Naročnina listu : =
Celo leto	.	.	K12* *—-
Pol leta	.	.	„	6'—
Četrt leta	.	.	„	3'—
Mesečno	.	.	„	1-—
Zunaj Avstrije:
Celo leto
K 17 —
Posamezne številke ::	10 vinarjev. ::
STRAŽA
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljek, sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravniStvo: Maribor KoroSka ulica S. =* Telefon St. 113.
Na potih absolutizma.
Iz „sataiolastne svoje vladarske moöi“ je ukinil cesar ustavno življenje ponosne češke kraljevine in vpostavil absolutizem. Če listajmo po osnovnih državnih zakonih, he najdemo) nikakih določil o tej „sa-molastni vladarski oblasti.“ Pri ukrepih, ki se tičejo celotne države, omogočuje take korake ominozni § 14, za posamezne dežele pa ni sličnega paragrafa. Ukinjenje ustave in upostavitev komisa,rijata je ded-ščina iz dobe absolutizma. UgotoVljenje absolutistične vladarske oblasti pa kaže jasneje, kot celi follanti argumentov, da je sedanja ustavna podlaga države in monarhije zastarela, da po dosedanjih ustavnih normah ne gre več naprej.
Centralizem se je preživel že davno in nihče ne misli na to, da bi se ga zopet pustilo priti do veljave. Sledil mu je nesrečni dualizem. Tia mora, tlači še vedno monarhijo, a vedno števjilnejši so znaki, daje neznosna, ’da se je bo Itreba otresti. Razsoj dogodkov samih zahteva vedno odločnejše, da, bo treba najti novo podlago. Če hočemo naie ustavno življenje sanirati, potem moramo poiskati nov ustavni temelj. V tem so si edini vsi državniki in politiki, ki jim je; obstoj države resno pri srcu in edini so si tudi v tem, da mora biti ta, nova ustavna podlaga samo federalistična. Samo na podlagi enakopravnosti in u-pravne samostojnosti posameznih narodov je mogoče zasigurati Avstriji obstoj. V tem smislu so se gibale naše težnje tudi, kadar smo govorili o trializpiu. Mi smo sprejeli besedo trializem, v kolikor je značila zjedinjenje' 'Jugoslovanov pod | habsburškim orlom. Nikoli nismo pa imeli namena), s povidarjahj.em tria-
lizma nasprotovati federalističnim zralitcvam tiru gm slovanskih narodov. Ta postranski namen imajo — Nemci, ki bi z naglašaujem in povdarjanjem trializ-ma radi zasejali v vrste Slovanov kali spora in povzročili zmede. Ker so v lastnih) državno-ustavnih zahtevah alpski in češki Nemci skregani! in ne morejo najti srednje poti, bi imeli nuli. da bi nastala taka nasprotstva tudi med Slovani. Odtod njihovi napori, ustvariti med federalistično in trialistično idejo nepremostljiv- propad.
Toda to samo mimogrede. Povdariti smo samo hoteli, da se tudi v najmierodajnejših krogih vedno bolj širi prepričanje, da bo treba; avstrijsko ustavo temeljito spremeniti. Nastane pa samoposebi vprašanje: Kako to naprajviti ? Ali naj se prepusti to spremembo ustave delegacijam, ali obema državnima zboroma, ali deželnim zborom?, Vsak, kdor le nekoliko pozna naše parlamentarne razmere, ve, da j,e vsaka
teh poti povsem nemogoča. Zgoraj imenovani /zas,topi ne bodo naše monarhije nikoli tako preustrojili, da bi bila življenj azmožna). Nemški in mažarski imperializem, ki imata v skoraj vseh zgorajšnjih ustavnih zborih odločujočo moč v svojih rrokah, ne bosta nikdar prostovoljno zapustila svoje krivične prepo-tence, magari če propade država. Povemo kar odkrito: za to bi bilo treba krepke, iz „«samolastne vladarske moči“ črpajoče roke, M bi diktirala narodom novo ustavo.
Alfi so absolutistični vetrovi, 3d so zaveli v zadnjih čajsih preko naše monarhije, oznanjevalci te dobe? Ali sta komisarja,ta na Hrvaškem in češkem predhodnika absolutističnih ukrepov za federaliziranje cele države? Chi vivrà, vedra!
Vremenske katastrofe.
Smolnik.
V noči1 od četrtka na :petek, to je dne 24. in 25, julija, je zadela smolniško grapo in njene posestnike huda vremenska katastrofa. Lobnica, 1 ob navadnem Času miren in mal potok, je narasla vsled neprestar nega deževja v velik in grozeč hudournik, ki; je napravil ogromno škodo pri cestah in potokih, kajkor tudi pri žagah in mlinih. Najbolj prizadeta je občina Smolnik sama; kajti občanska pot je do malelga vsa raztrgana in pretekla bosta najmanj dva meseca, predno jo bo mogoče spraviti v pravi stan za prevažanje (lesa. Koliki stroški za tako malo občino, ki i-ima itak (že velike naklade! Seveda so hudo oškodovani tudi lastniki. žag, kajti nekaterim je pretrgalo
jezove, odneslo mostove, drusim podrlo žagarske koce m it- aioOTir xiatTUT ^-jti Zrairv'aircr, aarwgTozTlO ITC-
Z uredništvom se more govorili vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Sv. Lovrencu. Mar.
Tudi pri nas smo imeli v noči od dne 24. na dne 25. julija povodenj, kakor še ne pomnijo niti naj--starejši ljudje. Vi zadnjih 48 urah je deževalo, kakor bi lilo iz škafa. Sicer ponižno žuboreči potoček Radi je tako silno narasel, da ga je bilo groza gledati. Po strugi je valil z ueznanskimi ^ropotom, 'kakor bi grmelo, velikansko kamenje, ki ga je odtrgalo, kakor bi bili lahki kamenčki. Izruvalo je mogočna drevesa, odtrgalo tu pa tam cele pečine in vse je valilo v dolino. Oldneslo je vse mostove, raztrgalo mogočne jeze, tako da skoro ni več videti sledu,, kjer so stali^ Hudo je prizadet^ tovarna za kose in srpe Henrika Kieferja. Vsi nasipi z jezom vred ter vsa zaloga lesa je izginila. Na mnogih krajih se je tako zajezilo, da je stopila voda iz struge ter poplavila cele njiv» in travnike 1 in nanosila; na nje ogromno kamenja, dlena, dračja in, hlodovja. Prizadeti so vsi posestniki žag, toda najhujše pa Karol Kramberger., f Povodenj mu je razdrla žago in odnesla ves ies. Tudi o-krajna cesta Sv. Lovrenc—Radi je hudo prizadeta in mestoma! tako (razdrta, da ni možno voziti po njej. Treba bo velikih denarnih žrtev, predno se bo popravila. Cela graba Radia nudr sliko groznega opustošenja,.
