139. Strailha. f LMIjnl, i pcttk, a. jniji im .Slovenski Narod* vdja: v Ljubljani na dom dostavljen: . telo leto.......K 24— I pol leta...... . . 12'- I četrt leta • •••«, , 6— I na mescc .•••*. 9 2-— I I v upravništvu prejeman: I ćelo leto.... 9 . . K 52-— i pol leta ....... . 11*— i četrt leta*......, 550 na mcsec • ••••• , 190 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vređntitvo i KnmfloTa mlicm ŠL S (v pritličju levo.) toUfon ftt 34. Iifeafa vuk du iveter lsvztail ■•flelfe in prainlkt. Inscratl vcljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Pa rte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovora. Upravništvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, inscrati L tA, to je administrativne stvarL —— Posamoua števllka velia 10 vinari« v. ■ Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. »Mar*4aa tiskana" tatetoa ftt ti. .Slovenski Narod* vclja po pošti: za Avstro-Ogrsko: * ćelo leto .•••••• K 25*— I pol leta .••««•• . 13— I četrt leta «••••• . 6 50 I na mesec .••••• . 230 ' za Nemčljo: ćelo leto ... . . K 3fr- za Amerfko in vse druge dežele: ćelo leto.......K 35.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka* UaraTlilitvo (»podaj, dvorišče levo). Knallova ulica At 5, telefon si 85. Državni zbor. Laudabiliter se subiecit. — Koncesije uradnikom. — Rešilni komplot za Hochenburgerja. — Afera Lipovščak. D u n a j, 19. junija. Laudabiliter se subiecit. Namreč Tiemški »Nationalverband<, katere-mu so snoči državni uradniki umili glavo, da ga se danes boli. Nemci so tarej umaknili svojo zahtevo. da se mora na vsak način vršiti julijsko za-sedanje. in so to tem lažje storili, ker se je po&rečilo najti v spornem urad-niškem v^rašaniu kompromisno pod-lago. o kateri smo že brzojavno po-ročali. Ob petih popoldne se je se-stala pri grofu Stiirgkhu parlamentarna konferenca. ki bo gotovo pri-vedla do sporazuma. Uradniki dobe nekak preduiem na službeno pragma-tiko. katera naj se definitivno uve-ljavi s 1. septembrom, zbornica pa bo sredi septembra nadaljevala raz-pravo o novih davkili. Julijsko zase-danje odpade. S tem je situacija razjašnjena in parlament bo danes in jutri ter morda še v soboto opravil svoje delo brez nadaljnih težkoč. * * * Poslanec dr. R a v n i h a r je cfanes vložil svoj predlog. da se izreče justičnemu ministru Hochenbur-gerju nezaupnica. Kako utemeljen in kako nujen je ta predlog. je znova pokazala debata v tiskovnem odse-ku. kjer je branil minister Hochen-burger pretirano konfiskačno prakso državnih pravdnikov ter zahteval, da se prizna v bodoce le onim poro-čilom iz parlamenta imunitetno pravo, ki podajajo -pravilno sliko do-tičnega parlarnentarnega dogodka: z drugimi besedami: državnim pravd-rnkom naj bi bilo dovolieno. da v bo-doče razsojajo. a!i so poročila listov »pravilna-, ali ne! Rdečemu svinčni-ku se odpira najširše polje- Hochen-burger organizira sistematične atentate na svobodo tiska, in ako bi bilo v parlamentu dovolj čuta za konsti-tucijonalne in državljanske svobod-ščine, bi morala zbornica porabiti vsako priliko, da se zažene v tega najreakcijonarnejšega ministra grof Sttirgkhovega kabineta. T;>da mesto tega so napeli Nemci vse sile, da str-moglavijo dr. Ravniharjev predlog. Nad vse značilno je. da se proti njemu ne upajo nastopiti pri javnem gla- sovanju, boječ se občutnega poraza. Izbrali so si drugo pot. Predsednik zbornice dr. Svlvester je naenkrat mnenja, da predog ni v nikaki stvarni zvezi z budgetom in da ga torej ne more dati na glasovanje zaeno z drugimi, k proračunu stavljenimi predlogi, temveč da ga bo »po poslovniku« izrocil kompetentnemu od-seku. — To je žalosten trik, poskus strahopetneža, ki se zboji odkritega boja ter se skrije za kulise poslovni-ških formalnosti. Svlvestrovo mne-nje. da predlog ne spada v budgetno razpravo, je seveda popolnoma na-pačno, kajti baš pri proračunu igra vprašanje zaupanja ali nezaupanja v vlado ali posamezne ministre odlo-čilno vlogo. Zbornični predsednik je vrhu vsega že naprej desavuiran, kajti enak predlog je bil stavljen pri budgetni razpravi v odseku in o njem bi se bilo tam tuđi glasovalo, da ga klerikalci nišo umaknili . . . Proti predsednikovi odiočitvi, žal, ni nika-kega sredstva in akt terorizma se bo lahko izvršil, ne da bi se mogli predlagatelji nezaupnice ubraniti. Prekrasna slika: slovenski klerikalci in nemški ^Nationalverband- v bratski zvezi kot rešilni komite za Hochen-burgerja! V današnji seji se je poleg ostalih govornikov oglasil tuđi p^slanec SpinČić ter * oštrih besedah polemi-ziral proti izvajanjem posl. Dober-niga. Proi. Spinčić je dobro pouda-ril. da strah pred .Jugoslovanstvom. pred trijalizmom ne izvira iz skrbi za bodočnost države, temveč za bo-dočnost pangermanističnih ciljev. Zbornica bo še nocoj glasovala o budgetnem provizoriju. * * * Zanimivo interpelacijo so vloži-\\ posl. dr. Rvnar, dr. Ravnihar. dr. Oregorin in tovariši. Siidsl. Rundschau« je poročala, da je bil odlični častnik avstrijske armade. komaj 461etni generalmajor Hrvat Lipov-ščak nenadoma vpokojen. ker se je predrznil izreci na najvišjetn mestu strokovnjaško mnenje, da vojaške priprave v Bosni in Hercegovini nišo umestne in potrebne, ker nam od Srbije ne grozi nikaka ne arnost. Oficijelni organ vojnega mimstrstva Militarische Rundschau^ je na to objavila komunike, ki poudarja, da je bil general Lipovščak vpokojen zgolj iz zdravstvenih ozirov. Ta de-menti nasprotuje dejstvom in inter-pelanti so se zaradi tega obrnili na deželnobrambnega ministra s pozivom, da odkrito pojasni zagonetno afero. Interpelacija izreka sumnjo, da je LipovŠčakova afera v neposredni zvezi z obsojanja vrednim početjem gotovih visokih krogov, ki so hoteli v prebivalstvu na vsak način vzbu-diti prepričanje, da nam erozijo od srbske strani velike nevarnosti in da obstoja na siovanskem jugu prav-cata zarota proti monarhiji. Balkanski konflikt v ogr-skem parlamentu. V ogrskem parlamentu je vče-raj govoril v imenu avstro - ogrske-ga zunanjega ministra grof Berch-tolda ogrski ministrski predsednik gro! Tisza ter označi! glavne poteze naše zunanje politike. Grof Tisza je med drugim izvajal, da je monarhija prvotno, kakor vse druge države za-vzemala nanrarn balkanskemu vpra-šanju stališče statusa quo. Avstro-ogrska pa je prva izjavila, da se balkanskih narodov ne srne oropati sadov njihov zmag. V tem ni nika-koršno nasprotje. Mi smo zastopali princip statusa quo, dokler razmere nišo dozorele in smo se morali odpo-vedati temu stališču v trenotku, ko so mogli balkanski narodi iz lastne moči zajamčiti svojo popoino samostojnost in neodvisnost brez vmeša-v£nja kakšne tuje veleviasti. Nova ureditev razmer ne srne povzročati pesimizma, nasprotno, odstranjuje ćelo mnoge težkoče, ki so dosiej za nas ravno vsled tega principa obsto-jale, kajti zdaj se bo jasno pokazalo, da smatramo za svoj poklič in za svoj interes, podpirati razvoj in neodvisnost teh narodov. Ti narodi se bodo mogli še jasno