GozdVestn 76 (2018) 10 383 Znanstvena razprava GDK 907.2(497.4)(045)=163.6 Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Slovenes' recreational habits, their preferences towards forest goods and services and support for free access to forest lands: nation-wide public survey Anže JAPeLJ 1 , Špela PLANINŠeK 2 Izvleček: Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava, Gozdarski vestnik, 76/2018, št. 10. V slovenščini z izvlečkom in povzetkom v angleščini, cit. lit. 18. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic. Z javnomnenjsko poizvedbo na nacionalni ravni smo zbrali podatke o rekreacijskih navadah Slovencev, njihovi zaznavi pomembnosti izbranih dobrin in storitev gozda ter podpori prostemu vstopu v gozdove. S spletnim an- ketiranjem smo zbrali odgovore 801 posameznika, vzorca, ki je za populacijo polnoletnih Slovencev po starostni in spolni strukturi reprezentativen za celotno populacijo. S pomočjo preproste frekvenčne analize smo določili najbolj (sprehod in pohod) in najmanj (lov) pogoste aktivnosti v gozdu. Pri pomembnosti dobrin in storitev gozda smo razkrili znatno raznolikost preferenc in opredelili, da sta v primeru uravnalnih, oskrbovalnih in habitatnih storitev gozda po dve skupini anketirancev, ki jim pripisujeta različen pomen, v primeru kulturnih storitev pa so štiri skupine. Le-te smo dodatno opredelili s pomočjo socio-demografskih značilnosti. Ugotovili smo tudi, da obstaja večinska podpora prostemu vstopu v gozd, vendar se zmanjšuje pri tistih, ki živijo v manjših naseljih, in tistih, ki imajo več gozda. Ključne besede: anketiranje, dobrine in storitve gozda, javno mnenje, rekreacija v gozdu, multivariatna stati- stična analiza, Slovenija Abstract: Japelj, A., Planinšek, Š.: Recreational Habits of Slovenians, Their Preferences T owards Forest Goods and Services and Free Access to Forest Lands: Nation-wide Public Survey, Gozdarski vestnik (Professional Journal of Fore- stry), 76/2018, vol 10. In Slovenian, abstract and summary in english, lit. quot. 18. Translated by Breda Misja, proofreading of the Slovenian text Marjetka Šivic With public enquiry on the national level, we acquired the data on recreational habits of Slovenians, their perception of the selected forest goods and services importance, and support to the free access to forests. With internet survey we gathered the answers of 801 individuals, a sample that is, according to the age and gender structure of the adult Slovenian population, representative for the whole population. Using simple frequency analysis, we determined the most common (walking and hiking) and the least common (hunting) activities in the forest. Regarding the importance of forest goods and services, we revealed a considerable heterogeneity of preferences and, in the case of regulating, provision, and habitat ones, determined the existence of two groups of respondents; they ascribe them the importance in different ways. In the case of cultural services, there are four groups. These were additionally profiled by the socio-demographic characteristics. We also found there is a majority support for free access to forests, but it decreases with those who live in smaller settlements and those who own larger forests. Key words: public survey, forest goods and services, public opinion, recreation in forest, multivariate statistical analysis, Slovenia 1 dr. A. J., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, anze.japelj@gozdis.si 2 mag. Š.P ., Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za načrtovanje in monitoring gozdov in krajine. Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija, spela.planinsek@gozdis.si GozdVestn 76 (2018) 10 384 1 UVOD 1 INTRODUCTION Narava, zeleno okolje in tudi gozdovi so pomembna prvina slovenske identitete, ki jo je vredno ne samo ohraniti, temveč tudi razvijati, predvsem v pomenu krepitve blaginje. To poleg Vizije Slovenije 2050 (Vizija …, 2018) obravnavata tudi Strategija trajno- stne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ki naravo izpostavlja kot enega skritih potencialov razvoja turizma (Strategija trajnostne …, 2018), in Strategija za biotsko raznovrstnost eU do 2020 (Strategija za …, 2018), ki predlaga uresničevanje koncepta storitev ekosistemov kot enega ključnih orodij za zagotavljanje trajnosti gospodarjenja z ekosistemi. 1.1 Mnogotere potrebe ljudi 1.1 Variety of people's needs Gozd pokriva precejšen del države, zato je razu- mljivo, da je ključen del 'zelene Slovenije' in smiseln vzvod za večjo kakovost življenja. Kako pomemben je v resnici za življenje Slovencev, lahko nemalokrat zasledimo v medijih, ki obveščajo o trenjih med obiskovalci gozdov in lastniki. Predvsem pomladi in jeseni interesi obeh skupin očitno trčijo, saj obilica gobarjev, nabiralcev kostanja in rekreativ- cev pogosto lastnikom otežuje delo v gozdovih ter včasih posega v njihove priložnosti, da bi tudi sami uživali več kot le koristi lesa. Hkrati je gozd v tem pomenu drugačen od drugih elementov krajine. Zakon o gozdovih (Ur. l. RS št., 30/93 z dopolnitvami) namreč dovoljuje vstop v gozd vsakomur in tako nadaljuje tradicijo zaznavanja gozdov kot skupnega dobra (Šmid Hribar in sod., 2018) – kar vsekakor je –, vendar je ob tem treba upoštevati, da tovrstna ureditev nalaga lastnikom gozdov veliko odgovornost, na kar je v nedavnem TV-intervjuju opozoril trenutni predsednik Zveze lastnikov gozdov Marjan Hren (Sredin gost …, 2018). Gospodarjenje z gozdom je ob prisotnosti sprehajalcev, včasih neprimerno parkiranih avto- mobilov in iskalcev različnih adrenalinskih doživetij lahko pred izzivom, kako upoštevati tudi njihove želje in potrebe po preživljanju kakovostnega časa na prostem. Slednje namreč ni trivialno, saj gibanje na svežem zraku, stik z naravo in uživanje podobe zelenja blagodejno vpliva na človekovo počutje in posledično zdravje (van den Bosch in sod., 2018; van den Bosch, 2017). T o poudarja tudi Resolucija o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (Resolucija …, 2015), ki predvsem v poglavjih o potrebah po gibanju odraslih poudarja pomen razvoja brezplačnih možnosti za telesno dejavnost v naravi in izpostavlja dejstvo, da je v Sloveniji obilo površin, kjer je to mogoče opravljati – planinske, pohodne, sprehajalne in kolesarske poti ter naravna kopališča. Niza tudi povsem specifične ukrepe, kako več takih površin vzdrževati in jih približati družbi. Očitno je, da obstajajo sistemske pobude