*
♦ *
Brezno.
Kakor po drugod, je napravilo v noči na Jakobovo tudi po (obrežju tukajšnjih potokov, neurje precejšnjo škodo nai sadežih (s plazovi), na lesu, žagah in mlinih. ’Ljudje so celo noč prebedelii v strahu in trepetu. Oldneslo je več brvi in jezov in lesenih hlo-ali
zebem.
urje ni zahtevalo tudi človeške žrtve. Pri žagi gosp. Karola Hariča ml. je vzela voda mlin in kočo, iz katere sta malo prej skozi okno komaj rešila dva žagarja bolno žagarjevo ženo; siromaka sta si s težavo rešila golo življenje, a, drugo,, živež in obleka, jima je izginilo v deročih (lobniških valovih. A škode ni napravila samo Lobnicai. Vedno deževje je premočilo vso zemljo in utrgalo se je tudi precej plazov,« ki povzročajo gozdovom občutno iškodo in zadržujejo redni promet. — Ker je škoda za občino, ki ima že sedaj visoko čez 100% občinskih naklad, 'težko breme, upamo, da se bode posrečilo občinskemu odboru, dobiti kako podporo od oblasti, ki so dolžne, ob takih prilikah pomagati. — Kako zelo se je na planinah po vednem deževju zemlja ohladila, pove dovolj, da je bilo na Smolniku v noči dne 24. julija le 7% stop. C. toplote!
šica;
nnn zeljem. V nevarnosti je bila (marsikatera Iri-pota so zasuta; mladenič Jakob St. je plazu komaj ušel. Žito, ravno zoreče, je pomandrano, otava s peskom in dračjem preplavljena,, redko sadje na tleh, steze izjedene: hudo je Bog,umival naše stradine! Solarja v petek ne enega/ ni bilo v šolo in prav so storili stariši, ker otrok se vode ne zna varovati, najmanj še kalne in deroče. Občinski tajnik je s fo-tografičnim aparatom najhujše točke fiksiral v spomin gosposki, ki tako težkuje lveruje obseg vremenskih nezgod.
*
* *
S t u r m o v a| graba.
Izletnik k Sv. Duhu na Ostrem vrhu nam poroča: Tudi v Sturmovi grabi je v zadnjih dneh razsajala silna nevihta, kafcoršne niti starejši ljudje ne, pomnijo. Mnogo škode je povzročil narasli potok ter bodo imeli ubogi prebivalci dosti dela, predno zopet
PODLISTEK.
Rusinski narodni muzej v Levovu.
Naslednje vrstice povzamemo iz, članka, ki ga je .priobčil dr. I, Bwienclickyj v :5. štev. t, 1. l(jsta „Ukrainische Rundschau“, ker ima članek o tej ve-lekulturni zadevi tudi za nas aktualne vrednost.
Rusinske starine prehistorične dobe, raztresene Ipo raznih gaiiških muzejjih, so že pred leti: obrar čale na-se pozornost domačih in in oz e niški h učenja-kolv. Med Rusini samimi so se začeli zbirati ti predmeti šele v 70 letih 191. stoletja. Pa« (tudi že v prvi polovici 19. stoletja so ,si stekli vcjlikrh zaslug z zbiranjem, starih rokopisov in tiskovin kanonik Harase-vycz, kardinal Levickyj, zgodovinar (Zubryckyj in pozneje kanonik Petruszevycz. Posamezni 1 izobraženi rodoljubi in zgodovinarji so poskusili) polagoma, u-stvaritv v Levovu, zbirko slik, cerkvene oprave, rokopisov in tiskovin, etnografičnih predmetov in izdelkov domače rusinske obrti. T|akb je prišlo do ar-haeološko-etnugrafičnih ratzsta,vj in sicer poljsko-ru-sinske 1. 1885, rusinske j 1. 1888—89^ ter [etnografične-ga oddelka nat deželni gališki razstavi 1. 1894.
Mondar zanimanje zaf rusinske! zgodovinske spomenike je ostalo na nizki ,stopnji. V Narodnem domu in v Prosveti so sicer nabrali dragocenih predmetov v področju arheologije, kulturne; zgodovine, ljudske umetnosti in narodopisa, a te zbirke so vsi e d pomanjkalnja primerne uredbe ostale občinstvu večinoma nepristopne in za znafnlstvo brez/- « koristi. Sele vseučiliški profesor dr. Szarainevycz je ji. ( 1889. umno uredil nabrane starine ter tako .ustvaril prvi javni gališko-rusinski muzej. iTiai zbirkia(je bila, velikega kulturnega in znanstvenega pomena fcelih 20
let — do njegove smrti, potem je začela zopet hirati in se je bilo bati, ; da popolnoma propade.
Tudi med Poljaki so mnogi obrnili svojo pozornost na rusinske starine in umetnine, 'kjakor kažejo lepe rusinske zbirke v poljskem narodnem- muzeju v Krakovu, v muzeju kneza Lubomirskega v Levovu, v mestnem obrtnem in vseučiliSkem arheološkem muzeju isltotam.
(Pri : nas imajo Nemci več zmisla za naše starine, kakor mi sami.)
Se večjo (pozornost je že zdavno obračal na sebe rusinski narodopis ijn jena najlepših narodopisnih zbirk gaiiških Rusinov je ; v Naprstkovem muzeju v Pragi. Med Rusini samim? je gele zadetkom 90 let prejšnjega stoletja; (položil temelj arheološko-narodo-pisnemu muzeju vseučiliški profesor M. Hruševskyj na stroške rusinskega znanstvenega društva „Ševčenko“ v Levovu. Njegovo podjetje je po kakovosti in kolikosti imelo velike vspehe za narodi (in znanost.
