GLASILO SZDL IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA MIRNA
ST.: 1 LETO 4
NOVEMBER 1981
Visoke cene so okrnile program samoprispevka
Iz programa krajevnega samoprispevka smo do sedaj izpolnili prvo točko, ki predvideva modernizacijo cestnih odsekov v krajevni skupnosti. Ureditev javne razsvetljave, zelenic in otroških igrišč pa se bo prenesla v kasnejše obdobje. Vzrok temu je predvsem v nagli rasti cen in slabih kreditnih pogojih, ki sojih prinesli ekonomski ustalitveni ukrepi. Do sedaj opravljena dela so stala 25,288.662,00 din, torej 1,300.000 din več kot smo načrtovali.
Če zanemarimo še nekatera manjša dela, so sedaj modernizirani cestni odseki Mirna - Selo, Sotla — most, Helena — Volčje njive, Jersovec — Zabrdje Grič, Brezovica — Sevnica in Zapuže - Stan. Položen je tudi asfaltni zaporni sloj od središča Mirne do gradu in na Rojah I. V skupini dolžini je to 17 km. Narejeno pa je tudi igrišče pred domom Partizan, kije namenjeno predšolskim otrokom in bo obenem služilo tudi kot poligon za prometno vzgojo otrok.
Kreditov ni bilo lahko dobiti
Da smo z deli lahko takoj začeli, smo z izvajalcem del Slovenija ceste Tehnika sklenili pogodbo za dela po etapah, ki so bila denarno pokrita s krediti. Prvi kredit 11 milijonov din smo na podlagi programa dobili od Beograjske banke. Od izvajalca del smo dobili 400 tisoč din kredita, ki smo ga morali zavarovati z aval menicami (poroštvo za plačilo meničnega dolga) pri Beograjski banki. Dva tisoč din kredita nam je kasneje ponovno odobrila Beograjska banka. Z njim smo pokrili vsoto, ki so jo krajani prispevali ali jo še prispevajo kot dodatni prispevek.
K programu modernizacije cest nam je Samoupravna komunalna interesna skupnost Trebnje kot nepovratna sredstva primaknila 6,990.000 din. Republiška skupnost za ceste pa je za modernizacijo cestnega odseka na Brezovici prispevala 500 tisoč din.
Ob tem moramo poudariti, da so se krediti težko dobili, saj so se že čutili stabilizacijski ukrepi. Poleg tega pa smo morali zanje plačati do 11 odstotne obresti.
Na posameznih cestnih odsekih smo opravili več del kot smo načrtovali
Na odseku Mirna Selo smo predvidevali urediti 19.125 m2 cestišča. Uredili smo ga 20.672 m2, kar je stalo 7,254.577 din. Torej 678.808 din manj, kot je bilo predvideno. Do povečanja kvadrature na tem odseku je prišlo zato, ker smo cesto uredili do občinske meje. To je predlagala Samoupravna komunalna interesna skupnost Trebnje z utemeljitvijo, da manjkajoči del, ki bi ostal v makadamski izvedbi, zaradi visokih stroškov ne bo vzdrževan.
Do precejšnje razlike med načrtovanimi in dejansko opravljenimi deli je prišlo tudi na odseku Gomila — Brezovica. Po programu je bilo predvideno, da bomo tu uredili 5.550 m2 cestišča. Dejansko pa smo ga 8.500 m2. Zaradi tega so se stroški povečali za 1,811.988 din. Povečanje je nastalo, ker smo širili cesto s treh na štiri metre, kar je zahteval Oddelek za gospodarstvo in finance občine Trebnje, saj je to občinska cesta. V ta namen je republiška skupnost za ceste prispevala 500 tisoč din.
Zaradi iste zahteve je prišlo do povečanja kvadrature tudi na odseku Gomila — vas. Tu smo predvidevali urediti 1.500 m2 cestišča. Uredili pa smo ga 1.832 m2, kar je stalo 544.850 din oziroma 4.710 din več od načrtovanega.
Večja, za 2.104 m2 je nastala razlika v kvadraturi tudi na odseku Jersovec — Zabrdje — Grič, ker je bil odsek Zabrdje -Grič vnesen v program naknadno. Denarni izdatek je bil zato večji za 918.989 din. Poudariti moramo, da so krajani na tem delu odseka prispevali z dodatnim prispevkom polovico denarja.
Na ostalih odsekih ni bilo večjih odstopanj. Tako je bilo na odseku Sotla — most urejeno več 133 m2 cestišča s tem, da
je bila vrednost del manjša za 91.906 din. Za 15 m2 seje od načrtovanega zmanjšala kvadratura urejenega cestišča na odseku Brezovica — Sevnica s tem, da se je tudi vrednost del v primerjavi z načrtovanim zmanjšala za 405.605 din. Nekaj podobnega je tudi na odseku Zapuže — Stan, kjer se je kvadratura zmanjšala za 291 m2, vrednost del pa za 874.256 din.
Posebej naj omenimo še odsek Helena — Volčje njive, kjer je bilo od predvidenih 3.150 m2, zaradi širitve cestišča, urejeno 4.071 m2 cestišča. Zaradi tega se je vrednost del povečala za 341.504 din.
Po programu smo računali, da bomo za asfaltni zaporni sloj od središča Mirne do gradu in na Rojah I odšteli 476.073 din, pa smo morali 107.477 din več, ker je bilo položeno 865 m2 več asfalta.
Na razne načine smo skušali omiliti naglo rast cen
Predstavljeni podatki nam kažejo, da je prišlo do precejšnjih odstopanj od prvotnega programa. Z nekaterimi operativnimi ukrepi smo skušali nadoknaditi hitro rast cen. Na ta račun smo zmanjšali tamponsko podlogo v meje še sprejemljivih norm. Prav tako smo na-primer na odseku Mirna - Selo spodnjo plast asfalta stanjšali za 1 cm zgornjo pa za 0,5 cm. Ti ukrepi pa niso bili tako učinkoviti kot smo predvidevali, ker je med potekom del denar neredno pritekal. Cene pa so se strmo dvigale. Omeniti moramo, da so gradbinci v tem pogledu zelo dobro organizirani, saj njihov biro vestno sledi rasti cen. Temu primeren pa je bil tudi pri-
tisk izvajalca na dvig cen. Z izvajalcem smo se uspeli dogovoriti, da v letu 1979 ne bodo zahtevali nobenih podražitev. Pristali pa smo, da bomo za leto 1980 priznali podražitve, če bodo večje kot 12 odstotkov od predračunske vrednosti. Ker so se že 1979. leta cene dvignile preko 12 odstotkov, nam je izvajalec predložil obračun, s katerim je zahteval, da mu za podražitve na že izvršena dela plačamo 1,800.000 din. Tega zahtevka krajevna skupnosti ni priznala.
Na enem izmed kasnejših sestankov s predstavniki Slovenija cesta, na katerem je bil prisoten tudi predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Trebnje, so predložili celoten obračun podražitev, ki je znašal 5,520.306 din. Od tega zneska smo priznali 1,300.000 din, s katerim bi izvajalcu pokrili obresti in delne podražitve del, ki so bila opravljena 1980. leta. Izvajalec je dela zaključil v začetku druge polovice leta 1980. Račun pa smo mu poravnali šele oktobra istega leta, ker SK1S občine Trebnje ni prispevala s programom dogovorjenega deleža. Zaradi tega je nastal primanjkljaj v višini 2,721.108 din.
Poleg tega smo za sistem od-vodnjavanja v Zabrdju in Selu ter obnovo mostu na Gomili dodatno potrošli 1,011.300 din. Potreba po teh delih se je pokazala med modernizacijo cest, zato ta strošek ni bil zajet v programu samoprispevka. Ker so bila dela nujna, smo SK1S občine Trebnje zaprosili za dodatno sofinansiranje. Prepričani smo, da bo SKIS občine Trebnje primaknila še nekaj denarja, saj so bila dodatna dela izvršena na občinskih cestah.