različnih sektorjev, ki gozd dojemajo kot orodje za doseganje ciljev, vendar pa te problematike ne obravnavajo podrobneje v pomenu usklajevanja potreb različnih skupin deležnikov, ki jih pobude naslavljajo. Ob jasno opredeljenih ciljih turizma za krepitev obiska in očitnih zdravstvenih koristih preživljanja prostega časa v naravi, kar želi država še pospeševati, je mogoče pričakovati še več poten- cialnih konfliktov med različnimi 'uporabniki' gozda. V nekaj točkah so te izzive obravnavale skupine, ki so v procesu ustvarjanja Vizije Slove- nije 2050 razpravljale o strateških usmeritvah za uresničevanje vizije (Vizija …, 2018). V poglavju o uspešnem sistemu upravljanja z naravnimi viri sta namreč izpostavljeni dve usmeritvi: • »us po so b i t i k o m pe t en t en s t r o k o v n i k a der t er n a d g r a d i t i zn a n je o d e l o v a n j u e k o s i s t em o v (izbo l jša t i po ve za vo m e d s t r o k o v n ja k i i n u p r a v l ja v ci, v p e l ja t i e k o s i s t ems k i p r i s t o p p r i u p r a v l ja n j u z n a r a v n i m i v i r i), i n • p a m e t n o p r o s t o r s k o u s k l a je v a t i r azl i čn e p o t r e b e i n ž e l je r azl i čn i h s e k t o r je v ; d o s e či d ogo v o r o r azm ej i tv i m e d ja v n i m i n t er e s o m i n p r a v i c a m i iz z as e b n e l as t n i n e (p r o s t o r k o t v i r)«. Velik korak k medsebojnemu razumevanju in spoštovanju zasebne lastnine v naravi je vsekakor tudi pred nedavnim sprejeti kodeks Obisk v naravi (Kodeks …, 2018). 1.2 Predhodne študije in cilj predstavljene raziskave 1.2 Previous studies and goals of the presented research Nacionalne javnomnenjske raziskave o gozdovih in gozdarstvu (Golob, 2008; Malnar in Šinko, 1998; Pucko, 1997; Simončič in Bončina, 2017) so doslej redke ter časovno neenakomerno razporejene, kar Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava GozdVestn 76 (2018) 10 385 otežuje obravnavanje sprememb odnosa javnosti v času. Poleg tega postaja problematika konfliktov med lastniki gozdov in tistimi, ki gozdove le obi- ščejo, vedno očitnejša in del medijskega prostora. Hkrati lahko pričakujemo, da bodo gozdovi kot prostor za rekreacijo postajali še pomembnejši, saj nastajajo vedno nove oblike preživljanja prostega časa (različne oblike kolesarjenja, vztrajnostnih pre- izkušenj, 'g lamping a', doživljanja narave – 'selfness', ipd.), kar povečujejo raznolikost potreb različnih skupin obiskovalcev. Ravno zato smo zasnovali javnomnenjsko raziskavo v obliki vprašalnika o rekreativnih navadah ljudi, njihovih zaznavah pomembnosti dobrin in storitev (sin. koristi) gozda ter problematike upravljanja gozdov na razdro- bljenem interesnem polju. Rezultati naše analize so lahko koristno orodje tistim, ki bodo oblikovali in uresničevali politike krepitve javnega zdravja in trajnostnega ter večnamenskega gospodarjenja z gozdovi. Hkrati so lahko pogajalsko izhodišče skupinam deležnikov, ki bodo vključeni v more- bitne postopke prenove zadevne zakonodaje. Cilj raziskave je pokazati raznolikost zaznav pomena gozdov za preživljanje prostega časa, in sicer tako splošne javnosti kot lastnikov gozdov. 2 METODE DELA 2 METHODS Uporabljene metode so bila izključno kvantitativne in so poleg priprave vprašalnika zajemale preproste deskriptivne statistične metode, v enem delu pa tudi sklop dveh multivariatnih metod (metoda razvrščanja v skupine in diskriminantna analiza) in neparametričnih testov. 2.1 Priprava vprašalnika ter izvedba anketiranja 2.1 Preparation of the questionnaire and performning the survey Vprašalnik je vseboval dvanajst vprašanj znotraj petih tematskih sklopov in šest vprašanj o socio- demografskih lastnostih anketirancev, pripravljen pa je bil v obliki, primerni za spletno anketiranje. Vsa vprašanja so bila zaprtega tipa, torej je vpra- šani lahko izbiral le med vnaprej pripravljenimi odgovori. Tematski sklopi vprašalnika so bili: • o za v eš čen os t o p o m en u g o zdo v in n ji h o v i h storitev, • mn en j e o u p ra v l j a n j u z g o zdo v i , • p r i p ra v l j en os t n a p l ači lo za s t o r i t v e g o zd a, • p ozna va n je različnih ukr ep o v ob v eč ji poudarjenosti storitev gozda ter • vk l j učenost lastnik o v g ozdo v v p r o ces upravljanja. V analizo smo vključili le tri vprašanja prvega sklopa, ker bi bil prikaz analize vseh dvanajstih vprašanj preobsežen; 1. vprašanje: katere aktivnosti anketiranci izvajajo v gozdu in kako pogosto, 2. vprašanje: pomembnost različnih dobrin in storitev gozda, 3. vprašanje: podpora prostemu vstopu v gozdove. Vzorčna populacija so bili vsi polnoletni prebi- valci Slovenije, kar je bilo v trenutku raziskave (april 2017) 1.701.642 oseb. Želeli smo, da so odgovori v anketi reprezentativni za populacijo glede na starostno (trije stratumi) in spolno strukturo (dva stratuma) ter razdelitev po statističnih regijah. Predvideni postopek vzorčenja populacije je bil proporcionalno stratificirano vzorčenje z neslučaj- nostno izbiro znotraj stratumov. Tako je mogoče ustvariti kvotni vzorec z deleži šestih stratumov, enakim populacijskim. Slučajnost namreč ni popol- noma izpolnjena, saj pri doseganju kvot v zadnjih fazah vzorčenja anketiranci nimajo več enakih verjetnosti, da bodo del vzorca. Pri načrtovanju velikosti vzorca smo bili s sredstvi omejeni na n = 801. Ob upoštevanju velikosti dejanskih populacij- skih velikosti šestih stratumov (2 (spol)*3 (starostni razred)) in predvidenih ocenah deležev odgovorov smo pripravili razdelitev vzorca (Preglednica 1) in dosegli 3,5 % mejo napake pri α = 0,05 (Cochran, 1977). Vzorčni okvir so bili člani anketnega panela podjetja, ki opravlja tržne raziskave javnega mnenja. Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Starost Spol 18–39 let 40–65 let 66 let in več Skupaj Ženske 138 185 72 395 Moški 126 179 101 406 Skupaj 264 364 173 801 Preglednica 1: Razdelitev vzorčnih enot po stratumih po opravljenem vzorčenju Table 1: D i s t r i b u t i o n o f s a m p l e u n i ts b y s t r a t a a f t er t h e p e r for me d s ampling GozdVestn 76 (2018) 10 386 Prvo različico vprašalnika smo testirali na predvzorcu 89 vprašanih, da smo preverili razu- mljivost uvodnega besedila in vprašanj ter karseda omejili učinek pristranskosti pri odgovorih. V času od 14. do 24. aprila 2017 je bilo spletno anketiranje opravljeno. Pravilno in popolno izpolnjenih je bilo 801 vprašalnikov. Anketiranje je bilo enkratno, torej gre za podatke prereza. 