Vkljub vsemu temu so čutili pomanjkanje enotnega, specifično gališko-rusinskega muzeja,; vsé> te zbirke so bile šele poskusi, začetki in odlomki.
Pomanjkanje enotne in celotne zbirke je zelo zafdrževajo sestavno raziskovanje kulturnega razmerja Rusinov do drugih narodov in njih zgodovine in ni bilo upanja, da se kmalu lodstrapijo nešteviline ovjire in pote^koče. V tem se je našel velikodušen in Ualokovjden mecen in to je bil visoko izobražen mož finega umetniškega, jčuta — m: e t r o p o 1, i t A n 'd r. grof Sceptickyj. Najprej je ustanovil 1. 1905 cerkveni škofijski m u '-z e j in daroval zanj 100.000 K. V kratkem ča)su, do 1. 1909, je zbral ta muzej 10.000 muzejskih (predmetov iz vseh panog rusinskega kulturnega življenja. Potem je pa dovolil, da se je ta cerkveni muzej pretvoril v n a rt o [d ni i rusinski muzej in velikodušni cerkveni knez je-naklonil svojemu ina,rodu 1. 1910. krasno darilo v
vrednosti 900.000 K. In ta muzej šteje sedaj 1700 rokopisov od 1. 1307 do 18. stoletja,, 2400 zvezkov; starih tiskovin od 1. 1470. [do 18% stoletja, 600 slovanSko-bizautinskih slik, 120 risb;,« 150 stovansko-bizahtiihs-kih lesorezov, 160 kipov, 920 etnografskih] predmetov, 1500 komadov narodnih vezenin, 650 velikonočnih pisank, 250 [komadov prazgodovinskih izkopnin, 100 risb starih stavb, 400 načrtov in kart, 400 fotografij umetniških predmetov,, 430 velikoruskih slik in etnografičnih predmetov, 300 beloruskih etnografičnih predmetov ter posebno iknjižnlico za zgodovino u-metnosti in muzeoslovje. Zbirka tega muzeja se razteza na, vse panoge rusinskega, kulturnega življenja, ter podaje strokovnjaku in laiku pregledno sliko rusinske kulture in razmerja do Veliko- in Belorusov ter do Jugoslovanov. Otvoritev rusinskega narodnega1 muzeja je postavila Rusine v enakfo vrsto z drugimi slovanskimi narodi, ki so že prej imeli svoje narodne muzeje (ter je spravjila rusinski narod v vidno zvezo z drugimi kulturnimi narodi.
Sklep : Razmere gaiiških Rusinov so v, mnogo-čem podobne našim; naj bi se tudi pri nas našli umni ’«zbiratelji in gojitelji domače umetnosti), zgodovine in narodopisa, zlasti naj bi nam nebo naklonilo velikodušnih mecenov v spoznavanje naše prihodnosti in zagotovilo lepše bodočnosti !	K.
Božidar Flegerič*
(Ljudski pesnik in pisatelj slovenski.)
(Dalje.)
Flegerič kot človek.
Flegerič je bil mož srednje postave, prej velik nego majhen. Bil je vedno bolj šibkega telesa, a še dovolj krepkega zdravja, če se pomisli, da naš pesnik pravzaprav ni nikoli živel rednega življenja. Glavo so mu
spravijo vise svoje imetje, ki so ga hudourniki raznesli, na staJro mesto. Krasen je bil |še v nedeljo pogled na slapiče, skakalce in bučečo vodovje, ki je v svoji divjosti odneslo tudi ivse male prehode, tako 'da je bilo treba večkrat preskočiti strugo, da, celo iskati po gozdu prehod. Vodovje še vedno buči izven svoje stare struge. Sploh pa )je ta izlet tako zanimiv, da se čudimo, da se tako malo naših ljudi poda k Sv. Duhu na Ostrem Vrhu.
*
*	* Trbovlje.
Toča je pri nas v nedeljo napravila veliko škodo. Prišla je od sv. Pianile, pobila na polju m v tovih v sv. Planini, v Rovtah, v Gaberskem^v Tr-bovliah se obrnila, proti Lokam m odtod najbrž Šla na Kranjsko. Padala je 'debela kot golobja jajca ln padlo je je toliko, da je trboveljsko cesto PobeW»-Skoda je precej občutna, posebno za tiste, ki Se do sedaj niso mogli požeti zaradi vednega dežja. Fižo-
lu, sadju, sploh vsem pridelkom je veliko škodovala. Stvar uaših poslancev je, da bodo izposlovali kako podporo oškodovancem.
* *
*
Maribor.
Kakor po drugod, (imamo tudi tukaj in v bližnji okolici vi zadnjem času slabo vreme. O groznih nalivih v prejšnjem tednu smo že poročali. Pa tudi v tekočem tednu ni veliko boljše. (Ce je dopoldne kar kih pa/r ur lepo, se popoldne stemni in kmalu se vli-je dež, kakor bi lilo rz škafa, Pretečeni pondeljek, popoldne proti 15. uri, smo imeli pa tudi v 'Mariboru in okolici posebno hudo uro. Stemnilo se je, bliskalo in grmelo ter začelo tako hudo liti, da je v kratkem času tekla/ voda po ulicah, (kakor v potoku. Med dežjem je padala tudi toča, ki pa ni povzročila velike škode. Poljski pridelki vsled spremenljivega, nestalnega in slabega vremena silno (trpe. 'Ge še vremenske razmere kmalu ne zboljšajo, preti našemu kmjetu največje pomanjkanje.
Med vojsko in mirom.
Mirovna pogajanja v Bukarešti se pridno danes 30. julija. — Na bojiščih še vedno ni miru. — Nasprotniki očitajo drug drugemu neodkritosrčnost. Turki se vtrjujejo v Traciji. Ljubosumnost velesil njihova največja za-
ščitnica. — Spor med Avstrijo in Nemčijo.
