALGiUL. j
Trbovlje
Trgovsko - servisno podjetje d.o.o., Trbovlje, Gabrsko 30, SLO Tel. prodaja: 0601/27 666,27 525, servis: 0601/27 600, fax: 0601/27 070
pooblaščeni prodajalec in serviser
AKCIJA
do 180.000 SIT
popusta pri menjavi staro za novo.
TWINGO že od 1.347-000, oo SIT
Pri naročilu kateregakoli modela Ranault do 15.10.1998 vam ^ podarimo 4 zimske gume Michelin!
Testni SCENIC 1.6 RT; LAGUNA 1.6 16V in ES CAPE 2.2 DT-RXE - Zelo ugodno! telefon: 0601 27 666
RENAULT
Trgovsko podjetje
iotrosnjadd
t~V&& sama U^ostlna/...
Novi modeli za jesen in zimo vrhunske kvalitete, modni design, prefinjene naravne tkanine: svila, kašmir, volna....
Velika izbira moške konfekcije MURA design - obleke, sakoji srajce, kravate, unikatni pasovi priznanega proizvajalca PAVU in ostala galanterija.
Dobra izbira plaščev in površnikov, za dodatek pa nogavice Falke in perilo HUBER
Od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure in v soboto od 8. do 12. ure.
prodajalna
MODNI SALON
Velika izbira ženskih oblačil MURA design in novost za najbolj zahtevne ženske. Samo pri nas v Zasavju boste našli priznano svetovno znamko LEONA.
NOVI MODELI Laboda - Ello Vivaldi MIK Prebold - Daniella
-	plašči
-	kostimi
-	bluze
-	torbice
- modni dodatki - nogavice
Telefon:
0601-61-203
8. VINOTOKA 1998
rcj7 or
Spletli prijateljstva in videli Belo krajino
Kako šumno dere čas, je dejal že pesnik, pisatelj, prevajalec Oton Župančič, katerega 120-letnico rojstva so udeleženci prvega slovenskega knjižnega kviza obeležili v Beli krajini, kamor so se na izlet odpravili v četrtek, 1. oktobra. Pravzaprav belokrajnski običaji hranijo še mnogokaj, vendarle so osnovnošolci od 2. do 8. razreda v knjižnem kvizu, v organizaciji slovenskih knjižnic, spoznavali Otona Župančiča in Belo krajino. Vida Vozelj iz Knjižnice Trbovlje, Romana Bizjak iz Knjižnice Zagorje in Erna Jurič iz Knjižnice Litija pa so izžrebale vsega po šestnajst nagrajencev za izlet v Belo krajino.
Toni Gošperič je sprejel darilo knjižničark in poklepetal z navdušenci knjižnega
kviza.
Šest let je potekal mednarodni knjižni kviz in podobnega so letos pripravili v povsem slovenski izvedbi, saj si je kviz pridobil številne prijatelje. Kviz je bil prirejen tako za učence razredne, kot za učence predmetne stopnje osnovne šole. Knjižnice in osnovne šole so dobro sodelovale, po besedah Romane Bizjak so otroci kviz večinoma reševali v šoli pri bibliopedagoških urah in manj pri urah pouka, saj učiteljice gledajo na kviz kot na dodatno delo, čeprav bi ga lahko sprejele kot vzpodbudo k poučevanju. Kviz je potekal od 2. aprila, mednarodnega dneva knjig za otroke, do 17. septembra, dneva zlatih knjig.
V Trbovljah je letos sodelovalo 791, v Zagorju 583 in v Litiji 270 osnovnošolcev. Slovenski knjižni kviz je črpal iz del Otona Župančiča, kije med drugim veliko pisal za otroke in o Beli krajini. Sodelujoče pa so poleg ugank in pesmic Otona Župančiča, pritegnile značilnosti Bele krajine, kjer so si na izletu lahko ogledali prenovljeno rojstno hišo Otona Župančiča v Vinici ter staro vojaško letališče in letalo iz 2. svetovne vojne ter se pomudili na OŠ Podzemelj, katere ravnatelj je znani humorist Toni Gašperič, ki v prostem času piše besedila za narodno-zabavne ansamble ter humoreske za radio.
Nagrajence - izletnike knjižnega kviza - so podzemeljski učenci sprejeli s krajšim kulturnim programom recitacij o Beli krajini, čemur je Toni Gašperič dodal še malce iz zgodovine in govornega narečja Bele krajine, značilnostih folklore ter krepkih, trpežnih ljudeh, ki spoštujejo kulturno tradicijo in običaje. "Lepe spomine imam na televizijske nastope," je še dejal Toni Gašperič, "in oddaja Veseli tobogan je bila čudovita oddaja. Humorja je na televiziji veliko in tudi v parlamentu gaje veliko. Slovenci se radi smejemo, kar je razvidno že iz slovenskih ljudskih pesmi. Sicer se rajši šalimo na račun drugega, ampak vseeno."
Med udeleženci slovenskega knjižnega kviza so knjižnice podelile še po osem knjižnih nagrad in glavno nagrado: izlet v Ljubljano na sodelovanje v televizijski oddaji, ki so se ga v ponedeljek, 5. oktobra udeležile: osmošolka, Arnela Odobašič iz Trbovelj, sedmošolka, Jasna Medvešek iz Zagorja in osmošolka, Petra Videc iz Litije. O slovenskem knjižnem kvizu pa so udeleženci izleta dejali, da je bil zanimiv in so
zvedeli veliko novega, še najbolj pa so bili zadovoljni z izletom v Belo krajino. Belokrajnci sicer pravijo, da se nobena ljubezen tako ne vrača, kot seje razdala, toda kar hrepeni in ljubi - z radostjo sije.
Tekst in foto: Petro Radovič
V KROGU STE ! SE SPOZNATE ?
Poleg tega, da smo vas obkrožili, vas bomo skupaj z oskrbnikom Smučarske koče na Mareli, Stanetom Hriberškom, nagradili.
Do naslednjega petka pridite na uredništvo Zasavca s svojim Zasavcem, da vam izročimo potrdilo.
VW POLO
AKCIJA
Polo že od 1.588.565 SIT
Serijska oprema:
•	zelena termoizolacijska zasteklitev
•	po višini nastavljiva sprednja sedeža
•	po višini nastavljiv volan
•	deljiva in preklopna zadnja sedežna klop
•	zadnja vzglavnika
•	ogledala in odbijači v barvi vozila
•	zračna blazina za voznika in sovoznika
•	priprava za radio
•	višje postavljena tretja zavorna luč
•	elektronska zapora zagona motorja
•	bočne ojačitve
DARILO - komplet zimskih gum
Piidtžujemo si pravico do spremembe cen zarodi tečajnih razlik!
Električna zložljiva streha ali odpiranje in zapiranje 9.261 SIT
fcj ^ iA — t
Stekleno strešno okno 9.261 SIT
Mehanska klimatska naprava 9.261 SIT
FORD ŠE NIKOLI TAKO UGODNO!
FIESTA 1.3 BUDGETŽE OD 1.420.000,00 SIT + DARILO!
ECORT 1.4 S7YLE ŽE OD 2.117.550,00 SIT + DARILO!
FORD -
VAŠ ZANESLJIVI SPREMLJEVALEC
Vrba?
1225
Lukovica
IZDELUJEMO:
-	cvetlična korita
-	kamine, fontane
-	ograjne elemente
-	tlakovce, plošče, robnike
-	tople grede, kompostnike
-	škarpne elemente
-	vinogradniške stebre
tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure
!bi
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER
Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660
E-pošta: clip@clip-domzale.si
STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur)
-12 ur računalništva z urejevalnikom besedil WORD - 48 ur vaj iz strojepisja
TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS 95, WORD
EXCEL (20 ur) INTERNET (8 ur)
AUTOCAD, CORELDRAVV, ACCESS...
L
J
novo NAJEM SCOOTERJA
RENT A CAR KOMBI PREVOZI ^ VLEČNA SLUŽBA p* FOTOKOPIRANJE p* SPIRALNA VEZAVA
Ulica 1. junija 4, 1420 Trbovlje, Tel.: 0601/26-360
*	ENIGMATSKE REVIJE: ČUK, ČUKEC, ČUKČEV ZABAVNIK
*	IGRAČE: PUZZLI, POBARVANKE, KARTE, SPOMIN
*	NASTOPI: ČUKEC IN ROZI
informacije: PAMA, podjetje za poslovne informacijske storitve Ulica talcev 42,1410 Zagorje ob Savi telefon 0601 64115, GSM 041 681 879
8. VINOTOKA 1998
f. Jr. Olj F
AKCIJA ZA NAJ-VZGOJITEUICO ZASAVJA '98
Ste kdaj razmišljali, kako prijetneje, če si splošno priljubljen? Povečini smo glede tega z majhnim zadovoljni. Okusi so seveda različni in pohvale vredno je, da ste vseskozi oziroma čedalje bolj sodelovali v akciji za NAJ-VZGOJITELJICO ZASAVJA '98. Dejstvo je, da želijo vse vzgojiteljice ustreči otrokom in tudi v očeh staršev vzpodbujati vrednoto dobre vzgoje, vendar upamo, da so se v akciji znašle najboljše. Kupončke pa bomo preštevali še v petek, 9. oktobra do 12. ure. Zvečer, od 19. ure dalje pa se v stekleni dvorani DD Zagorje pustite razveseljevati z rezultati akcije, kulturnim programom, žrebanjem nagrad in ansamblom ZASAVCI.
ZASAVG VABI
-	vse, ki ste soustvarjale lestvico NAJ-
VZGOJITELJICA ZASAVJA '98,
-	vse, ki ste sponzorirali nagrade in prireditev,
-	vse starše in malčke, ki ste sodelovali v akciji in
-	vse, ki ste želeli sodelovati, a niste utegnili,
da s svojimi partnerji(-kami), prijatelji(-cami), znanci(-kami), pridete na ZAKLJUČNO
PREDSTAVO IZBORA NAJ-VZGOJITELJICE ZASAVJA '98,
ki bo v petek, 9. oktobra, ob 19. uri v stekleni dvorani DD Zagorje. Vstop bo prost!
Čakamo vas z nagradami, dobro voljo in ansamblom ZASAVCI!
1.	Ani Wetz (vrtec Pikapolonica Trbovlje): 139
2.	Marjeta Hlastan (vrtec Mojca Trbovlje): 81
3.	Srečka Vutkovič (vrtec Center Zagorje): 71
4.	Veri Arh (vrtec Medvedek Litija): 64
5.	Bernarda Jelševar (vrtec Center Zagorje): 34
6.	Branka Kukič (vrtec Maja Zagorje): 27 Darja Borštnar (vrtec Medvedek Litija): 27 Petrina Guna (vrtec Jurček Zagorje): 27
9.	Anita Cvek (vrtec Jurček Zagorje); 25
10.	Irena Hudi (vrtec Kekec IzJake): 21
11.	Nevenka Grden (vrtec Center Zagorje); 16
12.	Olga Stopar (vrtec Center Zagoije): 14
13.	Magda Polc (vrtec Center Zagorje): 11
14.	Tatjana Grujič (vrtec Center Zagorje): 10 Helena Koritnik (vrtec Sonček Hrastnik): 10
16.	Mihela Majcen (vrtec Sonček Hrastnik): 9
17.	Milena Bratkovič (vrtec Medvedek Litija): 6 Darja Jerman (vrtec Jurček Zagorje): 6
19.	Darja Kršlin (vrtec Mojca Trbovlje): 5
20.	Vida Gnedič (vrtec Jurček Zagorje): 4
21.	Manja Senčar (vrtec Maja Zagorje): 3 Ivi Kirn (vrtec Medvedek Litija): 3 Zdravi Javoršek (vrtec Center Zagorje): 3 Ana Učesanek (vrtec Čenča Hrastnik): 3
25.	Nada Grahek (vrtec Center Zagorje); 2
26.	Slavi Nahtigal (vrtec Center Zagorje): 1 Helena Borovšak (vrtec Lučka Hrastnik): 1 Aleksandra Pelemiš (vrtec Ciciban Kisovec): 1 Olga Ritter (vrtec Ciciban Trbovlje): 1
Maja Cilenšek (vrtec Najdihojca Litija): 1
Olga Ritter, vrtec Ciciban Trbovlje
Nada Grahek, vrtec Center Zagorje
Maja Cilenšek, vrtec Najdihojca Litija
GLASUJEM ZA
NAJ- VZ GOJITELJ ICO ZASAVJA
Ime in priimek vzgojiteljice in v katerem vrtcu dela:
Vse, ki želite biti v petek,
v družbi
NAJ-VZGOJITEUICZASAVJA '98,
v
recitatorjev, baletk GS Zagorje,
MPZ Vesna Zagorje, ki ga vodi Rihard Majcen ter glasbenikov in seveda z ansamblom ZASAVCI
od 19. ure dalje
v stekleno dvorano DD Zagorje, kjer bo tudi podelitev in Žrebanje nagrad ter še kakšno presenečenje.
Vstopnine ne bo!
Veselimo se skupaj na petek, Q. oktobra IQQ8.
o.:r77.£i;Tr^:rm
NAMESTO NA KRN-V McDONALD'S-a
Z dvodnevnim izletom na Krnska jezera v soboto in nedeljo, 26. in 27. septembra 1998 je Mladinski odsek Planinskega društva Zagorje začel svoje dejavnosti v novem šolskem letu. Izleta se je udeležilo 28
učencev in učenk z OŠ Ivan Kavčič na Izlakah ter OŠ Tone Okrogar iz Zagorja, 2 odrasla ter 6 spremljevalcev. Vreme se je na žalost skisalo ravno ob koncu tedna, sicer bi najbolj zagnani zagotovo osvojili vrh Krna. Tako pa smo se morali zadovoljiti zgolj s
Če ste se tudi vi pridružili Pikinim ustvarjalnim delavnicam in športnim aktivnostim v Velenju, boste z veseljem rešili križanko ilustratorja Boža Kosa, ki jo je sestavil posebej za Pikin avtobus iz Hrastnika oziroma Dola. Ker smo prijatelji njegove ugankarske revije Petka. V Velenju smo bili v petek, 25.septembra in med udeleženci sta bili tudi dve učenki iz Zagorja in dve iz Trbovelj. Če nam bodo poslali svoje vtise, jih bomo objavili na straneh Mišmaša. Če pa želite še več križank in nagradnih ugank, se na Petko kar naročite. Naslov: Petka, 1001 Ljubljana, p.p.3420. Velja tudi med šolskim letom. Izide vsak mesec in ima preko trideset strani.
In kaj vam naroča Pika? Ko ste utrujeni ali nerazpoloženi, si privoščite igranje... In v sebi ohranite košček otroštva tudi potem, ko boste odrasli.
KlhoL

VFIESI
Vsak dan smo šli na plažo. Kopali smo se in sončili. Priredili smo tudi tekmovanje. Imela sem se zelo lepo, saj sem bila prvič na morju. Z ladjico smo šli na soline. Odšli smo tudi na sprehod v Piran, ki ogledali Tartinijev trg in akvarij. Imeli smo tudi ples in predstavo, kjer nas je
zabaval čarodej. V soboto smo odšli domov. Starši so nas z veseljem pričakovali. Prav rada bi šla še enkrat v Fieso.
Hana Hribar 4.b. OŠ Toneta Okrogarja
VOŽNJA S ČOLNOM
Vkrcali smo se na čoln in pričeli veslati. Obrnili smo čoln in učitelj iz Senožeti nas je slikal. Potem smo
sprehodom do Krnskega jezera. Udeležencev izleta to ni preveč motilo. Za večino je bilo daleč najpomembnejše to, da smo bili odsotni od doma dva dni in da smo prenočevali v planinski koči. Hkrati pa nam je ostalo dovolj časa za ogled muzeja Triglavskega narodnega parka v Trenti, kjer nam je prijazni vodič natrosil še prgišče simpatičnih in vedno razburljivih trentarskih zgodbic. Izlet smo, na veliko veselje mladih udeležencev, zaključili z obiskom domžalskega McDonaldsa. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Občini Zagoije, ki je, junija letos, našim dejavnostim namenila sponzorski prispevek, s katerim smo plačali večino prevoznih stroškov za naš izlet.
Valentina Uran
SREČANJE NA MRZLICI
V nedeljo, 20.septembra je na
Mrzlici potekalo tradicionalno srečanje Zasavcev in Savinjčanov. Tovrstna srečanja potekajo še iz časov pred zadnjo vojno. Slavnostni govornik je bil tokrat Mirko Bandelj, notranji minister. Za kulturni programje poskrbel Žalec, za oskrbo, srečelov in glasbo pa PD Trbovlje.
H.
KONCERT NA VRHU KUMA
V soboto, 26.septembra je sredi dneva pripravil moški pevski zbor iz Podnarta na vrhu Kuma enourni koncert narodnih in umetnih pesmi, ki imajo gorsko oz. planinsko vsebino. Ta zbor vsako leto pripravi podoben koncert na enem izmed slovenskih gorskih vrhov. Letos je bil to Kum. Le škoda, da koncerta ni poslušalo še več planincev in drugih obiskovalcev Kuma.
U.
V	V	v
IS MAS MIS M
končno začeli resno veslati. Najprej sva veslala Vivijana in jaz. Veslala sva do rdeče boje. Tam smo se obrnili, tisti, ki je prej veslal, je moral zdaj sedeti na robu čolna. Zamenjali smo veslače, namesto mene je šel Tadej in namesto Vivija-neTožam. Jaz sem šel sedet spredaj na čoln. Obračali smo se enkrat levo, enkrat desno. Kadar je šel čoln na levo, je moral veslati Tadej, kadar pa na desno, pa Matjaž. Z Matjažem sva se spet zamenjala. Veslati sem moral tako, da sem s koncem vesla veslal nazaj. Prispeli smo do obale in poskakali s čolna v vodo. Potem smo zamenjali z drugo skupino.
