čustev Izražanje Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 17 Dvojezičnost Slišeči otroci gluhih staršev so dvovrstni govorci (angl. bimodal bilinguals), ki upo- rabljajo verbalni in znakovni jezik. Gle- de govornega razvoja teh otrok si študije medsebojno diametralno nasprotujejo. Nekatere dokazujejo, da otroci na podro- čju govora pogosto razvojno zamujajo, imajo kasneje težave pri slovnici, zato težje berejo in pišejo oziroma so šibkejši v be- sedni komunikaciji. Nekatere raziskave temu nasprotujejo in dokazujejo, da slišeči otroci v atipičnem lingvističnem okolju ne kažejo jezikovnih primanjkljajev in da svoj jezik tudi fonološko pravilno in normal- no razvijajo. Prav tako se izsledki raziskav razlikujejo glede zmanjšanja težav pri vsto- pu v šolo ali vpliva sorojencev. Dokazano je, da slišeči otroci gluhih staršev v svoji komunikaciji uporabljajo poleg govora več kretenj ter obrazne mimike (Singleton in Tittle 2005). Razumevanje izkušnje Slišeče otroke gluhih staršev spremlja redka življenjska izkušnja. So na stičišču dveh raz- ličnih kultur, mnogi med njimi se počutijo, da ne pripadajo nobeni. Lahko postanejo predstavniki lastne družine v svetu, so 'za- ščitniki' svojih staršev, prevzemajo odgovor- nosti za obvladovanje družinske komunika- cije (starejši otroci postanejo povezovalni člen med mlajšim sorojencem in staršem), kar številne podvrže neobvladljivemu priti- sku in bremenom. Na drugi strani pa otro- ci pridobijo izkušnjo odgovornosti, kar jih vodi v zrelost in neodvisnost, v življenju pa jih vodijo večja prilagodljivost, senzitivnost, radovednost ter življenjska odpornost (T oo- hey; Singleton in Tittle 2005). Literatura • Brillo, Eleonora idr. (2021): The effect of prenatal exposure on fetal movemnets and fetal heart rate: a pilot study. Matern fetal Neonatal Med, 34(14), str. 2274–2282. Dostopno na: https:// pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/31554450/. • Kompan Erzar, Katarina; Poljanec, Andreja (2012): Rahloču- tnost do otrok. Ljubljana: Frančiškanški družinski inštitut. • Murphy, Judith; Slorach, Neil (1983): The Language De- ve lo p men t o f Pr e-Pr e sc hoo l H ea r i n g Ch ild r en o f Dea f P a- rents. 18. British Journal of Disorders of Communica- tion. Dostopno na: https://www.tandfonline.com/doi/ abs/10.3109/13682828309019829. • Pieterse, Moira; Treloar, Robin (2000): Majhni koraki. Pro- gram zgodnje obravnave otrok z motnjami v razvoju. Knjiga 3. Ljubljana: Društvo za pomoč duševno prizadetim. Sekcija za Downow sindrom. • Singleton, Jenny L.; Tittle, Matthew D. (2005): Deaf parents and their hearing children. Deaf Stud. Deaf Educ., 5(3), str. 221–236. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/15454502/. • Solomon, Andrew (2013): Far from the Tree, A Dozen Kinds of Love. London: Chatto & Windus. • Toohey EN. Pho no logica l Deve lo p men t o f H ea r i n g c h ild r en o f Dea f pa r en ts. Dostopno na: https://opencommons.uconn.edu/ cgi/viewcontent.cgi?article=1150&context=srhonors_theses • Winncott, W. Donald (2017): Otrok, družina in svet zunaj. Ljubljana: UMco. V obdobju pandemije so se mladi lahko povezali le 'online', naenkrat sta se splet in računalnik spremenila v obvezna učna pripomočka. Po eni strani so jim socialna omrežja omogočala veliko pozitivnega (pogovor s prijatelji, skupno učenje in reševanje domačih nalog, opomniki, druženje, informiranje o družbenih dogodkih in novostih itd.), po drugi pa so postala vir prefinjenega izkoriščanja uporabnikov. Čustvena inteligenca in digitalna kultura Zapostavljena čustvena inteligenca Slovenski dijaki so 9. februarja 2021 na- povedali 'bojkot pouka na daljavo' in med drugim zahtevali 'manj videokonferenc' in 'prepoved ocenjevanja na