OSREDNJA
KNJIŽNICA
CEU«
Leto XI	številka 11	cena 1,46 EUR	25. november 2009

Odpadki so naša odgovornost ..............................str. 8
Alkohol, hitrost in predrzna vožnja so največji problem...str. 9
Celje • skladišče Per
-y@dn.ja v
xjö-	<5,
'V	A
a«
.0t(iS>ia »
S
III 266/2009
Boarderske	Smučarska	Zaščitna
čelade	očala	oprema
Utrip brezplačno prejemajo gospodinjstva v občinah Žalec, Prebold, Polzela, Braslovče in Tabor, občani Vranskega pa ga lahko kupijo v Bistroju Brglez, Vransko.
Ekomuzej odpira vrata
V muzeju bo na ogled bogata bera naše hmeljarske dediščine
Rok evropski prvak
Rok Drakšič
Judoist Rok Drakšič, doma iz Griž, član Judo kluba San-kaku iz Celja, je na evrop-
skem prvenstvu do 23 let v turški Antalyji osvojil zlato kolajno, potem ko je v finalu kategorije do 66 kilogramov z iponom premagal Poljaka Pawla Zagradnika.
Pred tem je Drakšič ugnal Moldavca Viktorja Scvortova, Azerbajdžanca Emila Hasanova in Rusa Musa Moguškova. Za 22-letnega Žalčana je po letošnji zmagi na svetovnem pokalu v Budimpešti in osvojenem svetovnem pokalu v Moskvi pred tremi leti, to največji uspeh v karieri.	T. T.
• CREA'fè&m
STREHA ZA VEČ GENERACIJ
OPEČNA STREŠNA KRITINA VRHUNSKE KVALITETE s
GARANCIJO
strešnik VIVA NEU, bakreno rdeč engabiran, lm2 že od 9,40c z ddv dalje...folija CRE/CTON DUO^'^ Informacije na tel. 03 710 09 50 in 031 637 213
________www.creattim.si
Potem ko so 2. julija podpisali pogodbo o obnovi stavbe sušilnice pri Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu, danes zvečer osrednji Ekomuzej hmeljarstva in pivovarstva pri IHP v Žalcu odpira svoja vrata. Na uradnem odprtju, ki je za širšo javnost zaprto, bo vabljene nagovoril tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor. V soboto od 10. do 15. ure pa bo muzej prvič odprl vrata tudi za širšo javnost.
Vrednost pogodbe za obnovo ekomuzeja v Žalcu po julija podpisani pogodbi znaša nekaj več kot milijon evrov, v njem pa se bodo obiskovalci lahko seznanili s pridelovanjem hmelja na star način, z razvojem hmeljarstva in pivovarstva v Sloveniji, na voljo pa bodo tudi tematska strokovna knjižnica, trgovina s spominki in degustacijski prostor z manjšo pivovarno. Muzej bo povezoval izobraževalno, kulturno in turistično infrastrukturo ter predstavljal informacijsko in raziskovalno središče kulturne in naravne dediščine Spodnje Savinjske doline. V okvir ekomuzeja spada tudi šest vstopno-informacijskih točk v vseh šestih občinah Spodnje Savinjske doline.	L. K.
Žalec, savinjska cesta 87 tel. 03/713 26 60, 713 26 66
Jagradna igra za nakup nad 8,35 €!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic
1.	Dimče Ivanovski,
Na Zelenici 18 Prebold
2.	Andreja Klopčič,
Razbor 3, Čemšenik
3.	Marjeta Dekleva,
Šarhova 20, Ljubljana
Nogomet v plesu sreče združil vse
Če bi vas vprašala, kaj je tisto, po čemer si boste najbolj zapomnili pretekli teden, bi vas najbrž velika večina brez pomisleka odgovorila, daje to naša slovenska nogometna pravljica. Zmaga naše nogometne reprezentance proti ruski in uvrstitev na svetovno prvenstvo je za nekaj časa delovala kot zdravilo proti vsem bolečinam, ki nas tarejo, in kot čudežna plahta zasenčila vse ostalo, kar seje oni teden dogajalo.
In res je čudež: dvakrat po 45 minut spretnega dirjanja 22 mladcev za žogo sem ter tja po dolžinih dobrih sto metrov in širini do 75 metrov travnate površine z izplenom enega samega zadetka je za nekaj ur priklenilo na tribune in pred TV-sprejemnike vesoljno Slovenijo, da o nekajkrat bolj vesoljni Rusiji sploh ne govorimo.
Pa ne le to, povzročila je, da en teden govorimo in mislimo (skoraj) samo o tem, vse naslovnice medijev pa imajo iz dneva v dan objavljeno njeno nadaljevanko. Povzročila je, da smo kot v transu za nekaj časa pozabili na vse drugo, celo na eksistencialne težave, na brezposelnost, nizke plače, gospodarsko krizo, pandemsko gripo in bolj lokalno, da imamo razkopane ceste, nižje občinske proračune in da se kdaj nimamo radi... Kot mamilo je delovala na mlado in staro, ob njej je predsednik države skandiral: »Kdor ne skače ni Slovenc!«, predsednik vlade pa čistil nogometne kopačke. V pogovorih na spletnih forumih, na ulici, v lokalih, v službi, v šoli in doma smo se pogovarjali o njej in če ne o njej, smo imeli vsaj njen pozitiven naboj za vse drugo. Vsaj za nekaj časa je združila desno in levo politiko, premostila generacijska trenja, konkurenco spravila na skupno tribuno in sprte sosede na skupni imenovalec. Že isti dan so se na njeni dediščini rodili novi, nogometni vici in začeli krožiti med nami. Nogomet je postal naša zmaga na vseh področjih, »premagali« smo celo Hrvate, ki jim veliki met v Afriko ni uspel. Avtocenzura ali kar »omejevanje« svobode govora tistih, ki si niso upali povedati, da velike tekme sploh niso gledali, je postala sprejemljiva.
Analgetikov s takšnim učinkom, ki vsaj začasno zdravijo tudi depresije in druge anomalije, zaenkrat še ni izumil nihče. Niti sveti Martin, ki bolj ali manj vedno drži le do naslednjega jutra inje v naših krajih spet prekomerno zalil nekaj vinskih bratcev. Treh, ki sojih policisti prepričali, da so pihnili v njihove piščali, celo do treh promil alkohola in to za volanom. Potem pa je vseeno bolje, da si v radoživih dneh veselega decembra, ki se bliža, najdemo kakšno podobno skupinsko mamilo, kot je nogomet. Takšno, ki nam ga prinaša 29. november. Za ene takšno, ki nam gaje v rajnki državi Jugoslaviji njen rojstni dan, za druge takšno, ki nam ga pričara zgolj čarobnost prve adventne nedelje in prazničnih dni, ki sledijo. Izberite sami in naj vam bo pravljično. Kot bi plesali po stometrskem travnatem nogometnem igrišču z najboljšim in najbolj zaželjenim nogometnim plesalcem.	Lucija Kolar
PROMETIMA NESREČA - KAJ STORITI ?
SERVIS DREV d.o.o.	“'S?«’
Drešinja vas 46 a. 3301 Petrovče, Tel 03 713 60 66	<k>i7.oo ur«
• ugodne kleparske, ličarske in mehanične storitve za VSE tipe vozil
-	popravilo - izravnava pločevine po toči BREZ ličenja
-	pogodbeno cenilno mesto zavarovalnic, pri nas opravite vse na enem mestu!
-	vozilo pripeljete k nam. kjer ga ocenimo, prevzem nadomestnega vozila, ob koncu popravila pri nas odpeljete BREZ plačila ( zavarovalnica izda ^ nalog s pooblastilom)
Pogodbena delavnica
triglav
^y\
ZAVAROVALNICA MARIBOR
AdriaticSlovenica ^
+ *
HÖR IM AN N
garažna in industrijska vrata
Ne tvegajte, ko gre za varnost in udobje vaše družine. Izberite najboljšo kombinacijo: kakovost in zanesljivost.
ODLIČNA IZBIRA. ODLIČNA PONUDBA!
matjaž
Ustvarjamo pozdrave
0«n«ralni uvoznik za vrata HSrmann v Slavoniji: Matjaž d.o.o. T 03/71 20 600 PE Ljubljana T 0I/24 45 680
Najlepši kraj, hiša, kmetija 2009
Žrtve niso številke
Nagrajenci letošnjega projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija
V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so ob koncu projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija 2009 pripravili prireditev s kulturnim programom in podelitvijo priznanj.
Ocenjevanje prijavljenih objektov in krajev vsako leto pod pokroviteljstvom Občine Žalec opravi posebna petčlanska komisija Zveze turističnih društev Občine Žalec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, ki jo je vodila Štefanija Kos Zidar. Najprej so podelili priznanja za najlepše obnovljen objekt kulturne dediščine. Priznanja za tretje mesto sta za Obrezov kozolec v Veliki Pirešici prejela Marko in Nives Mirnik. Drugo mesto je komisija prisodila obnovljenemu Dominikovemu domu Župnije Petrovče, prvo mesto pa objektu družine Masnec iz Šempetra. Za najlepše urejen poslovni objekt so letos izbrali gostišče Asado Levec, dve drugi mesti je komisija dodelila Avtomehaniki Dosedla Žalec in Ribniku Steska na Ponikvi, tretje pa Verde baru Petrovče. Najlepše urejena šola je Podružnična osnovna šola Ponikva. V kategoriji najlepše urejena kme-
tija je priznanje za prvo mesto prejela kmetija družine Brglez iz Šempetra, drugo družina Jo-šovc iz Petrovč in tretje družina Šmarčan iz Zavrha. Prvo mesto za najlepše in skladno urejeno hišo z okolico sta prejela Alenka in Matjaž Goršek iz Petrovč, drugo Majda in Bojan Ažnik z Ložnice pri Žalcu in tretje družina Debelak iz Šempetra. Komisija je ocenjevala tudi urejenost krajev, zaselkov in delov krajev, pri čemer je pomemben čut za urejenost okolice vseh prebivalcev. Priznanje za prvo mesto sta prejela KS Gotovlje in Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje za Rožno ulico od št. 66 do 69, drugo pa KS Galicija in Turistično društvo Galicija za zaselek Gorca.
Vse nagrajene objekte so prikazali v kratkih predstavitvenih filmih, za kar je poskrbela Savinjska televizija. Župan Lojze Posedel in predsednica Zveze turističnih društev Občine Žalec Breda Vizovišek sta se zahvalila vsem, ki skrbijo za lepo urejene domove in s tem prispevajo k lepšemu izgledu celotnega kraja in občine. Čestitkam se je pridružil tudi častni predsednik Turistične zveze
Na podlagi 60. člena in ob smiselni uporabi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/2007) ter 16., 24. in 36. člena Statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01, 25/02, 5/03, 29/03, 134/04,16/05,95/05, 23/06) je župan Občine Žalec dne 30. 10. 2009 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi z javnim naznanilom
Občina Žalec z javnim naznanilom obvešča javnost, da se javno razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Stanovanjska soseska Petrovče vzhod, ki gaje pod št. projekta PR 49/2007 izdelal Projektor projektiranje in inženiring, d. o. o., iz Šempetra v Savinjski dolini.
II.
V	ureditveno območje so vključena zemljišča naslednjih pare. št.: 278/4-del, 289/1, 289/4, 289/5,289/6, 289/7, 289/8, 289/9,289/10, vse k. o. Petrovče.
III.
Dopolnjeni osnutek iz I. točke tega sklepa bo javno razgrnjen v prostorih Oddelka za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec in v prostorih KS Petrovče. Javna razgrnitev bo potekala od 30.11. 2009 do 30. 12. 2009. V času javne razgrnitve bo dne 9. 12. 2009 ob 16.00 v sejni sobi Občine Žalec izvedena javna obravnava.
IV.
V	času javne razgrnitve lahko na razgrnjeni dopolnjeni osnutek podajo svoje pisne pripombe in predloge vse fizične in pravne osebe, organizacije in skupnosti ter jih posredujejo na Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora Občine Žalec ali na KS Petrovče.
V.
Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, na spletni strani Občine Žalec (http://www.zalec.si), na oglasni deski Občine Žalec in KS Petrovče ter v časopisu Utrip Savinjske doline ali Večer. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Štev.: 350-03-0001/2008 Žalec, 30. 10. 2009
Župan Občine Žalec Lojze Posedel, univ. dipl. ekon.
Slovenije dr. Marjan Rožič. Prireditev je popestril In Qvartet in profesionalni plesni par Maja Pucelj in Peter Files, ki je prireditev tudi vodil. T. Tavčar
Organizacija združenih narodov je tretjo nedeljo v novembru razglasila za svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. V Sloveniji je koordinator aktivnosti Zavod Varna pot, ki želi z različnimi aktivnostmi in prižiganjem sveč po mnogih krajih in domovih opozoriti na številne poškodovane in umrle v prometnih nesrečah ter na vse posameznike in družine, ki jih je prometna nesreča zaznamovala za vse življenje.
Občina Žalec je svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč obeležila s prižiganjem sveč pri kapeli ob nekdanjem železniškem prehodu v Podlogu pri Šempetru, kjer
V Podlogu pri Šempetru so umrli štirje otroci
so v nesreči vlaka in avtobusa življenje izgubili štirje učenci Osnovne šole Šmartno ob Paki. Zbrane je v imenu občine nagovoril podžupan Dani Zagoričnik, v imenu občinskega sveta za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu pa Nataša Gaber Sivka.
Na območju Policijske uprave Celje je v zadnjih dveh letih v prometnih nesrečah umrlo 52 ljudi, od tega v letošnjem letu 21.	K. R.
Praznovanje proslavili z odprtji
Letošnji dobitniki priznanj in plaket
V Krajevni skupnosti Vrbje praznujejo krajevni praznik 11. novembra, in sicer v spomin na dogodke iz druge svetovne vojne, ko je bil leta 1941 ustanovljen odbor OF in ko so leta 1944 nacisti iz maščevanja požgali Debiče-vo domačijo.
Na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti je o delu, ki so ga opravili od lanskega do letošnjega praznika, govoril predsednik sveta KS Vrbje Jože Meh in poudaril, da je največja pridobitev v tem letu obnovljena in razširjena cesta s pločnikom in javno razsvetljavo od središča kraja do križišča pri Rizmal v Žalcu v dolžini 1200 metrov. Projekt, za katerega sta sredstva prispevali tudi Evropska unija in Občina Žalec, pripomore k večji varnosti udeležencev v prometu in lepšemu izgledu kraja. Duštva se uspešno vključujejo v aktivnosti in dogajanja ob Ribniku Vrbje, ki je postal priljubljeno sprehajališče in rekreativno središče tako za otroke kot tudi starejše. Prvič so letos pripravili Poletno noč na ribniku, opazovanje ptic ob svetovnem dnevu ptic in še vrsto drugih prireditev. Delo v krajevni skupnosti je pohvalil žalski župan Lojze Posedel. Ob tej priložnosti so podelili priznanja krajevne skupnosti, ki so jih prejeli Matilda Breznik, Bojan Žolnir in Zlatko Metli-čar, plaketo krajevne skupnosti pa je prejela ženska ekipa
skih spretnosti, pripravili so srečanje starejših krajanov, v goste so povabili Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki, ki se je predstavilo s predstavo Vinka Mödern-dorferja Mrtve duše, praznovanje pa so zaključili z odprtjem parkirišč, obnovljenega doma krajanov, golažijado ter s predstavitvijo Avto-mo-to kluba Savinjska dolina Vrbje. Ob odprtju je zbrane
nagovoril predsednik Sveta KS Vrbje Jože Meh, v imenu Občine Žalec pa podžupan Dani Zagoričnik. S prerezom traku so nove pridobitve predali namenu Danica Koraži-ja, Vera Štorman, predsednik Sveta KS Vrbje Jože Meh in podžupan Občine Žalec Dani Zagoričnik, za veselo razpoloženje pa so poskrbeli harmonikarji Društva upokojencev Vrbje. T. Tavčar
Društva upokojencev Vrbje, ki je v sestavi Pavlina Glušič, Karolina Ferme, Matilda Breznik in Romana Jurhar letos že petič osvojila naslov državnih prvakinj v streljanju z zračno puško. Slavnostno sejo so s kulturnim programom popestrili učenci Glasbene šole Rista Savina Žalec.
Poleg slavnostne seje so v Domu krajanov Vrbje pripravili namiznoteniški turnir, domače gasilsko društvo je poskrbelo za prikaz gasil-
Z odprtja obnovljenega doma in parkirišča
Skozi Levec kmalu varneje
Na regionalni cesti Ce-lje-Žalec-Vransko se je Direkcija RS za ceste v tem in prihodnjem letu lotila kar nekaj projektov. Začeli so že z gradnjo novega krožišča v Ločici ob Savinji, najintenzivneje pa ta čas potekajo dela v Levcu.
Ker promet zaradi gradnje pogosto poteka enosmerno izmenično z ročnim usmerjanjem, prihaja ob prometnih konicah do precejšnjih zastojev. Vodja Oddelka za varovanje okolje in urejanje prostora Občine Žalec Aleksander Žolnir pojasnjuje, da je bila ureditev ceste skozi Levec zahteva tamkajšnje krajevne skupnosti že pred več kot petimi leti. Gost promet po regionalki, ob kateri ni bilo pločnika, je zelo ogrožal tamkajšnje prebival-
ce. Letos se je Direkcija RS za ceste končno lotila del na 400 metrov dolgem odseku.
»Vrednost rekonstrukcije ceste skozi Levec je približno 450 tisoč evrov. Občina Žalec sofinancira del, ki se nanaša na pločnik, javno razsvetljavo in odvodnjavanje dela pločnika v višini pri-
bližno 95 tisoč evrov. Dela izvaja podjetje Ceste Mostovi Celje, rok za dokončanje del pa je 15. januar prihodnje leto,« je povedal Aleksander Žolnir in ob tem dodal, da bodo z deli verjetno končali prej, saj se sezona asfaltiranja običajno končuje 15. do 20. decembra.	K. R.
Promet skozi Levec je zaradi preureditve ceste precej oviran
Savinj&he,^ dotUie^jt^
OBČINA ŽALEC
november 2009
3
Že drugi letošnji rebalans proračuna
Na 23. redni seji žalskega občinskega sveta so svetniki sprejeli že drugi rebalans letošnjega proračuna, pred tem pa se nekoliko zapletli pri sprejemanju zapisnika 3. izredne seje, a nato vendarle sprejeli kar osem od ostalih devetih predlogov sklepov, ki so bili na dnevnem redu. Tudi tokrat pa so zavrnili predlog sprememb in dopolnitev poslovnika Občine Žalec, ki se nanaša na uporabo elektronskih glasovalnih in snemalnih naprav.
Svetnik Andrej Vengust je ob potrditvi zapisnika 3. izredne seje, kjer so obravnavali problematiko nadzornega odbora občine na splošno in nekatera njegova končna poročila, izrazil nestrinjanje, da sta bili obe točki združeni v eno, saj bi o tem morali glasovati. Zato je župan Lojze Posedel po nekaj izmenjavah različnih interpretacij dal na glasovanje predlog, da se druga točka
3.	izredne seje na naslednji redni seji OS Žalec obravnava še enkrat. To so svetniki tudi potrdili.
S precej burno razpravo je bila pospremljena tudi ponovno uvrščena točka dnevnega reda Predlog sprememb in dopolnitev poslovnika Občine Žalec, ki se nanaša na uporabo elektronskih glasovalnih in snemalnih naprav. Ponovno uvrstitev na dnevni red je namreč župan pojasnil s tem, da so bile ovržene vse ovadbe,
ki jih je zoper njega podal NS in vključujejo tudi očitke o nesmotrnosti nabav spornih snemalno glasovalnih naprav. To pa ni bilo dovolj za dvotretjinsko privolitev svetnikov, ki jo potrebujejo za izglasovanje predloga spemembe poslovnika, in predlog je bil ponovno zavrnjen.
V nadaljevanju so svetniki v drugi obravnavi potrdili predlog o določitvi volilnih enot v Občini Žalec, po katerem bo postala Občina Žalec ena volilna enota. To se bo v praksi prvič »stestiralo« na lokalnih volitvah prihodnje leto. Potrdili so tudi oba predloga premoženjskih zadev, ukinitev javnega dobra za pare. št. 1765/1 in 1765/2 k. o. Gotovlje in prenos stanovanj, grajenih namensko za upokojence, na Nepremičninski sklad PIZ.
Potrdili so predlog sprememb in dopolnitev Odloka o zazidalnem načrtu obrtne cone Ferra-lit (zdajšnje področje podjetij OMCO Feniks in Sigmanova) in predlog Odloka o podrobnem prostorskem načrtu sprememb in dopolnitev UN asfaltne baze in upravnega kompleksa Velika Pirešica, ki ju je predhodno predstavila predstavnica IUP, Inštituta za urejanje prostora iz Celja, Smilja Presinger.
Svetniki so se strinjali tudi z novo vrednostjo točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2010,
ki bo znašala 0,00445 evra letno (nekaj manj kot pol centa, do zdaj je znašala 0,00442 evra letno). Kljub temu da se odmiki na sejah občinskega sveta ne bodo več obravnavali, pa je bil naslednji predlog odmikov od veljavne prostorske dokumentacije pri gradnji novega gospodarskega poslopja v Sp. Grušovljah, investitorja Simona Satlerja, v obravnavo poslan še pred tem sklepom, zato so glasovali o njem in ga tudi potrdili.
Svetniki so še pred obravnavo proračuna potrdili tudi predlog Odloka o določitvi javne insfra-strukture v Občini Žalec, in sicer Savinovo hišo z gospodarskim poslopjem, umetniško skulpturo Janeza Boljke in Obrambni stolp, kar velja za nepremičnine in vso opremo v njih.
Prihodki nižji za 3,8, odhodki za 4,4 milijona
Na novembrski seji so žalski svetniki sprejeli drugi rebalans letošnjega proračuna, s katerim so skupni proračunski prihodki kljub povečanju nekaterih skupin prihodkov nižji za 3,8 milijona evrov, je povedala vodja Oddelka za finance Vlasta Simonič. Skupni odhodki so nižji za 4,4 milijona. Prvi predlog letošnjega proračuna so svetniki sprejeli že decembra lani, ko še niso bili znani novi podatki glede izračuna primerne porabe občin, zne-
sek prihodkov od dohodnine in znesek finančne izravnave za leto 2009. Prav tako niso bile upoštevane zadnje spremembe Zakona o financiranju občin. V rebalansu, ki so ga svetniki obravnavali na zadnji seji, pa so upoštevane vse te spremembe, prav tako pa so vanj vključene tudi vse zapadle in neplačane kratkoročne obveznosti občine iz leta 2008 v skupni višini 994.509 evrov. Glavni razlog, da obveznosti občina ni mogla pravočasno poravnati, je bil po besedah Vlaste Simonič izpad prihodkov iz naslova prodaje občinskega stvarnega premoženja.
V skupini transfernih prihodkov letos Občina Žalec pričakuje od posameznih ministrstev nekaj manj kot 3,3 milijona evrov za sofinanciranje posameznih ukrepov in investicij, kar pa je za kar 6,6 milijona evrov manj, kot je bilo predvideno v veljavnem proračunu. Razlog je v spremenjeni dinamiki izvedbe del na projektu povodje Savinje in v spremenjenem viru financiranja (več sredstev se zagotavlja iz sredstev proračuna Evropske unije za kohezijsko politiko in manj neposredno iz državnega proračuna).
Skupni odhodki proračuna po rebalansu znašajo 26.668.891 evrov in so dobre 4,4 milijona evrov nižji od veljavnega proračuna, prihodke (24.171.967 evrov) pa presegajo za 2.496.924 evrov, kar je v primerjavi z zadnjim sprejetim proračunom manj za 650.906 evrov. Višina dolgoročnega zadolževanja ostaja v primerjavi z zadnjim sprejetim proračunom nespremenjena. Občina Žalec se bo letos zadolžila v višini 3,4 milijona evrov z odplačilno dobo kredita 15 let.
Tudi o griški šoli
Med pobudami in vprašanji je kar nekaj vprašanj in pobud postavil svetnik Andrej Vengust. Med drugim, zakaj župan nadzornemu odboru 4. novembra ni dovolil izvedbo nadzora proračuna, da naj župan razreši podžupana Ivico Čretnik in Ivana Podpečana, kako je bila določena komisija za javno-zasebno partnerstvo za gradnjo šole v Grižah in ali župan podpira pismo Sveta staršev OŠ Griže, naj občinski svetniki ne izrabljajo tega projekta za politična obračunavanja. Na to je župan odgovoril pritrdilno in zagotovil, da vsi postopki za gradnjo šole, telovadnice in vrtca tečejo nemoteno.
Šole še niso začeli rušiti, preselitev pa je bila opravljena pred začetkom šolskega leta, ker je selitev poleti enostavnejša kot sredi šolskega leta, je povedal župan. Šola se bo gradila z javno-zaseb-nim partnerstvom, investicijo pa bo sofinanciralo ministrstvo za šolstvo in šport. Zasebni partner je lahko gradbeno podjetje, banka ali kdo drug pa zaenkrat še ni izbran. Po seji je župan na vprašanje o gradnji šole v Grižah povedal: »V čem je bistvo problema financiranja te investicije na klasičen način, ko občina financira investicijo z najemom kredita: z javnim razpisom iskanja najugodnejšega ponudnika za izgradnjo je mogoče, da se nam prijavi eden od gradbincev, ki je v izredno slabi poslovni kondiciji, vendar z nizko ceno uspe pridobiti to delo. Potem pa sredi gradnje doživeti kolaps ali težave, kot jih že imamo z enim od izvajalcev zaradi nezmožnosti plačevanja podizvajalcev. To je poleg ostalih glavni razlog, zakaj smo se odločili za javno-zasebno partnerstvo. Postopek izbire zasebnega partnerja, ki vloži v projekt svoj del kapitala in odgovornosti, kar se potem poračunava v daljšem obdobju, je po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu jasen. Tega partnerja ne more izbrati župan, ampak poteka izbira na javni način, tako kot
Sredi oktobra sta Zveza kulturnih društev Slovenije in Društvo za razvoj in varovanje GEOSS-a I. OŠ Žalec podelila priznanje in naziv Kulturna šola 2009 in priznanje za odličnost na likovnem področju. Naziv kulturna šola je poleg žalske prejelo še 35 slovenskih osnovnih šol, posebno priznanje za odličnost pa poleg žalske le še štiri šole, med njimi še dve za odličnost na likovnem in dve na literarnem področju.
Na razpis Kulturna šola 2009 so se do 1. septembra lahko prijavile šole, ki so se izkazale s po obsegu in kakovosti nadpovprečno kulturno dejavnostjo učencev in učiteljev. Podelili so 36 nazivov »kulturna šola« (tudi I. OŠ Žalec) in samo enega z zlato plaketo in nazivom Kulturna šola leta 2009. To je prejela OŠ Brežice za nadpov-
Pri gradnji primarne kanalizacije v okviru projekta Celostno urejanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov na povodju Savinje je kar nekaj težav z glavnim izvajalcem - Vegradom (predvsem zaradi njegovega neplačevanja podizvajalcem), čeprav po besedah župana Lojzeta Posedela skrajni rok dokončanja del (januar 2010) ni ogrožen. Počasna gradnja zelo ovira prebivalce, v Ka-sazah pa je zaradi del na cesti proti Libojam zelo oviran tudi splošni promet. Zato je občina pred nekaj dnevi podpisala dogovor z glavnim izvajalcem te investicije - velenjskim Vegradom in celjskim cestnim podjetjem, po katerem je Cestno podjetje Celje prevzelo dela na odseku Kasaze-Liboje v hitro izvedbo, vrednost del je v višini 250 tisoč evrov. Zaključek del na tem odseku je predviden že 26. novembra.
razpis za javno naročilo bo to objavljeno na portalu občine in v Uradnem listu. Gradnja šole, telovadnice in vrtca se bo po besedah župana začela pomladi prihodnje leto, pouk pa se bo v novih prostorih začel s šolskim letom 2011.	K. R., L. K.
prečno razvejano šolsko kulturno dejavnostjo na glasbenem, likovnem, plesnem, gledališkem in literarnem področju v povezavi z izredno skrbjo za varovanje kulturne dediščine. Za priznanja odličnosti pa so se lahko potegovale tiste osnovne šole, ki so se nadpovprečno izkazale na enem izmed področij kulturnega delovanja. Na likovnem področju si je takšno priznanje prislužila tudi I. OŠ Žalec, ki izstopa že po kompleksnem vseslovenskem projektu Bienale otroške grafike, ki ga je letos pripravila že štirinajstič, pa tudi po kakovostnem delu na likovnem področju širše. Naziv in priznanja so šolam, tudi žalski, podelili za štiri leta, do leta 2013, kar pomeni, da lahko v tem času naziv in znak Kulturna šola 2009 šole vključujejo v vse svoje dokumente, publikacije in na spletne strani.	L. K.
10. jubilejni
ADVENTNI SEJEM
VSE ADVENTNE NEDELJE od 10. do 16. ure
ADVENTNI KONCERTI OB 17. URI:
29. november - ŽENSKI PEVSKI ZBOR GOTOVLJE
6. december - MEŠANI PEVSKI ZBOR A-CAPPELLA
PETROVČE
13. december - VOKALNI KVARTET ZVEN
20. december - KVINTET TATUM ***
Vstop prost, vabljeni!
ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
VE3EU DECEMBER ZA NAJ MLAJŠE
v Domu II. slovenskega tabora Žalec in pred njim
5. 12. ob 1 7.00 MIKLAVZEVANJE za najmlajše s predstavo
PISMONOŠA ALJOŠA IN MIKLAVŽ, Magični teater jaba-daba-du, v dvorani
27.	12. od 16.00 do 17.00 Vesele igrice pred Domom
ob 17.00 ŽOGICA NOGICA, KD Dol pri Hrastniku, v dvorani
28.	12. od 16.00 do 17.00 Vesele igrice pred Domom
ob 17.00 PIPI IN MELKIJAD, Mini teater Ljubljana, v dvorani
29.	12. od 16.00 do 17.00 Vesele igrice pred Domom
ob 17.00 PO PRAVLJICI DIŠI - PRAVLJICE POD NOVOLETNO JELKO, MSK Žalec, v dvorani
30.	12. od 16.00 do 17.00 Vesele igrice pred Domom
ob 17.00 ZELENI FANTEK, LGL Dramski oder za mlade Ljubljana, v dvorani
31.	12. od 10.00 do 12.00 VESELE IGRICE IN OTROŠKO SILVESTROVANJE
pred Domom II. slovenskega tabora Žalec
INFORMACIJE: TIC ŽALEC, tel.: 03 710 04 34 VSTOP NA VSE PREDSTAVE PROST!
1 ~~ - ZKŠT Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
I. OŠ Žalec - kulturna šola
Za večjo pretočnost prometa
Zlo ne pozna naših in vaših
Gradnja petkrakega krožnega križišča v Doberteši vasi
Med nagovorom dr. Pavla Ganterja, predsednika Državnega zbora RS, pri spomeniku na Gorici pri Vranskem
Devetletka v Taboru
Na ožjem območju obstoječega trokrakega križišča regionalnih cest Polzela - Šempeter in Celje - Ljubljana so pred dnevi pričeli z gradnjo petkrakega krožnega križišča. Izgradnjo krožišča financira Direkcija Republike Slovenije za ceste. V okviru novozgrajenega krožišča bosta zgrajena tudi priključka za Dobrtešo vas in Poslovno cono Polzela.
Obstoječe križišče namreč ne zagotavlja ustreznega nivoja prometne varnosti in pretočno-
Braslovški župan Marko Balant in svetovalka za družbene dejavnosti Renata Marovt sta pripravila tradicionalni sprejem za najmlajše občane Občine Braslovče in njihove starše. Tokrat so bili na sprejemu otroci, rojeni v času od 15. marca do 31. avgusta 2009. V tej skupini je bilo na sprejem povabljenih 19 otrok. Skupaj je bilo letos do konca avgusta rojenih in obdarjenih 28 otrok, kar pa je bistveno manj kot v enakem obdobju lani.
Župan je ob tej priložnosti otrokom zaželel vse dobro na njihovi življenjski poti in jim podaril slikanico Kotiček na koncu sveta in kot novim državljanom Slovenije še državno zastavo. Občina Braslovče je s podpisom posebnega dogovora o sodelovanju s Poštno banko Slovenije staršem otrok ponudila tudi možnost vključitve v posebni program otroškega varčevanja. Starši, ki se bodo odločili za hrčkovo varčevanje pri tej banki, bodo poleg enkratne denarne pomoči v višini 126
sti prometa. Do daljših zastojev prihaja predvsem v jutranji konici zaradi vozil, ki se iz smeri Polzele priključujejo na regionalno cesto in zavijajo v levo. V veliko zadovoljstvo Občine Polzela bo tako z novim kroži-ščm zagotovljen kakovosten in varen dostop do Poslovne cone Polzela.
V območju krožišča bodo tako zgrajene tudi površine za kolesarje in pešce ter urejena meteorna kanalizacija in javna razsvetljava. Vrednost del, ki jih
evrov, ki jo prejmejo s strani Občine Braslovče, prejeli še dodatnih 30 evrov, ki jih ob odprtju hranilne knjige podari Poštna banka Sloveni-
Izgradnja kanalizacije in urejanje druge zemeljske infrastrukture, kot so vodovod, elektrika, telefon, plin ... povzročajo občanom po Savinjski dolini kar veliko neprijetnosti. Velikokrat so namreč zaradi dela na cestiščih stalne ali občasne zapo-
v celoti financira Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, znaša 735 tisoč evrov. Dela izvaja na podlagi javnega razpisa izbrani izvajalec. Pogodbeni rok za dokončanje del je oktober 2010, pri čemer si bodo prizadevali, v kolikor bodo vremenske razmere to omogočale, da bi bila dela zaključena pred pogodbenim rokom.V območju krožišča bodo zgradili tudi površine za kolesarje in pešce ter uredili meteorno kanalizacijo in javno razsvetljavo. T. Tavčar
je. Ob koncu so se zapletli v sproščen pogovor o otrocih, varstvu in drugih zadevah, povezanih s starševstvom.
T. Tavčar
re. S takšnimi težavami so se vozniki in krajani prejšnje mesece soočali tudi na območju Občine Prebold, in sicer v Kaplji vasi, Latkovi vasi in v Šeščah.
Kot kaže, pa bo kmalu drugače, saj se dela zaključujejo, ceste pa tudi že asfaltirajo. Za-
Občina Vransko in Občinski odbor Zveze združenj borcev za vrednote NOB Vransko sta na dan reformacije na partizanskem grobišču na Gorici pri Vranskem pripravila spominsko slovesnost. Venec v spomin žrtvam je k spomeniku položil predsednik Državnega zbora RS dr. Pavel Gantar.
V grobu na Gorici je pokopanih 174 borcev, ki jih je okupator postrelil po ponovni zasedbi osvobojene Zgornje Savinjske doline decembra leta 1944 in januarja 1945. Nedvomno je to največje partizansko grobišče na Štajerskem. V nagovoru je dr. Pavel Gantar med drugim dejal: »Razprava v Državnem zboru o resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu je ob dejstvu, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno, v naš narod znova vnesla nemir in odprto nezaceljeno rano. Vsaka vojna povzroča zlo in to zlo ne pozna »naših« in »vaših«. Druga svetovna vojna nam je vsem v opomin, zaveza, naj se to zlo ne ponovi nikoli več, a je klub temu še vedno ne moremo uresničiti. Vsakršno negativno ločevanje ras, narodov, veroizpovedi, vsakršno obsojanje in razlikovanje katere koli osebne okoliščine posameznice ali posameznika je lahko kal nasilja in lahko pripelje do trpljenja nedolžnih ljudi.« Sledil je kulturni program, ki so ga pripravili učenci OŠ Vransko - Tabor in oktet sv. Mihaela Vransko, molitev za umrle borce pa je ob koncu slovesnosti opravil domači župnik Jože Turinek. T. T.
dnje dneve jim je na voljo tudi ugodno vreme, tako da dela še hitreje napredujejo. Celotno novo asfaltno prevleko bo dobila regionalna cesta skozi Kapljo vas, kjer bodo vaščani lahko varneje hodili tudi po pločniku. Enako bo tudi v Šeščah, medtem ko je bil pločnik skozi Latkovo vas, ob regionalni cesti do Groblje, zgrajen pred leti.
Sicer pa dela s tem še ne bodo končana, saj je potrebno kanalizacijo napeljati še na nekaterih drugih odsekih. Vsekakor velja potrpeti, saj bodo po teh posegih oziroma po končni ureditvi naši kraji lepši, predvsem pa bo urejena infrastruktura, ki bo zagotavljala boljše in ekološko sprejemljivejše življenjske pogoje prebivalcev.	D. N.
V Občini Tabor si že dalj časa prizadevajo za popolno osnovno šolo. Kot kaže, naj bi se jim s šolskim letom 2010/11 ta želja tudi uresničila, še vedno pa bodo ostali pod okriljem Javnega zavoda Osnovna šola Vransko - Tabor. O tem, kako stvari potekajo, smo se pred dnevi pogovarjali županom Občine Tabor Vilko? ; Jazbinškom.
»Postopki v zvezi z uvedbo popolne osnovne šole v Taboru že teče Konec tega meseca bo izšel razpis, s katerim bomo iskali zase' lega partnerja. Že v pripravljalni fazi se izkazuje veliko interesa za tovrstno sodelovanje, kajti to je v nekem smislu edina možnost, da dandanes lokalna skupnost, velikosti kot je naša občina, spelje tako obsežne in zahtevne projekte. Da bi vse potekalo, kot mora, imamo na razpolago Inštitut za pravne zadeve iz Ljubljane, ki vodi celotno
Svetniki Občine Vransko so se sestali na 20. redni seji občinskega sveta in med 15 točkami obravnavali tudi rebalans letošnjega proračuna občine.
Prihodki po rebalansu bodo znašali 2 milijona 678 tisoč evrov, kar predstavlja 81,64 odstotka načrtovanih prihodkov proračuna ali 602 tisoč evrov manj od načrtovanega, odhodki pa se bodo zmanjšali za 267 tisoč evrov. V nadaljevanju so razpravljali in sklepali o spremembah in dopolnitvah za štiri odloke v drugem branju, ki so bili v tridesetdnevni javni obravnavi, in sicer o Odloku o rebalansu proračuna za letošnje leto, Odloku o občinskih cestah, Odloku o merilih za določitev podaljšanja obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, in Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Podgrad - 2, v prvem branju pa o Odloku o spremembi in dopolnitvi Odloka o kategorizaciji občinskih cest in Odloku o spremembi in dopolnitvi Odloka o izločitvi organizacijske enote Zdravstve-
zadevo, saj je javno zasebno partnerstvo še zelo malo poznano pri nas. Prav zato potrebujemo pravo vodenje takšnega projekta, da ne naredimo kakšne napake, ki bi jo pozneje obžalovali. Terminski plan je takšen, da bomo začeli z izgradnjo prizidka konec februarja ali prve dni marca
2010.	Prizadevamo si, da bo do jeseni, do začetka novega šolskega leta, dokončan prizidek za tretjo triado, ki bo omogočila tudi uvedbo popolne osnovne šole. Seveda pa bo to še vedno podružnična šola, ki bo delovala v okviru Javnega zavoda Osnovna šola Vransko - Tabor, imela pa bo sama kot takšna popolno devetletko in tudi povečane kapacitete vrtca. Povečali bomo tudi jedilnico in lahko rečem, da bo s temi povečanji za naslednjih 15,20 let, v smislu kapacitet, osnovno šolstvo v taborski občini ustrezno rešeno.«	D. N.
ni dom dr. Jožeta Potrate iz Javnega zavoda Zdravstveni dom Celje in o ustanovitvi Javnega zavoda dr. Jožeta Potrate Žalec. Po obrazložitvi župana Franca Sušnika in po krajši razpravi so odloka posredovali v 30-dnev-no javno obravnavo.
