Št. 291. V Ljubljani, ponedeljek dne 19. decembra 1910. Leto 1. : Posamezne Številke po 4 vinarje. : .JUTRO* Izhaja vi a k dan •— tudi ob nedeljah ln praznikih — ob 3. ari ■jatraj, • ob ponedeljkih ob 5. ul ijutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravni itvu mesečno K 1'—, s dostavljanjem na dom K120; s poito celoletno K18—, polletno K 9*—, četrtletno K 4*50, mesečno K 1'50. Xa inozemstvo celoletno K 28-—. Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : UredniStvo in upravniitvo je v Frančiškanski ulid SL 8. Dopisi se poSiljaJo ■redni itvu, naročnina npiavništvn. No* trankirana pisma se ne sprejemajo, roko* pisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, peeieaa in zahvale vrsta 30 v. Pri večkrataem eglaša* njo popust. Za odgovor se priloži znamko Ostudno. »Slovenec" se muči v zadnjem času zopet na vse pretege, da bi dokazal vesoljnemu slovenskemu klerikalstvu, da je Šušteršič najmodrejši, najspretnejši in najro-doljubnejši politik ne samo na Slovenskem, nego v celi Avstriji. Ostudno je to povzdigovanje Šušter-šičeve osebe, posebno ker ta mož zasluži za svojo politiko vse prej kot pohvalo in ravno v tem večnem in nekako nervoznem poveličevanju Šušteršičevih zmožnosti, vidimo dokaz, da Šušteršičevo delovanje v državnem zboru ni za narod koristno, ker to poveličevanje je tako vsiljivo, da vzbuja samo po sebi {[prepričanje, da hočejo klerikalci s pretirano hvalo Šušteršičevih zmožnosti prikriti njegove — blamaže. Ali s tem se danes ne bomo pečali, danes ne bomo razmotrivali vprašanja, ako se je dr. Šušteršič v sedanjem zasedanju državnega zbora večkrat blamiral ali ne. Ne, nekaj drugega je, kar vzbuja v nam stud nad »Slovenčevim- početjem: primerjanje te prekomerne hvale voditelja najmočnejše slovenske stranke z naravnost obupnim položajem, ki se nahaja v njem naš narod. Vlada pošilja v Ljubljano za predsednika deželnega sodišča nemškega nacijo-nalca in nam zadaja s tem težak udarec. Nič za to — dr. Šušteršič je napravil v državnem zboru .mojstrsko potezo"---------------- V Velikovcu na Koroškem je razpisano mesto sodnika, od katerega se ne zahteva znanje slovenščine! Ah, kaj to, ko se pa ves državni zbor divi naravnost .sijajni taktični potezi* voditelja vseslovenske ljudske stranke, ki se briga tudi za koroške Slovence ------------- In tako bi lahko še dolgo primerjali! Siti smo Šušteršičeve hvale, dosti se nam zdi panegirikov, radi bi videli rezultate teh sijajnih nastopov voditelja vseslovenske ljudske stranke v državnem zboru! Ta naša želja je čisto umestna, ker vsak razumen človek bo pričakoval, da je dr. Šušteršič s svojimi izrednimi taktičnimi potezami, o katerih govori njegov organ vsak dan, iz-vojeval za slovenski narod nekaj posebnega. Ali tu bo moral .Slovenec" umolkniti, na to vprašanje ne bo dal odgovora, ker na kake resnične uspehe se ne more sklicevati, neuspehov pa gotovo ne bo botel pripisovati — .sijajnim taktičnim potezam* dr. Šušteršiča. .Edinost* imenuje .Slovenčevo* početje neokusno, mi pa pravimo, da je to početje naravnost ostudno, ker neukusna bi bila ta hvala ako bi bila zaslužena, kar nikakor ni. Nismo prijatelji osebnega kulta in že za to se nam studi ono klečanje vsega slovenskega klerikalstva pred božanstvom Šušteršičevim, a še ostudnejše postaja to klečanje radi tega, ker Šušteršič zasluži vse kaj drugega kot pohvalo, Ali mož si misli: saj moji volici so daleč od Dunaja in .Slovenec* lahko piše o mojih .mojstrskih potezah", ker škoditi mi to ne more, pač pa mi lahko koristi, ker ako se bo vedno kričalo o mojih izrednih zmožnostih, bodo končno začeli res mnogi verovati, da na Slovenskem ni spretnejšega politika od mene. Taki so klerikalni politiki in naša dolžnost je, opozoriti slovensko ljudstvo na dejstvo, da nas vlada tembolj tepe, čem bolj .Slovenec" hvali Šušteršiča, iz česar lahko sklepamo, da dela Šušteršič sedaj, ko ga .Slovenec" tako povzdiguje, najboljše kravje kupčije. Veselo vest javljamo našim čitateljem: z novim letom začne izhajati »Jutro* v povečani obliki. To bo naš odgovor onim, ki so našemu listu od začetka njegovega izhajanja prerokovali smrt, to bo naša novoletna čestitka klerikalcem, a to bo tudi zadoščenje vsem onim našim prijateljem, ki so vedno verovali v naš vspeh. Spletal pregled. »Čas* o Šušteršičev! taktiki. »Zeit* je prinesla nekaj krepkih opomb k Šusteršičevi taktiki, kjer se govori o izpremembi stališča, ki ga je zavzel Šušteršič nasproti vladi. Tržaško škofijsko vprašanje in goriški deželni zbor sta baje odločila, da je opozicijonalec Šušteršič postal vladi prijazen človek. To kaže, da zasleduje vedno le koristi slovenskega klerikalizma. Zato, pravi »Čas*, je treba samostojne češke politike, proč od Šusteršiče-vega vodstva, na svojo pot, ker ne maramo podpirati slovenske klerikalne politike. Češko-nemška pogajanja. .Neue freie Presse* prinaša članek dr. Lichta, ki se obrača na češke narodne zastopnike z besedami: Ako bi Čehi razumeli čas in spoznali skrajno nagnjenje Nemcev k spravi, da bi delo, ki so ga pod ugodnimi znamenji začeli tudi končali, bi na