Vsem naša čestitka 061. maju Gre za pravilnik o delovnih razmerjih in pravilnik o ugotavljanju in izrekanju ukrepov zaradi kršitve Pomembnost sprejetih splošnih aktov o urejanju medsebojnih delovnih razmerij članov delovne skupnosti je precejšnja. Osnutek obeh pravilnikov so vse delovne enote na svojih zborih obširno obravnavale. Pri tem je prišla do izraza zavzetost vseh, da si uredimo svoja medsebojna delovna razmerja čim boljše, da bodo skladno s poglobljenim delavskim upravljanjem urejena tako, da bodo podlaga za čim več jo proizvodnost in s tem izboljšanje našega standarda. Organizacija samoupravljavcev Nekaj misli o vlogi in nalogah sindikata v našem podjetju Če bi skušali analizirati delo naših sindikalnih organizacij, bi toorali vsekakor ugotoviti njihove dobre in slabe strani. Dobre strani so predvsem v tem, da je čutiti prizadevnost sindikalnih organizacij, da bi prispevale svoj delež k urejanju notranjih razmerij v delovnih kolektivih, zlasti pa so bile aktivne ob urejanju gmotnega položaja delavcev. Prav gotovo pa je tudi res, da si glede vloge in nalog sindikata le še nismo povsem na jasnem in od tod tudi izvira dokajšnja neaktivnost prav na tistih področjih, ki so temeljna za sindikalno organizacijo v razmerah delavskega samoupravljanja. NOVO 1ZVOL.VFNI ČLANI DS PODJETJA Na volitvah dne, 18. marca 1966 so bili v centralni delavski svet izvoljeni: 1- Marjan Duh, kvalificiran tesar. gradbeno vodstvo Maribor. 2. Karel Ficko, gradbeni delovodja, gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem. 3. Jože Ferfolja, kvalificiran zidar, gradbeno vodstvo Koper. 4. Vinko Florjančič, skladiščnik, lesni obrat Škofja Loka. 5. Franc Gačnik, diplomirani gradbeni inženir, gradbeno vodstvo Maribor. 6. Lado Janžekovič, šef komerciale, gradbeno vodstvo Maribor. 7. Milan Lojevec, strojni ključavničar, kovinski obrati Ljubljana. 8. Ivan Lovec, šef kovinskih obratov Maribor. 9. Janez Martinčič, inštruktor, strojno prometni obrat Ljubljana. 10. Roman Markuš, vodja planskega oddelka, Centrala-Ljubljana. H. Vlado Osojnik, gradbeni tehnik, obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana. 12. Marjan Primožič, višji gradbeni tehnik, gradbeno vodstvo Ljubljana. 13. Janez Plemelj, gradbeni delovodju, gradbišče Ljubljana okolica. v 14. Boris Pečenko, diplomirani inženir, gradbišče L j nbl jana okolica. 13. Saša Škulj, dip'omirani gradbeni inženir, gradbeno vodstvo Ljubljana. 16. Slane Simeonov, strojni refe-rent. gradbeno vodstvo Jesenice. 17. Mitja Smole, višji gradbeni tehnik, projektivni biro Ljubljana. IS. Janko Šafarič, višji gradbeni tehnik, gradbeno vodstvo Celje. 19. Franc škrabel, visoko kvalificiran tesar, gradbeno vodstvo Celje. 20. Franc Vovk, šef poslovne eno- Nekateri namreč pravijo, kako naj sindikat sploh dela, ko pa nima nobenih pooblastil. Od tod do sklepa, naj se torej sindikat zanima le za prirejanje občasnih proslav ob praznikih, poskrbi za dedka Mraza, morda kda j še obišče kakšnega bolnega člana kolektiva in priredi poslovilni večer za tiste, ki odhajajo v pokoj, seveda ni daleč. Res je tudi. da smo o vlogi in nalogah sindikalnih organizacij dostikrat razpravljali. da je o tem govora skoraj na sleherni sindikalni konferenci, hkrati na je tudi res, da se stvari le počasi pomikajo naprej. Nekateri zatrjujejo tudi, da je gradbeništvo pač takega značaja, ki zaradi narave posla ne dopušča kaj prida časa, da bi se sindikalno delo moglo kaj intenzivneje razviti. Če delaš po deset in več ur na dan, se ti navsezadnje res ne ljubi, da bi še prirejal sestanke, seje ali se še kako drugače družbeno udejstvoval. To je največkrat izgovor, kajti dnižbeno-politično udejstvovanje ne pomeni, da moraš sklicevati seje, prirejati sestanke in zborovanja in je to le ena izmed oblik političnega dela. Če pa bi razumeli bistvo sindikata, potlej bi tudi dosti laže našli oblike sindikalnega delovanja. V prejšnjih razmerah je bil sindikat nekakšna transmisija, preko katere so tekle naloge, ki so jih bili postavljali bodi partijski bodi državni organi, in je bil predvsem poklican tolmačiti te ukrepe in politiko. Zato je imel sindikat tudi določena pooblastila, da je to lahko tudi izvajal. V razmerah delavskega samoupravljanja sc pa ta vloga bistveno spreminja. Zdaj imamo skladen sistem delavskega samoupravljanja s svojim lastnim mehanizmom in pooblastili, pa seveda ni več posebnih sindikalnih pooblastil npr. s predlaganjem kandidatne liste, sklicevanjem zborov volivcev in podobno. Mehanizem delavskega sa- čim širše pritegovanje vseh članov kolektiva k samoupravljanju. Postavlja pa se vprašanje, kaj je tisto novo v vlogi sindikalne organizacije. Njeno bistvo je v tem, da združuje samoupravljavce in je torej njena vloga prav v tem, da tem samoupravljavcem omogoča, da bi mogli svojo vlogo čimbolj uveljaviti. Torej gre za to, da se sindikalna organizacija nenehno trudi za tako vsebino in oblike samoupravljanja, da bodo odločitve samoupravnih organov zares plod širokih razprav v kolektivu, da torej te odločtve ne bodo le formalni izraz samoupravljanja, marveč da bo npr. delavski svet sklepal ne v imenu vsega kolektiva, temveč tisto, za kar se je bil kolektiv že prej v širokih razpravah dogovoril. Seveda je to cilj, za katerega pa. se velja Nadaljevanje na 7. str. Popoln preobrat, pri urejanju delovnih razmerij, ki ga je uvedel temeljni zakon o delovnih razmerjih na podlagi ustavnih načel, je konkretiziran s podrobnimi internimi določili v omenjenih pravilnikih. Celotni samoupravni mehanizem pri našem podjetju zagotavl ja slehernemu članu delovne skupnosti na delovnem mestu kar najbolj neposredno sodelovanje pri upravljanju podjetja. S pravilnikom je zagotovljena takšna ureditev, da odločajo skladno z zakonom in ustavo o delovnih razmerjih izključno organi upravljanja, ki jih je izvolila delovna skupnost. S tem je zagotovljena demokratičnost postopkov, ki zadevajo medsebojna delovna razmerja. Člani delovne skupnosti so pravilno razumeli pomembnost tega splošnega akta in s svojimi predlogi pripomogli, da bodo notranji predpisi v zvezi z ureditvijo medsebojnega delovnega razmerja kar najbolj zadovoljivi, KOLIKO DNI DOPUSTA Razumljivo je, da smo v obravnavi osnutka med drugim posvetili največ pozornosti, kako si naj uredimo določanje števila dni rednega letnega dopusta. Zakon daje okvirno število dni rednega dopusta, in sicer od 14 do 30 dni. Delovne organizacije si morajo v tem okviru same določiti, koliko dni naj bo posamezniku odmerjeno, upoštevajoč pogoje težavnosti oz. zahtevnosti delovnega mesta, ki ga kdo zaseda, njegovo delovno dobo ter še druge pogoje, ki naj bi zagotavljali, da bo število delovnih dni rednega dopusta pravilno odmerjeno po vloženem trudu in omogočena slehernemu ustrezna rekreacija, da si bo v času dopusta nabral novih moči. Predloga osnutka, kako naj bo odmerjeno število dni dopusta, člani delovnega kolektiva niso osvojili. Predlagali so druge rešitve na pod- Nadaljevanje na 2. str. MARTIN PLAJBA Je Jesenice, gradbeno vodstvo Jese- moupravl janja mora sam delovati, zgrajen je tako, da sam omogoči Dragi dohtarji, čestitam vam k težavnemu in dolgotrajnemu porodu. Zdaj se morajo pa še očetje pomeniti, da bi mu ukrojili enako obleko! Po VI. kongresu Socialistične zveze Slovenije Šesti kongres Socialistične zoeze Slooenije je ?. aprila končal z delom. Kaj lahko rečemo o nekaj stavkih o delu in uspehu najoišjega organa najmnožičnejše organizacije pri nas? To je bil delovni sestanek. Kongres je zelo temeljito preučil vprašanja našega kulturnega življenja. Na gospodarskem področju je bilo največ razprav o kmetijstvu. To ne preseneča. če verno, da so naši kmetje slabo organizirani, da pa prao od SZDL pričakujejo oečje sodelovanje in razumevanje za svoje probleme. Razprav n gradbeništvu je bilo manj. zato pa niso bile nič manj pomembne. Posebno je poudariti zahtevo kongresa, da se uredi financiranje stanovanjske gradnje, >Velik pomen bo imela politika občinske skupščine, ki naj spodbuja občane in delovne organizacije, da bodo skupaj z bankami, stanovanjskimi podjetji, komunalnimi in gradbenimi podjetji ter strokovnimi organizacijami pospeševali stanovanjsko gradnjo ..piše med drugim o kongresni resoluciji. Zanimivo je, da najdemo poleg načelnega stališča o doslednejšem uoe-Ijaoljanju načela delitoe po delu ler o odpravljanju nesorazmerij o delitvi narodnega dohodka med investicijsko, splošno in osebno potrošnjo na nekaj mestih poudarjeno potrebo po oec jem in stalnejšem investicijskem vlaganju. Gre za investiranje za ekonomsko-tehnični napredek, za vlaganje o turizem, za gradnjo šol in bolnišnic. Navidezno protislovje med dejanskim krčenjem inoesticijske potrošnje in zahtevami po večjem in stalnejšem investiranju je razrešljivo o boljši koaliieti naložb. To je doseči s smotrnejšim izborom objekioo in s produktionejšo oziroma cenejšo gradnjo. Konkretno: ali bomo gradili o Ljubljani prej bolnišnico ali upravni republiški center? Praksa nam bo odgovorila ali smo že prešli od besed (na kongresu) k dejanjem. Praksa pa bo odgovorila tudi na vprašanje, ki je za nas dosti važnejše namreč, ali bomo uspešneje kot doslej razoijali našo tehnologijo, organizacijo in nagrajevanje po delu, s tem pa povečevali produktivnost ter tako pocenili gradnjo — če že ne za družbo pa osa j za nas, ki smo prao tako del družbe. Stane Uhan Most čez Ločnico, darilo za 1. maj Mariin Plajba se reorganizira Odkar so d našem vestniku začeli objavljati moje čvekanje me strašno muči eno vprašanje. Šestnajst let sem že samoupravlja ’ec in postal sem tako pameten, da mi že škoduje. ?.al je pri meni tako. da je več drugega kot prvega. Veliko pa je takih - tudi med •>ami. dragi moji bralci — ki mislijo, da so močno pametni in da jim to ne more nikoli škodovati. Takim, samoupravljavci moje sorte, še do popka ne segajo. Nekoč je nekdo za moje sodruge uporabil deseclo — »raja«, pa so ga takoj zaprli, potem pa kmalu zaradi pomanjkanja dokazov spet spustili. Rekel sem, da me nekaj muči, pa vam še nisem povedal kaj Veste, tako pameten sem postal zadnje čase. da se preprosto ne znam več izražati. Postal sem takšen kot tisti, ki pravi: »Zakaj enostavno, če lahko komplicirano/« In ker vse moje čoeke objavijo, se bojim, da me velika večina ne razume. Če je res tako, bom utihnil. Oglasil se bi šele tedaj, če me boste seznanili s kakšnimi slavnimi novicami iz vašega življenja. Kot veste, se gremo že drugo leto nekakšno reorganizacijo. Kdo bi morda rekel, da je nekaj naših članov dlje časa zelo prizadevno nekaj snovalo. To so organizatorji specializacije. Imamo pa tudi specialiste organizacije. To pa so osi, ali točneje: to je tisti drugi del, tako imenovana nepoklicana večina, ki je seve tudi zelo prizadevna. Vidite, samo zamenjal sem organizacijo s specializacijo, organizatorje pa s specialisti, pa že imamo organizirano specialno reorganizacijo. Kdo ima prav: organizatorji — specializiran je ali specialisti za organizacijo? Salomon je že umrl, zato preostane le to, da ga posnemamo: osi imajo prav. Vsi smo pametni — tudi jaz — da nam to že škoduje. Poznam delovodjo, ki je rekel: »Manje govora, više rada.< Toda ta delovodja je veliko preveč govoril in veliko premalo naredil. Tudi zato menim, da bo bolje, če bom nekaj časa molčal. Ker se pa težko poslavljam, bom izustil še eno čenčo. Ni še dolgo tega, ko je merodajni forum takole postavil stvar: disciplina o poslovanju, demokracija v določanju. Zli jeziki obračajo to in pravijo: demokracija o poslovanju in disciplina o odločanju. Dileme so še drugačne. Ena izmed njih je na primer takale: centralizacija poslovanja, decentralizacija odločanja o delitvi. In narobe: decentralizacija poslovanja in centralizacija delitve. Vrag se znajdi n tako zapletenih in učenih zadevah. To je zame preučeno, slišal pa sem za tisto, da se teorija preverja v praksi. Zato pa se kar na kratko poslavljam in vas iskreno pozdravljam. Vaš zvesti Martin Plaiha 50 lir nepretrganega dela in plošča mostu čez Lešnico je bila zabetonirana — Na desni: most čez. kjer so mon.ei,' Metalne n naši tesarji že začeli montirati nosilce.