V nadaljevanju seje so svetniki po obrazložitvi potrdili nove cene pogrebnih storitev, ki so večje za 8 in pol odstotka, zadnje povišaje pa je bilo leta 2003. Po novem, cenik je začel veljati s 3. novembrom, stane dan uporabe mrliške vežice
29,20	evra, dva dni 48,90 evra, letna najemnina enojnega groba je 13,45, družinskega 19,56, grobnice 32,70 in žarnega 9,78 evra. Pokopališka pristojbina za nov grob brez okvirja pa znaša
68,07	evra. Prva tako so potrdili sklep o izvajanju zimske službe. Ura pluženja cest bo po novem stala 30 evrov, posipanja pa 27 evrov na uro. Svetniki so ob koncu seje soglašali s sistemizacijo delovnih mest v Vrtcu Vransko in s koncesijo za opravljanje neurgentnih prevozov bolnikov ter obravnavali še premoženjskopravne zadeve ter vloge in prošnje T. Tavčar
Zaključna dela pred asfaltiranjem v Kaplji vasi
Manj novorojenčkov kot lani
Novorojenčki in starši z županom Markom Balantom
Razkopane vasi kmalu lepše
Rebalans tudi na Vranskem
Krožišče tudi v Kapli
Zahtevno delo na trasi kanalizacije
Z deli za ureditev krožišča v Kapli so že začeli
Krožišče čez dve leti
Direkcija RS za ceste je začela z gradnjo krožišča v Ločici ob Savinji. Krožišče bo omogočalo varnejše vključevanje voznikov iz smeri Polzela na regionalno cesto Žalec-Vransko in voznikov iz poslovne cone Ločica ob Savinji. Zgrajen bo tudi krak proti podjetju Aero Šempeter, sama cesta pa zaenkrat še ne bo zgrajena. Mnogi se sprašujejo, kdaj bo na vrsti krožišče v Latkovi vasi.
Župan Vinko Debelak je o tem povedal: »Krožišče regi-
onalnih cest v Latkovi vasi bo občina še vedno po svojih močeh urejala dalje, ampak zdaj bomo vložili samo še toliko, da zgradimo iz obrtne cone pri podjetju Schiedel zavijanje desno nazaj na avtocesto proti Šempetru oz. Celju, da glavno križišče razbremenimo tovornega prometa, ki prihaja iz te cone. Glede na državne proračune pa je zdaj jasno, da se bo gradnje celotnega krožišča Direkcija RS za ceste lotila leta
2011.«	K.R.
Direkcija za ceste Republike Slovenije je začela s preureditvijo križišča v Kapli na regionalni cesti med Šentrupertom in Ločico pri Vranskem, na kateri se nahajata dve trikraki križišči. Na cesto se priključuje lokalna cesta Gomilsko-Braslovče, ki nima urejenih levo zavi-jalnih pasov, prav tako nima urejene javne razsvetljave. Neurejeno je tudi trikrako križišče za smer Tabor. Križišči povezuje traktorska pot.
Preureditev predvideva ureditev štirikrakega križišča z levo zavijalnimi pasovi, zagotovitev prečkanja ceste, ureditev odvoda površinskih in zalednih voda, obnovo in zaščito komunalne infrastrukture, ureditev javne razsvetljave in prestavitev javne poti Drago Polje-Ojstriška vas. Naložba znaša 332 tisoč evrov in bo končana do konca maja prihodnje leto. T. Tavčar
Telefon: 03/712 12 80
Prva obravnava predloga proračuna
Na zadnji 27. redni seji so svetniki Občinskega sveta Občine Prebold razpravljali o predlogu Odloka o proračunu Občine Prebold za leto 2010. To je bila prva obravnava, ki ni razvila neke večje razprave, izpostavili pa so potrebo po nakupu novega gasilskega avtomobila za osrednje gasilsko društvo GZ Prebold.
Izražena je bila želja, da bi v proračunu za prihodnje leto zagotovili vsaj sredstva za nakup podvozja s kabino, pozneje pa bi uredili vse ostalo. Govorili so tudi o sredstvih za zagotavljanje zdravstvene oskrbe v občini, ki poteka zdaj na osnovi pridobljenih koncesij tako splošnih zdravnikov kot zobozdravnikov.
Svetniki so ob koncu razprave sprejeli predlagani predlog odloka proračuna in sklep, da dajo predlagani predlog Odloka proračuna za leto 2010 v 30-dnevno javno razpravo.
Svetniki so soglasno potrdili tudi predlagano ukinitev javnega dobra pri gostišču Filijalka v Dolenji vasi, o čemer je govorila 5. točka dnevnega reda. Soglašali so tudi pri 6. točki, v kateri so obravnavali predlog o dodelitvi proračunskih sredstev Občine Prebold na področju kmetijstva za leto 2009. Ugotovljeno je bilo, da so vse vloge za dodelitev sredstev popolne in da se načrtovana sredstva za ta namen lahko tudi porabijo. V nadaljevanju so se dogovorili, da na
naslednji seji opravijo rebalans proračuna za leto 2009.
Pod točko Vprašanja in pobude članov občinskega sveta je bilo govora o investicijah, kanalizaciji, vrtcu, domu starejših in drugih investicijskih aktivnostih, ki se oziroma naj bi se še izvajale. Glede vrtca, ki je ena od prednostnih nalog, je bilo povedano, da se novi vrtec ne bo gradil, ampak bodo temeljito obnovili sedanjega, saj so ugotovili, da je mogoče investicijo izpeljali postopoma, kar bo tudi finančno ugodneje kot novogradnja.
Svetniki Občinskega sveta Občine Tabor so se 11. novembra zbrali na svoji 23. redni seji. Dnevni red tokrat ni bil obsežen, saj je vseboval le sedem točk.
Poleg ugotovitve sklepčnosti, sprejema dnevnega reda, poročila o izvajanju sklepov zadnje seje in sprejema verodostojnosti zapisnika še dve oziroma tri točke, pri katerih so se zadržali daljši čas. Opravili so prvo obravnavo Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tabor - jug. Odlok so predlagali župan Vili Jazbinšek, Odbor za prostorsko planiranje in podjetje Urbanisti. Predlog je že 8. 10. na seji obravnaval Odbor za prostorsko planiranje, ki je občinskemu svetu tudi predlagal, naj ga sprejme. Seje se je udeležil tudi Gorazd Furman Oman iz podjetja Urbanisti, ki je izdelal načrt in so-
Glede doma starejših je bilo povedano, da potekajo dela nemoteno in da naj bi bil objekt dokončan in pripravljen za vselitev maja 2010, s tem pa bodo zagotovili tudi 70 novih delovnih mest. Aktivnosti v zvezi z zaposlovanjem že potekajo, pa tudi ostale priprave, vključno z zbiranjem prijav za nastanitev bodočih oskrbovancev. V novem objektu bo svoje prostore dobila tudi krajevna knjižnica, ki ima trenutno svoje prostore v Zdravstvenem domu Prebold.	D. N.
deloval v vseh dosedanjih fazah sprejemanja. Po razpravi so svetniki sprejeli sklep, da je Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Tabor - jug primeren za nadaljnjo obravnavo.
Pri šesti točki dnevnega reda pa so svetniki opravili obravnavo rebalansa proračuna Občine Tabor za leto 2009 in ga tudi soglasno sprejeli. Po proračunu naj bi skupni prihodki znašali 1.925.195,91, po rebalansu pa 1.979.398,65, kar je za dobrih 54 tisoč evrov več kot je predvideval sprejeti letni proračun. Na strani odhodkov pa je proračun načrtoval 2.095.195,91 sredstev, z rebalansom pa bodo ti znašali 2.186.990,52. Odhodki bodo torej za dobrih 90 tisoč evrov višji. Razliko med višjimi prihodki v primerjavi z odhodki naj bi v Taboru pokrili z dolgoročno zadolžitvijo.	D. N.
Sprejeli rebalans
Dela pri izdelavi glavnega kanalizacijskega voda so zelo zahtevna
težavna, saj so na tem mestu nekaj metrov debele plasti laporja, ki je sicer bolj mehka, a neprepustna kamenina.
Ob našem obisku so se pripravljali na betoniranje plošče bodočega jaška, zanimiv pa je bil tudi pogled na plasti laporja in samo delovišče, ki bo tu še do konca leta, ko naj bi bila dela na tem mestu končana.	D. N.
V spomin in opomin
Pri mostu čez reko Bolsko na Lapurju, kot pravijo temu delu Dolenje vasi, že nekaj časa potekajo zahtevna dela na trasi glavnega kanalizacijskega voda, ki vodi do čistilne naprave v Kasazah. Na obeh straneh reke Bolske so morali najprej skopati globoki luknji in pod vodno gladino skozi lapor zvrtati vrtino za kanalizacijsko
cev, zdaj pa se dela nadaljujejo z izgradnjo velikega betonskega jaška - črpališča Prebold 2.
Preden so se lahko lotili izgradnje, ki poteka v režiji velenjskega Vegrada, so morali izkop še povečati in poglobiti. Kot nam je povedal delovodja Stojan Ni-kič, je dno jaška devet metrov nižje od prvotnega nivoja terena. Dela pri izkopu so bila precej
Delegaciji občine in borčevske organizacije med položitvijo vencev
Vsako leto potekajo številne slovesnosti v spomin žrtvam vojne, ki ohranjajo spomin na tiste težke čase in so hkrati opomin, da se kaj takšnega ne bi ponovilo. V Občini Prebold je veliko spominskih obeležij, ki spominjajo na tisti čas, najvi-dneje pa morijo nacifašizma izpričuje osrednji spomenik in 172 izpisanih imen žrtev na ploščah obzidja spominskega parka. Kar vsak deseti občan je v vojni vihri izgubil svoje življenje, kar je največ od vseh krajev v Spodnji Savinjski dolini.
Vsako leto ob dnevu spomina na mrtve pripravijo na tem mestu spominsko slovesnost, ki se je udeležijo tudi svojci žrtev. Za spomenik in njegovo urejenost so vsa leta skrbeli člani preboldske borčevske organizacije, pred nekaj leti pa je skrb za urejenost spomenika in organizacijo spominske slovesnosti prevzela občina, ki skrbi tudi za ostala spominska obeležja v občini in temu namenja primerna sredstva. Vsekakor pa KO ZB
za vrednote NOB Prebold na čelu s predsednikom Viljemom Petkom skrbno bdi nad uresničevanjem sprejetih nalog s strani občine, skupaj z njimi pa tudi poskrbi za primerno spominsko slovesnost ob osrednjem spomeniku NOB in položitev vencev.
Za program, v katerem sta sodelovala MPZ pod vodstvom Bojane Hrovat in recitatorska sekcija, je poskrbelo DPD Svoboda Prebold, svoj delež pa so tudi tokrat prispevali godbeniki in godbe-nice Pihalnega orkestra Prebold.	D. N.
Vaški godci iz Andraža
Kulturno društvo Andraž nad Polzelo in Vaški godci Andraž tudi letos, 13. decembra, ob 15. uri v Domu krajanov Andraž pripravljajo enajsto tradicionalno prireditev Urica ljudskih melodij in napevov.
V več kot dveh urah ljudskih melodij se bo predstavilo več pevskih sestavov s cele Slovenije, ki gojijo ljudsko glasbo. Vaški godci, ki delujejo že od leta 1998, se javnosti večkrat predstavijo in jo razveseljujejo s svojo glasbo doma in v
tujini. Skozi njihovo delovanje se je zamenjalo kar nekaj članov. Trenutno skupino sestavljajo Franc Borovnik, Franc Dobnik, Ivan Maver, Pavel Brezovnik, Zdravko Zabukovnik in njihov vodja Milan Zabukovnik. O sebi pravijo takole: »Kljub našim mnogim glasbenim nastopom in naši starosti pa smo toliko bolj trmasti ter vztrajni še sedaj z največjim veseljem pokažemo ljudem, kako zveni glasba v ljudskem tonu.«	T. T.
Rotarijci za otroke
Decembra še paketi FIHO
Med nastopom tria Eroika in Orkestra slovenske policije
Dobrodelni koncert Človek človeku
Medobčinsko društvo invalidov Žalec, ki vključuje članstvo vseh šestih občin Spodnje Savinjske doline, je v sredo, 11. novembra, uspešno izpeljalo že sedmi dobrodelni koncert Človek človeku. Z zbranim denarjem bodo pomagali petim težkim invalidom za plačljive pripomočke, del sredstev pa bodo namenili za socialno pomoč invalidom z nizkimi osebnimi prejemki in težko bolnim ob novem letu.
Dvorana Doma II. slovenskega tabora Žalec je bila ta večer prežeta z dobrodelnostjo in z ljubeznijo do ljudi, ki potrebujejo pomoč. Klicu tej pomoči se je odzvalo veliko ljudi, ki so prišli na koncert, in tudi nekaj donatorjev, vključno z vsemi šestimi občinami naše doline, ki so prispevali dodatna sredstva za ta namen. Temu klicu so se odzvali tudi vsi izvajalci programa, ki so se odpovedali honorarju. Prire-
ditev je tudi tokrat vodil Tone Vrabl. Koncert je začel Mešani pevski zbor MDI Žalec, ki deluje šele nekaj mesecev. V nadaljevanju so na žalskem odru nastopili Alenka Lesjak s prijatelji, pevka in gledališka igralka Jerca Mrzel, pevska skupina Reški slavčki, Ansambel Polet, Ansambel Vrt, Ansambel Rimljani, Ansambel Hlapci in Blaž Pentek, Ansambel Mikola, Vagabundi in Ansambel Franca Žerdonerja. Zbranim pa so ob tej priložnosti spregovorili podžupanja Občine Žalec Ivica Čretnik, predstavnik Zveze delovnih invalidov Slovenije Valter Golob in predsednik MDI Žalec Janez Meglič, ki se je zahvalil vsem obiskovalcem, nastopajočim, donatorjem, medijskim pokroviteljem, voditelju in vsem, ki so kakorkoli pripomogli pri uresničitvi sedmega dobrodelnega koncerta in postavitvi razstave ustvarjalnosti njiho-
vih članov, ki je bila na ogled v preddverju dvorane že od ponedeljka popoldan. Na njej je razstavljalo 25 članic in članov MDI Žalec.
Prireditev je uspela, kar nedvomno potrjuje tudi izjava predsednika MDI Žalec Janeza Megliča: »Zelo sem vesel, da je za nami spet ena velika zadeva. Kljub temu da je v zadnjem času veliko dobrodelnih koncertov, od klasičnih do televizijskih, nam je uspelo v Žalcu znova napolniti dvorano z dobrimi ljudmi, z dobrimi željami, tako da bomo lahko pomagali našim invalidom, ki nas prosijo pomoči pri nabavi invalidskih pripomočkov, nekaj denarja pa bomo lahko razdelili tudi našim socialno šibkim invalidom ob koncu leta. V imenu njih se vsem obiskovalcem in donatorjem še enkrat iskreno zahvaljujem in upam, da bomo z roko v roki lahko pomagali invalidom tudi v prihodnje.«	D. N.
Prvič je na koncertu nastopil tudi pevski zbor njihovega MDI Žalec
Biti ob moji biti
Franc Meža
V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec so pripravili četrti dobrodelni
koncert Rotary duba Žalec. Številnemu občinstvu, vstopnice so bile že teden dni prej razprodane, se je predstavil Orkester slovenske policije z dirigentom Milivojem Šurbe-kom in trije izjemni vokalisti, zbrani v triu Eroika.
Zbrane je nagovoril predsednik Rotary kluba Žalec Franc Meža, ki je poudaril, da je graditi prijateljstvo, deliti dobro, pomagati ljudem v stiski plemenito poslanstvo, je pa tudi dolžnost, saj je sreče in dobrega na svetu le toliko, kolikor k temu prispeva vsak izmed
nas. V Rotary klubu v Žalcu tem vrednotam sledijo in jih nadgrajujejo s humanitarnimi akcijami, ki jih usmerjajo predvsem na področje socialno ogroženih otrok in mladine v našem okolju.
Izkupiček od koncerta bodo namenili za izlet, ki ga bodo organizirali skupaj z radiem Fantasy in Društvom prijateljem mladine Žalec. V Terme Olimje bodo povabili na prijetno druženje s kopanjem in družabnimi igrami dva avtobusa otrok iz socialno šibkejših družin.	T. Tavčar
Letos so imeli na Območnem združenju RK Žalec veliko dela na najrazličnejših področjih, stiska ljudi je vse večja, z njo pa tudi potreba po zagotavljanju pomoči vsem, ki so pomoči potrebni.
Z intervencijskih zalog hrane Evropske skupnosti so v treh akcijah razdeljevanja razdelili 4800 kg testenin, 5420 kg moke, 3360 kg riža, 7680 kg sladkorja in 23.040 1 mleka. To pomoč je prejelo 998 družin iz vseh šestih občin. Nekatere najbolj ogrožene družine pa bodo v začetku decembra prejele še pakete FIHO s hrano. Ti se bodo razdeljevali po predlogih KO RK, ki tudi najbolj poznajo razmere na terenu. Žal pa teh paketov ni dovolj za vse družine, ki so pomoči potrebne. Kot so nam povedali na območnem združenju, bo nekaj pomoči zagotovil tudi
Med razlaganjem palet z mlekom iz intervencijskih zalog EU
poslovni sistem Mercator, ki zbira sredstva z akcijo Iz dobrih besed rastejo dobra dejanja. Vsekakor pa je vsaka pomoč dobrodošla in več je bo, lažje bodo pomagali pomoči potrebnim.
V Območni organizaciji RK Žalec so povedali, da jih letos čakata še dve krvodajalski akciji od načrtovanih enajstih.
Prva bo že jutri, 26. novembra, med 7. in 11. uro v Gasilskem domu Prebold, druga in hkrati zadnja v letošnjem letu pa v ponedeljek, 30. novembra, med 7. in 13. uro v prostorih kluba Mestne skupnosti Žalec. Vabijo vas, da se jim pridružite na eni od akcij in darujete svojo kri, s katero boste pomagali komu ohraniti življenje. D. N.
Med nastopom otroškega pevskega zbora z učiteljico Simono Zbičajnik
V Športni dvorani OŠ Braslovče so pripravili dobrodelni koncert z naslovom Biti ob moji biti. Učenci so se skupaj z učitelji odločili, da na nekoliko drugačen način prispevajo v blagajno šolskega sklada.
Kadar imaš nekoga za prijatelja, mu nameniš posebno mesto v svojem življenju. Pravi prijatelj je tisti, ki ima tudi nas za prijatelja. Na voljo nam je vedno, kadar ga potrebujemo. Na prireditvi so poleg najmlajših iz vrtca in učencev OŠ Braslovče sodelovali glasbene skupine Akuvox, Device, Legalo Kri-minalo, Marjan Pader, Pia Miklav in Nives Vrtovšek.
Nastopajoči so s svojim nastopom navdušili vse zbrane v nabito polni dvorani.
Drugi del prireditve je potekal pod naslovom Zdravo-šolski žur, ko so učenci skupaj z gosti zapeli in zaplesali, osvežili in posladkali pa so se z dobrotami, ki so jih pri-
spevali donatorji in starši. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo staršem učencev, saj
so z njihovo pomočjo začutili, kako lepo je biti ob svoji biti.	T. T.
m*
m
Debra Design Dejan Bratušek s. p.
Cesta Talcev 5 3320 Velenje
Tel.: 040/797-546 dejan. bratusek@ g mail, com Zaključna dela v gradbeništvu
-	slikopleskarstvo
-	izdelava fasad
-	suhomontažni sistemi (predelne stene, spuščeni stropovi, izdelava mansard in napuščev)
URsa
T0NDACH
- krovstvo, kleparstvo ■ polaganje talnih oblog	WWW. debra-design. CO/TJ
kHM[
^/Rigips ijjjj
Armstrong
sssmrm 0
■•pi
HITRO ZANSEUIVO ČISTO
■
FASADERSTVO I SLII^OPLESKARSTVC
. --j«	- .ixJmr.	•_ »
tel./fax:03 705 33 44 040"42 73 J1	www.slikopleskarstyi
davor zagozen	lnto@s„kop,eskqrstJj
STROZER, KLEPARSTVO IN MONTAŽA, D.O.O.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVCE
Tel: 03/714 01 00, FAKS: 03/714 01 01, CSM: 04I 690 023, 04I 6O8 312.
SANACIJA STREH, ŽLEBOV TER TESARSKA DELA.
POKRIVANJE CREAT0NA, ESALA, EKOKRITIN TER VSEH VRST JEKLENIH KRITIN
Z vami že 28 let
Knjige v pravljičnem nahrbtniku
Popravilo po požigu napreduje
Na ruševinah stare tovarne
Na dan slovenskih splošnih knjižnic, 20. novembra, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec začeli s 3. sezono branja odraslih za bralno značko Savinjčani beremo. Izbor knjig je večji kot prejšnje leto, rdeča nit branja pa je poezija rojakinje Neže Maurer, Slovenke leta 2008. V izboru knjig za branje je večina takšnih, ki
V mali dvorani Kulturnega doma Polzela so v petek v okviru Zveze likovnih društev Slovenije pripravili odprtje zaključne likovne razstave Zlata paleta 2009. Pred tem pa so v veliki dvorani podelili certifikate kakovosti in zlate palete. V kulturnem programu so
nikogar ne bodo pustile brez občutkov. Takšno, kakršno je življenje, takšno je tudi branje, pravi Irena Štusej, ki je pripravila izbor branja. To so v povabilu k branju povedali tudi z verzom pesnice Neže: Hrbtne strani življenja ni. Kamor se ozrem, gledam svetu v obraz. Vse podrobnosti v zvezi z branjem za bralno značko,
nastopili polzelski tamburaši, gledališka sekcija in Vokalni kvintet Lastovka.
Uvodoma je vse prisotne pozdravil predsednik KUD Polzela Marko Slokar, nato pa je zbrane v dvorani nagovoril predsednik Zveze likovnih društev Slovenije Ljubo Zidar, akademski ki-
spremno gradivo in navodila najdete na domačih straneh knjižnice: www.zal.sik.si.
Na ta praznični dan pa začenjajo tudi z novo ponudbo, s Pravljičnimi nahrbtniki, ki jih bodo veseli otroci in starši. V zdravju prijazen nahrbtnik, ki ga odpeljejo na koleščkih, so zložili različne izdaje izbrane pravljice (npr. Trije prašički), strokovno knjigico za otroke in strokovno knjigo v zvezi z vzgojo za starše. Priložene so tudi ročne lutke, list za barvanje in navodila. Veselja je bilo že ta dan veliko, tako bo najbrž tudi v prihodnje. Nahrbtnike bodo postopoma dobile tudi ostale enote v knjižnični mreži.
Svoj praznik so tako knjižničarji v splošni knjižnici počastili s tem, da so svojim uporabnikom, ki jim želijo vse dobro, ponudili prijetni in težko pričakovani dejavnosti. T. Tavčar
par, restavrator, magister umetnosti. V svojem nagovoru je poudaril, da mineva deset let od ustanovitve Zveze likovnih društev Slovenije, s katero so želeli povezati ljubiteljske likovne ustvarjalce. Tako se je začela uresničevati odlična zamisel, kako združevati in posredno likovno izobraževati ljubiteljske ustvarjalce iz vse Slovenije. V nadaljevanju je podelil 35 certifikatov kakovosti nagrajenih del za risbo, grafiko, realizem, abstraktno slikarstvo, fotografijo in kiparstvo. Med nagrajenci sta bila tudi članica likovne sekcije Kulturno-umetniškega društva Polzela Mojca Korošec za fotografijo in Franc Bregar iz Kulturnega društva Ivan Cankar Tabor za kiparstvo. Lidija Praprotnik je v imenu Turističnega društva Občine Polzela predstavila turistično podobo občine, priznanja, podeljenih je bilo pet zlatih palet, pa je nagrajencem izročila direktorica občinske uprave Občine Polzela Alenka Kočevar. Sledilo je odprtje zaključne likovne razstave Zlata paleta 2009, ki bo na ogled do 29. novembra vsak dan od 9. do 11. ure in
14.	do 17. ure, v nedeljo od 9. do 12. ure. T. Tavčar
Katastrofalni požar, ki je v noči s 13. na 14. avgust izbruhnil v najstarejšem objektu nekdanje tekstilne tovarne, zgrajenem pred 140 leti, je močno spremenil načrte lastnika tega objekta, Josipa Vdoviča, ki je to poslopje kupil po stečaju nekdanje tekstilne tovarne. Z njim je želel uresničiti in zaokrožiti svoja prizadevanja v podjetniškem smislu in zgradbo urediti tako, da bi bila še dolgo spomenik kulturne oziroma industrijske dediščine nekdanje tekstilne tovarne z najdaljšo tradicijo na Balkanu.
Načrte v tej smeri je že uspešno uresničeval, požar pa je njegov sen o tem pokopal čez noč. Kljub temu se je lotil popravila tistega, kar je ostalo. O vsem tem smo se pogovarjali z Josipom Vdovičem. »Od 13. avgusta, ko je zagorelo, pa do danes je bilo opravljenega ogromno dela. Najprej smo se morali spopasti s požganim objektom, nato pa z razmišljanjem, kako zadevo sanirati. Kar nekaj časa je trajalo,
Celjsko podjetje Simbio je tudi letos v 12 občinah s celjskega območja zbiralo nevarne odpadke. Z akcijo so oktobra končali v žalski občini.
Skupaj so zbrali nekaj manj kot 31 ton nevarnih odpadkov, kar 6 ton več kot leto prej. Od tega so v spodnjesavinjskih občinah zbrali nekaj več kot 13 ton, v akciji pa je sodelovalo 644 občanov. Največ nevarnih odpadkov, 6.323 kilogramov, so zbrali v žalski občini, v občinah Vransko in Tabor 1.991, na Polzeli 1.978, v Preboldu 1.286 in v Braslovčah 1.367 kilogramov. Med nevarnimi odpadki prevladujejo zavržena električna in
da smo sprejeli odločitev, ki je bila predlagana in sprejeta tudi s strani višjih forumov, neodvisnih od nas, ki so se odločili za interventno rušenje, saj se zadeve ne da drugače sanirati. Potem ko so izpeljali osnovno rušenje, smo mi iskali najoptimalnejše variante za izvedbo sanacije gradbenega materiala, lesnih odpadkov in vsega, kar je ostalo po požaru oziroma rušenju. Čiščenje je trajalo več kot mesec dni, ker je bilo kar nekaj dela opravljenega tudi na osnovi prijateljstva. Zdaj se ukvarjamo s sanacijo objektov, ki so ostali po požaru. Računamo, da bomo v tem mesecu uspeli objekt, ki ga saniramo, pokriti z novo streho. Znotraj urejujemo stvari, kot so električna napeljava, ki je bila vsa uničena. Pri teh delih nam pomaga nekdanji električar tekstilne tovarne.
Srčno upam, da nam bo do konca leta uspelo postoriti vsaj toliko, da bodo objekti zaščiteni, ostale stvari, finalizacijo in lepotne zadeve, pa bomo pustili za poznejši čas, ko bomo
elektronska oprema (28,6 odstotka), odpadna motorna olja
preverili, kakšno bo finančno stanje. Do zdaj smo imeli ogromno stroškov, kljub vsemogočim obljubam pomoči, podanih preko televizijskih kamer slovenskih televizij, pa od te pomoči na žalost ni bilo nič. Vse je tako rekoč ostalo na mojih plečih. Tako pač je in upam lahko le na vse najboljše. Sami bi si želeli čim hitreje vse urediti, vendar bo trajalo dlje časa, predvsem pa bo odvisno od denarja, ki ga bo imelo podjetje. V zgorelem objektu je bil poleg skladišča pohištva in materiala, ki smo ga imeli pripravljenega za nadaljnje urejanje stavbe, že skoraj dokončan razstavni salon pohištva, ki bi se razprostiral po celotni etaži. Tega žal zdaj ne bo mogoče uresničiti, vsaj ne na taki površini, kot je bilo zamišljeno pred požarom. Če se bodo v prihodnosti pokazale kakšne možnosti in bo podjetje imelo sredstva, pa ni izključeno, da bomo na tem prostoru zgradili še kakšen objekt, v katerem bo mogoče urediti tudi primeren razstavni prostor.« D. N.
(17,9), akumulatorji in baterije (14,6).	T. Tavčar
Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. www.sz-atrij.si | www.sloveniapropertyatrij.si
Celje I Ljubljanska cesta 20 103 426 31 10 | info@sz-atrij.si
Plavčkov L00
TABOR v Savinjski dolini
Možnost nakupa v IV.grad.fazi ali Analizirano.
Uredimo najugodnejše financiranje do 25 let odplačilne dobe.
Idilična vasica dvanajstih stanovanjskdTenoTienojčki"dvojč Hišica v sistemu dvojčka A2 »na ključ« že od 149.435 €. Več na www.plankovloa.si I Info: 031 342 118. 041 329 179
CELJE - Vojkova, na iskani lokaciji v Celju se prodaja zelo lepo prenovljeno 2.5 sobno stanovanje v 2. nadstropju. Funkcionalna razporeditev prostorov. Stanovanje ima dnevno sobo z jedilnico, spalnico, kabinet, kuhinjo, kopalnico, hodnik in klet. Vredno ogleda.
Cena: 79.000 €
I Info: 041 329 1 79, violeta.stojsOsz-atrij.si
! REČICA OB SAVINJI - Varpolje. stan. hišal novejše gradnje P+M. bival vel cca 150 m'
' in starejša pritlična stan. hiša bival vel. cca 85 m* ter skedenj s kletjo, garažo in delav-! nico velikosti cca 100 m1, vse na krajni parceli večjega zaselka, v vel cca 1500 m!. Cena: 250.000 (
I Into: 031 342 118, drago.poklekaOsz-atrij.si
RAČUNOVODSKE STORITVE
STOTIN Polzela
BORIS KOKOT
univ. dipl. ekon.
041 536 659 www.stotin.si e-naslov: info@stotin.si
Zlata paleta 2009
Mojca Korošec pred nagrajeno fotografijo
Nevarni odpadki na varnem
Z akcije v Petrovčah
november 2009
OSREDNJE TEME
Odpadki so naša odgovornost
Nov sodoben center za ravnanje z odpadki
Ena od direktiv Evropske unije, ki zavezujejo tudi Slovenijo, je direktiva o odlagališčih komunalnih odpadkov. Savinjska regija je prva v Sloveniji, ki je že uredila sodoben regijski center za ravnanje s komunalnimi odpadki. K njegovi izgradnji je pristopilo 24 občin, med njimi vseh šest spodnjesavinjskih, skoraj 30 milijonov evrov pa je za enega najpomembnejših okoljskih projektov prispeval evropski kohezijski sklad. Z izgradnjo centra je za skoraj 250 tisoč prebivalcev v regiji rešeno odlaganje komunalnih odpadkov predvidoma za naslednjih trideset do petdeset let.
Odgovorno ravnanje z odpadki že zdavnaj ne pomeni več
S 1. oktobrom letos so se cene ravnanja z odpadki v 12 občinah, kjer Simbio opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki, spremenile. Cene so se, tako so povedali v družbi Simbio, povišale za do 55 odstotkov.
Glavni vzrok za povišanje cen je izpolnjevanje sprejete okoljske zakonodaje, s čimer je v prvi vrsti povezana izgradnja RCERO Celje in s tem nove dejavnosti oz. storitve, ki jo mora skladno z zakonodajo izvajati javno podjetje Simbio. S 1. decembrom 2009 bo družba Simbio poenotila frekvenco od-
samo kolikor toliko varno in čim cenejše odlaganje na urejene deponije. Pomeni zmanjševanje količine odpadkov na izvoru oziroma viru nastanka, povečevanje ponovne uporabe odpadkov za potrebe pridobivanja električne energije in gospodarsko uporabnih surovin, obdelavo in predelavo odpadkov v sestavine, ki niso več nevarne za okolje, termično obdelavo odpadkov ter odlaganje preostankov odpadkov na odlagališču v čim manjšem obsegu.
Vendar pa z odgovornim ravnanjem na področju ravnanja z odpadki v Sloveniji, predvsem pa v naši regiji, nismo začeli šele z vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Začetki regio-
vozov odpadkov na celotnem območju, kjer opravlja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki.
Cilj prehoda na odvoz odpadkov enkrat tedensko je zbrati več odpadkov, ki jih lahko reciklirajo. Količine ločeno zbranih frakcij so kljub gosti namestitvi ekoloških otokov še vedno premajhne. Za lažje ločevanje so pripravili več zloženk, ki so jih odjemalci storitev v preteklih letih že prejeli po pošti, k obvestilu o spremembi cen pa so priložili tudi uporabne napotke 'o pravilnem ločevanju odpadkov. T. Tavčar
nalnega centra segajo že v leto 1993, ko je Mestna občina Celje sprejela strategijo za ravnanje z odpadki na svojem območju. Pripravljalna dela so se začela leta 1995, dve leti pozneje pa je bila izdelana programska zasnova za izgradnjo centra za ravnanje z odpadki, prav tako je bila izbrana lokacija centra. Leta 2003 je bila podpisana pogodba o sofinanciranju Regionalnega centra za ravnanje z odpadki Celje. Junija leta 2004 je bila pripravljena prijavna dokumentacija za pridobitev nepovratnih sredstev iz Kohezijskega sklada za prvo fazo, oktobra 2005 pa za drugo fazo projekta.
Izgradnja prve faze Regionalnega centra za ravnanje
Odprta dlan
Učenci in kolektiv OŠ Polzela s podružnično šolo v Andražu in vrtcem bodo v nedeljo, 29. novembra, ob 17. uri v športni dvorani na Polzeli pripravili dobrodelni koncert Odprta dlan z naslovom Rasla je majcena roža. V programu bodo sodelovali pevski zbori vrtca in šole, instrumentalna skupina POŠ Andraž, orkester The Moonlighting Orchestra, osrednji gost pa bo kantavtor in pesnik Adi Smolar. Od 16. uri bodo odprli vrata dobrodelnega sejma.	T. T.
Dražji odvoz smeti
GEODETSKE MERITVE
PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOUČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE,
KATASTER KOM. NAPRAV, rt1!	MERITVE ZA PR0JEKTIV0,
INŽENIRSKA GEODEZIJA,
\	G PS MERITVE, NEPREMIČNINE
Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzeniring.si
z odpadki Celje se je začela leta 2006, druge faze pa leta 2007. V prvi fazi so bili zgrajeni: sortirnica ločeno zbranih frakcij, zaprta kompostama za biološko razgradljive odpadke, objekt za demontažo kosovnih odpadkov, novo odlagališče preostankov odpadkov, upravni objekt, avtopralnica in vsa spremljajoča infrastruktura na kompleksu. Celotna vrednost prve faze (vključno z DDV) je bila nekaj manj kot 21,6 milijona evrov, od tega za samo gradnjo 21,1 milijona evrov, za nadzor 279.920 in za odnose z javnostmi 180.298 evrov. Polovico je prispeval Kohezijski sklad, 14 % država, 24 občin pa je pokrilo 36 odstotkov.
Druga faza je obsegala objekt za mehansko biološko obdelavo odpadkov (MBO) in objekt za termično obdelavo odpadkov oziroma toplarno, ki je bila odprta 18. septembra lani. Investicijska vrednost objekta za mehansko biološko obdelavo odpadkov je nekaj manj kot
11,2	milijona evrov, 59 % je sofinanciral Kohezijski sklad, 14 % država, 27 % pa vseh 24 občin, vključenih v projekt.
Termična obdelava komunalnih odpadkov v Toplarni Celje predstavlja zaključno fazo obdelave odpadkov, ki so predhodno obdelani in pripravljeni v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje. V toplarni poleg primernih odpadkov iz centra za ravnanje z odpadki oziroma tako ime-
novanih lahkih frakcij (papir, karton, plastika, folije, tekstil in les) sežigajo tudi blato iz celjske čistilne naprave, razmerje pa mora biti natančno določeno. Načrtovana kapaciteta 60 ton lahkih frakcij in 15 ton blata zaenkrat ni dosežena, zlasti zato, ker ni dovolj blata s čistilne naprave. Najzahtevnejši in najdražji del tehnologije toplarne je čiščenje dimnih plinov. Podatki o izpustih iz toplarne so na voljo prek spleta, sproti pa se izpisujejo tudi na prikazovalniku na pročelju toplarne. Toplarna zagotavlja toplotno oskrbo za del Celja, proizvaja pa tudi električno energijo. Inštalirana električna moč generatorja je 2 MW, predvideno pa je 8.000 ur obratovanja. Dejanska količina proizvedene električne energije bo odstopala od navedene, ker je proizvodnja odvisna od rednih dobav odpadkov, nihanja kalorične vrednosti odpadkov, nepredvidenih zastojev in podobno.
Investicijska vrednost toplarne je znašala 18,6 milijona evrov, od tega je 13 milijonov prispeval Kohezijski sklad EU,
2,8	milijona Republika Slovenija, še 2,8 milijona pa celjska občina. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je v toplarno vgrajeno predvsem slovensko znanje, saj so kotle proizvedli v KIV Vransko.
Odlagališče preostanka odpadkov leži južno od stare deponije komunalnih odpadkov v Bukovžlaku na površini 9,86
ha. Odlagališče je zasnovano tako, da je mogoča izgradnja v fazah, in sicer v povezavi s proizvodnjo in prevzemom odpadkov iz ostalih tehnoloških procesov (kompostarne, sortirnice, demontaže kosovnih odpadkov in MBO). Razpoložljivi prostor odlagališča je
1.878.000	m3 in bo zadostoval za približno 30 let.
Povejmo še, da se v kompo-starni zbirajo biološko razgradljivi odpadki, ki se zmešajo s strukturnimi materiali. Kapaciteta kompostarne je 5.000 ton na leto, vendar pa bo zbiranje biološko razgradljivih odpadkov potekalo samo v večjih in strnjenih naseljih, pravijo v podjetju Simbio, ki upravlja s Centrom za ravnanje z odpadki. Zbiranje biološko razgradljivih odpadkov se bo izvajalo samo v večjih in strnjenih naseljih. V redkeje naseljenih območjih bodo namreč spodbujali kompostiranje na domačem vrtu, kar mnogi občani počnejo že zdaj. Sicer pa med biološko razgradljive odpadke sodijo odpadki z vrtov in parkov (zelena biomasa in naravni les) ter odpadki iz predelave rastlin, ki niso namenjeni prehrani, biološki odpadki iz kuhinj (odpadna hrana in odpadki, ki nastanejo pri pripravi hrane), odpadki, ki nastanejo pri predelavi in obdelavi lesa, lubja, plute in slame, ter odpadki, ki nastanejo pri predelavi ločeno zbranih kosovnih odpadkov.	K. R.
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d. o. o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/713 67 50, faks:-03/713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko
041 / 612 731
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
CVETLIČARNA ZVONČEK ŽALEC Pokopališka cesta 1, tel.: 710 35 45 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek-petek od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 15. ure, nedelja od 8. do 12. ure.
Spletna stran: www.jkp-zalec.si
servis
plinskih
za brezskrbne
zimske
dni

mar
en
tala
toplotne črpalke
ns
kondenzacijski plinski kotli
sončni in zemeljski kolektorji
	
Alkohol, hitrost in predrzna vožnja so največji problem
Mag. Karol Turk, rojen 30. julija 1960 v Celju, je po končani poklicni elektro šoli v Mariboru in šoli za miličnike svojo poklicno pot pri Policiji začel kot vodja varnostnega okoliša na Policijski postaji Žalec leta 1986. Leta 1989 seje zaposlil kot komandir Policijskega oddelka Ljubno ob Savinji, leta 1991 je napredoval v komandirja Policijske postaje Mozirje in bil še isto leto premeščen za komandirja Policijske postaje Žalec, kjer je delal do leta 1993. Leto kasneje je postal komandir Policijske postaje Celje, leta 1996 pa je prevzel vodenje Referata za operativne zadeve na tedanjem inšpektoratu policije na celjski policijski upravi. Leta 2000 je nekaj mesecev vodil skupino za javni red v celjskem uradu uniformirane policije, že kmalu istega leta pa bil imenovan za vodjo Oddelka za splošno kriminaliteto v uradu oz. sedanjem Sektorju kriminalistične policije. Leta 2005 je napredoval v vodjo Sektorja uniformirane policije na PU Celje. Ob delu se je tudi izobraževal. Po končani Višji šoli za notranje zadeve je leta 1999 uspešno končal tudi študij na Visoki upravni šoli v Ljubljani in magistrski študij na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije. Od leta 2007 je bil direktor Policijske uprave Maribor, s 1. majem letos pa je prevzel vodenje Policijske uprave Celje.
Mag. Karol Turk
Policijska uprava Celje ima od maja letos novega direktorja. Mag. Karol Turk je Žal-čan, čeprav je kraj njegovega otroštva Frankolovo in ga je poklicna pot vodila iz kraja v kraj. Med njegovimi delovnimi postajami je tudi žalska policijska postaja, kjer se je leta 1980 prvič zaposlil kot policist, nato je bil vodja varnostnega okoliša, leta 1991 pa se je za dobri dve leti vrnil kot komandir. Zdaj je direktor celjske policijske uprave. Vendar ne bo le »grel« tega stolčka, saj je sprejel izziv, da bo prav celjska policijska uprava poskusno uvedla novo strategijo na področju prometne varnosti.
Preden spregovoriva o delu, začneva intervju z osebnim življenjem. Strinjava se, da zasebno življenje vpliva na uspešnost poklicne poti. Žena in hčeri ga podpirajo in čeprav bo kmalu izpolnil pogoje za upokojitev, o tem ne razmišlja. Preveč je še izzivov.