Matic Drnovšek, 4.b. OŠ Toneta Okrogarja
V AKVARIJU
V torek, 1.septembra smo si ogledali akvarij. Videli smo različne ribe, želve, morske vetrnice, zvezde, nagačenega morskega psa, raroga, rake in rakovice. Učiteljica nam je povedala veliko zanimivosti. Nato smo si ogledali želve, ki so res že precej stare. Tovariš nam je povedal, da je prejšnje leto pojedla želva veliko ribo, ki se ji je zataknila v grlu, a so jo njegovi učenci rešili. Ogledali smo si raroga, kije bil velik in grozljiv. Ko smo si ogledali
:	' •	■	’ / 'o
akvarij, smo šli na sladoled. Tako smo preživeli lep dan.
Petra Polšak, 4.b. OŠ Toneta Okrogarja
MOJ DAN V LETU 3000
Danes je nedelja. Ko se zbudim, skozi okno moje vile na Marsu že sije sonce. Prevalim se na drugo stran ogromne postelje, pritisnem na gumb in v sobo stopi moj robot, ki mi prinese marsovski zajtrk: skodelico sluzaste zelene kave in žabje krake v travni omaki. Po zajtrku odidem v dnevno sobo, kjer se usedem za mizo, pritisnem na nekaj gumbov in že se na ogromnem ekranu pokaže Zemlja in moj rojstni kraj Briše. Pogovarjam se z domačini, ki me povabijo, naj jih obiščem. Ker je danes ravno nedelja, sem se odločila, da bom po kosilu odšla na kratek izlet s svojo raketo lastne izdelave.
Ana Marija Sirk, Iskrice
TURJAŠKA ROZAMUNDA DVAJSET LET POZNEJE
Bilo je v tistem času, ko so Turki oblegali Ljubljano. Kot že tolikokrat poprej, se jim je tudi tokrat postavil po robu Ostrovrhar, pogumen kranjski plemič. Toda sedaj so bili na boljšem Turki. Njihova vojska je štela več mož kot Ostrovrharjeva,
il.TTiri £T? TVTl D
8. VINOTOKA 1998
ALPINISTIČNE NOVICE
V soboto, 19.septembra se je mudil v Kamniško Savinjskih Alpah član alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje, Sebastijan Jančič. Vreme ni bilo posebno lepo, nitiobetajoče. Odločil seje preplezati Južni greben Ojstrice (2350m). Pred vstopom v plezalno smer je dohitel alpinista iz Kamnika, ki je imel isti cilj. Plezanja sta se lotila v skupni navezi. Višje sta se vzpenjala, bolj so se pogoji spreminjali na slabše. Po nekako dveh tretjinah smeri je začel padati ledeni dež in sivo črni oblaki so v celoti zakrili ostenje Ojstrice. Ob močnem vetru je dež na skalo primrznil tako, daje nastal žled. To pa je napredovanje zelo otežilo.
Kljub temu sta vrh dosegla z veliko težavo. Takoj sta pričela sestopati, ker ju je čakala podobna pot ob povratku, torej po pomrznjeni skali. Južni greben Ojstrice je dolg 310m. Alpinista sta pri vsej poledeneli skali in mrazu dobila pomrzle prste brez hujših poškodb, oba pa sta bila močno premočena.
IL.
"PORTRET DAME" V STENI KRVAVICE
V redko obiskani steni Krvavice za Čemšeniško planino je Vili Guček (Alpinistični odsek Trbovlje) opremil in preplezal novo plezalno smer. Stena je visoka cca. 100 metrov in smer poteka v njenej osrednjem gladkem delu. Dolga je štiri raztežaje z ocenami 8, 8+/9-,
8-, 8—. Plezanje v navpičnih gladkih ploščah je tehnično zahtevno, ključno mesto pa so drobni stranski .oprimki v drugem raztežaju. Novo plezalno smer je imenoval "Portret dame". Njeno nastajanje je omogočila TV Slovenija, ki je o vzponu v steni in o legendi Veronike Deseni-ške posnela kratki film. Na sporedu bo v oktobrski oddaji Gore in ljudje. V steni Krvavice gnezdijo redke, zaščitene vrste ptic, zato je plezanje v njej dovoljeno le v septembru in oktobru, ko je za plezanje tudi najprimernejši čas. Celotno območje Krvavice bo v prihodnjih letih urejeno v krajinski park, saj je tudi botanično in geomorfološko izjemno bogato in zanimivo.
VG.
Planinsko društvo Zagorje je po svojem programu 19. in 20.septembra organiziralo izlet. Trasa ture je potekala: iz Brezij pri Tržiču smo se podali proti Dobrči, nato mimo Roblekovega doma na vrh prelepe: zelene Begunjščice (2063m). V Roblekovem domu smo tudi prenočili. Naslednji dan smo se podali proti Zelenici, nato smo se spustili do mejnega prehoda Ljubelj, od koder smo se odpeljali proti domu. Izleta so se udeležili le trije srčni planinci, to majhno skupinico pa je vodil vodnik Ferdinand Drnovšek.
ED.
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ
bili so bolje oboroženi... Ostrovrhar se je s svojimi tovariši zatekel v samostan.
Zbegano je hodil po dvorišču gor in dol in že petič vprašal glavno nuno:
"Ste res prepričani, da ta skrivni rov res obstaja?"
"Saj sem vam že povedala, da obstaja, a žal zanj ve le sestra, ki so jo ugrabili Turki," mu je odgovorila nuna.
"Preostane nam samo še eno. Rešiti jo moramo," je premišljeval Ostrovrhar.
"Najbolje bo, da jo rešim sam," je premišljeval naprej.
"Kako pa ji je ime?" je vprašal Ostrovrhar.
"Rozamunda," mu je povedala glavna nuna. Ostrovrharja je spreletelo. Spomnil se je dogodkov izpred dvajsetih let, ko jo je pustil "pred oltarjem".
"Res bo najbolje, da jo rešim sam," se je mislil, "mogoče mi bo Potem le oprostila."
In res. Ostrovrhar seje še tisti dan oblekel v obleko ubitega Turka, ki je ležal na dvorišču. Povzpel se je na obzidje in skočil ter se pomešal nted turško vojsko. Šel je naravnost v poveljniški šotor. Stražarja je ogovoril v turškem jeziku, ki se ga je naučil v času številnih bitk s Turki. Vprašal gaje:
"Je ženska že kaj izdala?"
"Nič," je odgovoril Turek, "molči kot grob."
"Se grem jaz lahko pomenit z njo?" je vprašal prebrisani Ostrovrhar.
"Le pojdi,” mu ni branil stražar.
Ko je vstopil, ga je Rozamunda takoj prepoznala.
"Vedela sem, da boš prišel po
mene. Povej, da me še vedno ljubiš."
"Psst! Pridi, izginiva od tod. Toda vedeti moraš, da te ne morem ljubiti, saj sem še vedno poročen z Lejlo."
Brez posebnih zapletov sta ušla iz turškega tabora. Rozamunda je Ostrovrharju pokazala skrivni prehod. Kmalu sta bila spet na varnem v samostanu.
Vojska z Ostrovrharjem na čelu
je ponoči udarila na speče Turke. Do jutra je bila turška vojska potolčena do zadnjega moža.
Potem pa je spet skoraj vse teklo po starem. Ostrovrhar je užival srečo s svojo ženo Lejlo. A Rozamunda je zapustila samostan in se poročila z nekim vojakom iz Ostrovrharjeve vojske.
Matej Strmljan, Iskrice
o
£ m r jr.n j j.jTč Jr.?:
ŽlVJi?!
Ime nama je Lucija in Katra ter sva vaši novi urednici smrko-linske rubrike. Naročeno nama je bilo, da vam napiševa nekaj o sebi. No pa začnimo. Zdaj visoko v zraku, drugič v jami v mraku...(ha, ha, hi). Zdaj pa začnimo zares.
Sva dve nori šestnajstletnici, ki imata preveč prostega časa, zato sva se odločili, da si bova čas krajšali s članki v Zasavcu.
Ker sodiva v generacijo zelo razgledane mladine (to pa to !!!), vam bova pisali o vsem, od šolske kulture pa do raznih žurov.
Ker pa najino ustvarjanje verjetno vsem ne bo všeč, z veseljem sprejemava tudi vaše predloge. Imejte se radi.
LUPČKA! POLJUBČEK! Katra in Lučka!!
ZAČE.LA tSL JL 5i?LA -g2.LIV|č? 2UE.AJ
V preteklem mesecu sta se v.Sloveniji zgodila dva žura za vse skejterje in ljubitelje hard-core, ska in punk glasbe.
12.9. seje v Ljubljani (Križanke) dogajal VANS WARPED TOUR. Napovedani športni dogodek (tekmovanje skejterjev, BMX-arjev in enega rolerja v halfpipu) pred koncertom je zaradi dežja odpadel in obiskovalci so se morali zadovoljiti z obilico glasbe. Nastopajoči so bili nabiti z energijo, ki seje kmalu prenesla na zbrano množico in ta je kmalu norela, navdušena nad vsem ponujenim. Kot prvi so nastopili PITCHSHIFTER, ki so s seboj pripeljali bejbiko, kije igrala saksafon. Z mešanico reagee-ja in ska-ja so nas na noge spravili THE SPECIALS z odlično predstavo. Pevec skupine BAD RELIGION (Greg) je nažigal s pevcem nemških DIE TOTEN HOSEN (Campino) in noro zaključil že tako dober koncert.
Drugi žur pa je bil 25.9. v Trbovljah. Pred koncertom je potekalo tekmovanje v skateboardingu in vse skupaj seje odvijalo na dvorišču za gimnazijo in ESŠ. V skejtanju so se pomerili fantje iz Zasavja, Ljubljane, Nove Gorice in eden celo iz Nemčije. Šov je bil super in publika zadovoljna. Ob 18.00 se je začel koncert. Kot prvi so nastopili OVER AND OUT (fantje so iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika) in ogreli publiko za nadaljevanje. Sledili so jimTERMINAL DESASE(Zagorje), ESIHŠTIH(Zagorje), C.O.R.(Trbovlje) in častni gostje iz Kanade SCUM ELEMENT. Bilo je najbolj fajn.
Žurirala sem Katra
MI55IČE IN MkbTE-l
Tudi letos so 4.letniki gim. in ESŠ izbirali najlepšo fazanko in najlepšega fazana. Ker mister ESŠ ni hotel dati izjave, vam bom danes predstavila samo miss. Sliši na ime Ina Rupnik, stara je štirinajst let in obiskuje 1 .f. razred. Med prostim časom rada strelja (da si ne bo kdo to drugače predstavljal), riše, kolesari, teče in telefonira. Njena največja želja je postati policistka, še prej pa mora dokončati srednjo šolo. Všeč soji iskreni, zvesti in pošteni ljudje, je proti alkoholu, drogi in nasilju. Vedno rada pomaga mladim, kot tudi starejšim. Inina najpogostejša slaba lastnostjo trma, poleg tega pa ji večina pripisuje odkritost, ki jo izraža ne glede na razmere v okolju. Njen idealen fant naj bi bil srednje do visoke
postave, športnik, poleg tega pa mora biti iskren, pošten, zabaven in strogo ne sme piti in kaditi (fantje, še je čas, da se poboljšate).
No, tako sem vam na kratko opisala Ino. Oglejte si še sliko in sami ocenite ali si je zaslužila ta naslov (predvsem fantje) ali ne. Meni se zdi da. Imejte se radi, predvsem pa bodite pridni. Naslednjič vam predstavim še miss gimnazije. In če mi bo uspelo, tudi mistra.
ČAU BAU, vaša Lucija
lju&i. Ne lju&i
Čez poletje je nastalo nekaj novih parčkov (saj veste, morje, počitnice - romantika na višku), nekateri pa še vedno vztrajajo skupaj. Tukaj jih imate in vzemite si jih za zgled!
Tina L. (gim) & Sebastjan L. (gim), Nataša Z. (gim) & Mitja T. (elektro), Maja U. (gim) & Uroš M. (gim), Tamara Ž. (gim) & Sašo K. (gim), Mateja B. (gim) & Peter D. (gim), Neža P. (gim) & Iztok D. (ESŠ), Mojca B. (gim) & Simon Š. (gim), Katra H. (gim) & Domen U. (bivša gim), Polona V. (gim) & Matic K. (gim), Špela A. (gim) & Borut E. (ESŠ)...
Nadaljevanje sledi in naslednjič bo šlo zares.
BAJ ■ BAJ DO NASLEDNJIČ! VAŠI PUNČKI KATRA IN LUCIJA!
f azaNi gimnazije Na lp^U^du"
Ja, pa seje zgodilo. V sredo, 16.septembra smo z nahrbtniki in polni dobre volje odkorakali naVoje. Hrib nad Starimi Fužinami nas je zjutraj, čakal in to je bil prvi skupni izlet ali t.i. športni, dan trboveljskih gimnazijcev, ki so letos prestopili prag te šole. Polovica se jih je odpravila na Kal, ostali smo se odpeljali proti Bohinju. Glede na to, da smo imeli čudovito sončno vreme, se nam ni bilo treba bati, da bodo poti blatne in težje prehodne, kajti le-te so bile strašno prijetne in zanimive. Na našem cilju nas je pozdravil visok slap, kije s svojo navzočnostjo hladil bližnjo okolico. Potem smo se počasi odpravili proti dolini. Po parih postankih in malicanju ter nenavzočnosti nekaterih, smo prišli zelo hitro v nižino. Po poti smo se bolj spoznali med seboj, spoznali smo pobliže tudi tri naše spremljevalce - profesorje in se pomenili o stvareh. Okrog pol tretje ure smo se odpeljali proti Ljubljani in nato v naše Zasavje, kjer nas je čakala priprava za naslednji šolski dan. Mi pa komaj spet čakamo, kdaj bo naslednji izlet.
Alma
Vic fruz&ALAR.c>Kj
Fuzbalska fešta v Zasavju!! Igrata zagorski Proletarec in trboveljski Rudar. Pravi derbi, spektakel brez primere!! Pleh muzike obeh dolin veselo igrajo, zastave plapolajo v prijetnem vetriču, diši po čevapčičih, travca na igrišču je gane na frišen pobrita, sank je prepoln korajže že(l)jnih, stadion je nabito poln!! Na levi tribuni sedi gospodarska delegacija iz Zagorja, ki jo vodi župan g.Švagan. Na desni pa domači gospodarstveniki, na čelu z nikolitenebomopozabiližupanom Malovrhom...
Zasliši se himna gostov in Tribunal se ponosno vzdigne pokonci. Iz zagorskih grl se zasliši gromka pesem, daje odmevalo do Terezije... In še himna domačinov... na obrazih domačih navijačev je vidna marsikatera solza... mravljinci mi gredo po hrbtu, tako lepo, tako srčno pojo!! Kapetana izmenjata klubski zastavici in igra se lahko začne. Še
kovanec v zraku ki pada.in žoga je naša!! Začetni udarec iz sredine,
igra steče. Napadi, napadi se vrstijo. Gola pa ni. In ga ni. Tako v praznem pričakovanju mine prvi polčas. Morala je padla. Kaj storiti?? Ne, v Trbovljah ni lahko do zmage priti!!Drugi polčas. Čas teče. Igra se razplamteva. Pade faul!... sodnik zapiska... in!!!... Trboveljčani, ki so mislili, daje konec tekme, zapustijo igrišče... Zagorjani pa so, približno pol ure zatem, dali svoj prvi gol na tekmi...
jaNtapruj Na plaNiNi
V soboto, 3.10., je oskrbnik koče Planina na Partizanskem vrhu, Miran Jurše, organiziral večer s skupino Tantadruj. Poslušalcev je bilo le okoli 25, nekoliko nepoznano je namreč hoditi na koncerte v hribe. Kljub temu pa oskrbnik vedno znova vabi glasbenike, ki so nekaj posebnega in so mnogim še nepoznani. Koncerti potekajo v posebnem vzdušju, v odmaknjeni koči na Planini, ob kozarčku vina (tokrat tudi mošta), dobi se tudi kaj za pod zob, če pa vas skrbi pot nazaj, pa lahko na Planini tudi prenočite.
Skupina Tantadruj je v Zasavju že gostovala in sicer na počastitvi obletnice RTV Slovenija, v Športni dvorani, v Zagorju. Boštjan Soklič (ak. kitara, vokal; pisec velike večine besedil), Mateja Blaznik (ak. kitara, vokal), Aleš Hadalin (flavta, orglice, okarina, tolkala, harmonika, vokal) in Dino Gojo (čelo) ustvarjajo kot skupina Tantadruj že od leta 1986, leta 1990 je izšla njihova prva plošča Sam samoten. Leto kasneje je izdal kitarist Boštjan Soklič pesniško zbirko z naslovom Otroški bog in v času, ko Tantadruj prenehajo delovati skupaj, izda samostojno CD ploščo Za soncem. Ponovno vrnitev Tantadruja napove CD plošča Strunam, na kateri so tiste pesmi, ki so ostale neposnete tik pred razdorom. Besedila so v večini dela slovenskih in tujih literatov (Prešeren, Lermontov, Shakespeare, Poe, Kosovel, Puškin, Kocbek, Kette, Jenko,...), glasbo pa ustvarijo sami. Gre za lahkotno akustično melodijo, ki z dodatkom izpopolnjenih vokalov, vzbudi v poslušalcu nov zanos. Njihova glasba dokazuje ustvarjalnost in ponos na našo ljudsko glasbo, ki jo brez sramu aktualizirajo in vedno znova prebujajo v tistih, ki jo že pozabljajo in predstavljajo tistim, kije niso uspeli spoznati. Našo ljudsko dediščino pa so predstavili že tudi izven meja, v Skopju, julija letos, na festivalu AFES. Načrti za prihodnje pa so: čimveč koncertov in pa združitev starih pesmi v živo na zgoščenki.