tako prijaznost odkrito in resno odgovorili in bi se ne spuščali na obširne plane, ki jih prinaša dr. Kramaf; na ta način bi bila mirovna pogajanja in sprava dosežena. .Zeit* piše v istem smislu: Pri Čehih, ki so že dolgo pripravljeni, da začno nova politična bolj uspešna pota, je sedaj vprašanje, ali se odločijo za zadnji kapitel mirovnih pogajanj. .Union* k temu pristavlja, da se oba lista motita. Niso bili Čehi oni, ki so motili uspehe pri spravnih pogajanjih, ampak Nemci, ker so pustili, da so v pogajanja posegale nekompetentne osebe in so se morali iz strahu pred drugimi faktorji izneveriti — celo svoji besedi. Čehi so pripravljeni sprejeti spravo, če se jim da zagotovilo, da bodo Nemci izpolnjevali določbe končne sprave. Češko-poljska posvetovanja. O pogovorih med Čehi in Poljaki so se raznesle vesti, da se tvori češko-poljska zveza, ki ima namen nastopiti proti Nemcem. V resnici posvetovanja niso imela nikakega takega namena, ampak so se češki in poljski poslanci posvetovali le o poti, ki bi vodila iz sedanje situacije. Novi šolski zakon v ruski dumi. Veliko zanimanje je budila v dumi in v zunanjem svetu predloga o novem šolskem zakonu. Tudi debate o njem so bile živahne. Dasi novi šolski zakon ni odgovarjal pravičnosti in je imel namen rusi-ficirati neruske narode, ker je določeval ruščino kot učni jezik v ljudskih šolah, je bil v njem vendar storjen korak naprej, ker je določeval splošno šolsko dolžnost. Mislilo se je že, da bo zakon sprejet, ko je vlada naenkrat izpremenila svoje stališče in je predlogo umaknila, ker baje ne zmore ogromnih stroškov 10 milijonov rubljev, ki bi jih zahtevala uvedba novega splošnega šolskega zakona. Finančni minister nima denarja za take stvari, ker ga celo za bolj potrebne državne zahteve baje primanjkuje, j Ta korak vlade je v dumi vzbudil ogorčenje in več poslancev je protestiralo proti j takemu postopanju od strani ministrstva, ki je na ta način samo uničilo kulturno delo, ki bi ga bila duma izvršila z reformo šolskega zakona. Splošno se smatra, da je predloga umaknjena. i Verski pouk v neruskih šolah. Šolska komisija v ruski dumi je sprejela predlog škofa Jevlogija, po katerem se v katoliških krajih ruske države v Belo-in Malorusiji uči ruski veronauk. Poslanci Haruszewicz, Wousowicz in drugi so zaman protestirali proti tej krivični določbi. Duma proti vladnim agentom. Duma je sprejela predlog, s katerim obsoja plačevanje vladnih agentov in raznih sumljivih ljudi, ki si služijo državni denar na nepošten način in zlorabljajo zaupnost vlade. — V volhinski guberniji je bilo Poljakom uradno naznanjeno, naj ne kompe-tirajo za mesta na novi podolski železnici, ker so vsa mesta določena Rusom. Nemci proti Sturgkhu. Nemško-radikalni korespondent izjavlja: Vesti, ki so krožile v zadnjem času, da bo pri izpremembi kabineta ostal naučni minister Sttirgkh na svojem mestu, ali, da se povzpne še više, čeprav bi bil le kandidat iz zadrege, se morajo smatrati kot neutemeljene. Celo to, da ostane minister na svojem mestu, bi dalo povod k boju. Sasanov o zvezah. Ker se je na potsdamskem sestanku sklenilo nekako prijateljstvo med Rusijo, Nemčijo in Avstrijo, se je videlo čudno, da hoče iti Sasanov tudi v Pariz in London. Na to čudenje je Sasanov izjavil, da nemški državniki vedo, da ostaja Rusija zvesta svojim dolžnostim in da nima nikakega vzroka, da bi sedaj postala nezvesta Franciji in Angliji. Vatikan in princ Maks. .Osservatore Romano* prinaša na uvodnem mestu sledečo izjavo monsignora Pellegrinija opata grškega Basilijanskega samostana pri Rimu: Na splošno pohujšanje je princ Maks Saški, vrinil v neki katoliški list članek pod naslovom .Rim in Orient*, ki kar mrgoli samih hecerij in je naperjen proti gibanju za združenje grške in rimsko-katoliške cerkve; tako pisanje ne more trpeti noben katolik še manj pa cerkev. Ker je ta izjava na uvodnem mestu, so listi tega mnenja, da jo je vatikansko glasilo prineslo na povelje svete stolice v Vatikanu, s čimer se Vatikan postavlja proti pisanju saškeg^ princa Maksa. Napadi v Siriji. O položaju v Siriji se poroča, da so turške čete dospele v Kerak, ki pa so ga Arabci že zapustili. Arabski rodovi so napadli med Džezerom in Maanom železnico in so vse popotnike pomorili. Daevie vesti. Narodno-napredni shod za kolizejski okraj se je vršil včeraj ob 10. uri dopoldan v gostilni .Pri novem svetu* na Marije Terezije cesti. Obiskovan je bil zelo dobro in je vspel v vsakem oziru. Govoril je najprej g. prof. dr. Reisner, ki je v svojem mirnem in stvarnem govoru pojasnil volilcem nov volilni red na tako popularen način, da ga je moral vsakdo razumeti, četudi je ta volilni red tako kompliciran. Zborovalci so sledili njegovim izvajanjem z največjim zanimanjem, posebno ko je zelo temeljito pojasnjeval vzroke draginje, ki jih je treba iskati v trgovski politiki države, ki se preveč vdaja enostranskim zahtevam agrarcev S.L.S.zagovarjatopolitiko inza to se ne bo hotela brigati za koristi meščanov. Drugi govornik, g. dr. Ivan Tavčar je najprej po zaslugi vžigosal laž-njiva poročila v .Slovencu* o naprednih shodih, potem je pa s številkami dokazal, da hočejo napraviti klerikalci iz Ljubljane obubožano in raztrgano kmetsko vas. V tem govoru ni bilo čisto nič demagogije, s katero tako spretno operirajo klerikalci, govornik je svoje trditve podkrepljeval z dokazi. G. Ribnikar je osvetljeval .kulturne* težnje klerikalcev, katerih cilj je ubiti vsako kulturo na Slovenskem. S LISTEK. mam. zevaco: Otroci papeža. Roman iz rimska zgodovine. [190] Ragastens se je zdrznil in naglo pognal konja proti ■eznancu. .Kdo ste?" ga je vprašal. .Ali me ne poznate več . . . Povem vam, kdo sem, toda ne tukaj, gospod vitez,* je dodal mož, ter se nemirno ozrl okrog sebe. »Saj tudi moram govoriti z vami: samo naravnost iz Monteforta. Pravkar zato prihajam v Rim sem dospel . . .* »Iz Monteforta?" zasvitala bleda nada je vzkliknil Ragastens, ki se mu je . . »Pojdite z menoj, brž, brž! . . .* Vrnil se je v krčmo k »Lepemu Janu*; neznanec si je oprezno zakril obraz, ko je stopil čez prag. Ko sta bila v sobici na bregu Tibere, se je možiček najprej prepričal, da jih nihče ne posluša, nato pa se je približal Ragastensu ter mu zamrmral na uho: »Jaz sem tisti, ki vam je prinesel nekoč v to sobo vrečico denarja . . . Giacomo sem! . . .* .Oskrbnik Lukrecije Borgia!" je zamolklo vzkliknil Ragastens. ,Da, gospod!" je dejal Giacomo. in njegov izmučeni obraz se je pokril z nenavadnim.zmagoslavjem in veseljem. »In zelo srečen sem, da sem vas našel . . .* Toda Ragastens ga je bil zagrabil za komolec . . . .Kje je Lukrecija Borgia?* ga je vprašal z glasom, ki se je tresel od razburjenja. »Govorite! ... Če ne, pri vseh satanih, ne pojdete živi odtod! . . .* Giacomo se je nasmehnil. ' »Ni vam treba pretiti, gospod. Prijatelj sem in tekel sem za vami, da vam povem to, česar bi bili sami pač brezuspešno iskali.* .Vi!* je vzkliknil Ragastens, ki si je mislil, da mu nemara nastavlja zanjko. .Vi, služabnik Lukrecije Borgia!* .Njen služabnik sem, to je resnica! Ali bolje rečeno, bil sem . . . Toda izza vzrokov, ki bi vam jih bilo v tem trenotku predolgo in nepotrebno razlagati, sovražim to žensko. Živel sem v njeni bližini, a sem jo sovražil, kakor sem sovražil njenega zločinskega brata . . .* Starčev obraz se je bil ves izpremenil, ko je govoril te besede. Pokril se je bil z izrazom neutešljivega sovraštva, ki ga ni bilo mogoče napak razumeti. Ragastens je spoznal, da govori ta mož resnico. .Govorite torej,* je dejal. Lahko se bova sporazumela, ker gojiva obadva isto sovraštvo. »Gospod," je rekel nato Giacomo, »bil sem v Monte-fortu, da bi govoril z vami. Tam sem izvedel, da ste odšli, in zdelo se mi je, da ste se morali napotiti v Rim . . .* »Toda,* je vprašal Ragastens, »odkod ste prišli v Monteforte? In zakaj ste me iskali?* »Prihajal sem iz Cezarjevega taborišča, kjer sem bil s signoro Lukrecijo. Iskal pa sem vas, da vas opozorim, da snuje ona proti vam strašen načrt maščevanja. Slišal sem med njo in njenim bratom take pogovore, da so mi vstajali lasje na glavi . . .* »Maščevanje je izvršeno!* je dejal Ragastens zamolklo. .Kako to?* je vprašal Giacomo z začudenjem. Toda Ragastens je obupno molčal. .Hvala vam,* je rekel naposled, »toda malo pozno me opozarjate . . . Sicer pa sem vedel sam, da Lukrecija Borgia pripravlja maščevanje. Toda vi mi vsaj lahko pomagate popraviti zlo, ki ga je storila . . . ako je še čas." »Ves sem vam na razpolago. In to ne le zato, ker ste mi bili simpatični že prvi dan, ko sva se videla, nego tudi ker služim s tem svojemu sovraštvu do Borgijcev .* ’ »Dobro,* je rekel Ragastens z obotavljanjem. ,ali mi morete povedati, kje se ta hip nahaja Lukrecija?* In drhteč, z mrzlim znojem na čelu, je čakal Giaco-movega odgovora. .To je lahko reči,* je dejal ta brez ovinkov. .Signora je na Capreri.« 6 »Ali veste za gotovo?" »Čisto za gotovo, zato ker pojdem sam za njo.* .Potem pojdeva skupaj!" .Vi hočete iti na Caprero!...« je vzkliknil Giacomo .To se pravi, da odrinem še nocoj!* »Ah, gospod, vi torej ne veste, kaj je Caprera! . Vi ne veste, da je Lukrecija spravila tjakaj vse tiste* katerih se je hotela iznebiti na tihem in katerih si ni upala dati zaklati v Rimu! . . .* Ragastens se je stresel, spomnivši še Primavere. .Toda vi, vi ne veste,* je vzkliknil med ihtenjem, ki ga zdaj m mogel več premagati, da se je Lukrecija Borgia polastila ženske, ki jo jaz ljubim! ... Vi ne veste, da je delo njenega ostudnega maščevanja v tem trenotku ...» Ragastens ni mogel govoriti. Neznosno je bil trpel od tistega dne, ko je izvedel, da je Primavera izginila. Zdaj pa je sledila reakcija, tem strašnejša pri človeku, ki je znal prenašati najhujše bolečine, ne da bi tarnal. ------------------------------ (Dalje.) tem shodom je narodno-napredna stranka lahko popolnoma zadovoljna. Neolikan človek je šef ljubljanske mestne policije g. Lauter, ker prihaja — kakor so se nam pritožili nekateri obiskovalci gledališča — v gledališče med igro in moti na ta način one, ki vedo kaj je red in prihajajo k predstavam pravočasno. G. Lauter je bil dosti dolgo pri dunajski (!) policiji in na