Službovali ste v Žalcu, na Ljubnem, v Mozirju, Celju in celo Mariboru. Ali ves ta čas živite v Žalcu?
»Ko sem se leta 1980 zaposlil na takratni Postaji milice Žalec, sem se tudi preselil v Žalec in ves ta čas živim v tem mestu, zdaj na Šlandrovem trgu.«
Do zdaj ste pri policiji opravljali skoraj vsa dela?
»V svoji dosedanji karieri sem šel skozi vse faze policijskega dela. Najprej sem bil policist na Postaji milice Žalec, potem vodja varnostnega okoliša v Žalcu, od leta 1989 pa šest let komandir na Ljubnem, v Mozirju, Žalcu in Celju. Potem sem bil nekaj časa na inšpektoratu policije kot inšpektor za splošne policijske naloge, nato skoraj pet let vodja oddelka v Sektorju kriminalistične policije, pa nekaj časa v službi direktorja in zatem vodja sektorja uniformirane policije. 28 mesecev sem bil direktor Policijske uprave Maribor, od 1. maja letos pa sem direktor Policijske uprave Celje.«
To so zelo pogoste menjave
»Kakor za koga. Držim se pravila, da je potrebno vsakih pet let zamenjati delovno mesto. Če izračunam povprečje, sem res vsakih pet let zamenjal delovno mesto znotraj policije. Za tiste, ki smo z dušo in srcem policisti, je to prijetno delo in če ga opravljaš z veseljem, zelo zanimivo.«
Imate kakšne konjičke, kje se vas da še videti, razen v policijskih vrstah?
»Ukvarjam se z rekreacijo, predvsem kolesarjenjem, tekom in hojo. To je tisto, kar me sprošča. Imam majhen vikend, ki mi prav tako pomeni sprostitev, torej življenje in delo v naravi.«
Pojdiva na ceste. Jesen je bila zelo tragična, zlasti zaradi štirih mladih, ki so umrli v dveh prometnih nesrečah. Pa se tudi sicer število prometnih nezgod povečuje?
»Če želimo celovit posnetek stanja prometne varnosti, moramo pogledati neko obdobje. Samo primerjava z lanskim letom je nek statistični pokazatelj, ki je zame irelevanten. Analize opravljamo za obdobje 10, 15 let. Za obdobje desetih let lahko ugotovimo, da na območju Policijske uprave Celje umre povprečno 35 oseb na leto, v obdobju 15 let pa je to povprečje 51. Da se na območju Policijske uprave Celje ne bo nikoli zgodila prometna nezgoda s smrtjo, je utopija, vprašanje pa je, kje je tista točka, meja, kjer lahko govorimo, da smo uspešno zajezili število mrtvih. Na današnji dan imamo na našem območju 21 mrtvih, v enakem obdobju lani 26. To je s statističnega vidika dober pokazatelj. Dejstvo pa je, da je vsaka žrtev na cestah nepotrebna, predvsem pa, če upoštevamo vzrok, zakaj je prišlo do prometne nezgode s smrtnim izidom. Na cestah celjske regije je problem predvsem alkohol. Alkoholna stopnja se povečuje, posledično se na to navezuje hitrost. Hitrost in alkohol sta trenutno ključna dejavnika za posledice, ki na-
stajajo v teh prometnih nezgodah. Tu Policijska uprava Celje odstopa v primerjavi z ostalimi policijskimi upravami. Stopnja alkoholiziranosti se povečuje, letos je povprečje 1,59 grama alkohola na kilogram izdihanega zraka, v enakem obdobju lani 1,51.73 odstotkov nesreč s smrtnim izidom so letos povzročili vinjeni vozniki. Ravno zato smo že poleti izdelali akcijski načrt, ker želimo odpraviti ta dva dejavnika. Vendar vsi ti učinki niso na kratek rok. Taktika in metodika delovanja policije je prilagojena temu problemu.«
Zakaj je po vašem mnenju alkohol v naši regiji tako pereč problem, nenazadnje naša regija v tej gospodarski recesiji ni najbolj prizadeta?
»Mislim, da moramo upoštevati tudi družbeno krizo oziroma nek socialni položaj posameznikov. Dejstvo je, da je alkohol prisoten. Kje so vzroki, je seveda sociološko vprašanje, ampak mislim, da izhaja iz trenutne gospodarske krize. Ljudje nimajo neke vizije, jasnih ciljev. Finančna sredstva, ki jim ostanejo, porabijo v gostinskih lokalih. Zato se obračam na gostince, čeprav vem, da je zanje ključen dobiček oziroma čim večji zaslužek. Ampak vprašati se moramo tudi, koliko stane neka žrtev, kakšna je škoda, če. je nekdo v prometni nezgodi hudo telesno poškodovan. Te številke so izračunane in so izredno visoke, neprimerljive z zaslužkom, ki ga od vinjenega gosta dobi gostinec.«
V primeru prometne nezgode na avtocesti v Arji vasi ste preiskovali tudi, kje se je storilec opil. Je to običajna praksa, boste kaznovali tudi lastnike gostiln, kjer se povzročitelji opijejo, pa jim niso preprečili vožnje?
»Mi vsako prometno nezgodo s smrtnim izidom celovito oziroma sistemsko analiziramo. Ne le neposreden vzrok, na primer hitrost, ampak skušamo dejansko res proučiti vzroke, ne le posledice. V vseh teh prometnih nezgodah se nam potrjuje, da so se vozniki opili v določenih lokalih. V vseh teh primerih obiščemo te gostince in če je mogoče, da lahko dokažemo, tudi ukrepamo zoper njih v skladu z Zakonom o omejevanju rabe alkohola. Vendar policija sama ne more doseči zmanjšanja alkohola. Potreben je interdisciplinaren pristop. Tu so inšpekcijske službe, sodišča, tožilci. Če želimo vzpostaviti nek učinkovit sistem, je potrebno zagotoviti sinergijo vseh teh služb, zadeve prednostno obravnavati in odstraniti te vzroke.«
Alkohol je verjetno problem tudi za domačimi stenami?
»Zagotovo. To je nasilje: na cesti, v družini, med vrstniki. Alkohol povzroča prometne nezgode s hudimi posledicami, povzroča tudi nasilje v družini. Letos smo pridržali v skladu z 39 a členom oziroma izdali
prepoved približevanja 168 osebam, v enakem obdobju lani pa 84. Torej se je tudi nasilje v družini povečalo in če bi analizirali te primere, bi ugotovili vzročno zvezo z alkoholom.«
Vrniva se na ceste. Ali upravljavci cest upoštevajo priporočila policistov, kako določene odseke urediti s prometno signalizacijo in z drugimi ukrepi poskrbeti za večjo varnost? Katere ceste so zdaj najbolj kritične?
»Po naših analizah za desetletno obdobje je še vedno najbolj kritična cesta Arja vas-Velenje. Sicer pa projektant naredi projekt za cesto, na katerega mi nimamo vpliva. Sodelujemo pa pri prevzemu ceste s pripombami, predlogi in z idejami, ki niso vedno sprejeti, kar je normalno. Seveda pa v prometnih nezgodah pri analizi vzrokov upoštevamo tudi cesto. Če na nekem odseku pogosto prihaja do prometnih nezgod, ocenimo, kje je razlog. Voznik je sicer ključni faktor, dejstvo pa je, da sta tu še cesta in vozilo, da tudi to vpliva na prometno varnost. Kar precej poročil smo poslali vzdrževalcem oziroma upravljavcem cest in moram povedati, da v veliki meri upoštevajo naša priporočila.«
Je za vas problematičen uvoz na avtocesto v Arji vasi?
»Za normalnega voznika ne more biti problematičen, gre za diamantni sistem. Za voznika, ki prvič pride na takšno cesto ali ki je pod vplivom alkohola, pa je lahko problematičen. Tudi na pobudo policije so vzdrževalci postavili dodatna opozorila, stegnjeno dlan: Vozite v napačni smeri. Toda. stoodstotno preprečiti napačne vožnje ni mogoče.«
Ministri so napovedali vrsto ukrepov za zmanjšanje najhujših prometnih nezgod. Kako jih ocenjujete?
»Če želimo nekaj doseči, morajo vsa pristojna ministrstva (za promet, zdravstvo, notranje zadeve, pravosodje, šolstvo) odigrati svojo vlogo. Ministrstvo za šolstvo, na primer, bi moralo prometno varnost vključiti v izobraževalni proces, da bi se že v osnovnih šolah začeli resno ukvarjati s to problematiko. Ministrstvo za zdravstvo je predvideno, da ukrepa na področju alkohola. Ko bodo vsa ministrstva odigrala svojo vlogo, bo viden korak naprej. Graditi samo na represiji, zagotovo ni učinkovito, kar lahko potrdimo s svojimi statističnimi podatki. Nenormalno smo povečevali ukrepe, ampak s tem ne dosežemo želenega učinka. Tu je bolj problem izobraževalnih procesov oziroma ustvariti višjo prometno kulturo, dvigniti zavest ljudi. Po drugi strani pa moramo iz prometa odstraniti nevarne voznike. Ob tem je treba povedati, da smo imeli leta 1994 na našem območju 75 mrtvih, leta 2008 pa 33. Opaziti je torej upad, vsak proces pa zahteva svoj čas. Ravno zdaj pripra-
vljamo novo strategijo dela na področju prometne varnosti, saj je ministrica za notranje zadeve izbrala Policijsko upravo Celje kot vzorčni model, da nadgradimo obstoječo strategijo dela in da se osredotočimo v omenjena ključna elementa: alkohol in hitrost, usmerili pa se bomo tudi v preprečevanje predrzne vožnje, ki je prav tako inkriminirana v kazenskem zakoniku. Predvidevam, da bom ustanovil skupino policistov, ki se bodo ukvarjali samo s problematiko predrzne vožnje.«
V Sloveniji smo zadnje čase priča celo bombnim atentatom. Tudi celjsko sodišče obravnava kar nekaj odmevnih primerov. Se lahko zgodi kaj takšnega kot na Gorenjskem?
»Policija oziroma zase osebno vem, da sem že pred leti opozarjal na splošno nasilje. Ampak žal se ta družba ne premakne, dokler se nekaj ne zgodi. Včasih so rekli, da se kaj takšnega kot v Ameriki v Sloveniji ne more zgoditi. Da se ne more na primer zgoditi streljanje v šolah. To ni res, lahko se zgodi pri nas že jutri. Zagotovo lahko pričakujemo takšne dogodke, sploh če se bo kriza še poglabljala. V stiski ljudje počnejo marsikaj. Res pa je, da so zaenkrat varnostne razmere na območju Policijske uprave Celje stabilne.«
Mediji veliko poročajo o nezadovoljstvu policistov, ne le zaradi plač, ampak tudi opreme. Slišali smo za žalskega policista, ki se je pri preiskavi pičil z narkomansko iglo. Kako ukrepate na tem področju?
»Dogodka v zvezi z žalskim policistom ne bi želel komentirati, ker se tudi sam ne želi javno izpostavljati. Pogovoril sem se z njim, ga obiskal in mu ponudil pomoč. Zagotovo je delo policista podcenjeno.
Vedeti moramo, da smo občanom na razpolago 24 ur na dan. Vse, kar se zgodi, tudi če za kaj nismo stvarno pristojni, ljudje pokličejo policijo. Policisti so pogosto izpostavljeni nevarnosti. Poglejte, bombni napad na sodnico je zagotovo napad na nek družbeni sistem. Pred dnevi pa je nekdo policista napadel z nožem in ga poškodoval. Lahko rečemo, da je šlo skoraj za umor. Drugi policist je utrpel hudo telesno poškodbo, zlom nosne kosti. Mediji pa so poročali, da sta kriva policista. Toda policist ni bil tam v prostem času, ker bi mu bilo prijetno biti tam, ampak ker je predstavnik države. Tu se kaže odnos do policije. Kadarkoli nas potrebujejo, bi nas želeli imeti v tistem trenutku na tistem mestu, kjer je težava. Zagotovo je med našimi ključnimi cilji tudi to, da smo odzivni. Zame kot direktorja pa je sporno, da se ta družba oziroma država tako mačehovsko obnaša do policije. Imamo kar precej preprečitev uradnih dejanj, napadov na policiste, ogrožanja policistov. Policiste poskušamo čim bolj zaščiti z lastnimi ukrepi. Odnos družbe do policistov se kaže tudi skozi opremo. Poskušamo nabaviti nekaj opreme, tudi rokavice so v fazi nabave, tako da jih bodo policisti dobili vsaj neko količino. Prav tako so v postopku nabave zaščitni jopiči. Moramo pa se zavedati, da je gospodarstvo v krizi, proračun je takšen, kot je, in v naslednjih dveh letih bomo dobili samo najnujnejše. Moj temeljni cilj pa je kakovost storitev, tako v odnosu do notranje kot zunanje javnosti, ne glede na to, kakšno je stanje v družbi.«	K. R.
Generalni direktor Policije Janko Goršek je na območju Policijske uprave Celje napovedal poskusno uvedbo spremenjene strategije dela policije na področju prometne varnosti s 1. januarjem prihodnje leto: »To pomeni, da bomo prešli od tega, kar nam večkrat očitajo, da smo samo inkasanti. To pomeni, da bodo policisti skušali vse svoje aktivnosti usmerjati v najbolj kritična območja, kritične cestne točke, predvsem pa tudi v kritične posameznike, ki so v lokalni skupnosti poznani kot nepopravljivi kršitelji cestnoprometnih prepisov, bodisi zaradi hitrosti ali uživanja alkohola. To je proces, ki ga ne moremo uveljaviti čez noč, če pa bomo imeli pomoč medijev, civilnih združenj in nenazadnje ostalih ministrstev, bomo skušali dolgoročno ta sistem delovanja vpeljati na območju celotne Slovenije.«
Razvojna agencija Savinja, giz
Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija; tel.: 386 (3)713 68 60; 713 68 64; fax: 386 (3)713 68 70: e-pošta: ra.savinja@zalec.si AKTUALNE INFORMACIJE - DECEMBER 2009
JAVNI RAZPISI V TEKU Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Javni razpis za spodbujanje zaposlovanja brezposelnih oseb (Ul. RS, št. 86/09). Rok: 15.1.2010. Informacije: martina.stanonik@ess.gov.si.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Javni razpis za ukrep predelava in trženje (Ul. RS, št. 83/09). Rok: od naslednjega dneva po objavi javnega razpisa pa do zaprtja javnega razpisa, ki bo objavljen na spletnih straneh MKGP. Informacije na tel. št.: 01/580 77 92, e-naslov: aktrp@gov.si.
Razvojna agencija Savinja in Odbor za razvoj obrti in podjetništva Žalec Razpis 23. natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče in Žalec. Rok za oddajo vlog z zahtevano dokumentacijo je do vključno 15. vsak mesec dalje do porabe sredstev. Razpis je objavljen na spletni strani RA Savinja http://www.ra-savinja.si/pdf/razpis_23_natecaj.pdf. Informacije: člani odbora ali na tel. št. 713 68 60 (Danica Jezovšek Korent).
-	TUJI RAZPISI
-	Razpisi in več informacij na spletni strani: www.japti.si.
Ostale informacije:
Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni razvoj«
13.11.2009 je Razvojna agencija Savinja podpisala pogodbo o sofinanciranju projektov bilateralne mednarodne razvojne pomoči Slovenije državam v razvoju na področju lokalne samouprave in regionalnega razvoja v letih 2009 in 2010. Gre za sodelovanje med Slovenijo in Srbijo v projektu »Združimo znanje in izkušnje za trajnostni
razvoj«.
Cilj projekta je izmenjati znanja, dobre prakse in utrditi vezi sodelovanja med Slovenijo in Srbijo tudi s pomočjo šestih strokovnih srečanj, v obliki seminarjev in ogledov dobrih praks. Namen strokovnih aktivnosti je zagotavljati trajnosten razvoj obeh držav. Na podlagi prepoznanih in izpostavljenih problemov in potreb so k sodelovanju pristopile naslednje občine iz partnerske države Srbije: Kruševac, Trstenik, Čičevac, Aleksandrovac, Brus, Varvarin, Doljevac, Bačka Palanka. V Sloveniji pa so vključene v projekt občine Spodnje Savinjske doline (Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko in Žalec). Projekt poteka 14 mesecev (med avgustom 2009 in septembrom 2010).
Tri strokovna srečanja so pripravili v Sloveniji in Srbiji: septembra smo pripravili in izvedli srečanje podjetnikov, oktobra so delegacije iz naše doline obiskale Kruševac in Bačko Palanko. Leta 2010 pa bomo organizirali še tri
tovrstna srečanja.
Ciljne skupine so predstavniki omenjenih občin, nosilci razvojnih institucij, javnih institucij, osnovnih šol, mentorji ekošol, predstavniki nevladnih organizacij, posamezniki, širša javnost in mediji.
V okviru izvedbe šestih strokovnih srečanj sledimo izpolnitvi zastavljenih in načrtovanih učinkov: več kot 80.000 seznanjenih s projektom in 300 neposredno vključenih v projekt.
Posredno pa zagotavljamo:
-	dolgoročno mednarodno partnerstvo za doseganje trajnostnega razvoja na področju priprave in črpanja EU
sredstev
-	delo z mladimi in civilno družbo kot osnovo trajnostnemu razvoju
-	izboljšano možnost sodelovanja v programih čezmejnega sodelovanja
Ce vas zanima sodelovanje v projektu, smo vam z več informacijami na voljo na našem naslovu. Center vseživljenjskega učenja Savinjska - CVŽU Savinjska
cvzu
SAVINJSKA
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN SPORT
- A*
Üh Naložba v vašo prihodnost
OPERACIJO DELNO FINANCIRA EVROISKA UNIJA
Evropski socialni sklad
Na Razvojni agenciji Savinja v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska v partnerstvu z UPI-Ljudsko univerzo Žalec deluje Točka vseživljenjskega učenja (TVŽU).
V okviru CVŽU Savinjska sta prebivalcem brezplačno na voljo tudi naslednji dejavnosti:
ČIPS
Namenjen vsem, ki iščejo odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: nahajamo se v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec, tel. št.: 03/713 35 65, e-naslov: cips@upi.si. Uradne ure: ponedeljek in torek od 12. do 14. ure, sreda od 8. do 12. ure, četrtek od 8. do 15. ure in petek od 8. do 12. ure.
Svetovalno središče Žalec
Brezplačno svetujemo in pomagamo vsem odraslim, ki imajo kakršnakoli vprašanja s področja izobraževanja in zaposlovanja. Ponujamo vse informacije o možnostih izobraževanja za polic, strokovno izpopolnjevanje ali za prosti čas, pomagamo pri učenju ali pri iskanju zaposlitve ... Na voljo smo osebno v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, Žalec, po svetovalnem telefonu na številki 03/713 35 65, na elektronskem naslovu isio@upi.si.
Svetovalno središče Žalec deluje od leta 2008 v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska (CVŽU Savinjska), ki ga sofinancirata Evropska unija - Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije. Več informacij o centru dobite na spletni strani http://www.cvzu-savinjska.si.
Razvojna agencija Savinja, vstopna točka VEM, nudi podjetnikom svetovalno pomoč pri:
-	pridobivanju informacij za ustanovitev, razvoj in poslovanje podjetij
-	hitri ustanovitvi in spremembah v podjetju
-	storitvah podjetniškega svetovanja po subvencioniranih cenah v okviru programa vavčerskega svetovanja
Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel. št.: 03/713 68 60, faks: 03/713 68 70, http://www.ra-savinja.si, ra.savinja@zalec.si.
Za skoraj 40 % manj
Skupina luteks je v letošnjih devetih mesecih ustvarila 23,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 39 odstotkov manj kot v lanskem primerjalnem obdobju, so preko spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Juteksa.
Poslovanje za to obdobje so zaključili s 692 tisoč evri izgube, kar pomeni, da se je rezultat iz prvega polletja poslabšal za 460 tisoč evrov. K temu naj bi prispevalo tudi dejstvo, da odvisna družba v Rusiji še ne proizvaja in ne
ustvarja lastnih prihodkov, ter knjižene negativne tečajne razlike. Poizkusna proizvodnja v Juteksovi novi tovarni v Rusiji se je sicer novembra že začela, redna proizvodnja in prodaja pa bosta stekli januarja 2010.	L. K.
Uspešen tudi v času krize
Uroš Merc za krmilom
Revija Podjetnik in Obr-tno-podjetniška zbornica Slovenije vsako leto podelita priznanje Podjetnik leta. Letošnji podjetnik leta je dr. Uroš Merc, večinski lastnik in direktor podjetja Bisol iz Lat-kove vasi, ki je edini slovenski proizvajalec fotonapetostnih modulov za sončne elektrarne.
Strokovna komisija za izbor najboljšega podjetnika je dr. Urošu Mercu priznanje podelila zlasti zaradi mednarodnega preboja na visokotehnološkem področju. S svojim znanjem in delom postavlja Slovenijo v sam vrh najrazvitejših držav na področju razvoja rešitev za uporabo obnovljivih virov energije, je utemeljila svojo odločitev komisija. »Nominacija je bila prijetno presenečenje, prejem priznanja pa je potrditev trdega dela celotne ekipe podjetja,« je ob prejemu priznanja prejšnjo sredo povedal dr. Uroš Merc.
V tem letu, ki je zaznamovano z vsesplošno gospodarsko krizo, Bisol uspešno posluje tako na domačem kot tujih trgih. Podjetja iz skupine Bisol zaposlujejo 130 delavcev in bodo v letošnjem letu ustvarila za več kot 30 milijonov evrov prihodkov. Največja rast pa šele prihaja, saj do leta 2011 načrtujejo 200 milijonov evrov prihodka od prodaje. Poleg družbe v Belgiji, ki je bila ustanovljena sep-
tembra letos, namerava Bisol v kratkem ustanoviti podjetje tudi v Italiji in Franciji. V prihodnjem letu načrtujejo za 10 do 15 milijonov evrov naložb" doma in v tujini. Fotovoltaika je izjemno perspektivna energetska dejavnost, ki bo že pred letom 2020 predstavljala konkurenčnost konvencionalnim energetskim virom na več kot 90 odstotkih evropskega trga, je prepričan dr. Uroš Merc. K. R.
Najbolj ekološka inovacija
Rok Hrženjak
Konec oktobra je v Ljubljani v okviru projekta Eureka! Mladi 2009 oziroma dveh natečajev Eureka! Ideje mladih 2009 in Eureka! Inovacije mladih 2009 potekala svečana podelitev nagrad. Priznanje za najbolj ekološko inovacijo je prejel tudi Rok Hrženjak s Polzele.
Natečaja, ki ju je tudi tokrat pripravil Inštitut za inovativnost in tehnologijo ob podpori Ministrstva RS za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Javne agencija za tehnološki razvoj Republike Slovenije in v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino, sta bila rekordna, saj je nanju prispelo kar 256 projektov, ki so jih pripravili mladi in njihovi mentorji. Naloge je pripravilo 234 avtorjev in 56 njihovih mentorjev. Podelili so zlata, srebrna in bronasta priznanja za prva tri mesta ter posebna priznanja, med njimi za najbolj inovativen projekt, najbolj podjetniško inovacijo, najbolj ekološko in najbolj »odštekano« idejo, najbolj ekološko inovacijo idr.
Posebno priznanje za slednjo, torej za najbolj ekološko ino-
vacijo, je za projekt Določanje toksičnosti organofosfornega insekticida klormefosa za nekatere testne zemeljske organizme (mentorici viš. znan. sod. dr. Nevenka Kožuh Eržen in dr. Lucija Kolar, UL, Veterinarska fakulteta), o katerem smo v našem časopisu že poročali, prejel Rok Hrženjak.
Na konferenci s podelitvijo priznanj in nagrad je mladim spregovoril predsednik republike dr. Danilo Türk. Pri ocenjevanju ekoloških projektov pa je sodelovala poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Romana Jordan Cizelj. Plakete, nagrade in priznanja je v imenu direktorja Javne agencije za tehnološki razvoj Republike Slovenije, doc. dr. Franca Gidra, podelila mag. Mojca Skalar Ko-mljanc.	T. T., L. K.
Zahteve Neodvisnosti neupravičene
Kar nekaj ugibanj je bilo zaslediti v medijih, da bo tudi v Juteksu prišlo do stavke. Medtem ko je Zveza svobodnih sindikatov Slovenije zadovoljna z odnosom uprave do delavcev in sindikata, pa je drugačnega mnenja drugi sindikat v podjetju - Neodvisnost.
Predsednica celjskega regijskega sindikata Neodvisnost Majda Medved je v medijih zatrdila, da so osnovne plače v Juteksu izredno nizke, variabilni del plač pa kar 40-odstoten. Zato sindikat zahteva novo podjetniško kolektivno pogodbo z novim tarifnim delom in 150 evrov mesečnega draginjskega dodatka. Uprava Juteksa je te navedbe ostro zanikala.
V Juteksu so se pogajanja za novo podjetniško kolektivno pogodbo pričela 22. oktobra, na začetku pa so podpisali protokol, s katerim so vsi udeleženci potrdili
svojo pripravljenost, da se bodo pogajali korektno in da bodo javnosti in zaposlenim skupno predstavljali potek dogovorov. Uprava je sprejela predlog sindikatov glede regresa, glede dopustov za praznično in nedeljsko delo, disciplinskega postopka in formalnega urejanja delovnega časa. Po besedah uprave je v celoti usklajen normativni in obligacijski del pogodbe. Uprava je tudi predstavila stališče do predloga spremembe plač in dodatkov, povišanja dopustov ter zahteve za izplačilo razlike za stroške prehrane. Pogajalske strani so se dogovorile za temelje, na katerih bo postavljena plačna reforma, in za prihodnje naloge.
2. novembra je bil v Juteksu zbor delavcev, na katerem je uprava zaposlenim predstavila trenuten položaj podjetja. V razpravi je bil poudarek na opozorilni stavki, ki jo je sindikat
Neodvisnost KNSS napovedal za 6. november, zaposleni v proizvodnji pa so izrazili svoje nezadovoljstvo s plačami. Uprava je delavce seznanila z dejstvom, da je za stavkovne zahteve in napoved stavke izvedela iz medijev ter jih pozvala, da naj se pozivom k stavki ne odzovejo, saj dogovarjanja o plačah potekajo v sklopu pogajanj za novo podjetniško kolektivno pogodbo. V zvezi s stavkovnimi zahtevami se je uprava sestala s predstavniki stavkovnega odbora sindikata Neodvisnost. Zahteve po izplačilu draginjskega dodatka uprava glede na višino plač v podjetju ne podpira. Zahteva, da se preneha delo ob vikendih, pa je postala brezpredmetna. Zadnji delovni vikend je bil 24. oktobra, delo ob vikendih pa od takrat zaradi zmanjšanja povpraševanja kupcev sploh ni več potrebno.	K. R.
Tudi v Belgijo, na Nizozemsko ...
Poleg mleka in mesa tudi elektrika
Po končanem obiranju jabolk in spravilu mrež proti toči se sezona spravila pridelka nadaljuje še v drevesnicah Sadjarstva Mirosan, d. d. V teh dneh namreč ravno poteka izkop sadnih sadik. Letos bodo vzgojili okoli 250 tisoč sadik. Pripravili so pestro izbiro različnih sadnih vrst v več kot 150 različnih sortah, tako za ljubiteljske
sadjarje kot tudi za profesionalne sadjarje.
Seveda prevladuje jablana, sledijo pa ji hruške, breskve, slive, češnje, marelice ... Poleg standardne ponudbe prodajajo letos tudi fige, kaki, tayberry, boysendberry, aktinidijo, asi-min, skorš, žižulo in druge. Sadike prodajajo v svoji prodajalni v Kasazah in tudi preko poslovnih partnerjev po vsej Sloveniji.
Precejšnji del proizvodnje, okoli 50 tisoč sadik, bodo tudi letos izvozili na zahtevne trge zahodne Evrope, v Italijo, Avstrijo, na Nizozemsko in v Belgijo, kjer je njihova kakovost priznana že desetletja. S tem pa se sezona še ne konča, pravi tehnični direktor Vlado Korber, saj je potrebno še izkrčiti sadovnjake, ki so namenjeni za obnovo leta 2011. T. Tavčar
Pri pripravi sadik za izvoz
Letos se obeta izjemen letnik
Pri Rakunovih poleg mleka in mesa proizvajajo zdaj tudi elektriko
Na kmetiji pri Rakunovih v Založah pri Polzeli od novembra dalje obratuje sončna elektrarna, ki na ekološko neoporečen način proizvaja električno energijo z neposredno pretvorbo sončne svetlobe. Tako poleg mleka in mesa proizvajajo tudi elektriko.
Elektrarna je nameščena na strehi gospodarskega
poslopja, sestavlja pa jo 160 fotovoltaičnih panelov. Vsak panel ima moč 230 vatov, tako da ima elektrarna skupno moč 36,8 kilovata. Letno proizvede dovolj elektrike za deset gospodinjstev, pri tem pa gre v ozračje 25.760 kg ogljikovega dioksida, manj kot pri drugem načinu pridobivanja energije. Elektrarna preko štirih razsmernikov oddaja električno energijo v distribucijsko omrežje Elektra Celje. Lastniku Robertu Rakunu zagotavlja dohodek
od prodaje električne energije na trgu, za vsako proizvedeno kilovatno uro pa je upravičen tudi do državne podpore za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih virov energije. Gre za ekološko naložbo v prihodnost, saj je življenjska doba elektrarne kar 30 let. Elektrarno je zasnovalo in na ključ dobavilo podjetje Pinsol, solarni sistemi z Jesenic na Gorenjskem, ki je po Sloveniji do zdaj postavilo že enajst sončnih elektrarn.
T. Tavčar
Predstavitev mladih vinje vodil Edvard Kužner (desno), ob njem Gregor Vovk Petrovski
Po stavki pogajanja
Pravi ljubitelji vin cenijo kakovostna vina, vsako leto pa tudi težko pričakujejo mlada vina, ki nakazujejo kakovost in posebnosti novega letnika. Zato je predstavitev mladih vin dogodek, ki privabi številne ljubitelje žlahtne kapljice, predvsem pa poskrbi za neposreden stik med njimi in vinarji. Pomembnosti tega stika se zavedajo tudi v podjetju Vitica iz Gotovelj, ki se ukvarja s prodajo vin. Že deset let vsak prvi torek v novembru svojim kupcem predstavijo mlada vina.
Na Celjskem prav Vitica skupaj s Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje ter Hotelom Štorman pripravi najodmevnejšo predstavitev mladih vin. Začeli so leta 2000 v manjši Celjski sobi Hotela Štorman z enim vinarjem, zdaj pa se sprehodijo po vsej Sloveniji in skupaj s svojimi kupci in prijatelji okušajo pitnost ranine, iskreče veselje zelenega silvanca, opojnost muškata otonela do rdečih vin s Primorske, narejenih s pomočjo karbonske mace-racije. Podjetje Vitica prodaja letos enajst mladih vin, od tega jih je devet predstavilo na veče-
ru mladih vin. Da je prireditev pomembna za promocijo mladih vin in druženje poznavalcev žlahtne kapljice, dokazuje tudi to, da so prav vsa mlada vina predstavili vinarji osebno. Vsi so bili tudi mnenja, da bo kakovost letnika 2009 izjemna.
Zbrane je v imenu organizatorja večera pozdravil Gregor Vovk Petrovski, nato pa jih je nagovorila direktorica Tanja Vovk Petrovski, ki se je vinarjem in vinogradnikom, kupcem, pa tudi vsem zaposlenim v podjetju Vitica in domačim, zahvalila za dobro sodelovanje, delo in pomoč tudi v teh zelo težkih gospodarskih razmerah. Zvone Štorman je ob deseti predstavitvi mladih vin v njegovem hotelu poudaril pomen spletanja prijateljskih vezi in dvigovanja kulture pitja vin, ravnatelj Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Iztok Leskovar pa se je zahvalil zlasti za priložnost, ki jo imajo dijaki te šole s sodelovanjem na prireditvi in nasploh glede spoznavanja vin. Dijaki so točili vino pod vodstvom hišnega someljeja Romana Smogavca. Zagotovo pa je najpomembnejše pri tem, da
poteka predstavitev mladih vin na visoki strokovni ravni pod strokovnim vodstvom profesorja Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje Edvarda Kužnerja, ki je tudi vitez slovenskega reda vin.
Svoja mlada vina so letos predstavili: Boštjan Protner, Danilo Stayer, Bogomir in Janez Valdhuber, Alojz Gaube, Aleksej Erzetič, Joško Saksida in Stojan Ščurek. Vsak je spregovoril nekaj besed o svojem vinu, a vsi so poudarili, da vina najbolje govorijo sama zase. Da je vsako lahko spregovorilo svoj jezik, so med posameznimi kozarčki
ob koščkih kruha poskrbeli siri dveh mladih sirarjev -Martine Podpečan iz Galicije in Amadeja Kunca iz Podvrha pri Braslovčah.
Za kulinaričen del večera so poskrbeli dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje pod vodstvom učitelja Andreja Voha ter ekipa Štormanovega hotela z Janezom Gradiškom na čelu. Seveda so bile na jedilniku hladne in tople Martinove jedi. Dijaki so se lotili sodobnih, Štormanovi kuharji pa tradicionalnih jedi. Tudi letos so za zlitje mladega vina in kulinarike z glasbo poskrbeli člani skupine Tristan. K. R.
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije je v petek, 13. novembra, pripravil opozorilno stavko, v kateri je po podatkih sindikata sodelovalo 121 podjetij z okoli 30.400 delavci, tudi iz savinjske regije.
Delavci zahtevajo dvig najnižjih izplačanih plač v dejavnosti na vsaj 600 evrov neto in izplačilo 150 evrov dodatka za člane sindikata. Predstavniki delodajalcev in delojemalcev v elektro in kovinski industriji ta teden nadaljujejo s pogajanji, sindikat SKEI pa je že zbral 35.210 podpisov za trajajočo stavko. Organi sin-
dikata bodo' o stavki odločili decembra, odvisno od izida pogajanj.
Po navedbah predstavnika celjskega območnega sindikata Mirka Hircija so iz širše celjske regije v opozorilni stavki sodelovali delavci podjetij Gorenje, Emo posoda, Alpos, Štore steel, Valji group in Novem car Interior design. V slednjem so se stavki pridružili solidarnostno, kljub stavki pa opravili nujna naročila. V šempetrskem Sipu, kjer še vedno delajo po skrajšanem delovnem času, je vodstvo na dan stavke razglasilo dela prost dan.	K. R.
OBČINA ŽALEC
objavlja na osnovi Pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije
razpis za podelitev nagrad in priznanj
INOVATOR LETA 2009
v kategorijah: patenti,
izboljšave izdelkov, izboljšave tehnoloških postopkov.
Na razpis se lahko prijavijo fizične osebe - avtorji, katerih inovacije so razvite na območju Občine Žalec.
Prijave na razpis sprejema do 15. januarja 2010 Razvojna agencija Savinja, Ul. heroja Staneta 3,3310 Žalec.
Prijava na razpis mora vsebovati:
•	ime in priimek ter naslov inovatorja,
•	naziv in popolni opis realizirane inovacije z navedbo značilnosti po kriterijih za ocenjevanje,
•	slike, načrte in opis prijavljene inovacije,
•	stopnjo realizacije inovacije.
Komisija za izvedbo razpisa, ki jo je imenoval župan Občine Žalec, bo vloge obravnavala do najkasneje 31. januarja 2010.
Vse informacije ter Pravila in merila o podeljevanju nagrad in priznanj za inovacije »Inovator Občine Žalec« dobite na Razvojni agenciji Savinja, tel.: 03/713 68 60 in spletnih straneh www.zalec.si in www.ra-savinja.si.
V
termotehnika
toplotne črpalke hladilni sistemi
Razpisuje naslednje prosto delovno mesto:
ELEKTROTEHNIK ali INŽENIR ELEKTROTEHNIKE,
smer: ENERGETIK
Pogoji:
•	izobrazba: V., VII. stopnja elektrotehnike - energetike (izjemoma tudi IV. stopnja)
•	vsaj nekajletne delovne izkušnje
•	vozniški izpit B-kategorije
•	zaželeno je znanje s področja montaž hladilnih in ogrevalnih naprav
•	komunikativnost, dinamičnost in samostojnost pri delu
Nudimo:
•	delo na perspektivnem področju (obnovljivi viri energije) in v mladem kolektivu
•	zelo stimulativno plačo
•	enoizmensko delo
•	možnost strokovnega izobraževanja in napredovanja
•	varno zaposlitev (po preskusni dobi zaposlitev za nedoločen čas).
Prošnje z življenjepisom pošljite na naslov:
TERMO TEHNIKA, d. o. o., BRASLOVČE Orla vas 27 a 3314 BRASLOVČE
Dodatne informacije na telefonski številki: 03/703 16 20 ali 041 605 951.
Termo-tehnika, d. o. o., Braslovče, Orla vas 27 a, 3314 Braslovče
Tel.: +386 3 703 16 20, faks: +386 3 703 16 33, davčna št.: 64719839, matična št.: 5364817
E-naslov: alenka@termotehnika.com, www.termotehnika.com
V znamenju rož in urejenosti
Ponovno med najboljšimi
Posebna komisija med podelitvijo priznanja za najboljši sosedi
Tudi v Občini Prebold že vrsto let poteka akcija Turistične zveze Slovenije Naš kraj lep in urejen. Akcijo vodi posebna komisija, ki jo sestavljajo predstavniki posameznih vasi preboldske občine. V petek,
6.	novembra, so letošnjim nagrajencem podelili priznanja, hkrati pa se že ozirajo v leto 2010.
Zaključna prireditev je tudi tokrat potekala v Dvorani Prebold. Dvorana je ta dan dehtela od cvetja, ki je krasilo oder in tudi druge dele prireditvenega prostora. Rdeča nit prireditve je bila prav tako v znamenju rož in dveh sosed, ki sta se vsaka na svoj način trudili za čim lepše ocvetli-čene domove. Nekakšno gledališko dogajanje na odru se je hkrati nanašalo na samo prireditev s podelitvijo priznanj, ki bi ga želeli prejeti tudi jezični in druga drugi nevoščljivi sosedi. Na koncu sta priznanje seveda prejeli, vendar ne za rože, ampak za »najboljši« sosedi. Pogovori med njima in ostalimi so bili zelo humorni, za še prijetnejše vzdušje pa so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora DPD Svoboda Prebold, ki je s svojo gledališko in recitatorsko sekcijo pripravila pro-
gram prireditve. Za glasbene vložke sta z igranjem na kitaro in petjem poskrbela Janko Napotnik in Roman Zelič -Jery. Svoje zadovoljstvo nad uspešno izpeljano akcijo je organizatorjem izrekel tudi župan Vinko Debelak in čestital vsem dobitnikom priznanj.
S potekom letošnje akcije je občinstvo seznanila predsednica komisije za ocenjevanje Marjana Uršič, ki je med drugim povedala, da je ocenjevanje potekalo junija in septembra. Akcija pa seje pravzaprav začela že s čistilnimi akcijami po vaseh in z organizacijo cvetlične tržnice, na kateri je bilo mogoče unovčiti bon za nakup cvetja. Bone je Občina poslala v vsa gospodinjstva. V okviru akcije so po posameznih vaseh izbrali najlepše urejeno hišo z vrtom, kmetijo, zaselek, gasilski dom, podjetje, gostinski lokal, kamp in trgovino. Za najlepše urejeno kmetijo so priznanje podelili družini Stenovec iz Sv. Lovrenca, Marjeti in Jožefu Kupcu iz Matk, Mariji in Viktorju Sopotniku iz Šešč, Matildi Divjak iz Latkove vasi in Ivanu Štormanu iz Kaplje vasi. Priznanje za najlepšo hišo z vrtom so pre-
jeli Frančiška in Jože Jager iz Prebolda, Marija Mraz iz Marije Reke, Darinka, Izidor Stanko in Danijela Novak iz Sv. Lovrenca, Ivanka in Milan Rakun iz Matk, Marija in Jožef Rogi iz Dolenje vasi, Milena in Erih Tamše iz Latkove vasi ter Valerija in Mirando Flere iz Kaplje vasi.
Priznanje med večstanovanjskimi objekti je tokrat prejel poslovno-stanovanjski objekt na Hmeljarski cesti 15, za najlepšo vas oziroma zaselek je tokrat priznanje prejel zaselek Prebold - Skozi gaj, priznanje za najlepši gasilski dom je prejelo PGD Matke, priznanje za gostišče je prejelo gostišče Miklavžin v Latkovi vasi, priznanje v kategoriji obrtna in druga podjetja pa je tokrat prejelo podjetje Skiro, d. o. o., iz Latkove vasi. Podelili so tudi dve posebni priznanji, in sicer Osnovni šoli Prebold in Župniji Prebold za lepo urejen park in Anin dom.