K-*#-**.****)«.*.***)*.****#.******#-)«.****-***-********** * # * *Ob dnevu republike—29. novembru^
$ čestitamo vsem krajanom	*
* *
*	Družbenopolitične	*
*	in delovne organizacije	*
*	ter uredništvo glasila KRAJAN	*
*******************************><-*****)|-*X-****?
Uresničevanje akcijske vloge ZK
Delovna skupina CK ZKS, ki Podobno je z organizacijami so jo sestavljali Janez Krnc, ZSMS, ki so dejavne v vseh treh Viktor Auer, Alenka Božič, krajevnih skupnostih, s pripom-Srečo Kirn in Bojan Simončič, bo, da mladi komunisti ne uspe-je ob koncu meseca maja letos v jo trajno zadržati aktivnih jeder
Delovna skupina CK ZKS med pogovorom s komunisti KS Mirna
trebanjski občini obiskala in opravila razgovore v dvanajstih 00 ZK, se sestala z aktivom komunistov—prosvetnih delavcev, skupščine samoupravne stanovanjske in komunalne skupnosti.
Delovna skupina je obiskala tudi 00 ZKS v krajevni skupnosti Mirna, Trebnje in Velika Loka. Tako se je seznanila s problematiko, na katero so opozarjali komunisti iz združenega dela, ko so obravnavali organizacijsko povezanost članstva za njihovo delovanje v okolju, kjer živijo in delajo. Razprave so pokazale tudi na proces uresničevanja družbenoekonomskih odnosov med krajevno skupnostjo, kot posebno interesno in življenjsko skupnostjo občanov, in med temeljno organizacijo združenega dela.
V	osnovnih organizacijah zveze komunistov se je po ugotovitvah delovne skupine uveljavilo načelo o poročanju člana o vprašanjih iz okolja, kjer se delovno povezuje z delovnimi ljudmi in občani. Na tej osnovi komunisti usklajujejo mnenja, zavzemajo stališča in se akcijsko dogovarjajo za enotnejše nastopanje v procesu pripravljanja in sprejemanja samoupravnih odločitev.
V	vseh obiskanih krajevnih skupnostih, pravi poročilo, so se komunisti in njihove osnovne organizacije uveljavile kot opora v samoupravnih aktivnostih delovnih ljudi in občanov kot pomemben idejnopolitični dejavnik pri uresničevanju dolgoročne politike zveze komunistov.
v organiziranih oblikah družbenega delovanja mladinskih organizacij. Nekoliko več uspehov imajo v KS Velika Loka, kjer so mladi ljudje povezani v organizaciji ZSMS ter komunisti v njih trajneje usmerjajo k razvijanju oblik kulturnega življenja in drugih oblik zadovoljevanja interesov delovnih ljudi in občanov.
V nobeni krajevni skupnosti pa še niso uveljavili vloge sveta ZK v krajevni skupnosti kot metode za demokratično usklajevanje aktivnosti komunistov z najaktualnejšimi nalogami v krajevni skupnosti ali v celotni družbeni skupnosti. Premalo so izkoriščene tudi druge oblike aktivnosti kot problemske konference in akcijsko dogovarjanje v aktivih komunistov.
Člani občinskih konferenc so delovno povezani z 00 ZK. Delovni prispevki teh pa so še preskromni, ker se premalo vključujejo v reševanje ključnih vprašanj življenja in dela občanov v krajevni skupnosti oziroma v tozde v krajevni skupnosti.
To je po oceni delovne skupine CK ZKS bistveni vzrok, zakaj je delovanje delegacij še vedno neustrezno organizirano, neracionalno, povratne delegatske informacije z volilno bazo pa znatno zožene in počasne. Potrebne neposredne povezanosti v posredovanju povratnih informacij pa ne more nadomestiti nobeno sredstvo javnega obveščanja.
Posebno odgovornost, pa tudi nelahko nalogo imajo komunisti v krajevni skupnosti pri
povezovanju svoje krajevne skupnosti z vsemi organizacijami združenega dela izven KS in občine, ki neposredno in bistveno vplivajo na razvoj krajevne skupnosti. To vprašanje ima prav v občini Trebnje posebno razsežnost, saj dnevno migrira
na delo v druge občine približno 1.900 delavcev. Prav temu komunisti doslej niso posvečali dovolj pozornosti. Od tu pa izhaja kopica problemov in težav, ki jih občani v posameznih krajevnih skupnostih sami težko rešujejo.
Živahna seja skupščine
MIRNA - V domu Partizan je bila 23. oktobra popoldan seja skupščine Krajevne skupnosti Mirna. Na njej so s pripombami sprejeli urbanistični red občine Trebnje in potrdili plan Krajevne skupnosti Mirna za obdobje 1981—1985, ki gaje bilo treba zaradi
stabilizacijskih ukrepov skrčiti.
Delegati so predlagali, da se naselje Stan vnese v razred, kjer je dovoljena nadomestna in dopolnilna gradnja. Po sedanjem predlogu urbanističnega reda je tu dovoljena samo nadomestna gradnja. V urbanistični red je treba vnesti obstoječo industrijsko cono Kolinske tozd Mirna in drugi obrat tozda IMV Mirna.
Kje bodo odlagališča tehnoloških odpadkov Kolinske in Dane, ni predvideno. Zato so delagati zahtevali, da se to vnese v urbanistični red. Prav tako pa je treba vanj vnesti tudi zahtevo, da se morajo izčrpani peskokopi ustrezno urediti.
Precej kritike je bilo tudi na račun gradenj na obdelovalnih površinah, ker bomo s predlaganim redom, če bo tak sprejet, z novogradnjami uničili okrog 500 ha obdelovalnih površin. To je kar precej, če vemo, da imamo v naši občini 2500 ha obdelovalnih površin.
Pri obravnavi srednjeročnega plana KS Mirna je bilo posebej poudarjeno, da je zaradi stabilizacijskih ukrepov precej skrčen in da je nekatera leta v finančnem minusu, ki je nastal zaradi močnega dviga cen pri modernizaciji cest in Siljenja predvidenega programa.
Pobratili smo se z občino Guastallo
TREBNJE, 4. 9. 81. - Na slavnostni seji skupščine občine, skupščine občinske izobraževalne skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Trebnje, kije potekala v novozgrajeni Osnovni šoli v Trebnjem, so podelili letošnje plakete občine Trebnje, predsednika občine Trebnje in Guastallo pa sta podpisala in izmenjala listini o pobratenju.
Proslava se je nadaljevala na Trebelnem pri spomeniku Gubčeve brigade, kjer je bil slavnostni govornik borec Gubčeve brigade Milan Podobnik. Tu je bilo tudi tovariško srečanje občanov, borcev, mladinskih pohodnih enot in pripradnikov JLA.
Kot darilo za praznik pa je bila popoldne v Galeriji v Trebnjem otvoritev razstave del sli-kaija Borisa Žoharja iz Ptuja.
Plaketo občine Trebnje so prejeli:
Bojan Brezovar iz Šentruperta, KUD Fran Levstik iz Velike Loke, Ivan Vovk iz Mokronoga, Avgust Gregorčič in Bert Škufca z Mirne.
Temu pa so sledila športna tekmovanja.
krajan 2
Podelili smo krajevna priznanja
MIRNA - Osrednja slovesnost krajevnega praznika je potekala pri lovski koči v Zapu-
predvsem v Ljudski tehniki in Lovski družini Mirna ter za številne likovne opreme ob organi-
ziranju kulturnih in političnih prireditev v Krajevni skupnosti Mirna.
IVAN KRAMER, ravnatelj Osnovne šole ZDO Mirna. Skrbi za stalno sodelovanje šole s krajevno skupnostjo. V šoli skrbi za razvoj interesnih dejavnosti in samoupravljanja učencev s posebnim poudarkom na ohranjanju in razvijanju tradicij NOB. S tem krepi sodelovanje s krajevno organizacijo zveze borcev in domicilnimi enotami. Veliko prizadevnosti in truda pa je vložil tudi pri dograditvi osnovne šole.