Dunaju gotovo ni tega delal, ker bi ga vrgli iz gledališča, ali povemo mu, da se niti ljubljansko občinstvo -ne bo dalo tako bagatelizirati, kot je on to storil pri premijeri »Jesenskega manevra." Šef ljubljanske policije bi pač lahko vedel kaj se spodobi in kaj se ne spodobi. Toliko za danes in upamo, da nam v bodoče ne bo treba več pisati o takih Lau-terjevih napakah. Predavanje »Akademije". Danes dne 19. t. m. se vrši predavanje ljudskega izobraževalnega društva »Akademija". Predava g. prof. Kobal o temi: 80 let vpodabljajoče umetnosti. Pričakujemo, da se bo cenjeno občinstvo tega zanimivega predavanja udeležilo v največjem številu. Nevaren tržaški svedrovec zasačen v Ljubljani. — Uspeh ljubljanske policije. Cezar Magazin je nenavadno ime, a tat iz navade, nevaren svedrovec je tu ovekovečani lastnik tega imena. Pride iz ječe zopet kje vlomi, vkrade in gre zopet v ječo, ga ni menda tudi pri nas na Kranjskem sodišča, ki bi mu bil Cezar več ali manj poznan. Je izrodek tržaške mularije, na njega je zrlo skrbno oko tržaškega policijskega nadzorstva. Nehvaležni Cezar pa se je temu skrbnemu očesu odtegnil in jo potegnil v Ljubljano. Vlekel ga je semkaj spomin 5 letnice na njegov vlom v trgovino gospoda Alojzija Jerančiča na Karlovški cesti. Tudi v noči od 11. nov. na 12. nov. je sklenil istotam in instotako v družbi »kompanijona" poskusiti svojo srečo. Oba sta bila oborožena z »instrumenti" o katerih je predsednik senata Vedrnjak dejal, da niso za zobe dreti. In ima prav g. Vedrnjak. Kajti imela sta pri sebi kup vitrihov, dleto in drugih sličnih priprav. Predno sta šla »na delo", sta preživela nekaj veselih tre-notkov okoli »ofcetnih" ljudi v neki gostilni. Ko sta se za težavni posel dovolj okrepčala, sta se napotila na obisk skozi zaprta vrata oziroma okno v Jerančiča trgovino. Bila je temna noč, lilo je, vse kot nalašč pripravljeno za take tajne obiske. Že sta poskusila svojo srečo, a ta vražja ljubljanska policija mora imeti tudi pri takih obiskih visokih tujih gostov svoj nos. Naš Cezar vsaj je zelo visok mož po svoji postavi. Mestnima stražnikoma Grošlju in Štanteju ta obisk ni bil kaj všeč. Še manj pa onima dvema ta dva nepridiprav. Odstranila sta se, a ker je ljubljanska policija tako radovedna, sta ju moža postave vprašala, kaj, kdo in kako. Odgovorila sta jima, da sta »malerja* in sta si spotoma le ogledala za »delo". Med to pravljico se je pomikal kvartet proti mestu. A naenkrat pa je oba nočna gosta prevzel opojni duh sv. Martina s tako silo, da sta bila pijana kot muhe. Zdaj je padel eden, zdaj je telebnil drugi na tla. Stražnika pa nista imela dovolj vere v tak duh sv. Martina, »povabila" sta ju seboj, To povabilo pa je na ona dva tako učinkovalo, da sta v divjem diru zbežala nazaj proti Gruberjevem prekopu. Stražnika za njima. Zaigral je tudi policijski telefon na pomoč in vjeli so res enega tička, med tem, ko je drugi srečno odtegnil pete. Vjeti tiček je naš Ce- Mali listek. Književnost, gledališče in umetnost. Slovenska Matica v Ljubljani. Zastopniki jugoslovanskih kulturnih društev, in sicer zastopniki; , »Matice Hrvatske" v Zagrebu, »Matice Slovenske" v Ljubljani, »Matice Srpske" v Novem Sadu, »Srpske književne zadruge" v Belgradu, »Društva hrvatskih književnika" v Zagrebu, »Pravnika" v Ljubljani, »Prav-ničkega društava" v Zagrebu, »Jeromin-skega društva" v Zagrebu, »Slov. Šolske Matice" v Ljubljani, »Hrv. Pedag. književnega Zbora" v Zagrebu, »Akademije" v Ljubljani, »Brace hrvatskega zmaja" v Zagrebu, »Glasbene Matice" v Ljubljani, »Sa-veza hrvatskih pjevačkih društava" v Zagrebu, »Zveze slovenskih pevskih društev" v Ljubljani, »Društva slovenskih zdravnikov" v Ljubljani, »Slovenskega planinskega društva" v Ljubljani, končno ravnateljstvo Deželnega gledališča« in zastopnik »Slovana" v Ljubljani, ki so ob priliki Vrazove stoletnice dne 10. in 11. decembra 1910 bili zbrani v Ljubljani, so se enoglasno izrekli v tem-le smislu: 1. V interesu kulturnega napredovanja jugoslovanskih narodov v okvirju avstro-ogrske monarhije je nujno potrebno, da se izpitom, položenim na zagrebškem vseučilišču, pripozna reciprociteta za dežele cislit-vanske. 2. Vsled praktične potrebe jugoslovanskih dežela, osobito Bosne in Hercegovine, ki še iz daleka nimajo potrebnega zar Magazin. V soboto popoldne je sedel kot »povabljeni gost" zatožne klopi deželnega sodišča. Na Cezarja je imela ta čast tak vpliv, da je čisto pozabil, da zna tudi prav dobro slovenski. Slovensko razpravo je ocenil z »no kapišo", Tudi slovenske razsodbe: 3 leta težke ječe, za nameček prisilno delavnico, izpočetka ni razumel. Ko ga predsednik vpraša, če je slišal razsodbo, pravi, da ne razume nič. A ko mu predsednik še bolj glasno in zopet slovenski ponovi izrek obsodbe, tedaj je začel laški lamentariti o infamiji ter o sličnih izbruhih svoje ljubezni do »kriminala". Iz tega bi se dalo sklepati, da je laški Cezar razumel, da bo imel svet več let mir pred njegovimi obiski in pred poslom njegovih svedrov. In za to gre priznanje našim zgo-rej omenjenim stražnikom, kateremu priznanju se