Razvoj balkanskih razmer postaja neinteresan ten. Glavno težišče je sedaj /V Bukarešti, kjer se prr-čno že danes boji diplomatov — mirovna pogajanja! Z:a interesirane države so ti boji zelo važni, za radovedne gledalce so pa kmalu (utrudljivi. Kar pride v javnost, nudi vse premalo pozitivnega, premalo spremembe, da bi bilo radovednosti tretjih zadoščeno. Pozornost Evrope za Balkan za to pojenjuje. Sicer se (zagotavlja, da so Srbija, Grčija in Crnagora pripravljene na hitro rešitev mirovnih pogajanj, njihovi delegati imajo baje najobsežnejša pooblastila in tudi Romunija dela na skorajšnji sklep, vendar je le malo verjetno, da bi se vprašanje (miru res tako nujno rešilo. Bolgari bodo gotovo skušali poraze na bojišču popraviti z diplomatičnimi vspehi. (To bo pa pogajanja gotovo precej zavleklo. [Ovirajoče bo vplivalo na pogajanja gotovo tudi dejstvo, da ni sklenjeno premirje. Neprestani spopadi na bojišču — zadnja poročila govore zopet o večjih bojjih med |Bolgarii in Grki — gotovo ne vplivajo pomirjevalno in je razpoloženje gotovo razdraženo. .» Ti boji tudi povzročajo, da si nasprotniki še tem bolj očitajo 1 neodkritosrč-j-r .a „na 'drugemu še tem manj zaupajo.
turško vprašanje. Vse se radovedno vprašuje, kaj. bo storila Turčija, kaj bo storila Bolgarija, kaj bodo li storile velesile? Turčija se ne briga za cel Svet in se naglo pripravlja, da se (močno utabori v tako lahko nazaj pridobljenih pokrajinah. Bolgarija je nasproti Turčiji pasivna in gpa na pomoč velesil, na katere je že ponovno apelirala. Velesile pa „konferi-rajo“, kaj bi bilo storiti in pazijo ljubosumno druga na drugo, da bi katera vendar ne storila} koraka — preveč. (Po nekih vesteh se sicer glasi, da Nemčija, ta stara prijateljica Turčije, ne bo oponirala intervenciji velesil, toda vsled tega bo tudi odpadla po-
treba, da bi Rusija vdrla v Armenijo. Cel ratzvoj kaže, da je vedno opravičenejša bojazen, da se bo akcija velesil razblinila, ker stoje nekatere velesile za Turčijo.
Interesanten je tudi spor, ki je nastal med Avstrijo in Nemčijo. (Avstrija stoji na stališču, da mora pripasti Kavala Bolgariji, Nemčija, naša zaveznica, pa podpira, prijateljico tripelemtente Grčijo, da pripade Kavala njej. Nasprotsltvo med nami in Nemčijo, ki se ga je do sedaj skrbno prikrivalo, je postalo s tem očividno za vsakega.
Mirovna konferenca v Bukarešti.
Srbskji tiskovni urad poroča z dne 28. t. jm. :
V soboto zjutraj ob 6. uri so odpotovali s posebno ladijo srbski delegati za konferenco i v Bukarešti in sicer ministrski predsednik Pa&ič, poslajnik Spalajkovič, polkovnik Smiljanič ter tajnika Sajno-vič in Gajvrilovič. Z njimi i je odpotoval tudi črnogorski minister Vukotič.
Srbski delegati so se (izrazili pred svojim od-potovanjem optimistično 'ter so zagotavljali, da se bo
mir sigurno, sklenil do konca tedna, ali pa najdalje po preteku aesetm ani. maen izmea delegatov je izjavil, da je prepričan, da se bo mir sklenil ' in da ne bo nadajlnjih komplikacij, ker so vi glavnem vse bojujoče se stranke edine tako glede oneiga, kar hočejo zahtevati, kakor glede onega., kar hočejo koneedira-ti.Tjudi se bo mogoče izogjniti vsakemu Vmešavanju tujih držav. — Mirovnega dogovora evropske velesile ne bodo revidirale, marveč ga bodo samo le potrdile.	*
Bukarešta, dne 29. jultjaj. (Korespondenčni biro.) Prva konferenca balkanskih delegatov se vrši jutri ob 4. uri popoldne.
pokrivali mehki, kostanjevi lasje, ki pa so mu na temenu rano izpadli in tudi nekoliko osiveli; nosil jih je navadno bolj dolge, a le malokdaj v redu. Imel je visoko, belo čelo. Flegeričev pogled je bil navadno truden, kalen, brez svetlobe. Govoril ni veliko, zlasti ne, če je bil trezen ali pa če ga je v znani svoji slabosti potegnil preveč. Kadar pa ni imel »preveč« a tudi ne »premalo« in je bila tudi družba zanj, je bil dobre volje, vesel in je tudi rad katero zapel. V mladih letih je imel lep, visok tenor. Obleka njegova je bila navadno zanemarjena, kakor v obče pri ljudeh, ki se čutijo nesrečne, zapostavljene, ki mislijo, da jih sovraži in preganja ves svet.
Kaki občutki so našega pesnika često obhajali, kažejo nastopne vrstice:
Svet nikdar ni mene ljubil, tudi jaz sveta nikdar, mnogo sem zato izgubil, trpel škodo, imel kvar.
Pesniku ni vseeno, da se je sprl s svetom, zato pravi :
Ko kozarec poln izpraznim, ki je zgolj trpljenje v njem, morda s svetom se prijaznim, pa gotovo še ne vem.
Nesrečni naš Božidar ima najboljšo voljo, najtrdnejše sklepe, držati se, poboljšati se, toda zaman:
Vsaka nada, gola tenja1 vsak moj up je — prazen nič, njega vsak načrt spreminja, meni zle2 nesreče bič.
Dasi nosi naš pesnik težko življenja pezo, dasi je često že tako zbegan, »da sam ne ve ne kod, ne kam«, vendar pridejo nanj trenutki, ko se ojunači, ko dvigne ponosno glavo, češ:
1 Tenja = senca.
! zle = hude.
Kaj so mi nadlog udarci?
In zakaj bi se jih bal?
Kakor pivec pri kozarci, vedno bom vesel ostal.
Bodisi, da sodimo Flegeriča kot človeka, to je z ozirom na njegov značaj tako ali tako, dejstvo je, da je bil i on Adamov sin, kakor vsak izmed nas in kot pesnik, torej kot izreden človek, tudi izrednim posebnostim in slabostim še celo bolj podvržen nego mi navadni ljudje. .. .