FELIKS KRIŽNIK, zaposlen v IMV Novo mesto tozd Mirna kot nabavni referent. Zelo uspešen je bil pri komunalnem ure-
janju Sela in njegove okolice. Zelo zavzeto deluje v samoupravnih organih krajevne skupnosti in Gasilskem društvu Selo.
KRAJEVNA SKUPNOST CI-G LENIČA spada v skupino krajevnih skupnosti, ki so za vsestransko in uspešno razvijanje krajevne samouprave prve prejele zvezno priznanje. Krajevna skupnost je dala pobudo o pobratenju krajevnih skupnosti.
Te so se lanskega septembra zbrale na petem srečanju, ki je bilo na Mirni. Krajevna skupnost Ciglenica je tudi pobudnik številnih akcij pobratenih krajevnih skupnosti. Preko njih je naša krajevna skupnost razvila zelo dobro sodelovanje in čvrste prijateljske odnose.
Pogled na prireditveni prostor ob praznovanju krajevnega praznika.
Značilnosti urbanističnega reda
žah, kjer so podelili letošnja krajevna priznanja. Slovesnosti so se udeležili številni gostje, med njimi tudi delegacija iz pobratene krajevne skupnosti Ciglenica pri Zagrebu. Zvrstila pa so se tudi športna tekmovanja.
Priznanja so prejeli:
MAKS KURENT, ki opravlja dela in naloge direktorja v HP Kolinska tozd Mirna. Več let je zelo uspešno opravljal delo predsednika Krajevne konference SZDL Mirna. Sedaj je predsednik Sveta krajevne skupnosti Mirna. Delo opravlja odgovorno. Je pobudnik širših in skupnih akcij pri komunalnem urejanju kraja in zelo uspešen pri povezovanju krajevne skupnosti z organizacijami združenega dela pri združevanju denarja za nemoteno delovanje krajevne skupnosti Mirna.
FRANCI LESKOVEC, tehnični risar v IMV Novo mesto tozd Mirna. Priznanje je prejel za dolgoletno delo v društvih.
CIGELNICA PRI ZAGREBU - Tu je bilo 10. in 11. oktobra letos prvo srečanje mladih samoupravljalcev pobratenih krajevnih skupnosti iz vseh republik in pokrajin Jugoslavije.
Srečanje, kije bilo organizirano na pobudo Krajevne organizacije Zveze socialistične mladine Hrvatske iz Cigelnice, je potekalo v prijateljskem vzdušju. Beseda je tekla o delu, težavah in nalogah mladih na vasi, mestu in delovnih organizacijah. Iz-
3 krajan
TREBNJE - Še letos bo verjetno sprejet Odlok o urbanističnem redu v občini Trebnje za tista naselja v občini Trebnje, ki se ne urejajo z zazidalnimi in urbanističnimi načrti.
Po osnutku urbanističnega reda bo v Krajevni skupnosti Mirna dovoljena nadomestna in dopolnilna gradnja na Brezovici, Mirni, Selu, Trbincu, v Sevnici in Zabrdju. Nadomestna gradnja pa bo dovoljena na Cir-niku, Debencu, Glinku, v Gorenji vasi, Migolici, Praprotnici, Ravnah, Sajenicah, Škrljančah, Volčjih njivah, Zagorici, na Gomili, Migolski gori, Selški gori, Stanu in Stari gori. Počitniških hišic v Krajevni skupnosti Mirna ni dovoljeno graditi. Dovoljena pa je gradnja zidanic v vinogradniških območjih ali ob meji vinogradniških območij, vendar le, če bo investitor lastnik naj-
volili pa so tudi koordinacijski odbor za organizacijo nadaljnih srečanj mladih samoupravljalcev, ki bodo vsako leto v drugi krajevni skupnosti oziroma republiki ali pokrajini.
V tem času pa so se zvrstila tudi športna tekmovanja v malem nogometu, streljanju in šahu. V skupni uvrstitvi so bili Mirenčani drugi. Drugače pa so v malem nogometu dosegli četrto mesto, v streljanju drugo mesto in šahu peto mesto.
Naslednje srečanje bo naslednje leto na Kosovem polju v AP Kosovo, ki bo potekalo istočasno s srečanjem pobratenih krajevnih skupnosti.
manj 1500 m2 zemljišča, s tem da je najmanj 1000 m2 zasajenega s trto.
Pri tem je trebaomeniti, da bo gradnja zidanic ali rekonstrukcija izven vinogradniških območij ali ob že urejenih starejših vinogradih možna takrat, kadar lastnik vinograda nima primernega gospodarskega poslopja za shranjevanje orodja in pridelka ali če je zidanica oddaljena od vinograda več kot tri kilometre. Poudariti je treba, da so pri tem mišljeni vinogradi, ki se nahajajo v sklopu ostalih obdelovalnih površin občana, ki ima gospodarsko poslopje v okviru določenega naselja.
Ce odlok do sprejema ne bo doživel sprememb, bo moral vsak investitor v naseljih, ki se urejajo z urbanističnim redom, pridobiti lokacijsko dokumentacijo in s tem lokacijsko dovoljenje za gradnjo vseh objektov razen garaž za osebna motorna vozila, shramb za kmetijske stroje, kozolcev in rekonstrukcijo objektov, pri katerih se ne spreminja namen, nadzidave ter dozidave do največ 30 m2 površine. Potrebna bo le pismena priglasitev.
Ena izmed zanimivosti je tudi gradnja novih stanovanjskih hiš z gospodarskimi poslopji izven mej strnjenih naselij, na manj kakovostnih zemljiščih osebam s statusom kmeta, ki
DOPISUJTE
KRAJANA
jim je dohodek od kmetijske dejavnosti edini vir dohodka ali če ima v posesti najmanj pe hektarov obdelovalnih površin, ki so v neposredni bližini predvidene lokacije. Osnutek odloka posebno poudarja sočasnost gradnje stanovanjske hiše s pripadajočimi gospodarskimi objekti.
lillllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
NE UNIČUJTE CEST
Opazili smo, da nekateri lastniki parcel ob asfaltiranih cestah ne upoštevajo predpisov, ker preveč posegajo v bankine cestišča, (na vsaki strani mora biti meter utrjenega zemljišča) in s tem zaradi lomljenja asfalta na robovih uničujejo cesto. Navedeno smo opazili v naselju Zabrdje in ob cesti Brezovica— Sevnica.
Opozarjamo tudi, da mora cestišče očistiti tisti, ki ga onesnaži. Onesnažitev največkrat povzročijo, posebno v jeseni, vozniki traktorjev, ko orjejo ali z njive odvažajo poljske pridelke.
Proti vsem kršiteljem bomo uvedli ustrezne ukrepe.
Svet KS Mirna
ULICE JE TREBA OČISTITI
Nekateri lastniki in stanovalci v stanovanjskih hišah ne čistijo ulic v dolžini parcele, na kateri stoji hiša. Opozarjamo, da je vsak dolžan v vseh letnih časih očistiti svoj del ulice. Dolžan je pokositi in pospraviti tudi travo.
Svet KS Mirna
Srečanje mladih samoupravljalcev
Ce bo denar, je srednjeročni plan izvedljiv
MIRNA — Tu di krajevne skupnosti morajo za vsako srednjeročno obdobje izdelati temeljne plane o razvojnih možnostih. Zato je prav, da nekoliko podrobneje predstavimo srednjeročni plan naše krajevne skupnosti. Besedilo plana za obdboje 1981 — 1985 smo za objavo, zaradi boljše razumljivosti skrčili in poenostavili tako, da nismo okrnili temeljne vsebine. Če smo bili kje pomanjkljivi, nam pišite. Odgovor vam bomo poslali domov ali ga objavili v eni izmed naslednjih številk časopisa.
Srednjeročni plan za obdobje 1981 — 1985, ki ga s polnim imenom imenujemo Samoupravni sporazum o temeljih plana Krajevne skupnosti Mirna, zajema naslednja področja: trgovino, gostinstvo, turizem, storitveno obrt, komunalo, varstvo okolja, stanovanjsko gradnjo, otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, zdravstvo, društveno dejavnost, PTT, preskrbo z električno energijo, ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, delovanje delegatskega sistema in krajevne samouprave.