prepričati, da lahko pri tem računajo na našo bia-gohotnost. Vodstvo naše zunanje politike je torej pravilno pustopalo, ko je takoj po prvih zmagah balkanskim državam izjavilo, da spretnija ta stremljenja s simpatijami. Mi smo pri tem potegnili le dve meji, ki so v ozki medsebojni zvezi: da namreč Srbija ne okupira ozemlja ob Ja-dranskem morju, v katerem stanujc-jo drugi narodi, in v zvezi s tem ne- 0 odvisnost albanskega naroda. Tuđi to odgovarja stališču, ki smo ga do-zdaj zavzemali. Mi smo to stališče tuđi mirno in vstrajno uveljavili, 1a-kd da je bila v tem oziru naša zuna-nja akcija popolnoma uspesna. Vsi incidenčni slučaji, ki so se n;ed to akcijo dogodili, spričujejo našo mi-roljubnost in dalekosežno poirpežlji-vost. Usodepolna napaka bi bila, če bi se ne hotelo razurneti te naše mi-roljubnosti in potrpežljivosti tei mislilo, da bi se mogla končna ureditev balkanskega vprašanja izvršiti s kršenjem naših interesov in biez nas. Takoj pričetkom konflikta je bilo stavljeno vprašanje desirterese-menta. Mi smo to stališče v gotovem oziru mogli akceptirati, namreč v toliko, ker nimamo nikakoršnih rerito-rialnih aspiracij in ker ne stremimo po nikakoršnem protektoratu ali pri-vilegiranem stališču. Pri tem pa so meje za naš desinteresemeiK, kajti popolnega desinteresementa ne mo-remo sprejeti. Mi moramo in borno varovali svoje interese glede vsega tega, kar se godi na Balkanu, in ne borno dopustili nikakoršnega razvoja, ki bi nasprotoval našim interesom. Naš interes je, da se zajamči prava neodvisnost balkanskih dr-žav, to je alfa in omega naše politike. To stališče smo v pretekiosti zavzemali in je borno zastopali tuđi v bodoce in tuđi zdaj, ko se balkanski narodi pripravljajo, razdeka si sado-ve svojih zmag. To vprašanje je zdaj dovedlo do jako oštrih nasprotstev med zavezniki in povzročiJo skoraj nevarnost vojne. V tej situaciji je pa prišla vmes posebna akcija Rusije napram Bolgarski in Srbiji in je po-vzročila taka naziranja, napram ka-terim moramo popolnoma jasno precizirati svoje stališče. Tuđi tukaj gremo s stališča prave neodvisnosti balkanskih držav, te naj sedanja vprašanja urede na katerikoli način, ali potom vojne, kar bi mi obžalova-li, ali mirnim potom. Kar se tiče mirnega sporazuma, tedaj pridesti obe državi do tega lahko na temelju proste odločitve držav ali pa s pomočjo razsodišča, tedaj prideta obe državi do tega postopanje. ki bi imelo značaj intervencije, pa bi ne bilo združljivo, s popoino neodvisnostjo balkanskih držav. Seveda se ne moremo dati v slučaju, da se zedinijo, da naj vpra- šanje razsodi izvoljeno razsodišče, ali da naj se resi potom rnediacije, omejiti, da bi ne uveljavili svojega stališča pri končni ureditvi balkanskih vprašani, in moremo akceptirati le tako ureditev, ki zajamčuje popoino in resnično neodvisnost balkanskih držav in ki ne nudi nobeni velevlasti takih predpravic, da bi se s temi kršila prava neodvisnost bal kanskih držav. Da se vzdrži ta princip, je za nas življensko vprašanje. Le - to jamči razvoj bodočnosti. Monarhija smatra za svoj poklič to, da pospešuje v mirnih časih razvoj do-brobita balkanskih držav ter jamči v nevarnih časih njihovo neodvisnost. Te naloge borno konsekventno in vstrajno tuđi nadalje zasledovali in upamo, da bo vsak korak, ki ga sto-rimo v tem oziru, nas še ožie spojil z balkanskimi državami. Lepo se sliši in čita ta govor, vendar pa smo prepričani, da mu niti grof Tisza sam ni verjei. Vse dose-danje postopanje naše diplomacije spričuje namreč ravno nasprotno. Pač še nišo pozabljena grozepolna poročila literaričnega oddelka našega zunanjega ministr., ki so o vsem drugem pričala nego o ljubezni in naklonjenosti. Tn tuđi zdaj bi bilo zanimivo izvedeti iz ust grofa Tisze, od kod izvirajo one nevidne moči in sile, ki podpihujejo sovraštvo gotovih šovinističnih krogov v Bolgarski in Srbiji. Pač bi bilo potrebno in za Avstro - Ogrsko koristno, da bi v resnici vodila napram balkanskim narodom politiko, kakor jo je ome-njal grof Tisza v svojem govoru. To-da politika naše diplomacije je ravno nasprotna in nas ne zbližuje z balkanskimi narodi, temveč nas na-ravnost odtujuje, kar najbolj dokazuje nazadovanje naših gospodarskih stikov s temi narodi. Dogodili na Balkanu. Bolgarski odgovor. Bolgarski poslanik v Belgrađu je včeraj izrocil srbski vladi bolgarski odgovor, ki obsega 27 strani in v katerem se polemizira s Pašiće-vim ekspozejem v srbski skupščini. Bolgarska nota kategorično odkla-n]a zahtevo Srbije po reviziji pogod- LISTEK. Doiga roka. M. G a r d e n h i r e. (Dalje.) »Kakor popolen Inžnjivec. Bil je razjarjen, poln sočutja za me in končno ravnotako potrt, kakor jaz sam. To sem pripisoval deistvu, da se mu je začela vzbujati vest in pa kes nad sramoto, v katero je nas vse privedel. Še na neko drugo točko vas moram opozoriti, mr. Conners. Nik-dar nisem hranil pri svojem sinu, vendar pa je v zadnjem času izdajal vsote, ki si jih je nemogoče na pošten način pridobil. Tuđi to je policija izvedela, vendar pa so me na to že prej od druge strani opozorili in namenil sem se, da se zaradi tega s svojim sinom pomenim.« »Ali je vaš gospod sin častnik?« *Ne. Ravnotako, kakor njegovi bratje nima nobenega zmisla za vo-jaško življenje. Vsled tega sem ga zaposlii pri poslaništvu. Rad se uči in studira in pri tem je bistre glave. Ima torej vse zmožnosti, da napravi tak nacrt, ki ga je ćelo ravnatelj na-zval kot ženialno loDOvščino.« >-Zdi se, da je ravnatelj na vse mislil," je pripomnil Conners. »Ali bi morda enkrat lahko govoril z vašim gospodom sinom o z-adevi?« >Nič ni lažjega nego to. Tem prej je potem ta neprijetna zadeva za me rešena. Ne mislite, »mr. Conners,- je poslanik nadaljeval s po-vzdignjenim glasom, »da sem prehi-tro pripravljen proklinjati svoje last-no meso in kri. Dovolj poznam svet, da ne sodim prehitro. Toda spričo tako zelo obremenilnega materiala, ki ga je ravnatelj pridobil z vestno pre-iskavo ter mi ga sporočil z največjo obzirnostjo. moram odložiti svoje orožje. V Parizu izgotovljeni naoč-niki, jecljanje, maroga — in pa dej-stvo. da so sledili osumljencem do Washingtona ter tam videli, kako je izdajal vsote, za katere jaz absolut-no nisem vede! -— so-li to dokazi krivde ali ne?« »Ne pozabite,« je rekel Con-ner s tolažilnim glasom, »da so vam ta sum sporočili, ko ste bili vsled odkritja sleparije že itak razburjeni in ko ste se že itak dovolj nesrečne-ga čutili, čeprav bi se ne vlačilo ime vašega sina v zadevo. Zdaj bi vas prosil, da pokličete mlađega moža, da morem ž njim govoriti.« Poslanik je pritisnil na gumb in je ukazal vstopivšemu slugi, naj pokliče njegovega sina, na kar se je obrnil zopet proti Connersu: »Jaz grem med tem k svoji soprogi ter se čez pol ure zopet vrnem; tedaj lahko nemoteno zaslišujete mojega sina.« »Če nas pa potem več ne dobite, tedaj izveste jutri kaj natančnejšega o meni,« je odgovoril Conners. »Nuj-no pa vas prosim, da ne omenite svoji gospej soprogi niti besedice o tem žalostnern sumu.