2.2 Analiza podatkov 2.2 Data analysis Odgovore na prvo in tretje vprašanje smo sta- tistično obdelali s preprostimi deskriptivnimi statistikami in jih prikazali s frekvenčnimi poraz- delitvami, saj so v analizi prevladovale imenske (nominalne) in urejenostne (ordinalne) spre- menljivke. Vzorca oziroma vzorčnih enot nismo dodatno utežili. Rezultati so predstavljeni po posameznih vprašanjih, tako kot so si sledili v vprašalniku. Za drugo vprašanje – Kako pomembne so za vas izbrane dobrine in storitve gozda? – smo opravili podrobnejšo analizo, ker smo ravno raznolikost preferenc do različnih dobrin in storitev izposta- vili kot eno ključnih težav oziroma razlogov za konflikte med obiskovalci in lastniki gozda. Želeli smo namreč pokazati, da obstaja med anketiranci v tem, kako razvrščajo pomembnost dobrin in storitev, heterogenost, kar smo skušali pojasniti z multivariatnimi statističnimi metodami in nepa- rametričnimi testi. Uporabili smo programsko orodje STATISTICA 13.2. Najprej smo anketirance z metodami razvrščanja v skupine (cluster analysis) razdelili v skupine glede na to, kako pomembne (rang pomembnosti 1 (mi ne pomeni nič) – 5 (mi izjemno veliko pomeni)) so se jim zdele posamezne dobrine oziroma storitve gozda (Preglednica 2). Pri tem smo uporabili W ar- dovo in maksimalno metodo (complete linkag e) združevanja ter kvadratno evklidsko razdaljo Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Preglednica 2: Prikaz združevanja posameznih dobrin/storitev v kategorije, modus pomembnosti posamezne storitve (N = 801) ter število skupin anketirancev in njihova velikost T able 2: P r e s en t a t i o n o f c o m b i n i n g i n d i v i d u a l go o d s/s er v i c e s i n c a t e go r i e s, i m p o r t a n c e m o d e o f a n i n d i v i d u a l s er v i c e (N=801), n u m b er o f r e s p o n d en t g r o u p s a n d t h ei r s iz e. Dobrina/storitev (pomen, ocenjen z rangom 1–5) Kategorije ekosistemskih storitev (TEEB, 2010) Srednja vrednost (modus ranga) Število skupin [velikost] (po Wardovi in maksimalni metodi) Čist zrak Uravnalne 5 2 [239, 562] Čista voda 5 Varovanje infrastrukture 5 Varstvo obrežij voda 5 Lesna biomasa Oskrbovalne 5 2 [600, 201] Gozdni sadeži 5 Pestrost rastlinja Habitatne 5 2 [151, 650] Pestrost živali 5 Sprehod, pohod Kulturne 5 4 [219, 168, 257, 157] Tek, hitra hoja 5 Kolesarjenje 3 Motokros, štirikolesniki* 1 Podoba krajine 5 * spremenljivko Motokros, štirikolesniki smo iz analize izključili, ker je njena porazdelitev izjemno pozitivno simetrična z le po nekaj odgovori v razdelitvi rangov 2–5, kar bi onemogočilo konsistentno interpretacijo oziroma profiliranje skupin. Hkrati je bilo na podlagi drugih vprašanj v anketi vidno, da je sprejeta kot izrazito 'negativna' oblika rekreacije in se vsebinsko ne ujema z drugimi oblikami v vprašalniku. GozdVestn 76 (2018) 10 387 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Preglednica 3: Opis socio-demografskih spremenljivk oziroma lastnosti anketirancev – neodvisne spremenljivke diskriminantne funkcije – in njihove srednje vrednosti (N = 801). T able 3: D e s c r i p t i o n o f s o c i o-d em o g r a p h i c v a r i a b l e s r e s p e c t i v e l y f e a t u r e s o f t h e r e s p o n d en ts – i n d e p e n d en t v a r i a b l e s o f t h e d i s cr i m i n a n t f u n c t i o n – a n d t h ei r m e a n v a l u e s (N=801) Spremenljivka Srednja vrednost Poimenovanje Merska lestvica Modus Spol 1 – moški 2 2 – ženska Starost 1 – 17 let in manj 5 2 – 18–25 let 3 – 26–35 let 4 – 36–45 let 5 – 46–55 let 6 – 56–65 let 7 – več kot 65 let Dosežena izobrazba 1 – osnovna šola in manj 3 2 – poklicna šola 3 – srednja šola 4 – višja, visoka šola in več 5 – brez odgovora* Mesečni neto dohodek 1 – 0 evro 5 2 – 1–300 evro 3 – 301–600 evro 4 – 601–900 evro 5 – 901–1200 evro 6 – 1201–1500 evro 7 – 1501–1800 evro 8 – 1801–2100 evro 9 – 2101–2400 evro 10 – več kot 2400 evro 11 – ne želim odgovarjati** Koliko gozda imate 1 – nisem (so)lastnik gozda 1 2 – manj kot en hektar 3 – 1–5 hektarov 4 – 6–15 hektarov 5 – 16–30 hektarov 6 – več kot 30 hektarov * le 7 anketirancev (0,9 %) ni odgovorilo na vprašanje o izobrazbi, zato smo te prekategorizirali v odgovor 'srednja šola', kjer je tudi modus. ** 124 anketirancev (15,5 %) ni želelo odgovoriti na vprašanje o neto mesečnem dohodku in te primere smo obravnavali kot 'manjkajoče vrednosti'. GozdVestn 76 (2018) 10 388 (Hair, 2010) kot mero podobnosti med anketi- ranci. Pravilo za določitev optimalnega števila skupin smo uporabili največjo mejno podobnost v posameznem koraku združevanja. Pred tem smo storitve gozda vsebinsko združili tako, da smo ustvarili štiri kategorije storitev, kot jih definira klasifikacija ekosistemskih storitev v e konomski oceni ekosistemov in biotske raznovrstnosti (TeeB, 2010) in jih razvrstili v štiri kategorije; kategorije predstavljajo vsebinski okvir analize. Nato smo podatek o številu skupin uporabili kot vhodni podatek za dejansko razvrščanje anketirancev v skupine z nehierarhično metodo voditeljev ( k - mea n s method). Uporabili smo tip metode, ki v začetnem razvrščanju oziroma ustvar- janju skupin (seed clusters) teži k skupinam, ki so karseda različne. Vsakega anketiranca smo tako lahko uvrstili v po eno skupino v okviru vsake kategorije storitev. Za vsako skupino smo izra- čunali tudi modus rangov pomembnosti, vendar sedaj znotraj vsake kategorije storitev gozda. V drugem koraku smo uporabili diskriminan- tno analizo (Hair, 2010) in določili spremenljivke, ki dodatno pojasnjujejo, kdo so anketiranci v posamezni skupini. Izbrali smo pet spremenljivk, ki opisujejo socio-demografske lastnosti posa- meznika (Preglednica 3). Le-te so kot neodvisne spremenljivke, medtem ko so odvisne v diskrimi- nantnih funkcijah kategorične vrednosti (oznake) pripadnosti posameznika posamezni skupini. Z oceno Wilksove lambde (U-statistika) in nato F-statistike ob opustitvi posamezne neodvisne spremenljivke iz modela smo lahko presodili vpliv petih spremenljivk na rangiranje pomemb- nosti kategorij storitev gozdov med skupinami anketirancev. Skratka, ocenili smo, ali dodatne spremenljivke pojasnjujejo razlike med skupinami anketirancev (Preglednica 4). Starost se je izkazala kot spremenljivka, ki v primerih vseh kategorij storitev gozda statistično značilno pojasnjuje varianco rangov pomembnosti med skupinami anketirancev. Spol, mesečni neto Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Preglednica 