Trgovina, gostinstvo, turizem in storitvena obrt
Gradnja nove trgovine v tem obdobju ni predvidena. Predvidena pa je gradnja manjšega gostinskega obrata z 200 sedeži in 30 do 50 ležišči. Graditi naj bi ga začeli v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pred tem pa bo treba poiskati nosilca investicije. Poleg tega je treba poskrbeti, da obstoječa gostišča družbenega in zasebnega sektorja zagotovijo kvaliteten izbor gostinskih storitev. Tudi razvoja kmečkega turizma ne smemo zanemariti, čeprav zanj nimamo najboljših pogojev.
Storitvena obrt je tako kot drugod slabo razvita. Zato plan tej obrti posveča veliko pozornost. Tako naj bi v tem obdobju pridobili servis za popravilo gospodinjskih aparatov in strojev, avtomobilov, kmetijskih strojev in vodnoinstalater-skih del. Za organiziranje navedenega se bo krajevna skupnost povezala z zainteresiranimi delovnimi organizacijami in zasebniki. Poudariti je treba, da bo krajevna skupnost podprla in si prizadevala organizirati) udi druge storitvene obrti, če bodo za to zainteresirane delovne skupnosti ali zasebniki.
Komunalno urejanje in varstvo okolja
Iz programa krajevnega samoprispevka, ki smo ga izglasovali 1979. leta, do danes še ni narejena javna razsvetljava v naselju Mirna, otroška igrišča in zelenice. Temu daje plan prednost. Poleg rednega vzdrževanja krajevnih cest v makadamski izvedbi je predvideno, da se asfaltirajo ulice na Rojah III v skup-
ni dolžini 1000 metrov. Slednje naj bi se naredilo naslednje leto. V tem srednjeročnem obdobju bo modernizirano tudi 5 km regionalne ceste Trebnje - Mirna. Denar bo prispevala republiška skupnost za ceste. Obvoznica v tem obdobju se ne bo gradila. Prostor zanjo pa bo ostal rezerviran.
Da v bližnji prihodnosti ne bi prišlo do pomanjkanja pitne vode, bo Dana razširila vodovod. Z novim zajetjem pod Zabukov-jem pa bo povečala vodne količine za deset litrov na sekundo. Vzporedno s tem bo na Gomili zgrajeno črpališče za naselji Brezovica in Gomila. Krajevna skupnost in vaški odbori pa bodo poskrbeli, da se bo za preskrbo pitne vode na Debencu podaljšal cevovod iz vodovoda na Stanu, s tem da se na Debencu zgradi ustrezno črpališče in vodohram. Na podoben način naj bi se rešili preskrba z vode na Selški gori, Gorenji vasi in Zagorici s pripombo, da bo treba povečati zajetje v Sevnici. Z delom denarja bo pri reševanju sodelovala tudi SKIS Trebnje.
Sedanja čistilna naprava na Mirni že zdavnaj ne zadošča potrebam. Zato jo je treba povečati za 21000 ekvivalentnih enot (enakovrednih). Denar zanjo bo dalo združeno delo naše krajevne skupnosti in Območna vodna skupnost Dolenjske. Kdo bo nosilec investicije, še ni znano.
Za odtok odpadnih voda v naselju Mirna oziroma z desnega brega (kanal A, B, D) in levega brega (T kanal s priključki) rečice Mirne pa bo poskrbela SKIS Trebnje.
Električna energija, PTT in stanovanjska gradnja
Krajevna skupnost si bo prizadevala, da bo DES Ljubljana TOZD Elektro Krško obnovil visoko in nizko napetostno omrežje z novo trafopostajo v starem delu Mirne in jamborsko na Stanu. Trafopostaji naj bi bili zgrajeni naslednje leto, omrežje pa obnovljeno do leta 1985.
Zaradi slabih medkrajevnih telefonskih povezav bo podjetje za PTT promet iz Novega mesta še letos položilo nov telefonski kabel iz Trebnjega na Mirno. Do leta 1985 pa bodo, če bodo krajani izrazili zanimanje in po-
trebo, napeljali telefone tudi v vasi.
V tem petletnem obdobju naj bi naddjevali družbeno in zasebno gradnjo stanovanj, predvsem na zazidalnih kompleksih, nekaj bi bilo nadomestnih oziroma dopolnilnih gradenj v okviru mej, strjnjenih naseljih in na zemljiščih, ki so za kmetijstvo manj primerna. Če bo potreba in interes bomo do leta 1985 zgradili petdeset družbenih in šestdeset zasebnih stanovanj.
Otroško varstvo, izobraževanje, kultura in zdravstvo
Prizadevali si bomo, da bo skupnost otroškega varstva do leta 1985 sedanje prostore preuredila tako, da bodo lahko sprejeli v varstvo 80 otrok. Istočasno pa bi uredili gradbeno dokumentacijo za izgradnjo novega otroškega vrtca, ki bi se začel graditi v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Ker so z dograditvijo osnovne šole ustvarjeni pogoji za organiziranje celodnevne šole, se bo v okviru možnosti še v tem obdobju organizirala celodnevna šola. Organizirati pa nameravajo tudi dopolnilno izobraževanje in razne oblike izobraževanja ob delu.
V naši krajevni skupnosti imamo sedaj ustvarjene prostorske pogoje za razvoj in ustvarjanje kulturnega življenja. Zato se bo krajevna skupnost skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in upravnim odborom KUD Svoboda z Mirne zavzemala, da se poveča aktivnost dramske in literarne sekcije, knjižničarstvo in druge oblike dejavnosti. Skupaj z Zvezo kulturnih organizacij občine Trebnje pa bi organizirali več gostovanj amaterskih gledališč.
Zdravstvena skupnost pa bo z adaptacijo zdravstvene postaje
na Mirni, ki bo izpeljana v tem letu in z organiziranjem dvoizmenskega dela v splošni in zobozdravstveni ambulanti do leta 1985 zagotovila kvalitetno zdravstveno varstvo.
Društvena dejavnost
Društvo Partizan Mirna je največje v naši krajevni skupnosti. Skrbi za razvoj športa in telesne vzgoje. To pa je pomemben dejavnik družbenega razvoja. Zato si mora društvo prizadevati, da v naslednjih petih letih v svoje vrste vključi čimveč mladine, delovnih ljudi in občanov. Društvo Partizan upravlja s prostori, katere koristi društvo Partizan, KUD Svoboda, DPO in združeno delo. Zato si bomo v okviru uporabnikov in krajevne skupnosti prizadevali, da se v krajevni skupnosti združujejo sredstva za redno vzdrževanje doma, s tem daje izvajalec programov društvo Partizan. Med športne aktivnosti uvrščamo tudi planinarjenje, katerega nosilec je Planinska sekcija Mirna. Zato je tudi njena dolžnost, da v svoje vrste vključi čimveč ljudi.
Gasilska društva v naši krajevni skupnosti morajo skupaj s SIS za požarno varnost skrbeti, da v tem obdobju usposobijo
čimveč mladih članov in nabavijo nujno opremo za potrebe gasilskih desetin, ki se uporablja pri reševanju ljudi ob elementarnih nesrečah.
Krajevni odbor Rdečega križa Mirna, ki skrbi za ostarele in socialno šibke ter onemogle občane, naj še naprej tako uspešno opravlja svoje poslanstvo.
(Nadaljevanje na 5. strani)
krajan 4
Posledice slabo pripravljenega cestišča.
Odgovori na delegatska vprašanja
Naš delegat je pred nedavnim
na seji zbora krajevnih skupnosti občine Trebnje postavil vprašanje, zakaj še ni zgrajena čistilna naprava na Mimi in most v Migolici.