tudi mi pridružimo. Božičnica dobrodelnega društva tiskarjev včeraj v »Narodnem domu" je bila zelo simpatična prireditev. Sokolska dvorana je bila polna tiskarjev in njihovih družin, a največ je bilo, naravno, otrok, katerim je božičnica bila tudi namenjena. Božično drevo je bilo zelo okusno ozaljšano, salonski orkester je dobro igral in razpoloženje je bilo — pri pogledu na vesele in zadovoljne obdarovane otroke — najboljše. Čestitamo našim vrlim tiskarjem na njihovi uspeli prireditvi. Iz Lukovice. Občinski odbor lukovi-ški je imenoval soglasno gosp. Josipa Žmavca, c. kr. deželnega sodnega svetnika v Novem mestu svojim častnim občanom za njegove zasluge, ki si jih je pridobil za časa njegovega službovanja na Brdu za jjubožni zaklad te občine. — Čestitamo 1 Načelništva podružnic družbe sv. Cirila in Metoda se prosijo, da pazijo na nabiralnike v svojem področju; vplivajo naj na trgovce, da imajo v zalogi družbeno blago, na gostilničarje, kavarnarje itd., da rabijo računske listke. Načelništva pa naj tudi vedno poročajo družbenemu vodstvu o pretečih narodnih nevarnostih ter naj oskrbe obmejnim slovenskim šolam in vrtcem božičnice. Zverina. Že večkrat kaznovani 20 letni Anton Bečaj iz Ravnika, napadel je na cesti 15 letno Marjeto Ilc iz Grobelj, jo vrgel na tla, z eno roko zvil njeni roki na hrbet, ji tiščal usta in nato posilil. Nezakonska mati morilka. Ko je bila nekoč, 19 letna dekla Marija Mežnar iz Zdevna pri Št. Janžu pijana, srečal jo je njen neznani fant in jo pregovoril, da se mu uda, kar je ta tudi storila. Porodila je na stranišču otročiča možkega spola. Neusmiljena mati je novorojenčka prijela za noge, ter parkrat vdarila ob zid stranišča in ga ubila, nato pa ga vrgla za sod kisline. Neprevidnost. Ignac Čuntar, ključavničarski pomočnik pri Prezeljnu v Novem mestu je gospodarju, ko je odšel iz delavnice vzel iz nezaklenjene omare samokres in tri patrone in se z istim igral. Samokres se sproži in zadene vajenca Karla Počrvina iz Valtevasi v prsa in mu prestreli pljuča. Počrvino so nezavestnega odnesli v bolnico. Stara tatica. Novomeška policija je aretirala znano tatico Marijano Krt iz Trzine, katera se je po večletnem zaporu zopet pojavila v prodajalni Koširja in mu ukradla več svilnatih naglavnih rut, spodnje krilo in otroško oblekco. Oddalo jo je okrožnemu sodišču. števila zdravnikov, pa tudi Hrvatske in Slavonije, je nujno, da se na zagrebškem vseučilišču čimpreje ustanovi medicinska fakulteta. Istotako je nujna ustanovitev tehniške visoke šole v Zagrebu, ki je deloma že finansirana. 3. Zastopniki jugoslovanskih kulturnih društev °pa obenem vztrajajo pri zahtevi, da je za Slovence v Ljubljani ustanoviti univerzo, in sicer najpreje juridično fakulteto. Tolstoj In češki antlmllttarlsti. — »Češke slovo" prinaša pismo zdravnika drja. Makovickega, v katerem Mako-vicky pripoveduje, da je Tolstoj z zanimanjem zasledoval gibanje med češkimi narodnimi socijalisti proti militarizmu. Namenil je Tolstoj češkim narodnim socijalistom tudi posebno delo, ki je imelo iziti v založbi »Mladih Proudov" (mladinsko glasilo češ. nar. socijalistov) hotel Tolstoj kjer je popisati češko antimilitaristično propagando in antimilitaristični proces v Pragi. Toda dela ni dokončal. Pisal ga je v zadnjih dneh svojega bivanja na Jasni Poljani, pustil je tam nedovršen rokopis, nadaljeval je to delo na poti in celo v Astapovem se je pripravljal k pisanju. Spis je ostal nedovršen, vendar izide tudi v tej obliki v češkem prevodu. S tem delom je hotel Tolstoj navdušiti češke mlade ljudi za nadaljno antimilitaristično gibanje. V začetku dela je popisoval Tolstoj slučaj duhoborca Kudrina, ki je bil obsojen v štiriletno ječo zaradi tega, ker je odrekel prisego in ni hotel služiti v vojski. Takih slučajev je bilo več in jih je Tolstoj popisal v knjigi: »Razorožite". Izkaz posredovalnice slovenskega trgovskega društva »Merkur" v Ljubljani. Sprejme se: 3 kontoristi, 1 potnik, 1 poslovodja, 8 pomočnikov mešane stroke, 1 pomočnik špecerijske stroke, 3 pomočniki papirne in galanterijske stroke, 5 prodajalk, 5 učencev. Službe išče: 2 knjigovodja, 1 korespondent, 4 kontoristi, 3 potniki 3 poslovodje, 26 pomočnikov mešane stroke, 9 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 15 pomočnikov špecerijske stroke, 5 pomočnikov modne in galanterijske stroke, 9 kontoristinj, 10 blagajničark, 12 prodajalk, 4 učenci 2 učenki. Posredovalnica posluje za delodajalce in člane društva popolnoma brezplačno, za druge pa proti mali odškodnini. Iz „koruznc“ dežele. Povodom naših notic o »divjakih" v Mostah, smo prejeli še naslednje vrstice, ki jih radi priobčujemo: Z zanimanjem sem bral zadnjič v Vašem listu, kako mnogo neporočenih parov obdarjenih z deco želi z vstopom v zakon zagotoviti otrokom ugodnosti, ki so po državnih postavah namenjene zakonskim potomcem. Kdor je sam izkusil, ta ve, kako drag je ravno na Kranjskem korak čez zakonski prag. Omenjali ste pristojbine, ki jo je treba šteti duhovniku za oklice in poroko, a ta svota je malenkost v primeri s pristojbino, ki jo zahteva postava