V obče je imel Flegerič čudovito dober spomin. Znal je sedem jezikov. Že kot dijak se je učil angleščine, francoščine in italjanščine. Slovstveno zgodovino posameznih velikih narodov je imel popolnoma v spominu; citirati pa ti je znal tudi iz grških in rimskih klasikov, kar si želel. Kratke sestavke — tudi pesmi je prevajal Flegerič iz angleščine (Zora) in francoščine (Pop.). Iz italjanščine je prevel imenitno delo »Buon senso e buon cuore« (Dober razum in dobro srce).
Pozabiti ne smem neke lastnosti Božidarjeve, lastnosti namreč, ki jo osobito dandanes tako zelo pogrešamo pri mladih ljudeh. To je Flegeričeva goreča ljubezen do starišev, zlasti pa do očeta. Lahko si mislimo, kako močno je krvavelo srce našemu Božidarju, ko je po tolikih študijah, po tolikih gmotnih žrtvah, ki jih je doprinesel zanj njegov dobri oče, moral priznati svojim rednikom, ko je prišel iz Oseka, da je brez službe, brez ekstistence, da ni ne gospod, ne kmet. Samo enkrat je baje prijel oče svojega sina ostro zaradi njegove lahkomiselnosti, samo enkrat in tedaj sta se razjokala oba, oče in sin. Od one dobe našega študiranega brez službe okrog blodečega Božidarja ni nikdo doma več vprašal, kaj misli zastran svoje bodočnosti.
Daje Flegerič visel z vso srčno ljubeznijo na svojem očetu, uveril sem se često, ko sem mu kot gostu nazadnje ponudil še kaj posebnega n. pr. kako izredno lepo jabolko, hruško ali kaj sličnega. Fin sad, zlasti jabolka je baje imel Flegeričev oče posebno rad, zato pa je sin tudi često prosil, sme li vzeti ta ali oni sad seboj za svojega očeta. Uveril sem se, da Božidar ni jemal takih reči za sebe, marveč v resnici za očeta.
(Dalje prih.)
Položaj.
Dunaj, dne 29. julija. Glede vesti, došlik iz Bukarešte, da bi naj bila pogajanja med balkanskimi državami končno velja/vpa, to se pravi, balkanske države naj bi si razmere same med seboj uredile, se zagotavlja na merodajnem mestu, 'da bodo velesile Vse sklepe, ki se bodo sklenili v Bukarešti, še preskušajte, ker smatrajo vprašanje o ureditvi, razmer na Balkanu za evropsko -zadevo.
Glede turškega vprašanja še vedno ni storjen sklep o kaki kolektivni demarši v Carigradu; bržčas se bodo danes bavili s tem vprašanjem «poslaniki velesil v Londonu. Ni verjetno, da bi podelila Evropa Rumuniji mandat, ker se noče spustiti Rumunija v krvavo vojsko za interese drugih. Tudi o kakem mandatu na Rusijo še za sedaj ni nobenega gokora. Tudi to se smatra za malo verjetno.
Bolgarija dela težkoče?
Pariz, dne 29. julija. Na podlagi poročil iz Bukarešte smatra „Temps“ za pribito, [da imajo v političnih krogih vtis, da dela Bolgarija mirnemu razvoju mirovnih pogajanj precejšnje težkoče. Najpoprej bo zahtevala Bolgarija avtonomijo za Macedonijo. Nadalje se Bolgarija namerava spustiti v specijelna pogajanja z (Rumunijo, kar bi spremenilo ves značaj konference.	1
Bolgari bodo morali sami obračunati s Turki.
Pariz, dne 28. julija. Tukajšnji politični krogi smatrajo za najbolje, da zavezniki lakoj po skle-f nitvi miru sami nastopijo proti 'Turčiji..: ker bi tako odpadla potreba nastopa Evrope, A v francoskih balkanskih diplomatičnih krogih se pripominja, »da so Srbi in Grki pač pripravljeni, diplomatično podpirati Bolgarsko, dočim je čisto izključeno, da bi se še kaka zaveznica bojevala skupno z (Bolgarsko proti Turčiji, ker je Bolgarska sfvpje zaveznike že preveč — razočarala.
Odrin.
Dunaj, dne 29. julija. Iz Carigrada javlja ■„Südslawische Korrespondenz“,: Na povelje odrins-kega valija Hadži-Adila so spravili vse turške prebivalce, ki so zapustili mesto, ko so ga zavzeli Bolgari, zopet nazaj v Odrin. Sedaj, ko so -Turki zopet zasedli mesto, delajo noč in dan |ob odrin’skih utrdbah. Hadži-Adil je obiskal tuje konzule, kajterim je zagotovil, da je življenje in imetje, (tujih podanikov- popolnoma varno., V mestu vlada mir in red. |Za; prihod prestolonaslednika Jussuf Izzedina se vrše posebne predpriprave. Turške hiše so v (zastajvah. Tuji konzuli se ne udeleže sprejema turškega prestolonaslednika.
!	Iz bojišča.
Sofija, dno 20. julija. General Ivanow jo dobil prav izdatna ojačenja proti Grkom. Baje se bije boj med Grki in Bolgari. Grki baje beže proti Nevrokopu, na 'svojem begu more in požigajo vse.
Neodločena bitka.
Atene, dne 29. julija. (Kor. biro.) Vojno ministrstvo priobčuje to-le brzojavko iz glajvlpega grškega'vojnega stana: 'Sovražnik, ki se je po porazu dne 26. t. m. umaknil proti Džumaji, je namenil nadaljevati umikanje proti severu, toda prejel je izdatna ojačenja, ki so mu došla po železnici iz Caribro-da v Kistendil in odtod peš v Džumajo. Ko mu je došlo ojaoenje, je sklenil, da zopet zavzame svojo majhno pozicijo. Proti našemu desnemu krilu je koncentriral močne čete, posebno proti utrjenim /višinam severno ob Džumaji. Boj jje trajal celi predvčerajšnji dajn iz vso silovitostjo in se je še le končal, ko je nastopila noč ter ni bil odločen. Imeli smo velike izgube, toda (sovražnik je imel še večje.
Ko se je končal boj idne 27. L m. v naš prid, se je poraženi sovražnik po noči umaknil. Naša artilerija ga je zasledovala. Ko so došle nalše čete pri zasledovanju štiri kilometre južno od; Džumaje, je sovražnik zapustil Džumajo, kojo je poprej zažgal. Od daleč izgleda kraj, kakor velikansko pogorišče. Posebno grški in turški del mesta so Bolgari zažgali. Na naših črtah, ob katerih je tudi /sovražnik koncentriral izdatne čete, traja bitka še dalje.