Samoupravna komunalna skupnost je v odgovoru na prvo vprašanje navedla, da je bil leta T978 izdelan razdelilnik stroškov. Po njem bi morala Dana prispevati 38 odstotkov denarja, Kolinska 42 odstotkov, IMV 5 odstotkov in SKIS Trebnje 15 odstotkov od celotne investici-
je. SKIS Trebnje je še isto leto rezervirala svoj delež denarja, soinvestitorjem pa je na skupnih sestankih predlagala, naj se pripravi vsa potrebna dokumentacija in soudeležba za začetek. Ker investicija v letu 1978 ni bila pripravljena, je SKIS na sestanku 12. aprila 1979 predlagala skrajšanje rokov za opravilo posameznih nalog, tako da bi z gradnjo začeli v letu 1979. Poleg drugih konkretnih zadolžitev so se dogovorili, da obveznosti nosilca naloge prevzame Kolinska, ki je bila tudi
naročnik tehnične dokumentacije, kar je zapisano tudi v tretjem členu Samoupravnega sporazuma o skupnem financiranju izgradnje druge faze čistilne naprave na Mirni.
Kolinska se je tudi obvezala, da bo podpisnike sproti obveščala o poteku akcije in skrbela za pravočasno realizacijo sprejetih nalog. Vendar Kolinska v drugi polovici leta 1980 in naslednje leto ni sklicala nobenega sestanka niti ni SKIS obveščala o pripravi tehnične dokumentacije in soglasij. Zato SKIS Trebnje nima podatkov o stanju te investicije in roku pričetka del.
V nadaljevanju predlaga, da bi bilo to delegatsko vprašanje bolj umestno poslati v Kolinsko na Mirno. V srednjeročnem programu za obdobje 1981 — 1985 so predvideli soudeležbo k tej investiciji, ki je odvisna predvsem od ostalih investitorjev, ki so dolžni zagotoviti 85 odstotkov denarja.
Most v Migolici
Na drugo vprašanje pa SKIS Trebnje odgovarja, da so večja popravila ali rekonstrukcije cest neposredno vezana na letne in srednjeročne programe SKIS po posameznih krajevnih skupnostih, ker s sprejetimi kriteriji primakne 1/3 ali 2/3 denarja. Razliko so dolžne prispevati krajevne skupnosti.
V zadnjih letih so bila na Mirni opravljena obsežna in večja popravila cest, med drugim tudi skozi Migolico. Program KS Mirna ni predvideval udeležbe za gradnjo novega mostu. V Samoupravnem sporazumu o temeljih plana SKIS Trebnje za obdobje 1981 — 1985 udeležba h gradnji mostu v Migolici ni izključena. Programa KS Mirna pa nimajo.
Samoupravna komunalna interesna skupnost Trebnje bo s predstavniki Krajevne skupnosti Mirna sklicala sestanek, na katerem bodo ugotovili stanje in se dogovorili o najustreznejši rešitvi.
Za lepo fasado novega mirenskega bloka se skriva marsikatera napaka in pomanjkljivost.
Gojitev srnjadi, glavna skrb
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ČE BO DENAR . . .
(Nadaljevanje s 4. strani) Krajevna skupnost pa si bo prizadevala, da bodo tej organizaciji dani še boljši pogoji dela.
Društvo prijateljev mladine Mirna mora z občinskim odborom DPM poskrbeti, da se bo ta društvena dejavnost bolj razvila. Krajevna skupnost bo pri tem pomagala, predvsem pri raznih prireditvah namenjenim otrokom, obdaritvi otrok ob dnevu Dedka Mraza, tednu otrok itd.
Društvo Ljudske tehnike Mirna vzgaja mladino na strokovnem področju, kar veliko pomeni za SLO in DS. Zato se mora v društvo včlaniti čimveč mladine in jih zainteresirati za vojaški poklic pilota. Pri tem jim mora pomagati TKS Trebnje in krajevna skupnost.
Ljudska obramba, družbena samozaščita, delegatski sistem in krajevna samouprava
Delovanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v krajevni skupnosti je ena od bistvenih nalog, ne samo krajevne skupnosti, temveč tudi vseh družbenopolitičnih organizacij in društev v pripravah na splošno ljudsko obrambo. Prav zato si bo naša krajevna skup-
5 krajan
nost prizadevala, da bo sproti dopolnjevala obrambne načrte, načrte CZ in NZ, organizirala usposabljanje odborov, komisij, enot CZ in NZ. Organizirala pa bo delovanje CZ v stanovanjskih blokih oziroma stanovanjskih soseskah.
Naša krajevna skupnost se bo trudila, da dosledno uveljavimo delegatske odnose, ker je to temeljni pogoj samoupravne preobrazbe v krajevni skupnosti in njene uveljavitve v nadaljncrm družbenem razvoju. Vse oblike delovanja krajevne skupnosti morajo biti v celoti zasnovane na delegatskih razmerjih. V ta namen je treba nujno proučiti dosedanjo samoupravno in delegatsko prakso in posebnosti tega področja ter ustvariti možnosti in pogoje, da bodo delegatski odnosi povsem zaživeli. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da so delegacije premalo povezane z bazo in obratno. Poleg tega pa bo treba stalno skrbeti za izobraževanje sedanjih in bodočih delegatov.
Poravnalni svet v naši krajevni skupnosti si je z dobrim delom pridobil zaupanje med ljudmi. Zato je njegova naloga, da se ob nadaljnjem delu še bolj utrdi.
Manj se je uveljavil potrošniški svet, ki ni povsem zaživel. Tu bo treba v tem obdobju izdelati pravilnik o delu potrošniškega sveta in razmisliti o izvolitvi novega organa — sveta porabnikov.
Na osnovi izhodišč, značilnosti in pogojev našega lovišča in ob upoštevanju smernic širšega gojitvenega območja smo se v Lovski družini Mirna opredelili, da bo gojitev srnjadi naša temeljna gospodarska dejavnost. Tako bomo v prihajajočem obdobju poskušali obdržati sedanje število, okrog 150 glav srnjadi. Z .lovsko gojitvenimi ukrepi pa bomo izboljšali kvaliteto in odstrel. Poleg tega bomo posebno pozornost posvetili zatiranju stekline in nadaljnemu poglabljanju znanja in sodelovanja na področju SLO.
Ostale vrste divjadi, ki so bile v prejšnjem obdobju nosilne in prevladujoče kot divji zajec, fazan in jerebica, zaradi znanih ekoloških pogojev močno upadajo. Obstaja nevarnost iztrebitve. Zato bo treba vložiti veliko truda, da se te vrste divjadi ohranijo. Trudili pa se bomo tudi za ohranitev redkih in tudi zaščitenih vrst ptic itd.
V petletnem lovsko gospodarskem narčtu smo se zavzeli, da našo dejavnost s sodelovanjem poživimo z vsemi uporabniki prostora, kot so kmetijska zadruga, gozdno gospodarstvo, zasebni kmetje, krajevna skupnost, družbeno politične organizacije kraja, ustrezni organi občine, inšpekcije itd. V skladu z zakonskimi predpisi bomo še več pozornosti posvetili preprečevanju škode, ki jo povzroča divjad in povračilu škode. Pri tem pričakujemo sodelovanje in pomoč prizadetih, ker ugotavljamo, da je škoda, gledano v
celoti, vsestransko družbena. Pri tem pa ne smemo zanemariti tudi tiste, ki jo povzroči divjadi promet, kmetijska mehanizacija in razni agrotehnični ukrepi.
Temelj vsake dejavnosti je tudi nenehna skrb za izobraževanje, vključevanje mladih članov in povečanje števila aktivnega članstva. Zato bomo z družbenopolitičnimi organizacijami kraja in osnovno šolo organizirali predavanja, lovske razstave in druge oblike, ki vzbujajo zanimanje za gojitev, lov in ohranitev našega zdravega naravnega okolja, kar je naloga nas vseh. Načrtujemo, da bomo s to obliko vzgoje začeli že naslednje leto.
Člani lovske družine so pomemben člen splošnega ljudskega odpora, predvsem zaradi dobrega poznavanja terena, oborožitve in drugih veščin. Zato bomo to dejavnost še naprej poglabljali z znanjem in sodelovanjem-	RUDI ŽIBERT
OBISK IZ CIGELNICE
MIRNA — V sredini oktobra so nas obiskali borci iz pobratene Krajevne skupnosti Cigelnica pri Zagrebu. Ob tej priložnosti smo jim predstavili našo krajevno skupnost in jih peljali na ogled kmečkega muzeja na Veseli gori. Skupaj z našimi borci pa so si ogledali še Bazo 20.