« »Zelo prijazno je od vas, da mi nočete vzeti zadnjega upanja,« je rekel poslanik z medlim nasmehom. >Lahko se na to zanesete, da bom svoji soprogi to strašno dejstvo pri-krival, kolikor časa bo to le mo-goče. S tem se je poslovil, se nalahno priklonil ter odšel iz sobe, f Conners je gledal za njim ter zmajeval z rameni. »No?« sem vprašal. » Stvar bo vendarle hujša, nego ste prvotno mislili.« »Mnogo hujša,« je pritrdil Conners. »In zopet enkrat dokazuje, da ni vse zlato, kar se sveti,« sem nadaljeval. »Zdi se mi, da bi danes ne hotel niti najsiromašnejsi berač s poslanikom menjati.« »Ali pa z njegovim sinom,« je pritrdil Conners. »In ćelo najčasti-hlepnejša služkinja bi se za to za- hvalila, zavzemati zdaj mesto njene ekscelence. Vi se razvijate v pravega filozofa, dragi prijatelj, kar je za bo-dočega detektiva seveda tuđi neob-hodno potrebno.« ^Tako? Tega nisem vedel.« sem odgovoril. »Dozdaj sem mislil, da je glavna zahteva dobrega detektiva, da natančno pozna narave zlo-čincev. njihove navade in njihova zunanja posebna znamenja. Videl sem, kako ste marsikaj odkrili, kar je mejilo že na čudeznost...« »Za kar pa se nimam zahvaliti onim vednostim, kakor vi menite, temveč vsakovrstnim srečnim slučajem in dogodkom,« se je smejal Conners. »Pač ne,« sem odgovoril očita-joče. v,Vi me hote nočete razumeti.« »No, le pustite to,« me je začel pomirjevati. »Razkritje kakega zločina se bistveno prav nič ne razloču-je od kake druge poljubne iznajdbe in se včasih doseže po ravnoistih metodah, kakor ona. Detektiv se torej lahko okoristi iz vsakega spozna-nja in vsake izkušnje.« V tem trenotku je vstopil v sobo mlad mož bledega, toda prijetne-ga obraza in se je popolnoma nepri-siljeno obnašal. Takoj sem opazil, da nekoliko škili na eno oko, kar je par svetlih steklov naočnika le nepo-polno zakrivalo. Nehote sem pogledal njegove roke in sem opazi na njegovi levici ne prav očividno, modrika-sto marogo. »Dober večer — tč — entle-men,« naju je pozdravil, pri čemur mu je jezik precej nagajal. Ko smo se seznanili, je Conners takoj prešel k stvari. »Midva sva ravnokar z vašim gospodom očetom govorila o oni ne-prijetni zadevi, ki je tuđi vam ne-dvomno znana.« »Gotovo,« je odgovoril mladi mož. »Slišal sem tuđi o vas, mr. Conners. Moj oče je večkrat o vas govoril ter hvalil vašo spretnost v raz-kriyanju težkih slučajev. Pripovedo-vali so mi, da se bavite le s takimi stvarmi, ki prav posebno ugajajo vaši bistroumnosti. In popolnoma ra-zumem, da nudi vam zasledovanje takih zadev enako zabavo, kakor drugim lov na leve v Afriki. Ce bi se hoteli zdaj nekoliko zavzeti za našo stvar, bi vam bili neizmerno hva-ležni.« Nastopanje in govorjenje mlađega moža je bilo skozinskoz odloč-no in prikupljivo ter pričalo sicer o nekaki potrtosti, na drugi strani pa zopet o najivnem prepričanju člove-ka, ki se smatra vsled svojega dru-žabnega stališča varnega pred usodnimi udarci življenja. (Dalje prihodnJi&V Stran 2. SLOVENSKI NAROD. 139 štev. be o razdelitvi in zahteva, na] Srbija brezpogojno prizna pogodbo, na] izprazne teritorij, kJ je po pogodbi nesporno bolgarski in na) prizna kondominij takozvanega spornega ozem-Uat dokier ne bo razsodil o vpraša-nju ruski car. Ministrski svet v Sofiji. Včerajšni bolgarski ministr. svet St Je posvetoval o položaju. Do do-ločitve o vojni ali miru še ni prišlo. Sklenili so še par dni čakatL Srbsko staHšče. Jugoslovanska korespondenca fcoroča iz Belgrada: Navzlic temu, da se je zadnje dni od uradne srbske strani zelo odločno izjavljalo, da ob-stoja Srbija na svojih teritorialnih zahtevah napram Bolgarski in da bo Obstala na tem svojem stališču tuđi v slučaju resnih konfliktov, ne more-jo v tukajšnjih diplomatičnih krogih verjeti, da se bo obstoječi konflikt tako zelo poostril. V tem trenotku stoji Srbija pod pritiskom oficialne Rusije, ki sili, da Srbija odneha. V poučenih krogih ne morejo verjeti, da bi se kralj Peter in Pašić ne udala ne pritisku. Da se Srbija še vedno upira, povzrcčajo menda le vplivi, ki delu-jejo za kulisami, pri čemer vloga, ki jo igra Hartuig. ni popolnoma jasna. Ruski poslanik se je v teh dneh odkrito pokazal kot intimen svetova-lec srbske vlade. Hartwigov vpliv šega tako daleč, da bo Pašić svojo demisijo preklical sele tedaj. ko mu je pl. Hartwig to nasvetoval. Pašić poroča Hart\vigu o vseh dogodkih in očividno jemlje njegove nasvete kot direktivo za svoje postopanje. Vsled velikega vpliva, ki ga ima ruski poslanik na vlado in na kralja, se more upati, da bo prišlo do mirne raz-rešitve. ker se mora misliti, da za-stopa Harrwig v Belgradu miroljub-ne intencije caria in ruskega kabineta ter v tem zmislu svetuje merodaj-nim srbskim krogom. Misliti ni. da bi Hartwig delal politiko na svojo last-no pest ter vplival na srbsko vlado. naj prekriža politiko carjevoin Sazo-novovo. Da sta krali Peter in njegova vlada udana Rusiji, je razvidno že iz tega, da se kraljeva brzojavka na caria zelo razločuje od brzojavke kralja Ferdinanda in da je polna uda-nosti do carja. Zdi se. da se brzojavka tuđi z ozirom na to naziranje ni objavila, potem ko je bila brzojavka kralja Ferdinanda od bolgarske strani objavljena. SpopadL Iz Sofije poročaio: Dva Bolgara iz vaši Bogdancki v distriktu Gev-geli sta zbežala zaradi sekatur od strani Srbov proti bližnji bolgarski straži. Srbski in grški vojaki so stre-Ijali za njima in na bolgarsko stražo, ki je odgovarjala na streljanje. En srbski in en grški vojak sta bila ubi-ta. Bolgari nišo imeli izgub. Posebne izdaje sofijskih listov poročajo o resnih spopadih v Makedoniji. Posebna izdaja *Večerne Pošte« poroča, da so bolgarski prosto-voljci na več kraiih napadli Srbe. Uradno se ne daje nikakoršnih po-jasniL Dezertacije in kolera. Iz Belgrada poročaio, da se v bolgarski armadi zelo množe dezer-taciie. Srbske oblasti ne dopuščajo, da bi begunci prihajali v srbske kra-je. ker je nevarnost, da se ne zanese kolera. Begunci pripovedujejo, da razsaja v Štipu v zadnjih dneh v armadi in med prebivalstvom kolera. Prebivalstvo beži na vse strani. Štajersko. Rajhenburški oo. trapisti bi radi Ttađ trgom zagospodovali. Ni jim dovolj, da voli trapist, red v I. volil-nem razredu. Dali so tuđi reklamirati redovnike kot volilce v III. razredu, kateri pobožni želji pa rekla-macijska komisija ni ugodila. Ce bi šio po njih načrtih, potem bi bile vo-litve v ili. razredu sploh iluzorične. Mi starejši tržani se še prav dobro spominjamo, kako ponizni so bili ti gospodje, ko so prvič prišli v Raj-henburg. Na občini so ćelo podpisali izjavo, da se ne bodo nikdar vmeša-vali v občinske zadeve. Med njimi in tržani je vladalo dolgo vrsto let prijateljsko razmerje. Tržani želimo, da ostane pri starem. Ako nam pa bodo začeli ovijati vrv okoli vratu, potem pa so lahko uverjeni, da to tako iahko ne pojde. Rajhenburžan je dobra duša, dokier se ga ne izziva, kadar pa je treba, pa tuđi kresne. Rajhenburžan je bil, je in ostane svo-boden