Katja S.
PUNlA - JjAE.DCtŽE.E. l6?Nc;LR.T V TE.&ČA/LJAJJ
V petek, 25.9., je norelo v Trbovljah, na igrišču za Gimnazijo Trbovlje, saj se je odvijal punk - hardcore koncert v organizaciji THC (Trbovlje hardcore). Predstavile so se skupine OVER AND OUT, ESIHŠTIH, TERMINAL DISEASE (vse iz Zasavja) in pa SCUM ELEMENT iz Kanade, ki igra kanadski način hardcore punka. V času koncerta se je zvrstilo na igrišču čez 500 poslušalcev, s tem, da so prodali 350 kart, ostale pa so spustili na prizorišče zastonj.
Koncert je potekal in stekel po zaslugi Mladinskega kulturnega društva THC, ki se brezmejno trudi, da bi zasavska glasbena scena (predvsem hardcore, punk) zaživela tudi izven Zasavja. V THC - ju delujejo tudi člani skupine NOT THE SAME, ki so se že uveljavili izven Zasavja in se trudijo, da bi to uspelo tudi ostalim skupinam njihovega kova. Želja kulturnega društva je organizirati čimveč koncertov, seveda Pa to ni poceni. Do sedaj so, kljub temu, da so dokazali, da gre za Perspektivno društvo, organizirali koncerte predvsem v svoji organizaciji,
brez podpore občine. Poleg tega, ne dobijo prostora, kjer bi delovali in ustvarjali. Radi bi uresničili svoje ideje, kijih nikoli ne zmanjka, pa nikjer ne dobijo podpore, saj se jih, kot pravijo, starejši bojijo. Čemu strah?! Pred novimi, svežimi idejami, ki bodo krojile našo mladost in spodbujale mlade k ustvarjanju?! Noja, razmislite,...
Katja S.
Na enem prejšnih žurov
5 - PIČkCA
Nagrajuje.
Tokratni vrstni red se je nekoliko spremenil, Orleke je na prvem mestu zamenjal Magnifico, s skladbo Silvia. Nagrado trgovine EUROTRADE dobi Nuša Knez, Dobovec 9,1423 Dobovec. Čestitamo! Š-pičko lahko poslušate ob nedeljah ob 14. uri.
L SILVI A - MAGNIFICO
2.	NA KUM - ORLEK
3.	NIKA - ROK'N BAND
4.	CELA ULICA NORI - KINGSTON
5.	ZMAJI LETIJO VISOKO - TINKARA KOVAČ
6.	ZAPRI OČI - VICTORV
7.	ČRNI TULIPAN - BIG FOOT MAMA
8.	MESEČINA - DEMOLITION GROUP
9.	UGASN ME - BOTRI
10.	(predlog) BUREK - ALI EN
S®PICHfl
RADIA GEC88 IN ZASAVCA
UJ
Ul
Glasujem za: Glasoval sem:
®ŠS
8. VINOTOKA 1998
77 p n Jr. n?\ g z. £ Jr. z
UPOKOJENSKI DNEVI V HRASTNIKU
V Hrastniku so imeli od 16.septembra naprej upokojenske dneve z organizacijo državnega prvenstva upokojencev v kegljanju.
"Včasih smo imeli upokojenski teden," je dejal predsednikih upokojencev, Adolf Laznik. "Pa smo ugotovili, da je bil tedenski program prenatrpan in naporen, zato smo naše dejavnosti razširili na dva oziroma tri tedne..."
Začeli so s tekmovanjem v ribolovu, kjer je sodelovalo 15 članov. Najtežji ulov je imel Edi Pufler - 2600g, kije tudi sicer bedel kot športni referent nad ostalimi športnimi tekmovanji. Prehodni pokal v balinanju so si prisvojili Steklarji, v kegljanju so zmagali Hrastničani, med desetimi šahisti pa je zmagal Franc Šuštar iz Hrastnika. Udeležili so se tudi državnega tekmovanja v streljanju v Laškem, kjer so od devetih ekip dosegli Hrastničani tretje mesto.
Omenimo še razstavo ročnih del v Delavskem domu, planinski pohod v Gore, izlet v neznano, 2.oktobrapaso priredili družabno srečanje. Kot vsako leto ob dnevu upokojencev so obiskali dom starejših občanov in jih razveselili s kratkim kulturnim programom in darilom.
Fanči Moljk
UPOKOJENCI PLANINCI NA IZLETIH
Planinska skupina PDT pri DU Trbovlje je v zadnjem času pripravila dva zanimiva izleta. Prvega so izvedli lO.septembra, ko se je 24 udeležencev podalo na pot z Zgornjega Jezerskega do Češke koče pod ostenjem Grintovca in Kočne. Čeprav je bila pot tokrat nekoliko daljša in zahtevnejša, so se vsi udeleženci počutili zelo dobro, posebno še, ker je bilo vreme lepo, jasno in sončno. Drugi izlet pa so izvedli v soboto, 26.septembra. Tokrat so se z avtobusom podali do Vranskega, nato pa peš do planinske koče na Čreti. Tokrat je bilo na izletu 30 upokojencev. Po sestopu so se oglasili še ob Zovniškem jezeru pa tudi ob Braslovškem jezeru so se ustavili. Oba izletaje vodil Vinko Pfeifer, ob sodelovanju še nekaterih planinskih delavcev oz. vodnikov.
IL
NA ZASAVSKO GORO S KOLESI
Skupina kolesarjev DU Moravče se je lO.septembra v jutranjih urah odpeljala izpred društvenega doma s kolesi, po Moravski in Zagorski dolini.
Naš cilj je bil Zasavska sveta gora. (852m).Seveda smo si ogedali Marijino cerkev zunaj in znotraj, katero obiskujejo verniki in drugi iz raznih krajev Slovenije in zamejstva.
Je tudi privlačna točka za planince, pohodnike in kolesarje. Tako daje preko celega leta dobro obiskana romarska in župna cerkev Matere Božje. Svetogorsko cerkev že nekaj let upravlja župnik Maks Kozjek. Zadnje čase romarji prihajajo tudi z avtobusi. Tu se počutijo prijetno ob klepetu z župnikom Maksom in gospodinjo Marijo, kijih postreže s toplim čajem, kruhom in pecivom. Presrečni se vračajo v dolino. Radi se pa še preko leta vračajo na zanimivo razgledno točko, saj imajo kaj videti tu gori na Zasavski sveti gori, pravijo vsi tisti, ki so jo obiskali.
Pred spustom po delno makadamski in asfaltni cesti smo se v planinskem domu dobro okrepčali. Sprejel nas je upravnik doma, Janez Drnovšek in z nami tudi pokramljal, kot se spodobi za ta kraj. Na koncu lahko rečemo, daje naša vztrajnost bila poplačana s čudovitim razgledom na okoliške planine in domačije.
Tako tudi moravški upokojenci, planinci, pohodniki in kolesarji vsako leto enkrat, ali celo dvakrat obiščejo Sveto goro in se zadovoljni vračajo nazaj v Moravče.
Del skupine kolesark ob lesenim kašči, s slamo kriti. Župnik Maks je pred 15 leti pastiroval v Hinjah, kupil tam zapuščeno originalno dolenjsko kaščo malega kmeta, ki ni več skrbel zanjo. To je nekaka majhna brunarica, izredno prikupen primer ljudske arhitekture, pravi župnik Maks.
Tekst in foto Jože Novak
POSEZONSKO LETOVANJE UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev Trbovlje je tudi to jesen nadaljuje z organizacijo letovanj ob morju za svoje člane. Že več let organizirajo pred in posezonska letovanja v Rabcu na vzhodni istrski obali. Organizatorka, Štefka Matko je izpeljala prvo letošnje posezonsko letovanje 53 upokojencev iz DU Trbovlje, v času od 16. do 27.septembra. Počutili so se zelo dobro in vreme jim je v času letovanja bilo še kar naklonjeno.
IL
ZVEZDA Z ODRA
Sredi prejšnjega meseca seje v litijski knjižnici predstavila mlada, komaj 15-letna dijakinja Nejka Omahen s knjigo iz zbirke ZVEZDE, ZVEZDA IZ ODRA in četrto po vrsti.
Mlada pisateljica v knjigi opisuje deklico Louise Gill s Škotskega, ki na očetovo željo odide na šolanje v Glasgow, kjer odkrijejo njen igralski talent in ji omogočijo šolanje v Londonu. Louise postane gledališka in filmska igralka.
Knjigo Zvezde iz odra je ilustrirala njena prijateljica in sošolka Maja Šuštaršič, kije skupaj z Nejko in vsemi dosedaj napisanimi knjigami na fotografiji.
Tekst in foto: Marjan Šušteršič
8. VINOTOKA 1998
3 T) CV?
ŠPORTNI RADAR
2.SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA ŽELEZNIČAR (MB) - RUDAR (T) 1:0 GORIŠKE OPEKARNE - RUDAR (T) 2:0 ZAGORJE - GORIŠKE OPEKARNE 3:1 ZAGORJE - DRAVOGRAD 0:2 l.LIGA MNZ LJUBLJANA SVOBODA KISOVEC - CERKNICA 2:5 JEVNICA - SVOBODA KISOVEC 4:1 l.B SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA ILIRIJA - GD HRASTNIK 75:74 GD HRASTNIK - BANEX SL.KONJICE 78:77 GRADBINEC - ZAGORJE 64:66 ZAGORJE - KEMOPLAST 80:78
KEGLJAŠKI KOTIČEK
Začelo seje kegljaško prvenstvo Slovenije sezone 1998/99. Mi bomo spremljali predvsem zasavske predstavnike v moški in ženski konkurenci ter nastope Zagorjanke Saše Burje, ki letos keglja za Prosol-Stiking. Rudar je v prvem kolu doma premočno z 8:0 ugnal ekipo iz Celja. Vsi »rudarji«, ki so v soboto nastopili, so podrli več kot 900 kegljev. Znova je bil najuspešnejši Stoklas z 1013 podrtimi keglji, kar je najvišji rezultat prvega kola. Jerič je podrl 981, Hribar 948, Mažgon 932, Gantar 906 ter Blaha 904 kegljev. V ženski prvi ligi je Saša Burja za svojo ekipo, ki je na gostovanju zmagala, podrla kar 456 kegljev, kar je tretji najboljši rezultat v tem kolu. V drugi moški ligi-vzhod, je Sinet Hrastnik doma ugnal Šoštanj z rezultatom 6:2, Litija Konstruktor s 7:1, Rudar pa je pri ekipi Radenska iztržil točko z rezultatom 4:4. Za Liljane so zelo uspešno metali Novak (996), Kralj (935) in Tkavec (932).
Igor Goste
LOKOSTRELSTVO
V	čudoviti okolici Ivarčkega jezera seje v Ravnah na Koroškem odvijal zadnji od štirih mednarodnih lokostrelskih turnirjev v disciplini 3D, ki so jih organizirali dva avstrijska in dva slovenska kluba. Turnirja sta se udeležila tudi lokostrelca LK Valvasor, Alojz Pavlovič, ki je bil na koncu drugi ter Pavel Savšek, ki je zasedel sedmo mesto.
V	Škofji Loki pa je 3.oktobra potekalo odprto in člansko državno prvenstvo na 900 krogov. Tekma je bila ves čas zanimiva, saj je zelo malo zadetkov končalo izven desetke. Zmagal je Dejan Sitar (LK Kranj) z 883 krogi, Alojz Pavlovič pa je zasedel odlično 3.mesto z 871 krogi. S trenutno
3.mestom v skupni uvrstitvi slovenskega pokala je Alojz Pavlovič dokazal pravilnost odločitve na začetku sezone, da bo tekmoval tudi v F.I.T.A. disciplinah.
Drago Butja
KARATE
V Ljutomeru je 4.oktobra potekalo drugo letošnje pokalno tekmovanje za mlajše kategorije. Skupno je nastopilo 356 tekmovalcev iz 29-ih klubov, za trboveljski klub pa je nastopilo 18 mladih tekmovalcev, pol njih prvič na tako pomembnem tekmovanju. Najprej so nastopili v katah. Prve so na latami stopile malčice. Nini Pošebal se ni uspelo uvrstiti v finalni krog.
mmmm 58;
za naj športnika oktobra
GLASUJEM ZA________________________ |
OBRAZLOŽITEV_______________________ |
IME IN PRIIMEK_____________________ |
NASLOV_____________________________ |
OBČINA_____________________________ |
fotokopij ne upoštevamo	|
-----------------------.g^s:-------.
Komaj 9-letna Moni Hribarje zelo samozavestno opravila oba nastopa. V finalnem krogu je s prvo šolsko kato Taikyoku-shodan osvojila odlično drugo mesto. S tem uspehom Moni nadaljuje družinsko tradicijo, saj je bil njen oče Julijan prvi trboveljski karateist, kije daljnega leta 1978 osvojil naslov prvaka Jugoslavije v katah v kategoriji mlajših dečkov. V finale se je uspelo uvrstiti še Jasni Kovačič, ki je osvojila zelo dobro 6.mesto v kategoriji mlajših deklic.
V	kategoriji starejših dečkov je imel edino Karate klub Tika Trbovlje tri finaliste, ki so bili na koncu; 5. Dalibor Filipič, 6. Poldi Herman in 7. Franci Ceferin. Še bolje kot v posamezni konkurenci je šlo Trboveljčanom v ekipnem delu. Ekipa mlajših dečkov v sestavi Šantej, Kladnik in Selimovič je osvojila 5.mesto. Ekipa starejših dečkov v sestavi Herman, Filipič in Ceferin je zadnjič nastopila skupaj, kajti prihodnje leto bosta zadnje dva prestopila v kategorijo mlajših mladincev. Svoj zadnji nastop so opravili prepričljivo in osvojili zlato medaljo. V športnih borbah so Kešnar, Šantej, Denis Selimovič in Gričar izgubili že v prvem krogu, vendar vsi z minimalnimi razlikami. Filipiču je zmanjkalo športne sreče in je osvojil S.mesto. Elvis Selimovič je v kategoriji mlajših dečkov vse borbe do finala dobil še pred koncem regularnega dela borbe z maksimalnim rezultatom. V prvem kolu je svojega nasprotnika že v 17.sekundi premagal s 6:0, kar je bila tudi najkrajša borba na celotnem tekmovanju. V finalu pa je žal moral priznati premoč tekmeca. V najtežji kategoriji starejših dečkov je Herman po težki borbi izgubil v polfinalu, več sreče pa je imel Ceferin, ki je zmagal s 4:2. Toda v finalu je moral priznati premoč Crepinška iz Sevnice.
Trener Bogdan Simerl je bil po vrnitvi zadovoljen: "Pet osvojenih medalj v tako močni konkurenci kaže, da smo tudi v drugi polovici leta tekmovalne sezone dobro zastavili delo. Skrb za pripravo tekmovalcev je prevzel trener Borut Markošek, ki je tudi selektor slovenske reprezentance. Prepričan sem, da se bo kontinuiteta nastopov nadaljevala tudi v prihodnje."
Franjo Glavica
SMUČARSKI SKOKI
V	soboto, 3.oktobra je na 20-metrski skakalnici SK Triglav Kranj izvedel državno prvenstvo v skokih za dečke do 10 let. Nastopilo je kar 83 mladih skakalcev iz 16-ih klubov, med njimi pet dečkov SK Zagorje - sekcije za skoke Kisovec. S skokoma 21 in 20.5 metrov je zmagal Jurij Tepeš (Dolomiti). Skakalci SK Zagorja so se uvrstili takole; Miran Zupančič je bil 7., Klemen Bravec 23., Andraž Pograjc 32., Primož Roglič 44. ter Aljaž Smolič 72.
Igor Gošte
ŠPORTNIK MESECA SEPTEMBRA JE PETER KAUZER jr.!!!
Prva številka v mesecu je ponavadi takšna, ko v njej razglasimo zmagovalca oz. športnika preteklega meseca in tokrat tudi ni nič drugače. Tokrat je športnik meseca septembra postal Peter Kauzer jr., sicer član Brodarskega društva Hrastnik. Kar se tiče nadaljnih uvrstitev, naj samo še zapišemo, da je drugo mesto osvojil njegv moštveni kolega Grega Laznik. Žreb pa je srečo naklonil Bogdanu Štehu, Novi dom 45, Trbovlje, ki bo lahko skupaj z zmagovalcem odigral 5 ur badmintona pri Badminton društvu Spin.
BADMINTON
SPIN
Zagorje
mobitel 0609-626-/81
«r.
U
IGOR KALSEK EVROPSKI PODPRVAK
Slovenska 18-članska reprezentanca v kickboxu, med katerimi so bili tudi predstavniki obeh Pon-do-kwan klubov iz Zagorja (Igor Kalšek, Klemen Buzina in Brigita Plemenitaš), je na EP združenja IAKSA osvojila šest medalj. Med nosilci odličij se je vpisal tudi član zagorskega kluba Igor Kalšek, ki je osvojil drugo mesto, kar je vsekakor njegov največji uspeh. Kot debitanta velikih prvenstev sta dobro nastopila še Brigita Plemenitaš (Izlake) in Klemen Buzina (Zagorje), ki sta osvojila odlični peti mesti. Oba sta več kot opravičila nastop na EP. Kot sodnik je na prvenstvu sodeloval tudi Zagorjan Alojz Miklavčič.