- Delavski svet poslovne enote Ljubljana je izrekel graditeljem posebno pohvalo Graditelji gorenjske magistrale so te dni praznovali novo delovno zmago. Zabetonirali so ploščo čez 180 metrov dolg most čez Lešnico. Stroji so brneli nepretrgoma 50 ur, to je od četrtka pa do sobote do 14. ure. Delali so v dveh izmenah po 12 ur. V vsaki izmeni je bilo po 70 delavcev. Kosilo in večerjo so imeli kar na delovišču. Vse so pojedli stoje, ker betoniranja niso smeli niti za hip prekiniti. Trije mešalci so se neprestano vrteli. Ker ni bilo na delovišču dovolj delavcev in strokovnega kadra, so jih pripeljali iz Ljubljane. Pri teh se je posebno izkazal delovodja Alojz Turel s svojo skupino. Pri betoniranju so bili stalno tudi odgovorni projektant ing. Franc Kr-žič, nadzorni inženir Bojan Krašovec ter ing. Slapčič iz ZRMK z dvema pomočnikoma. Stalno so kontrolirali kvaliteto betona, položeno armaturo in kable za prednapenjanje. Beton je visoko kvaliteten, sai so po prvih meritvah po enem tednu ugotovili, da bo trdnost betona dosegla po 28 dneh 520 kg/cm2. Končali so veliko delo, zato je delavski svet PE Ljubljana izrekel posebno javno pohvalo vsem delavcem in tehničnemu kadru, ki so sodelovali pri betoniranju mostne konstrukcije. O gradnji mostu čez Lešnico in Peračico smo že mnogo pisali in marsikdo bo dejal, saj bi delo že moralo biti prej gotovo. Toda če upoštevamo, da predstavljajo trije veliki mostovi skoraj šestino nove ceste, potem šele vidimo veličino našega dela. Most čez Lešnico je bil tehnično najbolj zahteven, z ozirom na sovprežnost in prednapetost konstrukcije. Most čez Peračico stoji na 6 vitkih betonskih stebrih (glej sliko), je do polovice že zabetoniran, z druge brezijanske strani pa so monterji Metalne iz Maribora šele pričeli z montažo jeklene konstrukcije. Nič kaj prijetno se nisem počutil, ko sem se povzpel na naj višji steber. Monterji delajo na višini 70 metrov, kar je za nas nestrokovnjake že izredno velika višina. Ko bodo monterji Metalne te velike razpone združili, čaka naše graditelje nov »rukar«, kajti tu je površina mostu še večja kot pri Leš-nici. Takrat bodo morali zopet pošteno pljuniti v roke. »Pridne delavce imamo.« je dejal sektorski vodja tovariš Marjan Primožič in še dodal: »napiši, da je most čez Lešnico naše najlepše darilo k prazniku 1. maju... In prav je imel. Sprejela dva nova pravilnika našega podjetja Nadaljevanje s 1. strani lagi teli je delavski svet sprejel ustreznejšo rešitev. V celoti je spremenil 84. člen osnutka nravilnika o delovnih razmerjih tako, da glasi sprejeto besedilo takole: Skupna dolžina letnega dopusta za posameznega delavca je določena na podlagi naslednjih meril in pogojev: A. Pogoji dela B. delovna doba C. dopolnilni kriteriji Pri pogojih dela so upoštevane kategorije posameznih delovnih mest, katere so doVeene po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja »Gradis« v tabeli startnih osnov. LTpošteva se tista kategorija delovnega mesta, ki ga delavec zaseda. A. pogoji dela a) Teža dela: Delavcem, ki zasedajo delovna mesta, za katera se zahteva določena kvalifikacija oz. strokovna izobrazba, pripada naslednje število dni letnega dopusta: Na delovnih mestih: 1. NK, PK delavcem ter delavcem na delovnih mestih, kjer se zahteva 8-letna šola, pripada 6 dni. 2. VK I, V K II, KV I, KV II in delavcem na doV -r.ih mestih, kjer se zahteva nepopolna srednja šola, popolna srednja šola, višja šola ali visoka šola 7 dni. b) Zahtevnost dela: Po tabeli startnih osnov pravilnika o delitvi osebnih dohodkov so določeni kriteriji glede na zahtevnost dela na posameznem delovnem mestu. Delavec na delovnih mestih, kjer je določen kriterij: — referent ali sam. referent pripada 1 dan, — šefom oddelka — šefom sektorja I in šefom sektorja II, šefom službe I, šefom službe II, šefom službe UT. tehnič. direktorju in glavnemu direktorju 2 dni. c) Vpiiv dela in delovne okolice Delavcem na delovnih mestih naslednjih poklicev pripada dodatni dopust, če opravljajo delo za določen čas in sicer: 1. strojniki težke mehanizacije, šoferji avtomobilov s prikolico, delavci v akumulatorski delavnici 2 dni, 2. minerji pri vrtanju, delavci v predorih, avtogeni in elektrovarilci, železo!;rivci in šoferji, če opravljajo to delo vse leto najmanj 75% 1 dan x delavci, ki delajo na gradbišču, obratu ali delavnici v neposredni proizvodnji in so pri svojem delu stalno izpostavljeni težjim pogojem delu, kakor je to delo na prostem, v •višini, v zemlji, v vodi, v prahu, v hrupu in ropotu itd. pripada: NK in PK delavcem 2 dni, vsem ostalim delavcem 1 dan. B. Delovna doba Delavcem pripada glede na delovno dobo, ki je ugotovljena v delovni knjižici ali drugih veljavnih dokumentih, naslednje število dni letnega dopusta: 1. Po 11 mesecih zaposlitve do 5 let..............................7 dni 2. Nad 5 do 15 let zaposlitve ............................10 dni 3. Nad 15 do 25 let zaposlitve ............................16 dni 4. Nad 25 let zaposlitve . 22 dni Po kriteriju A. b) pripada dopust vsem delavcem, katerim se delovne ure beležijo na upravah poslovnih enot ali na centrali podjetja. Po kriteriju A. c) pripada dopust vsem delavcem, katerim se delovne ure beležijo na gradbišču, v obratu ali delavnici. Delavec si ne more pridobiti dopusta istočasno po kriteriju A. b) in A. c). C. Dopolnilni kriteriji Delavcem, ki živijo v posebnih socialnih razmerah oziroma izpolnjujejo posebne pogoje, pripada na podlagi odločb pristojnih organov naslednje število dni dodatnega dopusta: 1. invalidom s telesnimi okvarami nad 50% invalidnosti 1 dan 2. invalidom z nad 80% invalidnosti 2 dni 3. materi z otrokom mlajšim od enega leta 1 dan 4. materi z dvema oi rokoma mlajšima od 7 let 1 dan 5. aktivnim udeležencem NOB in internirancem od leta 1943 dalje 1 dan od leta 1941 dalje 2 dni. Skupno število dni letnega dopusta, ki pripada delavcem, izračunamo na ta način, da seštejemo število dni dopusta, predvidenih po posameznih kriterijih, ki ustrezajo za posameznega delavca. S tem popravkom prvotnega predloga ju popravljena napaka, ki je hila v tem, da se je dalo preveč na to, katero delovno mesto kdo zaseda. Vsekakor bi bilo to umestno, če •bi se povečalo število dni za stal-nejše doseganje učinka in po prizadevnosti na delovnem mestu. To j# pa zelo težavno objektivno ugotavljati. Po sedaj veljavnih kriterijih, s katerimi se odmerja število dni letnega dopusta, se zelo približamo verjetno najsprejemlyjivejši varianti. Vsak si lahko sam izračuna število dni in ni nobenega vpliva kakršnekoli osebne ocene, kar skoraj vedno povzroča negodovanje. V ostalih poglavljih osnutek pravilnika o delovnih razmerjih ni bil bistveno popravljen in se popravki, ki jih je sprejel delavski svet, nanašajo več ali manj na jasnejše izražanju. Dodano je bilo poskusno delo tudi za NK in PK delavce, kar v osnutku ni bilo predvideno. Poskusno delo bo odslej tudi za te delavce trajalo največ 15 dni. BREZ »DISCIPLINSKEGA TOŽILCA« V pravilniku o izrekanju ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti je Sedmega maja se bo srečal z Abrahamom upravnik počitniškega doma na Pohorju Rudi Višnikar. Slavljenec je sin črnega rudarja iz Zagorja. Ker je delo rudarja pod zemljo, ni hotel iti po očetovih stopinjah, zato se je šel učit za natakarja v Zidani most. Ko se je izučil, ga je pot zanos'a na Bled, od tod v planine na Pokljuko, nato zopet na morje v Opatijo itd. V času službovanja je bil več let direktor raznih gostinskih podjetij, kot v restavraciji v Mariboru, kino-kavarni, pri Orlu, Astoriji, skratka, klicali so ga tja, kjer se je zahtevala strokovnost. Ko se je naveličal odgovornih mest, je odšel, kot sam pravi, malo v zatišje na zeleno Pohorje, kjer že peto leto uspešno vodi naš prelepi dom. Zna biti prijazen, gostoljuben, zna postreči, skratka, vse, kar se od dobrega gostinca zahteva. Zato pridite na Pohorje in lepo boste postreženi. Ko Ti bodo 7. maja najožji sodelavci čestitali in klicali še na mnoga leta, se tej čestitki pridružujemo tudi mi. na predlog delovnih enot iz osnutka črtan t. i. »disciplinski«, ki naj bi po predlogu izdelal obtožnico in jo zastopal na glavni obravnavi v primeru ugotavljanja kršitve delovne dolžnosti. Delavski svet je ocenil ta postopek za preveč zahtevnega in je nepotreben, saj bodo organi, ki so po pravilniku pristojni za izrekanje ukrepov proti kršilcem delovne dolžnosti, prav tako na demokratičen način izvedli zaupano jim dolžnost in po hitrejšem postopku. kar je vsekakor učinkovitejše. Kot je uvodoma omenjeno, smo si s pravilnikoma, ki jih je delavski svet podjetja sprejel dno 6. aprila 1966. uredili svoje medsebojno delovno razmerje in podrobno določili, kako bomo v posameznem primeru dolžnostih in pravicah med delom postopali (pri sprejemu na delo. o in kakšen naj bo postopek v primeru prenehanja dela člana delovne skupnosti). Rajko Zupančič Ivan Dolenc odhaja v zasluženi pokoj 15. 4. 1966 se je iz naših vrst poslovil dolgoletni član našega kolektiva Ivan Dolenc. Tov. Dolenc se je rodil 17. 6. 1910 v Weitbrucku v Avstriji in je do druge svetovne vojne preživljal svoja leta kot ključavničar pri raznih privatnih delodajalcih. Izpostavljen je bil kot delavec vsem muhavostim tedanjega režima. V kovinskem obratu v Mariboru je bil do 10. 6. 1950, ko se je preselil v Ljubljano in se takoj vključil v kovinske obrate, kjer je ostal do upokojitve. Ves čas svojega dela najprej kot VK ključavničar v novogradnji in nato kot vodja prirezovalnice je bil s svojo marljivostjo in zavestno delovno disciplino vzor vsem sodelav-sem poslovne enote. Svoje dolgoletne izkušnje na strokovnem področju je znal vedno z uspehom prenašati na svoje sodelavce in je v svojem dolgoletnem delu pri nas vzgojil veliko dobrih delavcev. Ko odhaja, v pokoj, upamo, da tov. Dolenc ne bo pozabil na delovni kolektiv, kjer je preživljal težke in lepe trenutke v svojem poklicnem delu in da nas bo obiskoval in živel s kolektivom še naprej. Ko se poslavlja od nas. mu želimo vse lepo in prijetno v zasluženem pokoju in uporabljamo to priložnost da se mu v imenu kolektiva zahvalimo za njegovo nesebično in požrtvovalno delo. Jožko Repše Objava V skladu z zakonskimi predpisi ter sklepom XXIII. seje uredniškega odbora Gradisovega vestnika z dne 8. 4. 1966 objavljamo celotne stroške poslovanja in podatke o izhajanju našega glasila. V letu 1965 je izšlo 62.000 številk Gradisovega vestnika. Skupni stroški znašajo SD 6,870.272. Od tega za knnnraric in os ta'e stroške 1.180.0 »0 SD. 7a stroške tiskarne in za klišeje pa 5,861.222 S D ali 85.5%. Za 1. Raj z godbo oa Rožnik Kako so v stari Jugoslaviji gradbeni delavci praznovali Tovariš Franc Gruden, delovodja iz OGP, je eden izmed redkih delavcev v našem kolektivu, ki se je že v stari Jugoslaviji kot zaveden delavec boril za pravice delavskega razreda. »Za prvi maj je bilo vsako leto prav živahno,« je pripovedoval, ko Je na poziv po zvočniku »zelo nujno« prihitel v pisarno kadrovsko socialnega referenta v Obratu gradbenih polizdelkov. »Vsako leto smo se že na predvečer 1. maja zbrali okoli Rožnika in potem počasi krenili proti vrhu. Tu smo vso noč zborovali, poslušali revolucionarne govore, prepevali internacionalo in druge pesmi. Seveda je prišla na Rožnik tudi godba na pihala. To je bila godba delavskega društva Zarja.« »Verjetno ste tudi malo grlo poplaknili, da ste bili bolj dobre volje?