Spor med Avstrijo In Nemčijo.
B e r o 1 i n, dne 29. julija. „Berliner Tagebl.“ piše: 'Glasom angleških poročil je. glede vprašanja Kavale zavladalo med Avstrijo in Nemčijo nasorotu-joče mnenje. Nemčija podpira baje energično Grčijo, Avstrija in Rusija pa vstrajata pri tem, da ostane Kavala bolgarska posest.
Wagner redivivus.
Znani. „Reichspostini“ korespondent Wagner, ki je po bolgarskih porazih na hip utihnil, brzojav-Ija iz Bukarešte svojemu listu, da se mu je posrečilo, uiti v Bukarešto in da prinese od tu na Dunaj veliko „jako zanimivega materijala.“
Politični pregled.
Komisarijat na Češkem.
Proti uvedbi komisarijajta nastopajo in protestirajo sedaj vse politične stranke, tako na češki, kakor na nemški/strani. Vse je ogorčeno, če prav je bilo jasno, da izzivalna nemška obstrukcija ni mogla dovesti do drugega izida, kakor do sedanjega, neustavnega. Deželne blagajne so prazne in na drug način, /kakor neustavnim potom se ne da priti do denarnih sredstev. Med tem pa, ko se obrača nemška jeza proti sestavi upravne komisije, ker je baje pre-
več češka, so ozlovoljeni Cehi na vlado, ker je si-fetirala ustavo. Vse češke stranke so zavzele že ostro stališče napram komisarijatu in v Pragi je prišlo v pondeljek /zvečer že do demonstracij, naperjenih proti nojud vladi. Inscenirali so jih češki radikalci. Govori se že tudi, da hočejo češki deželni odborniki v-p ri zor iti' napram komisarijatu paS/iv/no resistenco. Češki deželni odborniki /so se baje odločili, prihajati še nadalje v urad in vršiti tam svoje posle ter 1 se hočejo umakniti sajmo sili.. Odbornik Zjdarsky je že remonstriral na| ta način. Pridružiti /se hoče deželnim odbornikom tudi več deželnih uradnikov, ki se ne nameravajo pokoriti upravni komisiji.
Vlada pa tudi ne ostaja brezdelna. Cesarski namestnik je /naročil cenzurnim uradom, naj preprečijo vsako preostro kritiko novega sistema, zlasti še vsak poziv k uporu.
Grol Stiirgkh je obvestil načelnike strank, da misli v (zgodnji jeseni zopet pričeti s spravnimi pogajanji. Pogajanja naj bi se vršila na Dunaju.
Državni zbor.
„Neues Wiener Tagblatt“ piše:!
Kapcor znano, bi naj bil sklican državni zbor, če le mogoče, že v zadnjem tednu meseca septembra. Ker pa -do tedaj še ne bo razjasnjen, notranje-politič-ni položaj, bo državni zbor sklican še le nekako o-krog 15. oktobra.
Avdijeuca vojnega ministra.
Včeraj, dne 29. t. m., je sprejel cesar vojnega ministra pl. Krobatina v Išlu v avdijenci, ki je trajala skoraj dve uri. Popoldne je pa bil vojni minister gost najšega cesarja na obiteljskem dineju v cesarski vili.
Hrvaško.
Novi hrvaški komisar se dela zelo agilnega. Komaj je nastopil, že se je tudi pričel pogajati ' s strankami. Za pondeljek je sklical konferenco, h kateri je povabil razun zajstopnikov mažaronske unionistične stranke tudi zastopnike koalicije. Koalicija je pa povabilo odklonila, ker noče imeti opravka z mažaroni. Komisar Skerlec je ostal s svojimi maža-ronskimi mameluki sam. — Včeraj so pa bili pri Skerlecu (zastopniki koalicije sami.
Italija.
Italijanski mornariški minister Leonardo, Cattolico je odstopil. Njegov naslednik je admiral Millo, znani junak Dardanel, ki je svoj čas v italijansko-turški vojski s tremi križarkami lorciral Dardanele.
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Poštni aspirant Gabrijel Sfi-i ligo j pri Sv. Ani na Krembergu je imenovan za poštnega ekspedijenta istotam.
Imenovanja. Mestni inženir v; Mariboru Rud. Skobertal je imenovan za inženirskega adjunkta pri ravnateljstvu bukovinskega grško-orijentalskega. verskega sklada. Mestni (višji zdravnik dr. Demeter vitez Bleiweis-!Trsteniški v Ljubljani je imenovan za nadzorovalnega višjega zdravnika pri kranjski dež. vladi.	’	, i i : 1
Nove telefonske zveze. Iz Radgone/ poročajo, da so bile izročene dne 21. julija t. 1. telefonske centrale v Cmureku, Obrajni in Radgoni prometu. Do konca tega lmeseca bodo izročene prometu /tudi še telefonske centrale v Radencih, K!riževcih in v Ljutomeru.
Cvetlična dneva železničarjev. Cvetlični dan na južni železnici se priredi dne 2. in dne 3. avgusta. Kakor znano, so se izrekli slovenski železničarji — proti tej prireditvi, na, kar opozarjamo še enkrat naše občinstvo.
V Lurd. V, pondeljek so se odpeljali .zastopniki zavoda sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano v Lurd. Iz vsakega razreda sta po dva od učencev izvaljena kot /zastopnika. Vodi jih presvetli gospod knezoškof dr. Anton Bonaventura 'Jeglič, M je nar pravil ob začetku zidanja tega zavoda obljubo, da po dovršeni prvi maturi pripelje zastopnike v zahvalo v Lurd.
Poroka. V pondeljek, dne 28, julija, se je poročil v'Ptuju dr, Anton Gosak z gospodično EmicoMa-horičevo. Poroka se :je vršila1 v mesitno-proštijski cerkvi.