4: Rezultati diskriminantne analize skupin anketirancev na podlagi njihovih petih socio-demo- grafskih lastnosti Table 4: R e s u l ts o f t h e d i s cr i m i n a n t a n a l ys i s o f t h e r e s p o n d en t g r o u p s a n d t h ei r f i v e s o ci o-d em og r a p h i c f e a t u r e s. Wilksova lambda; F-statistika [p-vrednost] Kategorije storitev gozda Uravnalne Oskrbovalne Habitatne Kulturne Spol 0,976 0,973 0,983 0,935 2,117 3,306 5,549 0,153 [0,146] [0,069] [0,019] [0,927] Starost 0,987 0,981 0,990 0,962 9,320 8,441 10,809 6,583 [0,002] [0,004] [0,001] [0,000] Dosežena izobrazba 0,974 0,970 0,975 0,936 0,780 1,348 0,001 0,469 [0,377] [0,246] [0,971] [0,704] Mesečni neto dohodek 0,977 0,971 0,976 0,966 3,026 1,855 0,937 7,625 [0,082] [0,174] [0,333] [0,000] Koliko gozda imate 0,976 0,978 0,975 0,939 2,245 6,547 0,246 1,299 [0,134] [0,011] [0,620] [0,274] Opomba: V primeru oznake z rdečo barvo spremenljivka statistično značilno (p≤0,05) prispeva k ločevanju med skupinami anketirancev. Socio-demografske lastnosti GozdVestn 76 (2018) 10 389 dohodek in lastništvo gozda so značilne v le po enem primeru storitev, medtem ko to nikoli ne velja za doseženo izobrazbo. T e informacije smo v naslednjem koraku uporabili pri analizi značilnosti razlik med skupinami anketirancev glede na to, kakšne range pomembnosti so pripisovali posame- znim storitvam gozda. Za to smo uporabili bodisi neparametrični Mann-Whitneyev U-test v prime- rih po dveh skupin anketirancev (pri kategorijah uravnalnih, oskrbovalnih in habitatnih storitev) ali neparametrično Kruskal-Wallisovo analizo variance v primerih več skupin anketirancev (pri kategoriji kulturnih storitev gozda). Hkrati smo s testom X 2 testirali razlike med frekvenčnimi porazdelitvami rangov pomembnosti v povezavi z istimi socio-demografskimi lastnostmi, ki smo jih v predhodnem koraku uporabili za opis skupin. T ako smo dodatno preverili povezavo med mnenji o pomembnosti posameznih storitev gozda in lastnostmi anketirancev. 3 REZULTATI 3 RESULTS Poglavje o rezultatih je strukturirano po treh obravnavanih vprašanjih, kot so si sledila v vprašalniku. 3.1 Kako pogosto izvajate različne aktivnosti v gozdu? 3.1 How often do you perform diverse activities in the forest? Pri vsaki od enajstih aktivnosti so anketiranci izbrali primeren rang pogostosti in več kot polovica (61 %) odgovorov je, da enkrat na teden gozdove obiskujejo zaradi sprehoda, pohoda, hitre hoje ali teka. Vsak dan se v gozdu sprehaja skoraj petina anketirancev (19 %). Pogosta aktivnost v naravi je tudi kolesarjenje, ki ga 14 % anketirancev izvaja tedensko, a le 3 % dnevno. Vsaj nekajkrat na leto nabira gozdne plodove kar 85 % anketirancev. Polovica anketirancev (50 %) je v enem letu vsaj Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Slika 1: Deleži anketirancev po razredih pogostosti izvajanja posameznih aktivnosti v gozdu (N = 801). Figure 1: S h a r e s o f r e s p o n d en ts b y t h e f r e q u en c y c l as s e s o f p er f o r m i n g i n d i v i d u a l a c t i v i t i e s i n t h e f o r e s t (N=801) GozdVestn 76 (2018) 10 390 enkrat koristila gozdni prostor za piknik ali druže- nje. Redki anketiranci (9 %) so zahajali vsak dan v gozd zaradi službenih obveznosti. V enem letu je gozd obiskalo zelo malo anketirancev zaradi lova (6 %), motokrosa ali vožnje s štirikolesniki (11 %). 3.2 Pomen dobrin in storitev gozda 3.2 Significance of forest goods and services Veliki večini anketirancev veliko (rang 4) in izjemno veliko (rang 5) pomeni gozd kot vir čistega zraka in gozd kot vir čiste vode (95 %). Gozd je tudi pomemben del krajine (87 %) in prostor za sprehode, pohode ali izlete (85 %). Več kot tri četrtine anketirancev pripisujejo velik ali izjemen pomen gozdov za ohranjanje biotske pestrosti – živalske (84 %) in rastlinske (82 %) vrste. Veliko anketirancev je nabiralcev (85 %, iz prvega vprašanja) in prav tako jih veliko (82 %) pripisuje velik ali izjemen pomen gozdnim plodovom (npr. kostanju, gobam, okrasnemu rastlinju …). Naštetim storitvam sledita varstvo pred obrežno erozijo (75 %) in pridobivanje lesa (72 %). Storitev varovanja zemljišč in infrastrukture 71 % anketi- rancem veliko in izjemno veliko pomeni in ravno pri zadnjih dveh koristih gozda je pomen aktivnega gospodarjenja ključen za zagotavljanje storitve. Čeprav je gozd pomemben rekreacijski prostor (70 % anketirancev vsaj enkrat na leto v gozdu teče ali hitro hodi; iz prvega vprašanja), mu kot prostor za tek in hitro hojo izjemno pomembnost pripisuje le 49 % vprašanih, za kolesarjenje 41 % in za vožnjo z motorji ali štirikolesniki le 10 % anketirancev. Predhodno smo ugotovili, da je mogoče dve skupini anketirancev, ki sta različno razvrščali pomen uravnalnih storitev gozda, razlikovati tudi po njihovi povprečni starosti (Preglednica 5). Z Mann-Whitneyevim testom smo ocenili vre- dnost testne U-statistike in p-vrednost (0,001) ter ugotovili, da so med skupinama v srednji starosti statistično značilne razlike – starost anketirancev prve skupine je nižja od tiste v drugi skupini. Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Slika 2: Deleži anketirancev, za katere je posamezna storitev ali dobrina gozda zelo pomembna (rang 4) ali izjemno pomembna (rang 5) (N = 801). Figure 2: S h a r e s o f r e s p o n d en ts w h o f i n d i n d i v i d u a l f o r e s t s er v i c e o r go o d v er y i m p o r t a n t (r a n k 4) o r ext r em e l y i m p o r t a n t (r a n k 5) (N=801) GozdVestn 76 (2018) 10 391 Hkrati smo s testom X 2 dodatno preverili, ali obstaja med starostjo in pomembnostjo storitev gozda. Izkazalo se je, da so mlajši anketiranci uravnalnim storitvam manj pogosto pripisovali višje range pomembnosti kot starejši, in sicer to velja za vse štiri storitve (Pearsonov test X 2 ; p = 0,031 za 'čist zrak', p = 0,019 za 'čista voda', p = 0,006 za 'varovanje … padajočim kamenjem', p = 0,002 za 'varstvo … pred erozijo'). Še posebno je vzorec očiten pri 'varovanju naselij in cest pred plazovi ter padajočim kamenjem' in 'varstvu obrežij vodotokov pred erozijo'. Tudi v primeru oskrbovalnih storitev gozda lahko anketirance glede na razvrščanje njihove pomembnosti delimo v dve skupini (Preglednica 6), ki pa se hkrati razlikujeta po starosti (Mann- -Whitney U-test; p = 0,003) in deležu nelastni- kov gozda (Mann-Whitney U-test; p = 0,019). V prvo skupino spadajo anketiranci z nižjo srednjo starostjo in večjim deležem nelastnikov v