V imenu uredništva ti za naslov podprvaka EP iskreno čestitam. Kakšni so tvoji občutki le nekaj ur po prihodu iz Turčije?
Kot sem že pred odhodom na EP povedal, nisem pričakoval takšnega uspeha. Upal sem, da se bom končno uspel »prebiti« vsaj v drugo kolo, a uspelo mi je mnogo več. Ko sem v prvem kolu zmagal, je bila to zame sploh prva zmaga na dosedanjih evropskih in svetovnih prvenstvih. Vedno sem imel smolo, da sem že v prvem kolu naletel na kasnejšega prvaka ali finalista. Srečen sem.
Kako si se povzpel do dobitnikov kolajn? Koliko borb si imel?
Nastopil sem v šemi kontaktu v kategoriji do 81 kg. Moj prvi nasprotnik je bil tekmovalec iz Grčije. Premagal sem ga z rezultatom 10:0. Z istim rezultatom sem premagal še tekmovalca iz Rusije. Seveda sem s to zmago že vedel, da
Srebrni Igor Kalšek med kolegi iz reprezentance
sem osvojil najmanj bronasto odličje. Obe ti borbi sem imel prvi dan in lahko povem, da sem šel na večer z zelo lepimi občutki k počitku oz. se pripraviti za naslednji tekmovalni dan.
Kako je bilo v polfinalu?
Moj nasprotnik v borbi za finale je bil tekmovalec iz Hrvaške, ki je od mene višji dobrih deset centimetrov. Borbo sem dobil predvsem z delom rok, saj sem pravilno ocenil, da bom tako najlažje prišel do zmage. Končni rezultat je bil 8:1. V finalu sem se za naslov evropskega prvaka pomeril z reprezentantom iz Češke Vtipilom.
Kako je potekala borba?
Nasprotnik je bil zelo hiter, imel je dobro nožno in ročno tehniko. Prizadel mi je nekaj udarcev z nogo v glavo, kar se v IAKSI točkuje s tremi točkami. Vseskozi mi je uhajal za nekaj točk, tudi pet. Uspel sem se mu sicer približati na točko, za kaj več pa mi je zmanjkalo časa. Končni rezultat je bil 16:14 za Čeha.
Kako je bilo na sami prireditvi, je bilo veliko gledalcev?
Že sam Istanbul je ogromno šest milijonsko mesto. Dvorana, kjer smo tekmovali, sprejme kar 12 tisoč ljudi. Sicer nikoli ni bila povsem polna, a kljub temu seje dnevno zbralo veliko ljubiteljev tega športa. So pa Turki zelo bučni navijači. Podelitev je potekala slavnostno. Opravili so jo v turških narodnih nošah, takoj po finalnem dvoboju. Seveda mi bo podelitev, ko sem okrog vratu dobil srebrno kolajno, ostala za vedno v spominu.
Kakšna pa je bila prehrana na EP?
S hrano smo imeli resnično težave. Bila je zelo močno začinjena, poleg tega pa smo se zastrupili še z vodo. Na WC smo hodili kot za stavo. Driska, glavoboli, vročina in nekateri, med njimi tudi naš reprezentant Barada (prvak EP), ki je dobil pred finalnim dvobojem celo infuzijo, so bili naši spremljevalci.
Mogoče kakšna anekdota?
Prvič se mi je, na kakšnem tekmovanju na uradnem tehtanju dogodilo, da sem bil za nekaj dekagramov pretežek in prav lahko bi se zgodilo, da bi bil že pred pričetkom tekmovanja izključen. Kako zadevo rešit? Nekako sem moral izgubiti tistih 40 dag. Torej v WC, prst v usta in bruhanje. Na srečo mi je uspelo, tako da sem pri ponovnem tehtanju imel natanko 81 kg.
Še zadnje vprašanje. Kaj si sebi s tem odličjem, poleg slave, priboril?
Kakšnih denarnih sredstev sigurno ne. Pozivam pa morebitne sponzorje, da mi na nadaljnji športni poti omogočijo doseganje še boljših rezultatov.
KONČANO DRŽAVNO PRVENSTVO V KICKBOKSINGU
V športni dvorani v Zagorju sta v soboto, 3.10. klub borilnih veščin Pon-do.kwan Izlake in Kickboxing zveza Slovenije, organizirala zaključni turnir državnega prvenstva 1998 v šemi contactu. Nastopilo je kar 120 tekmovalcev iz desetih slovenskih klubov. Skupno je na vseh treh turnirjih, ki štejejo za državno prvenstvo nastopilo 199 tekmovalcev.
S prikazanimi borbami in z organizacijo tega državnega prvenstva smo lahko zadovoljni, toliko bolj, ker se naši mladi tekmovalci vse bolj uveljavljajo tudi na mednarodnih tekmovanjih, od koder pridno prinačajo odličja. Še naprej je v Sloveniji najuspešnejši klub iz Ptuja, ki ima poleg mnogih osvojenih drugih in tretjih mest, kar 17 prvakov tega državnega prvenstva. Vse bolj pa napreduje tudi mlad klub iz Izlak, ki je na tem DP osvojil kar 4 prva mesta. Tri prvake ima klub iz Nove Gorice, po dva pa Ormož, Novo mesto, Izola in Zagorje, enega prvaka pa ima klub iz Maribora.
Igor Goste
Rezultati zagorskih in izlaških tekmovalcev tretjega turnirja za DP v Zagorju:
DEKLICE 45KG 2.M. P.JUVAN (IZLAKE) MLADINKE 50KG l.M. L.GOŠTE, 2.M. V.
HORVAT (OBE IZLAKE)
MLADINKE 55KG 2.M. B. PLEMENITAŠ (IZLAKE)
MLADINKE +60 KG 2.M. S.ROZMAN (IZLAKE) ČLANICE 60KG 2.M. T.ROGLIC (IZLAKE) ČLANICE +65KG 2.M. U.DOLINŠEK (IZLAKE) DEČKI 40KG 2.M.B.PLEVNIK(IZLAKE)
DEČKI 48KG 3.M. S.STOJANOVIC IN D.KOPUŠAR(OBA ZAGORJE)
DEČKI 56KG l.M.J.URBANIJA (IZLAKE), 3.M.
G.OCEPEK IN M.RAZPOTNIK (OBA IZLAKE) MLADINCI 56KG 2.M. M. KIMOVEC (IZLAKE) 3.M. R.SMAJLOVIC (ZAGORJE)
MLADINCI 63KG 2.M. K.JUVAN (ZAGORJE)3.M.I.BOGATAJ (IZLAKE MLADINCI 71KG 2.M. J.VETRŠEK , 3.M. D.JOGER (OBA IZLAKE)
ČLANI 63KG l.M. M.ROZMAN (IZLAKE), 2.M. K.BUZINA(ZAGORJE)
ČLANI 74KG 3.M. I.VIDRGAR (IZLAKE), B.FORTE (ZAGORJE)
ČLANI 79KG 3.M.P.BRACIC (ZAGORJE)
ČLANI 84 KG 2.M. I.KALŠEK (ZAGORJE)
ČLANI +89 KG l.M. A. BRAČIČ (ZAGORJE) KONČNI REZULTATI DP 1998 DEKLICE 45 KG 2.P.JUVAN (IZL)
MLADINKE 50KG l.L.GOŠTE (IZL) 3.
V.HORVAT (IZL), 55KG LB.PLEMENITAŠ (IZL), +60KG 2.K.JUVAN (IZL),3.S.ROZMAN(IZL) ČLANICE	60KG 2.T.ROGLIC (IZL),
65KG 2.0.ŠMIT (IZL),+65KG 2.U.DOLINŠEK (IZL)
DEČKI 40KG 3.B.PLEVNIK (IZL), 48KG 3.D.KOPUŠAR (Z), 56KG l.M.RAZPOTNIK (IZL),
2.	G.OCEPEK(IZL), 3.J.URBANIJA MLADINCI 56KG 2.M.KIMOVEC (IZL),
3.	R.SMAJLOVIC (Z), 63KG 1.K.JUVAN (Z),
2.1.BOGATAJ (IZL), 71KG l.D.JOGER (IZL),3.J.VETRŠEK(IZL)
ČLANI 63KG 2.M.ROZMAN (IZL),
3.K.BUZINA (Z), 74KG 2.B.FORTE (Z), 79KG 3.P.BRACIC (Z), 84KG I. I.KALŠEK (Z), +89KG 3.A.BRAČIČ (Z)
Igor Goste
VSE TO ZMORE NOVA 323F IN ŠE VEČ ČE ŽELIMO POVEČATI UDOBJE POTNIKOM NA ZADNJIH SEDEŽIH.
V POPOLNI VARNOSTI, UDOBJU KOT GA ŽELIMO, ELEGANTNO HITRO, Z NAJVEČJIMI GARANCIJAMI VOZIMO NOVO MAZDO 323F in SEDAN in TO ŽE ZA SAMO 2.085.752 SIT. ENAKIM SPOSOBNOSTIM SE PRIDRUŽUJE TUDI JAPONSKI AVTO LETA DEMIO ZA SAMO 1.699.999 SIT. MAZDA 626 V VSEH IZVEDBAH ŽE OD 2.999.999 SIT DAUE.
NUDIMO VAM TESTNE VOŽNJE, UGODNE KREDITE IN STARO ZA NOVO.
Ju-
OBIŠČITE NAS, PREPRIČAJTE SE
odprto od ponedeljka do petka od 8 do 1 8 ure, soboto od 9 do 1 3 ure tel. 0601/64 - 729
mazoa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Roman Kržišnik s.p., 1410 Zagorje, Selo 65 telefon: prodaja 0601/64-729, servis 0601/63-399
8. VINOTOKA 1998
f: j j (j j *■ 11
STATISTIKA MALONOGOMETNIH UG ZASAVJA
Rezultati l.lige
4.	krog: Atletiko Linne - Trgovina Wit boy 1:2, Juventus - Kovi-nostrugarstvo Gobove 1:2, Amaco/Pajnkiher - Čolnišče 3:0, KZ Izlake -PGB Tiskarstvo 2:3, ŠD Mlinše - Malo po malo 2:3, Planinski dom sv.Gora prost.
5.	krog: Malo po malo - KZ Izlake 3:2, Amaco/Pajnkiher - Planinski dom sv.Gora 5:5, Juventus - ŠD Mlinše 4:1, Kovinostrugarstvo Gobove -Atletiko Linne 5:5, Trgovina Wit boy - ŠD Čolnišče 3:5, PGB Tiskarstvo prost.
Lestvica l.lige:
1. PGB Tiskarstvo Trbovlje	4	3	1	0	23:7	10 točk
2. KMN Malo po malo	5	3	0	2	14:10	9
3. KZ Izlake	5	3	0	2	15.11	9
4. Kovinostrugarstvo Gobove	5	2	2	1	16:16	8
5. Trgovina Wit boy	4	2	1	1	11:10	7
6. KMN Juventus	5	2	0	3	12:14	6
7. ŠD Mlinše	5	2	0	3	7:16	6
8. KMN Amaco Pajnkiher	4	1	2	1	12:10	5
9. Planinski dom sv.Gora	4	1	1	2	12:17	4
10. KMN Atletiko Linne	5	1	1	3	13:20	4
11. ŠD Čolnišče	4	1	0	3	6:10	3
Rezultati 2.1ige
4.	krog: Fejst pub - Dom oprema 2:0, E.S:Potočnik - Ni da ni 3:2, Pekarna Leniči - Čolnišče II 6:1, Steklarstvo Cestnik - Šport plus 4:3, Šentlambert - Trgovina Čop 5:0, Prapreče - ŠD Mlinše III 2:2.
5.	krog: Mlinše III - Šport plus 4:9, Čolnišče II - Šentlambert 3:5, Ni da ni - Pekama Leniči 2:2, Trgovina Čop - Steklarstvo Cestnik 2:3, Prapreče - Fejst pub 0:5, Dom oprema
Lestvica 2.1ige:
L Fejst pub
2.	Pekama Leniči
3.	Šentlambert
4.	Šport plus
5.	Ni da ni
6.	ŠD Mlinše III
7.	Steklarstvo Cestnik
8.	ŠD Čolnišče II
9.	ŠD Prapreče
10.	E.S.Potočnik/Ašič
11.	Dom oprema
12.	Trgovina Čop
Rezultati 3.1ige
4.	krog: Tirna - ETI 6:0, ŠD Mlinše II - ŠD Sava 5:0, Komma/Tommo-bil - IAK SCT 0:2, Magros/NLP - Udarnik TSG 2:1, Varnost - Gostilna Kovač 2:0, Trgovina Jagoda - Antimon 7:2.
5.	krog: Antimon - ETI 4:2, Mlinše II - Komma/Tommobil 2:6, IAK SCT - Magros/NLP 0:2, ŠD Sava - Varnost 7:1, Udarnik TSG - Tirna 0:6, Gostilna Kovač - Trgovina Jagoda 2:11.
Lestvica 3.1ige: 1. Trgovina Jagoda	5	5	0	0	44:14	15 točk
2. Tima	5	4	0	1	19:7	12
3. Magros/NLP	5	4	0	1	11:7	12
4. ŠD Mlinše II	5	3	0	2	30:13	9
5. IAK SCT	5	3	0	2	12:9	9
6. Komma Tommobil	5	2	1	2	17:12	7
7. ŠD Sava	5	2	1	2	16:15	7
8. Antimon	5	2	0	3	15:19	6
9. ETI	5	1	1	3	7:15	4
10. Varnost	5	1	0	4	7:33	3
11. Gostilna Kovač	5	1	0	4	11:30	3
12. Udarnik TSG	5	0	1	4	10:25	1
- E.S.Potočnik 4:3.					
5	5	0	0	18:4	15 točk
5	4	1	0	18:8	13
5	3	1	1	16:9	10
5	3	0	2	18:15	9
5	2	1	2	12:9	7
5	2	1	2	15:15	7
5	2	1	2	14:16	7
5	2	0	3	10:18	6
5	1	1	3	6:12	4
5	1	1	3	11:14	4
5	1	0	4	8:17	3
5	0	1	4	6:15	1
Rezultati 4.1ige
4.	krog: Medija - Gamsi 6:1, Pizzerija Pepita - Branko bar 0:7, Merli -ŠD Čemšenik 2:2, Železničar/Taxi - Okrepčevalnica Gasilček 3:2, Frizerstvo Ivi - ŠD Podkum 1:3, Potepuhi - Bistro Slavi 2:4, Panterji/ Trgotrans - Zasavc 7:3, Avto Šver - Bistro Maln 3:1.
5.	krog: Branko bar - Zasavc 4:2, Podkum - Železničar/Taxi 0:6, Bistro Maln - Čemšenik 3:4, Bistro Slavi - Pizzerija Pepita 4:1, Okrepčevalnica Gasilček - Panterji/Trgotrans 1:3, Potepuhi - Avto Šver 2:2, Frizerstvo Ivi - Medija 4:4. Merli - Gamsi 1:2.
Lestvica 4.1ige: L Bistro Slavi	5	5	0	0	34:7	15 točk
2. Panterji/Trgotrans	5	5	0	0	33:9	15
3. Zelezničar/taxi Golob	5	5	0	0	25:4	15
4. Avto Šver	5	4	1	0	22:7	13
5. Branko bar	5	4	0	1	26:5	12
6. Okrepčevalnica Gasilček	5	3	0	2	12:11	9
7. Gamsi	5	3	0	2	10:9	9
8. ŠD Podkum	5	3	0	2	9:12	9
9. ŠD Čemšenik	5	1	2	2	9:15	5
10. Medija	5	1	2	2	17:28	5
11. Frizerstvo Ivi	5	1	1	3	14:16	4
12. Potepuhi	5	1	1	3	10:19	4
13. Merli	5	0	1	4	4:23	1
14. Zasavc	5	0	0	5	9:22	0
15. Bistro Maln	5	0	0	5	6:27	0
16. Pizzerija Pepita	5	0	0	5	1:30	0
Najboljši strelci za Zasavčev zlati prstan:		14Vodišek (Trgovina Jagoda),				
13 Gracar in Ravnjak (Bistro Slavi), 12 Smajlovič (Šport plus), 11 Deželak (Trgovina Jagoda), 10 Dermota (Trgovina Jagoda), 9 Sotenšek (PGB), 8 Ritter (Mlinše II),...
Peter Motnikar
MALONOGOMETNI TURNIR V HRASTNIKU
KMN Juventus je 19.9. na Logu v Hrastniku organiziral tradicionalni turnir, ki se gaje udeležilo le 7 ekip. Prvo mesto je pripadlo KMN Amacu, kije v finalu premagal gostitelje s 5:2. V tekmi za 3.mesto je PGB Tiskarstvo ugnala Trgovino Čop s 6:1. Organizatorji turnirja so izbrali tudi naj vratarja (Šikovec - Juventus), naj igralca (Drobnič -Amaco), lovorika najuspešnejšega strelca pa je pripadla Sotenšku iz PGB Tiskarstva, kije dosegel 7 zadetkov.
V hrastniku pa seje začelo tekmovanje v OLMN, kjer tekmuje šest ekip. Rezultati prvega kroga: TKI - MIR 1:0, Juventus - Steklarna 5:3, DMN Liljani - Rudnik prestavljeno.