daljavo' (Kuralt, 2021: 1). Odziv dijakov na videopouk in ocenjevanje je bil pričakovan. Človek potre- buje konkreten odnos, oseben stik, čustve- no naklonjenost, skrben dotik ter zadovolj- stvo ob skupnem ustvarjanju (Globokar, 2018: 556). Ta konkreten odnos in čustve- na naklonjenost še posebej veljata za dijake. Francoski sociolog in antropolog Philippe Breton je prepričan, da kadar se človek ne more izraziti z besedo, uporabi silo. Živimo v času, v katerem se pomen besed izgublja David Kraner, asistent z doktoratom, zaposlen na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, trenutno poučuje VIK na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani; bil je voditelj animatorjev in oratorijev za otroke v Celju in Lendavi ter skavtski voditelj; izkušnje ima s področja institucionalne komunikacije (kot tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference) in vodenja strokovnih komisij (koordinator organigrama SŠK) ter sodelovanja pri programskem oblikovanju medijev (tednik Družina). in je komunikacija zreducirana zgolj na iz- menjavo informacij (Breton, 2004:16). Za človeka ni pomembna le njegova inte- lektualna sposobnost, ampak tudi njegova čustvena inteligenca. Profesor na Univerzi Harvard Daniel Goleman pravi, da »na eni strani deluje naš čustveni um, na drugi pa razumni um. Torej imamo zares dve vrsti uma, prvega, ki misli, in drugega, ki čuti« (Goleman, 1997: 23). Pri tem se soočamo z dejstvom, da imajo današnje generacije več čustvenih težav kot prejšnje. Že pred pandemijo smo s pojavom digitalne dobe dopustili, da nam zaslonski mediji hromijo našo čustveno pismenost, pripadnost sku- pnosti, samospoštovanje in ustvarjalnost (Globokar, 2018: 556–558). Slovenski dija- ki so tako v svojem protestu dokazali, da v njih ni aktivna le miselna inteligenca (IQ), čustev Izražanje 18 Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 ampak tudi čustvena inteligenca (EQ). Prebudili in izrazili so lastno jezo in strah. Goleman pravi, da jeza požene kri v roke, da 'udari nasprotnika', strah pa požene kri v večje skeletne mišice, da 'lahko zbeži' (Go- leman, 1997: 23). Spletni plenilci V obdobju pandemije so se mladi lahko povezali le 'online', naenkrat sta se splet in računalnik spremenila v obvezna učna pripomočka. Po eni strani so jim social- na omrežja omogočala veliko pozitivnega (pogovor s prijatelji, skupno učenje in re- ševanje domačih nalog, opomniki, druže- nje, informiranje o družbenih dogodkih in novostih itd.), po drugi pa so postala vir prefinjenega izkoriščanja uporabnikov. Hi- tro zamahnemo z roko in si zatisnemo oči, ko kdo omeni spletne reklame, vendar so prav te veliki komercialni plenilci, ki so nas podkupili s ponavljanjem svoje mantre, da je vse 'brezplačno'. Na spletu ni nič zastonj. Če česa ni treba plačati, pomeni, da ste pla- čilo vi. Italijanski filozof in psihoanalitik Umberto Galimberti je prepričan, da velika tehnološka podjetja in komercialisti veliko bolje poznajo otroke in mlade kot njihovi starši (Galimberti, 2008). Nova avtomatizirana tehnologija omogoča branje čustev uporabnika spleta, medtem ko si ta ogleduje določeno vsebino, ter ugo- tavlja, kako je oseba povezana z njo. Velika omrežja GAFA (Google, A mazo n, F ace boo k, A p p le) uporabljajo 'občutljivo' ali 'afektivno računalništvo', ki analizira uporabnikova čustva in razpoloženje. Ob tem italijanski pedagog in komunikolog Fabio Pasqualetti z zaskrbljenostjo ugotavlja: »Če v realnem času vemo, kako se ljudje čustveno odzivajo na podobo nekega izdelka, na govor politi- ka, na učenje učitelja itd., pomeni, da ima- jo omenjena podjetja v rokah veliko moč, zlahka razumemo, kako lahko marketing, ki vlaga milijone dolarjev v personalizirano