Uradnemu delu je sledila pogostitev, ki so jo pripravile članice Društva podeželskih žena Občine Prebold. D. N.
Nov objekt podjetja Silco, v Šentrupertu
Podjetje Silco iz Šempetra v Savinjski dolini, ki se ukvarja s proizvodnjo in prodajo avtoreparaturnih materialov, bo v Šentrupertu, predvidoma decembra tega leta, dokončalo nov, sodoben proizvodno-skladišč-ni objekt z upravnim delom, v skupni velikosti 3000 kva-
dratnih metrov.
Rast podjetja na domačem in tudi na tujih trgih je v preteklih letih narekovala izgradnjo novega objekta. Ta bo omogočil razširitev proizvodnih zmogljivosti, skladiščenja ter boljše pogoje dela, kar se bo nedvomno odrazilo tudi v še višji kakovosti ser-
visiranja kupcev, k čemur v podjetju Silco nenehno stremijo. Glede na razširjene zmogljivosti bodo po besedah direktorja podjetja mag. Saša Kronovška v prihodnjem letu na voljo tudi nova delovna mesta, kar je, glede na trenutne razmere na trgu dela, dobra novica.	T. Tavčar
Nov objekt in delovna mesta
V Velenju je v soboto,
14.	novembra, potekala zaključna prireditev tekmovalnega projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Na prireditvi so razglasili in podelili priznanja za najlepša manjša, srednja in večja mesta, za izletniški, turistični in izrazito turistični kraj, za najlepše hribovske kraje in druge kraje, priznanja za manjše in večje terme, srednje in osnovne šole, zgrajene do leta 1980, in osnovne šole, zgrajene po letu 1980, poleg teh pa še priznanja za vrtce, mladinska prenočišča, turistične kmetije in kampe. Med najboljše tri v kategoriji manjših kampov se je ponovno uvrstil Kamp Dolina iz Dolenje vasi pri Preboldu.
Kamp Dolina, prvi privatni kamp v nekdanji Jugoslaviji, se ponaša že z 48-letno tradicijo in je poznan turistom tako rekoč po vsem svetu. S svojo kakovostjo, z gostoljubnostjo in urejenostjo pa je uspel priti na strani vseh turističnih katalogov in zemljevidov. O njihovi uspešnosti, urejenosti in ponudbi nedvomno priča veliko število priznanj Turistične zveze Slove-
Tomaž Vozlič po prejemu priznanja skupaj s predsednikom države
nije in knjiga gostov, v kateri ne manjka laskavih in zahvalnih besed številnih gostov z vseh koncev Evrope in tudi od drugod. V enajstih letih, kar poteka tovrstno ocenjevanje TZ Slovenije, je Kamp Dolina, ki je družinski kamp družine Vozlič, osvojil pet prvih mest, dve drugi in eno tretje, ki so ga prejeli letos v Velenju. Kot se je pošalil Tomaž Vozlič, jim je samo še to manjkalo v njihovi zbirki, resno pa dodal, da je lažje osvojiti prvo mesto kot pa ga obdržati, saj se pojavljajo vedno novi kampi, ki imajo boljše prostorske pa tudi finančne možnosti, tudi evropska sredstva. Sicer pa ga konkurenca le veseli, saj se tako vsak trudi biti uspešnejši in bolj prepoznaven.
V Savinjski dolini imamo tri kampe in vsi se nahajajo v preboldski občini, žal pa kamp preboldski Gaj, ki je nekoč zelo slovel, po izgradnji hotela pa propadel ter znova zaživel pred nekaj leti, niti ne zasluži tega imena, saj po mnenju Tomaža Vozliča meče slabo luč na turistično podobo Prebolda. Zaradi neurejenega stanja odganja, namesto da bi privabljal turiste in jih v kraju pod Žvajgo zadržal dalj časa. »Če se kdo gre to dejavnost, naj najprej vse uredi, kot je potrebno, in nato začne z delom,« pripomni Vozlič in dodaja, da je vesel, da je komisija tudi tokrat njihov kamp uvrstila med tri najboljše, kar je zagotovo dokaz, da ostajajo zvesti svoji poti in kakovosti ponudbe.	D. N.
IZ SKRINJE BABIC IN DEDKOV ZA BOGASTVO VNUKOV
JAVNO POVABILO NA
EK0MUZEJEV USTVARJALNI NATEČAJ
Turistično društvo Šempeter v okviru projekta »Iz skrinje babic in dedkov za bogastvo vnukov«, ki ga v 90 odstotkih sofinancira Sklad za NV0 - Norveški finančni mehanizem, v sodelovanju z Ekomuzejem hmeljarstva in pivovarstva Slovenije organizira prvi javni natečaj.
Rdeča nit natečaja so teme hmeljarstvo, pivovarstvo in vinogradništvo.
K sodelovanju vabimo predšolske otroke, osnovnošolce,
lokalne prebivalce z območja Spodnje Savinjske doline ter Obsotelja in Kozjanskega.
Natečaj bo potekal do 1. marca 2010. Dodatne informacije o
natečaju najdete na: www.td-sempeter.si in www.ekomuzej-hmelj.si.
Pridružite se nam, da skupaj ustvarimo čim bolj zanimivo vsebino prvega in edinega EKOMUZEJA HMELJARSTVA IN PIVOVARSTVA V SLOVENIJI.
Želimo vam obilo veselja pri raziskovanju in ustvarjanju,
Predsednik TD Šempeter in vodja projekta Jože Randl, univ. dipl. ekon.
ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
Vstopnice: TIC Žalec, 710 04 34
_/ I /T_ J ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC =^535 Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si ------- — — Tel.: 03 712 12 50, E-pošta: zkst.zalec@siol.net
Ponedeljek, 21. december, ob 20. uri
DOM II. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC
GALA BALETNI VEČER
Društvo baletnih umetnikov Slovenije
Vstopnice: TIC Žalec
zenske i?mo!k
leCOm
Ponedeljek, 7. december, ob 20.30 v Domu II. slovenskega tabora Žalec
Multimedijska komedija z najbolj priljubljenimi igralci, za sprotne vrhunce pa z znanimi Slovenci na odru, na platnu, na traku brez odmora na vse ali nič...
Vstopnice: TIC Žalec, tel.: 710 04 34
a . .«a
______ZKŠT Žalec, Aškerčeva 9a, www.zkst-zalec.si
Nova predsednica ženskega odbora Jelinčič v svojem slogu
Na volilni konferenci ženskega odbora SDS Žalec
Članice Ženskega odbora OO SDS Žalec so na volilni konferenci 27. oktobra v žalskem hotelu za novo predsednico odbora soglasno izvolile Jasno Seražin Meško. Konference se je udeležilo več kot 30 članic odbora.
Članice ženskega odbora žalskega odbora SDS so si sicer zadale nalogo, da aktivno sodelujejo v vseh projektih, ki bodo pripomogli k prepoznavnosti žensk v politiki, in da pripra-
vijo in - organizirajo humanitarne akcije ter različne druge projekte v pripravah na lokalne volitve.
»Mislim, da smo kot stranka še vedno premalo prepoznavni v Občini Žalec. Zato je naša naloga predvsem večja prepoznavnost ter pomoč izvršilnemu odboru pri pripravi na lokalne volitve,« je povedala Jasna Seražin Meško, ki je na predsedniškem mestu ženskega odbora zamenjala Bojano
Koren. »Prva naša naloga je božično-novoletni obisk naših članic na domu, drugi večji projekt pa je organizacija dobrodelnega koncerta z Alenko Lesjak. Sredstva bomo namenili socialno ogroženim otrokom iz žalske občine, iz našega članstva.«
Na konferencije prisotne članice žalskega odbora pozdravila tudi Sonja Ramšak, podpredsednica stranke SDS, in jim zaželela uspešno delo. L. K.
Obiskali parlament
z delom poslancev in njihovim bivanjem v tem hramu, kjer se sprejemajo zakoni in druge pomembne odločitve za življenje in delo slovenskega naroda.
V eni od sejnih sob, rezerviranih za seje delovnih teles DZ, so opravili tudi zanimiv pogovor s poslanko Andrejo Rihter, ki je predstavila svoje delo, naloge in utrip življenja poslancev, spregovorila pa je tudi o nekaterih aktualnih temah, s katerimi se v tem času ubadata Državni zbor RS in Vlada RS.
Udeleženci ekskurzije so se odpravili tudi do Cankarjevega doma, kjer jih je sprejel in pozdravil direktor Mitja Rotovnik, nato pa so se pod strokovnim vodstvom podali na ogled Gallusove in Linhartove dvorane ter poslušali nekaj skladb iz znamenitih orgel Gallusove dvorane. Popoldan je minil v prisrčnem druženju vseh prisotnih.	D. N.
Leto hitro naokrog
Pred časom so se sestali člani Občinskega odbora SD Prebold, ki ga vodi Matjaž Debelak. Osnovni namen njihovega sestanka je bil pregledati seznam članstva in poiskati primerne kandidate, ki bi jih uvrstili na kandidatno listo za lokalne volitve prihodnje leto, ko bomo ponovno volili župane ter občinske in mestne svetnike.
V preboldskem odboru SD bodo poskušali sestaviti seznam somišljenikov stranke oziroma prepoznavnih in zaupanja vrednih občanov, ki bi bili pripravljeni kandidirati na njihovi listi in ob morebitni izvolitvi tudi dejavno sooblikovali delo in življenje lokalne skupnosti. Do zdaj je imela njihova stranka le po enega svetnika v občinskem svetu, v tem mandatu je to predsednik Matjaž Debelak, ki upa, da bo v prihodnje stranka pridobila še kakšnega svetnika več. Trenutno so na državnem nivoju vladajoča stranka, ki pa je to postala v najbolj neugodnem času, saj je padla v primež svetovne gospodarske krize, ko je težko reševati težave, vleči priljubljene poteze in biti všečen državljanom. Kaj bo to pomenilo za lokalne volitve, je zdaj še težko napovedovati, vsekakor pa upajo na izboljšanje rezultata iz prejšnjih volilnih let.
Na sestanku so spregovorili tudi o nekaterih aktualnih temah, med drugim tudi o arbitražnem sporazumu med Slovenijo in Hrvaško. V zvezi s tem so bili mnenja, da je podpis sporazuma zagotovo velik korak k reševanju tega dolgoletnega problema in v tem pogledu tudi podpirajo njegovo ratifikacijo.
Ob koncu sestanka so se dogovorili, da se znova srečajo sredi decembra, ko bodo seznam kandidatk in kandidatov za lokalne volitve še dopolnili. Sestanka naj bi se udeležili tudi tisti kandidati, ki so jih že nagovorili in so pripravljeni kandidirati na listi njihove stranke.	D. N.
Pred slovenskim parlamentom
Na povabilo poslanke SD Andreje Rihter sta SD Žalec in SD Celje v petek,
13.	novembra, organizirali obisk parlamenta. Skupini iz Žalca in Celja sta se seznanili z delom poslancev, njihovimi delovnimi pogoji in vsem, kar je povezano z delom v domu slovenskega parlamentarizma in demokracije.
Zgradba slovenskega par-
lamenta, ki je bila zgrajena leta 1959, je že sama po sebi zanimiva in vredna ogleda. Med vodenim ogledom so udeleženci obiska izvedeli veliko o zgodovini gradnje, materialih, ki so bili vgrajeni, umetnostnih delih, ki krasijo vhodni portal in notranjost zgradbe. Seznanili so se tudi z načinom dela v parlamentu in z drugimi zanimivostmi, ki so povezane
V preboldskem hotelu naj bi v prihodnjih mesecih na tako imenovanih pogovornih večerih gostili kar nekaj znanih Slovencev, s katerimi se bo pogovarjal Janez Vedenik. Gostu bodo lahko zastavljali vprašanja tudi obiskovalci večera. V ponedeljek, 2. novembra, so kot prvega gostili poslanca Državnega zbora RS in predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega.
Pogovornega večera se je udeležilo veliko število občank in občanov Spodnje Savinjske doline.
Z Janezom Vedenikom sta se najprej pogovarjala o najaktualnejši temi - arbitražnem sporazumu med Hrvaško in Slovenijo, ki sta ga Pahor in Ko-sorjeva podpisala v Stockholmu dva dni zatem. Jelinčič je tudi ob tej priložnosti dejal, da je podpis takšnega sporazuma
Zmago Jelinčič v Preboldu
izdaja Slovenije. Po njegovem je Pahor podlegel pritiskom za podpis arbitražnega sporazuma, pri čemer je bil pripravljen pozabiti, da je Slovenec. Ob tem pa je Plemeniti uporabljal besedni zaklad, ki velikokrat presega meje dobrega okusa in normalne komunikacije.
V uro in pol trajajočem pogovoru sta govorila tudi o dru-
gih odprtih poglavjih, ki bodo Hrvaško zaposlovala in omejevala pri vstopu v EU, dotaknila pa sta se tudi nekaterih drugih zanimivih tem. Nekaj vprašanj so gostu zastavili tudi obiskovalci, vendar na vse ni bilo časa odgovoriti, saj se je Plemenitemu mudilo v Ljubljano na TV, kjer je bil eden od gostov oddaje Aktualno.	D. N.
S sestanka OO SD Prebold
V Strasbourgu
Slovenska demokratska mladina, kije podmladek Slovenske demokratske stranke, se je v času od 17. do 23. oktobra udeležila zanimive ekskurzije v Strasbourg. Obisk je bil namenjen spoznavanju delovanja Evropskega parlamenta in dela poslancev iz vrst SDS, dr. Romane Jordan Cizelj in dr. Milana Zvera.
Med udeleženci so bili tudi člani SDM Žalec, ki jo vodi Jasna Ajtnik. Spremljali so del plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta in tako dobili celovit vpogled v delova-
nje evropskih poslancev. Ob tej priložnosti sta predsednik Gorenjske regijske koordinacije SDS Bojan Homan in predsednik te koordinacije SDM pripravila zanimivi predavanji. Udeleženci so spoznali pomen mladih v politiki, vlogo SDM-ja v Sloveniji in se dotaknili lokalnih volitev leta 2010.
Obiskali so tudi koncentracijsko taborišče Struthof v bližini Strasbourga, ki je živ opomnik dogodkov izpred 60 let, ogledali pa so si tudi mesta Strasbourg, Heidelberg in Karlsruh.	D. N.
redout design award
Za več informacij pokličite:
Matjaž d.o.o., Petrovče 115 b, Petrovče, tel.: 712 06 00.
______
matjaž
Ustvarjamo pozdrave
ZKŠT ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC — Aškerčeva 9 a, 3310 Žalec, www.zkst-zalec.si
S?JV KONCERT ANSAMBLOV Vl'1* 1» RUBIN in SICER
Posebna gosta večera STRAŠNA JOŽETA
Četrtek, 10. decembra 2009, ob 20. uri Dom II. slovenskega tabora Žalec
C^?l
C* -	“	* *	4
r-L Koncert za narodno-zabavni abonma in izven, i VSTOPNICE PO 12 EUR V TIC-u ŽALEC
Za boljšo požarno pripravljenost
Državni kviz v Braslovčah
Preboldski gasilci so preizkusili svoje znanje
Vse štiri ekipe iz GZ Žalec, ki so nastopile na republiškem gasikkem kvizu, in vodstvo GZ Žalec
Gasilska zveza Prebold v mesecu požarne varnosti letos ni izpeljala tradicionalne gasilske vaje, v katero so vključena vsa društva GZ Prebold. Vsa gasilska društva Občine Prebold so pravzaprav letos avgusta ob požaru objekta nekdanje TT Prebold preizkusila svoje znanje in sposobnosti.
Kljub temu pa v preteklem mesecu ni manjkalo drugih aktivno-
sti in vaj, ki so jih organizirala posamezna društva. Izpeljali so tradicionalno vajo treh vasi, svoje znanje in sposobnosti pa sta preizkusili tudi gasilski društvi PGD Latkova vas in PGD Groblja, ki sta k sodelovanju pritegnili tudi osrednje PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka. Za tovrstno vajo so se v PGD Groblja in PGD Latkova vas odločili predvsem zato, ker je na področju Latko-
ve vasi vse več industrijskih in stanovanjskih objektov, požarna nevarnost pa zato tudi bistveno večja. V sodelovanju z lastnikom in direktorjem podjetja Uniforest Dragom Pinterjem so za vajo izbrali njihov novi industrijski objekt v Latkovi vasi, kjer izdelujejo gozdarske stroje. Vaja je zajemala prikaz gašenja oziroma varovanja objekta, da se požar ne bi razširil. Po predpostavki vaje je prišlo do vžiga v lakirnici, kjer je zaradi zastrupitve ostal tudi eden od delavcev, ki so ga morali rešiti in mu nuditi zdravniško pomoč.
Vaja je bila uspešno izpeljana, kar je ob koncu dejal tudi podpoveljnik Gasilske zveze Prebold Darko Kranjec.
Gasilce sta ob tej priložnosti nagovorila predsednik GZ Prebold Jože Veber in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Gasilcem se je za uspešno izpeljano vajo zahvalil tudi lastnik in direktor podjetja Drago Pinter. D. N.
V prostorih braslovške osnovne šole je v soboto potekalo državno tekmovanje v kvizu za mlade gasilce. Na tekmovanju, ki je potekalo v treh starostnih kategorijah od 7. do
18.	leta, je nastopilo 98 ekip s 400 mladimi gasilci iz 17 gasilskih regij.
Tekmovanje pa je organizira-
la Gasilska zveza Žalec v sodelovanju z gasilskimi društvi zveze. Kviz je potekal v teoretičnem in praktičnem znanju. Pri mlajših pionirkah in pionirjih je zmago slavila ekipa Ljubljana Rudnik, tretja je bila ekipa Ločica ob Savinji, deseta pa ekipa Go-milsko. Pri starejših pionirkah in pionirjih je zmagala ekipa
Škale pri Velenju, ekipa Andraž nad Polzelo pa je bila osma. Pri mladinkah in mladincih je bila najuspešnejša ekipa iz Hrušice, sedma ekipa iz Nove Cerkve, štirinajsta pa ekipa z Vranskega. Pokale in priznanja sta podelila predsednik GZ Slovenije Anton Koren in braslovški župan Marko Balant.	T. Tavčar
Gasilski veterani v Latkovi vasi
Predsednik GZ Prebold Jože Jager med podelitvijo plakete veteranu Martinu Verku (levo)
V Gasilskem domu PGD Latkova vas je konec prejšnjega meseca potekalo srečanje starejših gasilk in gasilcev Gasilske zveze Prebold. V osmih gasil-
skih društvih je trenutno 141 gasilskih veterank in veteranov.
Udeleženci srečanja so najprej prisluhnili kulturnemu programu, ki so ga pripravili mladi iz
Verižna vaja treh vasi
V mesecu požarne varnosti pripravijo vsako leto gasilsko vajo treh gasilskih društev, in sicer PGD Matke, PGD Sv. Lovrenc in PGD Šešče. Vsa društva so vključena v Gasilsko zvezo Prebold. Vajo, ki so jo poimenovali Vaja treh vasi, vsako leto izpeljejo v drugi vasi, organizator pa je domače gasilsko društvo.
Letos je vaja potekala v Še-ščah in je bila izpeljana kot verižna vaja z dovajanjem vode iz gasilskega vodnjaka, oddaljenega približno 400 m od na-
mišljenega požara pri domačiji Oblakovih. Od sproženega alarma za požar do začetka gašenja je minilo le deset minut, kar je nedvomno dokaz o dobri usposobljenosti gasilskih enot. Vodja intervencije je bil poveljnik PGD Šešče Marjan Sitar, ki je ob koncu izrazil zadovoljstvo nad izpeljano vajo. Enakega mnenja sta bila tudi podpoveljnik GZ Prebold Darko Kranjec in podžupan Občine Prebold Marjan Golavšek. V vaji je sodelovalo 30 operativnih gasilcev.	D. N.
GASILE,
Gasilci Matk med akcijo
Vrsta aktivnosti žalskih gasilcev
Otroci iz žalskega vrtca na obisku
Latkove vasi. Zbranim je dobrodošlico najprej zaželel predsednik PGD Latkova vas Franci Žilnik. O delovanju gasilskih veteranov v preteklem obdobju pa je spregovoril predsednik komisije za veterane pri GZ Prebold Ivi Lebar in poudaril tekmovalne dosežke dveh veteranskih ekip. Gre za moški ekipi iz PGD Matke in PGD Sv. Lovrenc, ki sta se v pokalnem tekmovanju Gasilske zveze Slovenije uvrstili na 3. oziroma 11. mesto v Sloveniji. Pohvalo in zahvalo gasilskim veteranom sta izrekla tudi predsednik GZ Prebold Jože Veber in župan Občine Prebold Vinko Debelak. Poudarila sta tudi pomen dobre organiziranosti gasilstva v občini. Izpostavila sta zadnji veliki požar v nekdanji tekstilni tovarni, kjer se je pokazalo, kako pomembna je dobro organizirana gasilska dejavnost in medsebojno sodelovanje prostovoljnih in poklicnih gasilcev.
Ob koncu uradnega dela so tudi letos podelili plakete gasilskega veterana GZ Prebold. Tokrat sojo prejeli Edi Peternel, Polde Breznikar, Ivan Mraz, Franc Druškovič, Vinko Jager, Alojz Kranjec, Jože Goropev-šek, Rajko Felicijan in Martin Verk.	D. N.
Kot že vrsto let se je PGD Žalec kot osrednje gasilsko društvo v občini Žalec s pestrim programom aktivnosti temeljito pripravilo na letošnji mesec požarne varnosti in ga tudi v celoti izvedlo. Osnovni moto letošnjega oktobra, meseca požarne varnosti, je bil Varni v tretjem življenjskem obdobju.
Na to temo je bil organiziran posvet Gasilske zveze Slovenije. Na I. Osnovni šoli Žalec so izvedli vsakoletno preverjanje usposobljenosti in izvedli so vajo evakuacije ob požaru. Obiskali so jih tudi učenci 3. razreda OŠ Griže, ki so jim razkazali
gasilsko tehniko in jim pokazali gasilske veščine, vajo z vedrov-ko, mladi pa so med sabo tekmovali, kdo bo boljši. Žalski gasilci so se udeležili tudi vaje
Gasilci Prostovoljnega in-' dustrijskega gasilskega društva Polzela, tovarna nogavic, d. d., in služba varstva pri delu podjetja Polzela, tovarna nogavic, d. d., so organizirali delavnico prve pomoči.
Predavanja in praktičnega usposabljanja so se udeležili gasilci Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva Polzela, tovarna nogavic, d. d, gasilci drugih gasilskih dru-
Lesnina Levec 2009, ki jo je organizirala GZ Žalec. Pripravili so dan odprtih vrat, na katerem so predstavili gasilsko tehniko in sodelovali na vaji v Aplastu v Petrovčah. Obiskali so jih tudi najmlajši iz vrtca Žalec.
Poleg tega so izvedli vrsto delovnih akcij. Končno so uspeli zamenjati garažna vrata na gasilskem domu in urediti notranjost garaže. Spomladi prihodnje leto načrtujejo še ureditev fasade gasilskega doma, ki je skupaj z drugimi tehničnimi pridobitvami, ki sledijo, že priprava na praznovanje ob 130-letnici PGD Žalec, ki jo bodo praznovali v letu 2011.	T. Tavčar
štev, ki so zaposleni v tovarni nogavic, in požarne trojke v polzelski tovarni nogavic. Pred začetkom delavnice je v imenu gasilcev in službe varstva pri delu udeležence pozdravila Ksenija Jazbec. Predavanje o prvi pomoči je vodil predsednik komisije za prvo pomoč pri Gasilski zvezi Žalec Klemen Cvirn, pri praktičnem delu pa mu je pomagala Lidija Krk.	T. T.
Z vajo zadovoljni
O prvi pomoči
V	mesecu požarne varnosti je PGD Ložnica pri Žalcu pripravilo napovedano vajo na predpostavki, da je zagorelo v skladišču podjetja Njiva, d. o. o., na Ložnici pri Žalcu.
V	skladišču so hranili večjo količino papirja v balah, umetnega gnojila, jeklenke tekočega plina, plinskega viličarja in nekaj drobnega orodja ter barv. Zaradi velikosti požara so bila aktivirana PGD Žalec, Go-tovlje, Vrbje in Velika Pirešica.
Aktivno gašenje so opravljali z dvema notranjima napadoma gasilcev z vzhodne strani ter gašenjem in varovanjem objekta od zunaj z vseh strani. Za zagotavljanje požarne vode so napeljali cevovod iz potoka Ložnica, ki se nahaja v bližini objektov. Posebno nevarnost pri gašenju je predstavljal visokonapetostni daljnovod nad objektom. V vaji je sodelovalo 41 gasilcev s sedmimi vozili iz petih gasilskih društev. T. T.
Z delavnice
Med govorom ravnateljice Valerije Pukl
Oktober je zaznamovalo več pomembnih dni, med njimi tudi dan starejših. Ob tej priložnosti so učenci, člani šolskega Rdečega križa na OŠ Polzela, ki se radi družijo s starejšimi, obiskali Dom upokojencev Polzela in pripravili prisrčen kulturni program.
Starejši občani so z nasmehom na obrazu in s pesmijo na
ustnicah spremljali program, nastopajoče pa navdali s srečo in z zadovoljstvom.
Prebivalce doma je pozdravila tudi ravnateljica OŠ Polzela Valerija Pukl, vse glasbene mojstrovine je z učenci pripravila Mija Novak, vezno besedilo sta brala Maša Krajnc in Tit Melanšek, meh harmonike pa je raztegnil Rok Novak. T. T.
Krajevna skupnost Vrbje je tudi ob letošnjem krajevnem prazniku v dvorani doma krajanov pripravila srečanje krajanov, starih 65 in več let. Od 82 povabljenih se je srečanja udeležila dobra polovica.
Zbrane je najprej pozdravil predsednik Sveta Krajevne skupnosti Vrbje Jože Meh.
Poudaril je, da je praznovanje praznika krajevne skupnosti namenjeno tudi srečanju starejših. Osamljenost je največja tegoba tega časa, zato je prav, da se starejši, ki jih ta tegoba največkrat pesti, srečajo, se pogovorijo in poveselijo. Srečanje je popestril Ansambel Polet, ob pogostitvi pa so veselo poklepetali. T. T.
starejši pa 92-letni Stanko Klinc, ki je bil tudi najstarejši udeleženec tokratnega srečanja. Najstarejša ženska v dvorani pa je bila njegova dve leti mlajša žena Fanika, s katero sta pred dvema letoma praznovala diamantno poroko. Starostnike, ki se srečanja zaradi bolezni niso mogli udeležiti, bodo aktivistke RK obiskale na domu.
D. Naraglav
trga. Spoznanje, da je potrebno okrepiti državni nadzor nad bankami, pove dovolj in ni mogoče pristajati na to tezo. Da je dobiček privaten, izgube pa državne, ki jih plačuje že tako ali tako dovolj izkoriščano prebivalstvo skozi različne davke, pa je še dodaten absurd. Po njegovem brez »borbe« in ponovne uveljavitve vrednot (svoboda, enakost, bratstvo, pravičnost ...), za katere so se borile protifašistične sile, ni mogoče ponovno vzpostaviti medsebojnih odnosov, dostojnih človeka kot ustvarjalca dobrin. Poudaril je tudi, da danes bistveno več proizvedemo kot prodamo, ob tem pa je na svetu čez 1,4 milijarde ljudi lačnih. V razmerah, kjer na eni strani viške hrane polivamo in sežigamo, na drugi pa ljudje v tisočih dnevno umirajo od lakote, svet ne more dolgoročno obstati. Razmere v Sloveniji so odsev širših razmer. Naša 70-odstotna odvisnost uspešnosti gospodarske rasti od izvoza in strahovita zadolženost ne moreta biti dobra osnova za hitro izboljšanje stanja. Ob tem je dejal, da je prejšnja vlada Janeza Janša prevzela 8-milijardni državni dolg, zapustila pa 36-mi-lijardnega. Ta številka pa pomeni naš enoletni BDP, torej bi morali eno leto delati zastonj, da bi nadoknadili izgubljeno. V relativnem odnosu smo zadolženi kot Amerika, ki prav tako beleži enoletni primanjkljaj BDP, s tem da si Amerika ob sicer veliki domači potrošnji privošči tiskanje denarja, mi pa ga moramo zaslužiti. Stanovnik je v nadaljevanju še dejal, da bistven problem ni samo v izvozu, temveč predvsem v politiki. Imamo ugodno lastninsko razmerje, 85 % lastnine je privatne (boljše kot v Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in drugod). Politika mora gospodarstvo stimulirati v strukturna prilagajanja iskanja dobička nosnih tržnih niš, pospremljenih z inovacijami. Izkoristiti je potrebno strokovne kadre, ne pa da jih prekladamo po seznamih Zavodov za zaposlovanje in so na breme države še potem, ko jih je ta že izšolala. Svoj rušilni delež k vladni politiki pa v obilni meri prinaša naše nerazumevanje opozicije, ki, namesto da bi gledala vladajoči garnituri pod prste in jo nadzorovala, jo spodnaša in onemogoča, da bi se angažirala pri ustvarjanju pogojev za novo vsebino naše gospodarske usmerjenosti in posledično odnosov v družbi. Stanovnik je dejal, da
je tipičen primer spodnašanje rešitev mejnih vprašanj s Hrvaško. Janez Janša je pristal na arbitražo v Hagu. Pahor, ki rešuje nastalo situacijo, pa doživlja rušilno kritiko s strani, ki je situacijo zavozila. Drugi primer so nenehna oživljanja prizadevanj za kriminalizacijo NOB. Stokrat ponovljena obsodba povojnih dogodkov se vedno znova nalaga na grbo ZB, ki s temi dogodki nima nič skupnega. Žalostne posledice vojne se skuša vedno znova uperiti proti narodu in ga deliti, kar je še posebno obremenjujoče za mlado generacijo, ki razmer ne pozna in mnogokrat naseda spretnim razlagalcem ob zanesljivi podpori nekaterih medijev, ki na tem področju ne zmorejo poštenih in objektivnih meril. Svoj uvodni nastop je Stanovnik končal z besedami, da je vsiljevanje razprave o evropski desničarski resoluciji proti totalitarizmu, nam, ki smo se edini v Evropi dejansko uprli nacifa-šizmu, stalinizmu in skrajnim oblikam komunizma, dejansko nesramna oblika vsiljevanja teze o enakosti partizanskega boja in domobranstva ter drugih oblik kolaboracije. K vsiljevanju tez, ki bi oprale evropsko mlačnost zoper arijsko filozofijo sveta, pa še dodatno spodbujajo nekateri domači »filozofi« z zahtevami po obvezni molčečnosti, h kateri jih nikoli ni zavezovala ne partizanska vojska ne ZB. Zdaj naj bi bili krivi za povojne dogodke, morda celo zato, ker so branili domovino, je nekako strnil Stanovnikove besede s tega posveta Marijan Turičnik. Na posvetu so zbranim spregovorili tudi podpredsednik zveze Slavko Grčar, predsednik odbora za mednarodne odnose Tit Turnšek in generalni sekretar zveze mag. Andrej Šušteršič. V razpravi je svoje razmišljanje, pobude in predloge podalo še nekaj drugih razpravljavcev.
Slavko Grčar je v svojem prispevku izpostavil nekatere prednostne naloge ZB na terenu. Povedal je, da njihovo organizacijo sestavlja 77 območnih združenj, 784 krajevnih organizacij, preko 50 različnih odborov partizanskih enot in 14 pokrajinskih zvez. Skupno imajo okrog 48.000 članov, od tega je 20.000 aktivnih udeležencev NOB. Ker vsako leto povprečno umre okrog 5000 članov - borcev, je zato velika naloga krajevnih odborov ZB vključevanje novih članov, ki so pripravljeni delovati in ohranjati vrednote NOB, ki je bila, je in bo večno zapisana v zgodovino slovenskega naroda. D. Naraglav
Bilo je lepo in prijetno
Za desetletnico najtežji prašič
Med ogledovanjem in izbiro prašiča za koline na Zajčevi koci
Planinsko društvo Tabor je letos praznovalo 30-le-tnico svojega delovanja, zadnjih deset let pa organizira tudi zanimivo prireditev Domače koline na Zajčevi koči. S tem ohranjajo običaj, ki je včasih veljal za prijeten družinski praznik. Pri pripravi prireditve sodeluje veliko članov, pomembno naloga pa ima zlasti odbor društva, ki skupaj še z nekaterimi člani opravi ogled in nakup prašiča.
Prašiča za zakol ponavadi kupijo pri Milanu Blatniku v
Ojstriški vasi. Letošnji ogled prašiča so opravili v torek,
8.	novembra. V hlevu se je zbralo več kot dvajset ocenjevalcev, med njimi tudi župan Vilko Jazbinšek z ženo. Pri ogledu in izbiri je sodeloval tudi živino-zdravnik, pevec, glasbenik in humorist Marko Semprimožnik (dr. Slapar), ki je strokovno pregledal vse štiri prašiče in izbranega označil z rdečo barvo.
S pogajanji za ceno so ob bogato obloženi mizi nadaljevali v kuhinji. Tudi tokrat je spekel kruh, janeževi upo-
gnjenci pa so tako ali tako njegova specialiteta. Ob tej priložnosti sprejemajo tudi stave po pet evrov, kolikšna je živa teža prašiča, ki ga stehtajo tik pred zakolom. Tisti, ki ugane težo oziroma je čim bližje dejanski teži, prejme po zakolu na Zajčevi koči zadnjo kračo, zadnji pa dobi rep z delom trtice. Zbrani denar od stav pa gre v sklad za brezplačno pijačo na samih kolinah.
Za konec še zanimivost, da je bil letošnji prašič zagotovo najtežji do zdaj, kar se za jubilejne koline tudi spodobi. D. N.
Prijetna prireditev mladih za starejše
Predsednica KO RK Petrovče in najstarejši krajan Stanko Klinc
V dvorani Kmetijske zadruge Petrovče je v petek,
13.	novembra, potekalo srečanje starejših krajanov, starih 70 let in več let. Srečanje vsako leto organizira KO RK Petrovče pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti in v sodelovanju z DU Petrovče ter Osnovno šolo Petrovče, ki s svojimi učenci in njihovimi mentorji vsako leto pripravi bogat in zanimiv kulturni program.
Tudi letos so udeleženci srečanja uživali ob petju, glasbi in plesu učencev ter
ob izvrstnih mladih voditeljicah, ki sta veliko govorili o dedkih in babicah. S petjem so srečanje popestrili tudi pevci DU Petrovče. Udeležence srečanja sta nagovorila predsednik KS Petrovče Iztok Uranjek in predsednica KO RK Petrovče Frida Čede in vsem zaželela prisrčno dobrodošlico in prijetno druženje. Frida Čede je med drugim povedala, da je v krajevni skupnosti 264 ljudi, starih sedemdeset in več let. Najstarejša med njimi je 103-letna Ana Cilenšek, naj-
Delovni posvet ZZB
Članice in člani ZZB za vrednote NOB so se 19. oktobra v Celju sešli na delovnem posvetu, ki ga je po dogovoru sklical predsednik Sveta celjske pokrajine Stane Mele. Posveta se je, poleg vodstva zveze s predsednikom Janezom Stanovnikom na čelu, udeležilo preko 300 članov ZB s celotnega območja celjske regije. Med njimi tudi vodstvo in članstvo Območne organizacije ZB za vrednote NOB Žalec pod vodstvom Marijana Turičnika.
Kot je povedal Marijan Turičnik je bil osnovni namen sestanka seznanitev članov ZB z aktualnimi vprašanji sedanje politične in gospodarske situacije v svetu in Sloveniji. Govorili so tudi o nekaterih aktualnih vprašanjih aktivnosti njihove organizacije. Vodstvo zveze pa je udeležence seznanilo z aktivnostmi, predlogi in razmerami v območnih in krajevnih organizacijah oziroma okoljih, kjer deluje ZB.
Predsednik Zveze ZB za vrednote NOB Janez Stanovnik je uvodoma predstavil vsebinski vidik sedanjih prelomnih razmer v svetu in posledično tudi v Sloveniji. Dejal je, da ne gre danes samo za ozko razumevanje dogodkov gospodarske krize, gre za menjavo generacij, gre za krizo vrednot, ki jih je prinesla globalna sprememba razmerij med kapitalom, ki ga obvladuje peščica bogatašev, in milijardnimi množicami, ki jih ta kapital izkorišča za večanje svojega dobička. Dejal je tudi, da svetla iskra lokalnih izboljšanj ni osnova za globalni optimizem, da je kriza prebolena in da so se začela pozitivna gibanja v sanacijo razmer. Po njegovem bo izhod iz te krize trajal leta, saj gre za prehod v novo svetovno ureditev, kjer se epicenter moči prenaša z zahoda na vzhod. K temu je še dodal, da vidni svetovni poznavalci gospodarskih in finančnih razmer ne verjamejo v samoozdravitev
Polepšali so jim dan
DANILO PIKL, s. p.
Starovaška ulica 1, 3311 Šempeter Tel.: 03/ 570 20 70, gsm: 041 709 186
- MONTAŽA, SERVIS IN MERITVE OUNIH GORILNIKOV,
- NAČRTOVANJE IN MONTAŽA REGULACIJE OGREVANJA,
-	POPRAVILA ŠTEDILNIKOV, PRALNIH, SUŠILNIH IN
POMIVALNIH STROJEV,
-	POPRAVILA, MONTAŽA IN ČIŠČENJE BOJLERJEV.
Vino moramo uživati, ne piti
Domači župnik krstil vino
Slovenski vinski vitezi so skupaj z ambasadorjem in vinsko kraljico poskrbeli za posebno vzdušje
Društvo savinjskih vinogradnikov je letos prvič pripravilo martinovanje prav na martinovo. Organizatorji so bili s prireditvijo pred obrambnim stolpom v Žalcu zadovoljni.
Kar nekaj ljudi je najprej pozdravila žalska vinska kraljico Suzana Čakš, mlado vino pa je krstil sv. Martin Jože Žlaus. Ob vstopu slovenskih vinskih vitezov na prizorišče je bilo vzdušje popolno. Zbrane je najprej pozdravil predsednik Društva savinjskih vinogradnikov Silvo Marič
Prva žalska vinska kraljica Suzana Čakš
in poudaril, da bo tudi letos bera savinjskih vin ponovno odlična. To je seveda rezultat nenehnega izobraževanja in truda vinogradnikov, ki jih je pohvalil tudi žalski župan Lojze Posedel.
Pri nadaljnjem trudu za boljšo kakovost bo Savinjčanom pomagala žalska vinska kraljica Suzana Čakš, ki bo skrbela za promocijo savinjskih vin in tudi za večjo kulturo pitja. “Slovenija, ki je tudi v svetu priznana zaradi kakovostnih vin, se na martinovo zahvaljuje vsem, ki ste vse leto z ljubeznijo negovali vinsko trto in pridelali dobra vina,” je omenil ambasador Združenja slovenskega reda vitezov vina Milan Knežević in poudaril, da so savinjski vinogradniki naredili izjemen korak na področju kakovosti. “Da pa bomo dosegli svoj cilj in poslanstvo, bomo morali znati vino ceniti, spoštovati tiste, ki so ga pridelali, in predvsem moramo vino uživati, ne piti.” V nadaljevanju sta se razlegla viteški pozdrav
“v čast vinu in domovini” ter napitnica iz Aškerčeve Vinske bajke, številni obiskovalci pa so nazdravili s kozarci, v katerih se je penilo savinjsko vino. Stojnic na martinovo z različnimi sortami vin številnih vinogradnikov v Žalcu ni manjkalo. Pripravili so tudi kulturni program, v katerem so nastopili Joškova banda, Ubrane strune, prestavila se je Folklorna skupina Grifon iz Šempetra, vinske napitnice pa je recitiral Matej Volk. T. T.
Ambasador Združenja slovenskega reda vitezov vina Milan Knežević: »Vino moramo uživati, ne piti!«
O Martinu, moštu ...
V torek, 3. novembra, na večer prvih snežink v letošnji zimi, so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili predstavitev knjige O Martinu, moštu, goski in vinu.