Igor Gošte
3	plrUiDm.
8. VINOTOKA 1998
Piše: Primož Kostajnšek
v7
¥ W!IUEM 1P®¥H© %k E¥1(D)IPS1E f©Č1SE
15. Petrol rally Velenje je letos prvič štel za evropsko prvenstvo s koeficientom 2, poleg tega pa še za slovensko in hrvaško prvenstvo. Ob progi se je kot vsako leto zbralo veliko število gledalcev, ki so v lepem jesenskem vremenu uživali ob vožnjah domačih in tujih tekmovalcev.
Rally je bil izredno zahteven, na kar kaže že podatek, da je na cilj pripeljalo le 28 posadk od 51, kolikor jih je v petek štartalo s Titovega trga sredi Velenja. Omeniti velja odstop prvega favorita Madžara Kissa s subarujem imprezo WRC, ki je precej trdo pristal v hiši ob cesti. Kjub temu je posadka ostala cela, kakor tudi vsi ostali, ki so odstopili zaradi nesreč. Dvajset zelo razgibanih hitrostnih preizkušenj je pač pobralo svoj davek, kljub temu pa na vrhu ni bilo večjih presenečenj. Skupno zmago je odnesel Poljak Janusz Kulig s toyoto celico, ki jo sicer vozi vodilni v evropskem prvenstvu
Italijan Bertone, tik za njim pa že najdemo prvega Slovenca Tomaža Jemca, ki sije že zagotovil letošnji naslov državnega prvaka. Tudi drugo in tretje mesto v domači konkurenci je odšlo v Petrolov tabor, privozila pa sta si ga dvojici Podobnik-Praznik ter Jereb-Polončič.
Jereb je ob tem dobil tudi dvoboj
v formuli 2 s Peljhanom, ki je bil ena večjih zanimivosti rallyja. Oba tekmovalca sta imela pred dirko namreč povsem enako število točk. Vendar pa je Peljhan že v soboto zaradi težav z električno napeljavo izgubil vse možnosti v dvoboju, kjub temu da gaje Jereb, kije štartal neposredno za njim nekaj časa celo potiskal po progi. Posebna pravila fair playa med omenjenima tekmovalcema so prav gotovo svetovna redkost. Si predstavljate na primer Schumacherja, kako rine Hakkinena po dirkališču? Peljhanu je na koncu le uspelo priti do cilja in se s fantastično vožnjo uvrstiti dovolj visoko, da bo do končne
odločitve prišlo šele na zadnjem rallyju v Avstriji.
To pa ni bil edini dvoboj na dirki, ravno tako ali še bolj napeta je bila namreč situacija med Boštjanom Turkom in Metodom Kurentom ter Petrolovo posadko Černjavski-Vidmar v skupini N do 2000 ccm. Ves prvi dan sta tekmeca vozila v razmaku nekaj sekund, v soboto pa Černjavski ni več zdržal. Naredil je napako, saj se je s kolesom pregrobo prijel za robnik in odpovedala je polos. Zasavska posadka ima tako vse možnosti, da z zmago na zadnjem rallyju osvoji tudi letošnji naslov prvaka v razredu.
Zasavska udeležba na prireditvi je bila tudi letos precej številčna. Poleg standardnih Turka in Kurenta smo lahko občudovali tudi hitri dami Natašo Žnidar in Natašo Brvar, ki sta vozili kot predtekmovalki	v bivšem
Peljhanovem trening golfu. Poleg tega so člani društva Max šport pomagali pri izvedbi petkovega super speciala ob velenjskem jezeru, da o vseh, ki so si v živo ogledali dirkaški spektakel, niti ne govorimo. Na naslednjem rallyju v Velenju pa nas bo prav gotovo še več.
AVTOHIŠA KISOVEC BO PREDSTAVILA NOVEGA PEUGEOTA 206
V dneh od 9. do 10. oktobra bo Po Sloveniji potekala uradna Predstavitev peugeota 206, kateri bo za kupce na voljo od 15.oktobra dalje v 3 in 5 vratnih kombinacijah, okvirna cena za osnovni model 1.1 i (3 vratni) pa bo 1.550.000,00 SIT. Motorji so zaenkrat na voljo trije (dva bencinska in en dizelski) v razponu od 60 do 75 KM. Poleg toga boste lahko izbirali med 4 različicami opreme, ogledali pa si ga boste lahko tudi v Avtohiši Piramida v Kisovcu.
P.M. Foto: PRAV
OB STOLETNICI RENAULTA
Na pariškem salonu avtomobilov bo Renault obeležih svojo stoletnico s študijo VEL SATIS in prototipom Clio Renault Šport V6 24V. Prestižni štirisedežni coupe VEL SATIS je Renaultova vizija izdelave bodočih vrhunskih modelov, obiskovalci salona pa bodo prvič videli tudi Clio Renault Šport V6 24V, ki pa je iz popolnoma drugačnega testa. Ima obilje moči, saj ga poganja sredinsko prečno vgrajen bencinski V6 motor s 24 ventili, kar pomeni, da zmore 250 KM pri največjem navoru približno 300 Nm. Vsekakor dobrodošla poživitev že sicer vrhunske palete izdelkov Renaulta.
P.M.
Volkswagen -fV/A ko veš, kai imaš
Malgaj
TRBOVLJE ^^d.o.o."
Trbovlje 0601 26 525 Litija 061 884 450
Predstavljamo - POLO VARIANT
Temu lahko rečete ergonomija, udobje ali design. Nenazadnje je važno le to, da se boste prijetno počutili. Nekako takole so v Volkswagnu označili polo variant. Kaj pravzaprav zapisati o tem najprostornejšem avtomobilu, vsaj kar se tiče modelov pola? Glede na to, da je najprostornejši, jasno, koliko je prtljažnega prostora. Namreč, morda se pogosto vozite sami in pri tem potrebujete veliko prtljažnega prostora. V polu variant je 390 litrov prostora za prtljago, če pa podrete zadnjo sedežno klop, boste dobili prostora kar za 1250 litrov.
Prejšnjič smo vas povprašali, koliko let garancije na prerjavenje ima polo limuzina. Pravilni odgovor je bil šest let. Med prispelimi kuponi smo izžrebali Jerico Mujič, Keršičeva 22a, Trbovlje, ki bo dobila kapo in majico, kiju poklanja Malgaj d.o.o. Naše naslednje vprašanje pa se glasi: kolikšna je prostornina (v litrih) prtljažnega prostora pola variant z dvignjeno zadnjo klopjo? Odgovore napišite na kupon in ga prilepite na dopisnico ter pošljite do 16.oktobra 1998 na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje.
P.M.
r	KUPON	I
ODGOVOR: _ MOJ NASLOV:
L
J
8. VINOTOKA 1998
ZASAVSKI FRKER
MOTORIST PADEL PO CESTIŠČU
Hrastnik, 26.9. ob 11.50 uri je G.D. vozil motorno kolo znamke vespa po regionalni cesti od Trga Franca Kozatja proti Čečam. Ko je z motornim kolesom pripeljal v neposredno bližino trgovine Jata na Cesti S.julija, je med pospeševanjem hitrosti obvozil ob cesti ustavljen osebni avtomobil znamke zastava 101, v trenutku, ko je se z njegove desne strani iz smeri pekarno vključeval v promet voznik osebnega avtomobila renault 4, P.S., iz Hrastnika. G.D. je takoj pričel zavirati, pri tem pa izgubil oblast nad vozilom in padel po pločniku. Po padcu sta se udeleženca na kraju samem sicer pogovarjala, nato pa sta se razšla. Šele ob 13.55 uri seje na PO zglasil G.D. in povedal, da je zaradi nepravilne vožnje neznanega voznika osebnega avtomobila R4 padel in se telesno poškodoval. Policisti so tako naknadno, vendar še istega dne ugotovili tudi drugega udeleženca P.B., hkrati pa so ugotovili, daje G.D. vozil motorno kolo, na katerem je nastalo za 10.000 SIT škode, brez vozniškega izpita. Zoper oba udeleženca bo sodniku za prekrške podan predlog.
ZBIL PEŠKO
Hrastnik, 1.10. ob 8.50jeV.F. iz Hrastnika šla peš preko zaznamovanega prehoda za pešce iz smeri Lota proti blagovnici STP na Trgu Franca Kozarja, kjer je prišla do kombija znamke VW transporter, katerega je na prehodu za pešce nepravilno parkiral K.M. Peška V.F. je nato s hojo nadaljevala mimo parkiranega kombija v trenutku, ko se je s parkirnega prostora na mestno ulico z osebnim avtomobilom opel kadett vlkjučeval voznik K.J., kateri je peško zadel in jo zbil po cesti. V.F. je v nesreči dobila hude telesne poškodbe, zaradi katerih je bila odpeljana v bolnico Trbovlje. O prometni nesreči bodo policisti PPP Ljubljana, ki so opravili ogled, s kazensko ovadbo obvestili Okrožno državno tožilstvo.
NI OPAZIL PEŠKE
Trbovlje, 25.9. ob 22.uri se je na prehodu za pešce v Trbovljah zgodila prometna nesreča. Voznik H.L. je vozil iz Trga Franca Fakina proti centru, na prehodu za pešce pa je spregledal peško M.S. in jo zbil po vozišču. Peška ni bila poškodovana, voznika pa bodo prijavili sodniku.
PEŠKA LAŽJE POŠKODOVANA
Trbovlje, 3.10. je H.M. na Trgu svobode pri tržnici ob 20.11 na prehodu za pešce zbil peško R.M. Odpeljali so jo v bolnico, kjer so ugotovili lažje poškodbe.
TRČILA V OPORNIKE TRTE
Čolnišče pri Zagorju, 26.9. ob 9.45 je voznica M.M. vozila iz smeri Jablana proti Zagorju in je zaradi neprilagojene hitrosti trčila v opornike trte. V tistem času je prav tako iz smeri Jablane pripeljal voznik V.B., ki je trčil v vozilo R.B. Le-ta je ustavil, da bi pomagal M.M.
TRČILA MED SEBOJ
Šmartno, 22.9. je voznik avta zavijal levo na cesto, ki je prednostna. Navzdol je pripeljal drugi voznik in kljub temu, da seje trčenju poskušal izogniti, sta voznika trčila med seboj.
VOZIL PO LEVI
Gradiške Laze, 22.9. je voznik tovornjaka zaradi vožnje po levi pozročil nezgodo in povzročil za 30.000 SIT škode, za kar je bil mandatno kaznovan.
POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL
22.9.	so iz Ljubljane policisti dobili sporočilo, da je v Ribčah voznik yuga rdeče barve brez registracije povzročil prometno nesrečo in pobegnil.
26.9.	so voznika yuga izsledili, opravili ogled vozila in ga prijavili SZP-ju zaradi povzročitve nesreče in pobega.
NI USPEL PREHITETI
Zgornji Log, 23.9. je voznik avtomobila prišel na policijo prijaviti, da se je 500 m pred zapornicami čez železniško progo odločil prehitevati, ko pa je bil vštric z vozilom, je voznica pritisnila na plin in ga ni spustila predse. Če bi oba voznika vozila 50 km/h, kot je predvideno, se vse to verjetno ne bi zgodilo.
Jr.rrin Ičn .r;
AVTO JE BIL PREMAKNJEN
Ribče, 25.9. je voznik avto parkiral pred Mane barom in šel z avtobusom v Ljubljano. Ko pa se je vrnil, je ugotovil, da je avto premaknjen in da ima poškodovana zunanja ogledala.
NIKOGAR NI BILO...
Ribče, 26.9. ob 12.00 so dobili prijavo o človeku, ki leži na tleh na cesti v Ribčah. Na mesto domnevne nesreče so prišli rešilno vozilo in patrulja, vendar niso nikogar našli. Očitno je šlo za lažno prijavo, ki pa je kazniva!
"DOBITE ME PRI ŠPANČKU"
Bogenšperk, 26.9. je udeleženec ohceti povzročil majhno prometno nesrečo, vendar se je kar odpeljal. Oškodovanec se je peljal za njim, ga ustavil, nakar mu je povzročitelj rekel, daje on na ohceti, če hoče, naj ga policaji kar pri Špančku poiščejo. Patrulja gaje seveda našla (ne vemo, če ravno pri Špančku) in ga prijavila.
MLADOLETNIKI Z AVTOMOBILOM
Litija, 26.9. so mladoletniki po Rozmanovem trgu divjali z zastavo 750. Ko je patrulja prišla na kraj norenja, je mladoletnike popisala, sledi pa prijava.
SOPOTNIK HUDO POŠKODOVAN
Bogenšperk, 27.9 seje zaradi vožnje preblizu roba cestišča avto prevrnil na streho in tako obstal. Sopotnik sije hudo poškodoval gleženj.
ODVZELI VOZNIŠKO DOVOLJENJE
Litija, 27.9. so iz OKC sporočili, da proti Litiji vozi osebno vozilo zelo negotovo. Ko so ga ustavili, so ugotovili, daje vozilu potekla registracija, voznik pa je odklonil preizkus alkoholiziranost. Seveda ga je doletela najhujša kazen, odvzem vozniškega dovoljenja.
SREČNA NESREČA
27.9.	je pred tuneli med Litijo in Zagorjem voznik zaradi prehitre vožnje s ttvingom zletel s ceste v Savo. Nekaj časa je plul z avtom po narasli reki, potem pa je skočil iz avta in odplaval na breg. Baje je bil sam. Vozila do danes še niso našli.
DOBRO JE UDELA
Spodnji Log, 28.9. je voznica osebnega avtomobila suzuki swift vozila po bankini in je tako zavozila v potok med ograjo mosta in kontejnerjem.
SKORAJ JO JE POVOZIL
29.9.	je občanka prijavila voznika avta, da bi jo skoraj povozil. Ko gaje patrulja ustavila, je ugotovila, daje pijan in vsled tega je vozil tudi tam, kjer ne bi smel.
MOKRA CESTA - PAZITE NA VARNOSTNO RAZDALJO
1.10.	je med Zgornjim Logom in Hotičem na ovinkih prišlo do verižnega trčenja. Vzrok je bil premajhna razdalja in pa mokro cestišče.
VOZNIK HUDO POŠKODOVAN
Mošenik, 2.10. je prišlo do prometne nesreče zaradi prehitre vožnje. Kot je ugotovila patrulja, je voznik zapeljal na kup peska, avto je vzdignilo v zrak, pri tem pa seje voznik zelo hudo poškodoval in v kritičnem stanju.
IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM
5.10.	je ponovno prišlo do nesreče pri predorih med Litijo in Zagorjem. Vzrok je bila spet prehitra vožnja in voznik je izgubil oblast nad vozilom. Sopotnika v vozilu sta bila poškodovana.
TRČIL V ŽE POŠKODOVANO VOZILO
Istega dne je malo pred Renkami spet prišlo do nezgode. Voznik avtomobila je zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom in zletel s ceste. Ko je označeval kraj nesreče, je za njim pripeljal voznik avtomobila in treščil vanj. Spet zaradi neprimerne hitrosti.
STOPIMO IZ TEME
V času do 1 l.oktobra bodo policisti na slovenskih cestah izvajali akcijo "Stopimo iz teme", kjer bodo pešcem delili zloženke, odsevnike in odsevne trakove. Pešc naj bi bili ponoči, zlasti izven naselij, oblečeni v svetlejša oblačila in nosili odsevna telesa. Policisti bodo obiskali tudi društva upokojencev in domove za ostarele. Te osebe so večkrat žrtve prometnih nesreč, saj ponavadi nosijo temnejša oblačila.
8. VINOTOKA 1998
Iv T D TL in Tl r>
Aufbiks
20.9.	ob 02.30 so policisti PO Hrastnik pred nočnim klubom Shake's opazili pretep občanov. Pri interveniranju so ugotovili, daje pri pretepu L.E. z nožem po vratu porezal B.D. Nadaljni pretep je preprečil redar, ki je L.E. nož tudi odvzel, slednji pa je s kraja dejanja tudi pobegnil. Zoper njega bo podana kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja.
^ 23.9 v Litiji je mož doma kričal nad ženo in ji grozil. Ko je prišla patrulja, ni kazal znakov, da bi s početjem prenehal, zato so ga popokali in odpeljali na ohladitev.
^ 23.9. v Šmartnem je mož pretepal ženo, vendar sta se ob prihodu patrulje že pobotala.
^ 24.9. so iz trgovine KZ Litija javili, da sumijo vlom. Policisti so ugotovili, daje to sicer lahko poizkus vloma popolnega začetnika, še verjetneje pa je to vandalsko delo razposajene igre otrok.
^ 24.9. je občan Litije povedal, da ga je na CKS napadel voznik osebnega vozila, ga zmerjal ter popljuval. Ker vedo za registrsko številko, ga bodo izsledili in prijavili.
24.9.	je občanka iz Spodnjega Loga povedala, daje šla s svojim psičkom mimo hiše, od koder je pritekel za njo večji pes in podrl malega na tla. Incident so zabeležili.
24.9.	Litija. Partner izvenzakonske skupnosti je udaril partnerko. Ko je patrulja prišla, pogumneža že ni bilo več.
^ 24.9. so v Litiji prijeli osebo iz tiralice. Ker je bilo to v nočnem času in ni bilo preiskovalnega sodnika, so ga morali izpustiti in ga podučili, da naj sam pride na sodišče (ja, zihrbo prišel - malo morgen!!!).
25.9.	sta se na Savi oče in sin sprla, ker je sin ob 22.00 gledal televizijo, oče pa gaje ozmerjal in dejal, da naj gre raje delat.