Mrliško vežico bi že imeli, če...
MIRNA - Marsikateri odgovor na določeno vprašanje si krajani prikrojijo zaradi nepopolne informacije po svoje. Včasih tako, da pride do popolne dezinformacije (napačno sporočilo). S tem se je strinjal tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Mirna Maks Kurent, ki smo mu zastavili nekaj vprašanj, o katerih se največ govori.
— Ali bo uresničen program krajevnega samoprispevka?
Do sedaj je uresničenega osemdeset odstotkov programa. Ce ne bi nastopili znani ustalit-veni ukrepi, bi bil program verjetno že uresničen. Kljub temu sem optimist in upam, da bo do izteka prvega samoprispevka še marsikaj narejenega, tako da ne bo veliko manjkalo do popolne uresničitve programa.
— Največje godrnjanja zaradi javne razsvetljave.
Vsi se zavedamo, da je javna razsvetljava potrebna, sedanja pa slaba in slabo vzdrževana. Upam, da bomo do konca tega samoprispevka uredili vsaj najnujnejše. Pogovori z Elektro Krškim že tečejo.
— Ureditev otroških igrišč je zelo potrebna. V programu je to najmanjša postavka. Kako to, da ni še ničesar napravljenega?
Tu gre za manjša sredstva in krajani upravičeno negodujejo. Z deli bomo pričeli naslednje leto. Najprej bomo uredili ob-
Držite se reda
Nekateri lastniki grobov na mirenskem pokoapališču se ne držijo predpisanega pokopališkega reda in kljub opozorilom odmetavajo odpadke za škarpo na novi del pokopališča, čeprav je zato urejeno odlagališče na vzhodni strani izhoda.
Zaradi takega stanja je bil svet krajevne skupnosti prisiljen dvigniti ceno vzdrževalnih del. Ta bo sedaj 200,00 din na leto. S 1. januarjem 1982 pa se bo ukinila 10 letna najemnina za grob. Od nevedencga datuma naprej bo treba najemnino za grob plačati vsako leto po 300,00 din.
SVET KS MIRNA
MORDA NE VESTE . . .
MIRNA - V trgovinah s fotamaterialom boste težko dobili Agfine in Kodakove filme za fotoaparate in kamere super 8. Vendar jih povsod Še ni zmanjkalo. Nekaj jih ima na zalogi še prodajalna Foto Kide-rič na Rojah H. Tam pa boste lahko kupili še foto albume, okvirje, žarnice za fleš in drug fotografski material.
stoječa, med Rojami II in III pa bo zgrajeno novo igrišče. Pričakujemo, da bodo pri obnovi in gradnji s prostovoljnim delom sodelovali tudi krajani. Pomoč pa pričakujemo tudi od šole in delovnih organizacij.
— V programu imamo napisano, da bo zgrajeno igrišče, ki bo služilo kot prometni poligon šolarjem mirenske šole. Kje je to igrišče oziroma poligon?
Za poligon je predvideno zgrajeno igrišče pred Partizanom.
— Zakaj še ni zgrajena mrliška vežica?
Mrliška vežica bi bila že zgrajena, če bi nam dovolili etapno gradnjo. To nam niso dovolili, zato ker hkrati nismo morali zagotoviti 2.300.000 dinarjev (230 milijonov starih din). Prav toliko pa nas je stala dosedanja ureditev pokopališča in imamo zato tudi najdražji ležalni prostor v občini. Povem naj še, da so krajani za mrliško vežico prispevali 180.000 din. Od tega
MIRNA - Do pogina rib v Mirni 31. avgusta letos je prišlo zaradi zadušitve, ker je bila v rečico spuščena prevelika količina organskih snovi, ki so za gnitje porabile ves kisik. Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto pa je s preiskavo vzorcev vode tudi ugotovil, da je bilo v vodi veliko prostega amoniaka, ki toksično (strupeno) deluje na ribe in pH (kislost) vode pod 4,5, ki škodljivo vpliva na zdravje rib.
Isto je ugotovil Zavod za ribištvo Ljubljana.
Kot navaja vodnogospodarski inšpektor Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto, je sanitarni inšpektor skupaj z delavci Uprave za notranje zadeve Novo mesto in oddelka mlilice Mokronog opravil inšpekcijski pregled še isti dan. Ugotovil je, da je voda zelo onesnažena, kalna in motna. V vodotoku pa je našel več poginulih rib. Za ugotovitev vzroka pogina je inšpektor odvzel približno pol kilograma rib in vzorce vode, katere je dal v analizo. Po pregledu struge od Slovenske vasi navzgor ni bilo najdenih poginulih rib, vendar pa je bila voda vedno bolj kalna in motna.
Naslednji dan je vodnogospodarski inšpektor s sanitarnim inšpektorjem nadaljeval z ugotovitvenim postopkom. Opravila sta pregled posestva Kmetijskega gospodarstva Slovenska
8000 din v gotovini, ostalo v obveznicah, ki se vnovčujejo po kuponih. Na pokopališču je treba poleg omenjenega popraviti staro škarpo in postoriti še nekaj manjših del. To bomo uredili naslednje leto.
vas in ugotovila, da ni posebnih nepravilnosti, ki bi bile edini vzrok za pogin rib. Ko sta si ogledala čistilno napravo, sta videla, da iz nje teče neprečiščena, kalna in motna voda. Z ogledom mehanske čistilne naprave v Kolinski pa sta ugotovila, da je voda preveč onesnažena za izliv v čistilno napravo. Preveč onesnažena je tudi iztočna voda iz Dane.
MIRNA - Oktobra letos je društvo Partizan z Mirne kupilo kočo na Debencu, ki je bila v zasebni lasti. Zanjo smo iz izkupička letošnje tombole odšteli 170.000,00 din.
Za nakup smo se odločili z željo, da Mirni zopet vrnemo kočo, nekdaj priljubljeno izletniško točko Mirenčanov. V času prenovitve bomo kočo uporabljali za rekreacijsko smučanje, morebitno smučarsko šolo, lahko pa jo bo koristila tudi taborniška in planinska sekcija.
Naslednje leto predvidevamo, da bodo prenovitvena dela končana. Takoj jo bomo registrirali pri Planinski zvezi Slovenije kot planinsko kočo, ki bi bila odprta določene dneve oziroma bi njeno delovanje prilagajali potrebam in željam krajanov Mirne in ostalih interesentov.
Če bomo hoteli to izpeljati, bomo potrebovali določeno
Ko že ravno teče beseda o pokopališču, naj povem, daje v pripravi nov pokopališki red. Ta bo poleg ostalega določal tudi velikost spomenika za posamezni in družinski grob.
JANEZ PLATIŠE
Če hočemo, da bomo rečico Mirno ohranili čisto, bosta morali Kolinska in Dana poskrbeti, da bo čiščenje odpadnih vod temeljitejše že pred izpustom v čistilno napravo, s tem, da sedanjo čistilno napravo povečamo, da bomo vanjo lahko speljali kanalizacijo vsega naselja Mirna, saj je sedaj marsikje speljana direktno v rečico Mirna.	J- P-
vsoto denarja. Nekaj ga bomo zagotovili z lastnim delom, pričakujemo pa tudi razumevanje organizacij združenega dela, družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. MILAN ŠKUFCA
NOGOMET JE ZAŽIVEL
MIRNA - Kot nam je povedal predsednik nogometne sekcije pri društvu Partizan z Mirne, so septembra letos ustanovili kadetsko moštvo. Do sedaj so odigrali v dolenjski kadetski nogometni ligi pet tekem. S Stražo so izgubili 6:0, z Butorajem so igrali neodločeno, s Kočevjem so izgubili 2:0, z Belo Krajino so prav tako igrali neodločeno, z Elanom pa so zgubili 4:2.	J. p.
krajan 6
Kolikokrat bo še prišlo do pogina rib, predno bo zgrajen drugi del čistilne naprave?