tržan! Iz Rajhenburga. Gosp. Miha 2mavc, trgovec v Rajhenburgu, de-la na vse kriplje, da bi zlezel na žu-panski stolček. Zato pisari naprednim voliicem razna pisma, v katerih jih roti, naj nikar ne pridejo volit ali pa naj volijo klerikalno listo. Med drugim tuđi piše, da so »liberalci« postavili kandidate samo iz srednjega in dolenjega trga, da je med temi ćelo neki čevljar in sicer g. Agrež in da našemu ubogemu gorenjemu trgu ne privoščijo niti enega odbor-naka. Gosp. 2mavc, to je za vas jako lepo, da se zavzemate za gorenji trg, samo glejte, da vam te stvari ne bodo obudile grenkih spominov na tište čaše, ko ste še hoteli vse kleri-kalce zmleti v Kunejevem mlinu. Se razumemo, kaj ne? Da pa vas skrbi za gorenji trg ne bodo preveČ mučile, vam izza kulis naznanjamo, da se bode sele vrŠil zaupni sestanek, na katerem si izberemo kandidate in pri tej priliki ne borno pozabili go-renjega trga. Seveda se takrat prav lahko zgodi, da postane kandidat tuđi kak čevljar. Naša stranka je demokratska in ceni delo rokodelca prav tako. kafcor delo trgovca, samo če je oseba značajna, ki ta pcsel izvršuje. Na tistem zaupnem sestan-ku si pa borno tuđi dovolili paralelo med značajem Agrežem in značajem Zmavcem. Naša stranka še torej liste ni postavila, a če vas je kdo po-tegnii, vam ne moremo pomagati, pač pa vam tukaj priobčujemo vašo kandidatno listo, da bodo tržani ptav spoznali vašo gorečnost za dobrobit slovenskega Rajhenburga. Evo jih: Alegro iz Stolovnika, Avsenak, Ple-terski, Pohle (st.), Žmavc. župnik Ceriak, ekonom Ceriak (vsi iz go-renjega trga) Kranjc, Johann Ra-tliev, Ivane, Schener, in dva pa £e volite. Po enega ste morali v Stolov-nik, kjer ga pa nimaio v domačem občinskem odboru, enega ste si pa izposodili od naprednjakov. Da bedo ti možje delali za povzdigo trga, je tako gotovo, kakor amen v očenašu. Koncert na Vranskem. Kakor smo že naznanili, priredi daleč okrog znani pevski zbor iz St. Jurja qb južni železnici pod vodstvom g. Čuleka v nedeljo. 22. t. m. koncert na Vranskem. Ne glede nato, da je dolžnost vranskega občinstva izkazati pev-skemu zboru, ki poleti na Vransko s številno udeležbo svoje simpatije, smemo pričakovati od Sentjurčanov res umetniški užitek. Z ozirom na krasen in obsežen spored ter zelo nizke cene, bodi v nedeljo naše geslo: Vsi na koncert! Izlet na Rusko kočo 1250 m priredi celjski odsek savinjske podružnice Slov. plan. društva v soboto 21. in nedeljo 22. t. m. Odhounajski cesti. Matiii Miklavci se dovoli prostor za prodajo klobas in kruha. Prošnje Marije Hirschmanno-ve. Josipa Vidmarja za prodajo tna-nufakturnega. galanterijskega blaga in čevljev na stojnicah na Vodnikovem trgu se odklonijo. V mestnem kopaliŠču v Koleziji se premesti prsna kopelj na nasprotno stran, kjer priteka voda. — Pogreb prot. Pajka, ki se je vršii včeraj popoldne, je na impozan-ten način pokazal, kako presrčne simpatije in kako splošno spoštova-nje je užival pokojnik. Udeležba je bila ogromna, kakor že dolgo ne pri nobenem takem sprevodu. Na čelu sprevoda so korakali dijaki ljubljanske realke in Sokoli, za krsto pa je stopala skoro nedogledna vrsta ob-činstva. Pokojnika so spremili na zadnji poti zastopniki vseh državnih in avtonomnih oblasti in najrazlič-nejših korporacij ter učnih zavodov in različnih društev, poleg teh pa še nebroj drugega občinstva iz vseh krogov. Na krsto je bilo položenih mnogo krasnih vencev. ki jih je pe- ljal poseben voz na pokopališče. Na | grobu je v imenu društva slovenskih profesorjev govoril prof. dr. 11 e -š i č, ki je v ginljivih besedah popi-sal pokojnika kot učitelja in znanstvenika, raziskovalca domovine in prijatelja mladine, ter sokolsko zna-čajnega in neutrudno delavnega ro-doijuba. Pokojnika so položili v rod-binsko rakev, v kateri počivata njegov oče in njegova mati, pa tuđi njegov sinček. — Ritmična teiovadba — telo-vadni plesi. Popoln ritem v telovad-bo — to je najnovejša smer v moderni telovadbi. Ta smer ima zlasti na Francoskem znamenite gojitelje (De-meny, Dalcroze), kakor je pokazal letošnji mednarodni kongres za te-lesno vzgojo meseca marca v Parizu. Seveda so tu mogoče različne metode. V slovenskem Sokoistvu je ta smer vzniknila samostojno. Prvi korak na tej poti so ženske proste vaje za slovenski vsesokolski zlet in deloma tuđi že inožke zletne vaje. Dasi smeino o ritiničnem izvajanju vaj govoriti tuđi pri prejšnjih prostih vajan, je vendar prej Šio samo za to, doseči kak položaj v gotovem, po taktu godbe določenem hipu, to je doseči ga kolikor mogoče hitro, šio je za kolikor mogoče niter gib do tega položaja, ki je v njem vseiej vztra-jal telovadec in še Ie v zadnjem tre-notku izvedel gib do novega položaja, kar najhitreje, da je gledalec ko-rnaj videl ta gib. V zletnih ženskih prostih vajah (v nianiši meri tuđi v moških) imamo prvič tuđi zategnje-ne, razmeroma počasnejše gibe. Z njimi dosegamo ne samo taktu primerno zavzemanje položajev, tem-več tuđi ritem \ gibanju do teli položajev, dalje dolge gibe, nepretrga-ne, trajajoče cei takt ali še dalj. Primerno godbi se hitrost gibanja med izvajanjem pospešuje ali pa zmanj-šuje ter gibom daje prikladnega poudarka. Ob takem načinu je moči vaje docela prilagoditi godbi in zlasti plesno godbo doceia izraziti v gibih in ne samo k godbi nekako tak-tirati z rokami in nogami, ne da bi bilo kaksne ožje zveze med godbo in vajo. Odpravljeni pa seveda vsled tega nišo docela prejšni »sekani« gi-bi. temveč se dado mnogokje upo-rabljati godbi prikladno, zlasti ob ži-vahnejšem ritmu. Velik korak naprej, ki ga je storil Sokol v Ljubljani v zadnjem času v ritmični telovadbi, pokaže zaključna točka javne telo-vadbe v nedeljo ob,kresni veselici. 16 telovadcev in telovadk v skup-nem nastopu zapleše ali zatelovadi (kakor hečete: ples v ožjem smislu je docela prepleten s telovadbo) naj-prej ples gavotnega značaja (skladba češkega skladatelja Pospišila) in nato valček Faust ). Vaje so jako slikovite, pa izredno težke. Gledalec ima vtisk popolnega baleta. Gibi rok in trupa so tu spojeni z najtežjimi plesnimi gibi nog. pri gavoti počasnejšimi, pri valčku hitrejšimi. Skoro pri vsa-kem gibu se pokaže drugačna. slikovita razvrstitev telovadcev in telovadk. V gibih je glasba izražena po-polnoma: izražena je vsaka nota. da, ćelo pasaže. Težkost in mestoma hitrost izvedbe — saj so tu (ražen drugih tcžkih gibov in skokov) dvojni in ćelo trojni obrati na V* takta — zahtevajo nenavadno izurjenost, za skladnost izvedbe ob vedno se pre-minjajoči razvrstitvi pa treba veliko pozornosti in mnogo vaie. Za to ritmično telovadbo pa treba ševe tuđi mnogo ritmičnega čuta v izvajal-cih ter mnogo gojitve in izpopolnje-vania tega čuta. Telovadke in teio-vadci se izredno trudijo, podati ob-činstvu velik užitek. Naj bi bil njiho-vemu velikemu trudu primeren tuđi obisk občinstva! — Javna teiovadba prične točno on polu 8. uri zvečer. Vstop udeležnikom kresne veselice na stojišča prost, za sedeže se bo po-biralo po 40 vin. — Revizija