od vsakega ženina pristojnega v kakšno občino na Kranjskem. V tem ko se vendarle še najde kje kak duhovnik, ki zastonj poroči siromake, se pristojbina v občinskem uradu tirja z vso strogostjo in ta je za navadnega človeka visoka, znaša namreč deset kron. Toliko velja ženitovanjska zglasnica. Kdor se ne izkaže z njo, ne more na Kranjskem stopiti v zakon. Deset kron moraš torej plačati županu, oziroma občini, ako se hočeš ženiti. Koliko imaš pa stroškov, predno prideš do župana; zakaj zelo redek je župan, ki bi ti na pismeno prošnjo napravil ženito-vanjsko zglasnico in bi ti jo po pošti poslal. Kako visoki so torej izdatki, ako n. pr. kdo stanuje v Ljubljani in je pristojen v občino ležečo kje ob Kolpi! Kako draga je zamuda delavnega časa! Več kot polovica divjih zakonov bi se izpremenila v postavne zakone, ako bi se odpravila draga ženitovanjska zglasnica. Zahteva se ta zglasnica od ženinov, kakor smo poizvedeli, edinole še na Kranjskem, Tirolskem in Predarlskem. Narodno-napredne gg. poslance lepo prosimo, da bi poizkusili rešiti kranjsko deželo te nepotrebne starokopitnosti in v prihodnjem zasedanju predlagali: Proč z ženltovanjsko zglasnico! Razne vesti. * Roparska zalega. Na rusko-nemški meji se že dalj časa klatijo razne roparske tolpe, ki vznemirjajo vso okolico. Ker niso kmetje varni svojega življenja, so se združili iz celih vasi skupaj in šli na lov na roparje. Pri Čenstohovu so naleteli na 14 banditov in jih izročili sodišču. Pri Lublinu so vjeli kmetje 30 roparjev, med katerimi je bilo tudi več ruskih policajev. * Kravali v ubožnici. V mestni ubožnici v Suttonu je prišlo včeraj do velikih Tolstoj In Poljaki. Po smrti Tolstega je kondoliral njegovi vdovi tudi p. Stoja-lowski. Dr. Makovicky mu je odgovoril in je pridejal: Sporočiti vam moram nekaj, kar Poljaki ne vedo. Lev Nikolajevič je iz vseh narodov najbolj ljubil Francoze in Poljake. Vprašal sem ga nekoč, zakaj ima Poljake rad mi je rekel: Ker jih v mladosti nisem ljubil. Bratje Karamazovl na odru. Moskovsko umetniško gledališče je uprizorilo dramatizirani roman Dostojevskega: Bratje Karamazovi. Inscenacija je bila nekaj posebnega. 190 skušenj je zahteval režiser Dančenko. Bratje Karamazovi so bili vrhunec njegove umetnosti. Delo ima na odru 20 prizorov. Nekatera mesta čita »lektor" pred odrom in se na odru kaže le živa slika. Drugače so ohranjeni prizori kolikor mogoče po romanu Dostojevskega z njegovimi besedami. Najkrasnejši prizor je »Vampir". Ko Ivah Karamazov debatira v deliriju z vragom. Ulogo Ivana je igral znani Kačalov z velikim uspehom. Kulturno delo v ^avstrijskem proračunu obdeluje praški „Cas“ na uvodnem mestu. Kako je pri nas s kulturnimi zahtevami in kako manjka zanje denarja, je znano. Kako pa so svote razdeljene, kaže naslednje: za nemške dekliške liceje na Češkem je določenih 62.000 K, za češke pa 49.000 K. Za ljudska vseučiliška predavanja dobe nemške univerze 37.500 K, poljske 13.000 K, Šeške 12.000 K. Koliko kron pa je za naše kulturne zahteve? Sandallon. Znani jenski filozof Ernst Hackel je izdal spis »Sandalion", kjer od- izgredov. Prebivalci ubožnice namreč niso hoteli jesti ovsene kaše in so ometavali uradnike z noži, vilicami in krožniki. Izgredov se je udeležilo 350 mož. Ko so na lice mesta došli stražniki, so bili ravno tako napadeni. Uradniki so bili primorani s silo ukrotiti uporne ubožce. Aretiranih je bilo okoli 90 razgrajačev. * Nezgoda parnika. Parnik »Palermo" se je nedaleč od španske obali potopil z vsem moštvom in blagom. Utonilo je 18 mož posadke in pet potnikov. * Kuga. Iz Liburnije se je kuga sedaj zanesla že na Rusko. V mestu Baku in Ba-tumu je že več ljudi za kugo umrlo. V astrahanskem okraju se kuga neprestano in z veliko hitrostjo razširja. * Obnovitev procesa dr. Crlppen. Le Neve, ljubica dr. Crippena, katerega so pred par tedni obesili, namerava, kakor se poroča, izposlovati obnovitev procesa dr. Crippen. Le Neve izjavlja, da je dobila iz Amerike dokaze, da so tamkaj videli dr. Crippnovo soprogo, ki je baje izginila iz Londona. Njena dolžnost je, kakor trdi, dokazati popolno nedolžnost njenega umorjenega zaročenca. In ravno vsled tega, ker baje dr. Cripnpenova soproga še živi, je dr. Crippen odklonil, se pred svojo usmrtitvijo poročiti z Le Neve. NaJnoveJSa telefonska In brzojavna porodit. Nemški minister-krajan. Dunaj, 18. decembra. V češko-nemških krogih prevladuje mnenje, da bo nemškim ministrom krajanom v novem Bienerthovem kabinetu imenovan nemški drž. poslanec dr. Pacher. Shod čeških radikalcev v Pragi. Praga, 18. decembra. V »Narodnem domu" v Kralevih Vinohradih pri Pragi se je danes vršil shod čeških narodnih socijalistov in radikalcev. Na shodu se je predvsem razpravljalo o sedanjem političnem položaju v avstr. drž. zboru. Poslanec dr. Salma je povdarjal,. da je sedaj najugodnejši položaj, da Čehi dokažejo istinitost njihovih besed, da noben avstrijski kabinet ne more vladati toliko časa, dokler se ne reši češko-nemško sporno vprašanje. Poslanec Hajn se je pečal z zadnjimi dogodki v parlamentu, zlasti pa z izvolitvijo dr. Fiedlerja