« »O, to pa, to. Pijače ni smelo manjkati. Pili smo ta zelenega, rekli smo mu — grinšpon.c »Kaj pa takratna oblast? Orožniki? So vas pustili pri miru?« »Kje pa. Večkrat so šli nad nas *n nas poskusili razgnati. Seveda smo se razbežali, ampak po ovinkih smo spet prišli nazaj na svoje zborno mesto. Žandarji so nas zaman lovili po gozdovih Rožnika,« je obujal spomine tovariš Gruden. »Koliko pa vas je prišlo takrat na Rožnik?« »Kar precej nas je bilo, velike množice. Zbor so organizirale takratne strokovne zveze, ta rdeče, smo jim rekli. Prišli so delavci vseh strok, med njimi smo bili tudi gradbinci. Če se prav spominjam, nas je bilo včasih — kljub preganjanju s strani orožnikov — kakih dva ali tri tisoč zborovalcev.« »Kaj pa je bilo v Ljubljani za 1. maj 1945?« »Takrat smo se že pripravljali za osvoboditev. Spominjam se, da smo po Ljubljani trosili, listke.« »In kaj ste počeli za 1. maj po osvoboditvi?« »Prva leta sem bil skoraj vedno reditelj na paradah,« je odvrnil tovariš Gruden in že odhitel na svoje delovno mesto. PRVI MAJ MED STENICAMI Anton Gruden, sekretar PE v Mariboru, pa je 1. maj 1944 preživel v zaporu. Takole je bilo, je pripovedoval: »Boril sem se skupno z italijanskimi partizani v Abrucih. Dobro smo poznali fašiste in vsi borci smo imeli z njimi še neporavnane račune. Glavne sovražnikove sile so tvorili italijanski črnosrajčniki, ki so sc takrat potikali po Abrucih. Stali smo v zasedi. Kdaj pa kdaj je počila granata. Mračilo se je že in temni oblaki so se zbirali na severu. Naenkrat sem se znašel sredi sovražnikov, ki so nas tiho obkrožili. Počili so streli in nekaj borcev je padlo. Na mene pa se je vrglo kup fašistov, ki so me podrli na tla in vklenili. Tako vklenjenega so me aprila 1944 pripeljali v zapor v Forliju. Tu so me skupno s še dvema primorskima Slovencema vtaknili v posebno celico. Piran o smo dobili enkrat na dan in še ta ni bila užitna. Tako sem ve zaporu dočakal 1. maj 1944. Pozneje so nas predali Nemcem in le-ti so nas odpeljali v taborišče Nassau pri Koblenzu. Le sreči se moram zahvaliti, da sem ostal živ. Tu so nas aprila 1945, torej leto dni po tem, osvobodile ameriške, čete,« je končal tovarie Gruden svojo pripoved. Vragi tovariš lito! Kolektiv Gradisa ti čestita oft rojstnem dnevu in ti kliče še na mnoga leta NA NAŠEM GRADBIŠČU »IMPOL« SE ČAS NI USTAVIL Franc Grajfoner se poslavlja Iz vode, blata in ilovice se že kažejo obrisi bodoče valjarne — Težave z nabavo Odhaja na delovno mesto v drugo podjetje Franc Grajfoner, delovodja in bivši večletni predsednik sindikalne podružnice »Gradis« Maribor odhaja na novo delovno mesto. Pred odhodom iz podjetja nam je poslal pismo, katerega v celoti objavljamo. Oni dan me je pot zanesla na naše zdaj največje gradbišče »Impol« v Slovenski Bistrici. Moram priznati in že uvodoma pohvaliti graditelje, ki so letos res veliko napravili. Iz vode, blata in ilovice se že kažejo prvi obrisi bodoče valjarne. Dragi sodelavci, dragi člani kolektiva! Dvajset let sem preživel v podjetju, dvajset let napornega dela in uspehov me veže na kolektiv in težko odhajam od vas. Službo pri »Gradisu« sem nastopil 1. 6. 1945 v Mariboru. Leta 1947 se je naša uprava preselila v Kidričevo, kjer smo začeli graditi takrat naj-večji objekt, sedanjo tovarno glinice in aluminija. V Kidričevem sem delal 11 let. Z dograditvijo tovarne leta 1958 sem ponovno prišel v Maribor in tu nadaljeval razna dela, vse do L 11. 1965, ko sem po službeni potrebi postal učitelj praktičnega dela na gradbenem šolskem centru v Mariboru. Ker je vodstvo šole videlo moje delo z dijaki in veselje do dela z odraščajočo mladino, sem se na jtjo gradbenega šolskega centra odločil ostati na CSC kot učitelj Praktičnega dela. Ko se spominjam na razne težave m tudi na dobre uspehe pri »Gradisu«, vem, da nisem nikoli pomislil, da bi se lahko od tega podjetja ločil. Tudi sedaj se mi zdi, da tega nisem storil, saj so moje misli še vedno pri vas — dragi kolegi in je vaš uspeh tudi moj uspeh. Ko tako razmišljam, se vedno znova spomnim na dogodke, ki so se odvijali skozi dvajset let. Bil sem dvakrat predsednik sindikalne podružnice. bil sem član sekretariata 'KS, bil sem član delavskega sveta ju bil sem izvoljen v centralni sindikalni odbor. Ko sem sprejemal funkcije, ki sem jih navedel, sem od vedno prepričan, da delam pralno in da spadam med prve. ki se bnriio za boljše življenje delovnih ljudi, predvsem za svoje sodelavce pri »Gradisu«. Tako sem v borbi za boljši življenjski standard tesno sodeloval tudi z vodstvom podjetja, kateremu se ob tej priložnosti za pomoč, in razumevanje najlepše zahvaljujem. Posebno pa se zahvaljujem šefu vodstva tov. ing. Borutu Maistru, tehničnemu šefu tov. ing. Ivanu Lahu, komercialnemu šefu Vladu Janžekoviču, vsem tehnikom. delovodjem in drugim uslužbencem uprave kot tudi vsem delavcem na gradbišču. Uspehi, ki smo jih dosegli, niso moja zasluga, temveč so zasluge mojih dobrih tovarišev, zato se jim ob tej priložnosti še enkrat prav lepo zahvaljujem z željo, da tako kot doslej tudi v bodoče delajo za čim-doslej tudi v bodoče delajo za čim višii življenjski standard našega delovnega človeka. Franc Grajfoner ... Tovariš Grajfoner, tudi mi se ti zahvaljujemo za tvoje požrtvovalno delo in ti na novem delovnem mestu želimo obilo uspeha. Na prostoru skoraj 20.000 m2 že stojijo stebri. Nekje so še čisto pri tleh, vtem ko so v »E« in »D« liniji že gotovi. Na gradbišču je kot mravljišče. Kar veselje je gledati naše delavce, kako hitijo, kajti do prvega maja je potrebno še veliko napraviti. V vseh pisarnah ni bilo nikogar, ko sem vstopil. »Vsi so na objektu,« je dejal, neki delavec, ki je slučajno prišel mimo. Po nekaj 100 metrih sem naletel na starega znanca »Impola«, delovodjo Alojza Šinka. »E, stara sablja,« je dejal. »Pa je le enkrat kdo iz centrale. Še rajši bi videl, če bi nas enkrat obiskal glavni direktor, ki še nikoli ni bil na našem gradbišču,« se je nasmejal in me povabil na ogled. Pridružila sta nam se še ing, Milan Bartol in tehnik Jože Naraks. »Pojdimo malo v hrib,« je dejal Loj.:e, »od koder je lep razgled na celo*no gradbišče.« »Velik prostor, ka jne?« Stavba ie dolga 181,90 m in široka 108,05 m. Valjarna bo sestavljena iz štirili v /nerednih dvoran, vsaka široka 2' metrov. V vsaki dvorani bo lekcl žerjav z nosilnostjo 45 ton. pa premalo. Koliko več bi bilo že napravljenega, če bi material prihajal po planu, ali pa vsaj na drugo ali tretjo urgenco. Smo tri tedne v zaostanku. Najbolj nam primanjkuje križnih' spojk, lesa (desk, plohov) blejskih plošč itd. Danes smo po dolgem času zopet dobili avto blejskih plošč, toda to je dosti premalo. Vsak drži dragoceni material za sebe, pa če ga potrebuje ali ne. In to ni prav. Mislim, da bodo o tem morali spregovoriti centralni organi Stebri hale so na vsakih 12 metrov. Streha stavbe je ločena. Pri montaži ho naprej položena vez loka, nato pa bodo nosilce (polloka), ki so težki po 5 ton, dvigali z žerjavi. Stebri so visoki 10 m. Čaka jih še veliko dela. »Kdaj ste prosti?« »Skoraj nikoli. Čeprav nam še , , , - - ,. , , . J ... delavskega samoupravljan a.« T nam j« * dclovodj. tovariš Bizjak. »Delamo, dvigamo produktivnost, toda naši zaslužki vse prepočasi rastejo.« »Kaj pa prehrana?« »Ta je dobra, pa čeprav draga,« je dejal tovariš Bizjak. Kosilo stane 420 din, topla malica pa 170 din. Večerjo si delavci kuhajo sami. Hrano dobijo iz »Impola.« 70% delavcev stanuje v naselju, ostali pa so domačini. Omeniti moramo še delavca Jož.e-ta Nemca, ki je, kot pravijo delo-sektorskega vodjo Jožeta Grebenca, vodje, na gradbišču največkrat saki se je ravno jezil, ker še m kriz- kle] ko j0 črpal vodo, ki mu je ni- ni h spojk. v kakor ni hotelo zmanjkati. Takih Pozdravila sva sc, in ze je dejal: Nemcev pa je še več, toda če hi lio- »Nabava ne klapa in ne klapa. cev, hi prostora v časopisu zmanj- Vsc preveč je urgenc in nepotrebnih teli našteti vsa imena pridnih delav-telefonskih pogovorov. Rezultatov kalo. vedno najde. Sicer pa to kažejo rezultati našega dela,« je dejal ing. Bartol. »Pa zaslužki?« sem mimogrede vprašal nekega delavca. »E, kaj bi,« se je razgrel. »Saj gre, toda gradbinci smo vedno na zadnjem mestu, lega res ne morem razumeti,« je dejal in pokazal žu-ljave roke. Besede se so izgubile v trušču kamiona, ki je pravkar pripeljal na gradbišče. Pri stebrih »D$ smo naleteli na ¥ SVOJE GLASILO! NA GRADBIŠČU »IMPOL« V SLOVENSKI BISTRICI — Polaganje armature za p e Ronske nosilce —- Poslavljanje stebrov Bistrici delo naglo od rok • 1 Našim delavcem gre V, V OGP: niti odlično, niti slabo Odpirajo se nove možnosti za prodajo betonskih polizdelkov Ce bi hoteli dobro označiti današnjo situacijo v Obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani, bi lahko rekli, da je nekako srednje dobra, niti odlična, seveda pa tudi ni slabo, da bi morali kar obupati. Dela je še kar za sproti, zlasti pa je razveseljivo, da se odpirajo nove možnosti za prodajo naših betonskih polizdelkov. Tako kot v vsem gradbeništvu se tudi v OGP pozna skrčenje investicijske potrošnje oziroma to, da investitorji nimajo več toliko denarja, kot so ga imeli še lani in predlanskim. V OGP so sc že lani pripravljali na razmeroma velike serije v proizvodnji betonskih železniških pragov. Tako so računali, da bi jih izdelali pri-približno 25.000 kosov za potrebe železnic v Sloveniji in nekaj manj za potrebe železničarjev v Hrvatski. Toda restrikcije in pomanjkanje sredstev je prizadelo tudi železnice. Prav zato so železničarji svoja prejšnja naročila preklicali oziroma zmanjšali. Kako se bo zadeva iztekla, še ni znano, vsekakor pa je s tem proizvodnja v OGP precej prizadeta. Seveda, če bi bili železniški pragovi edini prozvod, ki jih tlelajo v OGP, bi morali naši delavci v tem industrijskem obratu kar s trebuhom za kruhom. Na srečo — ali pa tudi na nesrečo — pa je proizvodnja v OGP danes bolj »šarena«, tako da zmanjšanje naročil za železnico ne bo ravno katastrofa za Obrat gradbenih polizdelkov. V OGP delajo betonske elemente za več mostov, tako med drugim za most čez Savo v Lancovem pri Radovljici in za mostove čez pretočni kanal na Dravi, kjer gradimo hidroelektrarno. Vrh tega je že vse pripravljeno za luko Rakar (prednapeti nosilci, tako imenovani frezine), pred kratkim pa je odšla zadnja pošiljka betonskih elementov na novo gorenjsko cesto, predvsem za most čez Lešnico. Precej dela je tudi z raznimi elementi (predalčni nosilci) za nekaj skladišč, ki jih gradimo v Kopru ter Ljubljani (Teol, Prehrana) in še za nekatere druge objekte. Ne smemo pozabiti tudi na elemente za hmeljske žičnice, ki so se močno uveljavile v Savinski dolini. Trenutno je popraševanje po teh izdelkih nekoliko manjše kot prejšnja leta, zato pa so se že pojavili interesenti tudi v Vojvodini in celo na Madžarskem. Precej upanja pa vlivajo nekatera dela, ki se bodo morda odprla že v bližnji prihodnosti. Tako se med drugim »Agrokombi-nat-Emona« že zanima za gradnjo odprtih hlevov, pri katerih bi lahko v OGP izdelovali betonske mostnice (tj. neke vrste rešetke nad jamo). Če bi le-ta investitor uspel dobiti ustrezne kredite, da bi se tudi za OGP odprlo novo in zanimivo delo. Nič manj interesantno bi bilo delo za rudnik lignita Velenje, ki že dela preizkuse z betonskimi založnimi plohi. Če bodo poskusi uspeli (rezultati bodo verjetno znani čez približno 4 do 5 mesecev), potem bi tudi rudnik lignita Velenje lahko postal naročnik betonskih elementov v OGP, saj bi po računih, ki so jih naredili v Velenju, letno porabil takšnih betonskih založnih plohov okrog 100.000 kosov, in sicer pa več let zapovrstjo. P. J. Čudovit je pogled z Vogla na vse strani; v ozadju očak Triglav — Takole pa je tekmoval naš tekmovalec ZIMSKE ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV SLOVENIJE Maši tekni Zimsko športno srečanje gradbincev Slovenije je bilo letos na Voglu. Začelo se je pravzaprav v Bohinju, od koder te žičnica v dobrih 6 minutah dvigne iz pogosto meglenega Bohinja na 1528 mi-trov nadmorske višine in skoraj vedno sončno vogclsko planjavo. STROPISKE JOŽE SRŠEN hitro in natančno kolikokrat okrog sveta? Predlog za tekmovanje vseh strojepisk in tajnic Pisati hitro in natančno je za marsikatero strojepisko nedosegljiva želja — tudi pri nas. Ko naša dekleta in žene dan za dnem udarjajo na tipke, nam najbrž ni dosti mar, da jim pomeni, pisanje na stroj delo, kruh, marsikateri pa tudi del življenja^ Zato najbrž tudi vrednotenje njihovega dela ni najboljše. Med najboljšo in najslabšo strojepisko ni velikih razlik v osebnem dohodku; delo pa bi najbrž pokazalo, da gre za precejšnje razlike. ' ČB rfagrajevanje po delu ni samo •fražci; potem smo dolžni tudi to delo: nagraditi primerno; to je bolj po uspehu pri delu in morda manj po osebi. Predlagam tekmovanje za vse strojepiske in tajnice podjetja. Organiziral bi ga naš center za izobraževanje. Ocenjevali bi hitrost in natančnost pisanja. Poleg nagrad in priznanj bi morala dobiti prvakinja še najmanj za 50 točk, druga in tretja pa vsaj za 25 točk povišano osnovo. Kakšne koristi lahko pričakujemo? 