primer- javi z drugo skupino. S testom X 2 smo ugotovili, da je odvisnost med starostjo in pomembnostjo obeh storitev statistično značilna, in sicer starejši pripisujejo večji pomen storitvi 'les, biomasa in vejevje' (Pearsonov X 2 test; p = 0,051) in storitvi 'gozdni plodovi … borovnice' (Pearsonov test X 2; p = 0,035). Razlike v pomembnosti obeh storitev po razredih lastništva gozda smo opravili tako, da smo uporabili kategorijo 'nisem lastnik gozda' in združeno kategorijo vseh preostalih kategorij (<1 ha, 1–5, …, >30 ha). T ako smo zagotovili zahtevo po n≥5 v vsaki navzkrižni celici. Ugotovili smo, da lastniki gozda pripisujejo večji pomen storitvi 'les, biomasa in vejevje' (Pearsonov test X 2 ; p = 0,010, pri storitvi 'gozdni plodovi … borovnice' pa tega nismo potrdili (Pearsonov test X 2 ; p = 0,267). Pri habitatnih storitvah gozda lahko dve skupini anketirancev z različnim odnosom do pomena rastlinskega in živalskega sveta razlikujemo – tako kot v prejšnjih dveh primerih – po starosti in v tem primeru tudi po razmerju ženske-moški. V prvi skupini je značilno manjši delež žensk Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Preglednica 5: Deleži anketirancev izbirajoč različne range pomembnosti posameznih uravnalnih storitev gozda – razdeljeno na dve skupini z različno srednjo starostjo T a b l e 5: S h a r e s o f r e s p o n d en ts s e l e c t i n g d i v er s e c l as s e s o f i n d i v i d u a l b a l a n ci n g f o r e s t s er v i c e s' i m p o r t a n c e – d i v i d e d i n t o tw o g r o u p s o f d i ff er en t m e a n a ge URAVNALNE STORITVE GOZDA Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Srednja starost [modus razreda] 4 5 4 5 Čist zrak Varovanje naselij in cest pred plazovi ter padajočim kamenjem m i n i č n e p o m e n i 1,7 % 0,0 % 10,0 % 0,0 % m i n e p o m e n i v e l i k o 2,1 % 0,0 % 16,3 % 0,0,% n i t i m a l o n i t i v e l i k o 11,7 % 0,2 % 64,4 % 2,1 % m i v e l i k o p o m e n i 12,1 % 2,8 % 8,4 % 35,1 % m i i z j e m n o v e l i k o p o m e ni 72,4 % 97,0 % 0,8 % 62,8 % Čista voda Varstvo obrežij vodotokov pred erozijo m i n i č n e p o m e n i 1,7 % 0,0 % 9,6 % 0,0 % m i n e p o m e n i v e l i k o 1,7 % 0,0 % 17,2 % 0,0 % n i t i m a l o n i t i v e l i k o 12,1 % 0,2 % 56,1 % 0,5 % m i v e l i k o p o m e n i 14,6 % 3,4 % 15,9 % 32,0 % m i i z j e m n o v e l i k o p o m e ni 69,9 % 96,4 % 1,3 % 67,4 % GozdVestn 76 (2018) 10 392 (Mann-Whitney U-test; p = 0,004) in nižja srednja starosti (Mann-Whitney U-test; p = 0,000) kot v drugi skupini (Preglednica 7). Dodatno smo povezavo med starostjo in spolno strukturo ter pomembnostjo obeh habitatnih sto- ritev testirali s testom X 2 in ugotovili, da starejši in ženske pogosteje pripisujejo večji pomen storitvi 'pestrost rastlinskega sveta' (Pearsonov test X 2 ; p = 0,000, p = 0,001) in storitvi 'pestrost živalskega sveta' (Pearsonov test X 2 ; p = 0,000, p = 0,010). Dojemanje pomembnosti kulturnih storitev gozda, ki zajemajo predvsem področje rekreacije in Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Preglednica 6: Deleži anketirancev izbirajoč različne range pomembnosti posameznih oskrbovalnih storitev gozda – razdeljeno na dve skupini z različno srednjo starostjo in strukturo lastništva gozdov Table 6: S h a r e s o f r e s p o n d en ts s e l e c t i n g d i v er s e c l as s e s o f i n d i v i d u a l s u p p l y i n g f o r e s t s er v i c e s' i m p o r t a n c e – d i v i d e d i n t o tw o g r o u p s o f d i ff er en t m e a n a ge a n d f o r e s t o w n er s h i p s t r u c t u r e Preglednica 7: Deleži anketirancev izbirajoč različne range pomembnosti posameznih habitatnih storitev gozda – razdeljeno na dve skupini z različno srednjo starostjo in deležem žensk. Table 7: S h a r e s o f r e s p o n d en ts s e l e c t i n g d i v er s e c l as s e s o f i n d i v i d u a l h a b i t a t f o r e s t s er v i c e s' i m p o r t a n c e – d i v i d e d i n t o tw o g r o u p s o f d i ff er en t m e a n a ge a n d s h a r e o f w o m en. OSKRBOVALNE STORITVE GOZDA Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Srednja starost [modus razreda] 4 5 4 5 Lastništvo gozda [% nelastnikov] 86 77 86 77 Les, biomasa in vejevje Gozdni plodovi in rastline (kostanj, gobe, zelišča, borovnice …) m i n i č n e p o m e n i 12,9 % 0,0 % 6,5 % 0,0 % m i n e p o m e n i ve l i k o 16,4 % 0,0 % 8,5 % 0,0 % n i t i m a l o n i t i v e l i k o 52,2 % 9,8 % 45,8 % 4,2 % m i v e l i k o p o m e n i 16,4 % 30,0 % 33,3 % 21,3 % m i i z j e m n o v e l i k o p o m e ni 2,0 % 60,2 % 6,0 % 74,5 % HABITATNE STORITVE GOZDA Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Srednja starost [modus razreda] 4 5 4 5 Spol [% žensk] 38 54 38 54 Pestrost rastlinskega sveta Pestrost živalskega sveta m i n i č n e p o m e n i 6,0 % 0,0 % 4,6 % 0,0 % m i n e p o m e n i ve l i k o 13,9 % 0,0 % 9,9 % 0,0 % n i t i m a l o n i t i ve l i k o 68,9 % 1,1 % 64,9 % 0,9 % m i v e l i k o p o m e n i 11,3 % 28,9 % 18,5 % 28,0 % m i i z j e m n o v e l i k o p o m e ni 0,0 % 70,0 % 2,0 % 71,1 % GozdVestn 76 (2018) 10 393 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Preglednica 8: Deleži anketirancev izbirajoč različne range pomembnosti posameznih kulturnih storitev gozda – razdeljeno na štiri skupini z različno srednjo starostjo in srednjim osebnim neto dohodkom. Table 8: S h a r e s o f r e s p o n d en ts s e l e c t i n g d i v er s e c l as s e s o f i n d i v i d u a l cu l t u r a l f o r e s t s er v i c e s' i m p o r t a n c e – d i v i d e d i n t o tw o g r o u p s o f d i ff er en t m e a n a ge a n d m e a n n e t p er s o n a l i n c o m e. KULTURNE STORITVE GOZDA Skupina anketirancev 1 Skupina anketirancev 2 Skupina anketirancev 3 Skupina anketirancev 4 Srednja starost [modus razreda] 4 4 4 3 Srednji osebni neto dohodek [modus razreda] 4 4 5 5 Sprehod, pohod, izlet m i n i č n e p o m e n i 0,0 % 4,2 % 0,0 % 1,3 % m i n e p o m e n i v e l i k o 0,0 % 9,5 % 0,0 % 1,3 % n i t i m a l o n i t i v e l i k o 0,0 % 25,6 % 0,0 % 31,2 % m i v e l i k o p o m e n i 21,9 % 25,6 % 7,0 % 49,7 % m i i z j e m n o v e l i k o p o m e n i 78,1 % 35,1 % 93,0 % 16,6 % Tek, hitra hoja m i n i č n e p o m e n i 0,0 % 38,1 % 0,0 % 2,5 % m i n e p o m e n i v e l i k o 1,8 % 51,8 % 0,4 % 17,8 % n i t i m a l o n i t i v e l i k o 43,8 % 10,1 % 10,5 % 51,0 % m i v e l i k o p o m e n i 26,0 % 0,0 % 27,2 % 26,8 % m i i z j e m n o v e l i k o p o m