25.9.	med Litijo in Bregom so neznanci razbijali in premetavali prometne znake.
^ 25.9. ob 11.20 je Ž.S. zaprosil za intervencijo, ker ga je udaril sosed G.M. Povzročil mu je presekanino na arkadi. Zaradi poškodbe je Ž.S. vložil kazensko ovadbo zoper G.M.-ja.
£ 26.9. so vandalsko razpoloženi otroci na litijski železniški postaji razbili steklo. Videl jih je odpravnik vlakov.
26.9.	Sava. Prišlo je do spora med očetom in sinom, ko seje oče
razhudil nad sinom in s kolom tolkel po tujem avtu. Avto je imel
sin doma in je last delodajalca. Sledi ovadba zoper očeta.
^ Litijski mladoletniki niso nič kaj ekološko osveščeni, saj so po Litiji razmetavali smetnjake. Patrulja je ukrepala.
^ 4.10. so policisti intervenirali v lokalu Kukuca v Trbovljah, kjer sta policista našla pijanega T.S.-ja, ki je grozil natakarici. Sledi prijava.
Na splošno policisti ugotavljajo, daje letos za 7% manj prometnih nesreč, manj je tudi mrtvih in hudo telesno poškodovanih, veča pa se število lahko telesno poškodovanih. Na območju Zasavja je bilo letos v nesrečah udeleženih 8 pešcev. Eden je umrl, dva sta bila hudo in eden lažje poškodovan. Dve tretjini vseh udeležencev (pešcev) je starejših od 34 let.
KRADEJO KOT SRAKE
V zadnjih dneh so v litijski okolici zabeležili več kraj kmetijskih orodij. Policija opozarja kmete, naj bodo v tem času zelo pozorni.
21.9.	ob 8.00 obveščeni, daje neznani storilec preko noči iz zastave 101, ki je bila parkirana na Partizanski cesti, ukradel cca. 10 litrov bencina.
22.9.	so v Trbovljah na Opekami vlomili v avto in odnesli avtoradio. Storilca še iščejo.
23.9.	ob 00.30 so varnostniki na Dinosu prijeli L.J.-ja, ki je preplezal ograjo z namenom, da bi odnesel nekaj barvnih kovin. Slednjega bodo kazensko ovadili.
28.9.	so policisti zabeležili tatvino iz vozila na Vodenski cesti, kjer je neznanec iz vozila, last B.A., odvzel določene dele.
Istega dne je policistom v Zagorju J.B. prijavil, da mu je nekdo na parkirišču pred Agencijo za plačilni promet ukradel Zastavo 750. Vozilo so kasneje nekoliko poškodovano našli pri diskoteki Mesečina.
29.9.	ob 13.35 je Č.F. prijavil, da mu je neznani storilec na Cesti zmage vlomil v zastavo 101 in ukradel 10 litrov bencina.
RDEČI PETELIN
25.9.	je v Hudih Ravnah zgorel čebelnjak, ker je čebelar prižgal kresilno gobo in jo odložil na polico. Čebelnjaka niso mogli rešiti niti gasilci in je popolnoma pogorel.
28.9.	so sporočili, da se je v Zapodju vžgal transformator. Patrulja je sicer ugotovila, da se ni vžgal, temveč, da žari. Dežurni električarje odklopil tok, nakar so ugotovili, da kratke stike povzročajo polhi, ki so se vgnezdili v transformatorju.
2.10.	ob 21.uri so trboveljski policisti dobili sporočilo, da na Dobovcu gori osebni avto. Ugotovili so, daje K.A. skušal zagnati motor starejšega neregistrianega vozila, ob tem pa je prišlo do požara in avto je popolnoma zgorel.
LAŽNA PRIJAVA BOMBE
30.9.	ob 11.00 so policisti prejeli sporočilo, da naj bi bila na Osnovni šoli Tončke Čeč nastavljena bomba. Policisti so šolo pregledali, a niso našli nič sumljivega. Kot kaže, je klical nekdo od učencev.
POŠKODOVALI AVTOBUS
22.9.	je K.S. iz Ribnice policistom v Hrastniku naznanil, da so mu neznanci pred športno dvorano na Novem Logu, kamor je pripeljal na tekmo rokometaše, poškodovali avtobus in na njem povzročili za najmanj 300.000 SIT škode, policisti storilce dejanja še iščejo.
OBVESTILO IN POZIV
Na podlagi tretjega odstavka 36.člena Odloka o komunalnem urejanju, vzdrževanju javne snage in zunanjem izgledu mesta in naselij v Občini Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja št. 9/94, 16/97, 8/98) Občina Zagorje ob Savi objavlja podatke o vozilih, ki so bila na podlagi odločbe okoljevarstvene in komunalne nadzornice odpeljane z javnih površin v hrambo na čistilno postajo v Selu pri Zagorju.
V avgustu in septembru je bilo z javnih površin odpeljano eno vozilo: Zastava 101, rdeče barve, brez registrske številke (z Rudarske ceste v Kisovcu).
Pozivamo lastnika vozila, naj vozilo prevzame, sicer bo v skladu s citiranim odlokom odprodano.
Občina Zagorje ob Savi Oddelek za okolje in prostor
8. VINOTKA 1998
Tu F.Ij. GfZi R G5
1
iliiJj
r — — — — — — — — — — — — — — — — — — n
■ Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico ■ “ in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. ' | Objavili bomo le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. |
■ Brezplačno objavljamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno * skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM manjšo hišo v Trbovljah - Bevško, potrebno popravila, primerno tudi za vikend, na 1400 m2 zemlje, tel.: 0609/610-994, 061/764-458 PRODAM zazidljivo parcelo 500 m2 v Knezdolu nad Trbovljami, tel.: 22-721
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM škodo pick up, letnik
1993,	reg. do 5/99, bele barve, radio, lepo ohranjen, cena 380.000 SIT, tel.: 63-315
PRODAM AX 1.1 TRE, letnik
1994,	metalno srebrna barva, centralno zaklepanje, el.stekla, cena
790.000	SIT, tel.: 22-060
PRODAM osebni avto rover 416 GSi z vso opremo, letnik 1993, prva registracija '94 + 4 zimske gume dunlop, od tega sta dve na platiščih, informacije na tel.: 66-099 (zvečer)
PRODAM zastavo 101 medite-ran, letnik 1982, registrirana do 2/ 99, z aluminijastimi platišči in strešnim oknom, možna zamenjava za R4, cena po dogovoru. Naslov: Samo Razpotnik, Cesta zmage 25, Zagorje
RAZNO
PRODAM 386 DX - 40 MHz, barvni monitor, 250 MB diska, 4 MB-RAMA, miška, tipkovnica, cena 34.000 SIT, tel.: 27-002
PRODAM 3 leta star štedilnik Corona 2+2 (el. in plin), kromiran, cena po dogovoru, tel.: 21-530
PRODAM ali oddam v najem nove pikade, ročne nogomete, fliperje, avtosimulatorje, tel.: 63-315
PRODAM 2 slovenski nrodni noši, moški in ženski komplet in mizico za namizni tenis, tel.: 66-315
PRODAM video izobraževalni program SOKRAT - OSNOVNOŠOLSKA MATEMATIKA (6 video
stanovanje s 62 m2 v centru Zagorja, tel.: 64-519
V NAJEM bo Kinološko društvo Trbovlje, Pod ostrim vrhom 25, Trbovlje po adaptaciji dalo gostinski lokal. V kolikor ste zainteresirani, se pismeno oglasite in priložite vašo telefonsko številko.
PRODAM 2 in pol sobno stanovanje v Zagorju, ogled od 14. do IS.ure, tel.: 64-391
kaset). Program primeren za ponavljanje in utrjevanje znanja matematike za višje razrede osnovne šole in prvi letnik srednje šole, tel.:
66-099 (zvečer)
PRODAM Microsoft Home Essentials 98, ki vsebujejo WORD 97 (za oblikovanje besedil), ENCARTA WORLD ATLAS 98 (ki natančno opisuje celo ulice v vašem mestu s pomočjo satelita), MONEY 98 (najlažji način za obračanje denarja), WORKS 4.5 (svetovni najbolj popularni integrirani software), ENTERTAINMENT PACK in INTERNET EXPLOR-ER. Dobite ga s celotno dokumentacijo, popolnoma nov, cena pa je 18.000 SIT (*200 DEM) - 4.000 ceneje, kot v trgovinah z računalniško opremo, tel.: 64-411 (od 17.ure), 64-166 ali 64-250 (med 10. in 17.uro)
PRODAM motor za Nissan Datsun, letnik 1984, prevoženih
80.000	km, uvožen iz Avstrije, z vso potrebno carinsko dokumentacijo. Cena 15.000 SIT, tel. 64-411, 64-166 ali 64-250
ŽIVALI
PRODAM pujske od 30 do 80 kg, tel.: 063/702-194
INŠTRUKCIJE
ŽELITE BOLJŠO OCENO -
Poiščite pomoč - inštruiram MA in
FI, po želji tudi druge predmete, tel.: 29-390
USPEŠNO	inštruiram
matematiko, pridem tudi na dom, tel.: 35-361
INŠTRUIRAM nemščino in francoščino, tel.: 73-719
LEKTORIRAM seminarske in diplomske naloge, tel. ali fax: 44-332
DIPLOMIRANI INŽENIR inštruira matematiko in predmete elektrotehnike, tel.: 27-657
INŠTRUIRAM slovenščino in angleščino, sem študentka, tel.: 26-171
ŠESTOŠOLCI, SEDMO-ŠOLCI IN OSMOŠOLCI!
Ponujam vam možnost, da si iz nemščine in francoščine pridobite osnove znanja za srednje šole. Nudim pomoč v srednjih šolah, tel.:
73-719
INŠTRUIRAM matematiko in predmete elektrotehnike, sem diplomirani inženir elektrotehnike, tel.: 27-657
USPEŠNO INŠTRUIRAM
matematiko za vse stopnje (OŠ, SŠ), po dogovoru tudi druge predmete za OŠ, tel.: 25-810
INŠTRUIRAM fiziko, matematiko in angleščino za SŠ in OŠ, tel.: 35-101
PRIZNANA BIO-ENERGO
terapevtka vam čudežno povrne zdravje po naravni poti, prepričajte se, tel.: 35-379 ali 041/669-297
IMATE BOLEČINE v hrbtenici, kolkih, ramah? Mogoče včasih ne čutite rok? Takoj pokličite Bio-energo center in se naročite, pomagali vam bomo, tel.: 35-379 ali 041/669-297
DELO
IŠČEM zidarja in tesarja za polaganja ladijskega poda, tel.: 61-416
STE BREZ ZAPOSLITVE ali
pa potrebujete dodaten zaslužek z delom na domu (polnjenje kuvert), ki je lahko donosno in primerno za zaslužek tudi do 80.000 SIT mesečno? Pokličite 041/757-550
REDNO zaposlim avtomehanika s 3 leti delovni izkušenj, tel.: 29-658 KNAUF montaža stropov in predelnih sten, bandažiranje in sliko-pleskarstvo, kompletna in kvalitetna storitev, tel.: 0609/648-942 ali 041/ 648-942
VEDEŽEVANJE iz kart RUN in JI-VINGA, srečne številke, razlaga sanj, tel.: 090/41-68, non-stop, strošek 156 SIT/ minuto
HONORARNO DELO.tel :
64-250
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125,
3302 Griže, tel.: 063/715/735
v .-.	y
SMREKOV OPAŽ 1.kvalitete - cena: 630,00 SIT m2, ladijski pod - 1200 SIT m2, brune po
1390,00	SIT m2. Na zalogi tudi drugi gradbeni les, možnost dostave, na zalogi kamen Pohorski lomljenec za polaganje škarp - 950 SIT. Tel.: 063/762-986
KAMEN - pohorski lomljenec (škriljevec), naraven, različnih barv in debelin, za vse vrste oblaganja in urejevanja okolice. Nudimo tudi polaganje kamna in prevoz, tel./fax.: 063/754-003 ali GSM 041/621-478
NIZKOGRADNJA, ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter praznih plošč, tel.: 061/813-642, 061/ 817-624 in 041/680-751
ZAPOSLIM cvetličarja ali cvetličarko, tel.: 0609/631-509
V NAJEM oddam 2 sobno
CIC d.o.o.
NEPREMIČNINE
1420 Trbovlje Ul. 1. junija 7 tel./fax:0601/26-242
PRODAJA, NAKUP, MENJAVA, ODDAJA, NAJEM STANOVANJ,
HIŠ, VIKENDOV, PARCEL, POSLOVNIH PROSTOROV IN OBJEKTOV.
VELIKA IZBIRA, DOBER NASVET, BREZPLAČNA EVIDENCA IN OGLEDI.
nlVvrs^M.Ua I
8. VINOTKA 1998
Igralnica Suzana Zagorje
VABI
na turnir v pikadu "301 DOUBLE OUT", ki bo 17.oktobra ob 19.uri. Nagrade:
1 .mesto - pokal + 50% prijavnin
2.	mesto - pokal + 30% prijavnin
3.	mesto - pokal + 20% prijavnin od 4. do 6.mesta - praktične nagrade Prijavnina znaša 1000 SIT.
Vabljeni!
Zavod za izobraževanje in kulturo Kulturni center Litija
VABI
vse, ki so zainteresirani za nakup abonmajske vstopnice (vse predstave bodo v dvorani na Stavbah predvidoma ob torkih ob 19.30) se oglasite osebno na upravi Kulturnega centra, Trg na Stavbah 8a, vsak dan od 7. do 14,ure ali v Matični knjižnici "dr.Slavko Grum", lahko pa pokličite tudi po telefonu 061/881-718 ali 061/883-102.
Vabljeni!
Kulturni dom Primoža Trubarja
VABI
na koncert Janija Kovačiča z naslovom "Povabilo na bluz", ki bo v Kulturnem domu Primoža Trubarja v Loki pri Zidanem mostu v soboto, lO.oktobra ob 20.30 uri.
Vabljeni!
Vljudna vabljeni na kostanjev piknik na Mrzlici v soboto, 1D.1D.199S.
Za hrano in pijačo poskrbljeno!
KC Delavski dom Zagorje
VABI
na otvoritev in ogled razstave akademskega slikarja Janeza Kardelja, ki bo v četrtek, 8.10.1998 ob IS.uri v avli Delavskega doma v Zagorju. V otvoritvenem programu bo nastopil Kvartet flavt Forem. Razstava bo odprta do 25.10., in to v času drugih prireditev, za najavljene skupine pa po želji.
Vabljeni!
ZIK - Matična knjižnica Litija Društvo prijateljev mladine in Osnovna šola Litija
VABIJO
na prireditve ob tednu otroka:
8.10.	ob 15.00; Pravljice na potepu - v OŠ Dole
8.10.	ob 17.00; Pravljice na potepu - v OŠ Gabrovka
8.10.	ob 17.00; (lutkovni predstavi) Pri žabji mlaki in Kekec - v dvorani Na stavbah v Litiji (brezplačne vstopnice dvignite v Matični knjižnici Litija)
Vabljeni na prireditve!
Rudnik Zagorje v zapiranju d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin,
ki bo v ponedeljek, dne 26.10.1998 ob 8.00 uri v sejni sobi Rudnika /ogorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2.
1.
Predmet jovne dražbe je parc.št. 58/9 - poslovna stavba 394 m2 in dvorišče 558 m2, vpisana v vl.št. 567 k.o. Loke pri Zagorju.
V naravi gre za objekt bivše pralnice, neto koristne površine 395,65 in objekt mizarske delavnice neto koristne površine 153,00 m2, skupaj s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Stanje in lega navedenih poslovnih prostorov je razvidna iz cenitvenega poročilo, ki ga je v aprilu 1997 izdelala družba Smaj Consulting, d.o.o. Ljubljana.
2.
Izklicna cena za nepremičnino iz prve točke znaša 20,784.172,00 SIT.
3.
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom ali overjenim izvodom izpisa iz registra, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pri čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu.
4.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 52720-601-18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom "varščina za javno dražbo”. Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15-ih dneh po končani dražbi.
5.
kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30-ih dneh po končani dražbi.
Del kupnine v višini 5,395.922,00 SIT lahko kupec poravna s kreditom prodajalca, pod pogoji, ki veljajo zo prodajo komunalno opremljenega stavbnega zemljišča v obrtni coni Kisovec, preostali del na dražbi dosežene cenena mora kupec poravnati v roku 30 dni od dneva sklenitve kupoprodajne pogodbe.
Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačana varščino pa bo zadržana.
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
6.
Nepremičnina se prodaja po načelu videno-kupljeno.
7.
Na nepremičnini, ki je predmet te dražbe, obstaja veljavno najemno razmerje. Najemnik ima po sklenjeni najemni pogodbi, ob enakih pogojih, predkupno pravico. S prodajo nepremičnine tretjim, najemno razmerje ne preneha in najemnik obdrži vse pravice kot jih ima dosedaj.
8.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o.. Grajska 2, Zagorje ob Sovi oz. po telefonu 0601/64-100.
RudnikZagorjevzapiranju,d.o.o.
Rudnik Zagorje v zapiranju d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi, objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin,
ki bo v ponedeljek, dne 26.10.1998 ob 7.30 uri v sejni sobi Rudnika Zagorje v zapiranju, d.o.o.. Grajska 2.
1.
Predmet javne dražbe je parc.št. 58/4 - poslovna stavba 684 m2, poslovna stavba 606 m2 in dvorišče 1906 m2, vpisana v vl.št. 567 k.o. Loke pri Zagorju.