Hoehenburger v Celju. Dne 28. t. m., popoldne se je pripeljal justični minister Hoch^nburger z avtomobilom iz Rogaške Slatine, ikjer je na dopustu, v Celje, kjer si je ogledal tajmošnjo poslopje sodnije in prostore jetnišniee. Razen podžupana celjskega je še sprejel oba zastopnika odvetnikov dr. Schurbija in dr. Serneca, ki sta mu slikala neznosne stavbene nedostatnosti tukajšnjih sodnij skill, prostorov. Hochen-burger je obljubil obema /zastopnikoma,, da bo po močeh pospeševal gradbo nov'ega sodnijskega poslopja. Proti večeru istega dne se je minister zopet odpeljal v Rogaško Slatino.
f Dr. Josip Kušar. V pondeljek, dne \28. t. m., je v Rogaški Slatini, kjer je bil na oddihu, nagloma umrl dr. Josip Kušar, odvetnik v Kranju, star komaj 48 let. Pokojnik je bil sicer liberalec, toda kot značajen mož je večkrat ostro obsojal liberalno, poli-iko. Bil je tudi navdušen plani|nec. 'Zlapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok. Bodi mu zemljica lahka .. .
„Usmiljeni“ Nemci. Nemci se radi bahajo s Svojo humaniteto. Ce je le količkaj mogoče, se postavijo napram ostalemu svetu kot veliki človekoljubi.
Kakšno je to človekoljubje v resnici, naj pove sledeči vzgled: Vsled zadnje vremenske kataistrofe je zadela Gradčane velika nesreča/. /Mnogo družin je izgubilo celo svoje imetje in mnogi so bili vrženi / naravnost na cesto. Zbirka, ki so jo uvedli za te reveže po velikem Gradcu od hiše do hiše, je vrgla borih 7000 K. Se bolj se je pokazala nemška .„usmiljenost“ v našem Mariboru. Ttukajšnji bpbskop je priredil za graške ponesrečence ' dobrodelno predstavo. Prišlo pa je celih 68 oseb in vseh dohodkov je bilo 51 K, ki so se odposlale v Gradec., Ce bi šlo za kakšne nemškobojne namene,/ bi bila zbirka1 v Gradcu veliko večja in bi bil mariborski bio poln. Človekoljubja, usmiljenja Nemci ne poznajo. Nasilni so proti nam Slovanom, nasilni so v gospodarskem življenju in nasilni so tudi proti lajstnim rojakom, ker je cela njihova natura nasilna, in nekulturna.
Da se reši pogina, se 'je ptujski „Stajerc“ odločil, da zviša, z novim letom svojo naročnino pd 3 na 4 K. Najbrže so Südmarkä in drugi krušni očetje uvideli, kako brezupno je početje s „Štajercem“, ki se vsakemu poštenemu in le nekoliko zavednemu človeku gabi, ter so zaprli mošnjičke. Da se (reši — mora zvišati naročnino. V zadnji Številki na uvodnem mestu dolgovezno čenčari o nalogah .„'Štajerca“ in hvafli sam sebe, kot berač Slvojo malho. Najvažnejšega pa ne /pove : da je „Stajerc“1 za to tu, da nekateri, ,„šnopsbaroni“ zapeljanim ljudem lažje prodajo svoj strup, ter da vsled tega boljše in lažje živijo. Kšeft z zna/čajnostjo in s špopsem — to $e glavna „Stajerčeva“ naloga.
Bratski bojkot. Liberalna stranka ve,, da je bojkotno orožje v naših rokah mnogo /silnejše in nevarnejše, kakor v njenih (oslabljenih, izkrvavelih prstih), za to se nam zelo čudno zdi, da imajo liberalci korajžo, hujskati z /bojkotom 1 proti naši tiskarni. Urednik štajerskega dela ^Slovenskega Naroda“ naj vpraša v Zvezni tiskarni, koliko zasluži v zadnjem Času taista od naših pristašev, še celo od duhovniš -va in odvetništva, katerega potem v- zahvalo za to v vsaki številki blati.
Velika „izguba“ ljubljanske kreditne banke. „/Slovenski’ /Narod“ pogreva, kakor znano, še popravljeno laž, kakor bi eden naših ' denarnih zavodov pri dražbi nekega posestva na Krapijskem zgubil
100.000	K. Kakovost takih poročil označuje dejstvo, da liberalni listi molče o tem, da je pri isti dražbi ljubljanska kreditna bapjka propadla z znjeskom K
70.000.	Seveda tudi ta zavod s tem še ni izgubil te terjatve, ker ima dovolj varnosti /drugod, istotako kot naš zavod (čegar terjatev je do zneska 70.000 K pla-i čana, oziroma deponirana); pribiti pa moramo to dejstvo, da primerno označimo hudobno in pristransko poročanje liberalnih listov.
Štajerski pododbor Slovenske dijaške zveze i-ma svoj letošnji občni (zbor v nedeljo, dne 3. avgusta na Gomilskem v Savinjski dolini. Vabimo vse katoliško-rfhrodne visokošolce, bogoslovce, abiturien-te in druge dijake, da se ga v obilnem številu udeleže, zlasti ker se spremeni letos pododbor v podružnico !
Dekliški sestanek v Mariboru. V soboto, dne 2, avgusta, se vrši ob 10. uri predpoldne, v sobani katoliškega delavskega društka (Flössergasse Št. 4), sestanek dekliških organizacij. Razpravljalo se bo o različnih vprašanjih, ki se tičejo teh organizacij.
Dr. Štrekljev naslednik na ^graški univerzi. „Slovenskemu Narodu“ poročajo iz Gradca: f („/Filozofska fakulteta graške univerze je poslala že pred dalje časom na učno ministrstvo soglasno1 sprejet klep, s katerim predlaga za (izrednega profesorja slavistike kot naslednika profesorju dr. Streklju na prvem mestu dr. Nachtigalla, na drugem mestu pa dr. Kidriča.“ Dr. Nachtigall in dr. Kidrič sta sicer 1 že spravila več svojih spisov v javnost, vendar ne vzbujata nobenih posebnih pričakovanj. |V primeri z dr. Breznikom sta prava znanstvena palčka, toda dr. Breznik ne bo prišel v Gradec, ker je — duhovnik!
Opozarjamo na vozni red za romarski vlak v Marijino Celje na zadnji strani.
Volitve na Goriškem. De ure, ko pošiljamo list v stroj, še nimamo nobenega sporočila o izidu ožjih volitev v Gorici. Po „'Tagespošti“ je zmagal v gori-Ški okolici mladostrujar Rojec ' ter liberalca Furlani in Gorjup. Iz Tolminskega ni ničesar /znanega.
Naše prireditve.
Dekliški tabor v Framu.