e n i 28,3 % 0,0 % 61,9 % 1,9 % Kolesarjenje m i n i č n e p o m e n i 21,0 % 54,8 % 0,0 % 0,6 % m i n e p o m e n i v e l i k o 28,8 % 41,7 % 0,0 % 5,7 % n i t i m a l o n i t i v e l i k o 50,2 % 3,6 % 0,0 % 49,0 % m i v e l i k o p o m e n i 0,0 % 0,0 % 38,1 % 37,6 % m i i z j e m n o v e l i k o p o m e n i 0,0 % 0,0 % 61,9 % 7,0 % Podoba krajine m i n i č n e p o m e n i 0,0 % 1,8 % 0,0 % 2,5 % m i n e p o m e n i v e l i k o 1,4 % 1,8 % 0,0 % 3,8 % n i t i m a l o n i t i v e l i k o 2,7 % 11,3 % 1,2 % 36,9 % m i v e l i k o p o m e n i 21,0 % 23,8 % 13,6 % 41,4 % m i i z j e m n o v e l i k o p o m e n i 74,9 % 61,3 % 85,2 % 15,3 % posredno turistične privlačnosti krajine, je izrazito raznoliko. Predhodno smo določili štiri skupine, ki se v zaznavi gozda med seboj razlikujejo, hkrati pa se deloma med seboj razlikujejo tudi v starosti in osebnem mesečnem neto dohodku (Preglednica 8). Četrta skupina ima najnižjo srednjo starost in se po tej lastnosti statistično značilno razlikuje od vseh preostalih treh skupin, v katerih so anke- tiranci višje srednje starosti (Kruskal-Wallisov test; p = 0,000 za 1–4 sk., p = 0,000 za 2–4 sk., p = 0,003 za 3–4 sk.). Razlike v srednji starosti med prvimi tremi skupinami statistično niso značilne. Pri osebnem mesečnem neto dohodku so razlike značilne med skupinama 2 in 4 (Kruskal- -W allisov test; p = 0,000) in med skupinama 2 in 3 (Kruskal-Wallisov test; p = 0,016), medtem ko GozdVestn 76 (2018) 10 394 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Slika 3: Deleži anketirancev, ki podpirajo prost vstop v gozdove, po velikosti naselja, v katerem živijo (N = 801) (vsota deležev za vsako kategorijo velikosti kraja bivanja je 100 %). Figure 3: S h a r e s o f r e s p o n d en ts s u p p o r t i n g f r e e a c c e s s t o t h e w o o d s, b y t h e s iz e o f t h e s e tt l em en t t h e y l i v e i n (N=802) (s u m o f t h e s h a r e s f o r e v er y c a t e go r y o f s e tt l em en t s iz e i s 100%) se prva skupina ne razlikuje značilno od nobene druge, ter se tretja ne razlikuje od četrte. Slednji sta si v tem pomenu podobni. Za uporabo testa X 2 smo morali uporabiti združene kategorije osebnega dohodka (po dve kategoriji v eno; iz desetih smo jih ustvarili pet) in rangov pomembnosti (združili smo prva dva, ohranili srednjega in združili zadnja dva), da smo zagotovili pogoj frekvence v posameznem navzkrižnem razredu n ≥ 5. Ugotovili smo, da raz- vrščanje pomembnosti storitve 'sprehod, pohod, izlet' in storitve 'tek, hitra hoja' nista povezani niti s starostjo (Pearsonov test X 2 ; p = 0,837, p = 0,860) niti z osebnim dohodkom (Pearsonov test X 2 ; p = 0,325, p = 0,228). Pri kolesarjenju je povezava sicer značilna, vendar pri višjih vrednostih p-statistike. Kole- sarjenju pogosteje pripisujejo večji pomen mlajši (Pearsonov test X 2 ; p = 0,067) in tisti z višjimi dohodki (Pearsonov test X 2 ; p = 0,106). Mlajši manj pogosto pripisujejo večji pomen podobi krajine (Pearsonov test X 2 ; p = 0,015), obratno pa tisti z višjimi dohodki pogosteje menijo, da je ta storitev pomembnejša (Pearsonov test X 2 ; p = 0,074). Pri obeh storitvah je mogoče opaziti manj izrazit vpliv osebnega dohodka, ki značilno pojasnjuje varianco pomena pri vrednostih stati- stike p med 0,05 in 0,10. 3.3 Ali naj se ohrani prost vstop v gozdove? 3.3 Should the access to the forests stay free? Na to vprašanje je večina (83 %) odgovorila pri- trdilno, hkrati pa smo lahko razkrili, da obstaja med anketiranci nekaj razlik (Slika 3). Tisti, ki živijo v mestih (več kot 10 000 prebivalci) bolj podpirajo prost dostop, podpora pa se manjša s padajočo velikostjo naselja, v katerem živijo (Pearsonov test X 2 ; p = 0,001). To je mogoče pojasniti z dejstvom, da so manjši kraji po navadi v bolj gozdnatih območjih in so z obiskom drugih najbolj 'prizadeti'. Kljub temu se podpora pro- stemu dostopu v gozdove v nobenem primeru ne zmanjša pod 70 %. Podpora je odvisna tudi od tega, ali je posame- znik lastnik gozda. Podpora tistih z večjo gozdno posestjo je namreč manjša (Pearsonov test X 2 ; p = 0,000) (Slika 4). GozdVestn 76 (2018) 10 395 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava Slika 4: Delež anketirancev po velikostnih razredih lastništva gozda, ki se s prostim vstopom v gozdove strinjajo ali ne strinjajo (N = 801) (vsota deležev za vsako kategorijo velikosti gozdne posesti je 100 %). Figure 4: Shares of respondents by forest ownership size classes, who agree to or disagree to the free access t o t h e (N=802) (s u m o f t h e s h a r e s f o r e v er y c a t e go r y o f s e tt l em en t s iz e i s 100%) 4 RAZPRAV A IN ZAKLJUČKI 4 DISCUSSION AND CONCLUSIONS Z javnomnenjsko raziskavo smo pridobili podatke na podlagi reprezentativnega vzorca polnoletnih prebivalcev, kar je eden redkih primerov poizvedbe o gozdovih in storitvah, ki jih nudijo v Sloveniji. Petino vzorca predstavljajo lastniki gozda, ker je enako deležu na ravni države. V raziskavi smo pokazali, da so najbolj prilju- bljene mehkejše rekreativne dejavnosti – sprehod, pohodništvo, tek ipd. Sledijo jim nabiranje gob in drugih gozdnih sadežev ter pikniki in druge oblike druženja. Vse naštete aktivnosti ne terjajo posebne infrastrukture in specializirane opreme, razen urejenih poti in urejenih kurišč. T o je lahko pomembna informacija za javno gozdarsko službo in občinske prostorske načrte, ki lahko ugotovljena dejstva vključujejo v participativne postopke priprave načrtovalskih podlag, jih vključujejo v svoje odločitve in uresničujejo z tehnično manj zahtevnimi ukrepi. Z analizo vprašanja o pomenu posameznih dobrin in storitev gozda smo pokazali na značilno različnost med skupinami v vzorcu. Za štiri sklope storitev smo lahko oblikovali po dve skupini in v enem primeru celo štiri, ki se med seboj razlikujejo tako po oceni pomembnosti kot tudi nekaterih drugih socio-demografskih lastnostih. Predvsem pri kategoriji kulturnih storitev gozda smo pokazali veliko raznolikost pomena storitev. Pokazali smo, da je starost pogost dejavnik, ki vpliva na razvrščanje pomembnosti dobrin in storitev gozda. Po navadi so starejši ljudje storitvam gozda pripisovali večji pomen kot primerjalno mlajši. Starost se pokaže kot izjemno pomemben dejavnik delitve v primeru dveh uravnalnih sto- ritev – varovanje naselij in cest pred plazovi ter padajočim kamenjem in varstvo obrežij vodotokov pred erozijo. Pri tem relativno starejši obema pri- pisujejo znatno večji