1. Dobre delavke — strojepiske bi dobile materialno in zlasti moralno priznanje, kar bi jih spodbujalo k še boljšim delovnim uspehom. 2. Slabše delavke bi spoznale, da je treba za boljši osebni dohodek vložiti več truda v delo kot doslej. 3. Kvaliteta strojnega pisanja bi se v podjetju nedvomno izboljšala, saj bi vedeli, kdo more in mora za boljšo nagrado seveda pisati zahtevnejše in nujne tekste. Poiskusimo s tekmovanjem tudi pri nas. Tako tekmovanje, ki ga lahko imenujemo tudi ocenjevanje, bi bilo prav gotovo korak naprej k izboljšanju poslovanja. Zato upamo, da bomo že kmalu lahko pozdravili Gradisovo najboljšo prvo strojepisko. »Gradisov vestnik" »Gradisov vestnike izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga ureduiški odbor. Odgovorni urednik I.ojze Cepuš. — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča* v Ljubljani. — Izhaja mesečno Naše tovornjake vozi že 20 let Dvajset let je v človeškem življenju že kar lepa doba. In če nekdo polnih 20 let drži dan za dnem V rokah krmilo avtomobila, potem je prav gotovo že prevozil nekajkrat okrog sveta. Jože Sršen se je sicer pred vojno izučil za kleparja, leta 1938 pa so ga pri vojakih še naučili šofirati. Kmalu po osvoboditvi ■— oktobra 1946 — je prišel v naš kolektiv. V takratne Centrnlne obrate, sedanji SPO. Tu je še danes zaposlen. Polnih 20 let dela na naših tovornjakih. »Kolikokrat ste ..že obšli ekvator?* sem ga vprašal. Priznal je, da ne vodi nikakršne evidence o tem, koliko prevozi letno kilometrov. Toda — sva skupaj izračunala — če naredi vsak amater na leto vsaj 10.000 do 15.000 km, potem jih poklicni šofer naredi vsaj še enkrat toliko, verjetno pa še več. No. po tem verjetnostnem računu je Jože Sršen doslej pri nas prevozil na tovornjakih vsaj 600.000 km, prav gotovo pa še več. Torej, kakih petnajstkrat je že obšel ekvator, morda pa celo dvajsetkrat ali večkrat. »Zdaj že 14. leto vozim na prekucniku znamke OM«, je razlagal. »Z niim sem naredil okrog 400.000 km. Imam že drugo generalno.* »Kaj ste pa počeli po vojni za prvomajske praznike? Ste tudi držali za volan tovornjaka?« »Nekajkrat sem. Enkrat ali dvakrat sem vozil v prvomajski paradi. Potem sem vozil na razne mitinge in proslave — na Okroglico, Ostrožno. v Dolenske Toplice in morda še kam. Ne spominjam se več vsega.« »Ste že imeli kakšno težjo nesrečo?« »Še nobene. Samo tu in tam kakšno prasko.« »Kaj pa pravite o pešcih in motoriziranih državljanih. Kdo je po vašem bolj nediscipliniran.« »Oboji. Včasih gre pešec objestno po cesti, kot bi bila pločnik, ali pa hodi po cesti kot bi sanjal. yečkrat pa so tudi vozniki brezobzirni do pešcev.« Pokrovitelj letošnjih zimskih športnih iger ing. Pavle Hafner res ni mogaj izbrati lepšega terena. Snega je na Voglu več kot dovolj, sedaj se prava smučarska sezona šele začenja. Sonca nam ni manjkalo, zato so imeli vsi tekmovalci lepo rjavo polt. Izredno lepi dnevi in odlična organizacija pa je športni duh gradbincev še povečala. Svečana otvoritev je bila na terasi hotela »Jezero« v Bohinju, ločno ob določeni uri so fanfare naznanile začetek V. zimskih iger gradbincev Slovenije. Na zimskih športnih igrah je lelos sodelovalo 24 gradbenih podjetij SR Slovenije. Tekmovali so v slalomu in veleslalomu, tek na 5 km in štafeta 3 X 2,5 km. Otvoritveni govor je imel pokrovitelj ing. Pavle Hafner, v imenu Republiškega odbora sindikatov gradbenih delavcev Slovenije pa je tekmovalce pozdravil Lojze Capuder. Na Voglu sc je te dni zbralo na stotine smučarjev in gledalcev, med katerimi je bil tudi naš glavni direktor ing. Hugo Keržan. Športna srečanja postajajo vse bolj živa potreba gradbincev, saj si naš delovni človek nabira nove življenjske moči po napornem in vedno bolj napetem delu v gradbeništvu. Zato je potrebno nuditi našim tekmovalcem še več moralnih in materialnih možnosti za tekmovanja na letnih in zimskih športnih prireditvah. Kljub izredno ostri konkurenci nas tudi lelos naši tekmovalci niso razočarali, saj so v skunnem plasmaju, to je od 24 podjetij, zasedli častno 3. mesto. Veleslalom — moški nad 30 let Točke 1. Ing. Jože Maglič, 1MP Ljubljana..................100 2. Mirko Svetina, »Sava« Jesenice............ 98,263 3. Danilo Lapajne, »Emona« projekt Ljubljana . . 96.526 4. Mirko Štupal »ZRMK« Ljubljana........... 94,789 5. Marjan Cizej »Gradis« Ljubljana ....... 93.052 6. Miran Lakota »Sava« Jesenice.............92,515 Nastopilo je 70 tekmovalcev. Veleslalom — moški do 30 let Točke 1. Ciril Cop, »Sava« Jesenice...................100 2. Andrej Soklič »Projekt« Kranj............ 98,332 3. Janez Čop, »Sava« Jesenice................... 96,644 Naš najboljši tekmovalec Jože Zupan je dosegel 8. mesto z 88,245 točkami. Nastopilo je 66 tekmovalcev Ekipna uvrstitev po solo tekih — člani 5 km, slalom moški do 30 in nad 30 let. Točke . 736,215 . 541,641 Prvo mesto v skupnem je zasedlo plasmaju Toč SGP »Sava« Jesenice . . Drugo mesto 1.131,403 »Projekt« Kranj . , . , Tretje mesto 980,868 »Gradis« Ljubljana . . . Četrto mesto »Slovenija 865,864 ceste« Ljubljana . . , . Peto mesto 801.934 »Tehnik« Škofja Luka . . itd. 695,227 1. »Sava« Jesenice . . 2. »Projekt« Kranj , . 3. »Slovenija ceste« Ljubljana................. 488,337 4. »Gradis« Ljubljana Jože Zupan Janez ing. Herzog Jernej Jeršan Marjan Cizej Marjan Starovasnk . . 470,783 Pri štafeti 3X2.5 km so naši tekmovalci v sestavu Ivan Jamnik, Anton Turk in Jože Petrič zasedel sedmo mesto. Najboljša tekmovalka v veleslalomu je bila Anica Vlosek iz Konstruktorja v Mariboru. Naše tekmovalke pa se letošnjih zimskih iger niso udeležile. Ob dejstvu, da je bila letos konkurenca izredno huda, smo z uspehi naših tekmovalcev lahko nadvse zadovoljni, Lojze Cepuš »KEGLJAČI IN KEGLJAVKE »GRADISA« ZASEDLI ČASTNO IV. MESTO Republiško prvenstvo v kegljanju se odvija v znamenju ostrih bojev med posameznimi ekipami. Kljub hudi konkurenci so se naši tekmovalci povzpeli na častno 4. mesto. Po prvih nastopih je za moško ekipo kazalo zelo slabo. Vse je kazalo da ne bodo dosegli niti 7. mesta. Toda vztrajnost, znanje in veliko truda so bili poplačani z lepim rezultatom. Zn Triglavom, Branikom in Jesenicami je 4 mesto nadvse zadovoljiv rezultat, če še upoštevamo, da je od 16 tekmovalskih ekip prišlo na državno prvenstvo le 7. med njimi seveda tudi naši tekmovalci. Nič slabše rezultate niso dosegle naše kcgljavke. Na republiško ženskem prvenstvu v kegljanju sodeluje 7 vrst. In naše kcgljavke so na teh tekmovanjih prav tako dosegle IV. mesto. Posebno pa so se izkazale na kegljišču »Maksa Perca« v Ljubljani ter so prevzele celo vodstvo. Najboljša reprezentantka »Gradisa« je bila Erjavčeva, ki je dosegla 2425 podrtih kegljev. Druga je bila Rem-čeva 2376 pod.'ih kegljev. Tudi splošni rezultati so dobri saj je na zadnjih tekmovanjih 25 igralk preseglo rezultat 400 podrtih kegljev. Naše tekmovalke si zaslv" jo še posebno priznanje, ker imajo zelo malo časa za treniranje in kljub temu so dosegle častno 4. mesto in se plasirale na državno prvenstvo. Naša dekleta pravijo, da se hodov prihodnje še ostreje borile za uspeh »Gradisa« ter z znanjem, vztrajnostjo, šnortno srečo dosegale še lepše rezultate! Motokros na obronkih Radizla Manfred Klerr, zmagovalec. Najboljši Jugoslovan naš Stanko Vesenjak iz Maribora! Na obronkih Radizla se je v nedeljo 10. aprila kljub dežju zbralo več kot 8000 gledalcev. Zaradi zred-no razmočene tekmovalne sleze so gledalci še posebno uživali ob drznih in vratolomnih vožnjah tekmovalcev. Na moto-krosii so tekmovali Avstrijci, Čehi, Švedi. Švicarji, Zahodni Nemci ter Jugoslovani. Kot vidite, je bila konkurenca zelo ostra, zato našemu in najboljšemu Jugos^vanu Vesenjaku še posebno čestLamo za doseženo 7. mesto. Skupina naših tekmovalcev ob Bohinjskem jezeru Najboljši Jugoslovan na mofo Brkah je bi! naš Stanko Vesenjak, ki je vozil na španskem stroju znamke Bultaco 65 Sprememba statuta Njelja Obširna razprava o pustovanju podjetja, ki se je razvita na skupni konferenci šcfoo Poslovnih enot in strokovnih služb d dneh tO. in tl. marca letos, je narekovala spremembo n organizaciji poslovanja Podjetja. Ugotovljeno je biio, ua je treba okrepiti tehnično službo o podjetju, in v ta namen uvesti delovno mesto tehničnega direktorja namesto Slavnega inženirja za reševanje širše tehnične problematike in z vso odgovornostjo in samostojnostjo pri delu, ki jo zahteva dobra organizacija tehnične službe. Zaradi boljše skladnosti poslovanja posameznih služb je bilo dalje ugotovljeno, da ne bi bilo potrebno delovno meni0 pomočnika direktorja. ^ primeru odsotnosti gl. direktorja naj bi ga nadomeščal tehnični direktor. Studijsko-raziskovalne nalo-Se naj bi se opravljale o okviru tehnične službe, biro za projektiranje pa izdeloval projekte po naročilu za podjetje, kakor tudi za druge naročnike zunaj podjetja. Delavski svet podjetja je Upošteval navedena priporočilu in dal članom delovne skupnosti v obravnavo predlog za spremembo statuta v tistih njegovih delih, kjer je opisana organizacija poslovanja in je na podlagi navedenih ugotovitev potrebna sprememba posameznih določil. Člani delovne 'skupnosti so $e v obravnavi predloga strinjali s spremembami in je na Podlagi tega delavski svet podjetja na svoji seji dne 6. aprila 1966 sprejel ustrezno spremembo. Upravni odbor podjetja je na svoji seji dne 15. aprila razpravljal o predlogu kadrovske komisije glede razpisa delovnega mesta tehničnega direktorja in šefa biroja za projektiranje ter naročil strokovnim službam, da izdelajo predlog °rganizacijske sheme služb, kadili obseg se menja s spremembo statuta. Zdaj po 45 ur tedensko Tako je sklenil delavski svet podjetja na svoji seji dne k aprila 1966, po tem, ko je sprejel program za prehod na skrajšani delovni teden. O njcm je razpravljala celotna delovna skupnost na svojih zborih. Program obsega postopek za sklajšanje delovnega tedna in ugotavlja rezerve, katere mo-(r1aiJ'0 izkoristiti, da bomo ob-urzali vsaj take realne osebne dohodke in tak neto produkt Ua zaposlenega, kot so bili Pred uvedbo krajšega delovnega tedna. Po programu je predvideno Postopno skrajševanje delovnega časa, in sicer najprej na ur tedensko, nato pa (leta 1968) na 42 ur tedensko. Razporeditev delovnega cajn v podjetju je praviloma takšna, da bi delali od ponedeljka do petka po 8 ur, v soboto pa 5 ur. Delavski sveti Poslovnih enot so pooblaščeni, da smejo v okviru 45-urnega delovnega tedna razporediti delovni čas tako, da upošteva-J° lokalne razmere. Drugačen razporeditev delovnega