kot predsednikom češkega enotnega kluba. Izjavil je, da češki radikalci vsled agresivnosti nemških poslancev ne bodo poslali svojih delegatov na češko-nemška spravna pogajanja. Češki radikalci hočejo toliko časa počakati, da se izvrši ljudsko štetje, pri katerem bodo lahko natančno sprevideli, kako stališče bo zavzela vlada. Drž. poslanec Choc je izjavil, da se bodo češki radikalci češko-nemških spravnih pogajanj udeležili šele tedaj, ko bodo videli, kako bo izpadla reforma glede poslovnega reda za drž. zbor, oziroma volilna reforma za češki deželni zbor. Noben češki poslanec pa ne sme vstopiti v novi Bienerthov kabinet toliko časa, dokler ne bodo rešena češko-nemška spravna pogajanja, ali pa dokler se ne bo o tem izjavila vlada sama. Koncem shoda je bila sprejeta resolucija, v kateri je bilo sklenjeno, da smejo češki poslanci v Bienerthov kabinet vstopiti le pod tem pogojem, če se spremeni sedanji vladni sistem. govarja raznim jezuitskim učenjakom na njihove napade zaradi potvarjanja klišejev. Dasi je Hackel zdaj že visoki starosti, ga vendar ni zapustila mladostna bojevitost, dovtipnost in šaljivost, ki so lastne njegovim spisom, in obdeluje s samozavestjo in štrikavostjo svoje jezuitske kritike. V spisu pripoveduje Hackel, da je zasluga jezuitov, da se je rodil, kajti njegov praded in pradedov oče sta bila med onimi 30.000 emigranti, ki so bili 1. 1732 izgnani iz Solnograda zaradi vere. Tako je prišla rodovina Hackel v Berlin, kjer je Hacklov oče spoznal Charloto Sethe, ki je postala njegova žena in tako mati sedanjega filozofa. Tako, pravi Hackel, je zasluga jezuitov, da sem se rodil in da sem napisal zloglasne »Svetovne uganke". Kaka čudovita božja previdnost! Glede svojega postopanja pri klišejih se Hackel opravičuje, da je izpremenil samo nebistvene stvari, da so se glavne stvari bolj razločile. Dasi je že H. Schmidt to 1. 1909 pojasnil, je Hackel še enkrat stvar ponovil. Hackel se bavi tudi z novotomizmom in o stališču cerkve napram filozofiji. Popisuje delo raznih katoliških družb. Bonifacijevo društvo, Liquorijansko zvezo, Baromejsko družbo, Pijevo društvo, Leonovo družbo, Coerresovo družbo in druge, ki se bodo združile kot Zveza Tomaža Akvinskega delale skupaj Keplerjevo zvezo (protestantska) proti svobodni vedi. Dalje polemizira Hackel z Was-mannom, Dermertom in Brasom, popisuje njihovo stališče in sredstva, s katerimi se bojujejo proti njemu. Češki agrarci In češko-nemška spravna pogajanja. Praga, 18. decembra. Izvrševalni odbor češke agrarne stranke je na svojem današnjem shodu sklenil, da se udeleži novih češko-nemških spravnih pegajanj, obenem pa izreče češkim agrarcem zaupnica glede njihovega postopanja v drž. zboru. Senzacionalna razkritja v Bolgariji. Sofija, 18. decembra., Pri današnji obravnavi proti ministrom Stambulovistič-nega kabineta so prišla na dan senzacionalna razkritja. Finančni in vojni minister izza Štambulovističnega kabineta sta namreč izjavila, da sta vse delala na ukaz kraljevega brata Filipa. Bivši vojni minister je povdarjal izrecno, da je vse, kar je ukrenil, storil na ukaz kraljevega brata Filipa. Ta izjava je povzročila po vsej Bolgariji velikansko senzacijonalnost. Pričakuje se, da bo potom nadaljnih dokazovanj prišlo na dan, da v afero ni vpleten le kraljev brat Filip, ampak kralj Ferdinand sam. Kralj Ferdinand je, kakor se poroča, že povabil bivšega vojnega ministra v posebno avdi-jenco, ki pa se je vršila popolnoma tajno. Kralj mu je hotel podati vse podatke, kako naj se zagovarja pred sodiščem. A vojni minister je odklonil vse kraljeve informacije in izjavil, da bo izpovedal pred sodiščem ie-to, kar bo njemu v prid. Volitve na Angleškem. London, 18. decembra. Končni rezultat volitev na Angleškem je sledeči: 272 liberalcev, 275 unijonistov, 43 pristašev delavske stranke, 73 Ircev in 10 O’ Brie-nistov. Tatvina v vojaškem skladišču v Premislu. Premisi, 18. decembra. V tukajšnjem vojaškem skladišču so danes prišli na sled velikim tatvinam. Zmanjkalo je namreč nebroj uniform in orožja. Policija je odredila obširno preiskavo in je prišla na sled že celi zvezi različnih sumljivih elementov, ki so zapleteni v te tatvine. Do-sedaj je aretiranih devet Židov, ki so kupovali ukradene uniforme in orožje. Splošno se pa domneva, da so s tatvinami v zvezi tudi različni oficirji. Umazano perilo visokih nemških plemičev. Berlin, 18. decembra. Berlinsko državno pravdništvo je izročilo dunajskemu sodišču prošnjo, da se aretirani aristokrat grof Wolf-Metternich kolikor mogoče hitro izroči berlinskemu sodišču. Dunajsko sodišče bo o tej prošnji že jutri sklepalo in grofa Wolfu-Meternicha najbrže takoj izročilo berlinskemu sodižču. Aretiranca bo spremljal do namške meje zato posebno določen detektiv, nakar ga bo prevznla v varstvo nemška policija. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Alfonz Breznik C. kr. zapriseženi Izvedenec In uCItelj »Glasbene Matice". Ljubljana, Kongresni trg štev. 13, (poprej Orariišče štev. 11.) Prva, najstarejša, največja ln edina domača tvrdka vseh glasbenih Instrumenta.', strun, (tudi specialitet) in muzikali). Nal* raznovrslnejša izbira in najcen. izposojevalnica prvovrstnih klavirjev in harmonijev. Prodaja na najmanjše obroke. — Ugodna zame.ia — lOletno jamstvo. — Generalno zastopstvo dvorne in komorne tvrdke Czapka JKiisler, Stelzhammer, H6U1 & Heitzman, Manborg, Horugel i. dr, Popravila In ugla-Sevanjavseh glasbil sprejema najceneje. — Vsak Instrument moje zaloge Je najskrb-nejSe preizkušen. Vsak vprašuje kje bi dobro in po ceni nakupil božična in novoletna = darila = Da ustrežem želji cenjenega občinstva bodem ravno ob tej priliki prodajal vse v zlatarsko stroko spadajoče predmete, kakor: uhane, prstane, verižice, zapestnice, moške in damske ure itd. po najnižjih cenah ter jamčil za pristno blago. Staro zlato, srebro in drage kamene kupujem —1 ali jemljem v zameno — Cenjena naročila, kakor izdelovanje novih predmetov ter popravila izvršim kar najhitreje in po izredno nizki ceni. L1ID. ClillSfE juvellr, trgovec z urami ter zapriseženi sodni cenilec Ljubljana, Wolfova ul. 3. Mali oglasi. Prazne že rabljene Skatlje v vsaki velikosti in množini se prodajo v modni trgovini P. Magdič v Ljubljani, nasproti glavne pošte. 419 10/9 Kupujte ,JUTR0‘! Izvod sam« 4 vinarje. Božična darila! Predno sl nakupite božičnih daril, blagovolite si ogledati še moje izložbe in presodite cene! Potrudite se potem v mojo trgovino, kjer se Vam dajo drage volje vsaktera pojasnila, da se prepričate in odločili se bodete takoj, da si nabavite svojih potrebščin le pri tvrdki H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg ali Sv. Petra cesta Špecijalna trgovina najnovejših precizij-skih ur (s spričevali točnosti) svoje lastne tovarne ur v hvicl z varstveno znamko „Iko“. Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine, juvelov ter briljantnih nukitov itd., istotako ogromna izbira kina-srebruega blaga, kakor: nastavkov, jedilnega orodja itd. itd., vse v najmodernejšem slogu. Postrežba strogo solidna! Cene najnižje! Na pismena vprašanja se odgovarja z obratno pošto. — Telefon št. 273. — Brzojavni naslov: „H. Suttner". Cenik zastonj in poštnine prosto! novi iz slavonsuega hrastovega lesa, izparjeni in ovinjeni od 56 do 65 litrov 100 . 120 , 150 . 180 . 200 , 250 . 250 . 800 „ se dobivajo po prav nizki ceni pri M. Hosner & Romp. Ljubljani, poleg ,Union". pivovarne Edino zastopstvo in zaloga .Prve hrv. tvornlce sodov" v Novski. IKolesaijem! = v znanje! = Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogniti mnogim stroškom, pusti naj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempariranem prostoru shraniti. Vse to oskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno ......... tvrdka IHZ. Čamemlk, špecialna trgovina s kolesi in posameznimi deli Ljubljana, Dunajska cesta št. 9. Meitil uvoz kave, veleprašarna\ Nova podružnica v Ljubljani Šelenburgova ul. 7 Tekoči kruh! Sladin! Prihranek mleka v gospodinjstvu. TT-pjl daje samo dr. pl. Trnkoczy-ja ' sladni čaj, imenovan „Sla-iyfnAI din"! Dobi se pri vsakem trgovcu, zavojček 7« kg i 50 Zdmvie! vinarJ'ev- zavoj po pošti J v glavni zalogi lekarne 50' 0 prihranka! (Kranjsko) samo 70 vi- Najboljši zajtrki narjev, katere se pošlje v znamkah. o c ■> cs «N OJ T3 O Ct> CArl0 iz belega hrastovega OUUC iesa| trpežni, močni Sode od finega špirita vinski sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove Iz tovarne špirita za fini špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino Izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 300, 400, £>00, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjše po prav solidni nizki ceni It. A. Eartmanna lasleMl Avg. Tomažič, Ljubljana, Mar. Terezije c. cn O CL ft> < sr £3 3 ta g, N ■— « N ST Dl O rt w ST 9? fpnp nizke ln solidne VjCIIC točna postrežba (s-R&vCi) Ne išči v tujini, kar najdeš doma! Vedno najnovejše damsko volneno blago, tuzemsko in inozemsko sukno za gospode, perilne parhente, kotone, zastore, preproge vse vrste, odeje, moiko letno in zimsko perilo, kravate, nogavice, rokavice izvrstne kakovosti po vsaki poljubni ceni. Posebno priporoča svojo veliko zalogo Sifona, platna, brisalk namiznega perila ter vezenine za nevestne opreme Manufakturna trgovina J. Kostevc, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 4. Lepa božična in novoletna darila! NajbogatejSa In velikanska tovarniška zaloga po liajnižjili cenah. Ure-budilke od 3 K naprej, nikel-ure od 5 K naprej, srebrne ure od 7 K „ šivalni stroji od 60 K * Vse novosti in velika izbira briljantov, namizne oprave iz srebra in kina srebra, nastavki, vase itd. — Ceniki s koledarjem in lepi plakati (kinč za gostilne) tudi po pošti zastonj. Za obilni obisk se priporoča, zagotavjajoč najtočnejšo postrežbo, z velespoštovanjem FR. ClIDEN, Ljubljana samo nasproti frančiškanske cerkve. Največja božična «* okasion prodaja v konfekciji za dame in deklice, ter izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke. Primerna koristna darila. Angleško skladišče oblek O. BERNATOVIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 5. • • (%|j_ Čudež a,meri3s:a