hlevov. Danes zju-traj je mestno tržno nadzorstvo pregledalo v mestnem ozemlju z ozirom na zakon o živilih pri 14 posestnikih kravje hleve v katerih stoji 51 krav. Revizija je dognala, da niti en hlev dneela ne odgovarja higienskim za-htevam glede pridobivanja tako važ-negi živeža, kot je mleko. Največ hlevrov je absolutno in relativno zelo nesnažnih in le nekaj jih je, ki bi se jih dalo šteti med relativno snažne. Pokazala se je neobhodna potreba tem produkcijskim prostorom posvetiti čim večjo pažnjo. Snažno in higiernčno neoporekljivo mleko je pač mogoče pridobiti le, če se od hle-va ćo prodaje ravna z mlekom tako, da ostane snažno in zdravo. — Voznikom v ravnanje. Sedaj, ko posestniki vozijo z raznih travni-kov skozi mesto seno, jih tem potom opozarjamo na § 7. cestno-policijske-ga reda za mesto Ljubljano, ki pravi: »Pripenjanje voza na voz. Voziti po cesti z dvema, drug na drugega pri-petima vozovoma ni dopuščeno. Tuđi samoteži vozički se ne smejo pri- penjati na druge vozove. Ker državna policija te vrste prestopke energično zasleduje, se morajo posestniki, sosebno še z dežele, pač po tem ravnati, ako hočejo, da jim ne bode potreba plačevati krutih glob. — Kolezija. Občinstvu se nazna-n]a, da je mestno kopališče v »Koleziji^ vsak dan odprto od pol 9. do pol 8. zvečer, za dame pa samo ob de-lavnikih od pol 9. do pol 12. dopoldne. Na Limbarsko goro! Gotovo je po imenu vsakemu Slovencu znana Limbarska gora, saj jo opeva ćelo narodna pesem. Bila je gori prevzet-na vdova krčmarica, katero sta na-prosila brata sv. Valentin in Pere-grin prenočišča. Prevzetna vdovica ju je zavrnila: »Kdor bo za sladko vince dal, ta bo pod mojo streho spal'/. Ker sta bila brata najbrže ab-stinenta, ali pa ništa imela denarja, sta šla naprej. Zažugala sta pa prev-zetni vdovici: »A še nocoj prevzet-nica, boš na pomoč naj' klicala!» Zadela je res prevzetnico še tisto noč velika nesreča: Ob devetih zvečer se ji je podušila vsa živina, ob desetih je vino izkipelo iz sodov, ob enaj-stih ji je vse do tal pogorelo in ob polnoči je obležala edina hči mrtva. Žena je zastonj klicala na pomoč kršćanska svetnika brata Valentina in Peregrina — ništa ji hotela pomagati. Sedaj je na Limbarski gori posvećena cerkev sv. Valentinu. Vsa-k^, leto je gori štirikrat velikansko romanje. Pridejo ljudje iz daljnih krajev. Tuđi Ljubljančanom je sedaj lepa prilika, da si ogledajo to prijazno goro, raz katero je prekrasen razgled na vse strani naše lepe domovine. Vsaki dan zjutraj odhaja namreč avtomobil »Avtomobilne zveze Celje - Ljubljana<' ob pol 7. uri iz Ljubljane. Pelje se vsak do postaje v KraŠnii, kamor priđe avtomobil ob 7. uri 45 min. V dobri uri je lahko vsakdo iz Krašnje že na Limbarski gori. Pot je zaznamovalo »Planinsko društvo . Na gori je gostilna. H kosi'U lahko priđe vsakdo v Krašnjo in ob 3/i4. se lahko odpelje proti Ljubljani z avtomobilom. Cena je samo 1 K 90 v na eno stran. Kdor pa bi hotel več hoditi, se pa lahko poda z Limbarske gore v Moravče (1 uro) tam kosi in potem gre peš na postajo Kresnice (juž. želez.) kamor ima hoda I1/c ure. Lahko pa nasprotno zjutraj porabi vlak juž. železnice; gre na Moravče. na Limbarsko goro, nazaj v Krašnjo in z avtomobilom v Ljubljano. Izlet je zelo obsežen in ne predrag. Poslužujte se Ljubljančani te prilike, da se nadihate zdravega zraka. Za večje družbe pripravi kosilo v Krašnji gostilničar Pavel Klop-čič, v Moravcah gostilna Toman. Sporočiti je po dopisnici! Sirovost. Pretečeni teden šli so nekateri posestniki iz kranjske okolice v svoje gozdove v Besnico po steljo. Ko pridejo njih vozovi mimo gostiine v Spodnji Besnici, prišli so fanije iz gostiine, ter brez vzroka s koli napadli voznike. jih težko po-skodovali in ćelo neko deklico ranili! Vođitejji izobraževalnih društev, kojim je samo politika glavna, vera in olika že bolj postranska stvar, bi tuđi tu zaklieali: ^Dejanja govore!^- Poroka. V Novem mestu se je poročila 18. t. m. gdč. Miči Sche-g u 1 a . hčerka odvetnika g. dr. Jakoba Schegule, s c. kr. železniškim inspektorjem g. inženirjem Ernestom Ampom. Čestitamo! Jz Sodražice. Na notico v zadnjem »Domoljubu« bi nič ne odgovarja!!. če bi je ne bil sodraški dopisnik s svojim dopisom tako hudo po-lomil. Kaj naj se sodraški naprednja-ki jeze zaradi razvoja Čukov, ko vendar na svoje oči vidijo, da pri kleri-kalcih sploh nič napredka ni. Kaj bodo CuKi — ražen par članov imajo zbrane samo take, ki se iim še ne bo kmalu na obrazih poznalo, katerega spola da so. Zaradi procesije bodo gasilci, če se jim bo ljubilo, že sami odgovorili in lahko jim bo povedati kaj prav izdatnega. Klerikalnega so-mišljenika in odbornika mi seveda ne borno ščitili. Če pravi, da bo še več govoril o klerikalnem »delovanju«, mora že kaj vedeti, saj da pri kleri-kalcih vse smrdi, to je znana stvar in ćelo možje iz klerikalnih vrst se zjrrnžajo nad tein. Kar se tiče zastave le rečemo: Kar ste vzeli — imej-te. Ker ste pa zadnjič svetovali, kdo jo naj nosi in kdo za njo koraka, vam svetuiemo, naj jo nosi A. R., za njo po lahko korakajo kakor ste jih dolo-čili Pran Pire p. d. Zverinak, drugi Mihletov Korle, tretji Jakob Cesar, da pa zadnji ne bo brez para, lahko povabite še Rajkoviča. Pa kmalu priredite tak sprevod; ljudstvo že komaj caka na ta komični prizor. Samo tistega pustite doma, ki komaj hodi. Sicer pa z bogom — maslo pozdravlja vaš špeh. Velik napredek pri zgradbi belo-kranjske teleznice. Iz Novega mesta se nam poroča: Vsled ugodnega vremena napreduje stavba uspešno na ćeli Crti. Večie postaje (Đirčna vas, Uršna sela, Rožni dol, postaje to* stran Gorjancev) so že postavljene % prav ličnem, modernem slogu. Prc* stor za te postaje so morali sele raz> streliti. Najzanimivejše delo se zdaj vrši v okolišu novomeškega kolodvora. Ze dosedanje razstrelbe, od-kopavanja obronkov Kapiteljskegai hriba ter nasipavanja strmega po bočja proti Krki, so premenila lice okolici Novega mesta. Mali mestm park pred koldvorom je že skoro iz-ginil kot materijal v globokih nasn pih. Istotako izginja mali gozd ob; dosedanjem iztočišču dolenjske pro-ge in Kolodvorske ceste. Ves ta materijal gre doli v veliki nasip ob Krki. Tuđi onostran, nasproti novomeški postaji dobiva okolica drugo lice. Kastelčeva, proti kurilnici nekoliko napeta njiva se na več straneh od-kopava, materijal pa dovaža po tiru za nasip ob strmem, skalovitem bre-gu proti Krki. Sem priđe tuđi nova, povečana kuriinica, ki bo zgrajena, da jo v slučaju poznejše potrebe lahko povečajo. V obeh kurilnicah (stara še ostane, kakor je), bo prostora za 15 lokomotiv. Prizidek k novo* meškem postajinem poslopju ne ba nič posebnega izpremenilo. 2eleznw ška uprava hoče tu še počakati, kal bo s projektirano progo Brežice-No-vo mesto. Ob Kolodvorski cesti se zdaj gradi močna škarpa, ki bo se-gala do konca dosedanjega malega mestnega parka. Sliši se, da bodo ob tej priliki prekopali tuđi grič za Mul-lerjevo gostilno; dalje tuđi del mestnega gozdnega parka nad Kolodvorsko cesto. Velikanski nasipi ob Krki bodo namreč požrli ogromno množino materijala. 