ča-Sa v posameznih enotah pa ne srne vplivati na reden potek dela v celotnem podjetju. Posamezni delavski sveti en°t so že sprejel svoje sklepe ? razporeditvi delovnega časa ln ga prilagodili krajevnim razmeram. Delavci obratov, ki delajo Pr* posameznih operativnih ei)otah, bodo imeli enak delov-ni čas kot drugi delavci teh enot. Analitska služba podjetja v° spremljala rezultate skrajšanja delovnega tedna in edno poročala delavskemu ®vetu, da bi mogel pravočasno ukrepati, če katera enota ®e bi dosegla predvidenih re- Ohranimo to, kar imamo Ob nekaterih pripombah na sklep osrednjega delavskega sveta o regresih za bivanje v naših počitniških domovih Ekonomska cena penziona v naših počitniških domovih znese okrog 2500 starih dinarjev. Ker pa je laka cena ven->.. darle prevsoka za naš žep, je osrednji delavski svet sklenil, da bo cena tisoč starih dinarjev na dan, kar pomeni da plača podjetje po 1500 dinarjev na dan za vsakega člana našega kolektiva in njegoveg ožjega družinskeg člana. Razen tega je osrednji delavski svet tudi sklenil, da dobi vsak po "0 starih dinarjev regresa na dan, če bo preživel dopust kje drugje in ne v naših počitniških domovih. Urejena so nekatera gmotna vprašanja Gre za terenske dodatke, dodatke za ločeno življenje, za povračilo stroškov za službeno potovanje, selitvenih stroškov ob premestitvah in prevoznih stroškov Delavski svet podjetja je na svoji seji dne 6. aprila 1966 sprejel pravilnik o povračilu stroškov za službena potovanja, prevoznih stroškov, o izpačilu dodatka za terensko delo in ločeno življenje, o povračilu stroškov ob premestitvah in selitvenih stroškov ter pogoje za takšna izplačila delavcem podjetja. Teze za sestavo omenjenega pravilnika in s tem ureditev vprašanja povračil stroškov, ki nastajajo v zvezi z delom, so člani de- stu, bo dobil polovico tega dodatka. Delavci v obratih, ki opravljajo občasno delo na terenu pri grad- lovne skupnosti obširno obravna- benih enotah ali drugih naročni-vali. Od različnih variant in pred- kih — tako je v pravilniku dolo-logov je delavski svet sprejel ti- Ceno — bodo prejeli za čas takega sto, za katero se je odločila večina dela na terenu, ki bo več kot 10 delovnih enot. Nadomestila stroškov zaradi terenskega dela bodo znašala od 16. marca dalje (obračunski dan za aprilske prejemke) takole: 1. za volje objekta, šefa gradnje, vodje objekta pri gradnji, pomočnika šefa, glavnega delovodjo, sa- kilometrov daleč od sedeža obrata oz. stalnega delovnega mesta, poleg že določenega terenskega dodatka še nadomestilo za večje stroške po 1,25 novih dinarjev na uro. Z omenjenim pravilnikom je rešeno tudi vprašanje dnevnic za mostojnega delovodjo in za vse službena potovanja. Višina dnev- vodilne delavce 3,10 novih dinarjev na uro; 2. Za visoko kvalificirane delavce, obratovodje in za delavce na delovna mesta, za katera se za- nič, ki je odvisna od delovnega mesta, katerega delavec zaseda, se je povečala od sedanjih 35 novih dinarjev na 50 novih dinarjev, oz. 30 novih dinarjev na 40 novih di- hteva visoka ali višja šolska izo- nar jev. Poleg tega se bodo povrrii- brazba 0,90 novih dinarjev na uro; 3. Za kvalificirane delavce in za delavce na delovnih mestih, za katera se zahteva srednja šolska izobrazba 0,70 novih dinarjev na uro; 4. Za druge delavce 0,50 novih dinarjev na uro. Bistvene spremembe pri izplačilu terenskih dodatkov v primerjavi z dosedanjimi so v tem, da so le-ti določeni za vsako efektivno opravljeno uro na delu. Terenski dodatek je torej odvisen od časa, ki ga delavec prebije na delu, in ne bo izplačan za čas izostankov z dela (opravičenih in neopravičenih). Višina izplačila je odvisna od opravljenih vseh ur na delu, torej tudi od dela, ki ga bo delavec opravil v podaljšanem delovnem času (v nadurah). Višina pa je dalje odvisna še od oddaljenosti delovnega mesta od stanovanja delavca, ker je vključeno v tem dodatku tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Tako bodo prejemali tisti, ki stalno bivajo do 4 km od delovnega mesta, samo polovico določene višine terenskega dodatka. Tisti, ki so oddaljeni ca. 4 do 10 kilometrov, tričetrt, kdor pa ima stalno bivališče ‘ nad 10 km daleč od delovnega mesta, pa bo prejel poln terenski dodatek. Ker pa lahko nastopijo izredni stroški na oddaljenih gradbiščih (neurejena prehrana, stanovanje in nesorazmerno visoki prevozni stroški do delovnega mesta in nazaj), bodo lahko organi upravljanja v delovnih enotah povečali po pravilniku določene višine terenskih dodatkov že za največ 40 •/«, kar je odvisno od težine delovnih razmer na terenu. Člani delovne skupnosti, ki delajo na terenu in morajo vzdrževati svojo družino (ženo ali moža in otroka), ki bivajo v drugem kraju in se ne vračalo vsak dan domov, torej živijo ločeno, imajo pravico do dodatka za lojeno življenje, zaradi večjih stroškov, ki jih imajo pri delu na terenu. Ta dodatek je določen v mesečnem znesku, in sicer 90 novih dinarjev za VK delavce in tiste na delovnih mestih, za katera se zahteva višja ali visoka šolska izobrazba, za druge pa 70 novih dinarjev na mesec. V času, ko se delavec nahaja na rednem dopu- li še stroški za prenočišča, če bo moral delavec prenočevati na službenem potovanju, in to do največ 15 novih dinarjev na dan, oz. v polnem znesku po predloženem računu, če bo službeno potoval v drugo republiko. Končno je z istim pravilnikom urejeno še vprašanje povrnitve stroškov za selitev družine delavca, ki je premeščen iz enega v drug kraj in seli tudi družino. Tisti, ki bodo uveljavljali pravico do povrnitve selitvenih stroškov, bodo morali svojo zahtevo predložiti upravnemu odboru enote, kjer delajo. Vsa vprašanja, ki zadevajo povrnitev stroškov, ki nastajajo v zvezi z delom na terenu, službenim potovanjem, prevoznimi in selitvenimi stroški, so urejena v enem pravilniku. Ureditev teh vprašanj je rezultat občirnih razprav članov kolektiva, pri katerih je prišla do izraza težnja, naj bi v okviru finančnih možnosti kar najugodneje rešili posamezne probleme, ki nastajajo zaradi večjih stroškov pri delu na terenu, in da hkrati stimulativno vplivajo na prizadevnost pri delu. Z večjo storilnostjo in boljšo organizacijo dela se bodo nenehno dvigali osebni dohodki in s tem izboljševal standard. Kolikor bo dosežen večji dohodek posamezne enote in podjetja kot celote, bo mogoče tudi prej navedene dodatke zvišati, kar je odvisno v največji meri od nas samih, kako se bomo prizadevali za boljši poslovni uspeh z R Ker izrašajo nekateri ob tem sklepu osrednjega delavskega sveta nekatere pripombe, je vsekakor prav, če o njem razmislimo in bomo prišli navsezadnje do spoznanja, da je tak sklep delavskega sveta še najboljši. Poglejmo, kako je bilo lani. Vse-163. in 1964. je bila celjska enota med prvimi, ki je uspešno pričela z gradnjo za trg. Zgradili in prodali so 136 stanovanj. Za naprej so si z velikim trudom pridobili lokacije za kompleksno gradnjo 660 stanovanj. Izdelani so že vsi projekti in urejena vsa dokumentacija. V letošnjem letu pa organi upravljanja enoti niso odobrili sredstev za gradnjo na tržišču, zato l)o enota izgubila znaten del realizacije. Na konferenci so zahtevali, da se to vprašanje uredi. Med drugim so grajali tudi delo sindikalne podružnice predvsem po neaktivnosti posameznih članov. Nekateri so se premalo zavedali svojih dolžnosti. Govorili so tudi o delitvi oseb' ih dohodkov, ki je za nekatere lane vse prej kot stimulativna-'ravijo, da je bilo v letu 196’ '.plačano na račun akorda le ca-°/o dosežka. Enota je dosledna ri obračunavanju del po akordu, aj je akordi ranega 80 °/o vsega eia. Ko so govorili o delavskem sa-loupravljanju, so ugotovili, d® e aktivnost svetov obračunski11 not močno popustila. Prej s° veti ugotavljali mesečne uspeh® note, se primerjali z drugim1 notami itd., zdaj pa je ta aktif' iosI povsem zamrla. Veliko so govorili tudi o pi,e' irani delavcev, ki je v Celj," la j večji problem. Hrana se r lodražila in tako se hrani v tneD' i komaj polovica članov. Na j ve lelavcev si hrano pripravljaj® ami. Neurejena prehrana r manjšuje delovno sposobnost 1 )ovzroča bolezni na prebavili ’ Občni zbor je sprejel vrst Lonkretnih sklepov. iiiiCNBaiim iiiiisszaaHiii iiiHEsaBHim ^^iuiBe*miwBBiiiiee*iiiH*iai*iiiii«Be*iiiii*eHiie™Bii*«ieeeiiii:s Vnlivi raznih di gssEsaaiKiSHeaamiiiE iv na rjavenje Korozija železa v betonu je elektrolitičen pojav, ki je odvisen od količine vlage v betonu ter od narave in količine raztopljenih soli. Prisotnost kloridov še posebno pospeši ta proces, ker ti pospešujejo elektrokemične spremembe. Pri določenem betonu in pri določenih pogojih, pri katerih se beton hrani, obstaja neka kritična koncentracija kloridov, pri kateri se najlažje začne korozija in se nato tudi naprej razvija. S poskusi so skušali ugotoviti stopnjo korozije, ki nastane zaradi kalcijevega klorida. — CaCL. pri čemer je treba upoštevati tudi še to, da je koncentracija kalcijevega klorida odvisna od raznovrstnih faktorjev, kot — sestave cementa, — doze cementa, — vodocementnega faktorja v c, — količina vsebovanega kalcijevega klorida, — vrste in granulometrične sestave mineralnih agregatov, — vrste betonskega železa, — propustnosti vlage v betone, — luknjičavosti betona in — debeline zaščitnega sloja betona. Izvršili so razne poskuse, da bi ugotovili vpliv čistega kalcijevega klorida oziroma vpliv dodatkov, ki vsebujejo kalcijev klorid. Za poskuse so uporabili cement z dodatkom pocolana, pesek z maksimalno debelino zrna 5 mm, betonsko železo 0 10 mm, vodoce-mentni faktor — = 0.64. v Zaščitni sloj betona je 2,5 cm. Rezultati poskusov so navedeni v nadaljevanju besedila. Poskuse so delali z dodatki, ki niso vsebovali kloridov, z dodatki kalcijevega klorida CaCh in z dodatki, katerim je bil primešan kalcijev klorid. Odstotki kalcijevega klorida se nanašajo na težo cementa. Rezultati opazovanja armature po: Brez dodatkov CaCU................ Ca Cl= 1 %................... Ca C1 2 »/o................. Dodatki, ki vsebujejo kalcijev klorid in katerih količina ustreza Ca C L 10 »/o................... Ca Cb 1.9 "/o................ Ca Ch 2.1 »/o............... Ca Cio 2.40/0................ Ca Cio 5.0 »/o................ Ca CI2 3.8 °/o................ Ca CI2 4.2 «/o ....... Ca Cb 4.8 »/o................ Ca CI2 6.4 ”/o................ Ca Cb 12.80 °/o................. Iz tega lahko ugotovimo: — glede na rezultate preiskave lahko sodimo, da koncentracija ca. 1 % kalcijevega klorida na težo cementa ne povzroča nevar- 3 mesecih ni znakov rje ni znakov rje močna rja in manjša n a grizen j a ni znakov rje rja in nagrizenja rja in nagrizenja malo rje in številna nagrizenja rja in nagrizenja rja in številna nagrizenja močna rja in številna nagrizenja močna rja in številna nagrizenja rja in nagrizenja zelo korodirano nosti za korozijo betonskega železa in — da se pri sredstvih, ki ne vsebujejo kloridov in ki jih uporabi jamo za betoniranje v mra- 9 mesecih ni znakov rje ni znakov rje močnejša rja in precejšnja nagrizenja ni znakov rje močnejša rja in precejšnja nagrizenja močnejša rja in precejšnja nagrizenja precej nagrizenja rja in veliko nagrizenja močna korozija močna korozija močna korozija, globoka nagrizenja zelo korodirano zelo korodirano zu, ni treba bati korozije železa, ki je ali zelo omejena ali pa sploh ne nastopa. Ing. Milivoj Šircelj ■ima Elina ZANIMIVO PILOTIRANJE V KOPRU Avtožerjav Lorain služi odlično kot izkopni stroj Poleg sektorja 1 IMPOL« v Slovenski Bistrici in gradbišča v Bosanskem Brodu bo gradbišče Koper z gradnjo pod nega skladišča eno izmed na j večjih gradbišč, v Gradisu. Podno skladišče v Kopru bo dolgo 54 m, široko 22 m in visoko 52 m. Imelo bo osem etaž. Ker je nosilnost tal slaba, bo potrebno graditi posebne temelje. Teh bo 40 in bodo grajeni po principu globokega temelja. To delo bodo opravili tako, da bodo najprej zabili v flišno preperi no 6 m visok valj brez dna iz 8 mm debele jeklene pločevine (premera valja 4 m in ieža 5 ton). Valj zabijajo z elektrovibracijskim za-bijaiom Polimex, ki so ga montirali na posebno železno konstrukcijo. Posebnost tega dela je v tem, da uporabljamo avtožerjav Lorain kot stroj za dviganje in namestitev pločevinastega valja, konstrukcije in elektrovibracijskega zabijala ter kot izkopni stroj. Ko izkopljejo ves material v valju, zabetonirajo temelje. Čeprav služi eiektrovibracij-sko zabijalo tudi za izvlačenje zagatnic (Larsen, Hoesch), še ni gotovo, če jim bo uspelo izvleci tudi pločevinasti valj, ki ima 75 m2 torne površine. Upamo, da bodo z raznimi drugimi pripomočki izvršili tudi to nalogo, da pa pri tem ne bomo izpostavljali avtožerjava Lorain kakršnim koli okvaram. Pri tej nalogi prvič preizkušamo avtožerjav kot izkopni stroj z gra-bežem, kakor tudi prvič koristno uporabljamo elcktrovibraacijsko zabijalo »Polimex« za zabijanje in izvlačen je jeklenega val ja. Pri vseh dosedanjih poskusili in volji elektrovibracijskega zabijala nismo uspeli uporabiti v ta namen, ker smo ga hoteli uporabiti na pretrdih terenih (Zabijanje zagatnic pri gradnji mostov na Srednji Dravi, kjer smo naleteli na plasti konglomerata). Zelo koristno je uporabilo ta stroj podjetje »Tehnika« pri izvlečenju Larsenovih zagatnic oh Dravi. Pri teh dolih si bomo prav gotovo nabrali precej izkušen j, ki jih bomo s pridom uporabili pri podobnih nalogah. logo je prevzelo gradbišče v Kopru. Ker v podjetju nismo imeli primernega stroja za zabijanje velikih in težkih betonskih pilotov, smo si morali izposoditi proti razmeroma visoki dnevni najemnini (60.000 S din) od podjetja Mostogradnjc v Beogradu poseben sl roj znamke MAKERS THE BR1TISCH STEEL P1LLING co LTD. Sam stroj je starejše izvedbe in lahko zabija pilote do dolžine 12 m. Stroj je premičen v vzdolžni smeri po tračnicah, medtem ko je celotna zgornja konstrukcija vrtljiva prav tako na tračnicah za 560°. Opremljen je z vitiji, s katerimi je možno dvigniti pilote in upravljati 2 toni težak oven. Zgornjo vrtljivo konstrukcijo je možno nagibati do naklona 4 : L Ker je bilo potrebno pri tein delu zabijati poleg vertikalnih pilotov tudi poševne pilote, so na grad biču opremili stroj še z mehanizmom za nagibanje zgornje konstrukcije. S tem ie bilo odpravljeno težko ročno odvijanje in privijanje dveh vijakov oz. stožčastih prenosov, s katerimi se doseže nak'on konstrukcije. Skupno je bilo zabitih 179 armi-različnlh dolž’n od 11,80 do 18,40 m. razlišnih dolžin od 11,80 do 18,40 m. Presek pilota je bil 40 X 40 cm. Maksimalna teža pilota je 4 tone. Vertikalno je bilo zabitih 156 pilotov, 40 pilotov pa v vertikalni legi v naklonu 5 : t. Nosilnost enega pilota je bila preračunana na 50 ton. Zaradi tega, ker ni bilo mogoče zabijati pilotov daljših kot 12 m in ker so bili nekateri piloti dolgi tudi do 18 m, je bilo potrebno dolžine pilotov deliti. Tako so najprej zabili eno polovico pilota in nato še drugo. Obe polovici sta bili pritrjeni na stičnih jeklenih ploščah debeline 20 mm z štirimi vjaki i”. Na ta način so na stičnih ploščah dosegli čvrsto zvezo obeh polovic. Na stičnih mestih je bilo potrebno izvršiti še.izolacijo oz. preprečiti korozijo stičnih plošč in vijakov. Na gradbišču so dnevno zabili dva do tri pilote, kar je pač bilo odvisno od dolžine pilotov. To delo so si ogledali vsi strojni referenti naših enot 18. januarja ob sestanku strojnih referentov v Kopru. Delo je bilo zelo zanimivo in opravljeno v predpisanem času v zadovoljstvo naročnika in investitorja. T. Martinšek Nove oblike uporabe mehanizacije Naše podjetje je prevzelo pri gradnji Narodne banke v Kopru od Podjetja »Stavbenik« Izola pilotiranje temeljev. Teren, na katerem bo stala bodoča stavba Narodne banke T Kopru, je glede nosilnosti tal razmeroma slab. Na tem mestu je bilo nekoč morje, katerega so počasi tekom let zasipavali. Zavod za raziskavo materiala v Ljubljani, ki je Vršil sondiranje terena, je ugotovil, da se nahaja na tem mestu večje število morskih sedimentov na precej debeli plasti flišne preperine. Zato je bilo potrebno izdelati Projekte za globoko funTliranje s Piloti. To nalogo je izvršil tov. ing. Mitja Kilar iz h roj a za projektiranje naše centrale. Operativno na- Organizacija samoupravljate Nadaljevanje s 1. strani truditi, da bi ga kdaj dosegli vsaj ob vseli pomembnejših odločitvah. Druga stvar, ki sodi med naloge sindikata, pa je v tem. da daje sindikat pobudo organom samoupravljanja, jih opozarja na probleme in predlaga rešitve zanje, s čimer bi veliko pripomogel k kvalitetnejšemu delu samoupravnih organov. Zato pa bi morali imeti sindikalna vodstva in posamezni sindikalni odborniki več stika s članstvom, bolj tanko prisluhniti delovnemu človeku in njegovim problemom si prizadevati za dosledno uveljavitev načela delitve po delu, se zavzemati za široke razprave pred pomembnimi odločitvami organov samoupravljanja in si prizadevati za takšno zgradbo samoupravljanja, da bo mogel vsak član kolektiva uveljaviti svoje samoupravne pravice. Posebno vprašanje je, kakšno je pravzaprav mesio sindikalnega odbora podjetja. Tudi glede tega je še marsikaj nejasnega in se prav zato velja zadržati ob tem vprašanju. Sindikalni odbor podjetja je pravzaprav edini politični forum v našem podjetju, ki združuje in vodi vse sindikalne podružnice našega podjetja. Pri sekretariatu aktiva komunistov je stvar namreč drugačna. Osnovne organizacije so namreč vezane neposredno na občinska partijska vodstva, sekretariat pa le občasno proučuje in obdeluje konkretne probleme. Zato je pomen sindikalnega odbora podjetja toliko večji, saj ima na razpolago celoten mehanizem sindikalne organizacije, preko katere more dosti bolj neposredno kot morda sekretariat aktiva komunistov izvesti določene naloge. Ker pa je tudi vloga Zveze komunistov spremenjena, gre pri sekretariatu in pri občasnih sestankih aktiva komunistov bolj za določitev stališč do konkretnih vprašanj, s katerimi se srečujejo komunisti pri svojem političnem delti in je v tem pogledu velika pomoč tako sindikatu kot samoupravnim organom v podjetju. Poglavitna naloga sindikalnega odbora podjetja je torej v tem, da budno spremlja, kako se samoupravljanje v našem podjetju razvija, da daje pobudo za skladnejšo zgradbo mehanizma delavskega samoupravljanja, se zavzema za to, da v poslovnih enotah uveljavijo samoupravljanje prek obračunskih enot, da dobe sveti teli enot tildi ustrezno vsebino in da vse to uveljavimo v samoupravnih aktih podjetja. Drugo področje, ki postaja s spremenjeno zakonodajo vse pomembnejše, je v tem. da delovne skupnosti dobivajo čedalje širša pooblastila glede sprejemanja samoupravnih aktov podjetja. Zakoni so vse boli le okvirni, delovno skupnosti pa morajo konkretne zadeve same konkretno urediti v skladu s svojimi razmerami. Sindikalni odbor torej proučuje to problematiko in daje ustrezne predloge, mnenja in stališča do posameznih vprašanj. Seveda ie še drugo področje — organizacijsko delovanje sindikalnega odbora. To ie v tem, da pomaga sindikalnim odbornikom podružnic. i ih usmerja in nnsredu ie svoja stališča do posameznih vprašanj ter sindikalne podružnice tudi organizacijsko usposablja za to. da bi zmogle opravliati svoie naloge. Tako se bo sindikat bol i približal članstvu ter postni zares organizacija samoupravljavcev. Martin 7,a"'šek Kadrovska komisija podjetja zaseda 3g.... L." i Začel ek de! na novem velikem Gradbišču »Aglomeracija« na Jesenicah Naši strokovnjaki-projektanti iz Nemčije na pogovoru pri glavnem direktorju ing. Keržanu. Pogovora se je udeležil tudi predsednik republiškega odbora sindikata gradbincev tov. Lojze Capuder Osemnajstega aprila je nekaj več kot 4000 članov naše delovne skupnosti volilo polovico članov osrednjega delavskega sveta in delavske svete poslovnih enot. Volišča so bila svečano okrašena in prvi volivci so volili že ob štirih zjutraj (npr. v Celju) Sloviti igralec Stevvart Granger je nastopal nekaj dni na dvorišču kovinskih obratov v Ljubljani Prosim, .to ni prav nobena prvoaprilska šala, za te je zdaj že prepozno. Kar je res, je res: prve dni aprila je bilo dvorišče Kovinskih obratov v Ljubljani pravcati Holywood. No, morda res ta Holywood ni bil takšnih dimenzij kot tisti pravi'v Ameriki, vsekakor pa je res, da je v našem podjetju igral sloviti ameriški igralec Stevvart Granger. No, da ne boste preveč nestrpni, naj vam takoj povemo, da so nekaj dni v aprilu snemali v Ljubljani avstrijski koprodukcijski film »Kako ubiti damo«. Tehnične usluge je pri tem nudil ljubljanski »Filmservis«, naše podjetje pa je za nekaj dni posodilo dvorišče Kovinskih obratov, en buldožer, en nakladač in vrh tega še nekaj vajencev kot statiste. Pa zakaj prav »Gradis«, boste morda vprašali? No, film, ki je seveda kriminalka, zajema zgodbo iz gradbeništva. Lastnica nekega gradbenega podjetja — glavna igralka — pade v kremplje tipov, ki jo hočejo ubiti, da bi se polastili njenega premoženja. Za umor so izbrali kaj nenavadno »orožje« — buldožer. Seveda, kaj pa naj bi bilo drugega bolj »morilsko« v gradbeništvu, kot je ogromen buldožer. No, in vsaka kriminalka mora imeti svojega junaka, v tem filmu pa je to stasiti Stevvart Granger, ki reši lepo lastnico gradbenega podjetja. Seveda se pri tem mora Granger boriti z zlikovci, z nekim črncem, ki je strojnik na buldožerju. Vse pa se srečno konča, ujetnika (Granger in lastnica gradbenega podjetja) se rešita iz krempljev zlikovcev tako, da izpustita goloba, ki ponese sporočilo naravnost na policijo. Morda bo naše bralce zanimalo, da je imel Stevvart Granger za vse nevarne pretepe in dirke po strehah pri sebi dvojnika. Tudi črnec, ki je igral strojnika, se ni mogel v kratkem času naučiti upravljati buldožer, zato ga je po dvorišču popeljal kar naš strojnik. Na strojih smo morali začasno zakriti ime »Gradis«, tako da bi cela zgodba bila bolj verjetna in da bi gledalci verjeli, da se je vse zgodilo v Ameriki in ne v Ljubljani. Sicer pa bo film končan že v mesecu maju in morda ga bomo lahko kaj kmalu videli tudi pri nas. Znamenita filmska igralka Cary Doorr je bilo v središču g »firbcev« (zgoraj) — Naš obrat je dobil novo firmo I (zgoraj desno) — In tole so statisti kovinskih obratov, ki I J'*1 med snemanjem ni manjkalo. Spodaj: sloviti igralec I Stevvart Granger pri »Gradisu«. S POTOVANJA PO EGIPTU Egipt, dežela faraonov, piramid in sfing, Sueškega kanala in Asuanskega jezu. Dežela, kjer se srečujeta civilizaciji vzhoda in zahoda, rana zgodovina človeštva z industrializirano atomskim 21. stoletjem. Egipt, bajeslovna dežela, tisočkrat izgovorjena, a nikdar doživeta, kakšna presenečenja skrivaš v sebi za svoje obiskovalce? Letalo DC-6 ljubljanskega AA, ki ga vodi kapetan Rankel, mirno leti v višini 3300 tn. Prešli srno jugoslo-vansko-grško mejo, Kaj makčalan, delto Vardarjevega izliva v Egejsko morje. Pilotov glas nas opozarja na posamezne otoke pod nami, ki se kopičijo v morju — tu Škot ul us. tam Miloš in še in še. Približujemo se Atenam. Zagledam naiprej olimpijski stadion, nato pa mi oči iščejo skalnato Akropolo. Tu je. Desno od nje park s kraljevo palačo, pa hrib Likabedos. na sredi trg Omonia in v daljavi Pirej. Misli se mi povrnejo na doživetja v Grčiji in njenem glavnem mestu, ki sem si ga skupaj z ostalimi kolegi iz biroja ogledal pred šestimi leti. Ponovno bi jo rad obiskal. Stevvardesi Vida in Sonja nam razdelita kosilo. Je izdatno in obilno ter mi zelo tekne. Za priboljšek celo črna kava in radenska. Pod nami je širno Sredozemsko morje. Kapetan napove prelet preko Krete. Občudujemo visoke vrhove tega otoka, ki jih mestoma pokriva še sneg. Ko gledam