oglaševanje, ustvarja vedno bolj prepričlji- ve in privlačne izdelke« (Pasqualetti, 2020: 739). Zato psihologi opozarjajo, da postaja- mo z digitalnimi orodji vse bolj oddaljeni drug od drugega in vse manj sposobni za prepoznavanje čustev drugih (Spitzer, 2021: 117–122). Čustvene stiske dijakov V drugem valu pandemije so prizadevni učitelji odlične slovenske gimnazije ugo- tavljali, da se dijaki soočajo s problemom postavljanja prioritet učenju in oddajanju nujnih nalog. Ob koncu tedna jim ostane veliko dela, prostega časa nimajo, imajo le obveznosti, ne pa družabnosti, psihično in fizično so utrujeni, izčrpani in naveličani. Druge raziskave po svetu so izpostavile pro- bleme socialne izključenosti, preverjanja znanja, nezadostnosti pri doseganju kom- petenc učencev, dolgoročno pa tudi težavo zaradi onemogočene bodoče kariere ter izrivanja tradicionalne oblike poučevanja (Ślaski, 2020: 167–186). Poleg tega navaja- jo tudi manj učinkovito učenje, neusposo- bljene učitelje (Syauqi idr., 2020: 881–886), slabšo motivacijo učencev, tehnične težave, problem posedovanja računalniške opre- me, moteče dejavnike v domačem okolju, možnost anonimnega vključevanja v pouk ter različnost platform in orodij za sliko- vito predstavitev vsebin (Al-Nofaie, 2020: 4–20). Učitelji in vsi, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja, dobro vedo, da dijakov ne morejo 'hraniti' samo z informacijami ali vsebinami z najrazličnejših zelo pomemb- nih in zanimivih področij, ampak morajo nujno skrbeti tudi za njihovo čustveno raz- sežnost. Za Golemana je čustvena inteli- genca nekaj, kar usmerja osebno življenje: »Inteligentnost, pridobljena s šolanjem, v bistvu v nobenem pogledu ne pripravlja človeka na vihre ali priložnosti, ki jih pri- naša muhasto življenje. Čeprav visok IQ ne zagotavlja blagostanja, ugleda ali sreče v življenju, sta šolstvo in kultura osredotoče- na na učne sposobnosti – pri čemer zapo- stavljata čustveno inteligentnost, niz potez (nekateri bi jih imenovali značaj), ki tudi močno vplivajo na osebno življenjsko uso- do. [...] Čustvenost je večplastna zmožnost, ki določa, kako dobro bomo znali uporabiti druge spretnosti, tudi sam intelekt« (Gole- man, 1997: 52). V času pandemije so nekateri vzgojno-izo- braževalni delavci zelo dejavno spodbujali čustveno in socialno inteligenco, tako da so redno vzdrževali stike z dijaki, jih po- vezovali ter jim bili v čustveno in duhov- Učitelji in vsi, ki delajo na področju vzgoje in izobraževanja, dobro vedo, da dijakov ne morejo 'hraniti' samo z informacijami ali vsebinami z najrazličnejših zelo pomembnih in zanimivih področij, ampak morajo nujno skrbeti tudi za njihovo čustveno dimenzijo. Foto: arhiv Davida Kranerja čustev Izražanje Vzgoja, september 2021, letnik XXIII/3, številka 91 19 no podporo. Kljub temu opažajo, da so se stiske dijakov v drugem valu pandemije korona virusa izrazito povečale. Tudi rav- natelj Jegličevega dijaškega doma Rihard Režek omenja, da gre za »napade tesnobe, motnje pozornosti in koncentracije, motnje hranjenja, eksistencialne stiske, družinsko nasilje«. Probleme so reševali z rednim so- delovanjem s Škofijsko klasično gimnazijo, kamor je vključena večina dijakov, in iska- njem novih poti do njih. Eden od osnovnih izzivov je bil ohranjanje upanja (Režek, 2021: 23–24). Psihoterapevtka Ksenija Kos je pri svojem delu opazila, da se je v obdobju pandemije psihično stanje Slovencev precej poslabšalo in da je največ povpraševanja po pomoči ravno s strani staršev, ki ne zmorejo poma- gati svojim otrokom: »Zaznavam depresiv- no in anksiozno simptomatiko, ki se kaže v različnih oblikah – od zavračanja šole, od- visnosti od računalnika, anoreksije, samo- poškodovalnih vedenj in samomorilnosti do eksplozivnih