pomen, kar morda kaže, da se mlajši teh koristi gozda ne zavedajo več toliko. Lahko pa to pojasnjujemo tudi s dejstvom, da so starejši doživeli več naravnih nesreč ali ujm, kjer so lahko doživeli varovalne učinke gozdov. Dodatno se je lastništvo gozda izkazalo kot pomembno pri oceni pomena oskrbovalnih storitev. Oboje je mogoče pojasniti. Pričakovano je, da bodo tisti z več gozda bolj zainteresirani za GozdVestn 76 (2018) 10 396 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava lesno biomaso, saj je po navadi najpomembnejši ali celo edini dohodek lastnika gozda in jo pogo- sto uporabljajo za ogrevanje svojih domov. Tega nismo potrdili za nabiranje gob in drugih gozdnih sadežev, vendar je pri tem drugače to, da imajo pravico do nabiranja tudi drugi. Ravno proble- matika nabiralništva v času sezone obroda vedno znova vznikne kot vir nesoglasij med lastniki gozda in preostalimi, zato bo treba v prihodnje glede te težave obravnavati in skušati oblikovati družbeni dogovor, ki bo jasno opredelil pravice vseh interesnih skupin. Z vprašanjem o ohranitvi prostega vstopa v gozdove smo ugotovili podobno kot druge raziskave, saj je Ficko (2017) enako kot mi (83 %) na zelo podobno vprašanje ugotovil večinsko podporo (59 %). Smo pa v naši raziskavi hkrati ugotovili, da je podpora zelo odvisna od tega, ali je posameznik tudi lastnik gozda. Tisti, ki gozda nimajo, prost vstop v gozdove bolj podpirajo, kot tisti, ki imajo gozd oziroma ga imajo več. To je pomembno dejstvo za tiste, ki bodo pripravljali morebitne spremembe zakonodaje s področja gozdarstva in prostorskega načrtovanja, da bodo v postopke prenove aktivno vključevali lastnike gozdov, predvsem tudi večje. Podpora za prost vstop v gozdove je ravno med njimi manjša kot pri drugih in čeprav jih je številčno manj kot manjših lastnikov, jim je treba v participativnih postopkih nameniti dovolj pozornosti. Z raziskavo smo pokazali ne samo kako pomemben je gozd Slovencem v pomenu preži- vljanja prostega časa in dela, temveč tudi, da so te preference različne. Prikazali smo strukturo različnih skupin anketirancev in jih dodatno opredelili, kar je lahko koristno orodje za tiste, ki bodo oblikovali relevantne politike s področja gozdarstva, turizma in krepitve javnega zdravja. V razpravah je namreč treba upoštevati, da potrebe in želje različnih skupin deležnikov niso enovite ter da ravno to pogosto vodi v konflikte. V prihodnje je smiselno nadaljevati s podob- nimi raziskavami, le da jih je treba prilagoditi različnim skupinam deležnikov tako, da bodo bolj ciljno obravnavale njihove potrebe in želje ter omogočale podrobnejšo analizo vzrokov za konflikte med skupinami. Predlagamo tudi, da bi bile tudi bolj prostorsko specifične in bi lahko opredelili, ali se morda določeni konflikti poja- vljajo le v nekaterih delih države. Tako bi lahko prizadevanja za reševanje težav ciljno usmerili v 'problematična' območja. 5 POVZETEK Zasnovali smo javnomnenjsko raziskavo in jo aprila 2017 v obliki spletne ankete izvedli na reprezentativnem vzorcu (po starostni in spolni strukturi) polnoletnih Slovencev. Cilj raziskave je bil ugotoviti rekreativne navade Slovencev, ki del prostega časa preživijo v gozdu, kako pomembne so zanje izbrane dobrine in storitve gozdov ter kako zelo podpirajo pravico vsakogar, da vstopa v gozd ne glede na to, kdo je njegov lastnik. V pra- šalnik je vseboval dvanajst tematskih vprašanj in šest vprašanj o socio-demografskih lastnostih anketirancev. Spletno anketo je opravilo podjetje s področja tržnih raziskovanj. V tem prispevku predstavljamo analizo treh vprašanj, ki so bila vsebinsko sorodna in so zaje- mala posameznikove rekreacijske navade, njihovo zaznavo pomembnosti posameznih dobrin in storitev gozda ter podporo prostemu vstopu v gozdove. Prvo vprašanje smo analizirali s pomočjo prikaza frekvenc posameznih odgovorov in ugo- tovili, da so najpogostejše mehkejše rekreativne dejavnosti – sprehod, pohodništvo, tek ipd. Sledijo jim nabiranje gob in drugih gozdnih sadežev ter pikniki in druge oblike druženja. Drugo vprašanje smo analizirali s pomočjo niza multivaritnih statističnih metod, ker smo hoteli pokazati na različnost preferenc do različnih dobrin in storitev gozda. S pomočjo metod razvrščanja v skupine smo oblikovali skupine anketirancev, ki se med seboj razlikujejo glede tega, kakšen pomen pripisujejo posameznim dobrinam in storitvam gozda in z diskriminantno analizo ter neparame- tričnimi testi razlik te skupine dodatno opredelili. Za kategorije uravnalnih, habitatnih in oskrboval- nih storitev smo ugotovili, da lahko anketirance glede pomena storitev razvrščamo v dve skupini, v primeru kulturnih storitev pa v štiri. Skupine se med seboj vedno razlikujejo v srednji starosti, v posameznih primerih pa tudi v osebnem dohodku, po spolu in glede na to, koliko gozda imajo v lasti. Anketiranci so na zadnje vprašanje lahko odgovorili, ali podpirajo prost vstop v gozdove GozdVestn 76 (2018) 10 397 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava ali ga ne. Večina želi to pravico ohraniti, vendar smo ugotovili, da obstaja povezava z velikostjo gozdne posesti anketiranca in od tega, v kakšnem naselju živi. Večjo podporo izkazujejo tisti brez gozda ali ga imajo manj, večji lastniki pa manj. V ečjo podporo prostemu v stopu v gozd izkazujejo tudi tisti v naseljih z več prebivalci kot tisti, ki živijo v manjših vaseh in zaselkih. Obe lastnosti sta deloma v povezavi. Rezultati raziskave kažejo na veliko različnost pričakovanj, potreb in želja do gozda med sku- pinami posameznikov. Tovrstne informacije so lahko koristno orodje tistim, ki želijo obravnavati in reševati konflikte, ki nastajajo med obiski gozda, saj se je mogoče različnim interesnim skupinam približati z poznavanjem njihovih potreb in priča- kovanj ter v naprej pripravljati alternativne rešitve, ki bi vsem prinašale sprejemljive kompromise. 