Avtor Andrej Fric, kuhar, kulinarik, pisatelj in pesnik, se zaradi bolezni ni mogel udeležiti večera, zato sta knjigo predstavila Miran Gracer, direktor Založbe Grafika Gracer iz Celja, in Jolanda Železnik, direktorica Medobčinske splošne knjižnice Žalec. Knjiga je zanimivo branje za vinogradnike, vinarje, gurmane, kuharje, kulinarike ... V njej
so odlični recepti za pripravo slastnih jedi iz perutnine, ne manjkajo tudi recepti jedi, ki so se nekdaj pripravljale po pokrajinah Slovenije. Recepti so napisani enostavno, tako da se priprave jedi lahko loti vsaka gospodinja ali ljubitelj kulinarike. Zanimivo je tudi vpletanje pregovorov in pesmi o vinu, v njej pa najdemo tudi zapise o svetniku Martinu, vinogradništvu, kletarjenju, vrstah grozdja in vina... Njegove kulinarične dobrote so uživali Josip Broz Tito in mnogi svetovni državniki in drugi. Prisotni so uživali tudi ob odličnem glasbenem
»desertu«, ki sta ga pripravila Viki Ašič st. in Andrej Bremec. Oživljala sta slovenske ljudske pesmi, pri Slomškovi En hribček bom kupil so zapeli tudi obiskovalci. Za kulinarični užitek so poskrbele članice Društva podeželskih žena Občine Žalec, za razvajanje brbončic z odličnim moštom pa vinogradnik Silvester Marič. Jolanda Železnik je srečanje popestrila z branjem Pavčkove poezije, saj sta Tone Pavček in Andrej Fric soseda v dolini Dragonje in se nemalokrat srečata in okušata svoj pridelek. Prebrala je nekaj ugank ter legendo, od kod izhaja reklo, da je nekdo »pijan kot krava«.
Spomnila je tudi na nekatere običaje, ki se navezujejo na martinovanje, in prebrala nekaj misli in pregovorov o vinu, kot je tale židovski: Če človek pije malo, je dober kot ovca, če pije malo več, postane hraber kot lev, če prekorači mejo, je okruten kot tiger, če pa mu pijača postane strast, je podoben svinji, ki se valja po blatu in nazadnje napravi iz sebe še opico.	T. Tavčar
Kdor (drugemu) jamo koplje na martinovo
Krajevni odbor Sevčnik, Podsevčnik in Jajče v Občini Polzela je tretjo nedeljo v tem mesecu pripravil skupaj s Turističnim društvom Občine Polzela tretje občinsko martinovanje s pohodom po zidanicah in krstom mošta.
Udeleženci pohoda, bilo jih je kakih sto, so se zbrali pri Andrejčevi kapeli v Podsevčni-ku, od koder so krenili po vinski poti in obiskali domače zidanice ter okušali mlado vino.
Pri domačiji Vaga v zaselku Jajče je domači župnik Janez Furman krstil mošt, zbrane pa sta uvodoma pozdravila predsednik krajevnega odbora Dušan Zabukovnik in predsednica Turističnega društva Občine Polzela Alenka Žnidar. Poudarila sta, kako pomembno je
Župnik Janez Furman je krstil mošt
druženje krajanov oziroma občanov, ki je obenem tudi priložnost za medsebojno spoznavanje v veselem razpoloženju.
V kulturnem programu so sodelovali člani andraške-
ga okteta, kantavtor Matjaž Ograjenšek, nekaj vinskih napitnic pa sta recitirala Matevž Ograjenšek in Nežika Rosen-stein, ki sta povezovala prireditev.	T. Tavčar
Društvo upokojencev Občine Tabor organizira vsako leto srečanje svojih članov in občanov, starih 80 in več let. Pri organizaciji sodeluje Občina Tabor, ki poleg finančne podpore poskrbi tudi za obdaritev najstarejših občanov. Tiste, ki se srečanja ne morejo udeležiti, pa župan s predstavniki občine in upokojencev obišče na domu.
Vsako leto poskrbijo tudi za zanimiv program. Tudi letos se niso izneverili tej tradiciji.
Program so najprej zapolnili s humoristično gledališko igro Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade, ki so jo v režiji Toneta Kozmelja odigrali Marjan Zupanc, Franc Kovče, Marija Kovče, Lipe Tekavc, Janko Natek in Majda Kovče. Po igri sta zbrane nagovorila predsednik DU Milan Blatnik in župan Vilko Jazbinšek, ki sta udeležencem zaželela prijetno druženje in veselo martinovanje. Srečanje so popestrile tudi plesalke folklorno-aerobične
plesne skupine Danica iz DU Cerklje na Gorenjskem. Predstavile so se s tremi različnimi plesnimi točkami, vsakič v novih oblekah, in s svojo izvirnostjo, koreografijo ter gibčnostjo navdušile občinstvo. Člani Ansambla Bojana Kudra pa so v nadaljevanju poskrbeli za zabavo in ples.
Druženje je bilo prijetno in zagotovo bo tudi ta Martinova sobota vsem udeležencem srečanja ostala v lepem spominu.	D. Naraglav
Prijetno srečanje taborskih upokojencev
Pohod po vinskih poteh
Društvo savinjskih vinogradnikov je na Martinovo soboto pripravilo pohod po vinskih poteh Andraža nad Polzelo. V prejšnjih letih so se odpravili med vinograde na Brnico in šempetrski Zalog, tokrat pa so predstavili novo območje.
Ob 9. uri so se zbrali na igrišču pred Domom krajanov Andraž, od koder so se odpravili do vinogradov Slavka Pižorna, Martina Gaberška, Janka Praprotnika, Emila Medveščka in Martina Smrekarja. Vsi vinogradniki so ponudili v pokušino letošnje mlado vino. Kljub čemernemu jutranjemu vremenu je bila udeležba na tokratnem, tretjem pohodu po
besedah predsednika Društva savinjskih vinogradnikov Silva Mariča dobra, nagradilo pa jih je tudi vreme, ki je po jutranji sivini vinograde pozlatilo z jesenskim soncem. S tovrstnimi
dejavnostmi želi društvo pokazati, kje njegovi člani - vinogradniki pridelujejo vina, ki dosegajo zelo dobre rezultate na vsakoletnih društvenih in drugih ocenjevanjih. T. Tavčar
Savinjski vinogradniki pri Martinu Gaberšku v Dobriču
OBČINA ŽALEC
Torek, 1. december, ob 18. uri
večer božične glasbe v izvedbi Slovenskega citrarskega kvarteta;
Dvorec Novo Celje, vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 2. december, ob 19.30
Netopir, opereta, SNG Opera in balet Maribor;
za potujoči abonma in izven;
odhod avtobusa izpred Hotela Žalec ob 17.30
(TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 3. december, ob 19. uri
Ta veseli dan kulture - odprtje razstave likovnih del Mitje Ficka;
Savinov likovni salon Žalec.
Razstava bo na ogled do 31. 12. 2009 (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 3. december, ob 20. uri
Miklavžev koncert orkestra slovenske vojske; Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34)
Petek, 4. december, od 8. do 19. ure
razstava malih pasemskih živali; telovadnica UPI Žalec (Savinjsko društvo ljubiteljev malih živali, 031 669 970).
Petek, 4. december, ob 18. uri
predstavitev dokumentarno-igranega filma Dan ob jašku, avtorja Robija Gabra; Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 5. december, ob 7. uri
planinski pohod na Kokoš, zbirno mesto na Petrovem trgu (Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Sobota, 5. december, ob 8. uri
planinski pohod po Savinjski planinski poti;
zbirno mesto pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Sobota, 5. december, med 8. in 12. uro
kmečka tržnica s sejmom pod lipami;
, Gotovlje
(Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje, 040 790 342).
Sobota, 5. december, od 8. do 19. ure
razstava malih pasemskih živali; telovadnica UPI Žalec (Savinjsko društvo ljubiteljev malih živali, 031 669 970).
Sobota, 5. december, ob 17. uri
Miklavžev pohod na Mrzlico; zbirno mesto pred pisarno PD Žalec ob 17. uri
(Planinsko društvo Žalec, 041 705 738).
Sobota, 5. december, ob 17. uri
miklavževanje za najmlajše s predstavo Pismonoša Aljoša in Miklavž;
Magični teater jaba-daba-du;
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 5. december, ob 17. uri
miklavževanje;
Vrbje
(PGD Vrbje, 041 783 172).
Nedelja, 6. december, od 8. do 15. ure
razstava malih pasemskih živali; telovadnica UPI Žalec (Savinjsko društvo ljubiteljev malih živali, 031 669 970).
Nedelja, 6. december, med 10. in 16. uro
adventni sejem;
Dvorec Novo Celje, vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 6. december, ob 17. uri
adventni koncert - Mešani pevski zbor A Capella Petrovče;
Dvorec Novo Celje, vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 7. december, ob 20.30
Ženske&moški.com, komedija za izven, Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 8. december, ob 18. uri
srečanje malih vokalnih skupin;
Dvorec Novo Celje, vstop prost
(JSKD OI Žalec, 491 38 40,
TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 9. december, ob 13.30
šolsko področno posamično tekmovanje v šahu;
Osnovna šola Petrovče
(Šahovsko društvo Savinjčan, 031 499 691).
Četrtek, 10. december, ob 16. uri
predavanje dr. Matjaža Lesjaka: ASTROLOGIJA, VEDA O ZNAČAJU; Društvo Univerza za III. živ. obdobje,
Ulica Savinjske čete 4, Žalec (animator: Irena Potočnik, 040 833 037)
Četrtek, 10. december, ob 20. uri.
koncert ansamblov Rubin in Sicer z gostoma (strašna Jožeta); za narodno-zabavni abonma in izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec, vstopnice za izven: 12,00 €
(TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 11. december, ob 20. uri
Seksualna perverzija v Chicagu, komedija za izven, KUD Medvode;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 12. december, ob 6. uri
Koroška planinska pot: Sv. Križ in Šteharski vrh;
pisarna PD Žalec ob 6. uri, 6.15 POŠ Trje (Planinski društvi Žalec in Galicija,
031 320 242 in 041 662 883).
Sobota, 12. december, ob 8. uri
planinski pohod po Zasavski planinski poti; zbirno mesto pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Sobota, 12. december, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Grižah; parkirišče KS v Migojnicah (Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Sobota, 12. december, ob 20. uri
planinski ples;
Gostišče Rimljan
(Planinsko društvo Šempeter, 031 501 244).
Nedelja, 13. december, ob 8. uri
4. pohod na Kamnik;
odhod s prevala Griže-Hom-Matke;
domačija Sandi
(Planinsko društvo Zabukovica, 041 740 753).
Nedelja, 13. december, ob 15. uri
odprtje razstave jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas.
Razstava bo odprta do 19. ure (TD Petrovče in PGD Drešinja vas,
031 230 021).
Nedelja, 13. december, med 10. in 16. uro
advetni sejem;
Dvorec Novo Celje, vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 13. december, ob 17. uri
adventi koncert - Vokalni kvartet Zven; Dvorec Novo Celje, vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 15. december, ob 18. uri
šahovski memorial Skok-Štorman;
dvorana Elektro Šempeter
(Šahovsko društvo Savinjčan, 031 499 691).
Sreda, 16. december, ob 20. uri
koncert Tanje Žagar z gosti, za izven;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Petek, 18. december, ob 18. uri
predstavitev 9. številke književne revije Vpogled;
Savinova hiša v Žalcu (TIC Žalec, 710 04 34).
Sobota, 19. december, ob 7. uri
izlet v neznano;
zbirna mesta: Zabukovica (ob 7. uri), Migojnice (7.10), AP Žalec (7.20) (Planinsko društvo Zabukovica,
031 786 477).
Sobota, 19. december, od 9. do 19. ure
razstava jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas
(TD Petrovče in PGD Drešinja vas,
031 230 021).
Sobota, 19. december, med 9. in 12. uro
domača tržnica v Žalcu;
Mestni trg, Žalec
(Turistično društvo Žalec, 031 220 650).
Sobota, 19. december, ob 17. uri
božično-novoletni turnir v namiznem tenisu;
Dom krajanov Vrbje
(Športno društvo Vrbje, 3715 585).
Sobota, 19. december, ob 18. uri
premiera komedije Bosa v snegu; Hmeljarski dom KZ Šempeter (Dramska skupina KUD Grifon Šempeter, 031 431 816).
Nedelja, 20. december, od 9. do 19. ure
razstava jaslic;
Gasilski dom Drešinja vas (TD Petrovče in PGD Drešinja vas,
031 230 021).
Nedelja, 20. december, med 10. in 16. uro
adventni sejem;
Dvorec Novo Celje, vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 20. december, ob 17. uri
adventni koncert - Kvintet Tatum (Tilen Draksler - klavir, Andrej Gubenšek - violina, Urška Logar - viola, Minja Spasič - violončelo); Dvorec Novo Celje, vstop prost
(TIC Žalec, 710 04 34).
Ponedeljek, 21. december, ob 20. uri
gala baletni večer, za izven;
Društvo baletnih umetnikov Slovenije;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 23. december, ob 17.30
Prazničnemu času naproti - otroška predstava Žogica Nogica v izvedbi Mini odra Vransko;
Dom krajanov Vrbje
(Kulturno društvo Vrbje, 031 370 959).
Sreda, 23. december, ob 19.30
novoletni koncert Godbe Liboje z gosti (Štajerskih 7);
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 24. december, ob 18. uri
božični pohod na Šmohor; zbirno mesto pri kmetiji Traknik (Turistično društvo Griže, 031 337 097).
Četrtek, 24. december, ob 23. uri
pohod z baklami k polnočnici;
zbirno mesto pri Gasilskem domu Zavrh
(Turistično društvo Galicija, 041 660 157).
Od petka, 25. decembra, do ponedeljka, 2. februarja 2010,
jaslice;
Gasilski dom Zavrh, Galicija (Turistično društvo Galicija, 041 745 558).
Petek, 25. december, od 15. do 18. ure
(zadnji vstop v jamo ob 17.30)
Božična skrivnost v Jami Pekel, ob 18. uri koncert zborov pred jamo;
Jama Pekel
(Turistično društvo Šempeter,
700 20 56).
Sobota, 26. december, ob 8. uri
planinski izlet v neznano; zbirno mesto pri Kili Liboje (Planinsko društvo Liboje, 714 04 53).
Sobota, 26. december, ob 10. uri
žegnanje konj z Godbo na pihala Svetina; cerkev v Galiciji
(Turistično društvo Galicija, 041 444 993).
Sobota, 26. december, od 15. do 18. ure
(zadnji vstop v jamo ob 17.30)
Božična skrivnost v Jami Pekel, ob 18. uri koncert zborov pred jamo,
Jama Pekel
(Turistično društvo Šempeter, 700 20 56).
Sobota, 26. december, ob 18. uri
Zmago Batina, mesar za vse večne čase; komedija za izven;
Špas teater;
Dom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Nedelja, 27. december, ob 18. uri
premiera komedije Bosa v snegu; Hmeljarski dom KZ Šempeter (Dramska skupina KUD Grifon Šempeter, 031 431 816).
Nedelja, 27. december, od 16. do 18. ure
Veseli december za najmlajše:
16.00-	17.00 vesele igrice pred Domom II. slovenskega tabora Žalec,
ob 17.00 Žogica nogica v dvorani doma.
Nedelja, 27. december, ob 18. uri
novoletni koncert Godbe Liboje;
Dom Svoboda Liboje
(Kulturno društvo Godba Liboje, 041 200 196).
Ponedeljek, 28. december, od 16. do 18. ure
Veseli december za najmlajše:
16.00-	17.00 vesele igrice pred Domom II. slovenskega tabora Žalec, ob 17.00 Pipi in Melkijad (Mini teater Ljubljana) v dvorani doma
(TIC Žalec, 710 04 34).
Torek, 29. december, od 16. do 18. ure
Veseli december za najmlajše:
16.00-	17.00 vesele igrice pred Domom II. slovenskega tabora Žalec, ob 17.00 Po pravljici diši - pravljice pod novoletno jelko v dvorani doma (TIC Žalec, 710 04 34).
Sreda, 30. december, od 16. do 18. ure
Veseli december za najmlajše:
16.00-	17.00 vesele igrice pred domom II. slovenskega tabora Žalec,
ob 17.00 Zeleni fantek (LGL Dramski oder za mlade, Ljubljana) v dvorani doma. (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 31. december, ob 10. do 12. ure
Veseli december za najmlajše: vesele igrice in otroško silvestrovanje, pred Domom II. slovenskega tabora Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
Četrtek, 31. december, ob 23. uri
silvestrovanje na prostem z ansamblom Krajcarji;
Avtobusna postaja Žalec (TIC Žalec, 710 04 34).
OBČINA PREBOLD
Sobota, 5. december, ob. 17.30 prihod MIKLAVŽA s spremstvom in obdaritev otrok;
Župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu; Župnijski urad sv. Pavel Prebold (Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Sobota, 5. december,
Miklavžev pohod na Mrzlico;
PD Prebold
(Tone Pavlič, 031 294 328).
Sobota, 5. december, ob 8. uri
kmečka tržnica;
Prebold center;
Občina Prebold (Občina Prebold, 703 64 00).
Petekjll. december, ob 18. uri
dobrodelni božični koncert OŠ Prebold; Športna dvorana OŠ Prebold;
OŠ Prebold
(OŠ Prebold, 703 64 20).
Sobota, 19. december, ob 19. uri
veseli december v Mariji Reki;
Dom pod Reško planino;
KD Marija Reka
(Monika Lobnikar, 041 241 203).
Sobota, 19. december, od 8. do 11. ure
božična tržnica;
Prebold center;
Društvo podeželskih žena Občine Prebold
in Občina Prebold
(Danica Uplaznik, 572 42 85,
Občina Prebold, 703 64 00).
Sobota, 19. december, ob 17. uri
prihod luči miru iz Betlehema v župnijo sv. Pavel Prebold;
Župnijska cerkev sv. Pavla v Preboldu; Župnijski urad sv. Pavel Prebold (Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Nedelja, 20. december,
delitev plamena Betlehemske luči po vaseh:
- 10.30 Marija Reka (cerkev)
-15.-15.45 Matke (gasilski dom)
-15.-15.45 Kaplja vas (Markova kapela)
-16.-16.45 Šešče (pri Sopotnikovih)
-16.-16.45 Latkova vas (kapela)
-17.-17.45 Sv. Lovrenc (cerkev);
Župnijski urad sv. Pavel Prebold (Župnijski urad Prebold, 572 41 83).
Sobota, 19. december,
Čez goro k očetu;
PD Prebold
(Tone Pavlič, 031 294 328).
Četrtek, 24. december,
pohod z baklami do Doma pod Reško planino (zbirališče na športnem igrišču v Mariji Reki med 19. in 20. uro);
Marija Reka;
PD Prebold in Športno društvo Marija Reka (Tonči Cestnik, 041 691 290).
Petek, 25. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Prebold;
Dvorana Prebold;
Pihalni orkester Prebold (Branko Verk, 041 783 207).
Sobota, 26. december, ob 8. uri
zimski pohod na vrh Golave;
Športna sekcija PGD Šešče (Marjan Siter, 031 663 947).
OBČINA POLZELA
Petek, 27. november, ob 17.30
predavanja na temo nova solidarnost za civilizacijo ljubezni; prof. dr. p. Edvarda Kovača; veroučna učilnica pod cerkvijo (Zdenka in Blaž Jelen, 572 00 66).
Sreda, 2. december, ob 16. uri
139. lunohod na Goro Oljko;
odhod izpred Društva upokojencev Polzela
(Rudi Divjak, 031 525 790).
Sobota, 5. december, ob 14. uri
praznovanje rudarjev ob prazniku sv. Barbare;
Društvo upokojencev Andraž; farna cerkev v Andražu (Jože Krk, 041 669 518).
Sobota, 5. december, ob 15. uri
9. Miklavžev pohod na Vimperk (Erna Drofenik, 041 855 358).
Sobota, 5. december, ob 16. uri
Miklavžev pohod na Mrzlico;
zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo
(Zoran Štok, 041 754 778).
Sobota, 5. december, ob 17. uri
miklavževanje - blagoslov otrok; župnijska cerkev na Polzeli (Jože Kovačec, 705 00 03).
Nedelja, 6. december, ob 15. uri
»lepa nedelja« na Vimperku; maša v cerkvi sv. Miklavža (Jože Kovačec, 705 00 03).
Ponedeljek, 7. december, ob 18.30
potopisno duhovno predavanje »Camino - pot k sebi«;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Nedelja, 13. december, ob 15. uri
urica ljudskih melodij in napevov;
Kulturni dom Andraž
(Milan Zabukovnik, 040 215 545).
Ponedeljek, 14. december, ob 18. uri
božična ustvarjalna delavnica;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Četrtek, 17. december, ob 17. uri
medgeneracijsko srečanje v sodelovanju z organizacijo Rdečega križa Slovenije; Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Sobota, 19. december, ob 10. uri
božični sejem; parkirišče ob občinski stavbi (Alenka Žnidar, 703 32 20).
Ponedeljek, 21. december, ob 18. uri
pravljična urica;
Občinska knjižnica Polzela (Renata Novak, 705 03 18).
Četrtek, 24. december, ob 24. uri
polnočnica na Gori Oljki;
cerkev sv. Križa
(Jože Kovačec, 705 00 03).
Petek, 25. december, ob 18. uri
božično-novoletni koncert; cerkev sv. Marjete na Polzeli (Občina Polzela, 703 32 00).
Sreda, 30. december, ob 8. uri
tradicionalni božično-novoletni pohod na Goro Oljko;
zbirališče na parkirišču pred občinsko stavbo (Ferdo Glavnik. 031 323 353,
Zoran Štok, 041 754 778).
Sreda, 30. december, ob 16. uri
140. lunohod na Goro Oljko;
odhod izpred Društva upokojencev Polzela
(Rudi Divjak, 031 525 790).
OBČINA BRASLOVČE
Četrtek, 26. november, ob 17. uri
adventna delavnica;
OŠ Braslovče;
DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Petek, 27. november, ob 19. uri
koncert ob 50-letnici MoPZ Karla Viranta; Športna dvorana Braslovče;
Prosvetno društvo Braslovče (Mateja Perger, 041 802 400).
Sobota, 28. november, ob 19.30*
2. predstava v okviru občinskega gledališkega abonmaja;
Dom krajanov Gomilsko;
burka v treh dejanjih z naslovom »Moža je
zatajila«;
Kulturno društvo Gomilsko (Andrej Šram, 040 731 805).
Sobota, 28. november, ob 10. uri
adventni sejem z igrico za otroke;
Kulturni dom Letuš;
Kulturno društvo Letuš (Eva Mogel, 588 53 08).
Nedelja, 29. november,
v neznano;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Natalija Marovt, 041 560 117).
Sobota, 19. december, ob 19.30
božično-novoletni koncert;
Dom krajanov Gomilsko;
Kulturno društvo Gomilsko (AdrejŠram, 040 731 805).
Sobota, 19. december,
zaključek leta;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Anton Ramšak, 041 526 678).
Nedelja, 20. december, ob 16. uri
božično-novoletni koncert;
Kulturni dom Letuš;
Kulturno društvo Letuš (Eva Mogel, 588 53 08).
Četrtek, 24. december,
k polnočnicam k sv. Janezu in Pavlu; Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Jože Marovt, 041 570 151).
Sobota, 26. december,
memorial Borisa Turnška v šahu; Športno društvo Gomilsko (Matjaž Sajovic, 031 701 833).
Sobota, 26. december,
memorial Draga Stanka v taroku; Športno društvo Gomilsko (Anton Ramšak, 041 526 678).
Torek, 29. december, ob 18. uri
pravljična ura;
Občinska knjižnica Braslovče;
Občinska knjižnica Braslovče
(Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti
knjižnice).
OBČINA TABOR
Sobota, 5. december, ob 17. uri
PRIHOD SV. MIKLAVŽA IN PRAVLJIČNA IGRA;
Dom krajanov Tabor (Turistično društvo Tabor in Dramska skupina Teloh , 041 515 988).
Od ponedeljka, 7. decembra, do četrtka, 31. decembra,
ogled likovne razstave KUD Ivan
Cankar Tabor, Likovne sekcije Mavrica;
ogled v času uradnih ur občine;
sejna soba Občine Tabor
(KUD IC Tabor, Likovna sekcija Mavrica,
051 357 214).
Sobota, 19. december, ob 19. uri
BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT Z GOSTI;
Dom krajanov Tabor
(Pevsko društvo Tabor, 041 298 585).
Sreda, 2. december, ob 17. uri
ura pravljic z likovnim poustvarjanjem v pevski sobi (Braslovče 22);
Prosvetno društvo Braslovče (Mateja Perger, 041 802 400).
Četrtek, 3. december, ob 11. uri
igrice za otroke »Dedkove zimske počitnice«;
avla OŠ Braslovče
(Mateja Perger, 041 802 400).
Sobota, 5. december,
Miklavžev pohod;
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče (Petra Kumer, 031 834 878).
Torek, 8. december, ob 19. uri
potopisno predavanje o Skandinaviji; Občinska knjižnica Braslovče;
Občinska knjižnica Braslovče
(Laura Jelen, 705 91 98, v času odprtosti
knjižnice).
Sreda, 9. december, ob 17. uri
lutkovna predstava »Žogica Nogica«;
OŠ Braslovče;
DPM Braslovče (Blanka Nerad).
Nedelja, 13. december, ob 16. uri
božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra Zarja iz Šoštanja z gosti (Alpskim kvintetom);
Občina Braslovče (Renata Marolt, 703 84 12).
Sreda, 23. december,
OBISK BOŽIČKA ZA VSE OTROKE; Vrtec Tabor ob 9. uri, POŠ Tabor ob 10. uri (Občina Tabor, 705 70 80).
Petek, 25. december,
BOŽIČNI NOČNI POHOD NA KRVAVICO IN ZAJČEVO KOČO; odhod izpred stare šole v Lokah ob 16. uri (Planinsko društvo Tabor, 572 72 14).
Četrtek, 24. december,
OBISK BOŽIČKA ZA VSE OTROKE; Vrtec Tabor ob 9. uri, POŠ Tabor ob 10. uri (Občina Tabor, 705 70 80).
Torek, 29. december, ob 19. uri
TRADICIONALNI DECEMBRSKI TURNIR TROJK V KOŠARKI;
Dom krajanov Tabor;
TVD Partizan Tabor (Miha Bergant, 031 895 542).
V napovedniku prireditev v prejšnji številki Utripa Savinjske doline na 17. strani je pri prireditvah v Občini Polzela pomotoma izpadla prireditev Pohod od Litije do Čateža 14. oktobra, ki je bila posredovana naknadno. Za napako se opravičujemo.	Uredništvo
»VESELI DECEMBER« - vsak torek v decembru (1., 8., 15., 22. in 29.) ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec Po pravljici diši - pravljice pod novoletno jelko.
TA VESELI DAN KULTURE - četrtek, 3.december, v Medobčinski splošni knjižnici Žalec ob 17. uri srečanje študijskega krožka Beremo z Manco Košir; ob 18. uri bo naš gost slovenski pisatelj Ivan Sivec. Pogovor z njim bo vodil Tone Vrabl. Sodelovala bosta tudi Tiskarna Jožefa Blaznika Društva kulturnih dejavnosti Vagant iz Kranja (tiskanje Zdravljice) in Duet Biser s prijatelji.
Četrtek, 10. december, ob 17. uri v Medobčinski splošni knjižnici Žalec novoletna ustvarjalnica z Ireno Verbič._______________________
Petrovčani Petrovčanom
Tečaji iskanja gradiva
Tečaje je vodil Bojan Uranjek (levo)
V Petrovčah je bila prva novembrska sobota namenjena petju domačih zborov.
Že drugič so se v dvorani Hmeljarskega doma Petrovče predstavili vsi trije zbori, ki
delujejo v okviru Kulturnega društva Petrovče, Vokalna skupina Candela, Moški pevski zbor Petrovče in mešani pevski zbor A Cappella.
Uvodoma je zbrane pevce in poslušalce v dvorani pozdravila ter jim zaželela lep pevski večer predsednica KD Petrovče Jana Naglič Jug, nato pa se je kot prva predstavila Vokalna skupina Candela. Sledil je nastop moškega pevskega zbora in kot zadnji se je predstavil mešani pevski zbor A Cappella. Občinstvo je petje zborov nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem.	T. T.
V začetku novembra so v Medobčinski splošni knjižnici Žalec in v ostalih občinskih knjižnicah Spodnje Savinjske doline pripravili brezplačne tečaje iskanja gradiva v sistemu Cobiss/Opac.
Sistem povezuje elektronske kataloge gradiva skoraj štiristotih slovenskih knjižnic, v katerem najdemo približno dva milijona knjig, 1,3 milijona člankov, 90 tisoč revij, 75 tisoč CD/DVD-jev ... Ker se knjižnično-infor-macijski sistem Cobiss/Opac nenehno dopolnjuje, pripravljajo tečaje večkrat letno. Izobraževanja so potekala v sklopu CVŽU Savinjska (Center vseživljenjske-
ga učenja Savinjska), v katerem potekajo določene aktivnosti, kamor spada tudi izobraževanje za uporabo informacijsko-ko-
munikacijske tehnološke podpore. Tečaje je pripravil Bojan Uranjek iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec.	T. T.
Barve tišine
O abstraktnem slikarstvu
Udeleženci predavanja, na levi pa predavatelj Ljubo Zidar
V si otroci sveta
V Savinovem likovnem salonu v Žalcu bo do 1. decembra odprta razstava fotografij Žalčana, zdravnika kirurga Andreja Strahovnika. Razstava z naslovom Barve tišine je njegova prva samostojna razstava.
Ob odprtju so o razstavi in avtorju spregovorili v imenu Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli, likovni kritik Boris Gorupič, avtor dr. Andrej Strahovnik, o fotografiji ter podvodnem svetu pa je zbranim spregovoril fotograf, popotnik, novinar, potapljač, jamar in specialist za podvodno fotografiranje Arne Hodalič.
Fotografiranje pod vodo dr. Andreju Strahovniku pomeni odkrivanje predvsem novih vizualnih vsebin, ki izhajajo iz narave in predstavljajo predvsem živalsko in rastlinsko kraljestvo pod vodo. Gre za posebnosti, ki jih lahko odkri-
Prvo novembrsko soboto je Vokalna skupina Primule v dvorani Kulturnega doma Polzela pripravila letni koncert.
Skupina je bila ustanovljena leta 2002 in že od vsega začetka deluje pod okriljem Kultur-no-umetniškega društva Polzela. Za ustanovitev ženske zasedbe so se odločili, da bi s petjem še popestrili glasbeno dejavnost na Polzeli. Vse čla-
va le nekdo, ki gre na določeno področje, pri čemer potrebuje še posebno tehniko, različno od običajne, ki jo sicer uporablja. Vsaka razstavljena fotografija je bila namreč narejena z namenom vključiti določena pravila, ki so sicer lastna avtorski fotografiji in pomenijo skladnost med posameznimi enotami, upoštevanje barvne harmonije, kontrastov med faličnimi toni in poudarjene po-
nice so že pred tem prepevale v polzelskih in drugih pevskih zborih, zato jim prebiranje not ni bilo tuje. Repertoar obsega ljudske, umetne, zabavne, lahkotne pa tudi zahtevnejše pesmi v slovenskem ali v katerem od tujih jezikov. Vsako leto se udeležijo območne revije odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin, srečanja pevskih zborov na Gori Oljki, srečanja malih vokalnih skupin in pri-
samezne osrednje vsebine, ki določajo celoto, vsaka pa ima svoj pomen in značaj. To pomeni, da so zanimive tako za ljubitelje narave kakor tudi za vse, ki se ukvarjajo s fotografijo. Kot je povedal avtor razstave dr. Andrej Strahovnik, je del podvodnega življenja na razstavljenih fotografijah posnel v Jadranskem in Rdečem morju. Razstavo je odprl župan Občine Žalec Lojze Posedel. T. T.
pravijo samostojni letni koncert z gosti. Skupina šteje deset članic, do letošnje sezone jo je vodila Tina Novak Černogoj, v tej sezoni pa je taktirko prevzel Rok Basti. Kot pravijo članice vokalne skupine, jih ne druži le petje, ampak so postale tudi prave prijateljice in zato je delo v skupini še toliko prijetnejše.
Na tokratnem koncertu so gostile kvartet Preša iz Legna pri Slovenj Gradcu. T. Tavčar
DPD Svoboda Prebold in Občina Prebold sta tudi za sezono 2009/10 pripravila otroški abonma. Vse predstave bodo uprizorjene v Dvorani Prebold. Cena abonmajske karte znaša 8 evrov, cena za posamezno predstavo pa 3 evre. Na sporedu je pet prireditev.
Do zdaj so že izpeljali dve abonmajski predstavi, in sicer predstavo Vsi otroci sveta v izvedbi gledališča KU-KUC ter predstavo Čudežna srajca Dopetajca v izvedbi KUD Zarja Trnovlje. Naslednja predstava, Obuti maček v izvedbi Društva škratovo lutkovno gledališče Celje, bo 22. januarja 2010. Društvo uprizarja predstavo v spomin Cirilu Jagriču, ki je bil vrsto let član društva. Velik pečat pa je gospod Jagrič pustil tudi v DPD Svoboda Prebold, kjer je režiral kar nekaj gledaliških iger, med njimi tudi Kekca.
V abonmajskem programu bosta prihodnje leto na sporedu še dve prireditvi. Gledališče Miše in Urše se bo 25. februarja predstavilo z igrico Čudežni pralni stroj Leonardo. Zadnja predstava
Telefon: 03/712 12 80
bo na sporedu 19. marca, obiskovalci bodo ta dan prijetno presenečeni, kakšno presenečenje jih čaka, pa bodo izvedeli šele na sami predstavi.	D. N.
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec ste si lahko do 19. novembra ogledali razstavo amaterskih fotografij celjskega filmskega publicista Petra Zupanca, v okviru katere zbira prostovoljne prispevke za šolanje revnih otrok v okolici jezera Luguhu v Yunnanu na Kitajskem.
Fotografije imsjo simbolično ceno deset evrov, po koncu razstave pa denar nakaže-
Likovna sekcija Kulturno umetniškega društva Polzela je v sodelovanju z Zvezo likovnih društev Slovenije in Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Žalec, v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli pripravila brezplačno predavanje o abstraktnem slikarstvu, njegovem razvoju, tehniki in zakonitostih.
Zbrane je uvodoma pozdravila vodja likovne sekcije KUD Polzela Irena Pevnik, predavanje pa je vodil akademski kipar, restavrator in magister umetnosti Ljubo Zidar iz Ljubljane. Kot je povedala Irena Pevnik, je bilo zanimanje za to predavanje večje kot udeležba, kljub temu pa so bili vsi zadovoljni, posebno poslušalci predavanja, ki so dobili kar nekaj novega znanja za svoje amatersko likovno ustvarjanje. T. T.
jo na tekoči račun nevladne organizacije prostovoljcev, ki poskrbijo za to, da pridejo sredstva v prave roke. Dobrodelna akcija je sicer zasnovana že tretjič, a tokrat prvič v večjem merilu in kot neke vrste »karavana«. Razstavo si lahko v teh dneh ogledate v Mestnem kinu Metropol v Celju, nazadnje pa bo gostovala od četrtka, 3. decembra, v Ljubljani, v Artcentru Pionirskega doma.	T. T.
Med nastopom Vokalne skupine Primule
Na dan odprtja razstave
Koncert Vokalne skupine Primule
Za otroke Yunnana
Razstavo in namen akcije sta predstavila avtor razstave Peter Zupanc in Andreja Hutinski iz Medobčinske splošne knjižnice Žalec
Pestrost abonmajske ponudbe
Desetletje likovnega ustvarjanja
Prvi abonmajski koncert pred nabito polno dvorano
Na prvi abonmajski prireditvi narodno-zabavne glasbe Zavoda za kulturo šport in turizem Žalec, ki so jo pripravili v Domu II. slovenskega tabora Žalec v četrtek, 12. novembra, so ljubitelji te zvrsti glasbe dvorano napolnili do zadnjega kotička.
To pa je nedvomno dobra napoved tudi za ostale abonmajske koncerte narodnozabavne glasbe, ki jih je organizator pripravil za sezono 2009/10, že šesto po vrsti. Program nastopajočih je skupaj z Lidijo Koceli pripravil voditelj koncertov Andrej Hofer.
Pred koncertom sta občinstvo nagovorila vodja programa kultura Lidija Koceli in direktor Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Matjaž Juteršek. Ob tej priložnosti sta se zahvalila pokroviteljema abonmaja, ki poskrbita tudi za pekovsko in vinogradniško ponudbo v avli doma.
Na odru sta ta večer nastopila Ansambel Spev in Ansambel Slovenski zvoki z gostjo Tanjo Žagar. Obiskovalci so lahko ob tej priložnosti kupili tudi novo zgoščenko Ansambla Slovenski zvoki, ki praznuje 10-letni jubilej, in koledar narodno-zabav-nih ansamblov za leto 2010. Vsi ansambli, predstavljeni v koledarju, bodo prihodnje
leto 16. aprila sodelovali na glasbe v športni dvorani na koncertu narodno-zabavne Vranskem.	D. N.
ZKŠT Žalec je v sezoni 2009/2010 pripravil šest različnih vrst abonmajev, pravzaprav pa sedem, če štejemo, da ima gledališki abonma kar dvakrat polno dvorano. Oktobra in novembra so uspešno prebili led vsi abonmaji, ki so jih pripravili za mlado in staro, ljubitelje gledališča, zabave, različne glasbe in še česa. Cicibanov abonma je prvi odprl svoja vrata 15. oktobra z Vival-dijevim baletom Štirje letni časi, 19. novembra pa že v drugo razveselil otroke, tokrat s pravljico Čudežna srajca dopetajca Leopolda Suhodolčana. Oktober je bil tudi sicer precej bogat s premierami abonmajskih predstav. 19. in 20. oktobra je sezono odprl gledališki abonma z glasbeno-gledališkim projektom Krizantema na klavirju Svetlane Makarovič, 23. oktobra pa je z venčkom temperamentnih in strastnih židovskih šansonov navdušila Vita Mavrič ob spremljavi odličnega Kvarteta Akord. Glasbeni abonma je minuli petek dočakal že svoj drugi del s koncertom slovenskega Raya Charlesa Uroša Periča in Stella orchestra, včeraj pa je s prvo predstavo vabil mladinski abonma z glasbeno monokomedijo Od tišine do glasbe. Sicer pa ZKŠT Žalec po drugih kulturnih hramih po Sloveniji gosti tudi svoj potujoči abonma. Do konca leta (11. decembra) pa je na sporedu 2. koncert narodno-zabavnega abonmaja z Ansamblom Rubin in Ansamblom Sicer ter s strašnima Jožetoma. L. K.
Lidija Koceli in direktor ZKŠT Žalec Matjaž Juteršek med pozdravnim nagovorom, ki so ga opravili pred »premiero« vseh abonmajev v Domu II. Slovenskega tabora
Kulturna izmenjava s Kruševcem
Predstavnike Slovenskega združenja Lipa v Srbiji s predsednico Ido Gajič na čelu so sprejeli Nataša Gaber Sivka, Matjaž Juteršek, Lidija Koceli in Uroš Govek
Od 10. do 13. novembra so se v Žalcu mudili predstavniki Slovenskega združenja Lipa iz Kraševca v Srbiji. V Žalcu so jih sprejeli predstavniki Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec z direktorjem Matjažem
Juterškom, vodjo programa kultura na ZKŠT Lidijo Koceli in Natašo Gaber Sivka z občine Žalec.
Lidija Koceli nam je povedala, da je cilj povezovanja s slovenskim združenjem iz srbske
občine Kruševac, s katero je Žalec pobraten in je sodelovanje že tradicionalno dobro na vseh področjih, v kulturni izmenjavi med občinama in v spodbujanju poznavanja slovenskega jezika in kulture v Srbiji. Predstavniki Slovenskega združenja Lipa se bodo namreč prijavili na javni razpis slovenskega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki bo objavljen v teh dneh in katerega namen je skrb za ohranitev in krepitev slovenskega jezika in slovenske kulture po svetu in ohranitev povezanosti z RS. Zato so se v dneh gostovanja v Sloveniji, poleg Žalca so obiskali tudi Novo Gorico, udeležili tudi pogovorov na to temo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V Žalcu so se dogovorili za
Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec je bila prejšnjo sredo, 18. novembra, v znamenju praznovanja 10-letnice likovne sekcije Kultumo-umetniškega društva Žalec. Ob jubileju je razstavljalo 16 likovnikov, ki so s svojimi slikami ustvarili čudovito likovno ogrlico.