2e lani načeti Kapiteljski hrib sedaj razstreljujejo in razkopavajo od dveh strani. Za podjetje je ta hrib neprecenljivei vrednosti. Z delom na nasipih so že tako daleč, da so prišli od obeh strani že skupaj; namreč zgorajšnji pro-vizorični tir se je približal spodnje-mu, ki je kot podaljšek dosedanje dolenjske proge vzpet ob strmini nađ Krko in se izpelje po dovrsenem str-minskem vodotoču naprej proti že iz-delanemu vhodišču v novomeški pre-dor. Zdaj napreduje tuđi delo ob vhodišču predora. Te dni so pričeli na-daljevanje obkopavanja vnanjega dela predora pod cesto. Tu čakajo skalovja pod cesto še velike zadnje razstrelbe. Po prvotnem nacrtu bi imel novomeški predor biti že koncem tega meseca gotov, pa^ se bo delo najbrže zakasnilo. Dovršena je podlaga drugega nasipa onokraj predora proti železniškemu mostu. Isto* tako je dovršen visoki, obokani pod-stavek za železniški most tostrart Krke. Z zgradbo opornikov na keso« nu sredi Krke so prišli že 10 m visoko nad vodno gladino. Zdaj se nada-liuje delo obokavanja drugega opornima za železniški most na desnem bregu Krke. : Na trnjevi večni poti do pravice. Posestnik v L. je bil zatožen pri županu P. občine N. zaradi poljske okvare. Župan P. je s svojimi pri-sedniki je obsodii posestnika L. zaradi te poljske okvare na denarno kazen. Posestnik L. se je proti temu pritožil, župan pa je to pritožbo kot prepozno vloženo zavrnil, dasi ni bila vložena prepozno. Ta zavrnitev ni nikoli postala pravomoćna, ker je župan strankam enostavno — ni do-stavil. Dasi torej L. ni bil pravomoćno obsojen. ga je župan vendarle dal za izterjanje globe zarubiti in mu je dal nazadnje tuđi prodati zarubliene predmete. Ker pa se, kakor vemo vsi, na javni dražbi prodajajo predmeti na pol zastonj, če se kupci za kak predmet posebno ne zaniniajo, je imel posestnik L. vsled te prodaje 256 K stroškov. ki mu jih je bil povzročil župan čisto po krivici. Zato je vložil ta posestnik pri okrajnem sodišču zoper župana tožbo na pla-čilo odškodnine v znesku 256 K. So-. dišče ie pa to tožbo zavrnilo, ker da sodišče ni pristojno razsojati o takih sporih, marveč le kompetentna administrativna oblast. Tuđi zoper ta sklep se je pritožil posestnik L. na okrožno sodišče, ki je pa bilo istega mnenja, kakor okrajno sodišče. Te-daj se je pritožil prikrajšani posest* nik na najvišji sodni dvor, ki je pa razsodil posestniku v neprilog in iz-rekel, da so administrativna oblastva poklicana razsojati o sporih radi pla-čila take odškod-nine. Posestniku L. torej ni preostajalo drugega, nego da je viožil isto tožbo pri okrajnem glavarstvu, ki je pa zavrnilo tožbo, češ da so sodiŠča poklicana razsojati o tožbah na plačilo odškodnine. L. se je pritožil na namestništvo, ki je pa potrdilo odlok okrajnega gla-varstva. Tuđi zoper razsodbo na-, mestništva se je pritožil L. na mini-strstvo za notranje zadeve, ki je pa zopet izreklo, kakor spodnji dve instanci, da so redna sodišča pokliča* na soditi o takih tožbah. Posestnik L. torej ni vedel, kako bi prišel do svoje pravice, kajti okrajno glavar-stvo, namestništvo (>deželna vlada) in ministrstvo za notranje zadevs so Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 139. Stev. izrekli, da naj vloži tožbo pri sodi-šču. Okrajno sodišče, okrožno sodišče in najvišji sodni dvor so pa toi-bo zavračali in dejali, da mora tožiti pri okrajnem glavarstvu. Nazadnje je šel posesrnik L. pred državno sodišče, ki je razsodilo, da imajo o takih sporih odločati vendarle sodišca. To razsodbo Je izreklo državno sodišče 22. oktobra 1912, dočim je vložil ta posestnik prvo tožbo pri okrajnem sodišcu že 17. oktobra 1902. Torej celih deset let in pet dni je trajalo, predno je spioh zvedeU kje da lahko toži krivičnega župana. Celih 10 let in 5 dni mu kruha pravice sploh ni hotela rezati nobena oblast. Cez 10 let in pet dni je smel zopet vložrti isto tožbo pri istem sodišču, ki je prvo tožbo kratkomalo radi nepristojnosti zavrnilo. Zdaj bo šla tožba gotovo zopet v vse instance in bog-ve, kdaj bo končno končana. — Ej, to je sreča živeti v državi s tako administracijo! Kinematograf »Ideal«. Samo 4 dni, petek, sobota, nedelja in pone-deljek predvajal se bo senzacijski detektivski roman »Skrivnost Cha-:eau Richmonda«, v 4 delih. Dejanje je slikovito, napeto pozornost zbuja-joee, tajinstveno in ganljivo. Pred-vnja se pri vseh predstavah in je tuđi otrokom pristopen. Ražen te slike so na sporedu: 1. Slike iz doline Ei-s^ka, (potovalni film). 2. Eden je pre-več, (humoreska). 3. Gaumontov te-den, (najnovejša poročila). 4. Bubije-va osveta, (humoreska). 5. Kokl gre na maškerado, (veseloigra). Zdravstveno stanje mestne ob-Čine ljubljanske od S. do 14. t. m. Novorojencev je bilo 17, mrtvoroje-ne: 1. umrlo jih je 25 in sicer 17 do-mačinov ter S tujcev. Umrlo pa jih je 6 za jetiko. 3 vsled mrtvouda, 2 vsled samomora, 14 pa za različni-mi boleznimi. Za infekcijozno bolez-nijo in sicer za mumpsom je zbolel 1. V prisilno delavnico so včeraj oddali JUletnega Roberta Holleta iz Luksemburga in ISletnega Iv. Stie-gerja iz Goiserna, okraj Gmiind v Zjrornji Avstriji. Narodna obrsmba. Očbni zbor moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Mostah se vrsi prihodnjo nedeljo, t. f. 29. t. m. v gostilniških prostorih gosp. Ge r i o 1 a v Novem Vodmatu. Snored objavimo v kratkem. Frosveta. II. produkcija gojencev »Glasbe-ne Matice«. Včeraj. dne 19. t. ni., je pokazala ^GIasbena Matica« drugo skupino svojih gojenk in gojencev, ki so pokazali svoje znanje v dveurnem vsporedu, obsegajocem 13, večino-ma klavirskih točk. Vidi se, da je klavir najbolj vdomačen instrument; vi-jolinistkin in vojalinistov je neka], dobrih pevk malo, dobrih pevcev se manj. Izmed pevk smo čuli včera] znano altistko gdčno. Angelo Malič, ki obiskuje o. razred pevske sole pn Hubadu. Njen toplo in prijetno bar-van alt se je zdel poprejšnje čaše se bolj simpatičen kakor včeraj. Pokazala je sicer v dveh težkih skladbah izdatno obsežnost svojega glasovne-ga materijala in mnogo pevske rutine. Kot pevka je nastopila tuđi gdč. Antoniia Žustar. Na tiskanem sporedu stoji, da obiskuje drugi razred pri g- Hubadu. in če je to resnica in ne tiskovna pomota, je ta gospodična že izredno solana pevka. Izgovarja slabo, vse je še nekam zabrisano vendar primeroma precizno zapeti Lajevče-vo »Pesem o tkalcu« in Krekovo »Misli«, ni nikakoršna igrača. Gospodična razpolaga s prijetnim sopranom. Pri igranju na goslih je pokazala temperament gdčna. Vinceneija Rav-nikar iz sole g. Vedrala. Gdčna. Ber-ta Marolt. učenka klavirske sole gospoda Antona Trosta je igrala s spretnim klavirskim znanjem Dvofa-kove »Varijacije v as-duru«. Obču-dovali smo njeno izborno muzikalno memoriranje in lahkotno prednaša-nje, s katerim je zmagala vse težkoče brez truda. Njena točka, ki jo je odigrala na pamet, je bila v primeri z drugimi, izredno dolga. Morda