Zopet pogin rib v Mirni
Kupili smo kočo na Debencu
Površno delo gradbincev
MIRNA — Pred nekaj meseci je bil na Rojah III končan stanovanjski blok, ki gaje gradilo SGP Grosuplje. V njem je 50-stanovanj, ki so stala 46.608.575,00 din. Njegov lep izgled pa kvari površno in malomarno delo gradbenih delavcev.
To smo ugotovili in se tudi prepričali, ko smo si ogledali nekaj stanovanj in se pogovarjali z nekaterimi stanovalci.
Anton Krnc, ki so ga stanovalci izvolili za hišnika, je povedal: „Še vedno se pojavljajo razne napake, ki niso tako majhne. Med največje pa štejem slepo kanalizacijo, cevi so bile položene oziroma niso bile speljane v jašek in površno vodovodno priključitev WC kotličkov. Zaradi tega je premočilo nekaj stropov v času, ko sploh še vsi stanovalci niso bili vseljeni. Precej površno so naredili tudi nadstreške nad podstrešnimi okni, ker se okno ne more toliko odpreti, da bi se lahko pomil z zunanje strani. Zaradi neprimerne arhitekture glede na naša klimatske razmere se kar bojim zime.
SGP Grosuplje sicer obljublja, da bodo napake odpravili. Vendar več govorijo kot naredijo, čeprav so nekaj napak že odpravili. Dosti boljši vtis pa imam o Samoupravni stanovanjski skupnosti Trebnje, ki se trudi, da bi bile napake čim hitreje odpravljene. Vendar imam vtis, da so do SGP Grosuplje večkrat nemočni. Stanovanjska skupnost nam je posodila tudi 400.000,00 din, s katerim smo kupili kurilno olje.”
Danica Fajfar, kije zaposlena v IMV tozd Mirna, pa nam je žalostno pripovedovala: „Z možem sva bila vesela, ko sva dobila enoinpol sobno stanovanje. To veselje seje že čez nekaj dni spremenilo v veliko razočaranje, ker so straniščne odplake iz petih stanovanj, ki so nad nami, poplavile naše stanovanje.
Vzrok je bil v slepi kanalizacijski cevi. Ker napake niso hitro odpravili, se je zid napil vlage v tolikšni meri, da so v spodnjem delu zida v predsobi začele rasti gobe podobne štorovkam.” Zaradi močne zatohlosti in vlage jima je že večkrat zbolel leto star otrok. Raznim vrstam prehlada pa nista ušla tudi sama. ..Stanovanje morata neprestano
7 krajan
zračiti, ker bi bilo drugače bivanje v njem nemogoče.” Ob tem naj še zapišemo, da nam je pokazala nekaj oblek, ki so bile prepredene z sivimi plesnivimi lisami. Sami pa smo občutili, ko smo vstopili v stanovanje, da je v njem prisotna močna vlaga.
Vlažne in gobave stene z značilno zatohlostjo so nam to potrdile.
Nič bolje ni bilo v enoinpol sobnem stanovanju, v katerem stanuje Martina Mole, zaposlena v otroškem vrtcu v Velikem Gabru, ki je imela srečo le v tem, da ji je stanovanje, predvsem kuhinjo, preplavila voda iz pomivalnih korit petih stano-
I
drugače zadovoljna, škoda je le v tem, ker je narejeno precej površno. Pred blokom pa pogrešam kakšno klop, okrasno grmičevje in drevje.
Predsednik hišnega sveta Miran Bizjan pa je dejal, da stanovalci sodelujejo pri hišni samoupravi in da so prvi vtisi predsedovanja dobri. ,.Znani so mi primeri, ki so vam jih povedali predgovorniki. Hišni svet se s temi problemi še ni ukvarjal, ker imamo sedaj polne roke dela z ureditvijo in izračunom cen za centralno ogrevnje. Poleg tega pa se moramo s tistimi delovnimi organizacijami, katerih stanovanja še niso zasedena, pomeniti o ustreznem plačilu
i
ogrevanja, ker so stalni stroški ravno takšni, kot če je stanovanje zasedeno. Pred stanovanjskim blokom pa bomo postavili tudi ustrezne drogove za zastave, ker so nosilci zastav na bloku na precej nerodnem kraju.”
Za konec pa smo za mnenje vprašali tudi zdravnico Vlasto Gregorc-Novšak. Zanimalo nas je, kako tako vlažno stanovanje, kot je pri Danici Fajfar in Martini Mole, vpliva na zdravstveno stanje. Rekla je: „Vlažna stanovanja zelo pogojujejo razna prehladna obolenja, posebno pri dojenčkih. Gradbeniki bi se morali v takih primerih bolj odgovorno obnašati in se hitro odločiti ali se problem vlage da odpraviti ali ne. Če se ne da, je to treba povedati. V nasprotnem primeru pa vlago odpraviti.
Kot sem že rekla, je posebno dojenček podvržen, če je stanovanje vlažno, raznim prehlad-rim obolenjem, raznim boleznim kože, rade se pojavljajo angine, lahko pa pride tudi do pljučnice.”
Ker je bil prispevek napisan že pred slabim mesecem, upamo, da so naštete pomanjkljivosti že odpravljene. Če niso, nam sporočite.
Fotografija in besedilo: JANEZ PLATIŠE
Sedem dni v Bavšici
vanj, ki so nad njo. Nekaj vode ji je uspelo uloviti, takrat ko je bila doma, vendar s tem ni uspela preprečiti škode, ki je nastala na parketu. Zamenjati bo treba vsega. Tudi v tem primeru je šlo za slepo kanalizacijsko cev, ki je bila speljana iz stanovanja dober meter in zaradi malomarnosti graditeljev ni našla poti v kanalizacijski jašek.
„Večrat sem se pritožila na Samoupravno stanovanjsko skupnost Trebnje. Tam niso ničesar naredili. Sama sem potem iskala, tudi po gradbiščih, odgovornega delavca SGP Grosuplje, z namenom, da se napaka čim-preje odpravi. Končno sta prišla dva delavca, ki sta me hotela prevariti. Nisem pristala na ustne obljube. Zaradi vlažnega stanovanja mi je večkrat zbolel otrok, ki je star šest mesecev.”
Marija Tratar pa nam je dejala: „Zelo težko smo pričakovali novo in dovolj veliko stanovanje za štiri člansko družino, ker smo prej stanovali v enosobnem stanovanju. Za stanovanje mesečno plačam 1680,00 din, za ogrevanje pa okrog 1600,00 din. Cene se mi ne zdijo pretirano visoke. S stanovanjem sem
Za uspešno opravljeno planinsko šolo so naju z Ireno nagradili s sedemdnevnim taborjenjem v Bavšici. Že takoj ob prihodu v Bavšico smo imeli majhen tek, ko smo se napotili na lov za šotori. Tudi midve sva stekli in si pridobili štirinajsti šotor, zraven pa sva dobili še dve sostanovalki, Klavdijo in Marjeto.
V taboru je bilo štirinajst šotorov, petdeset planincev, sedem vodnikov in kuharica. Ker sva bili midve z Ireno edini udeleženki z Dolenjske, se naju je prijelo ime „Dolenjki“. In potem Dolenjki sem, Dolenjki tja. To naju je ujezilo, toda ne za dolgo, saj se je vsakega prijelo kakšno ime. Že drugi dan smo imeli turo na planino Balo— Osoj niško sedlo—Prevala in planino Bukovec. Vstali smo že ob štirih in nato v hladnem jutru odšli proti goram. Nobena izmed naju pa s seboj ni vzela čutarice. In seveda, če ni čutare, ni vode. Zato naju je mučila strašanska žeja. Kasneje smo se povzpeli še na Rombon in Bav-
ški Grintavec. S hoje na Rombon sem dobila lep spomin—na vsaki peti po en velik žulj.