V naravi gre za objekt sedanje trgovine Elektroprom Izlake, neto koristne površine 748,95 in objekt skladišča in delavnice neto koristne površine 443,93 m2, skupaj s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Stanje in lega navedenih poslovnih prostorov je razvidna iz cenitvenega poročila, ki ga je v aprilu 1997 izdelala družba Smaj Consulting, d.o.o. Ljubljana.
2.
Izklicna cena za nepremičnino iz prve točke znaša 54,191.779,00 SIT.
3.
Na dražbi lahko sodelujejo domače pravne in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije. Predstavnik pravne osebe se mora izkazati s pisnim pooblastilom ali overjenim izvodom izpisa iz registra, fizična oseba pa z osebnim dokumentom, pti čemer mora predložiti tudi potrdilo o državljanstvu.
4.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun številka 52720-601-18631 pri APP Podružnica Trbovlje s pripisom "varščina za javno dražbo". Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik iztezati s potrjenim prenosnim nalogom. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v 15-ih dneh po končani dražbi.
5.
Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora prodajno pogodbo skleniti najkasneje v 30-ih dneh po končani dražbi.
Del kupnine v višini 18,114.880,00 SIT lahko kupec poravna s kreditom prodajalca, pod pogoji, ki veljajo za prodajo komunalno opremljenega stavbnega zemljišča v obrtni coni Kisovec, preostali del na dražbi dosežene cene pa mora kupec poravnati v roku 30 dni od dneva sklenitve kupoprodajne pogodbe.
Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v določenem roku, se prodaja razveljavi, plačano varščina pa bo zadržana.
Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec.
6.
Nepremičnina se prodaja po načelu videno-kupljeno.
7.
Na nepremičnini, ki je predmet te dražbe, obstaja veljavno najemno razmerje. Najemnik ima po sklenjeni najemni pogodbi, ob enakih pogojih, predkupno pravico. S prodajo nepremičnine tretjim, najemno razmerje ne preneha in najemnik obdrži vse pravice kot jih ima dosedaj.
8.
Vse morebitne dodatne informacije in možne termine ogleda nepremičnine lahko ponudniki dobijo na naslovu
Rudnik Zagorje v zapiranju, d.o.o., Grajska 2, Zagorje ob Savi oz. po telefonu 0601/64-100.
RudnikZagorjevzapiranju,d.o.o.
INTEL CELERON 266
MONITOR BELINEA 15", 1024 X 768, .28 TIPKOVNICA MITSUMI WIN 95 SLO MIŠKA GENIUS EASY S PODLOGO OHIŠJE MINI TOWER AT
OSNOVNA PLOŠČA PENTIUM IILX 440 AT AGP PROCESOR INTEL CELERON 266 MMX BOX 32 MB7T POMNILNIKA SVRAM 10 NS GRAFIČNA KARTICA AT! 3D CHARGER-4 MBYT RAM AGP TRDI DISK SEAGA TE 3.2 GBYT UD.
DISKETNA ENOTA 1.44 MBYT
CD ROM ENOTA CVBERDRIVE 32 X '900.00 SIT SOUNDBLASTER TAMAHA 16 BIT + 5% PD AKTIVNI ZVOČNIK1100 W PMPO
-
'4
\
MimNA D.O.O., POVJUJt ZA RAČUNALNIŠKI INŽimtNG, m2 ŽIVAM M0ST32A E-MAILMimNA@SIOL.NET URL: HTTP://WWW.MIKRONA.SI
(2EE3
•	grafični inženiring
•	tiskarna in založba
•	štampiljke in klišeji
•	reklamni napisi
•
•
1.	ste nezadovoljni?
2.	bi radi napredovali?
3.	sprejemate zahtevno
delo kot izziv?
••••> tiskarja
Od interesentov pričakujemo izobrazbo V. stopnje. Nudimo redno zaposlitev.
-	priučevanje v delo
-	stimulativno nagrajevanje
-	dodatno izobraževanje
-	neomejeno napredovanje
Prijavo s kratkim življenjepisom, dokazilom o stopnji dokončane izobrazbe in opisom doslej pridobljenih delovnih izkušenj pošljite v 14 dneh na naslov:
GRAFEX, p.p. 18,1411 Izlake, tel.: 060174 180
*bnilnr,Tin3'!;
8. VINOTOKA 1998
MOMO?
22.3.-20.4.
Zelo ste ustvarjalni, vendar se pri novih stikih nikar ne prenaglite. Ra-je utrjujte
stare vezi, ki so potrebne večje nege in skrbi. Zdaj imate dovolj energije, da partnerja presenetite z nepričakovanimi stvarmi. Št.: 6.
Stopite v akcijo. Sreča stoji na vaši strani, splača se izkoristiti. Bodite dovzetni za partnerjeve predloge in videli jih boste v drugačni luči. Treba se bo potruditi, da bodo domači bolje razumeli vaše poslovne ambicije. Št.: 2
21.4.-21.5.
'JA*
22.5.-21.6.
Čustveno ra-vnotežje izkoristite za intenzivnejši stik s part-nejrem, ki se bo začudil, ko bo ugotovil, kako ste pravzaprav lahko razumevajoči. Pazite, da boste pred dokončnimi odločitvami pregledali vse možne posledice. Št.: 18.
Uresničujejo se vam drobne želje, prijatelji in li	i	partner vas
01	Ji?	skušaj°raz-
veseliti, vi pa
cc.v.-co.i.	ste yse pre_
večkrat za to nadovzetni. Morda pa od njih pričakujete preveč? V poslovnem svetu vam ne bi škodilo malce vec akcije. Št.: 23.
Za vas in za partnerja bodo nastopili res razburljivi dnevi. Ne prerekajte se preveč in raje poskrbite za pravo usmerjanje ognjenih energij. Nastopil je čas za odkrito soočenje s stvarmi tudi na poslovnem področju. Št.: 10.
Stvari, ki so se utrdile ali tudi že minile, lahko mimo opustite. Začnite z novimi aktivnostmi. V sebi boste čutili dovolj ustvarjalne enrgije, zato to ne bo pretirano težko. Odprite oči in videli boste marsikaj. Št.: 27.
24.7.-23.8.
24.8.-23.9.
/Vača bodočnost
Preden sem se poročil, sem imel šest teorij, kako vzgojiti otroke. Sedaj imam šest otrok in nobene teorije več!
(J.W. Rochester)
Svoje teorije o vzgoji otrok bo preizkušalo 21 novopečenih staršev, ki so to postali v času od 21.9, do 3.10.1998 dvanajstim punčkam in devetim fantkom.
21.9.1998
Antonija Smrkolj, Kolovrat 31 - hči Metka
22.9.1998
Petra Kolenc, Za Savo 4, Hrastnik - hči Neja Milena Cukjati, Zgornji Prhovec 5, Izlake - hči Eva
23.9.1998
Sabina Kmetič, Podkum 15, Podkum - hči Laura Kmetič-Jurečič Veronika Zupan, Opekarniška 12b, Celje - sin Luka Miran Žnidar, Popovičeva 19, Celje - sin Urh
29.9.1998
Melita Miftari, Naselje A.Kaple 8c, Hrastnik - sin Alain Petra Bernot, C.15.aprila 32, Kisovec - hči Patricija
25.9.1998
Samija Čosič, Cesta l.maja 28, Hrastnik - sin Adis Suzana Galič, Kol.l.maja 20, Trbovlje - hči Nensi Medvešek
26.9.1998
Sabina First, Gorica 52, Celje - sin Matej
Manja Zagorc, Šuštarjeva 1, Trbovlje - hči Nika
Vesna Zdovc, Gimnazijska 15a, Trbovlje - hči Tjaša Pangeršič
27.9.1998
Mirijam Čepin, Boben 37, Hrastnik - sin Žan Jasima Mujkanovič, Nasipi 1, Trbovlje - sin Jasim Nada Škoberne, N.H. Maroka 21, Sevnica - sin Matic
1.10.1998
Mateja Bertole, Nušičeva 12, Celje - hči Anja Bertole-Josipovič Irena Baloh, Osredek 12, Šentjanž - hči Katja Odlazek Barbka Dacar, Valvazorjeva 27, Šmartno pri Litiji - hči Neža
2.10.1998
Majra Zukanovič, Nasipi 41, Trbovlje - sin Benjamin
3.10.1998
Mina Kavčič, Cesta zmage 18, Zagorje - hči Melisa
Opravičilo
Ireni Medvešek, Jelovo 26, Radeče seje rodila 18.9.1998 hči Tjaša Trošt. Za napako v prejšnji številki se opravičujemo.
Uredništvo Zasavca.
Cvetje, darila...
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303	odpiralni čas:
od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10 -12
IIM
I0M0?
24.9.-23.10.
24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
Zelo boste družabni in polni duhovitih misli, kar bo v odnose z ljudmi prineslo prijetno svežino. Mirno lahko tudi na polovnem področju uporabite svojo sposobnost očarljivega sporazumevanja. Št.: 5.
Partner bo morda nekoliko bolj razdražljiv, zato se varujte sporov ali celo grobih nesoglasij. Čas za kakšne večje odločitve še ni prišel, a se vam že ponujajo nove priložnosti. Pazite se konflikta z nadrejenimi. Št.: 3.
Nekoliko bolj sproščeno obdobje je pred vami in partner vam bo bolj stal ob strani. Če boste ohranili svojo telesno kondicijo vam bo tudi posel dobro uspeval, čeprav pomebnejših novih priložnosti še ni videti. Št.: 20.
V odnosih z ljudmi se bodo do-gajale izra-žito poziti-vne stvari. Stara neso-23.12.-20.1. glasja se bodo lahko zgladila, če boste le vložili še kanček lastne volje. Tudi pri poslu vam bo pozitivna energija koristila. Št.: 14.
Prihaja čas dejanj. Pokazali boste vse adute, ki jih premorete. Pazite le, da ne boste nehote preveč nasilni, saj s tem lahko vse samo po-.slabšate. Zaposleni boste s stanjem v domači hiši. Št.: 25.
Uspelo vam bo dokončati stvari, ki so dolgo na mrtvi točki. Pogoj je seveda, da dejavno izkoristite ugodno obdobje. Tudi v odnosih z ljudmi boste lahko izkoristili svojo povečano energijo. Št.: 19.
21.1.-19.2.
20.2.-21.3.
NAGRADNA KRIŽANKA -J- NAGRADNA KRIŽANKA
AVTOR:
BORUT
LEVEC
IZRAŽANJE
HVALEŽ-
NOSTI,
ZAHVALA
SLOVENSKI
KOROŠKI
PESNIK
(FRAN)
SREDNJE-
VEŠKA
LUTNJA
RUSJA-
NOVO
LETALO
EVROPSKI
NERCS
CENJENIM
KRZNOM
PLAČILO NA RAČUN, AKONTACIJA
BERJI
RODOŠEK
LEVI PRITOK REKE ALLERV NEMČIJI
NEMŠKI
FILOZOF
(GEORG)
GLAVAR-
JEVA
ZENA
NEKDANJI
SOVJETSKI
POLITIK
HRUSCOV
EKVI-
VALENT
SLOVENSKA
PEVKA
ZABAVNE
GLASBE
SLOVENSKI
PEVEC
ZABAVNE
GLASBE
ITALIJAN-
SKI
PISATELJ
CORRADO)
ODISEJEVA
DOMOVINA
RAZSVET-
LJENEC
PREMIKANJE PO ZRAKU
MESTO V NOTRANJI DALMACIJI
MESTNI
PREDEL
LJUBLJANE
ZIVO-
PISANA
PAPIGA
TROPSKIH
PREDELOV
NORVEŠKI
ALPSKI
SMUČAR
SKAARDAL
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
PRIPADNIK
BRITOV
ČETRTI IN PETI VOKAL NASE ABECEDE
LOVSKI
PES
PERZIJSKI DUH ZLA
AMERIŠKI HUMORISTI-CNI PISATELJ TVVAIN SLOVENSKA GLEDALIŠKA IN FILMSKA IGRALKA
HITER
KONJSKI
TEK
SVEDSKI
FILMSKI
REŽISER
SJOBERG
NESKONČNO, NEIZMERNO ŠTEVILO
SOKRATOV
TOŽNIK
RASTLINA Z GOMOLJI AFRIŠKI
ALGE IN PLAVAJOČE RASTLINE NA STOJEČI VODI
AFRIŠKA
ANTILOPA
RISAR
STRIPOV
jMBAZNA
TKANINA

IVAN
LENDL
GRŠKI
OTOK
ČEBULI
PODOBNA
RASTLINA
SKRIVNI
ODPO-
SLANEC
VEC
RASTLIN,
RASTLINE
EGIPTOVSKI
POLITIK
TGAMALAl
gr.boGin.
ZEMLJE
ZDRAVNIK, SPECIALIST ZA NOVOTVORBE

JUŽNO-
AMERIŠKA
ŽIVAL
KEMIJSKA PRVINA (Br)
VOJAŠKO PRISTANIŠČE NA SEVERU NEMČIJE
SVOD
NAD
NAMI
IVO
SVETINA
MEHKO
USNJE,
IRHOVINA
KOŽNO
VNETJE,
MAHOV-
NICE
PRISTAŠ
CARTIZMA

KAREL
ERBEN
SLOVENSKA
POPEVKA-
RICA
GODEC
VEČJA UPRAVNA ENOTA V NEKATERIH DRŽAVAH
NEKDANJI
SOLSKI
ZAPOR
NEKDANJA AMERIŠKA SMUČARJA (PHIL IN STFVR
SLOVARČEK- ILUM1NAT: razsvetljenec LEINE: reka v Nemčiji RAPE: mahovnice ' MIRIADA: neskončno število LAVTA: lutnja KARCER: šolski zapor
ZELO HITRO
"Kdaj pa zdaj vstajaš, ko si na počitnicah?"
"Ko me obsijejo prvi sončni žarki..."
"Zakaj pa tako zgodaj?"
"No, saj to ni tako zelo zgodaj. Okno moje sobe je obrnjeno na zahod."
DRUGAČNO MNENJE
"Pazi no malo, kam stopiš, govedo!" reče Polde potniku v prepolnem avtobusu, ne da bi pogledal.
"Kdo, jaz?" odvrne ozmerjani. Polde ga pogleda in vidi, da je za glavo višji...
"Ne, sploh ne! Saj vidite, koliko goved je okoli naju..." se skuša izgovoriti Polde.
NA SODIŠČU
"Ne boj se, glavnemu sodniku si zelo simpatičen..." reče odvetnik obtoženemu.
"Kako pa to veste?"
"Veselo se je nasmehnil, ko sem mu rekel, da si nedolžen..."
V LEKARNI
"Dajte mi še eno tako stekleničko otroškega sirupa proti kašlju, kot ste mi ga dali pred pol ure!" "Nemogoče, da bi otrok popil že ves sirup!"
"Seveda ne... Da bi odprl usta, smo morali vzeti vsak po eno žlico jaz, žena, babica, dedek, teta in stric in še sosedje..."
...da je, ko se je zapletla v mrežo lovcev, divja koza z goratega področja Azije padla v nezavest.
...da dobijo na Filipinih državljani volilno pravico, ko so stari 15 let, v Andori pa pri 25-ih letih.
...da so najširši slapovi na svetu od 12 do 15 m visoki slapovi Khone v Laosu: široki so 10.800 m, njihov pretok pa znaša 42.500 m3 na sekundo.
...da se pražival Glauco-ma, ki se razmnožuje z
binarno delitvijo, vsake tri ure razdeli v dve novi bitji - v enem samem dnevu postane kar šestkratna prababica 5 510 potomci. ...da najmanjše kokošje jajce tehta 12,69 g, veliko je 34 mm, obsega pa 87 mm. Znesla ga je dveletna kokoš nesnica v kokošnjaku Iva Zukanoviča v Piranu.
...da je palača bruneiškega sultana v prestolnici Ban-dar Seri Begawan, ki so jo dogradili leta 1984 in je stala 300 milijonov funtov, s 1788 sobami največja palača na svetu. V podzemni garaži je prostora za 110 avtomobilov.
tematske slikovne
a.
:
!vT.i“: Iz mr,
8. VINOTOKA 1998
NAGRADNA KRIŽANKA
VRTNARSTO IN PRIDELAVA ZELENJAVE MASELJ VIDRGA, Tel.: 0601/75-290
REŠITEV OZIROMA GESLO
nagradne križanke pošljite do 21. 10. 1998 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.20/ 98". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (ki je ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, kijih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakajo:
1.	Praktična nagrada Vrtnarstva in pridelave zelenjave Maselj Vidrga v vrednosti 3.500 SIT
2.	Praktična nagrada Vrtnarstva in
pridelave zelenjave Maselj Vidrga v vrednosti 3.500 SIT
3.	Praktična nagrada Vrtnarstva in pridelave zelenjave Maselj Vidrga v vrednosti 3.000 SIT
Izžrebanci nagradne križanke 18/'98 tnagrade prispeva Forum d.o.o. Zagorje):
L: Praktična nagrada
Nevenka Ostanek, Kotrcdcž 30,
Zagorje
2.	: Praktična nagrada
Ivanka Mur, Boben 33, Hrastnik
3.	: Praktična nagrada
Dragi Breznikar, T.Čeč 2a, Trbovlje
4.	: Praktična nagrada
Stane Virant, Trg revolucije 9, Trbovlje
Vsem izžrebancem čestitamo!
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20.
julija 2c, Zagorje od 12.10.1998 do 20.10.1998 od 10.00 do 13.00 ure.