5 SUMMARY W e prepared a public enquiry and carried it out in April 2017 in the form of internet survey perfor- med on a representative sample (according to age and gender structure) of Slovenians of age 18 and more. The goal of the research was to determine recreational habits of Slovenians, who spend a part of their time off in the forest; how important they find the selected forest goods and services and how firmly they support everybody’s right to access to the forest regardless of who its owner is. The questionnaire comprised 12 thematic questions and 6 questions about socio-demographic features of the respondents. Internet survey was performed by a company from the field of market research. In this article, we present the analysis of the answers to three questions which were related regarding their topic and comprised individuals’ recreational habits, their perception of individual forest goods and services importance, and support to the free access to forests. The first question was analyzed using the presentation of individual answers’ frequencies and found out that the most common are soft recreational activities – walking, hiking, running, etc. They are followed by picking mushrooms and other forest fruits, picnics and other forms of socializing. The second question was analyzed using a series of multivariate statistical methods, since we wanted to show the heterogeneity of preferences regarding diverse forest goods and services. Using cluster analysis, we formed groups of respondents, who differ with regard to what importance they ascribe to the individual forest goods and services; using discriminant analysis and non-parametric tests of differences we additionally profiled these groups. For the categories of regulating, habitat, and provision services we determined, that the respondents are arranged into two groups with regard to the importance of services; they are arranged into four groups with regard to cultural services. These groups always differ from one another according to mean age; in individual cases, they also differ with regard to personal income, gender, and size of the forest they own. The respondents could answer the last question by expressing their support or non-support to the free access to forests. The majority wants to retain this right, however, we found out that there is a link to the respondent’s forest estate size and the type of the settlement she/he lives in. A higher support was expressed by the respondents without forests or with smaller estates; a lower one was expressed by the ones with larger forest estates. A higher support to the free access to forests was also expressed by the respondents living in set- tlements with a higher number of residents than by those living in smaller villages and hamlets. Both features partly correlate. Results of the research show a major heteroge- neity of expectations, needs, and wishes concer- ning forest in diverse groups of individuals. These sorts of information can therefore represent a useful tool for the ones who want to deal with and solve conflicts arising during forest visits, since it is possible to approach diverse interest groups by knowing their preferences and prepare alternative solutions, bringing acceptable compromises to everybody, in advance. 6 ZAHVALE 6 ACKNOWLEDGEMENTS Raziskava je bila financirana v okviru Ciljnega raziskovalnega programa Zagotovimo si hrano za jutri v letu 2014 s projektom Razvoj metodo- logije za ovrednotenje in kartiranje ekosistemskih storitev gozdov v Sloveniji (V1-1429), ki ga je GozdVestn 76 (2018) 10 398 Japelj, A., Planinšek, Š.: Rekreacijske navade Slovencev v gozdu, njihove preference do dobrin in storitev gozda ter podpora prostemu vstopu v gozdove: nacionalna javnomnenjska raziskava financiralo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Objava rezultatov in priprava članka je bila podprta v okviru naloge P4-0107, ki jo je financirala Javna agencija za raziskovalno dejav- nost RS. Financerjem se za podporo zahvaljujemo. 7 VIRI 7 REFERENCES Cochran, W.G., 1977. Sampling Techniques: 3d ed. Wiley New Y ork. Ficko, A., 2017. Javnomnenjska anketa o slovenskih gozdovih, V4-1421 Presoja parametrov stanja in razvoja gozdov za namen uresničevanja ciljev Nacionalnega gozdnega programa : poročilo raziskovalnega projekta. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, Slovenija, str. 45–50 Golob, A., 2008. Zainteresirana slovenska javnost o pomenu gozda in gozdarstvu. Gozdarski vestnik, 66, 95–104. Hair, J.F ., 2010. Multivariate Data Analysis. Prentice Hall. Kodeks Obisk v naravi. https://www.gozd-eksperimentov. gozdis.si/publikacije (9. 11. 2018) Malnar, B., Šinko, M., 1998. Slovenian public opinion on forests. Gozdarski vestnik, 56, 279–290. Pucko, L., 1997. Rezultati ankete o poznavanju gozdov in gozdarstva v javnosti. Gozdarski vestnik, 55, 508–513. Resolucija o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025. http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov. si/pageuploads/javna_razprava_2015/Resolucija_o_ nac_programu_prehrane_in_in_tel_dejavnosti_ jan_2015.pdf (9. 11. 2018). Simončič, T ., Bončina, A., 2017. Mnenje slovenske javnosti o pomenu gozdov, V4-1421 Presoja parametrov stanja in razvoja gozdov za namen uresničevanja ciljev Nacionalnega gozdnega programa : poročilo raziskovalnega projekta. Biotehniška fakulteta, Ljubljana, Slovenija, str. 51–56. Sredin gost: Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov. 26.9.2018. https://4d.rtvslo.si/arhiv/na- tretjem/174564813 (27. 9. 2018) Strategija za biotsko raznovrstnost eU do 2020. December 2011. http://ec.europa.eu/environment/ pubs/pdf/factsheets/biodiversity_2020/2020%20 Biodiversity%20Factsheet_SL.pdf (9. 11. 2018) Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021. 5. oktobra 2017. http://www.mgrt.gov.si/fileadmin/ mgrt.gov.si/pageuploads/Strategija_turizem_ koncno_5.10.2017.pdf (9. 11. 2018) Šmid Hribar M., Kozina J., Bole D., Urbanc M. 2018. Javno dobro, skupni viri in skupno: vpliv zgodovinske zapuščine na sodobno dojemanje v Sloveniji kot tranzicijski družbi. Urbani Izziv, V ol. 29, No. 1 (junij 2018), str. 43–55. TeeB, 2010. The e conomics of ecosystems and Biodiversity: mainstreaming the economics of nature: a synthesis of the approach, conclusions and recommendations of TeeB. UNeP/e arthprint, London and Washington. van den Bosch, M., Ward Thompson, C., Grahn, P. 2018. How nature may prevent stress and promote mental health The Oxford Textbook of Nature and Public Health. (e ds. van den Bosch, M. & Bird, W .) / Oxford University Press van den Bosch, M. 2017. Natural environments, Health, and Well-Being Oxford University Press Oxford Research encyclopedias, environmental Science. Vizija Slovenije 2050. 2017. Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. https://slovenija2050.si/wp-content/uploads/2017/01/ Vizija-Slovenije.pdf (9. 11. 2018) Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, s spremembami in dopolnitvami).