Urejenost šotorov smo ocenjevali od pet do deset. Tu je bilo veliko tekanja, veselja in joka. Mi smo se veselili, saj je naš šotor dobil najboljšo oceno. Tekmovali pa smo tudi v orientaciji. Tu smo štartali prvi, dosegli drugi najboljši čas, najbolje rešili naloge in tako dosegli prvo mesto. Bili smo veseli in ponosni, ker smo bili ravno mi prvi izmed ptedesetih planincev. Sledilo je tekmovanje v mnogoboju. To so bile različne igre kot vleka vrvi, tek s polnim nahrbtnikom, tek z zvezanimi nogami, oblačenje, slačenje ipd. V skupnem seštevku smo bile četrte. Izdali smo tudi bilten z naslovom Košek, v katerega smo vsi napisali kakšen prispevek.
Ob večerih smo imeli taborne ognje. Prišel je dan, ko smo se zadnjikrat zbrali ob tabornem ognju in zadnjič zapeli našo himno z naslovom Košek.
MIJA PAPEŽ
Bogato delo društva Partizan
Društvo Partizan si je v letošnjem programu dela zastavilo dokaj širok in zahteven program. Ze sedaj lahko ugotovimo, da smo ga izpolnili skupaj v celoti.
Najvažnejše usmeritve so bile: povečanje aktivnega članstva, dograditev in obnova igrišč ter drugih objektov društva (dela so še v teku) in zagotovitev dodatnih sredstev za redno dejavnost in vzdrževanje objektov. Slednje je bilo potrebno zato, ker je bila dotacija TKS Trebnje (200.000,00 din) premajhna, saj bomo letos porabili samo za vzdrževanje objektov blizu 200.000,00 din.
V	ta namen smo organizirali tombolo. Ta nam je s pomočjo
Predstavitev revije Srečanja
MIRNA — V drugi polovici septembra je bila v domu Partizan četrta predstavitev revije mladih literarnih ustvarjalcev Srečanja, ki jo je v počastitev 40-letnice vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti ter ob 40-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda izdala Občinska kulturna skupnost in Občinska izobraževalna skupnost Trebnje.
V	predstavitvi revije je sodelovala priznana dramska umetnica Alenka Svetelova. V drugem delu pa je nastopil Dare Ulaga z „domačo nalogo za enega igralca” — Nekoč in danes.
»Dolenjski list« v vsako družino
krajanov Mirne, Mercatorja TOZD Gradišče iz Trebnjega, delavcev UJV Novo mesto in Postaje milice Trebnje dokaj dobro uspela.
Z izkupičkom tombole smo vsem sekcijam zagotovili solidno materialno podlago. Oživeli pa smo lahko tudi nogometno sekcijo, za katero je vladalo veliko zanimanje, saj je bil na Mirni to pred leti najpri-Ijubnejši šport.
Treba pa je poudariti, da uspešno deluje v našem društvu še rokometna, košarkarska, namiznoteniška, strelska in rekreacijska sekcija. V najkrajšem času pa bomo poživili delo smučarske sekcije, ki bo kot vsako leto med zimskimi šolskimi počitnicami vodila smučar-
Razvili so prapor
MIRNA, 12. 9. 81. - Krajevni odbor Rdečega križa Mirna, ki je eden izmed najbolj delovnih v trebanjski občini, je tudi letos pod pokroviteljstvom ,,Dane“ z Mirne organiziral srečanje starejših občanov, ki je bilo četrto po vrsti. Na srečanju je odbor razvil prapor, predsednik občinske krvodajalske komisije Jože Kukman pa je zasluženim krvodajalcem, v trebanjski občini je krvodajalec vsak deseti prebivalec, podelil 201 priznanje za petkrat, desetkrat, petnajstkrat, dvajsetkrat, in petindvajsetkrat darovano kri.
J. P.
MIRNA, 13. 9. 81. - Pri lovski koči na Mirni je tukaj šnja lovska družina organizi rala medobčinsko tebnova nje v streljanju z lovsko pu ško na glinaste golobe in tar čo srnjaka. Sodelovalo je de vet ekip, ki so v kombinaciji dosegle naslednje izide:
1. SD Partizan Krško 1. 621 točk, 2. LD Dobrava 601 točka, 3. LD Veliki Gaber 554 točk, 4. SD Partizan Krško II. 553 točk, 5. LD Grosuplje 499 točk, 6. SD Partizan Krško III. 481 točk, 7. LD Mirna 473 točk, 8. LD Otočec 414 točk in 9. LD Gorjanci NM 360 točk. Posamezno v kombinaciji: 1. Darko Metelko, SD Partizan Krško, 168 točk, 2. Matjaž Mihev, SD Partizan Krško, 162 točk, 3. Tone
Marinko, LD Dobrava, 160 točk, 4. Marko Vilfan, LD Grosuplje, 158 točk, 5. Savo Strmole, LD Veliki Gaber, 155 točk itd.
Posamezno — glinasti golobi:
1. Alojz Mihev, SD Partizan Krško, 95 točk, 2. Tone Marinko, LD Dobrava, 95 točk, Darko Metelko, SD Partizan Krško, 95 točk itd.
Posamezno — tarča srnja-lc3 *
1. Vinko Tomažin, LD Dobrava, 85 krogov, Matjaž Mihev, SD Partizan Krško, 82 krogov, Marko Vilfan, LD Grosuplje, 78 točk itd.
Pokal ,,Mirna 81“ v streljanju na glinaste golobe na izpadanje pa je osvojil Srečko Štricelj iz LD Trebnje.
ski tečaj. Omeniti moram tudi trim stezo, kije bila obnovljena s pomočjo tabornikov, med katerimi je veliko članov Partizana.
Povem naj še, da se približujemo številu, ko bo v tekmovalnem delu aktivno vključeno 100 šolskih otrok in mladincev. Če pa k temu prištejemo še rekreativce, pa se bo v našem društvu udejstvoval vsak deseti krajan Mirne.
MILAN ŠKUFCA
ŠENTRUPERCANI TRETJI
MIRNA, 6. 9. 81 - V počastitev občinskega praznika občine Trebnje je NK Šentrupert pod 'pokroviteljstvom TKS Trebnje organiziral turnir v malem nogometu, ki je potekal na igrišču Osnovne šole Mirna. Na njem je sodelovalo šest ekip iz Slovenije in ena iz FIrvaške.
Najboljša je bila ekipa NK Brinje, v njeln igrata Oblak in Klamfer, sledijo: Meštar iz Lo-vrana, Šentrupert, Krigelj iz Ljubljane, Amigos iz Domžal in Mirna.
Lovci so tekmovali
DOBILI SMO NOVO ZDRAVNICO
MIRNA - Pred nedavnim smo na Mirni dobili stalno zdravnico splošne prakse, tovarišico Vlasto Gregorc-No-však. Prišla je iz Ljubljane.
Pred tem je delala v garni-zonski ambulanti v Ribnici.
Povedala je. da se na Mirni počuti dobro in da se trudi, da bi čimprej spoznala svoje bolnike, njihovo življenje in delo, ker je to za zdravnika eno izmed po-
membnih členov pri zdravljenju bolnika.
„Ker je na Mirni precej starejših bolnikov, sem se odločila izdajati tudi zdravila. Upam, da bom s tem marsikomu prihranila pot v Trebnje ali drugam. Moram opozoriti, da so v lekarni tudi stvari za vsakdanjo medicinsko uporabo in higieno, kot razni povojni in obliži, čisti alkohol, čaji in drugo."
Pri delu ji želimo veliko uspeha.
Srečanje ugankarjev
TREBNJE - V začetku oktobra so se v Trebnjem na delovnem srečanju zbrali slovenski ugankarji. Dogovorili so se, da bodo ustanovili društvo ugankarjev, ki bo skrbelo za izobraževanje svojih članov, arhiv in podobno. Pogovarjali pa so se tudi o nizkem vrednotenju njihovega dela. Pred tem jih je sprejel predsednik trebanjske občine Tone Žibert. Ogledali pa so si tudi galerijo likovnih samorastnikov.
J. P.
Časopis KRAJAN izdaja KK SZDL in združeno delo z Mirne. Glavni in odgovorni urednik Janez Platiše. Naslov uredništva: Mirna 17, 68233 Mirna na Dolenjskem. Naklada: 1000 izvodov. Tisk:	DITC Novo
mesto.