agresivnih izpadov otrok in mladostnikov« (Lambergar, 2021: 3). Koso- va opaža, da se ob vrnitvi v šolo problemi niso rešili, saj se je velik delež dijakov vrnil nazaj v svoje sobe, za računalnik, ker jim to bolj ustreza. Obnovitev odnosov Vzpostavljanje odnosov v skupini je po pandemiji postalo težka naloga, zato je pred vzgojno-izobraževalnimi delavci velik izziv oblikovanja in razvijanja čustvene in social- ne inteligence. Okrepiti in obnoviti je treba prizadete odnose, tako z neposredno ko- munikacijo kot z dodatnimi programi, kjer bo velik poudarek na sočutju in empatiji. »Bolj ko čutimo empatijo z nekom v stiski in hkrati tudi skrb zanj, večja bo naša želja, da mu pomagamo – ta povezava je opazna povsod, kjer se ljudje lotijo lajšanja človeko- vega trpljenja« (Goleman, 2010: 95–96). Če bo večina vzgojno-izobraževalnih delav- cev pripravljena najprej poskrbeti za svojo čustveno in socialno inteligenco, nato pa narediti več kot le poučevati, ne dvomim, da bodo dijaki z lahkoto premagali nasta- lo stisko. Hkrati pa je vedno bolj nujno, da so učitelji čim bolj ozaveščeni o stranskih učinkih uporabe informacijsko-komuni- Če bo večina vzgojno-izobraževalnih delavcev pripravljena najprej poskrbeti za svojo čustveno in socialno inteligenco, nato pa narediti več kot le poučevati, ne dvomim, da bodo dijaki z lahkoto premagali nastalo stisko. kacijske tehnologije, ki je postala integriran pripomoček poučevanja. Literatura • Al-Nofaie, Haifa (2020): Saudi University Students’ Percepti- ons towards Virtual Education During Covid-19 Pandemic. A Case Study of Language Learning via Blackboard. Arab World English Journal, št. 11, str. 4–20. • Breton, Philippe (2004): Elog io de lla pa r ola. Il poter e de lla pa r o la co n t r o la pa r o la de l po t er e. Milano: Elèuthera Editrice. • Galimberti, Umberto (2008): L'os p i t e i nq u iet a n t e. Il n ic h il is mo e i giovani. Milano: Feltrinelli. • Globokar, Roman (2018): Impact of digital media on emoti- onal, social and moral development of children. N ova pr i su- tnost, 16, št. 3, str. 545–560. • Goleman, Daniel (1997): Č us tvena i n t e l i genca. Za ka j je la h ko po mem b nejša od IQ . Ljubljana: Mladinska knjiga. • Goleman, Daniel (2010): Socialna inteligenca. Nova veda o od- nosih med ljudmi. Ljubljana: Mladinska knjiga. • Kuralt, Špela (2021): Dijaki: v torek bojkot pouka na daljavo. Delo, 3. 2. 2021. Pridobljeno 4. 2. 2021 s spletne strani: https:// www.delo.si/novice/slovenija/dijaki-v-torek-bojkot-pouka- -na-daljavo/. • Lambergar, Vesna (2021): 'Določen del možganov je dobe- sedno zamrznil v času karantene.' 24ur.com, 22. 6. 2021. Pri- dobljeno 22. 6. 2021 s spletne strani: https://www.24ur.com/ novice/slovenija-v-stiski/dolocen-del-mozganov-je-dobese- dno-zamrznil-v-casu-karantene.html. • Pasqualetti, Fabio (2020): Il Direttorio per la catechesi 2020 e la cultura digitale. Una lettura critica dei nn. 359–372. Salesia- num, 82, str. 725–754. • Režek, Rihard (2021): Vzgojiteljem ni vseeno za dijake. Svojih dijakinj in dijakov ne pustimo nikoli samih – niti sedaj ne, ko smo fizično na različnih koncih države – saj se imamo prepro- sto radi. Vzgoja, letnik XXIII, št. 89, str. 23–24. • Spitzer, Manfred (2021): E p idem i ja pa met n ih t e lef o no v . N eva r- nosti za zdravje, izobraževanje in družbo. Celovec: Mohorjeva založba. • Syauqi, Khusni idr. (2020): Students’ perceptions toward vo- cational education on online learning during the COVID-19 pandemic. International Journal of Evaluation and Research in Education, 9, str. 881–886. • Ślaski, Paweł idr. (2020): Higher Education – Related Pro- blems During Covid-19 Pandemic. European Res earch Studi- es, str. 167–186. Foto: arhiv Davida Kranerja