Rešitev nagradne križanke 18/'98 (VODORAVNO):
SVEČICA, VOLIVEC, ASINARA, KIS, NO, TRAPA, BRYAN, LI, AAVO,
PAD, PREDTAKT, OSA, AEDA, NOROST, KADMIJ, KREIS, LESTER, ISKR, KIR, ACETAT, OZ, ABADON, MAKROBIOTIKA, OTRIN, AKIMOV, DON JUAN, RAŽA, ARA, SAT, MAL.
PROGRAM RADIA TRBOVLJE 24UR VSAK DAN
PONEDELJEK: 00-6.00- NOČ Z Radijem, e.oo- dobro jutro, 7.00-
POROČILA, 7.15 JUTRO Z...7.45-
ČASOPISJE, 8.00 -TEMA, SERVIS,, 9.00-POROČILA, TEMA IN GLASBA, 10.00-REDAKTORJEVE MINUTE, 11.00 -POROČILA, 12.00- GOSTJE GLASBENIKI, 13.00 POROČILA, 13.15- 13.55 SERVIS, POPEVKA IN VIŽA DNEVA,
Radijsko popoldne, 15.00- zasavski DNEVNIK, 15.20- MUZIKA-MUZIKA, 16.00 - ŽELELI STE..., 17.00 POROČILA, 17.10 RADIO NA OBISKU,
18.00-	POLONINA KRAMLJANJA, 18.30 SERVIS, 18.45 ZADNJA POROČILA,
19.00	VEČER OB RADIU, 24.00 NOČ Z
Radijem
TOREK: 00-6.00- NOČ Z RADIJEM,
6.00-	DOBRO JUTRO, 7.00- POROČILA, 7-15 JUTRO Z....,7.45- ČASOPISJE, 8.00 -TEMA, SERVIS, , 9.00- POROČILA, TEMA IN GLASBA, 10.00- REDAKTOR-jEVE MINUTE, 10.05- RADIO NA TERENU, , 11.00 - POROČILA, 12.00-SERVIS 12.55- , 13.00 POROČILA, 13.15-13.55 SERVIS, POPEVKA IN VIŽA
dneva, radijsko popoldne,, 15.00-ZASAVSKI DNEVNIK, 15.20- MUZIKA-MUZIKA, , 16.00 - SERVIS, , 17.00 POROČILA, 17.10 ŠPORT NA RADIU TRBOVLJE, 18.00- ŠPORT NA RADIU TRBOVLJE, 18.30- SERVIS, 18.45 ZADNJA POROČILA, 19.00 VEČER OB
Radiu, 24.00 noč z radijem
SREDA: 00-6.00- NOČ Z RADIJEM, 6 00- DOBRO JUTRO, 7.00- POROČILA, 7-15 JUTRO Z.7.45- ČASOPISJE, 8.00 -
tema, servis , 9.00- poročila, tema
!N GLASBA, 10.00- REDAKTORJEVE
minute, 10.05- radio na terenu ,
11 00 - POROČILA, 12.00- DRUŠTVO PRDATEUEV malih živali, servis ,
13.00	POROČILA, 13.15- 13.55 SERVIS, POPEVKA IN VIŽA DNEVA, RADIJSKO POPOLDNE, 15.00- ZASAVSKI DNEVNIK, 15.20- MUZIKA-MUZIKA , 16.00 -SERVIS, 17.00 POROČILA, 17.10-UPOKOJENCI MED NAMI , 18.00- UPOKOJENCI MED NAMI, 18.30 SERVIS, 18-45 ZADNJA POROČILA, 19.00 VEČER OB RADIU, 24.00 NOČ Z RADIJEM
ČETRTEK:	00-6.00- NOČ Z
Radijem, 6.00- dobro jutro, 7.00-
POROEČILA, 7.15 JUTRO Z..7.45-
ČASOP1SJE, 8.00 -TEMA, SERVIS, 9.00-
POROČILA, TEMA IN GLASBA, 10.00-REDAKTORJEVE MINUTE, 10.05- RADIO NA TERENU, 11.00 - POROČILA,
12.00-	GLASBENI KOLEDARČEK, 13.00 POROČILA, 13.55 SERVIS, POPEVKA IN VIŽA DNEVA, RADIJSKO POPOLDNE,
15.00-	ZASAVSKI DNEVNIK, 15.20-MUZIKA-MUZIKA, 16.00 - SERVIS, 16. 15 - PRODAJA PO TELEFONU, 17.00 POROČILA, 17.10 OB SAVI NAVZDOL,
18.00-	OB SAVI NAVZGOR, 18.30 SERVIS, 18.45 ZADNJA POROČILA,
19.00	ŽIV VEČER OB ŽIVEM RADIU,
24.00	NOČ Z RADIJEM
PETEK: 00-6.00- NOČ Z RADIJEM,
6.00-	DOBRO JUTRO, 7.00- POROČILA,
7.15 JUTRO Z.7.45- ČASOPISJE, 8.00 -
TEMA, SERVIS,, 9.00- POROČILA, TEM A IN GLASBA, 9.15- PRODAJA PO TELEFONU, 10.00- REDAKTORJEVE MINUTE, 10.05- RADIO NA TERENU,
11.00	- POROČILA, 12.00- GLASBENI KOLEDARČEK, 13.00 POROČILA, 13.ISIS.55 SERVIS, POPEVKA IN VIŽA DNEVA, RADIJSKO POPOLDNE, 15.00-ZASAVSKI DNEVNIK, 15.20- MUZIKA-MUZIKA, 16.00 - SERVIS , 17.00 POROČILA, 17.10 MLADINSKI VAL , 17.55 ,
18.00-	MLADINSKI VAL, 18.30 SERVIS, 18.45 ZADNJA POROČILA, 19.00 VEČER OB RADIU, 24.00 NOČ Z RADIJEM
SOBOTA: 00-7.00- NOČ Z RADUEM,
7.00-	DOBRO JUTRO, 7.15 JUTRO
Z....,7.45- ČASOPISJE, 8.00 -LETNI ČASI NA RADIU TRBOVLJE ,	9.00-
POROČILA, POPEVKA TEDNA, 10.00-KRAMUANJA, 11.00 - TEDEN BIL JE ŽIV, 12.00- KUHAJMO Z DUŠO, 12.30-,
13.00	POROČILA, 13.55 SERVIS,
POPEVKA IN VIŽA DNEVA, RADIJSKO POPOLDNE ,	15.00- ZASAVSKI
DNEVNIK, 15.30- GLASBENI KOKTAIL,
16.00	-MODA, SERVIS, 17.00 POROČILA, 17.10 SOBOTNO POPOLDNE , 1S.OO-SOBOTNO POPOLDNE,
18.30	SERVIS, 18.45 ZADNJA POROČILA, 19.00 VEČER OB RADIU,
24.00	NOČ Z RADIJEM
NEDELJA: 00-8.00- NOČ Z RADIJEM,
8.00-	DOBRO JUTRO, 8.15-DUHOVNA MISEL, 8.30 SERVIS-DEŽURSTVA, CICIVRTIUAK, 11.00- TEDENSKI BAROMETER , 11.10 VIŽA TEDNA, 12. 00 VEČNO ZELENE, 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV, RADIJSKO POPOLDNE,
14.00	HOROSKOP, KRAMLJANJE, ZANIMIVOSTI, 15.00 PRODAJA PO TELEFONU, 15.20- PREGLED
DOGODKOV DOMA IN PO SVETU,
16.00	- PRODAJA PO TELEFONU , 17.00 GOST, KRAMLJANJE ,18.00-ZASAVSKIH 5+5, 19.00 VEČER OB RADIU, 24.00 NOČ Z RADIJEM
OBVESTILA: načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00.
TV CENTER TRBOVUE
Četrtek, 8.10. in 15.10.1998
10.00	Videostrani 15.50 TV prodaja rabljenih avtomobilov 15.55 Avtomobilizem (P) 16.25 Prezrto (P)
16.35	Sosedje (P) 18.30 Bingo bongo (otroška oddaja) 19.00 Sosedje (nanizanka) 19.30 TV prodaja rabljenih avtomobilov 20.00 Zasavje danes (poročila) 20.15 Rezervirano 20.45 Hot spot (zabavnoglasbena oddaja) 21.45 Zasavje danes (P) 22.00 Produkcija LTV Slovenija (oddaja ene od članic Združenja lokalnih televizij) 22.30 Naj spot 22.45 TV prodaja rabljenih avtomobilov
Petek, 9.10. in 16.10.1998
10.00	Videostrani 15.00 TV prodaja rabljenih avtomobilov 15.10 Ne zamudite 15.40 Produkcija LTV Slovenija (P) 16.10 Naj spot 17.05 Rezervirano (P) 17.35 Sosedje (P)
18.00	Hot spot (P) 19.00 Sosedje (nanizanka) 19.30 TV prodaja rabljenih avtomobilov 20.00 Zasavje danes (poročila) 21.30 Film tedna 23.00 TV prodaja rabljenih avtomobilov
Sobota, 10.10. in 17.10.1998
8.00	Videostrani 9.55 TV prodaja rabljenih avtomobilov 10.00 C - trak 13.05 Kuhajmo z Martinom (P) 13.40 Pesem domača (P) 14.10 Produkcija LTV Slovenija 14.40 Rezervirano 15.10 Videoboom 40 16.00 Kako biti zdrav in zmagovati 16.35 Iz glasbenega arhiva TV Center 17.00 Čestitke in pozdravi
17.30	Bingo bongo 18.00 Ne zamudite 18.20 TV prodaja rabljenih avtomobilov
Nedelja, 11.10. in 18.10.1998
7.00	Videostrani 7.45 Ne zamudite 7.50 TV prodaja rabljenih avtomobilov
8.00	Risanka 10.00 C - trak (kontaktna oddaja) 12.00 Čestitke in pozdravi
12.35	Zlati zvoki 14.00 Aktualno (P) 14.45 Oddaja o kulturi 16.15 Prezrto (P) 16.45 Sosedje (nanizanka) 17.15 Avtomobilizem (oddaja o zgodovini avtomobilizma) 18.05 Posnetek športne prireditve 20.00 Film tedna (P) 21.30 TV prodaja rabljenih avtomobilov
Ponedeljek, 12.10.1998
10.00	Videostrani 16.35 TV prodaja rabljenih avtomobilov 16.40 Ne zamudite 16.45 Sosedje (P) 17.10 Risanka 18.00 Naj spot 19.00 Sosedje (nanizanka) 19.30 TV prodaja rabljenih avtomobilov 20.00 Zasavje danes (poročila) 20.15 Kuhajmo z Martinom
20.35	Zadetek v polno 21.00 Aktualno (informativna oddaja) 21.45 Zasavje danes (P) 22.00 Posnetek športne prireditve 23.25 Ne zamudite 23.30 TV prodaja rabljenih avtomobilov 23.35 Videostrani - blok z obvestili
Torek, 13.10.1998
10.00	Videostrani 15.30 TV prodaja rabljenih avtomobilov 15.35 Posnetek športne prireditve (P) 17.10 Zadetek v polno (P) 17.20 Sosedje (P) 17.45 Aktualno (P) 18.30 Pesem domača
19.00	Sosedje (nanizanka) 19.30 TV prodaja rabljenih avtomobilov 20.00 Zasavje danes (poročila) 20.15 Glasbena oddaja 20.40 Kultura 22.05 Zasavje danes (P) 22.15 Kako biti zdrav in zmagovati 22.45 TV prodaja rabljenih avtomobilov 22.50 Videostrani
Sreda, 14.10.1998
10.00	Videostrani 15.30 TV prodaja rabljenih avtomobilov 15.35 Kultura (P) 17.05 Sosedje (P) 17.30 Glasbena oddaja (P) 19.00 Sosedje (nanizanka)
19.30	TV prodaja rabljenih avtomobilov 20.00 Zasavje danes (poročila) 20.15 Zlati zvoki 21.45 Zasavje danes (P) 22.00 Prezrto (informativna oddaja) 22.15 Avtomobilizem 22.45 Videoboom 40
23.30	TV prodaja rabljenih avtomobilov, videostrani
8. VINOTOKA 1998
j.j.jr.G;
vsaka podobnost s slovenskim nogometom je zgolj slučajna... HORUUUUK!
V ZASAVSKI MALONOGOMETNI LIGI SE DOGAJAJO MEDDRŽAVNE TERME I ŠPORTNO DRUŠTVO "TRIMČER" PA NE PREVERJA TEGA, NE OBEŠA ZASTAV PA TUDI TEMU PRIMERNEGA DELEGATA NE ZAGOTOVI.
(sledi pritožba na UEFA - HORUK!)
Znani litijski občinski fu(n)kcionar razkazuje svoje otroke, kot v
zoo-ju.
(PRAVIJO, DA TUDI RAVNA Z NJIMI TAKO... 4. IN 5. OKTOBER, HORUK!)
TRBOVLJE V SRCU SLOVENIJE IN EVROPE ! 1.
(so se nekaj naučili od sosednjega župana! HORUK)
Trbovlje v srcu Slovenije in Evrope !	2.
(SEVEDA S POLNO R.... JE LAHKO S. HORUKERJI!)
STE SLIŠALI ZA ČLOVERA, Rl RLJUB SVOJEMU STANU VSENAORROG BRUHA ŽVEPLO IN OGENJ, PA SE VSEENO IMENUJE ČLOVER?
Tik pred zaključkom redakcije "LIROFA" smo dobili še vročo fotko, ki zgovorno priča, kako so potekali dogovori o izgradnji TET5...
ISKRICE NA ZADNJI STRANI
BARBARSKA DRŽAVA IN BARABE
Generalni državni tožilec Drobnič je v Dragi izjavil, da je Slovenija barbarska država. Predsedniku Kučanu to ni bilo všeč in je napisal protestno pismo, Jelinčič pa gaje ovadil. Ne vem, če tožilčeve besede držijo, mislim pa, da po mnenju mnogih »navadnih državljanov« drži, da imamo v Sloveniji kar nekaj BARAB.
NAŠI VRLI MINISTRI
Ministra za okolje in prostor Gantarja, lahko odnese potres v Posočju in vse v zvezi z njim (»hitra« obnova naprimer), Gabra, ministra za šolstvo in šport, lahko odnese matura (Jankovič) in ostale očitane nepravilnosti v ministrstvu, ministru za obrambo Krapežu pa tudi veliko stanovanje, ki si ga je, kot izgleda, nezakonito sam dodelil, ni več v tako veliko veselje. Lahko, da bo ostal brez njega in še brez ministrskega stolčka. Predčasen odhod z vlade »grozi« tudi ministru za lokalno samoupravo Grafenauerju, ker se mu je zgodil Koper. Nekaj »škriplje« tudi v naši tajni službi Sova (domnevno prisluškovanje nekaterim političnim strankam in gen. državnemu tožilcu). Če to o prisluškovanju drži, bo držalo tudi to, da se stolček maje tudi ministru za notranje zadeve (in velikemu pogajalcu s sindikati vseh vrst) Bandlju. Ministru za kmetijstvo Smrkolju pa nekateri tudi obljubljajo vročo jesen. Se pa po mojem omenjenim ministrom ni potrebno preveč bati za svoje pozicije. Ali so krivi ali ne. Bo že vladna koalicija stopila skupaj in ministre na preverjeni način rešila. Z glasovalnim strojem.
SOCIALDEMOKRATI ZMAGUJEJO
Zaenkrat še ne v Sloveniji, kot ste se verjetno nekateri prestrašili (se pa nikoli ne ve). So pa to storili v Nemčiji, Angliji, na Švedskem itd..
LIBERALNI DEMOKRATI ZMAGUJEJO
Zaenkrat bolj ali manj le v Sloveniji, kar verjetno pri nekaterih povzroča strah. Se pa nikoli, npr. v Nemčiji, pred volitvami ne ve, ali se jim bo uspelo prebiti v parlament ali ne.
VSE STRANKE ZMAGUJEJO
Ker nas vedno znova in znava »naflancajo«.
MNOGI SO MNENJA, NAJ SE NOVINARJI ALI TISTI, Rl
SE URVARJAJO S TEM, NE BI SMELI POJAVITI NA VOLITVAH ROT RANDIDATI ZA POLITIČNE FUNRCIJE. ČE PA ŽE IN V ROLIROR SO IZVOLJENI, NAJ NOVINARSREGA DELA NE BI VEČ OPRAVLJALI. VSAJ
ZA ČAS OPRAVLJANJA POLITIČNE FUNRCIJE NE.
iskrice zbral in dodal Igor Goste
ŽIVLJENJSKI KROG
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja




krščenk in krščencev...
Zagotavlja jim svobodnejšo izbiro
poklica in dokončanje šolanja brez
•....... ,.,.
Ne sprašujmo se, kaj bo iz. njih,
ko zrastejo. Zagotovimo jim

štipendijo že danes.
zavarovalnica triglav, d.d.
Celje - skladišče
D-Per
OKTOBRSKA PONUDBA Bai 6/1998
5000005694,20
COBISS s
/O
Banka Zasavje d. d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
50% ZNIŽANJE provizije za plačilo položnic na bankomatu
KREDITI do 12 mesecev z NIŽJO obrestno mero TOM fiksno + 3,9% fiksno = fiksna anuiteta ali
TOM	+ 3,9%	= spremenljiva anuiteta
MLADINSKO in STANOVANJSKO VARČEVANJE po NOVIH, UGODNEJŠIH pogojih
Namensko VARČEVANJE RAZREDNIH SKUPNOSTI ZA IZLET
- ugodni pogoji + NAGRADE
OKTOBER mesec varčevanja v Banki Zasavja d.d. Trbovlje