Jubilejno slovesnost so s petjem najprej začeli pevci Savinjskega okteta, nato pa je zbrane pozdravila Lidija Koceli, programski vodja za kulturo na ZKŠT Žalec, ki je tudi povezovala program. Jubilante in goste je v nadaljevanju nagovorila predsednica KUD Žalec Jožica Ocvirk in se sprehodila po njihovi poti delovanja, ki seje leta 1999 začela s prvo razstavo v takratni Občinski matični knjižnici Žalec. Tedanji razstavljavci so tvorili tudi ustanovno jedro likovne sekcije na čelu z Jankom Melanškom, ki si je skupaj z upravnim odborom KUD Žalec zastavilo načrtno delo likovne sekcije. Prvenstvena naloga je bila kadrovska okrepitev članstva. Število likovnikov se je od prvih šest kmalu povečalo na osem, nato na osemnajst, trin-dvajset in naraslo čez trideset. Likovna sekcija KUD Žalec je druga najstarejša likovna skupina v Savinjski dolini, zagotovo pa je prva med najbolje organiziranimi. Vse od prvega dogovora o rednem sestajanju so si zadali tudi nalogo rednega izobraževanja. Tako je že vsa leta, enkrat tedensko. Svoje prve tečaje in likovne delavnice so začeli pod vodstvom celjskega likovnika Staneta Petrovčiča - Čonča, svoje znanje pa so krepili tudi pod mentorskim vodstvom Božidarja Ščurka. Novi pristopi, novi izzivi, novi člani ... razstave, samostojne, skupinske in želje po novih dosežkih so jih pripeljali na današnjo raven. K temu že kar nekaj let prispeva velik delež njihov mentor Đemal Đokovič, ki vodi tudi redne torkove likovne delavnice. Nadgradnja znanja, ki so se ga člani nabirali tudi na raznih likovnih kolonijah in ex-tempo-
tri skupne projekte, s katerimi se bodo prijavili na omenjeni razpis. Gre za projekte, ki naj bi bili časovno povezani v splet pet- do sedemdnevnega gostovanja žalske kulturne delegacije v Kruševcu prihodnjo pomlad. V njem naj bi sodeloval Mešani pevski zbor A Capella, ki bi pripravil nekaj koncertov v Kruševcu in drugih srbskih krajih. Dirigent Blaž Rojko pa naj bi tamkajšnji pevski zbor in zborovodjo poučeval slovenske skladbe. Drugi del bo predstavljal promocijo slovenske književnosti s predstavitvijo književne revije Vpogled in pesniško delavnico, ki naj bi jo pripravili ustvarjalci revije v Kruševcu. Tretji del pa bo namenjen nastopom vokalno-instrumetnalnega tria Lusier, ki bi se predstavil z uglasbenimi pesmimi slovenske avtorice Svetlane Makarovič in tako poskrbel za promocijo slovenske glasbe in poezije. L. K.
rih ter ob drugih priložnostih, je prav gotovo izobraževanje v ugledni likovni šoli Rudija Špan-zla Ciaro Skuro v Novem Celju. V vseh teh letih so člani pripravili veliko razstav, skupinskih in samostojnih, bodisi v Žalcu, v ostalih krajih Savinjske doline ali drugod po Sloveniji. Sodelovali so tudi v republiški likovni akciji Zlata paleta, kjer so prejeli tudi certifikate kot visoko priznanje za kakovost. Svoja likovna dela poklanjajo tudi v humanitarne namene.
Na jubilejni razstavi je svoje
V Športni dvorani Vrana na Vranskem so 23. oktobra na prvem abonmajskem koncertu glasbenega abonmaja v organizaciji Zavoda za kulturo, turizem in šport Vransko nastopili Okrogli muzikanti in tako na najlepši način obeležili tudi 10-letnico svojega ustvarjanja.
Koncert je prinesel pravo glasbeno in humorno poslastico,
V razstavno-prireditvenem prostoru Doma svobode Griže bo do nedelje, 29. novembra na ogled razstava Milene Šelekar iz Žalca, ki jo je na ogled ob glasbeni spremljavi vokalno-instrumentalne skupine Lusier postavila 20. novembra.
David Stropnik je ob odprtju povedal, da segajo slikarski poskusi Milene Šelekar že v leto 1954 v majhno istrsko mesto Buje. Sprva se je, kot popolni samouk, preizkušala v vseh slikarskih tehnikah, že prvi stik z akrilnimi barvami pa je nakazal, da bo ta tehnika postala njena velika ljubezen. V nadrealistih, še posebno v Daliju, je našla so-
likovne kolege in goste nagovoril vodja sekcije Janko Melanšek in se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k njihovemu delovanju. Posebej so čestitali upokojenemu Dušanu Kovaču, ki je pred kratkim diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se namerava še nadalje izobraževati.
Čestitkam in pohvalam sta se na slovesnosti pridružila predstavnica Zveze kulturnih društev Savinja Žalec Milena Kotnik in vodja JSKD Žalec Marko Repnik.	D. Naraglav
ki so ji poleg jubilantov žlahten okus dajali tudi Modrijani, Alpski kvintet in Slovenski muzikantje. Prireditev je vodil Slavko Podboj, za sceno pa je poskrbel Jože Napotnik. Zelo veselo je bilo tudi po končanem koncertu, ki ga je zaznamovalo prijetno druženje glasbenikov, njihovih glasbenih prijateljev in organizatorjev.	D. Naraglav
rodne izrazne duše. Vse Milenine slike imajo skupne poteze, v prvi vrsti velja omeniti tehniko (akril na platnu) in spontanost ustvarjalnega postopka. Velika večina tako ustvarjenih platen izraža s svojo bogato barvno paleto veselje do življenja, nekakšen umik od vsakdanjega stresnega življenja v svet narave, domišljije in sanj. Tega prepleta z domišljijskimi vedutami kamnitih mest, ki odslikavajo spomine na otroški svet, svet njenega rodnega istrskega kraja ... Slikarstvo ji predstavlja razkošno oazo, ki ji ponuja zavetje in jo osebno izpolnjuje, ker ji spontano omogoča ekspresijo čustev in sanj. D. Naraglav
Okrogli ob desetletnici
Okrogli muzikanti s svojo "senco"
Slikarstvo razkošna oaza
Milena Šelekar ob dveh svojih slikah
Braslovški odbojkarji dobro začeli
Najuspešnejši Braslovčani
Mesto	Ekipa	Krog	Zmage	Neodl.	Porazi	Goli	GR	Točke
1.	Tulipani	9	7	0	2	28 : 15	13	21
2.	Trgovina Jurček -Kormorani	8	6	2	0	43 : 18	25	20
3.	BAR Gmajna	9	6	2	1	32 : 10	22	20
4.	Flamengo Andraž	9	6	0	3	41 : 18	23	18
5.	NK Kasaze	8	5	1	2	30 : 15	15	16
6.	Tip Top	8	3	2	3	19 : 21	-2	11
7.	ŠD Ponikva	9	3	2	4	24 : 32	-8	11
8.	Kmn. Frendi Polzela	9	3	1	5	17 : 29	-12	10
9.	Netopirji	8	2	1	5	21 : 25	-4	7
10.	Kavarna Saymons	9	2	1	6	16 : 42	-26	7
11.	ŠD Andraž	9	1	1	7	19 : 42	-23	4
12.	Flamengo Mladi	9	1	1	7	19 : 42	-23	4
Medkrajevna liga v malem nogometu Andraž 2009/2010 je že šesta po vrsti.
Igralci igrajo tekme v dveh delih, v jesenskem in spomladanskem, in vse potekajo na igrišču v Andražu. V ligi sodeluje dvanajst ekip, letos nastopajo kar tri iz Andraža.
Z jesenskim delom so začeli septembra. Odigrali so devet od načrtovanih enajstih krogov. Zadnja dva kroga sta zaradi slabega vremena odpadla, odigrali ju bodo v spomladanskem delu tekmovanja, ki se bo predvidoma začel marca prihodnje leto. Zaključek lige s podelitvijo pokalov in pogostitvijo vseh nastopajočih je v poletnih mesecih.	T. T.
Lestvica po devetih odigranih krogih
Razglasitev športnika DU Ponikva
Vodi ekipa Tulipani Andraž
Ze 179 članov tenis kluba
Tenis klub Trje 2000, ki šteje že 179 članov, je v začetku oktobra praznoval 10. obletnico delovanja, na kateri je za 10-letno marljivo delo in članstvo podelil priznanja.
»Med krajani Galicije je bil ta šport že od nekdaj zelo priljubljen. Kar nekaj krajanov je tenis redno igralo že pred ustanovitvijo kluba na igriščih v Žalcu, Celju, Šeščah, Šempetru, Velenju, kasneje pa tudi v Studencih, ko je pri gospodu Borovniku nastalo novo igrišče. Prav pri gospodu Borovniku se je leta 1999 porodila ideja o ustanovitvi lastnega kluba,« je povedala Katarina Lukež. 10. oktobra istega leta je bil ustanovljen Tenis klub Trje 2000. Sprva je štel 23 članov. »Z razvojem in delovanjem kluba smo zelo zadovoljni.
Na družabnem srečanju so se na Martinovo soboto v znanem gostišču v Žalcu zbrali športnice in športniki Društva upokojencev Ponikva. Na srečanju je vodja sekcije za šport Niko Pečovnik podal poglobljeno poročilo o vseh aktivnostih sekcije, doseženih rezultatih in na koncu tudi na osnovi doseženih rezultatov posameznikov razglasil športnico in športnika leta DU Ponikva. Ta naslov sta si prislužila Štefka Veler in Ivan Jelen.
Niko Pečovnik je med drugim povedal, da je njihova ženska ekipa na tekmovanjih za prehodni pokal ZDU Žalec prevladovala. Prva mesta
Tomaž Marovt. Organizacija kluba po novem temelji na vzgoji mladih igralcev. Tako je vadba letos organizirana v petih starostnih kategorijah, v katero je vključenih več kot 70 odbojkarjev. Vodstvo poteka pod mentorstvom domačih navdušencev, ki imajo s strani OZS pridobljeno ustrezno strokovno izobrazbo. Selekcijo mini odbojke vodi Sandi Fužir, ekipo male odbojke in starejše dečke Andrej Hribernik, kadete in člane pa Tomaž Marovt. Klub je organiziran kot sekcija znotraj DTV Partizan Braslovče. Novi predsednik Igor Rojnik, ki je to
funkcijo prevzel jeseni 2009, je delovanje kluba organiziral na odprt in transparenten način, tako da je v delovanje vključenih kar največ članov, od katerih vsak skrbi za svoje področje. Poudarek je na dveh področjih: strokovnem, ki ga vodi Andrej Hribernik, in ekonomskem, ki ga vodi Zvone Strojanšek.
Odbojkarji so odigrali že štiri kol. Braslovčani so zabeležili tri zaporedne zmage, v zadnjem kolu pa v gosteh izgubili proti favorizirani ekipi iz Beltincev. Sledita dve tekmi v domači telovadnici, in sicer ob sobotah ob 19. uri.	T. Tavčar
Planinsko društvo Dobrovlje Braslovče je pripravilo drugo tekmo Savinjske planinske orientacijske lige 2009/2010. Nastopilo je 31 ekip s 118 tekmovalci v šestih starostnih kategorijah. Start in cilj sta bila
pri Domu na Dobrovljah.
V kategoriji mladi planinci do vključno 6. razreda, v kategoriji od 7. do 9. razreda osnovne šole in v kategoriji do 27. leta starosti so bile najuspešnejše ekipe iz Planinskega društva Dobrovlje
Braslovče. V kategoriji članov do 39 let je zmagala ekipa Žalca, nad 40 let pa ekipa Planinskega društva Zabukovica. V kategoriji družin je slavila družina Sadnik iz Planinskega društva Polzela.	T. T.
Ekipe PD Dobrovlje Braslovče z mentorico Ireno Kumer
Vodstvo kluba organizira tečaje, igranje tenisa in turnirje. Leta 2004 je klub s pomočjo donatorjev in veliko prostovoljnega dela zgradil dve igrišči ob POŠ Trje. Lani pa so eno igrišče celo razsvetlili.«
Danes šteje klub že 179 članov, ki vestno pomagajo pri
vzdrževanju igrišč in okolice. Na krajši slovesnosti ob jubileju so tako podelili priznanja članom za 10-letno članstvo v klubu in priznanja za marljivo delo. Prijetno druženje so popestrili z zaključnim turnirjem ob dobri hrani in pijači, glasbi in pečenem kostanju. L. K.
Množičen tenis klub na Trju
so osvojile v šahu, balinanju, ruskem kegljanju in metanju krogov in osvojile drugo mesto v ribolovu ter četrto oziroma peto v streljanju z zračno puško in metanju pikada. Skupno so osvojile 62 točk in se tako zavihtele na skupno 1. mesto pred drugouvrščenimi Šempetrankami, ki so zbrale 57 točk. Moški tokrat niso bili tako uspešni, so pa kljub temu z osvojenimi 53 točkami
zasedli 4. mesto. Ekipi sta se izkazali tudi na raznih drugih tekmovanjih. Najboljši sta bili v tekmovanju za pokal Občine Žalec in na letošnji olimpijadi na Ponikvi. Sicer pa so se skupno udeležili kar 27 tekmovanj in osvojili 24 pokalov. Pokal za najboljšega športnika in športnico je zmagovalcema, Štefki Veler in Ivanu Jelenu, podelila predsednica društva Tatjana Krajnc.'	D. N.
Predsednica Tatjana Krajnc med podelitvijo priznanj najboljšima športnikoma
Braslovški odbojkarji, ki nastopajo v 3. državni odbojkarski ligi - vzhod, so sezono začeli z nekoliko spremenjeno ekipo. Po odhodu centralnega blokerja Borisa Brusa in sprejemalca Saša Škrabeta so se okrepili z igralci Vladom Krkom, Dejanom Udrihom in Matijem Lončarjem.
S tem so zapolnili vrzel, ki je nastala z odhodom omenjenih dveh igralcev in dosegli večjo konkurenčnost znotraj ekipe in s tem kakovostnejše treninge. Tudi na organizacijskem področju je prišlo do sprememb, saj je na trenerski stolček sedel
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
Vse MAUI
MARN, s. p.,Vransko 18 b, 3305 Vransko
Tel./faks: 03 572 51 06, 041 508 655, 031 814 999 e-naslov: slavica.marn@siol.net, www.marn-vransko.si.
PRAZNJENJE GREZNIC
JANEZ DOLINAR, s. p., Zabukovica 109, 3302 Griže
Tel.: 031 786 975
V pokalu odlično
Predsednik Hopsov Janko Vaši: »Nestrpno pričakujemo vrnitev Kinga v ekipo.«
Hopsi s Polzele so leto- februarja nastopili na za-šnje tekmovanje v pokalu ključnem turnirju skupaj z Spar začeli odlično in bodo naslednjimi ekipami: Uni-
Davidov šahovski uspeh
David Brinovec je dosegel dve prvi mesti že na letošnjem državnem prvenstvu
David Brinovec je na svetovnem prvenstvu v šahu v Turčiji-Antalija dosegel vrhunski uspeh, saj je v konkurenci 129 igralcev v kategoriji 8 let dosegel izjemen uspeh 9-16 mesto med 129 tekmovalci.
Dosegel je sedem zmag in tri poraze ter en remi in s tem rezultatom dosegel najboljšo slovensko uvrstitev. S tem je presegel vsa pričakovanja.	T. T.
ZADNJE ŠPORTNE VESTI
Ljubitelji košarke na Polzeli so bili v soboto ponovno razočarani. Domača ekipa Hopsov je doživela nov poraz. Tokrat jo je z rezultatom 66 : 75 premagala ekipa Geoplin Slovan. Po tem porazu so Hopsi na lestvici na predzadnjem mestu. V 2. SKL vzhod je ekipa Vrani Vransko gostovala pri ekipi Alte Bistrica in srečanje izgubila 96 : 74.
V 9. krogu v slovenski ženski odbojkarski ligi je ekipa OK Aliansa Šempeter doma gostila ekipo Jesenice-Bled in brez večjih težav zmagala z rezultatom 3 : 0 v setih. Šempetranke so na lestvici na tretjem mestu.
Moška odbojkarska ekipa SIP Šempetra je v 10. krogu gostovala pri ekipi Calcit Kamnik in srečanje izgubila z rezultatom 3 : 0 v setih. Na lestvici so s 16 točkami na petem mestu.
Ekipa odbojkarjev Sip Šempeter
Planinsko društvo Polzela je v soboto pripravilo četrti planinski orientacijski maraton Založe 2009. Tekmo so pripravili v počastitev letošnje 50-letnice Planinskega društva Polzela. Start in cilj sta bila pri lovski koči v Založah. Naključno izžrebani pari so se pomerili na območju Založ, Sevčnika in Andraža. Na progi, dolgi okrog 11 kilometrov, je bilo devet kontrolnih točk. Prvo mesto sta osvojila par Aleš Žučko (PD Polzela) in Volodja Gohte (PD Zabukovica), druga sta bila Nina Gradič in Matej Planko (oba PD Gorica pri Silnici) in tretja Tomaž Šuster (PD Polzela) in Matjaž Žohar (PD Žalec).	T. T.
NOVO V ŽALCU - POPRAVUALNICA OBLAČIL PIKA Od I. IO. 2009 dalje vam nudimo popravilo vaših oblačil: krajšanje, ožanje. menjava zadrg...
obiščite nas	AHTIM*
in videli boste bolje
Izposojamo ženske in moške poročne maturantske, birmanske, obhajilne, krstne in druge obleke za svečane priložnosti.
T6L: 03 57156 81 GSM: 041 698 324 delovni čas: pon.- pet. 15.00-18.00 sob. 8.00-12.00 Pihd • izposoja oblačil Šlandrov trg 27 33 K) Žalec
NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO
Z vami že 17 let
on Olimpija, Helios, Krka, Geoplin Slovan, Zlatorog Laško in Škofja Loka. Hopsi so v 5. krogu proti ekipi Elektre doma zmagali z rezultatom 92 : 76, v Šoštanju pa igrali neodločeno 75 : 75 in tako izločili ekipo Elektre.
Na tem srečanju so Hopsi nastopili brez glavnega trenerja Boštjana Kuharja, ki mu je disciplinska komisija izrekla prepoved vodenja dveh tekem. Kuhar je to kazen dobil na prvenstveni tekmi v Zagorju, kjer so Hopsi izgubili zaradi nešportnega vedenja in groženj uradnim osebam.
Hopsi pa nekoliko slabše igrajo v državnem prvenstvu. Po šestih krogih so osvojili le dve zmagi in so na prvenstveni lestvici na predzadnjem mestu. Ekipo je v zadnjem času okrepil Samo Udrih, zapustil pa Goran Jagodnik, ki je našel boljšega »delodajalca«. Polzelani upajo, da bo lahko konec meseca ponovno zaigral poškodovani Sahawn King, ki so mu zdravniki končno po skoraj letu dni zdravljenja prižgali zeleno luč. T. T.
Osem ekip
Športno košarkarski društvo Koš Polzela je tudi letos pripravilo tekmovanje v savinjski košarkarski ligi Brglez.com 2009, ki se je začelo minulo nedeljo in bo potekalo vse do sredine februarja prihodnje leto.
Nastopile bodo naslednje ekipe: Brglez.com Polzela, KK Veterani Zlatorog Laško, BSB otok Celje, Pungi bar tip-top Polzela, Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje, Študentski klub Žalec, Vrani Yransko in Griže. Vse tekme bodo potekale v polzelski športni dvorani ob nedeljah dopoldne, sistem tekmovanja bo enokrožen, po rednem delu pa bo končnica, kjer se bodo ekipe pomerili od 1. do 4. mesta oziroma od 5. do 8.	T. T.
Delovni čas: pon.-pet.: 8.-18. ure sobota: 8.-12. ure
PREGLEDI VIDA POD VODSTVOM SPECIALISTA OKULISTA dr. Arsena Janjiča Naročite se lahko vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure na tel.: 700 06 30! Četrtek, 26. 11., 10. in 17. 12. 2009
Odlično v DP
Ljubitelji adrenalinskih športov
V Občinski knjižnici Polzela so gostili mlade popotnike, ljubitelje aktivnega in ekološkega turizma, Tamaro Tomič, Karmen Florjančič, Gregorja Audiča in domačina Bojana Bahča, ki je s svojo odlično glasbo popestril večer. Kadar le dopušča čas, se skupina prijateljev v iskanju dogodivščin odpravi na potep po Sloveniji ali tujini. Tokrat so se odločili odkriti svet na drugi strani planeta.
Njihovo potovanje po andskih deželah Južne Amerike nam je postreglo z nekaj najlepšimi pokrajinami, kar jih premore ta kontinent. In tako so s pomočjo odličnih fotografij odkrivali inkovsko prestolnico Cuzco, skrivnostno mesto Machu Picchu, bili priče spusta v najgloblji kanjon na svetu -Colca, si ogledali jezero Titicaca in bolivijska kolonialna mesta.
Gostje ne bi bili ljubitelji adrenalinskih športov, če se ne bi spustili s kolesi po najnevar-
Gostje, ki so nastopili na potopisnem predavanju
nejši cesti na svetu - Cesti smrti in zakorakali na Condorili treking na 5000 metrov nadmorske višine. Skupaj z njimi smo doživljali prelepa jezera, gejzirje in vulkane veličastnega bolivijskega Altiplana, prostrano slano jezero, otok kaktusov in pušča-
vo Atacama.
Seznanili so se z deželami, ki so prepoznavne ne samo po kulturnih in naravnih presežkih. Prav tako je v njih prisotna globoka in močna tradicija ter raznoliko prebivalstvo, polno veselja do življenja. T. Tavčar
Simona KODRIN, s. p. Rimska cesta 35 3311 ŠEMPETER Tel.: 03/700 06 30
Rokometašice RK Celeia Žalec odlično nastopajo v državnem prvenstvu. Na zadnji tekmi so doma v 8. krogu gostile ekipo Evro Casino Kočevje in jo premagale z rekordnim rezultatom 49 :
24.	Trener Aleš Filipčič je dal tokrat priložnost vsem igralkam, ki so tudi opravičile svoj nastop. Za ekipo Celeia Žalec so gole dosegle: Maja Korun 12, Ines Katlan 10, Tina Su-tej 8, Karmen Gaber 7, Katja Čerenjak 6, Katja Debelak in Anja Pirc po 3.
Na lestvici so Žalčanke trenutno na drugem mestu, v naslednjem 8. krogu pa bodo 2. decembra gostovale pri ekipi Zagorja Gen I. ki je trenutno na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Obeta se zanimiv dvoboj. Kdo pa bo po odigrani tekmi na drugem mestu? T. T.
Maja Korun (Celeia Žalec) je na srečanju dosegla kar 12 zadetkov
MALI OGLASI
PODIRANJE IN OBŽAGOVANJE VEČJIH DREVES na težje dostopnih mestih in tudi v strnjenih naseljih - odvoz. Info.: 031 786 975.
Prodam MLIN V DOLINI MLINOV NA DOBRNI. Inf.: 041 628 107
Prodam DIATONIČNO HARMONIKO LANZINGER, staro dve leti in pol, B-ES-AS.
Inf.: 03 571 60 22, 051 673 936, po 19. uri.
Matjaž Lesjak dr.med.
Akupunktura, svetovanje, sprostitev Ulica Savinjske čete 3, 3310 Žalec Tel.: 041 736 252 matjaz.lesjakl @guest.arnes.si http://sites.google.com/ site/9trigon/
•	Akupunktura: "Svetovna zdravstvena organizacija" priporoča akupunkturo za okoli 50 bolezenskih stanj
•	Analitična psihoterapija: zdravilo za duševne težave je zavedanje in vztrajno strokovno delo.
•	Oberon 4021: računalniška določitev entropije (= nereda) organizma in postavitev strategije zdravljenja
"Večina ljudi se samo zato zaletava v ovire, ker še ni odprla oči in jih začela uporabljati."
DECEMBRSKA
PRESENEČENJA!!!
Pisma bralcev
Zima prihaja, poskrbimo za živali!
V teh letih, odkar so ustanovljena društva proti mučenju Živah, je za nami že veliko opravljenega dela. Rešili smo veliko zanemarjenih in trpinčenih živali. V tem svetu nasilja, zločina proti naravi in živalim, kakršnega ustvarja človek, se ob naših klicih na pomoč obračamo na ljudi dobrega srca, ki jih ne prizadene samo stiska ljudi, ampak tudi stiska živali, ki so izpostavljene vsakodnevnim malomarnim in krutim ravnanjem. Preprečujte mučenje, odločno ukrepajte proti vsem tistim posameznikom, ki jim ni mar, da so tudi živali živa bitja, saj čutijo in občutijo kot človek. Postanite član društva proti mučenju živali. Člani društva smo dolžni opozarjati lastnike živali in prijavljati na veterinarsko inšpekcijo ali policijsko postajo vsako nezadostno oskrbo in surovo ravnanje z njimi.
Zima je tu in v tem času, ko mraz ogroža ne le človeka, temveč tudi živali, opozarjamo vse tiste lastnike, ki neodgovorno ravnajo z živalmi, da so dolžni zanje poskrbeti, da bodo preživele zimo v toplih, suhih in čistih prostorih, naj ne bodo pomanjkljivo hranjene in brez čiste pitne vode. Poskrbite za njihovo počutje in zdravje, pomagajte jim, saj si to zaslužijo, kajti žival je odvisna samo od vas.
Žrtve mraza so zlasti ne dovolj oskrbovani psi čuvaji, ki dan in noč, pripeti na verige, čuvajo gospodarjevo imetje. To pasje bitje, ki je človeku najzvestejše, je pri marsikaterem brezvestnem malomarnem lastniku najbolj zapostavljeno in trpinčeno. Zaščitniki živali vedno ponavljamo - opozarjamo, da je pravilna oskrba naslednja: pes čuvaj mora imeti leseno uto, dobro
izolirano z dvojnimi stenami, pravokotne oblike in postavljeno 10 cm od tal, vhodna odprtina je z leve ali desne, preko katere visi debelejša zavesa. V notranjosti naj ima ve-' dno otep suhe slame ali odejo. Ne pustite psa ležati na prepihu, snegu ali vlažnih, blatnih površinah,ker bo zbolel. Pred uto naj bo položena suha, gladka deska brez žebljev. Še posebno so v teh hladnih dneh občutljivi mladički, starejši in kratkodlaki psi, zato vam svetujemo, naj zimo preživijo v hiši. V zimskem času potrebujejo psi izdatnejši topel obrok zdrave hrane z več maščobami in ogljikovimi hidrati dvakrat na dan in vedno dovolj pitne vode (voda v posodah rada zmrzne, zato bodite previdni). Mlade psičke do enega leta morate hraniti večkrat na dan. Če že mora biti pes priklenjen, naj bo veriga dolga 4 do 5 metrov, ovratnica mora biti usnjena in ga nikakor ne sme stiskati ali drgniti. Pes je družabno bitje in si želi bližino svojih skrbnikov, čutiti mora, da je član družine, zato ga ne pustite osamljenega. Verjemite, takšen pes trpi, počuti se zavrženega. Nikoli ne imejte psa neprestano na verigi, izpustite ga vsaj dvakrat na dan, da se sprosti. Enako velja za pse, ki bivajo v pesjaku. V primeru bolezni živalim pravočasno priskrbite veterinarsko pomoč. Zaradi neodgovornosti ljudi je tudi vse več zavrženih mačk in psov, ki si iščejo toplo zavetje, pre-mraženi, preplašeni, lačni, žejni in preganjani od brezčutnih ljudi, zato opozarjamo, preden si nabavite kakršno koli žival, da premislite, ali ste sploh pripravljeni skrbeti zanjo. Da ne bo toliko nezaželenih sirot, vam priporočamo sterilizacijo ali kastracijo.
In za konec, poskrbimo tudi za naše ptice, ki si v zasneženi naravi ne najdejo dovolj hrane. Pomagajmo jim!
Članica društva proti mučenju živali Štefka Kurent
Uredništvo obvešča, da je v skladu s sklepom Programskega sveta mesečnika Utrip Savinjske doline z dne 27. marca 2007 največja dolžina besedil za pisma bralcev do 1500 znakov brez presledkov. V primeru, da pridejo v uredništvo daljša besedila, si uredništvo pridržuje pravico do skrajšanja po lastni presoji. Besedila morajo biti podpisana z imenom in priimkom ter naslovom pisca, in opremljena s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti istovetnost besedila. Nepodpisanih besedil ne objavljamo. Prav tako uredništvo ni dolžno objaviti nenaročenih besedil, ki niso pisma bralcev.	Uredništvo
»Nova gripa« prihaja - smo pripravljeni nanjo?
Zima že trka na vrata in z njo tudi prehladna obolenja, gripa, vsi tisti virusi, ki nam povzročajo nevšečnosti. Nič novega, vse to že poznamo!? Kaj res?
Letos je nekoliko drugače, prihaja nov sovražnik, ki ga ne poznamo, ne vemo, kako nevaren je lahko. Zato je modro, da okrepimo našo obrambo in se nanj temeljiteje pripravimo!
Kako se lahko okužimo?
Virus lahko vnesemo v naše telo z vdihavanjem kužnih kapljic, ki jih bolniki v razdalji 1 m razširjajo v okolico s kašljanjem in kihanjem. Pogosto pa ga na sluznice dihal in očesnih veznic z okuženimi rokami prenesemo tudi sami. Inkubacijska doba (čas od vstopa virusov v telo do pojava bolezenskih znakov) traja 1-3 dni. Bolnik en teden izloča velike količine virusov in tako lahko okuži mnogo ljudi. Na trdnih površinah »preživijo« virusi 1-2 dni, na tkanini in papirju 8-12 ur in na rokah približno 5 minut.
Ukrepi za preprečitev okužbe:
•	pogosto zračenje prostorov, v katerih se zadržujejo ljudje, lahko tudi s kratkotrajnim in intenzivnim odpiranjem oken;
•	izogibanje tesnim stikom z ljudmi (manj kot 1 m), pri katerih so prisotni znaki okužbe;
•	dosledno upoštevamo higieno kašljanja in kihanja (uporaba papirnatega robčka, ki ga po uporabi varno odvržemo v najbližji koš za smeti, če pri sebi nimamo robčka, kihamo in kašljamo v zgornji del rokava);
•	pogosto si temeljito umijemo roke (roke najprej dobro splaknemo pod toplo tekočo vodo, z milom, ki ga nanesemo na celotno površino rok, si po vseh predelih roke drgnemo 20 sekund, milo dobro speremo z rok s toplo vodo, s papirnato brisačo za enkratno uporabo si roke obrišemo do suhega, pipo zapremo s papirnato brisačo,
ki jo nato odvržemo v koš za smeti);
• z rokami se ne dotikamo oči, nosu in ust.
Razkuževanje rok, razen v izjemnih primerih (kadar si ni mogoče umiti rok z vodo in milom, npr. na potovanju ali neposredno po negi bolnika), ni potrebno. Alkoholno razkužilo, vsaj v količini 3 ml, nanesemo na suhe roke (pazimo, da smo z rok predhodno odstranili nakit!), mogoča je tudi uporaba robčkov z alkoholnim razkužilom, s katerimi si roke temeljito obrišemo.
Splošno nošenje mask ni priporočljivo. Uporaba je smiselna le pri negovanju osebe, ki je zbolela za pandemsko gripo. Maska je namenjena za enkratno uporabo pri eni osebi. Po uporabi jo zavržemo neposredno v koš za odpadke. Če maska med uporabo postane vlažna, jo je potrebno zamenjati z novo, saj nima več zaščitne vloge. Masko nameščamo in odstranjujemo tako, da se z rokami dotikamo le trakcev.
Kolikšna je verjetnost okužbe?
Novi virus gripe A (H1N1) je strukturno drugačen od do zdaj poznanih virusov, ki so povzročali gripozna obolenja, zato se ne moremo opirati na »imunski sistem«, naš imunski sistem bo obrambo lahko vzpostavil šele, ko se bo prvič srečal z njim. Verjetnost okužbe je zato večja kot pri »običajni«, sezonski gripi. Po predvidevanjih naj bi zbolelo 20 do 30 odstotkov prebivalstva. Ukrep za zmanjšanje števila obolelih
Virus lahko »povabimo na obisk«, takrat ko smo mi pripravljeni na srečanje z niim. Kako? S cepljenjem! Na več kot devetdeset centrov po celotni državi lahko pokličemo, če se odločimo za cepljenje; najbližji je verjetno Zdravstveni dom Žalec (03/713 43 00). Pomembno opozorilo! Po vbrizganju cepiva morata preteči najmanj dva tedna, preden posta-
nemo odporni, zato je cepljenje nesmiselno, ko se znaki obolenja že pojavijo.
Cepljenje je priporočljivo za ljudi. ki imajo večje tveganje za težii potek bolezni in nastanek zapletov:
•	odrasli, starejši od 65 let;
•	otroci, mlajši od dveh let;
•	bolniki s kroničnimi boleznim, ki imajo prizadeta dihala (astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen), srčno-žilni sistem (izjema je povišan krvni tlak brez okvare notranjih organov, ki ne pomeni povečanega tveganja za zaplete gripe), ledvice (predvsem odpoved ledvic), jetra, živčni sistem, pa tudi bolniki s sladkorno boleznijo (zdravljeno z zdravili) in imunsko oslabelostjo zaradi bolezni ali zdravil, ki slabijo imunost;
•	nosečnice, predvsem v zadnjem tromesečju;
•	osebe s prekomerno telesno težo.
Cepljenje proti pandemski gripi se lahko izvede sočasno s cepljenjem proti sezonski gripi, vendar morata biti cepivi injecirani v različni mesti.
Varnost cepiva
V Sloveniji je na voljo cepivo, ki mu je dovoljenje za uporabo dodelila EMEA - Evropska agencija za zdravila, ki je odgovorna za vrednotenje in nadzor nad zdravili za uporabo pri ljudeh in živalih po celotni Evropski uniji. Pandemsko cepivo vsebuje inak-tivirane-mrtve delce pandem-skega virusa gripe in adjuvans, ki pri cepljeni osebi spodbudi boljši odgovor imunskega sistema in zagotavlja dolgotrajnejšo zaščito. Dosedanja uporaba je pokazala, da en odmerek cepiva zadostuje za dosego ustreznega imunskega odziva. Da je cepivo cenovno ugodneje, je pakirano v stekleničkah po deset odmerkov. Zaradi takega pakiranja je cepivu dodan tiomersal kot konzervans, ki preprečuje, da bi se cepivo onesnaži-
lo z bakterijami ali glivami. Kakšni so znaki okužbe? Nenadno se pojavijo značilni znaki: visoka telesna temperatura (lahko tudi več kot 40 stopinj Celzija), mrazenje, splošno slabo počutje, huda utrujenost, močan glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, pomanjkanje apetita. Lahko je prisotno tudi vnetje oči, nosu, pa tudi suh kašelj, pekoče bolečine v grlu, bruhanje in driska.
Ukrepi v primeru okužbe:
•	ostanemo doma, da preprečimo širjenje okužbe;
•	počivamo;
•	uživamo zadostne količine tekočine;
•	lajšamo znake bolezni;
•	v primeru zapletov se posvetujemo z zdravnikom.
Antivirusno zdravilo »oseltami-vir« - tamiflu prepreči razširitev virusa po telesu in tako zmanjša znake in čas trajanja gripe. Namenjen je le zdravljenju obolelih z večjim tveganjem za težji potek pandemske gripe. Preventivno jemanje protivirusnih zdravil se ne priporoča.
»Čarobni napoj«, ki nas varuje pred prehladnimi obolenji in tudi pandemsko gripo, se skriva v imunski odpornosti organizma. Z zdravim načinom življenja, prehrano, telesno aktivnostjo, pozitivnim mišljenjem nedvomno povečamo možnost zmage v borbi z vsiljivci.
Premislimo, si okužbo lahko privoščimo, jo lahko obvladamo, v vsakem primeru pa smo dolžni ustrezno ukrepati. Naša svobodna odločitev ne sme škodovati drugim!
O vseh dilemah, strahovih in nejasnostih o prihajajoči gripi se lahko pogovorite z zdravstvenimi delavci v ambulantah, lekarnah, dodatne informacije poiščete tudi na www.ustavimo-gripo.si ali pa pokličete na tel. številko 080 42 00. Pa srečno!
Lidija Pavlovič, mag. farm.
Nasilje v družini
Nasilje ni samo, če vas partner/-ka pretepa, je tudi, če vas zmerja, ponižuje, razbija stvari, vas prisiljuje v spolne odnose ... Nasilje je kršenje temeljnih človekovih pravic. Je izražanje moči in nadzora. Ne konča se samo od sebe, brez zunanjega posega. Če ga ne ustavimo, se stopnjuje. Nobena oblika nasilja ni sprejemljiva. Za nasilje ni opravičila. Zanj je odgovoren tisti, ki ga izvaja. To je kaznivo dejanje. Nasilneži so med vsemi družbenimi slojih, tako med delavci, vozniki, zidarji kot direktorji, ravnatelji, zdravniki itd.
Pri svojem delu se skoraj vsak dan srečujem s problematiko nasilja, ki ga izpostavi posameznik ali institucija. Beremo naslovnice člankov: Gluhi za krike otroške duše, Ženske pretepene do smrti in prisiljene v prostitucijo, Skoraj pet let je oče zlorabljal svojo hčer, Vse več zlorab mladoletnikov, Prodaja otrok na kile, Ko nas ogrožajo najbližji, Nasilje nad starejšimi.
V svojem okolju se tudi vi srečujete z družinami, v katerih vlada nasilje, ne prezrite, da te družine in njihovi otroci pogosto kličejo na pomoč. Vaša prijateljska podpora in nasveti so dobrodošli, vendar je potrebo, da se v delo vključijo
izkušeni strokovnjaki, ki lahko pomagajo družini. Vsakdo, ki sumi, da je otrok žrtev nasilja, mora to prijaviti centru za socialno delo, pobciji ab tožilstvu, četudi ga zavezuje poklicna molčečnost. ZAKON O PREPREČEVANJU NASILJA V DRUŽINI razdeli nasilje na fizično, spolno, psihično, ekonomsko in zanemarjanje. FIZIČNO NASILJE je vsaka uporaba fizične sile, ki družinskemu članu povzroča bolečino, strah, ponižanje, ne glede na to, ali so nastale poškodbe.
SPOLNO NASILJE je ravnanje s spolno vsebino, ki ji družinski član nasprotuje, je vanjo prisiljen ah zaradi svoje stopnje razvoja ne razume njenega pomena.
K PSIHIČNEMU NASILJU sodijo ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. EKONOMSKO NASILJE je neupravičeno nadzorovanje ali omejevanje družinskih članov pri razpolaganju z dohodki oziroma upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno razpolaga oziroma upravlja, ali neupravičeno omejevanje razpolaga-
nja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih članov. ZANEMARJANJE je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni, invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.
Posebno varstvo pred nasiljem uživajo mladoletni družinski člani. Otrok ie žrtev nasilja tudi, če ie prisoten pri izvajanju nasilja nad drugim družinskim članom ab živi v okolju, kjer se nasilje izvaia.
ZAKAJ PRENAŠAJO NASILJE?
Čustva strahu, sramu pred naj-bližjimi, pred znanci in sodelavci, občutki manjvrednosti, krivde, nemoči, obupanost so v takšnih situacijah povsem običajni. Spremljajo jih občutek razdražljivosti, žalosti, nezbranosti, zmedenosti, težave pri odločanju. Iščejo krivdo v sebi, saj jim partner/-ka, ki je nasilen, poskuša na vsak način dopovedati, da je nekaj narobe z njihovim in ne z njegovim vedenjem. Nenehno upa, da bo nasilnež prenehal z nasiljem. Socialno-ekonomski razlogi, kot so nezaposlenost ali nizki dohodki, dodatno zapletejo položaj. Če je brez trdne socialne mreže, brez stikov s svojo družino ali pa nje-gova/njena družina celo pritiska, naj vztraja v nevarni situaciji, si sam/-a ne zna več predstavljati, da bi živel/a drugače.
Partner ni nasilen zato, ker je brezposeln, ker ima težave z alkoholom, ker je preobremenjen ... ampak zato, ker meni, da ima pravico biti nasilen, ker mu nasilje koristi, ker z njim dobi, kar hoče. Partner, ki je nasilen, poskuša na vsak način doseči, da drugim ne bi povedali, kaj se dogaja. Poskuša vas prepričati, da je nekaj narobe z vami, ne z njegovim vedenjem.
KAJ LAHKO NAREDITE, ČE JE PARTNER/-KA NASILEN/-A DO VAS?
Če ste izpostavljeni nasilju, lahko pokhčete na pomoč Center za obveščanje 112, Policijo 113. Policija lahko izreče osebi, ki izvaja nasilje, ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, na podlagi katerega prepove osebi, ki vas ogroža, da se vam pribbža na določeno razdaljo, zapustiti pa mora tudi skupno prebivališče.