to razčlenjeno pokrajino, razumem, zakaj so imeli nemški pada' c I pri svojih osvajalskih desantih na ta otok v pretekli vojni toliko izgub. Za Kreto zopet gladka sinja ploskev morja, ki ji tu in tam ladje s svojimi brazdami poživljajo monotonost. Letalo s svojimi štirimi motorji, od katerih ima vsako po 2300 KM in zmogljivost 430 km/h pri max. obremenitvi 90 potnikov, mirno leti med drobnimi oblački. Urejujem zapiske, ponavljam nekaj najbolj znanih besed v arabščini in se učim njihovih številk. Ladij je vedno več, vse plovejo iz ene ali v isto smer — Suez. Vseh nas se jjolašča nemir, čutimo bližino trenutka, ko se Ijo večina izmed nas prvič srečala z afriškim kontinentom. Sonce se je prevesilo že krepko na drugo stran in edino ure nam še kažejo evropski čas. Pa tudi te bo treba naravnati po novem za uro naprej. V daljavi se pokaže rahla meglica, iz nje na se čez čas vedno bolj in bolj rišejo obrisi kopnega. Končno — Afrika. Peščena obala se slikovito odraža ob morju, za njo pa je vzniklo zelenje med prepraženimi kanali in rokavi Nila. Sedaj letimo v višini 6000 m v oddaljenosti 100 km vzhodno od Aleksandri je nad Rozeto, mestom, ki je posredno pripomoglo, da je Champollion 1822. leta s kamnite plošče, najdene v tem mestu, dokončno razvozlal skrivnost hieroglifov. PoUa pod nami dajejo občutek 0 ZAHODNA fušCA VA £Df=U skrbne in dosledne urejenosti ter izkoriščenosti. Ni čudno, da dajejo prav ta področja prebivalcem Egipta v glavnem vso hrano s trikratnim pridelkom na leto. Med polji pa se kot kača zvija eden izmed mnogoterih Nilovih trakov. Vendar se pahljačasta oblika zelenja vedno bolj zožuje in oker rumena barva, ki se ostro stika z zeleno barvo polj. nas opozarja na puščavo, puščavski pesek z viharji, vročino, ki čez dan puhti iz iv^Mn mraz, zaradi katere- ga ponoči prezebaš. Ob deltinern gr-lu se prikaže Kairo — glavno mest0 Egipta in ki je z več kot tremi milijoni prebivalcev največje mesto f Afriki. Ne imenujejo ga zastonj tud* Pariz Afrike. Letimo nad vzhodnim robom predmestja, zato lahko le skozi meglico dimov, ki leži kot koprena nad njim, iščemo posamezno znamenitosti. V daljavi zaslutim0 rahle obrise piramid v Gizah in m®' lo dalje v Sakari. (nadaljevanje) Stran 8 * »GRADISOV VESTNIK« Sklepi organov samoopravljanja DS podjetja SKLEPI xx. zasedanje delavskega sveta podjetja, ki je bilo dne 6. aprila 1966 v Ljubljani. 1. Sklepi zadnje seje so bili izvršeni. Delitev ostanka čistega dohodka za leto 1966, ki je bila sprejeta ob potrditvi zaključnega računa, znaša po enotah takole: Biro za OD 2,34, za sklade 5,27; Celje 6,00, 13,68; Jesenice 21,27, 47,86; Koper 5,64 12,69; Ljubljana 5,33, 11,99; Zalog 4,59, 10,33; Maribor 14,87, 33,46: Ravne 12,54 28,21; KO Ljubljana 4,15, 9,34; KO Maribor 3,84, 8.64; LIO Škofja Loka 4,07, 9,15; OGP Ljubljana 7,72, 17,37; SPO Ljubljana 2,08, 4,58; centrala 5,48 (vse v milij. din in bruto zneskih). Delavski svet poslovnih enot naj gospodar-sko-finančni službi sporočijo, koliko od sredstev namenjenih za sklade bodo uporabili za sklade skupne porabe in koliko od tega za poslovni sklad. 2. Sklepi konference šefov, ki je bila dne 9. in 10. 4. 1966, naj se objavijo v Gradisovem vestniku. 3. Poročilo overovatelja zapisnika se vzame na znanje. 4. Z večino glasov tajnega glasovanja je delavski svet podjetja izključil iz delovne skupnosti tov. Zuboviča Ibrahima, gradbenega delavca pri OGP v Ljubljani, zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti. 5. Poročilo o delu upravnega odbora podjetja se vzame na znanje. 6. Potrdi se sprememba pravilnika o določanju in izplačevanju premij delavcem podjetja za racionalizacijo in prihranke. 7. Potrdi se predlog pravilnika o delovnil razmerjih in pravilnika o ugotavljanju 1) izrekanju ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti z naslednjimi popravki: — Na koncu prvega odstavka 9. člena s< črta »ali dela«, namesto tega se napiše »aj določenega posla«. V tretjem odstavku bi pred zadnjim stavkom pripiše »stroške take-ga pregleda nosi delavec sam«. — V 10, členu se črta besedilo toč. a) ir toč. c), pri besedilu pod sedanjim d) se dopiše: npr. žerjavist, kurjači parnih kollo« itd. Sedanja toč. b) postane a), toč. č) posta-ne b) in toč. d) postane c) — V zadnji vrsti str. 3 člena 11 naj se pr: besedah »in dela ni mogoče organizirati« vstavi besedo »drugače ni mogoče organizirati«. — V drugem stavku 16. člena se pripiši beseda »praviloma«. »Druga delovna mesto se praviloma razpiše po določilih te,ga pravilnika«. — V čl. .28 se v drugem odstavku črta besedilo »razen na vodilnih delovnih mestih in na delovnih mestih PK in NK delavcev« V 4. odstavku pod tč. 1 se pripiše za besedilo »za delovna mesta NK, PK, KV«. — V členu 33 mora biti »delavski svet* namesto »upravni odbor poslovne enote«. — V členu 42 naj se dopolni pod tč. h; »če je za sezonska dela v počitniškem domu in obratih družbene prehrane«. — V členu 43 se doda besedi »po preteku določenega časa« še »za katerega je bil sprejet«. — V členu 50 naj se doda, da mora odločba vsebovati tudi datum nastopa dela. — V členu 55 pod tč. c) se doda »in po predhodnem sporazumu z delavcem«. — V prvi odstavek 60. člena naj se napiše delavci delovne skupnosti delajo polni de-ovni čas, ki traja 45 ur tedensko«. — V čl. 61 se glasi prvi stavek: »Delavka '• otrokom do treh let starosti ima pravico lelati«. V zadnjem odstavku istega člena se •rta j o besede: »prvega stavka. . .« — K čl. 63 se doda še »čuvaja, kurjača in kurirja«, — Člen 84 se spremeni. V. Pogoji dela a) Teža dela: Delavcem, ki zasedajo delovna mesta, za :atera se zahteva določena kvalifikacija oz. trokovna izobrazba, pripada naslednje število dni letnega dopusta: Na delovnih mestih: . NK, PK delavcem ter delavcem na delovnih mestih, kjer se zahteva 8-letna šola pripada.................6 dni VKI, VK IT, KV I, KV II in delavcem na delov, mestih, kjer se zahteva nepopolna srednja šola, popolna srednja šola, višja šola ali visoka šola............................7 dni ') Zahtevnost dela: Po tabeli stratnih osnov pravilnika o de-itvi dohodkov so določeni kriteriji glede na ahtevnost dela na posameznem delovnem .nestu: Delavec na delovnem mestu, kjer je dolo-en kriterij: — referent ali sam. referent pripada 1 dan — šefom oddelkov, šefom sektorja I in šefom sektorja II, šefom službe I, šefom službe II, šefom službe III, teh. direktorju in glav. direktorju 2 dni •) •) Vpliv dela in delovne okolice: Delavcem na delovnih mestih naslednjih oklicev pripada dodatni dopust, če oprav-ajo poklicno delo za določen čas in sicer: strojniki težke mehanizacije, šoferjem avtomobilov s prikolico, delavci v akumulatorski delavnici .... 2 dni minerji pri vrtanju, delavci v predorih, avtogeni in elektrovariloi, že-lezokrivoi in šoferji, če opravljajo to delo vse leto, najmanj 75 •/• . . . . 1 dan 3. delavci, ki delajo na gradbiščih, obratu ali delavnici v neposredni proizvodnji in so pri svojem delu stalno izpostavljeni težjim pogojem dela, kakor je to delo na prostem v višini, v zemlji, v vodi, v prahu, v hrupu, ropotu itd, pripada: NK in PK delavcem...............2 dni vsem ostalim delavcem...........l dan B. Delovna doba Delavcem pripada glede na delovno dobo, ki je ugotovljena v delovni knjižici ali drugih veljavnih dokumentih, naslednje število dni letnega dopusta: 1. po li mesecih zaposlitve do 5 let 7 dni 2. nad 5 do 15 let zaposlitve .... 10 dni 3. nad 15 do 25 let zaposlitve .... 16 dni 4. nad 25 let zaposlitve...............22 dni Po kriteriju A b) pripada dopust vsem delavcem, katerim se delovne ure beležijo na upravi poslovnih enot ali na centrali podjetja. Po kriteriju A c) pripada dopust vsem delavcem, katerim se delovne ure beležijo na gradbiščih, v obratu ali delavnici. Delavec si ne more pridobiti dopusta istočasno po kriteriju A b) in A c). — V čl. 92 naj se črta beseda »najkasneje« in napiše »praviloma«. — V čl. 124 se črtajo besede »do« razen pod a) —■ V čl. 125 naj se dopolni beseda »odgovorni vodja«. — V čl. 126 se namesto roka »7 dni« vpiše »5 dni«. — V čl. 131 se popravi namesto »moea« — »more«. — V čl. 135 se v prvem odstavku doda besedilo »vendar samo v primeru, če ne bi po svoji volji nehal delati«. — V čl. 136 se spremeni v zadnjem odstavku »je praviloma opraviti komisijsko«. — V čl. 143 se v drugem odstavku črta beseda »ali komisija«. — V čl. 156, 159 in 160 se črta besedilo »na isto delovno mesto«. —- Pri čl. 159 se doda »v delovno organizacijo«. V osnutku pravilnika o kršitvi delovne dolžnosti odpadejo členi: 30, 38, 39, drugi odstavek 4-0. člena in drugi odstavek 42. člena. — K čl. 11 se doda »kot hujše kršitve delovne dolžnosti se smatrajo še naslednji kršitvi : 33. opravljanje kakršnega koli dela med bolniškim staležem, 34. samovoljna in nasilna vselitev družine v bivalne prostore delavskih domov in naselij. — v tč. 30 istega člena se črta beseda »nočnega«. — V prvem odstavku čl. 42 se črtajo besede »disciplinski tožilec« in napiše beseda »komisije za ugotavljanje in izrekanje ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti«. Beseda »kazen« se v vseh členih nadomesti z besedo »ukrepom« v ustreznem sklonu. Pravilnika stopita v veljavo 8 dni po objavi od 14. aprila 1966 dalje. 8. Sprejme se pravilnik o povračilu stroškov za službeno potovanje, prevoznih stroškov, o izplačilu dodatka za terensko delo in ločeno življenje, povračilo stroškov o premestitvah in selitvenih stroškov ter pogojih za takšna izplačila delavcem podjetja Gradis, kakor je bil predložen v obravnavo z naslednjimi popravki oz. dopolnitvami: V čl 2 se v drugem in tretjem odstavku dopiše: »oz. oseba, ki jo on za to pooblasti«. V čl. 5 se doda nov stavek, ki se glasi: »Kadar je opravljeno službeno potovanje v drugi republiki, se priznajo stroški za prenočišče v polnem znesku proti predložitvi ustreznega računa«. V čl. 10 se doda nov odstavek, ki se glasi: »Kadar potuje delavec po isti nalogi na službeno potovanje z delavcem, ki mu pripadajo prevozni stroški pod tč. 1) tega člena, ima tudi on pravico do uporabe višjega razreda prevoznega sredstva«. Določila omenjenega pravilnika veljajo: a) terenski dodatki in dodatki za ločeno življenje se bodo upoštevali od obračunske dobe 16. marca 1966 dalje: b) dnevnice za službena potovanja po čl. 5 veljajo od 18. marca 1966 dalje; c) vsa druga določila tega pravilnika ve- ljajo od dneva potrditve tj. 6. aprila 196( dalje. 9. Odloži se potrditev pravilnika o varstvu pri delu. Ustrezna služba naj uskladi pravilnik tako, da bodo upoštevani tudi republiški predpisi v tej zvezi in pregledneje določi odgovornosti posameznih delavcev o varnosti pri delu. V primerni obliki naj se sestavijo določila, pri kakšnih delih se uporabljajo zaščitna sredstva in le-ta posredujejo vsem delavcem. 10 Potrdi se elaborat programa za prehod na 42-urni delovni teden. Po tem elaboratu se predvidevata dve etapi prehoda na skrajšani delovni čas in sicer naprej na 45-urni delovni teden, v letu 1968 pa bi bilo mogoče preiti na 42-urni delovni teden. 11. Delavski svet podjetja sprejme sklep, da se s 16. aprilom 1966 preide v celotnem podjetju na 45-urni delovni teden. Praviloma je delovni čas od ponedeljka do petka po 8 ur, ob sobotah pa 5 ur. Delavski svet poslovnih enot lahko na svojem področju razporedijo tedenski delovni čas 45 ur tako, da upoštevajo lokalne razmere, pri tem pa mora biti zadoščeno pogojem, da se bo dosegla enaka produktivnost na delavca in najmanj enak neto produkt in realni osebni dohodek, kot ga je enota dosegla pred uvedbo skrajšanega delovnega časa. Prav tako pa ne sme drugačna razporeditev delovnega časa med tednom pri posameznih enotah vplivati na redni potek dela v celotnem podjetju. Delavci obratov, poslani na teren, se morajo prilagoditi delovnemu času poslovne enote, kjer delajo. Komisija, ki je bila imenovana za izvedbo priprav na prehod na skrajšani delovni čas, se razreši svoje dolžnosti. Spremljanje rezultatov skrajšanega delovnega časa bo analizirala analitsko-planska služba na centrali podjetja po navodilih, ki jih bo izdala omenjena služba za zasledovanje uspehov poslovanja po uvedbi skrajšanega delovnega časa. Analitsko-planska služba je dolžna, da redno predlaga delavskemu svetu podjetja svoja poročila zaradi pravočasnega ukrepanja, kolikor bi posamezna enota ne dosegla predvidenih rezultatov. 