bi bilo prav, da se drugič take stvari ne dev-Ijejo na konec programa, ko publika komaj caka, da odide, temveč v ospredje. kjer dobi igralka za svoj trud vsai primerno uvaževanje. Kla-virski talent je pokazala gdčna. Nilka Potočnik. — Obisk je bil prav dober, aplavdiranja obilo. Nekaterim gospo-dičnam se je bilo treba posebe zari valje vati za ploskanje; gdčna. To-rellijeva je prejela za svoje marljivo igranje na klavirju šopek. Razne stvari. * Eksplozija. Iz Pariza poročajo, ndelovalo okrog 150 ljudi. Tuđi ženske proste vaje se bodo izvajale. Naraščaj bo pokazal, kam privede smotrena in vstrajna telovadba, zaključila pa se bo telovadba z impozantno skupino. — Tuđi za telesni biagor bo najbolje skrbljeno. postavljeni bodo razni paviljoni, v katerih bo dobil obiskovalec vse. kar si poželi njegovo srce, komur bo sreča nula, bo odnesel tuđi kak dobitek, tuđi živega lahko in kogar bodo sr-bele pete, bo tuđi prišel na svoj račun. — Sviral bo pri prireditvi lastni •salonski orkester. ki se je vr zadnjem času moćno povzpel in si stekel že marsikje nevenljive zasluge. — 6. julija torej vsi, ki čutijo narodno in so prijatelji agilnega društva, na prire-ditev Sokola I. Na zdar! Sokol II. priredi v nedeljo. dne 1.3. juliia svojo javno telovadbo v Hribarjevem gaju. Spored je zelo raznovrsten. Sokol II. v svojem okraju ter sploh pri zavednem ob-činstvu priljubljen, zato bodi dolž-nost vsakogar. ki je prijatelj sokolskih prireditev. posetiti to veselico. Skrbljeno bo za vse. Bratska društva ter njih elani se opozarjaio na to prireditev. Na zdar! Napredno gospodarsko in pro-svetno društvo za Krakovo in Trnovo priredi v nedeljo svojo letno veselico v Hribarjevem gaju. Natančnejši ; rogram je itak na plakatih in se se jutri objavi v listih. Odbor nam na-^nanja. da si je društvo uredilo nanovo jako lepe in praktične stoinice, ki jih drage volje odstopi naprednim društvom proti nizki odškodnini na posodo. Bratska društva naj si jih blago vole ogledati. Za kongres narodnih organizacij sklicani prvi sestanek se vrši v sobo-to, 21. t. m. ob 8. uri zvečer v restav-raciji Narodnega doma v Ljubljani. — Sestanek se vrši po § 2 društvenih pravil in orosimo vse one gospode in društva, ki so tozadeven dopis pre-jeli. da ga smatrajo kot vabilo. Društvo zdravnikov na Kranj-*kem. Izredni občni zbor bode v ;^etek\ dne 4. julija ob pol 8. zvečer v posebni sobi hotela »Union--. Šišenskega Sokola izlet v Po-stojno bo ob lepeni vremenu v nede-ijo, 6. julija. Ob tej priliki bosta vozila iz £iške, oziroma Ljubljane v Postoj-no dva avtomobila, eden dopoldne, drug popoldne, in se lanko izleta ude-ležc. kolikor bo pripuščal prostor, tuđi druge osebe. Priglase sprejema in daje pojasnila g. Fran ine: Ivan) Ogrizek v Spodnji Šiški. Iz Rovt. Prostovoljno gasilno društvo priredi v nedeljo, dne 21. ju-nija javno tombolo s plesom. Društvo za oskrbo gluhonemih slepcev na Avstrijskem. Meseca de-.embra lanskega leta se je ustanovilo na Dunaiu društvo z imenom: Fiirsorgeverein fiir die Taubstumm-blinden in Oesterreich. Namen tega društva je, ustanoviti zavod, kamor bi sprejemali giuhoneme slepce z Av-strijskega na vzgojo, izobrazbo in de-lo. Nadaljni namen društva je pa tuđi, da vodi natančne zapiske gluhone-mih slepcev od njihove prve mladosti naprej. To društvo bi zdaj rado dobilo od dotičnih občin naslove ondaj živečih, pri Ijudskem štetju leta 1910. kot >gluhonemi slepci« popisanih otrok, ki bi morali v solo hoditi. (Ime in starost gluhonemih slepcev. ime in bivališče ter poštna postaja staršev ali varuhov.) Društvu ie podaril nek dobrotnik hisa z vitom na Dunaju, XIII/5, Linzerstrasse št. 478. To hišo je društvo priredilo za dom gluhone-mim slepcem z Avstrijskega ter jo namerava dalje tako urediti, da bo zadoščala vsem pomoči potrebnim gluhonemim slepcem z Avstrijskega. Dostej so bili sprejeti v omenjeni društveni dom že 4 gojenci iz tren raz-ličnih kronovin. Na to društvo opo-zarjamo one kranjske občine, ki ima-jo med svojimi domaćini morda ka-kega guhonemega otroka, da mu pri-javijo zaželjene podatke za matico gluhonemih slepih otrok. Pročitane časopise v šent-jakobskem okraju sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda Ijudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero. Umrli so v Ljubljani: Dne 19. junija: Emilija Bole, tr-govčeva žena, ,^6 let, Tržaška cesta 8. — Marija Schober, žena velepo-sestnika, 50 let, Elizabetna cesta 2. — Ana Veterac. hči delavke, 1 leto, Karolinška zemlja 31. Damšnji list obsega 6 stranu Izđajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnirsn in tisk »Narodne tisknrn?::. A&sqIuioo Đaiioljla ostoa m m\i Zitn* mmnm w Budimpefttf. Dne 20. junija 1 nedeljah in praznikih). Ckr. driavBO-t6lemliko ravnateljstvo ¥ Trst«. Stran 6. SLOVENSKI NAROD. 139 §tev. Riiisketiit (imilJlđfafiiiifitiirniatiMiJte. ' Prospekte in pojasnila daje zastonj 1 ravnateljstvo. Ugodna prilika za nakup! KONJI 4 za poštno vožnjo :: :s :: 3 pincgavci za težko vožnjo 2 za hitro vožnjo (jukerja) 1 za jezo in :: :: :: :: :: 1 lepa plemenska kobila :: vmi stari od 4—8 Ut so tako) po ugodni ceni na proda) pri §osp. Josipu Seidlu v Spodnji Šiški št. 2. Priporoča se AXTOy ŠARC trgovina s perilom, pralnica in likalnica Ljubljana, Selenburgova ulica -5, 874 Št. 1378. Raspis. 2169 Mesina občina v Idriji namerava svoje poslopje !t. 509 dograditi v stanovanjske naine. V to STrho se razpisuje oddaia del, ki so proračunjena, kakor sledi : 1. Zidarska dela '. . 45774 K 46 v 2. Tesarska dela . . 10506 » 80 » 3 Krovska dela . . 3143 » 50 » 4. Kleparska dela . . 4068 » 66 » 5. Mizarska in ključav- ničarska dela. . . 9236 » 80 » 6. Pleskarska dela . 1435 K 50 v 7. Steklarska deia . 902 » — » 8. Pečarska deU . . 2272 » — » 9 Slikarska dela . . 1068 » 20 » 10 Razno . . . 556 » 33 » skupaj 78964 K 25 v Od svote za zidarska dela se odračuni vrednost že stojećega zidišča, ki se bo mcglo porabiti pri novi zgradbi. Pismene, v=a ali posamezna dela obsegajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkh m enotne proračunjene cene, se naj dopošljejo do 30. iualja 1913 žnpanstvn v Idrl)L Ponudbe. kolkovane s kolkom za eno krono. ie dopo^lati zapečatene 2 napisom. „Posudba za prevzem gradbe občinskega poslopia 61 509 v Idriji". V ponudbi mora ponudnik izrečno izjaviti, da so mu stavbni pogoji v vsej vsebini znani in da se jim v slučaju prevzema zgradbe brezpogojno ukloni. Ponudbi je dodati kot varŠčino 10% stavbnih stroškov v gotovini ali v sirotinsko varnih papirjih po kurzni vrednosti- ObČinski odbor ima pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbe ali cene. Nacrti, proračun in stavbni pogoji so na vpogled v obČinski pisarni v Idriji, Mesino županstvo v Idriji, dne 17 junija 1913 župan. Um straua. Avstr. amerikan. :: zaloga čevljev :: Prešernova nL 52. p JOSi čevlji po kakovosti, :: priležnosti in elcgaici :: prekose vsako tafareico. P Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov. Oltfki