Obstajajo zloženke, kjer so podrobno zapisane vse najpomembnejše informacije za osebe z izkušnjami nasilja. Povzemam le nekaj usmeritev za ukrepanje, kamor se lahko umaknete, kjer dobite informacije in vam pomagajo s svetovanjem:
1.	Povejte nekomu o tem, kaj se vam dogaja. Ne zapirajte se vase, pogovorite se.
2.	Ko je partner nasilen, se zakle-
nite v sobo in s seboj obvezno vzemite telefon, da lahko pokličete policijo, ali pa se umaknite v prostor, kjer je izhod iz stanovanja.
1.	Med izbruhom nasilja se ne prepustite paniki. Branite in varujte predvsem svojo glavo in trebuh. Kličite na pomoč, če je mogoče, zbežite k sosedom, ki naj obvestijo policijo.
2.	Takoj po dejanju pojdite k zdravniku, da vam napiše zdravniško potrdilo in vas usmeri na ustrezne preglede.
3.	Če je mogoče, si že prej pripravite najnujnejše stvari za primer nujnega odhoda od doma, zase in za vaše otroke, in jih shranite na določeno, hitro dosegljivo mesto (denar, osebni dokument, rezervni ključ avtomobila ...).
4.	Vložite predlog za kazenski pregon storika/-ke. Ne umikajte prijave zoper storilca/-ko: priia-vo lahko podate pisno ali ustno na policiji ali pri državnem tožilcu. Na policiji zahtevajte kopijo zapisnika vaše izjave in podatke o tem, kdo bo vodil vašo zadevo.
5.	Če hočete izstopiti iz začaranega kroga nasilja, se obrnite na:
- Varno hišo Celje, Enoto Celje 03/492 63 57, Enoto Velenje 03/897 66 90, Enoto Slovenj Gradec 02/88 29 435, ali druge varne hiše, katerih podatke
boste dobili na teh številkah.
-	Materinski dom Celje 03/49 210 14 ali druge materinske domove v Sloveniji, katerih podatke boste dobili na tej številki.
-	Krizni centri za otroke in mladostnike, CSD Celje, Ipavčeva 8, Celje 03/493 05 30, 031 576 150, ali druge krizne centre, katerih podatke boste dobili na navedenih številkah.
-	Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja, p. p. 276, Ljubljana, tel. 080 11 55,01/524 19 93.
-	Združenje proti spolnemu zlorabljanju, Masarykova 23, Ljubljana, tel. 080 28 80, 041 923 242.
-	Pravno informacijski center nevladnih organizacij Ljubljana, tel. 01/540 19 14, 01/521 18 88 (brezplačno pravno svetovanje).
Če preživljate vsakdanje trpljenje, napetost, strah, imate tudi moč, da odidete in si uredite življenje brez nasilja. Naj vas grožnje partnerja in finančna negotovost ne odvrnejo od odhoda. Ne dovolite, da vaši otroci živijo v nasilju, da so žrtve nasilja ah da opazujejo, kako ste vi žrtev nasilja.
Pripravila: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del.
Specialna olimpijada Slovenije v Piranu
Udeležba na konferenci Electra
Nogometaši II. OŠ Žalec
Nogometaši II. OŠ Žalec so se letos prvič vključili v nogometno ligo Specialne olimpijade Slovenije. Pod mentorstvom Karmen Posedel Golob
V mesecu oktobru smo se otroci skupaj s starši podali na tradicionalni pohod na Goro Oljko.
Do starta smo se po označeni škratovi poti pripeljali z avtomobili. Tam nas je pričakala Zlatolaska, ki nas je pozdravila in nam razdelila prvi del sestavljanke. Skupaj smo se odpravili po gozdni poti in reševali različne gibalne naloge. Na vsaki postaji smo po uspešno opravljeni nalogi dobili nov delček sestavljanke. Pri rožici smo poslušali zvok flavte, peli in gibalno uprizorili rast rastlin. Pod drevesom smo našli uboge majhne ptičke, ki so mami ptici padli iz gnezda. Pomagali smo ji in jih pobrali. Na najbolj strmem klancu je raslo največ gob. Poiskali smo jih in jih glede na vrste razvrščali v košare. Srečali smo tudi nevihto, ki nas je opozorila, da moramo čim prej na vrh, kjer
in Tine Dolinšek so se junija udeležili prvega turnirja v Črnomlju. II. OŠ Žalec je nastopila v naslednji postavi: Erik Dolenc, Toni Dolenc, Matej
smo odplesali nekaj plesnih iger, nato pa se odpravili do hiše treh medvedov, kjer smo si ogledali igro, v kateri smo tudi sami sodelovali. V likovnih delavnicah smo si sestavili sestavljanko, izdelovali medvede in Zlatolaske. Ko smo se vsi zbrali na vrhu, nas je pozdravila gospa ravnateljica Valerija
Skurnšek, Martin Dernovšek, Klavdija Hlupič in Veronika Rednak.
17. 10. 2009 pa so nastopili na finalnem turnirju SOS v Piranu. VDC Koper, Nogometna zveza Slovenije in Specialna olimpijada Slovenije so kot prireditelji poskrbeli za odlično vzdušje. Naša ekipa se je uvrstila več kot odlično in zasluženo domov odnesla pokal za drugo mesto. Po napornih treningih in porazih na turnirju so naši športniki prvič okusili zmago. Bili so zelo navdušeni in so se iskreno veselili.
Karmen Posedel Golob, II. OŠ Žalec
Pukl. Posladkali smo se s palačinkami, pečenim krompirjem in kokicami. Obiskala sta nas tudi dva medveda, ki sta otrokom ponudila suho sadje in bombone. Skupaj smo preživeli lepo sobotno dopoldne.
Nataša Pančur Posedel in Martina Jezernik, Vrtec Polzela
V preteklem šolskem letu sta učenca naše šole, Peter Pavel Kočevar in Aljaž Brus, izdelala raziskovalno nalogo z naslovom Možnosti zmanjšanja porabe energije na OŠ Polzela. Nalogo sta najprej predstavila v Velenju v okviru gibanja Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Naloga je bila uvrščena na državno tekmovanje, ki je 22. maja 2009 potekalo v Murski Soboti.
Na tem tekmovanju sta nalogo predstavila odlično in v svoji kategoriji zasedla drugo mesto v državi ter prejela zlato priznanje. Njun zagovor je poslušal tudi gospod Janez Renko (direktor Zbornice elektronske in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije). Njun nastop gaje tako navdušil, da ju je povabil na konferenco Electra.
Konferenca Electra je v četrtek, 15. 10. 2009, potekala v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije v Ljubljani.
Aljaž in Peter Pavel sta na konferenci še enkrat predstavila svojo raziskovalno nalogo.
Konference so se udeležili tudi najvišji politiki iz Bruslja, ki se ukvarjajo z učinkovito rabo energije. Nad njunim nastopom in izbrano tematiko so bili zelo navdušeni. Vsi so ob svojih predavanjih na začetku še posebej izrekli pohvalo fantoma. Tudi vsi ostali prisotni gospodarstveniki so bili nad njuno predstavitvijo navdušeni.
Upam, da bodo tudi ostale generacije s podobnimi razmišljanji pripomogle k boljšemu jutri.
Mentorica Andreja Špajzer, OŠ Polzela
»Vsi škrati, ki ste fit, na Gori Oljki morate bit’«
Fit na Gori Oljki
Ljubezen - iščem jo kot skriti zaklad
Nihče ne ve natančno, kaj je ljubezen. Nekateri jo imajo, nekateri pa ne. Nekateri seje bojijo, drugi uživajo v njej. Ostali pa so takšni kot jaz. Nimajo je, a bi jo radi imeli.
Jaz nimam sreče v ljubezni. Tisti, v katere sem bila zaljubljena, so totalni bedaki ali pa ljubezen ni bila obojestranska. Vse dneve lahko opazujem zaljubljene ljudi okoli sebe. V šoli, na igrišču, na taekwondoju ... In to mi gre zelo na živce, saj menim, da je nepravično. Zato se rajši družim s tistimi, ki niso zaljubljeni. A po pravici povedano, jih je v mojem razredu zelo malo. Pri fantih ne vem, a pri puncah sta le dve ali tri.
V nižjih razredih, na primer v šestem ali sedmem, je bilo zaljubljanje manj pogosto, v četrtem ali petem pa prava redkost. Zdaj pa je to prava epidemija!
Pred nekaj leti sem za rojstni dan dobila knjigo pisateljice Irene Tio-dorovič Učbenik za zaljubljanje. Pa si poglejmo nekaj lekcij.
Lekcija številka ena: KDAJ JE PRAVI ČAS ZA ZALJUBLJANJE?
Ugotovitve na podlagi ankete so bile: sedaj, takoj, čim prej, pomladi ... A od vseh strel in puščic te mora zadeti prav Amorjeva. Le takrat občutiš ljubezen in zaljubljenost. Tudi sama menim, da je najboljši čas takoj in čim prej, a še nisem srečala pravega fanta.
Nadaljujmo z lekcijo številka dve: ALI JE VIDEZ POMEMBEN?
Odgovor je preprost: NE. A jaz si vseeno želim pametnega, lepega in postavnega fanta. Vsi mi pravijo, ko si zaljubljen, vidiš vse lepše. Še ne vem.
V	naslednji lekciji mi je najbolj všeč stavek: ČE JE PRAVA LJUBEZEN SLEPA, JE ZALJUBLJANJE KRATKOVIDNO.
Za zaljubljenost bi potrebovali posebna očala, ker očitno takrat ne vidimo dobro. Mislimo si: »Joj, kako je srčkan, pameten in prijazen.« Če bi imeli očala, bi videli, da je njegova povprečna ocena dve, da ima mozolje po celem obrazu in rad zmerja ter pretepa vrstnike. Ja, to je pač ljubezen.
Četrta lekcija: ZAKAJ SE SPLOH ZALJUBITI?
V	omenjenem učbeniku lahko preberemo, da se je zaljubiti dobro zato, da nam ni dolgčas, iz radovednosti ali predvsem zato, ker nekdo čaka, da se zaljubimo vanj. V vsakem odgovoru je nekaj resnice, a noben ni popolnoma pravilen.
Kako sploh veš, da si zaljubljen in kako to pokažeš? To sem izvedela v lekcijah pet in šest. V naslednjih lekcijah pisateljica pripoveduje o svojih poskusih parčkanja in odkritja svoje prave ljubezni - Pakija.
In kje je moj Paki? Še vedno ga iščem in upam, da ga bom nekega dne našla. Ali pa bo on našel mene? Vseeno mi je, le da se bova imela rada. Da nama bo lepo, ko bova skupaj preživljala čas in spoznavala, kako je ljubezen lepa. Da se bova veselila prihodnosti in trenutkov, ko bova komu lahko polepšala dan.
Iz učbenika sem se naučila veliko o zaljubljanju. Kdaj je pravi čas, kako se zaljubiti, zakaj, kako to pokazati ... A učbenik je le pripomoček o ljubezni, odkrivati jo moraš sam. Vsaka ljubezen je drugačna, kot smo različni ljudje, ki jo sprejemamo. Ljubezen je kot zaklad, išči jo in boš nagrajen.
Nika Bedek, 8. c
Pekla me je vest
Sem zelo razigrana, radovedna, zaupljiva in zaupanja vredna oseba. Zelo so me zanimale ljubezenske zgodbe moje dve leti starejše sestre Katarine, kije moje popolno nasprotje in svojih skrivnosti ni zaupala nikomur razen svojemu dnevniku. Ker sem radovedna, sem si ga vedno želela prebrati, a te možnosti nisem imela.
Tako so minevali tedni, meseci, moja radovednost pa je naraščala. Nekega januarskega dne sem zbolela. Po naročilu zdravnice naj bi ostala doma vsaj teden dni. Ker sem se počutila slabo, sem prve dni prespala, v naslednjih dneh pa nisem imela kaj početi, zato sem se namenila raziskovat sestrino sobo.
Kaj kmalu sem našla dnevnik in priložnost je bila odlična. Počasi in zagreto sem začela prebirati list za listom, kar naenkrat pa zaslišim jezen glas Katarine: »Kaj vendar počneš?! Izgini!« se je drla z močnim glasom. Tudi meni ni bilo vseeno. Hotela sem se ubraniti, zato sem začela jecljati: »Samo, samo ...« »Nič samo!
Ven!« se je še enkrat zadrla, jaz pa sem s povešeno glavo odšla v svojo sobo, legla na posteljo in razmišljala.
Bilo mi je zelo hudo, vedela sem, da moje dejanje ni bilo pravilno. V oči so mi pridrle solze. Počutila sem se tako zelo krivo, pa vendar nisem imela poguma, da bi vstala in se ji šla opravičit. V solzah sem zaspala.
Po približno eni uri in pol sem se zbudila. Ker sem bila lačna, sem se odpravil v kuhinjo, tam pa je sedela tudi Katarina. Tiho sem sedla ob njo, ona pa se je pretvarjala, da me sploh ne vidi. Iz oči sem ji prebrala, kako zelo je jezna name. Z nežnim glasom sem jo vprašala: »Boš sok?« Pritrdila je. Medtem ko sva pili, sem začela: »Veš ... strašansko mi je žal, saj veš, radovednost ...« Težko sem govorila. V grlu se mi je naredil ogromen cmok.
Zdelo se je, kot da me je razumela. »Si prebrala veliko?« me je vprašala. »Ne, šele začela sem,« sem ji odgovorila.
Po nekaj trenutkih tišine je navdušeno rekla: »Pridi v mojo sobo, ti povem nadaljevanje.« Začudeno sem pogledala in vprašala: »Res?« »Res,« je odvrnila, me potegnila za roko in odpeljala v sobo.
Bila sem zelo vesela, ker mi je odpustila, povrhu vsega pa še povedala veliko skrivnosti.
Od takrat naprej mi vedno pove vse, saj misli, da če mi ne bo, bom pa prebrala. A jaz sama pri sebi vem, da se to ne bo ponovilo.
Andreja Slokar, 8. c obe OŠ Polzela
Peter Pavel in Aljaž sta na konferenci navdušila
Sedmošolci na Dolenjsko
V sredo, 7. oktobra 2009, smo imeli sedmošolci OŠ Petrovče strokovno ekskurzijo. Izpred šole nas je avtobus ob 8.05 odpeljal na Dolenjsko.
Najprej smo se odpravili v Slivno, kjer se nahaja Geometrično središče Slovenije (GE-OSS). Učiteljica geografije nam je na kratko povedala nekaj besed o tem, mi pa smo jih pridno beležili na naše učne liste.
Odpeljali smo se tudi v Vače, kjer smo si ogledali zgodovinsko dobro znano vaško situlo. Ta seveda ni izvirnik, temveč le povečan model. Vaška situla je najstarejši staroslovenski (venetski) simbol iz obdobja na prehodu iz 6. v 5. stoletje pred našim štetjem, ki je bila najdena v neposredni bližini GEOSS-a.
Nismo si pozabili ogledati gradu Bogenšperk, saj je le-ta eden najpomembnejših kulturnih spomenikov na Slovenskem. Leta 1672 ga je kupil
Janez Vajkard Valvasor ter ga temeljito obnovil in opremil. V njem je imel grafično delavnico, knjižnico in zbirko kuriozitet. Zaradi ogromnih stroškov pri izdaji knjige Slava vojvodine Kranjske se je močno zadolžil in tako bil prisiljen prodati dragoceno knjižnico in grad s posestvi ter se z družino preseliti.
Nazadnje smo odšli še v Muljavo, kjer smo si ogledali rojstno hišo Josipa Jurčiča in Kr-javljevo kočo. Josip Jurčič je bil slovenski pisatelj in časnikar, ki se je rodil 4. marca 1844 v Muljavi, umrl pa 3. maja 1881 v Ljubljani. Jurčič je bil pomemben slovenski realistični pisatelj. Na slog njegovega pisanja so vplivali različni pisatelji in ljudsko slovstvo.
Ta dan nam je bilo vreme zelo naklonjeno, spoznali smo veliko novega in se zabavali.
Anja Grubelnik, 7. a OŠ Petrovče
Teden gasilstva v Vrtcu Prebold
Srečanje z gasilci je bilo poučno
Vsako leto se v našem vrtcu srečamo z gasilci. To je že naša ustaljena praksa, ki vodi v kakovostno izvajanje programa. Letošnje druženje z gasilci smo še popestrili, saj smo o tej temi razmišljali vse od 19. 10. do 23. 10.. Poleg ogledov gasilskega vozila, brizganja vode in pogovorov z gasilci smo v vrtcu izdelovali "gasilske avtomobile", ki smo jih razstavili na zaključni prireditvi - "gasilski veselici". Za veselo in živahno razpoloženje na veselici je poskrbela gospa Majda Goršek, ki je zaigrala na harmoniko.
Strokovni delavki sva predstavili otrokom igrico "Na pomoč". Ob tem so spoznali, da je tudi vzgojiteljica lahko
gasilka, kar se je izkazalo za gospodično Janjo. Torej poleg službe lahko opravljaš delo gasilca, v kar pa moraš vložiti veliko truda, časa in odgovornosti. O tem smo se pogovarjali z gasilci PGD Prebold. Otroci so spoznali pomen njihovega dela, opremo in telefonsko številko 112. »Gasilske« dejavnosti so bile zelo zanimive, poučne in spodbudne.
Zavedamo se, da je delo gasilcev odgovorno in plemenito delo! Zahvaljujemo se gasilcem PGD Prebold-Dole-nja vas-Marija Reka, gospodu Darku Kranjcu, gospodu Urošu Ocvirku in gospodu Kle-mnu Verku. Mateja Matko, Vrtec Prebold
Dvajset let Ansambla Robija Zupana
Družine tokrat v Mariji Reki
Jubilej proslavili tudi pod Triglavom
Ansambel Robija Zupana praznuje letos 20-letni jubilej. Na poseben način so svojo obletnico obeležili že z vzponom na Triglav v času od 21. do 23 avgusta. Svoj jubilej pa bodo slovesno obeležili z jubilejnim koncertom 4. decembra v športni dvorani Vrana na Vranskem.
Ansambel Robija Zupana je v preteklosti in tudi se zdaj veliko igral v tujini in tako pridobil veliko prijateljev povsod po Evropi, še posebej v Avstriji in Nemčiji, kjer je izšlo kar nekaj kaset in zgoščenk v nemškem jeziku. Robi je samostojno glasbeno pot začel po nekajletnih izkušnjah igranja v ansamblu Savinjski kvintet in Ansamblu Vlada Sredenška. K sodelovanju je najprej povabil pevko Sonjo, ki je postala tudi njegova žena, in klarinetistko Evo Krajnčan. Kasneje so se skupini pridružili tudi pevec in klarinetist Matjaž Mrak, trobentar Emil Semec, kitarist Boštjan Šmalc in kot zadnji mladi basist Dušan Polšak. Prvo leto so namenili vajam in se zgledovali po legendarnih Avsenikih. V tem času so se že pojavljali na nekaterih tradicionalnih glasbenih revijah. Naslednje leto pa so začeli s samostojnimi nastopi.
Leta 1990 je izšla njihova prva kaseta z naslovom Mami za praznik. Kar nekaj viž se je prijelo, sledili so prvi radijski in televizijski nastopi: novoletni Videomeh v Vinski Gori in leto kasneje prva samostojna TV-oddaja na TV Ljubljana, nastop na Alpskem večeru itd. Ansambel so prvič povabili v tujino na avstrijsko Koroško in nato v Nemčijo. Leta 1992 so nastopili na finalni prireditvi Lojtrca domačih kot mesečni zmagovalci s skladbo Spomin na njo. Naslednje leto so posneli že drugo svojo produkcijo z naslovom Ljubezen vse odpusti. Ansambel je postajal hkrati vse bolj priljubljen tudi onstran meja. Nova poznanstva, nova sodelovanja ... Tako so se na srečanju glasbenikov v Salzburgu spoznali z znanim in popularnim Michijem Kircgasserjem iz Filzmoosa, kije takrat prenehal delovati s svojim ansamblom. Ponudil jim je precej nastopov in svoje sodelovanje kot pove-
zovalec programa in občasni trobentač. V tistem času so začeli sodelovati tudi z znano avstrijsko glasbeno agencijo.
»Število nastopov se je ves čas večalo, poleg Nemčije smo igrali vedno več na Tirolskem v Avstriji in na južnem Tirolskem v Italiji,« pravi Robi Zupan. V Avstriji je izšla zgoščenka z naslovom Willkommen in Filzmoos. V tem času so se začenjali pojavljati prvi njihovi klubi oboževalcev, ki so spremljali ansambel na nastopih v tujini, kasneje tudi doma. Leta 1996 so začeli sodelovati z Vilkom Avsenikom kot s producentom pri produkciji zgoščenke Zlati klas. Naslednje leto je v Nemčiji izšla zgoščenka Super Stimmung. Zvrstilo se je nekaj televizijskih nastopov, precej kar v živo. Eden izmed teh tudi za nemški program HR 3. Isto leto je ansambel prvič zaigral v gostilni Pri Jožovcu.
Praznovanje njihovega desetletnega jubileja leta 1999 je bilo povezano z Vranskimi poletnimi večeri in je potekalo pod naslovom Na Vransko grem. V tem času so izdali tudi zgoščenko Zlati klas, malce kasneje tudi zgoščenko z naslovom 10 Jahre Ansambel Zupan, ki je izšla v Avstriji. V tem času je ansambel nastopal tudi v Belgiji in Švici, v Sloveniji pa izdal zgoščenko in kaseto z božično-novoletno tematiko Vesel božič in srečno novo leto. S skladbo Izabela so nastopili na festivalu narečnih popevk Vesela jesen. Ansambel je bil s skladbo Naj urea kar tiktaka izbran tudi za absolutnega zmagovalca festivala Graška Gora poje in igra. »V posebno čast nam je bilo sodelovati v oddaji 50 let Avsenikove glasbe na Bledu novembra 2003,« pravi Robi. Leta 2004 so sodelovali v oddaji Radia Slovenija Koncert iz naših krajev, nastopili na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Planici, gostovali v Berlinu pri župniku Izidorju Pečovniku - Dori-ju, z velikim navdušenjem pa so jih sprejeli tudi v Saalbach Hinterglemmu na svetovnem prvenstvu smučarjev - glasbenikov. Poleg vsega naštetega je luč sveta v Avstriji zagledala zgoščenka z naslovom Die Sensation aus Slowenien, doma pa tudi zgoščenka Nocoj je res
Na Ponikvi pri Žalcu so se na zahvalno nedeljo, pred praznikom sv. Martina, ki mošt blagoslovi v vino, srečali zakonski pari, ki praznujejo letos okrogli jubilej skupnega življenja.
Jubilanti so se najprej zbrali pred Slomškovim domom ob cerkvi sv. Pankracija, nato pa v spremstvu domačega župnika Toneta Krašovca, ki živi in upravlja tudi župnijo v Vinski Gori, odšli v cerkev, kjer je potekala sveta maša, posvečena zahval-
nemu dnevu in zakonskim jubilantom. Slavljenci so ob koncu iz rok župnika prejeli posebno spominsko priznanje in pleteno srce iz testa, simbol ljubezni. Srčke je spekel domači pek Emil Pocajt.
Tokrat si je pred oltarjem ponovno izreklo zvestobo dvanajst parov. Marinka in Andrej Vrabič sta skupaj petnajst let. Dvajset let skupnega življenja imajo za sabo Danica in Franci Kos, Danica in Slavko Drofel-
nik, Romana in Karel Borovnik ter Rozika in Jože Jelen. Petindvajset let skupnega življenja so slavili Vladka in Tone Jezernik ter Jožica in Ivo Kos. Trideset let praznujejo letos Anica in Albin Vasle ter Jožica in Branko Mraz. Petintridesetletnico praznujejo letos Ivka in Rudi Super ter Anica in Albin Vasle. V vlogi naj starejšega zakonska para na tokratnem srečanju sta bila Marjana in Franc Dušak, ki sta skupaj že 40 let.	D. Naraglav
Zakonski pari na Ponikvi
Sušnik in župan Občine Prebold Vinko Debelek. Že pred tem je dom obiskal tudi župan Občine Žalec Lojze Posedel, ki se srečanja ni mogel udeležiti, na srečanju pa ga je zastopal direktor občinske uprave Jože Golič. O takratnem času je zbranim govoril Adi Vidmajer, ki je med drugim povedal: »Po ukazu komandanta Republiškega štaba TO Slovenije je Pokrajinski štab TO Celje 15. maja 1990 izdal ukaz, da se mora do 19. maja do 23. ure oddati vse orožje, strelivo in ostala eksplozivna sredstva TO, ki so izven objektov JLA, na
čuvanje v objekte JLA - skladišče Bukovžlak. Temu ukazu smo se v štabu 81. območja TO v Žalcu odločno uprli in skupaj s Svetom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito Občine Žalec, ki gaje vodil Ludvik Semprimožnik, sklicali izredno sejo, na kateri smo sklenili, da orožje ostaja na dosedanjih lokacijah in da ga po potrebi dodatno zavarujemo. Tovornjaki JLA, ki so prišli po orožje, so se tako 19. maja prazni vrnili v Celje. Ciklična stanja napetosti ter realna nevarnost oboroženega posega JLA z nalogo zaseči neoddano orožje, pa so nas pripeljala do odločitve o njegovi razselitvi na tajne lokacije, blizu mest, kjer so imela svoja zbirališča tudi naše enote. Glavni del naloge je bil opravljen v noči s 26. na 27. november 1990, ko je bilo po šestih domačijah severnega dela žalske občine razseljeno približno 160 zabojev orožja s pripadajočim strelivom. Enako se je dogajalo tudi na južnem delu žalske občine, torej tudi tu v Mariji Reki, kjer smo danes.«
Ob koncu uradnega dela srečanja je zbrane nagovoril Drago Lobnikar in vsem zaželel dobro počutje tudi v nadaljevanju večera, v katerem so ob dobrotah oskrbnikov planinskega doma, Ivanke in Staneta Piška, oživeli spomini na tiste čase, kar nekaj besed pa je bilo namenjenih dnevni politiki, ki morda preveč pozablja na trenutke osamosvajanja in ljudi, ki so pri tem sodelovali.
D. Naraglav
V Planinskem domu Marija Reka je sredi novembra, potekalo tradicionalno srečanje družin, ki so v času osamosvajanja Slovenije hranile orožje Teritorialne obrambe. Orožje je hotela v svoja skladišča odpeljati jugoslovanska armada. V zahvalo za to dejanje in hrabrost so tem družinam ob desetletnici podelili posebna priznanja Zveze veteranov vojne za Slovenijo »Slovenska družina«, ob 15-letnici teh dogodkov pa so na njihove domačije namestili tudi spominsko obeležje.
ter družina Frelih iz Pongra-ca. Na tokratnem srečanju v Mariji Reki se je zbrala večina družin oziroma njihovih predstavnikov, nekaterih članov družin, ki so sodelovali pri tem hrabrem dejanju, pa, žal, ni več med živimi. Še posebno hudo je usoda zarezala globoko v življenje družine Artelj, saj sta umrla tako Nanika in Slavko Artelj kot njun naslednik, sin Jure. Vsem umrlim so se na srečanju poklonili z minuto molka. Na srečanju so prisluhnili tudi kulturnemu programu, ki ga je pripravilo KD Marija Reka, ki ga vodi
lep večer, kasneje na nemško govornem področju Ein hoch der Volksmusik. Ob 55-letnici Avsenikove glasbe so nastopili na Avsenikovem festivalu, prav tako pa so kot nosilni ansambel nastopili na večeru Zlat Avsenikov abonma, posvečen kitaristu Levu Ponikvarju.
V vseh teh letih se je zamenjalo kar nekaj izvrstnih glasbenikov, danes pa ansambel sestavljajo vodja in harmonikar Robi Zupan, pevki Sonja Zupan in njena nečakinja Doris Lukman, pevec Miran Merzdovnik, basist Dušan Polšak, kitarist Luka Polenšek, klarinetist Rudi Toplak in trobentač Slavko La-šič.
Letos zaokrožujejo 20-letni-co svojega delovanja, v katerega je vtkano neizmerno veliko ljubezni do glasbe, nastopov, snemanj, potovanj, spominov in še marsikaj.	D. Naraglav
Na svojih domačijah so v ključnem trenutku skrili 160 zabojev orožja in streliva
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline je skupaj z družinami, ki so skrivale orožje v tem delu Savinjske doline, ponovno pripravilo srečanje v Občini Prebold. To so družina Cijan iz Šešč, družina Lobnikar in družina Artelj iz Marije Reke
Monika Lobnikar. Udeleženci smo lahko prisluhnili ubranemu petju Reških slavčkov, čudovitim zvokom citer izpod prstov Cite Galič in glasbi ob nastopu plesne skupine Janje Tratnik.
Srečanja se je udeležilo tudi nekaj gostov, med njimi tudi župan Vranskega Franc
Dalmatinci navdušili
Spomin na žrtve nacifašizma
Pevci klape Cambi z umetniškim vodjem Rajmirjem Kraljevičem
V nedeljo zvečer je ljubitelje matinska klapa »Pivači KUD-a dalmatinske glasbe s svojim Cambi« iz Kaštel Kambelovca petjem navdušila najboljša dal- pri Splitu.
V gosteje klapo Cambi povabil zbor Popseslish Kulturno-ume-tniškega društva Žalec skupaj z JSKD 01 Žalec. Klapa deluje od leta 1991, širši javnosti je znana s svojim prvim nastopom v Omišu na festivalu Dalmatinskih klap. So dobitniki številnih nagrad, največja pa je nedvomno osvojitev naziva absolutni zmagovalec in Grand Prixa na svetovnem tekmovanju v St. Petersburgu letos. Uvodoma je nekaj dalmatinskih pesmi zapel zbor Popseslish, ki ga vodi Matjaž Kač, potem pa so za popolno navdušenje poskrbeli pevci klape Cambi. T. T.
Nekdaj šola, zdaj dom in hram
Marija Reka je najbolj hribovit del Občine Prebold, hkrati pa tudi raztresena vas z zaselki in posameznimi domačijami, ki z neokrnjeno naravo, raznimi prireditvami, gostoljubnostjo ... in ne nazadnje s planinskim domom in tamkajšnjo cerkvijo sv. Marije privabi v svoj objem veliko ljudi z vseh koncev Savinjske doline in drugih slovenskih krajev. Tu preživljajo svoj dopust in se podajajo na planinske sprehode po Sa-vinjsko-Zasavskem hribovju, ki premore kar nekaj planinskih oziroma izletniških postojank, tudi tujci. Ena od teh je tudi Dom pod Reško planino, kjer potekajo tudi kulturne in zabavne prireditve pa tudi drugi družabni dogodki.
Od leta 1972 do danes se je v domu zvrstilo že nekaj oskrbnikov. Že štirinajsto leto pa za zadovoljstvo obiskovalcev in gostov skrbita Ivanka in Stane Pišek.
Dom stoji na prisojnem pobočju Reške planine, v severnem delu Posavskega hribovja nad Savinjsko dolino. Zanimivo je, da je bila nekdaj v tej zgradbi podružnična osnovna šola. Leta 1970 so otroke začeli vozili v matično šolo v Prebold. Opuščeno šolo so kmalu prevzeli preboldski ljubitelji planin z Adijem Vidmajerjem na čelu, jo obnovili in preuredili v planinski dom, ki so ga odprli 22. julija 1972.
V vseh teh letih so dom večkrat prenovili, temeljito pa so ga obnovili in posodobili leta 2004. Ob 35-letnici društva leta 2007 so planinci s pomočjo Občine Prebold in z donacijami ter s prostovoljnim udarniškim delom občanov, predvsem krajanov Marije Reke, uspeli prekriti in urediti vrt pred domom. »Dom premore eno sobo s štirimi ležišči, tri sobe s petimi in eno z osmimi ležišči ter skupna ležišča za 15 oseb. Na razpolago sta dve kopalnici in umivalnici s toplo in hladno vodo in dve stranišči, tako v pritličju kot v nadstropju, tako da so pogoji za bivanje kar ugodni. Razpolagamo tudi z okrog 100 sedeži v notranjosti in 100 zunaj, kjer je tudi prostor za piknike in igrišče. Dom je centralno ogrevan, tako da so ob vsej naši ponudbi zagotovljeni dobri pogoji za prijetno druženje
tudi v hladnih dneh,« postreže z nekaj podatki Stane, medtem ko iz kuhinje diši po dobrotah, ki jih pripravlja Ivanka, kije zelo dobra kuharica, kar znajo povedati vsi, ki so že imeli priložnost spoznati njeno kulinariko.
Dom je odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru. Veliko ljudi (tudi 1000 in več) obišče Dom pod Reško planino ob vsakoletnem zimskem pohodu drugo nedeljo v januarju in ob drugih pohodih, ki jih zadnja leta organizirajo v spomin na nekdanjega predsednika Antona Ajdiča in v spomin na preboldskega in marijareškega župnika Franca Serca. Zelo veselo pa je seveda na vsakoletni tridnevni prireditvi Pod Reško planino veselo živimo, v okviru katere potekata srečanje ljudskih pevcev in godcev in festival domače glasbe.	D. N.
Oskrbnika Ivanka in Stanko ob zanimivem šanku v domu
Griški sošolci obujali spomine
Starejši smo, bolj nam spomini uhajajo v naša mladostna leta, ko smo z veseljem ali pa tudi ne gulili šolske klopi in si nabirali prva zna-
nja. Še posebna priložnost za to so razna srečanja z nekdanjimi sošolci. Na enem od takšnih srečanj so se prejšnji mesec zbrali tudi nekdanji
učenci OŠ Griže, ki so v prvi razred vstopili leta 1951.
Nekdanji sošolci so se zbrali v enem izmed gostišč v Grižah in v prijetnem druženju obujali spomine na nekdanje šolske dni. Nekaterih žal ni več med živimi, nekaj pa se jih srečanja zaradi bolezni ali drugih razlogov ni moglo udeležiti. Kljub temu se je imelo dvanajst sošolcev z nekdanjo tovarišico Kotnikovo zelo prijetno. Imeli so si marsikaj povedati iz mladostnih časov, dotaknili pa so se tudi zdajšnjega življenja in aktualnih tem sedanjega časa.
Ob koncu so sklenili, da se bodo kmalu spet srečali.
D. Naraglav
Prijetno snidenje sošolcev
Na svojih domačijah so v ključnem trenutku skrili 160 zabojev orožja in streliva
Območno združenje ZB za vrednote NOB Žalec obišče v času spomina na mrtve tudi pokopališče v Gradcu, kjer je pokopanih tudi 1210 slovenskih rodoljubov, tudi s celjskega območja, ki so bili ubiti v letih od 1941 do 1943. Med njimi je tudi narodni heroj Slavko Šlander, ki je bil ujet v Mariboru in ustreljen skupaj s Slavo Klavoro.
Spomenik žrtvam nacifašizma so na pokopališču v Gradcu postavili leta 1961. Izdelan je v obliki polkrožnega loka in visokega stebra, na katerem je v enajstih jezikih napis: »Varujte svobodo in mir, kajti zanju smo dali življenja.« Spodaj polkrožnega granitnega loka je po narodnosti in abecedi
vklesanih 2516 imen žrtev, pripadnikov enajstih narodov, ki so bili umorjeni v letih od 1941 do 1943. Med njimi tudi 1210 slovenskih rodoljubov, ki so bili ustreljeni, obglavljeni ali obešeni kot talci, borci in pokopani na tem pokopališču, kjer so svoje zadnje počivališče našli tudi borci legendarnega Pohorskega bataljona. Sicer pa so tu pokopali 661 talcev iz mariborskih sodnih zaporov, 374 talcev iz celjskega Starega piskra, 10 iz Šoštanja, 4 iz Trbovelj, 54 z Gorenjske, 65 borcev Pohorskega bataljona in vse ostale Slovence, ki so jih usmrtili v Gradcu in bili z obglavljenjem obsojeni na smrt.
V času spomina na mrtve je ta spomenik množično
obiskan, sem prihajajo skupine ljudi in posamezniki z različnih delov Evrope, ki se poklonijo spominu žrtvam in prižigajo sveče. Pred položitvijo venca ob obisku delegacije Območnega združenja ZB za vrednote NOB Žalec je nekaj besed spregovoril predsednik območnega združenja Marijan Turič-nik. Venec so pred spomenik položili brat in sestra, Milan Žolnir in Pavlina Glušič iz Vrbja, ki imata tu pokopanega svojega očeta, in Ana Knez iz Petrovč, ki ima tu pokopanega svojega brata.
Pred prihodom v Gradec so si ogledali muzej novejše zgodovine v Mariboru in celodnevno druženje zaključili na turistični kmetiji.	D. N.
Večeri za starše v Preboldu in Žalcu
Ana Miletič med pogovorom z udeleženkami v Preboldu
V današnjem času, ko se zavest ljudi razvija, ugotavljamo, da ni dovolj, če vzgajamo svoje otroke kar mimogrede, niti da jih vzgajamo tako, kot so nas vzgajali starši. Nekateri starši opažajo, da, tudi če bi želeli, ne morejo uporabljati takih pristopov, kot so jih zanje uporabljali njihovi starši, ker so nove, današnje generacije otrok drugačne.
Kot pravi Ana Miletič, univ. dipl. psihologinja, ki živi v Občini Prebold, ta dejstva narekujejo bolj zavzeto obravnavo in ukrepanje. Čas je, da starši začnemo posvečati več pozornosti svojemu vplivu na otroke in se vprašamo, kaj jim sporočamo s svojim vzgledom, kaj jim v resnici govorijo naše besede, kaj lahko otrok razbere iz naših neškodljivih komentarjev. V veliko pomoč so zagotovo tudi aktivnosti, ki jih vodi Družinski center Prebold, ki je do zdaj skupaj s predavateljico Ano Miletič pripravil že tri večere za starše. Podobno se bo v prihodnje zgodilo tudi v Žalcu na UPI-Ljudski univerzi Žalec, kjer bo Ana Miletič govorila o tej tematiki. Prvo predavanje bo že ta petek. Naslov predavanja je Čustvena inteligenca v družini. Drugo predavanje bo v četrtek, 10. decembra, ko bo na
vrsti nekakšna predpraznična tema z naslovom Želje niso enake potrebam.
Na treh večerih za starše v Preboldu so obravnavali skrita sporočila - kaj s svojimi besedami in dejanji sporočamo otrokom, ne da bi se tega sploh zavedali. Tej temi je bil posvečeno prvo in tretje predavanje. Starši, nič hudega sluteč, ravnamo s svojimi otroki brez posebnega razmisleka, kot so naši starši in vzgojitelji ravnali z nami, in svoja sporočila ponavljamo kot avtomatski odzivniki. Pri tem početju pa spregledamo, kako lahko s svojo brezčutnostjo hitro prizadenemo občutljivo otroško dušo. Skupaj so ugotavljali, kako žalostno je, da smo tako neobčutljivo in površno navajeni ravnati tudi s sabo, saj otrokove prizadetosti zaradi
naših besed in dejanj niti malo ne razumemo, včasih, če je ne izražajo preglasno, jo celo kar prezremo.
Na drugem srečanju pa so govorili o odgovornosti in o tem, kako jo uspešno privzgojiti otroku. Ugotovili so, da je bistveno, da v družini tako odrasli kot otroci najprej osvojimo osebno odgovornost za svoje čute, čustva in potrebe. Šele nato lahko pričakujemo, da bodo naši otroci pripravljeni prevzemati družbeno odgovornost kot tudi odgovornost za svoje šolsko delo in pripravljeni pomagati pri gospodinjskih in drugih opravilih.
Za konec še povejmo, da so večeri za starše brezplačni in podprti tudi s strani ministrstva za dom, družino in socialne zadeve in posamezne lokalne skupnosti. D. Naraglav
e ko muze j
hmeljarstva in pivovarstva-7
doživetje zelenega zlata



Spoštovani!

s* j w
V Spodnji Savinjski dolini, kjer se razprostirajo nasadi hmelja,
se piše prav posebna zgodba,
zgodba o življenju z »grenko rožo« oziroma »zelenim zlatom«.
V naši dolini bomo skupaj odprli vrata muzeja, ki na svojevrsten način prikazuje vpetost hmelja v življenje tukajšnjih ljudi, običaje in okolje.
NAUKO
ČLOVEKU,
ČLOVEKO-
SLOVJE
IBSENOVA
DRAMA
KRAJ V OBČINI BRASLOVČE
SUROVINA ZA KAVČUK
IAP
OPERNA
PEVKA
NAKAJIMA
NATANČEN
PISMENI
IZDELEK
IZRODEK
ZASUKV DOGAJANJU
MESTO V BELGIJI
GL. MESTO NORVEŠKE
ANG. POLIT. (JOHN)
IGRALEC
DOUGLAS
IZOBILJE
m
HALOGEN
ELEMENT
REKA V SRBIJI
PHILIP ?