12. Delavski svet podjetja sprejme dokončno statut podjetja po upoštevanju prt-X>ročil za dopolnitve oz. spremembe, ki jih e dala v smislu temeljnega zakona o podrtjih na predlog statuta podjetja občinska skupščina Ljubljana-Center na svoji seji dne Si. III. 1966. (Priporočila so bila posredovana /sem enotam v obravnavo.) 13. Sprejmejo se naslednje spremembe stalita podjetja, ki so bile v obravnavi med liani delovne skupnosti in sicer v nasled- — V 2. odstavku 4. člena se »premeni be-;edilo tako, da se glasi: »Poleg glavnega direktorja podjetja podpi-;ujejo za podjetje v okviru zakonitih dolomit in danih pooblastil še: — tehnični direk-:ok, ki nadomešča glavnega direktorja v čaju njegove odsotnosti«. Ostalo besedilo tega člena ostane nespremenjeno. — V 29. členu se črtajo nazivi: »pomočnik Slavnega direktorja« in »glavni inženir«, dopiše pa se naziv »tehnični direktor«. Tretji in četrti odstavek 103. člena se črpata, namesto teh pa napiše nov tretji odstavek, ki se glasi: »Strokovni svet ima predsednika in šest Manov. Predsednika in člane imenuje delavski svet podjetja«. — Člen 149 se spremeni tako, da se glasi: »Seje kolegija, ki so praviloma enkrat te- iensko, vodi glavni direktor podjetja, v nje-?ovi odsotnosti pa oseba, ki jo on pooblasti«. — Člen 152 se spremeni tako, da se glasi: »Konferenco šefov enot vodi glavni direktor podjetja, v njegovi odsotnosti pa oseba, ci jo on pooblasti«. — V členu 292 in 207 se pri nazivu enote - Biro za projektiranje, Študij in razvoj, Črtajo besede »Študij in razvoj«. — Člen 215 naj se glasi: »Biro za projektiranje izvršuje projektantska dela za podjetje in druge naročnike. Biro je samostojna obračunska enota«. — Črta se drugi odstavek člena 219 in celotno besedilo člena 220. Namesto sedanjega besedila člena 220 se novo besedilo glasi: »Člen 220: V odsotnosti zastopa glavnega direktorja podjetja tehnični direktor, ki ima v tem svojstvu vse pravice in dolžnosti, ki sicer pripadajo glavnemu direktorju po njegovem položaju«. — V členu 223 se besedi »glavni inženir« zamenjata z besedami »tehnični direktor«. V najkrajšem Času naj se predloži delavskemu svetu podjetja v potrditev organizacijsko shemo strokovnih služb centrale, pri katerih nastanejo organizacijske spremembe v zvezi s spremembo statuta. Kadrovska komisija naj pripravi ustrezni razpis za delovno mesto tehničnega direktorja in za vodjo biroja za projektiranje. 14. Potrdi se predlog cen za dnevni penzion v počitniških domovih Gradisa in o višini regresa na cene dnevnega penziona, in sicer: a) cena dnevnega penziona v vseh počitniških domovih Gradiča znaša 25 novih dinarjev na dan, za inozemske goste znaša cena 40 novih dinarjev na dan; b) članom kolektiva in njihovim ožjim družinskim članom ter upokojencem po določilih statuta podjetja se prizna za letovanje v počitniških domovih Gradisa na ceno dnevnega penziona regres v višini 15 novih dinarjev in to največ za 14 dni; c) članom kolektiva in njihovim ožjim družinskim članom, ki ne bodo letovali v počitniških domovih Gradisa, se prizna regres v višini 7 novih dinarjev na dan, in to največ za 14 dni letovanja, vendar pod pogojem, da predložijo ustrezni račun počitniškega doma ali gostinske gospodarske organizacije, kjer so letovali; č) za otroke, rojene od 1. I. 1957 dalje veljajo polovične cene dnevnega penziona in prav tako se jim priznava polovični regres. Gornje cene in regres veljajo od 6. aprila 1966 dalje. d) regres za penzionske usluge se prizna članom delovne skupnosti Gradis in njihovim ožjim družinskim članom, ki niso zaposleni in jih član delovne skupnosti preživlja (mož, žena in otroci) ter upokojencem po določilih statuta podjetja. Zaposlenemu zakonskemu drugu člana delovne skupnosti Gradis se prizna regres le v primeru, kadar predloži potrdilo svoje delovne organizacije, da pri njej ni uveljavil oz. ni prejel regresa za znižanje pen-zionskih uslug. Sezona v počitniškem domu Poreč in Ankaran se prične s 14. VI. 19G6 in se bo zaključila s 13. IX. 1966. Počitniški dom na Pohorju posluje skozi vse leto. Redne tedenske izmene gostov bodo vsak torek. 15. Podrobna določila o koriščenju uslug počitniških domov in o izplačilu nadomestila za K-15 bodo navedena v posebnem pravilniku, ki bo izdan naknadno. 16. Odobri se predračun za uporabo »klada skupne porabe podjetja za skupne potrebe v letu 1966 in sicer: za darila 50-letnikom........... 25.000 N din za darila 10 in 15-letnikom . . . 25.000 N din za patronat »Ferdo Godina« . . 2.500 N din za podpore družinam ponesrečenih.................... 8.000 N din za športne dneve 20.000 N din za dotacije sindikalni podružnici 3.000 N din za dotacijo S. D. Gradis .... 10.000 N din zavarovalne premije . . . * . 4.000 N din anuitete ...................§ . 60.000 N din stroški denarnega prometa . . . 13.000 N din 173.500 N din nerazdeljeno.................... 30.000 N din 203.000 N din 17. Vloži se zahtevek za posojilo za gradnjo stanovanj za tržišče v Celju Otok III v višini 2,000.000 N din pod pogojem kreditne banke v Celju, da imamo za stanovanja, ki se bodo gradila za tržišče, vsaj 80 */n potencialnih kupcev. 18. Delavski svet podjetja sprejme poslovnik komisije DSP za prespektivni program in razvoj ter letni gospodarski načrt. 19. Delavski svet podjetja daje soglasje ua interni pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po uspehu na podlagi mesečnega obračuna proizvodnje za delavce gradbenega vodstva Celje, ki se uporablja od 1. L 1966 dalje. 20. Odobri se predračun sredstev za varstvo pri delu za leto 1966, in sicer: za osebno varstvo..............436.040 N din za tehnično varstvo . » , > . 26.100 N din za higiensko varstvo . * > > . 9.030 N din za prvo pomoč . . . • > • . 16.900 N din za požarno varnost . . • » . 55.320 N din za opozorila in literaturo * » . 20.000 N din za dodatno prehrano . , . » . 5.210 N din za naselja..................... 79.470 N din skupaj ........................ 648 970 N din Delavski sveti poslovnih enot naj razpravljajo o predlogu službe varstva, da bi se vsi delavci opremili z delovninu, čevlji, v smislu čl. 27 pravilnika o zaščitnih sredstvih, ,t,er naj o tem sprejmejo sklep. 21. Odobri se rekonstrukcija objekta tesar-ske delavnice LIO Škofja Loka po projektu št. 643/A izdelanem v biroju za projektiranje podjetja Gradis. Iz razpoložljivih lastnih sredstev se odobrijo sredstva za rekonstrukcijo objekta za tesarsko delavnico v Škofji Loki v višini 375.000 N din ali 37,500.000 starih dinarjev. 22. V smislu čl. 5 pravilnika o delitvi osebnih dohodkov sklene delavski svet podjetja, da se od 16. aprila 1966 dalje obračunava kot začetna startna osnova v točkah na ure a faktorjem 1,30 (po tabeli startnih osnov za delitev osebnih dohodkov, veljavni bd 1 I. 1966). Overovatelj: Francka Erjavec Predsednik DS podjetja: Božo Lukač Sklepi konference šefov poslovnih enot in strokovnih služb podjetja, ki ie bila 9. in 10. marca 1966 v Ljubljani Na konferenci so bili navzoči: glavni direktor podjetja tov, ing. Hugo Keržan, dipl. ing., vsi šefi poslovnih enot gradbene ope-rative in obratov, vodje strokovnih služb na centrali in predsednik delavskega sveta podjetja. Konferenca je obravnavala organizacijo podjetja, zasedbo in dolžnosti vodilnih funkcij v podjetju, nagrajevanje delavcev, ekonomičnost poslovanja, delitev dohodka, vprašanje specializacije eriotj delo v inozemstvu, koordinacija z drugimi podjetji in sodelovanje z družbenimi organizacijami. V zvezi z navedenimi zadevami je konferenca ugotovila naslednje: 1. Podjetje kot celota predstavlja določeno homogenost" in se he sme ta celovitost z organizacijo poslovanja razbijati. Samostojnost enot podjetja naj bo izvedena do tolikšne meje, da se obdrži celovitost podjetja. Ostane naj 6&lika organizacije podjetja z bazenskimi poslovnimi enotami. 2. Poslovne enote gradbene operative skupno s strokovnimi službami centrale v posameznem bazenu vložijo vse svoje prizadevanje, da se kapacitete enote v popolnosti izkoristijo zaradi event. zmanjšanja obsega del investicijske gradnje v posameznem bazenu. Treba je zagotoviti dela zunaj republike v državi, kar je prvenstveno obveznost centralnih strokovnih služb. Delo, ki bo tako prevzeto, izvede: a) obstoječa poslovna enota na račun organiziranja svojega gradbišča; b) na novo ustanovljena samostojna obračunska enota, ki jo ustanovi delavski svet podjetja. Navedene oblike se prilagodijo značaju gradnje, lokaciji, oddaljenosti, pomembnosti, zahtevnosti in podobno. Za formacijo novih samostojnih obračun-h enot se vodstveni kader in jedro osta- *a kadra izbere iz obstoječih enot, dodatni uder p.či ob sprejemu sklepa za koriščenje rezqf,ve Sklep o koriščenju rezerve za osebne dohodke sprejme delavski svet podjetja po predhodni deta-jtni analizi poslovanja enote, ki prosi za posojilo oz. za katero je potrebna intervencija, Izdelati je poseben pravilnik o uporabi sredstev rezervnega sklada za osebne dohodke. Ij7. Doseči je treba večjo rentabilnost poslovanja. Pri tem naj se detajlno proučijo nujno potrebni režijski stroški in analizirajo delovni postopki, ki vplivajo na višino režijskih stroškov, da se delo ne bi dupliralo. Nepotrebno administrativno delo naj se takoj ukine in kadri pravilno razporedijo oz. zmanjša njihovo število. Poenostaviti je treba knjigovodsko evidenco, zbiranje podatkov in poročil ter drugo administrativno poslovanje. Ugotovljeno je, da morajo centralne službe, zlasti na področju evidence opravljati dela, ki služijo drugim organom izven pod- jetja in kar je za podjetje obvezno po splošnih veljavnih predpisih. V okviru podjetja mora biti delo pri raznih evidencah in v knjigovodstvu tako organizirano, da se s čim manjšimi stroški zadosti zahtevam, ki se postavljajo pred podjetje. 18. Študija o organizaciji podjetja, ki jo je treba dokončati, naj služi kot osnova za organiziranje specializiranih brigad v okviru poslovnih enot. Smatra se, da organizacija, ki bi temeljila na specializiranih izvajalskih enotah v okviru celotnega podjetja, ne bi bila uspešna. V zvezi z gornjo utemeljitvijo se predlaga: — z zavodom za produktivnost dela je urediti, da glasom pogodbe delo dokonča; — obrati: OGP, SPO, LIO in KO — naj se dopolnjujejo kot specializirani obrati v svojih strokah in širijo svoje kapacitete; — proučevati je možnost uvajanja specializiranih obratov za železokrivska dela; — v poslovnih enotah gradbene operative je uvajati specializirane delovne brigade. 19. Poiskati je vse možnosti za plasiranje podjetja na inozemskem tržišču in pri delih v drugih republikah naše države. Pri delih v inozemstvu naj bo glavno merilo ekonomika in naj ne vodijo prevzemanje del v inozemstvu prestižna načela. 20. Nujno je poslovno sodelovanje z drugimi sorodnimi podjetji. To načelo je zasledovati tudi pri prevzemanju kompleksnih del v inozemstvu, kjer smo po kapaciteti prešibki, da bi se lahko vključili v tako delo, kjer bi lahko opravili vse delo sami. 21. Podjetje mora navzven sodelovati z družbenimi organizacijami in zasledovati načelo dobre povezanosti z družbenimi faktorji. Na podlagi takega sodelovanja bo delovanje organizacij znotraj podjetja imelo trdnejšo osnovo. V Ljubljani, dne 15. marca 1956.