koocipijent s 51etno prakso, samostojen delavec' dobre reference, tiče mašta. — Cenj. ponudbe pod šifro MDr. N. M.11 Da upravništvo »S!ov, Naroda« 213^ Eleganloo stanovanje obstoječe iz 3 sob, kopnlnice, pritiklin in uporabe vrta, 2149 se odda takof, ev. za avgns! v ▼ili pod Soinikom (Večna pot 1). Eostom, hi doSiDjajo v Trst, 1351 se nriporoča Trst, ulica Carradori št. 15, 5 minut oddaljen od južnega kolodvora. Restauracija ulica Carradori 18 (vogal ulice Ghecja), Na Gom'lsheni, sotini okraj Vran- sko, v blitini cerkve in sole se takoi proda enonadslropna pripravna za trgovino ali gostilno. Hiša je v najlepšem stanju in je bila cenjena ni K 27.000 —, a se vi d rodbinsk h razmer zelo ugodno tuđi globoko pod to ceno proda. — Natančnejša pojasnila daje pi-arna g. 2105 dr. Josipa Karlovšeka v Celju. Resna ženlfna peoaliia. Drž. uradnik na Gorenj-skem s pravico do penzije in z letno plačo 5000 K, se želi poročiti z dekletom ali vdovo brez otrok v starosti od 30 let naprej. Pogoj: zdravie, neoma-deževano živlienie, dobro srce in najmanj 25.000 K premože-nja. Diskrecija zajamčena. Resne ponudbe s sliko pod „Lepa Gorenjska" na upravništvo >Slovcriikega Naroda«. 1927 l A JiiiklHa"joioliiiliki![2aiieL „UkMoialoiiDlerzaždiL Fotografske aparate kakor tuđi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi Ittonaniin in drogerija „Adrija" Matirao kODcesilniraia prodaja stropu 2798 v Ll«bl{ud, Selenburgova ulica št. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto Zahtevajte cenikel St 278/pr. 2167 Razpls službe. V smislu sklepa občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljana z dne 22. aprila t. 1. razpisuje se pri stavbnem uradu mestnega magistrata iluzba Mima nadUsarja s prejemki VIII. činovnega razreda magistratnih uradnikov, to je z letno plaČo K 3600—; aktivitetno doklado K 1150*— ter s pravico do napredovanja po določilih veljavne službene pragmatike za mestne uradnike in pa služba stavbnega praktikanta z adjuntom letnih K 1500'— ter pravico do napredovanja v smislu določil služ* bene pragmatike. Za oddajo teh služb zahteva se poleg splošnih zahtev ii sprejem v službo mestnega magistrata, to je: l)avstrijsko državljanstvo, 2) neomadeževano dotedanje ivljenje, 3) telesno in duševno zdravje, 4) starost najmanj 18 in ne več kot 40 let; še posebej dokaz strokovne sposobnosti in sicer: 1) z uspehom dovršeni popolni studij na kaki tuzemski tehniški visoki soli z vsemi uspešnimi teoretičnimi in praktičnimi izpiti, kakor se zahtevajo za vsprejem na enako mesto v državni stavbni službi; 2) z uspehom napravljeni praktični izpit za državno stavbno službo. V teku dveh let po dnevu vstopa v mestno službo mora v tehniško službo vsprejeti uradnik z uspehom napraviti praktični izpit za državno službo, sicer se odpusti iz službe, Če mu obČinski svet ne dovoli novega roka. Prosilci za prvo ali drugo razpisanih mest vlože naj svoje pravilno opremljene prošnje najpozneje do 1. julija 1913. pri predsestvu mestnega magistrata. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dnć 16 junija 1913. Narodno knjigama u Ljubljani priporoča tledeče knjige: Aleš iz Razora. ^„Sl8*1 Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več. Atila xt Fmnni R°manca- Napisai Allla ¥ JjlilUUl. Ant Aškerc. Cena bro5. I K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 10 vin. več. Brodkovski odvetnik. ^°; Češki spisal V. Beneš-Šumavsky. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več. Cez trnje do sreče. RI^, F. Senčar. Cena broš. 1 K 20 vin., vez. 2 K 20 vin., s pošto 20 v več. flroh in cmph Zabeljene in oso-trrCC Ili Smeli, ijene kratkočas- nice. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več. flfiennil ^ahar Humoristično-sa-UUSPUU Adi)dl. tirične in resne sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Cako. Cena broš. 80 v s pošto 10 vin. več. ftnannri RnPPt Humoristično-sa-IJDapOll DUUcJk. tirične in resne sličice iz sedanjosti. Spisal Luigi Calco. Cena broš. 70 vin., s pošto 10 vin. več. ITrili MatiOT Zgodovinski roman. HrdlJ iHdljdZi. spisal Fran Remec. Cena broš. 2 K, vez. 3 K, s nošto 20 v več. Lepi striček. (Bel-ami). Roman. Franeoski spisal Guy de Mau-passant, prevel Oton 2upanČič. Cena broš 3 K 50 v., vez. 4 K 70 v., s pošto 20 vin. več. Ljubezen in junaštva stra-bopetnega praporščaka. Zgodovinska povest. Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več. Ljnbezen Končanove .'. F1a«o Zgodovinski roman, Spisal Hidre. Fr. Remec. Cena broš. 1 K 50 v, vez. 2 K 50 v, s pošto 20 v več. Libera nos a malo. S' roman. Spisal Vladimir Vesel. Cena broš. 1 K 40 v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v. več. HfToli 1ai»i1 Roman za mladino in od- illdll 1U1U rasie. Angleški spisal F. H. Burnett. Cena broš. 1 K 60 t, vez. 2 K 60 v, s pošto 20 v več. W|nn Socijalen roman iz ljubljanskega ilillid. življenja. Spisal A. P. Rušič. Cena broš. 1 K 20 v, vez. 2K,s pošto 20 v več. Najhujši sovražniki. |^soal Murnik. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Narodni kataster Ko- i*n&1ra Spisal Ante Beg. Cena 60 v, JlUO&C« s pošto 70 v. Orincttftinncti sPisa! ^ozman. aUblUjUUSU. cena 70 v, s poSto 80 vin. 0 službeni pogodbi S"* kov in drugih delojeraalcev v podobnih službah. Cena 50 v., s pošto 10 v. več. nhftfil TaA drZ- zakonika št. 89 z UKirilll USU dne 16. avgusfa 1907. Cena 1 K, s pošto 20 vin. več. OsnoTni nauki 0 narod-nem gospodarstva. S 2^" Cena 3 K, s pošto 3 K 20 v. Opatov praporščak. zvi°^r roman. Spisal Fr. Remec. Cena broS. 1 K 80 v, vez. 2 K 70 v, s pošto 20 v več. Pravljice za mladino s clliromi (Prevodi čeških in hr-DlllkctlUI. vaških pravljic.) Cena vez. 5 K., s poSto 30 vin. več. Prava in neprava ljube- ■ran Povest. Spisal Blaž Pohlin. Cena £CU- broš. 1 K 60 v, vez. 2 K50 vin., s pošto 20 v več. PrOltianOfiri Novela. Spisal Franc rrUliidiJdilLl. Remec. Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v. več. Uiinni cmah Ruski spisa! Leonid AUCUI blllCil. Andrejev,preložil Vladimir Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več. Rienzi zadnji tribunov. Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Edvvard Lvtton-Buhver. Cena broš. 4 K., vez. 5 K 20 v., s pošto 30 vin. več. Cr||"|l|f| Slike iz pariškega življenja. M€t|IIiU Franeoski spisal Alphonse Dau- det, prevel Oton Župančič. Cena broš. 2 K-, vez. 3 K, s pošto 20 vin. več. Skrivnost biše št. 47.1°; Angleški spisal 1. Storer-Clousten. Cena broš. 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v., s pošto 20 vin. več. Skušnjave Tomaža Kr- 1t1O7ilQirp1rSI sPisa! Šepetavec, 2 UlC/ilJdVb&d. 2vezka.Cenabroš.2K 40 v, vez. 3 K 20 v, s pošto 30 v več. Strahovalci dveb kron Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s pošto 30 v več. Cttara devina povest- sPlsal J- DldTd UUVltd. oblak. Cena broš. 60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več. Slovensko - nemška meja na Koroškem.B^^nfJrk 1 K 40 v, vez. 2 K 40 v, s pošto 20 v več.