PROFESOR POŽELENJA
V
KAREL
DESTOVNIK
ŽELATINA IZ ALG
ansambel
wwi/v/.ansambel-zupan.si
v
DRAGA
AHAČIČ
SINOV ALI HČERIN SIN
MESTO V PIEMONTU V ITALIJI
OTOK V INDONEZUI (DŽAKARTA)
ULICA
V
DRAMA ANTONA P. ČEHOVA
AZUSKI
DIVJI
OSEL

MIT.
BIVALIŠČE
UMRLIH
JAKOB ? MIKLOVAZALA
OVITEK ZA SPISE
SL.
ATLETINJA
PREIZKUS
ZNANJA
OČKA
GOZDNA
PTICA
PESNICA IZ NOV. CELJA (FANNY)
NIKELJ
IGRALEC
BALOH
ZMAGA PRI ŠAHU
MAKED.
KOLO
ENOTNA M. ŠTEVILKA OBČANA
SUROVINA ZA PLATNO
PISATELJ
USPENSKI
ALENKA
TETIČKOVIČ
RIM.
MIT.POD-
ZEMLJE
TURČIJA
NASILNA
TATVINA
VOHALNI
ORGAN
BIBLIJSKI
OČAK
DIVJA
KOZA
V
OVNOVO
MESO
EVA
LONGORIA
TONE
LAPAJNE
GRELEC
KRAJ PRI ŽALCU
KRIČANJE,
VPITJE
DESTILAC.
PRODUKT
NARE
SREDIŠČE
VRTENJA
NEKO.
NORV.SM.
SKAKALEC
(VEGARD)
ORGANIST
PRIPADNICA GERM. NARODA
HELU
FRČANJE
ZVIJAČA,
UKANA
MESTNA TRDNJAVA V STARIH ATENAH
AM. FILM. IGRALKA (SHARON)
IT.
POPEVKAR
(MINO)
ANDREJ
MEDVED
BAJESLOV.
GRŠKA
ŽENSKA
BITJA
PAUL
EHRLICH
KDOR
RETUŠIRA
TATINSKA
PTICA
BORUT
LESJAK
METROPOLIT, ŠKOF Z VEČ ŠKOFIJAMI
PTICA
SEVERNIH
MORIJ,
NJORKA
PETI DEL CELOTE
RENAULT.
AVTOMOBIL
KOPICA
VELIKA
KOUČINA
FRANZ
KAFKA
STE-
KALIŠČE
AM. PEVKA ŠKOT. RODU (SHEENA)
VENO
PILON
IZOTOP TORIJA (ZNAK lo)
MADZ.
M. IME PODLOŽN. DELO
ZAD. STRAN VRATU
VODNE
ŽIVALI
DIRIGENT
(SIMON)
SLIKARSKA
TEHNIKA
IT. SLIKAR IZ 16. ST.
PEČ
NA OGLJE
SL. IGRAL. (NATAŠA BARBARA)
ESKIMSKA KUPOLASTA KOČA IZ SNEGA
CIMA NAJVIŠJI URADNIK V ST. RIMU
DANNY
KAYE
ALFI
NIPIČ
ŽENSKI
GLAS
ANG. PEVEC ...ff*|Si...
PRIPADNIK
RUSOV
OLMER
LAURENCE
JADRALKA
MAUČEC
TVOREC,
PISEC
SLIKARKA
VOGELNIK
SVILENA
TKANINA
HRANA
VPASTI
NEM. BAKTERIOLOG (ROBERT)
ILOVICA
SLAST,
APETIT
NATRIJ
STAROJUD.
KRALJ
OMAR
NABER
NASPROTNIK
ČAŠČENJA
PODOB,
IKONOKLAST
SL.
HOKEJIST
(IVO)
POVELJNIK LADJEVJA V STARI SPARTI
KALCIJEV
GLINENEC
OTO
VRHOVNIK
SKAND. M. IME
ČASOVNI
TERMIN
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v oktobrski številki Utripa: INŽENIRING-TESNENJE-OKEN-STORITVE.
Izžrebani nagrajenci: 1. Albert Lichtenegger, Gregorčičeva 2, Žalec, 2. Janez Baloh, Ojstriška vas 35, Tabor,
3. Urška Založnik, Pucova ul. 1, Celje. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa.
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki je, BRGLEZ, d. o. o., Vransko 17, Vransko.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah v uredništvo Utripa, Aškerčeva 9 a, Žalec, do 9. decembra 2009.
20 let ansambla Zupan!
I

Veliki jubilejni koncert
4. decembra ob 20. uri,
Športna dvorana Vransko
Pravočasno spravilo koruznice
Ribnik Vrbje je začasno prazen
Koruzni storž napaden od gosenice koruzne vešče
Verjetno ni nikogar, ki ne bi kdaj slišal za koruzno (proseno) veščo. Gre za škodljivko, ki se najpogosteje pojavlja na koruzi in tudi na hmelju. V preteklosti ni povzročala posebne škode, v zadnjih desetletjih pa je njena populacija zelo narasla. Tako lahko govorimo že o njeni prerazmnožitvi. Razlogi za to so poleg ugodnih vremenskih razmer, velik delež koruze v kolobarju, opuščanje oziroma slabo izvajanje fitosa-nitarnih-higienskih ukrepov v poljedelstvu in tudi v hmeljarstvu. Med te ukrepe sodi predvsem pravočasno in pravilno zaoravanje koruznih ostankov ter Imieljevine, v katerih prezimijo gosenice koruzne vešče. Vse več pa je tudi neoskrbova-nih, zapuščenih travnikov, jas, jarkov, kjer se lahko koruzna vešča nemoteno razmnožuje.
Gostiteljske rastline koruzne vešče
Koruzna vešča ni prisotna le na koruzi, temveč povzroča veliko škodo tudi na hmelju. Prav tako jo zasledimo tudi pri pridelavi zelenjave (npr. paprike, paradižnika, fižola) in tudi pri okrasnih rastlinah (npr. dalijah, krizantemah, gladiolah ipd.).
Število generacij koruzne
vešče
Populacijo koruzne vešče že več kot 30 let spremljamo s svetlobno vabo v Žalcu, na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije. Koruzna vešča ima v Sloveniji, predvsem na hmelju, dve generaciji letno. Prva generacija je manj številčna, vendar že povzroča v zadnjih letih gospodarsko škodo. Prisotnost gosenic v notranjosti glavnih poganjkov hmelja onemogoča
pretok vode in hranil. Posledično zavira rast in razvoj hmelja. Gosenice druge generacije se poleg glavnih poganjkov zelo pogosto zavrtajo v stranske poganjke in storžke hmelja.
Za koruzo je škodljiva predvsem druga generacija koruzne vešče, kjer se njene gosenice zavrtajo v steblo in koruzne storže. Napadene rastline so manj vitalne, dajejo manjši in manj kakovosten pridelek, bolj so izpostavljene neugodnim vremenskim razmeram ipd. Napadena stebla koruznih rastlin se ob močnejšem vetru lomijo, prav tako pa so težave tudi pri spravilu. Zaradi prisotnosti gosenic koruzne vešče se naselijo sekundarni metaboliti, npr. fuzarioze.
Napadenost koruze z gosenicami koruzne
vešče
Letos septembra smo na širšem celjskem območju pregledali njive, posejane s koruzo, in ugotavljali odstotek napada gosenic koruzne vešče. Ugotovili smo zelo visok odstotek napada, in sicer od 20 do 85 %. Pravzaprav ni bilo njive, na kateri ne bi našli gosenic koruzne vešče.
Ukrepi za zatiranje koruzne vešče
Populacija koruzne vešče vztrajno narašča, posledično pa za njeno zmanjševanje trenutno nimamo dovolj ustreznih ukrepov. Ukrepi za zatiranje koruzne vešče temeljijo predvsem na preventivnih (mehanskih) in kurativnih ukrepih, kamor sodi uporaba insekticidov za zatiranje gosenic. Pri slednjih trenutno v Sloveniji nimamo uradno registriranega insekticida za uporabo v koruzi in tudi ne ustrezne aplikacijske tehnike za nanos insekticidov. Prav tako ni dovoljena setev gensko modificirane koruze - Bt-koruze, ki vsebuje gen bakterije Bacillus thuringiensis.
Mehansko zatiranje koruzne vešče
Koruzna vešča je škodljivka, pri kateri lahko njeno populacijo zmanjšamo z doslednim izvajanjem fitosanitarnih-higi-enskih ukrepov. Med te ukrepe v prvi vrsti sodi pravočasno in pravilno zaoravanje žetvenih ostankov gostiteljskih rastlin - tako koruznice kot hmeljevi-
ne. V preteklosti je bil v uveljavi Odlok SRS iz leta 1978, kjer je bil določen rok spravila žetvenih ostankov koruze, in sicer najkasneje do 30. aprila. Pri sedanjih klimatskih razmerah in spremenjenem razvojnem krogu koruzne vešče je omenjeni datum neustrezen. Tako je potrebno koruzo z njiv pospraviti čim prej, še preden se gosenice zabubijo. Najbolje bi bilo do marca! Poleg pravočasnega spravila koruze je potrebno pravilno zaoravanje koruznice. Zelo pomembno je, da po spravilu koruze njivo čim prej globoko preorjemo. Stebla, ki ostanejo na površini, so odlična prezimovališča za gosenice. Če koruzo z njive pospravite s kombajni za zrnje, je potrebno njivo pred oranjem zmulčiti. V nasprotnem primeru je velika verjetnost preživetja gosenic koruzne vešče v koruznih steblih
Prelomljen koruzni storž kot posledica napada koruzne vešče
preko zime. Tiste, ki koruze ne luščite neposredno na njivi, temveč koruzne storže skladiščite v koruznikih, naj opozorimo, da so lahko koruzniki spomladi veliko žarišče za nemoten izlet metuljev koruzne vešče. Tako je potrebno koruzo, skladiščeno v koruznikih, zluščiti še pred izletom metuljev, in sicer najkasneje do konca marca. Koruzne storže, v katerih pogosto prezimijo gosenice, pa uporabiti npr. za ogrevanje.
V prihodnje bomo morali več pozornosti nameniti tudi čiščenju jarkov, brežin, opuščenih kmetijskih površin, kjer se pogosto zadržuje koruzna vešča.
Upajmo, da bomo naslednjo pomlad videvali čim manj koruznih polj, na katerih bo prisotna koruza še aprila.
Dr. Magda Rak Cizej, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
r
n
J0-
sga
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, dežurni telefon: 041 616 786
H	NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:	
	OD PONEDELJKA DO SOBOTE od 7. do 9. ure	
	NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure.	
H	AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI	H
DELOVNI ČAS:
OD PONEDELJKA DO PETKA od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO Telefon: 03/703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA Telefon: 03/703 34 80
Jesen je tu in z njo redna dela ob vrbenskem ribniku, ki zahtevajo tudi praznjenje ribnika in čiščenje obrežne vegetacije.
V ribniku poteka sladkovodno ribogojstvo - krapogoj-stvo z rejo enoletnih mladic toplovodnih vrst rib, ki ga izvaja ribogojec Marko Hrovat.
Aprila in maja (takoj po drsti) v ribnik vložijo ličinke ali mesečne mladice toplovodnih vrst rib (krapi, podusti, plo-ščiči, amurji ...), ki služijo za nadaljnjo vzrejo v ribogojnici Žovnek, delno pa tudi za poribljavanje slovenskih vodotokov z ogroženimi vrstami (po-dust, platnica, klen, mrena ...). S tega vidika ima ribogojstvo tudi naravovarstveno vlogo.
Gojenje krapov izkorišča naravno hrano, ki je v ribniku (alge in makrofiti, vodni organizmi - zooplanktoni in organizmi dna). Dodatno hranjenje rib, ki se začne julija izključno s plavajočo hrano, s stališča varstva narave ni zaželeno.
Izlov rib z izpustom vode
poteka običajno v drugi polovici oktobra ali v prvi polovici novembra, odvisno od vremenskih razmer (temperatura vode mora biti pod 12 stopinj Celzija).
Presušitev ribnika je potrebna zaradi mineralizacije - naravne obnove dna in uničenja parazitov rib in ptic z zamrznitvijo. Čas presušitve ribnika je določen v Odloku o zavarovanju Ribnika Vrbje z zaledjem za krajinski park (Ur. list RS št. 56/2008) in lahko poteka v času od 15. oktobra do 15. decembra, vendar ne več kot en mesec. V tem obdobju morajo biti temperature vsaj 14 dni pod 0 stopinj Celzija. Po tem obdobju se ribnik zelo malo napolni za potrebe drsanja in prezimovanja ptic in se začne polniti do polne višine (povprečno ca 1,5 m) najkasneje v začetku marca zaradi gnezdenja ptic.
Takšen red ribogojstva je
usklajen s stroko in potrjen z Odlokom o zavarovanju Ribnika Vrbje z zaledjem za krajinski park (Ur. list RS št. 56/2008). Osnovni namen zavarovanja območja je ohranjanje njegove naravovarstvene vloge, vse ostale dejavnosti pa morajo biti tej vlogi podrejene in med seboj usklajene (ribogojstvo, turizem, drsanje).
Občina Žalec kot upravljavec območja skrbi za dogovorjeni potek praznjenja in polnjenja ribnika, ki je primeren za vse uporabnike območja in še odgovarja naravovarstveni funkciji.
Zato prosimo vse obiskovalce za razumevanje in strpnost do začetka decembra, ko bo voda ponovno v ribniku, in da z odpiranjem vodnih loput ne spreminjajo uveljavljenega vodnega reda!
Marjana Kopitar Občina Žalec, Oddelek za varstvo okolja in urejanje prostora
Počitnice na kmetiji
Mojca, Marjetka, Matic in Ana
Jesen prinese kmetom obilico dela pri spravilu pridelka. Pobrati je treba repo, korenje, kolerabo, fižol in še kaj, potem pa doma pripraviti za shrambo. Korenje je treba
otrgati in spraviti v klet.
Pri delu pridejo prav vsake roke. Okornovim na Bregu so priskočili na pomoč domači Marjetka in Ana ter sosedova Mojca in Matic. Krompirjeve
počitnice so kot nalašč za igro, tovrstna pomoč pa je za otroke pravzaprav kot igra. T. T.
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1, 3311 Šempeter
Telefon, faks: 03/700 15 75 Dežurna služba: 051 646 202
Ambulantni čas: pon.-pet.:
7.00-	9.00
17.00-18.00
sobota:
7.00-	9.00 nedelja in prazniki:
8.00-	9.00
mik
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE ____________________
Izpostava Žalec
Mestni trg 7 3310 Žalec
VABILO NA PREDAVANJA:
9.12.2009	ob 10. uri v prostorih sejne sobe na Občini Tabor:
-	Razvoj dopolnilnih dejavnost na kmetijah (Andreja ŽOLNIR, univ. dipl. inž., KGZS - Zavod CE)
15.12.2009	ob 10. uri v dvorani Kmetijske zadruge Prebold:
-	Dejavniki nasledstva na kmetijah (dr. Boštjan KERBLER, Urbanistični zavod RS)
-	Razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (Andreja ŽOLNIR, univ. dipl. inž., KGZS - Zavod CE)
16.12.2009	ob 10. uri v sejni sobi Kmetijske zadruge Polzela:
-	Preusmeritev kmetij iz konvencionalne v ekološko pridelavo ali iz integrirane pridelave v ekološko pridelavo
-	Ekološka pridelava vrtnin
-	Razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (Andreja ŽOLNIR, univ. dipl. inž., KGZS - Zavod CE)
21.12.2009	ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma Vransko:
-	Razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (Andreja ŽOLNIR, univ. dipl. inž., KGZS - Zavod CE)
Prenosnik HP Probook 4710s
•	Intel Core2 Duo T5870 2.0 GHz
•	3 GB pomnilnik, 320 GB trdi disk, •Ati Radeon Mobile HD4330 512 MB
Na voljo Vj/I Centrih tehnike.
Windows 7
Home Premium
ba velja od 19.11. 2009 do 6.1. 2010*oz. do prodaje zalog
Ädveiitni venček
\ -
3 štirimi svečami, ^čtjarv
Večnamenski podstavek-
dim.: 33 cm, zlate barve
IVI Center tehnike in gradnje Žalec
Celjska 7, tel.: 03/713 65 92
Poslovni sistem Mercator, d.d., Dunajska cesta 107, Ljubljana. Simbolne slike.
Mercator
najboljši sosed 6(J let
Naročnik oglasa: IR IMAGE d.o.o.. Medvedova 25,1241 Kamnik
V spomin Borutu Pečarju
Zdaj, ko njegov dobrohoten pogled ne bo več obmiroval na nobenem pričakujočem obrazu, ko njegov prefinjen občutek za mero in iskriv humor ostajata vrednoti, ohranjeni na njegovih karikaturah, v spominu oživljam nekatera lepa srečanja in dogodke, povezane z njim.
Najino prvo srečanje je bilo, ko je knjižnici podaril nekaj karikatur slovenskih pisateljev, potem sta sledili razstavi v knjižnici in kasneje v Savinovem salonu, ilustriral je knjigo M. Rainer Skozi prste, živ ostaja obisk njegove razstave Slovenska pomlad v Smeltu, ko so Ljubljano preletavala letala JNA, na hribih pa so se v mraku prižigali kresovi, na Vranskem so v čast samostojnosti sadili lipo ... Med najlepšimi dogodki pa ostaja obisk na njegovem prijaznem domu.
Borut Pečar: rojen v Petrovčah, karikaturist, ilustrator, pisatelj, dobitnik nagrade Prešernovega sklada in Savinove nagrade, med temi postajami življenja pa tudi vrhunski òrodni telovadec in večkratni državni reprezentant, arhitekt ter prijatelj.
Dokler ga ni prizadela bolezen, smo ga nestrpno čakali v Delu, v Pavlihu, na razstavah. Njegove karikature so vsakič prinesle svež veter v vsakdanje dogajanje, njegove politične karikature so prevetrile zatohlost in postavljale ogledalo sprenevedanju in samozadostnosti. Številne nesmisle in dogodke je čas že pometel na smetišče zgodovine, Pečarjeva karikatura pa je ostala v časnikih in revijah, v monografijah Iz oči v oči, Obraz, zarisan v čas, Slovenska pomlad, Podobe zdravnikov in še kje. S flomastrom je sproščeno, iznajdljivo in igrivo razdajal sebe, zato so njegove portretne karikature umetnikov, novinarjev, športnikov, zdravnikov in politikov svetle, toplo človeške, vedno dobronamerne. Pronicljiv pogled, spretna roka odličnega likovnika in srčnost so ustvarili na tisoče karikatur, kar govori o Pečarjevi veliki ustvarjalni moči.
Topla komunikacija s portretirancem je ostala zapisana tudi na karikaturah Savinjčanov, ustvaril je karikature Mete Rainer, Ervina Fritza, Miloša Mikelna, Rudija Spanzla in izbranca prvih lokalnih volitev v Republiki Sloveniji Milana Dobnika ter Borisa Krajnca.
Njegov zamišljen portret (na prvem obisku ga je v teleobjektiv ujel L. Korber), njegove izdane knjige, med njimi tudi mladinska povest Čas brez pravljic, po kateri je bil posnet film, zdaj domujejo tudi v domoznanskem oddelku naše knjižnice, tam bodo ostale in pripovedovale zgodbo časa in njegovo zgodbo.	Anka Krčmar
V spomin Miji Zimmerman
Vsi, ki smo kdaj stopili v življenjski krog Mije Zimmermann, smo zaznamovani z njeno energijo in potrebo po lepoti duha, po lepoti trenutka kulturnega dogajanja ob lepoti cvetoče češnje zadaj za njenim slovenskim domom v Hramšah ob levem bregu Savinje v Občini Žalec.
Mirna in spokojna je bila torkova noč letošnjega 30. septembra tam na pobočju Hramš. Na prosojnem nebu se je utrnila zvezda in zdrsela čez nebesni svod nekam v neskončnost. Bila je to Mijina zvezda, bilje to trenutek, koje Mija sklenila svoje življenje. Dosanjala je svoje sanje in dotrpela je vse svoje bolečine in prehodila vso svojo bogato življenjsko pot.
1963. leta je prišel v Lipico na Krasu jezdit lipicance Peter Zimmermann, 25-letni študent elektrotehnike iz Berlina. Tam sta se srečala in se zaljubila. Ljubezen je bila kriva, da je prekinila študij na Univerzi v Ljubljani? Njen Peter jo je 1. 6.1964 odpeljal pred oltar, nato pa v Berlin.
A gospa Mija Zimmermann je v delu svojega srca vedno ostala Pečovnikova, Celjanka, hči očeta Alfonza in Ane Marije, matere, ki jo je zaznamovala z navezanostjo na slovensko zemljo.
Po poroki z bodočim doktorjem tehniških znanosti seje z vso svojo energijo zapisala Evropi, še bolj pa slovenstvu, naši kulturi in naši zemlji.
Njen dom v Berlinu in kasneje v Miinchnu je zapolnjevala s svojim slovenskim srcem, svetovljanstvom in širino svojega duha. Bila je prevajalka, v veliko pomoč našim zdomcem, bila je ambasadorka Slovenije in hkrati žena, ki je bila svojemu soprogu in univerzitetnemu dekanu v ponos ter oporo. Vedno ob njem, a nikdar v njegovi senci; celo več: bila je tiha arhitektka njegove kariere.
Srce pa jo je vleklo nazaj. Tako sta leta 1968 kupila Hramše. Iz zapuščene bajtarske posesti je zrasel njun slovenski dom v vsej svoji razkošni lepoti in kmečki prvobitnosti. Dom in urejanje posestva je bil predvsem Mijin projekt. Njen Peter je v šali rad rekel: »Moja žena je dama in kmetica hkrati, v najbolj žlahtnem pomenu besed.«
Gospa Mija Zimmermann je velik del svojega srca in svojega življenja namenila prijateljem.
Z neko čarno močjo ter širokim nasmehom in izostrenim čutom za sočloveka je prihajala med nas, se nam razdajala in nas vedno znova presenečala s sproščeno besedo, s svojim pogledom na svet in dogajanje, z estetiko, z lepoto šopka z domačega vrta ali pa eleganco večernega srečanja. Tako nas je, na njej lasten način, plemenitila in osrečevala. Od nje smo se učili ljubiti lepoto, spoštovati slovenstvo in ceniti ljudsko izročilo. Pričarala nam je svoja številna potovanja in nas navdušila za pražen krompir, saj je bil zvest ud tega slovenskega združenja. Bila je odličen sogovornik in radi smo prisluhnili, ko je pripovedovala, kaj je novega v panevropskem gibanju, kaj sta besedovala z gospodom Bučarjem na sprejemu v Ljubljani, kako je bilo na odprtju spominskega obeležja našemu slikarju Ažbetu v Miinchnu.
In na drugi strani, kako so srne preskočile vrtno ograjo v Hramšah in si privoščile njene najlepše vrtnice, kako zorijo češnje za njeno hišo.
Toda prišel je tisti maj 2004. leta in usodna diagnoza. Verjeli smo, vsi. Tudi ona sama, da bo kos zahrbtni bolezni, da bosta njena močna osebnost in njeno telo močnejša.
A počasi in nezadržno je Mija izgubljala bitko. Sebi in Petru je izpolnila še zadnjo željo, od življenja seje prišla poslovit domov, v mir svojega doma, v svoj rožni vrt, v svoje Hramše.
Ivan Janez Domitrovič
POGREBNE STORITVE
Idatt Ropotar, s.p.
tet.: 700 Ib 85 <?S/W; Obl 613 269 GSM: Obl 7b8 90b Starodaška ut. 12, Šempeter Detodni čas: od 00. do 2b. ure
Oh kako boli, ko tebe več med nami ni.
Solza noče se posušiti, niti rana zaceliti.
Nikogar pa ni, ki iskreno pogledal nam bi v oči in povedal, kaj ga še vedno pri duši teži.
v SPOMIN
18. novembra je minilo tri leta, odkar nas je zapustil dragi mož, ati in dedi
STANE PODBREGAR
iz Marija Reke (12. 7.1951-18. 11.2006)
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Zaman te iščejo naše oči,
zaman te kliče naše srce,
srce ljubeče zdaj spi,
nam pa rosijo se solzne oči,
odšla si, več te ni
in v srcih to spoznanje nas boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice
MARIJE MIKLAVC
iz Sv. Lovrenca (25. 3.1936-31. 10. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njeno slovo in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše ter izrazili pisna in ustna sožalja.
Hvala domačim gasilcem, pogrebni službi in gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem in vaščanom ter osebju travmatološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, ki so ji v zadnjih mesecih nudili pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej, ki jo boste ohranili v lepem spominu, še enkrat iskrena hvala.
Z lepimi spomini na našo drago mamo žalujoči vsi njeni
NAGROBNI SPOMENIKI
Kamnoseštvo Marjan Amon iz Šmartna v Rožni dolini vam nudi 15 % popust na plačilo z gotovino.
MOŽNOST PLAČILA NA 3 OBROKE.
Naročila na GSM: 041 611 087
Kamnoseštvo Marjan Amon s.p., Slatina v Rožni dolini 9 A, Šmartno v Rožni dolini
Zahvale za decembrsko številko Utripa sprejemamo do 13. decembra 2009 oziroma do zapolnitve strani v uredništvu, Aškerčeva 9 a, Žalec (Dom II. slovenskega tabora). Tel.: 0.3/712 12 80.
Utrip Savinjske doline izdaja Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec. Naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, 3310 Žalec (v Domu II. slovenskega tabora); telefon: 03/712 12 80, faks: 03/712 12 76, elektronski naslov: zkst.utrip@siol.net.
Odgovorna urednica: Lucija Kolar, člani programskega sveta: predsednik Lojze Posedel in člani Jože Meh, Jasna Seražin Meško, Janko Kos, Ivan Jelen, Vlado Majer, Zdravko Pečarič, Andrej Vengust, Gvido Hribar, Drago Podgorelec, Primož Salesin, Robert Smodej, Ervin Čas, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič Korent; oblikovanje in prelom: Multiprojekt, d. o. o., Maribor, tisk: Delo TČR, d. d., Ljubljana. Naklada: 13.200 izvodov, cena časopisa je 1,46 EUR. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo.
Je čas, ki da,
je čas, ki vzame, pravijo, je čas, ki celi rane in je čas,
ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine ...
ZAHVALA
Iz srca se vam zahvaljujemo, da ste pospremili našega dragega
PETRA KAINZA
iz Petrovč
na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam ob boleči izgubi izrekli sožalje.
Žena Vojka z družino in sestra Barbi z družino
Na svetu nimamo ničesar, kar bi bilo naša last, vse nam je dano le za določen čas -tudi ljudje, kijih imamo radi.
(M. Klevišar)
ZAHVALA
Ob izgubi brata, svaka, strica
BOGOMIRJA NARAKSA -MIRKA
iz Žalca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali ter pokojnika pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala darovalcem cvetja, vencev, sveč, pevcem in govorniku.
Žalujoči: vsi njegovi
Ni besed, ki bi lahko opisale bolečino v srcu, ki nam jo je povzročila njena izguba, a vemo, da ni šla popolnoma od nas, saj njena ljubezen živi v naših srcih za vekomaj.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, sestra in teta
ANA KELHAR, roj. JUG
iz Zabukovice (8. 7.1935-2.10. 2009)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in darovane maše. Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Planincu govorcem in pogrebni službi Ropotar.
Žalujoči: vsi njeni
Živel si z naravo, cvetjem in ljudmi, ki zate so biseri bili.
Čeprav sedaj spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
V SPOMIN
25. novembra mineva pet let, odkar nas je za vedno zapustil
IGNAC MASTNAK
iz Pongraca
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi njegovi
Le srce in duša vesta, kako boli, ko te več rti.
Srce tvoje seje ustavilo, dih zastal, spomin na tebe pa večno bo ostal.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je sklenila
LJUDMILA DRAŽNIK
(8.10.1931-3.11.2009)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam bili v težkih trenutkih v pomoč in tolažbo. Hvala za sveče, cvetje ter izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala kolektivu OŠ Petrovče in POŠ Trje, Kmetijski zadrugi Gotovlje, Občini Žalec, kolektivu podjetja Petre, Območnemu združenju NOB Žalec, ZKŠT in ZTD Žalec, PD Žalec ter vsem društvom v KS Ponikva, KS Šentilj ter praporščakom. Posebna hvala Moškemu pevskemu zboru Ponikva, cerkvenim pevcem Šentilj, govornikom gospe Tatjani Jezernik ter gospodoma Milanu Razdevšku in Ivanu Jelenu za ganljive besede slovesa. Hvala pogrebni službi Usar ter župniku Mazeju za opravljen cerkveni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Pogrešali jo bomo: hčerka Nada in sin Stane z družinama ter sestri Pepca in Ivanka
Spomin...
Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne.
Ko življenje tone v noč, še žarek upanja išče pot.
Ostala pa je bolečina in tiha solza večnega spomina.
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja.
v SPOMIN
14. novembra je minilo pol leta, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila žena, mama in stara mama
MARIJA BUKOVEC
iz Miklavža pri Taboru 21
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in postojite ob njenem grobu.
Vsi njeni, ki jo možno pogrešamo
Tisoč zvezd na nebu zdaj žari, ena najsvetlejša - to si ti!
Za vse, kar si lepega nam dala, dobra naša mama, iz srca ti hvala...
ZAHVALA
Za vedno smo izgubili ljubljeno mamo, staro mamo in prababico
GABRIELO OCVIRK
iz Liboj 77
(17. 3. 1921-24. 10. 2009)
V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nam pomagali, darovali, nas tolažili in jo pospremili na poti do groba.
Močno jo bomo pogrešali.
J
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame in babice
TEREZIJE NOVAK
iz Šempetra, Rimska c. 8 (1918-2009)
se iskreno zahvaljujemo za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani. Hvala pevcem in pogrebni službi Ropotar.
Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala.
Žalujoči: sin Jernej in hči Vilma z družinama
POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik, s. p.
Parižlje 11/c, Braslovče Šlandrov trg 42, Žalec
Tel.: 03/700 06 40 Tel.: 03/571 73 00
Luč spomina bo vedno gorela, hvaležnost v naših srcih bo vedno živela.
V SPOMIN
8. decembra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil ljubljeni mož, naš zlati ati, dedi, stric in brat
EDI SORČAN
Rane še niso zaceljene.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Vse do zadnjega si upal, da bolezen s trdo voljo boš ugnal, a pošle so ti moči in zatisnil trudne si oči.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija
ANDREJA JELENA
iz Podloga
(28. 11.1935-20.10. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali.
Hvala vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Gelca, sinova Dušan in Miran, hči Nada z Dušanom ter vnukinji Saša in Tina
Nisem odšla, ker ne bi rada živela, odšla sem, da ne bi več trpela...
v SPOMIN
15. novembra je minilo eno leto, odkar smo za vedno ostali brez naše ljubljene žene,
if.__Vi-.'-*__	mame, babice, sestre in tašče
HERMINE DOLINŠEK, roj. DAGIAN
iz Šempetra, Vrtna ul. 12
Hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Pogrešamo jo.
Vsi njeni
Novo v Grižah • Novo v Grižah • Novo v Grižah
pogrebnaTslužba
BRITOVŠEK
-	pogrebne storitve Matjaž Britovšek s.p.
-	čiščenje in dezinfekcija
prostorov	GSM; 070/826-323
Pongrac 60. 3302 Griže	040/721-827
PE Griže. Griže 50a, 3302 Griže
Grče, moja vasica, najlepši moj kraj, k tebi in najdražjim domačim rad bi se vrnil nazaj.
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je za vedno zapustil ljubljeni mož, oče, brat in stric
VINCENC PILKO
iz Grč 48 pri Šempetru
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je bilo njegovo zadnje slovo lepo in spoštljivo, vsem, ki so nam stali ob strani, pomagali, darovali in ga skupaj z nami pospremili na njegovi zadnji poti do groba. Pogrešali ga bomo.
Žalujoči: žena Lidija ter ostalo sorodstvo
Tončka
Vse odhaja, teče kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
So besede, ki bodo večno živele, so oči, ki bodo večno žarele, so dlani, ki bodo vedno grele.
Spominje edini cvet, ki ostane, je edina luč, ki ne ugasne.
Luč spomina bo vedno gorela, hvaležnost v naših srcih bo vedno živela.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mamice, sestre in hčerke
TONČKE HRASTOVEC
iz Prekope
(7. 5.1964-8. 10. 2009)
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, ki so bili ob meni in mi pomagali, njenima bratoma, sestrama, sorodnikom in sosedom.
Posebna zahvala Renati Košiča, ki je v zadnjih trenutkih življenja spodbujala Tončko k življenju, g. župniku Jožetu Turineku za lepo opravljen obred, ravnateljici Majdi Piki za lepo izrečene besede, sodelavcem, sodelavkam, hvala pogrebcem, pevcem, gasilcem, pogrebni službi Ropotar, zastavonošem ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Nije solze, ki bi te obudila, ni zemlje, ki bi te nam vrnila.
Prikradejo se slike iz spomina, pogled zdrsi na klopco pred hišo, kjer občasno si sedel, na stvari, ki sijih rad imel.
V srcu ostala je praznina, ostale so le slike, bolečina.
v SPOMIN
dragemu možu, očetu, dediju, bratu in stricu
ANTONU ŽELEZNIKU
iz Dobriča nad Polzelo
29. 11. 2009 mineva leto žalosti in spomina na dan, ko smo se za večno poslovili od tebe, od tvojega nasmeha, iskrenih oči, tvoje ljubezni, tvojega velikega srca in vsega, kar te je plemenitilo, bogatilo in veselilo.
S svojo skromnostjo, delavnostjo, ljubeznijo, neizmerno čustvenostjo in voljo do življenja si bil vzgled mnogim in vsem nam, ki nam je bilo dano živeti s tabo.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prižigate sveče in se ga spominjate.
Ohranite ga v spominu takšnega, kot je bil, kot ste ga poznali in imeli radi.
Vsi njegovi
Medeni zajtrk v vrtcih
Najboljše je na žlico
Otroci v Preboldu so zvesto prisluhnili zgodbam o čebelah in medu
Udeleženke tečaja
Kuštra in Štumfa
Na letošnjo noč čarovnic sta s svojim čarobnim košem in s celo vrsto čarovnij po knjižnicah od Vranskega preko Polzele do Petrovč in nazadnje do Braslovč potovali Kuštra in Štumfa. Vseh šestih ustvarjal -nic se je skupaj udeležilo več kot 150 otrok in vsi so bili navdušeni nad čarovnijami Kuštre in Štumfe.
Ker nista najbolj pridni učenki, sta imeli Kuštra in Štrumfa pri čaranju velike težave. Namesto črnega mačka so iz njunega
čarobnega koša skočili čebela, psiček in lev. Ko so jima na pomoč priskočili otroci in glasno ponavljali čarobne besede, jima je čarovnija končno uspela in pričarali sta črnega mačka z zelenimi očmi. Pričarali sta tudi velikega črnega pajka, ki sta ga želeli podariti otrokom. Ker jima čarovnija ni uspela, so si ga morali otroci z njuno pomočjo sami izdelati. Pajki so veliki prijatelji čarovnic, to so izvedeli tudi otroci in odrasli na ustvarjalnici v Libojah. Tam se
čarovnici Kuštra in Štumfa nista prikazali, ker sta šli nazaj v šolo, da se naučita še več čarovniških veščin. Obljubili sta, da naslednje leto zagotovo prideta. Kljub temu so si udeleženci po predstavitvi čarovnic izdelali pajke. V Žalcu pa so najmlajši prisluhnili pesmici, uspavanki in pravljici o pajku Feliksu, ki ga je prelisičila muha enodnevnica, da jo je izpustil iz mreže. Več kot 30 otrok si je s pomočjo pravljičark in staršev izdelalo pajke, da si bodo z njimi okrasili svojo sobo.	T. Tavčar
V gospodinjski učilnici I. OŠ Žalec se je na kuharskem tečaju prejšnji konec tedna zbralo dvajset članic Društva podeželskih žena Občine Žalec. Enolončnice ali jedi na žlico, kot jim rečemo, v teh zimskih dneh še prav posebno teknejo. Medse so povabile učiteljico Barbaro Cokan, ki je poskrbela za nove ideje in jedilnike popestrila z novimi jedmi.
Pripravile so devet različnih jedi na žlico in jih s sladico povezale v prav slastne jedilnike. Tista večna zadrega gospodinj, kaj skuhati, bo zagotovo manjša. Na svoj račun so prišli tako ljubitelji zelenjave kot tudi mesa. Porabiti pa se da prav vse, kar zraste na vrtu, njivi ali je preprosto ostalo v hladilniku. Navsezadnje pa je priprava enolončnic zelo preprosta in v slogu: »Iz
lonca se kadi, še malo pomešam in že zadiši.« Članice društva so tudi sicer zelo aktivne. Organizirajo tudi izobraževanja, predavanja in tečaje, skozi vse leto se pojavljajo s kulinaričnimi dobrotami na raznih prireditvah v občini. Konec novembra bodo na adventni delavnici izdelale velik adventni venec, ki bo že četrto leto zapored krasil vhod žalske cerkve.	T. Tavčar
Novembrski sneg le spomin
Ob za november presenetljivo visokih temperaturah in lepem vremenu smo že skoraj pozabili, da nas je v mesec, ki se počasi izteka, pospremilo močno sneženje. Prava snežena pravljica nas
je očarala v noči z 2. na 3. november.
Očaranost je sicer nekoliko popustila zjutraj, ko je bilo potrebno pred odhodom v vsakodnevne obveznosti očistiti sneg in se odpeljati po
spolzkih cestah. A kakor je sneg prišel, je tudi odšel. Navdih pa je vendarle ostal. Tisti, za katerega si želimo, da bi nas s čarobnostjo bele koprene očaral tudi v prazničnih dneh konca tega leta.	L. K.
Odgovorni za čiščenje zasneženih cestišč so imeli »generalko za glavno zimo« že v začetku novembra (posnetek je s Polzele)
Golaž spodrinil gosi
Kuštra in Štumfa v knjižnicah
Člani Avto-moto kluba Savinjska dolina so ob koncu praznika Krajevne skupnosti Vrbje na novem parkirišču pri Domu krajanov Vrbje organizirali golažijado. Prijavljenih je bilo sedem ekip, najboljši golaž pa je skuhala ekipa »Hroščarjev«.
Za najlepše urejeno stojnico se je komisija v sestavi Samo Premik (predsednik) in Zdenko Cokan ter Srečko Štorman (člana) odločila za stojnico Mestne skupnosti Žalec. Vsaka ekipa je pri kuhanju uporabila svoje kulinarične skrivnosti in
Prejšnji petek je že tretje leto zapored potekala akcija Čebelarske zveze Slovenije z naslovom En dan za zajtrk - med slovenskih čebelarjev v naših vrtcih. V Spodnji Savinjski dolini se je akcije lotila Čebelarska zveza Spodnje Savinjske doline Žalec, ki združuje osem čebelarskih društev. Čebelarji so prejšnji petek obiskali otroke v vrtcih, med drugimi tudi v Preboldu in Žalcu, jim prinesli med ter jim predstavili čebele in delo čebelarjev.
V Preboldu sta se medenega zajtrka z izobraževanjem, ki so ga pripravili člani Čebelarskega društva Prebold, predsednik Ivi Lebar, Branko Valenčak in Janko Napotnik, udeležila tudi ravnatelj preboldske šole in vrt-
obiskovaici so z veseljem poskušali, kaj so vrli kuharji skuhali. Hkrati je potekala tudi potopisna predstavitev nekaterih potovanj članov Avto-moto kluba SD iz Vrbja, predstavitev je vodil predsednik kluba Bojan Žolnir, ki je izrazil veselje, da je prireditev uspela. »Prihodnje leto se zopet vidimo!« je prepričan Bojan Žolnir.	T. T.
ca Oton Račečič in predstavnica občine Tjaša Skočaj Klančnik. Udeleženci so pod vodstvom vodje vrtca Milice Podgoršek v času zajtrka obiskali vse oddelke otrok od dveh let dalje, čebelarji pa so otroke povprašali tudi kaj o čebelah in medu in jim pokazali satovje z medom.
V žalskih vrtcih, kjer je v varstvu 830 otrok v desetih oddelkih, so med prispevala čebelarska društva Gotovlje, Griže in Šempeter, ob prisotnosti ravnateljice (direktorice) Mare Mohorko pa jim ga je izročil tajnik zeveze Jani Puckmeister.
D. N., T. T.
Otroci Vrtca Žalec z Maro Mohorko in Janijem Puckmeistrom
Telefon: 03/712 12 80
"Mi štirje z golažem smo najboljši par!" (ekipa iz Spodnjih Grušovelj)