IX. Občni zbor Cecilijanskega društva za Sekovsko škofijo v Gradci. Letos sredi meseca septembra so aam Graški Cecilijaflci pripravili tako imeaitao cerkveao svečaaost, da bode tudi aam Lavautiacem dobro došlo, ee jo popišemo. Triaajst let staro tamoŠBJe Cecil. društvo je uamreč dae 12. ia 13. sept. obhajalo avoj IX. občai zbor, kojega se je precejšaje atevilo tudi aaših prijateljev cerkveaega petja udeležilo. Tu aastopao poročilo: 1. Cerkveaa slovesaost je bila v dveh cerkvah pri sv. Aadreji ia v stolaici; obaegala je slovesae večeruice ia slovesao peto mašo. V stolaici so maševali mil. kaezoškof Graški sami, pri sv. Aadreju mestai župaik g. Hofbauer; asiateaca je bila povsodi popolua. Obedve cerkvi ste jako prostraai, ter aas je tudi veselilo, ji videti polai pobožaega gosposkega ljudstva. Nepopialjiv je bil vtis v stolaici pri vbodu mil. kaezoškofa, ko je vsa ta goapoda pred Njib vzvišeaostjo aa koleaa padla ter blagoslova prosila. Ia pred celim opravilom so se obaašale te stotiae aavzoeih celo mirao in doatojao, so klečale ia na prai trkale; da, pri sv. Andreju je po sv. opravilu toliko goaposkih ljudi k sv. obbajilu pristopilo, da aisem mogel koaca pričakati. To je lepo zaameaje za katoliško živIjenje v Gradci ia doatojaa slika za aasledaje petje. 2. Cecilijaaci se trudijo cerkveao petje tako urediti, da bi bilo vredao, izraževati sveto službo Božjo. Ko sem 1. 1877. slišal prvokrat tako petje v Gradci, so peli jediai dijaki semeaiški; vsi oatali izobražeai krogi so pa temu petju aasprotovali aa vae kriplje. Ko sem se pa letos ozrl na kor, gledat, kdo aeki poje, aisem zapazil nobeaega dijaka, ampak le odrasle može, gospe, gospodične ia otroke vae pod vodstvom eaega dubovaika. Reklo se mi je tudi na moje vprašaaje, da so peli aa.vadai pevci dveh faraih cerkev, za zdaj aekoliko pomaožeai od ptujib prijateljev. Tako je v aekolikih letih sv. Cecilija prodrla iz semeaiških klopi v gospoake sobane ter je izobražeae kroge privabila k aebi. Peli so priproste peamice, kojim so kos šolski otroci; peli ao cerkveae psalme ia bimae kakor dubovniki, peli so umetae skladbe starib ia aovih mojstrov, pri kojih je treba izvearedaih vaj. Poalušaje te reči človek res pozabi,da je aa svetu; dozdeva ae mu, da se bliža aageljakim korom, ki čaatijo v nebeaib brezmadežao Jagaje. Pa še lepše, ko te umetae skladbe, je bilo priprosto petje sv. Gregorija, rimski koral. Ko so ,,vero" peli po rimskem koralu, sem si mialil, da gledam prve kriatijaae, kako si dajo za to vero glave sekati, da poslušam cerkveae učeaike, kako so pred cesarji ia krivoverci resaico aiceaakega simbola zagovarjali: tako srčao, jedraato, živo iajasao je doaelo po veliki cerkvi. — Kar nas je bilo iz aaše škofije aavzočih, smo imeli le eao željo, da bi ae veadar aašemu Cecilij. društvu poarečilo, prvi javai korak za tako stvar storiti ter v tem smislu aapredovati. Koralai respoasoriji — aajbolj priprosta reč — bi že morali tudi aam zaaai biti. Pisatelj upozarja aa delo : rDie kirchlichen Messrespeasorien aammt ^Orgelbegleituag voa Dr. Weisa v Gradci pri Styriji", (1 fl.), katero bi si zamogla sledaja župaijska cerkva kupiti. Vsi Graški listi so jako pohvalao oceajali to slovesaost, eai iz katoliškega, drugi iz umetaostaega stališča. Jaz sem ae Bogu poaižao zahvalil, da mi je bilo mogoče, take čudežae reči poslušati. 3. Po cerkveaih opravilia je bilo zborovaaje v harmouiji, kjer ste bili dve veliki sobaai premajhai za vae poalušalce. Predsedaik g. dr. Weiss je poročal. da ima Sekovaka škofija čez 30 župaijakib cerkev, pri katerib se goji pravo cerkveao petje. Lani se je oglasilo za pevake vaje 30 učiteljev, letoa že 70. Goap. Haimaay je v obširaem govoru razlagal, kaj Cecilijaaci hočejo. Na to pa ao mil. kaezoškof sami besedo poprijeli ter priličao tako-le rekli: Ko bi vam jaz povedal, da je aekje škofija 300 župaijskih cerkev, da se v sledaji teb. župaijakib cerkev služba Božja opravlja, da pa imajo mašaik pri sv. maši le v 30 cerkvah mašao obleko aa sebi — bi me vi vprašali: Kako pa mešujejo mašaik pri drugib cerkvah? Ali aiao oblečeai ? Pao, oblečeai so, lepo oblečeai, pa meato mašaega plašča imajo gosposko sukajo (frak) na sebi. Ako bi Vam jaz to v resaici povedal, bi se Vaša jeza zaosila aad tem frakom, ae, ker je frak, ampak ker je frak aa ptujeai meatu. Frak aaj se aosi v goaposkih sobaaah, pri altarji pa ima mesto mašai plašč. Ta podoba velja o cerkveaem petju. Dobrih dve sto let se je posvetai duh vkradel v aaae katoliške cerkve, je iz njih progual sveto cerkveBO petje ter v ajo vpeljal posvetao petje. Mi aismo zoper posvetao petje, pač pa terjamo, da ostane posvetao petje zuuaj cerkve, v cerkvi pa aaj vlada in doai sveto petje, kakor je zrastlo aa cerkveaih tleh od sv. Gregorija počemši do daaašajega dae. Daaea amo slišali, da ae goji v aaši škofiji pri 30 cerkvah pravo petje, pri drugih pa ae; akrbimo. da se bode število teb 30 cerkev vedao muožilo, da bodo s časom aiašaik povsodi opravljali sveto službo v mašai obleki. To se Baj godi previduo, potrpežljivo pa vstrajao. Kako urao amo po teb škofovih beaedah poklekaili, sprejet ajihov blagoslov! Zvečer je bila prosta zabava, kjer se je marsikatera pošteaa posvetaa zapela. Tako delajo v Gradci. Bi-li jih mi Lavaatinci hoteli posaemati? Dr. Kukovič.