Na Anino nedeljo se je vršil v divnem (Framu velik dekliški shod, ki zasluži ime t;tbor. Krog 1000 deklet od blizu in daleč se je sešlo k posvetovanju v idiličnih prostorih starega gradu med starodavnimi razvalinami pod senco mogočnih dreves.
Shod je otvoril in vodil gospod dr. J. H o h -n j e c, ki je tudi govoril slavnostno besedo, v k at e h ri je na (zgodovinskih vzgledih pokazal, kako so v zgodovini cerkve tudi žene in dekleta! veliko storile, veliko dosegle in koristile ter pripomogle križu do zmage. Križ bodi tudi dandanes mladenkam znamenje žive (vere, potrpežljivosti, velike in požrtvovalne ljubezni do Boga, domovine in bližnjega.
Na to so nastopale mladenke (15) iz raznih krajev z govori, v katerih so se tudi spominjale Konstantinovega ‘jubileja, 1050 letnice prihoda sv. Cirila in Metoda, navduševale za Marijine družbe, dekliške zveze, dobre Časnike, pošteno so nekatere izmile vest nemškutarjem in liberalcem, na primer govorni-
ca iz Sv. Jurija iv Slov. goricah (Androjna Marija), Furek Alojzija iz Slivnice in druge.
Bilo je veselje gledati nešltevilne vrste navdušenih mladenk in nehote je vstalo prepričanje: (dokler bomo imeli tako ženstvo, se nam ni treba bati za obstoj.
Dekliški shod na Tinskem.
Veličastno se je izvršil ta važni shod. Prihitele so mladenke iz celega šmarskega okraja in zbralo se je tudi ogromno drugega ljudstva(. (Obhajali smo v. podružnici sv. Ane patrocinij. Po procesiji sv. Reš. telesa je pridigoval dekan Bohapec,, maševal pa domači kaplan Blumer. Vodil ga je župnik Gomilšek. Šmarske. in petrške pevke so zajpele več domoljubnih pesmic, šmarski tamburaši pa 'so pridno tamburali. Z govori in deklamacijami je nasjtopilo 16 mladenk iz župnij: Zibika, Šmarje, Slivnica, Sladkagorai, Sv. Peter na Medvedovem selu, Sv. Ema. Razen teh sta še govorila bogoslovec H. Škorc in; župnik Gomilšek.
Ob enem se je vršil občni zbor (Zveze slovenskih deklet, o katere bodočih ciljih je lepe misli podala tajnica Ana Vehovar. Odbor Z. S. D. za (bodoča tri leta je bil izvoljen sledeče : (Kren Ana, St. Ilj, predsednica; Drev Marija, Petrovče* prva podpredsednica; Kovačič (Tončka, Gornja Radgona, ' druga podpredsednica; Resnik Marija, Videm, ' tretja podpredsednica; Drofenik Marija, {Sv. Peter na Medvedovem selu, Četrta podpredsednica; Erna Razlag, Ptuj, prvai tajnica; Vehovar Ana, Sv. Peter na Medvedovem selu, druga tajnica; Šketa Terezija, Braslovče, tretja tajnica; Nolv/ak Matilda, 'Sv. Križ tik Slatine, in Novak Marija, Šmarje pri Jelšah* odbornici.
Mladenke so izborno govorile iin je vladalo veliko navdušenje na shodu.
Po shodu smo šli v romarsko /cerkev /Tinske Matere božje, kjer je imel kaplan Hribar pete litanije, župnik Gomilšek pa pridigo.
Cela prireditev je vlila novega poguma v vrste naših (rodoljubnih mladenk, da nadaljujejo naj-krepkeje versko-rodoljubno delo v blagor in v napredek naše ženske mladine.
Štajersko.
Maribor. Dela pri mostu napredujejo precej hitro, (dan otfvoritve pa še ni znan. Ravno itako še ni znano, kako se bo izvršila slovesna otvoritev. „jMar-burgerca“ je pred par dnevi namignila, da se bode otvoritev izvršila i„tiho“, brez posebnih svečanosti in je utemeljila to is tem, da bi občina prihranila nekaj tisočakov.. Pravi vzrok pa to ni. Nekateri prezagri-ženi nemško-naicionalni petelini nočejo slovesne otvoritve za to, ker bi blagoslovil novi most knezoškof, torej katoliški duhovnik, a oni bi imeli ra^li svojega — Mahnerta! V tem smislu se je inscenirala med občinskimi odborniki cela gonja ' in protestahtovska tetka „SMarburgerca“ jo blagoslavlja In podpira.
Studenci pri Mariboru. V, nedeljo, dne 27. t. m. se je odigral ob pešpoti, ki pelje v Lembah, malo pred gozdom, krvav prizor. Setalci, ki so šli okrog tretje ure proti Lembahu, so srečali rešilni voz, ki je peljal proti mestu tesarskega polirja Al. Smola, ki je bil v delu pri novem mostu. Kakor so pripovedovali ljudje* je nastal med njim, ko se je peljal s kolesom proti Lembahu, in neko družbo — dva moška in ena ženska — prepir. V teku prepira je eden moških Smola precej močno zabodel, da se je zgrudil in ga je moral odpeljati I rešilni voz. O vzrokih prepira se govori najrazličnejše. Ker je bila ženska zraven, ne manjka tudi moment ljubezni.
Ljutomer. Neki nesramnež iz nemškutarskega tabora je (čutil potrebo, da se je zaletel v .„Marbur-gerci“ v našega visokočislanega gospoda dekana. Iz celega dopisa gofvori samo zloba in bleda zavist, ker je blagonoisno delovanje gospoda .dekana našlo priznanje tudi na (najvišjih mestih 'in je bil odlikovan s križcem Franc (Jožefovega reda. Povemo našim nemškutarjem najodločnejše, da naj s takimi napadi enkrat za vselej prenehajo, če ne, bomo posvetili v njihove vrste (in povedali bomo javnosti stvari, ki bodo marsikomu neljube. Velečastitega gospoda dekana p^ zagotovimo, da je naše spoštovanje do njega vsled takih grdih napadov le Še večje.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Kak prijatelj kmetov je dr. Gorišek, pove dejstvo, da se je izrazil pred večjo družbo:	„Nam so okoličani toliko,
kakor kmetu gnoj na njivi. Ce se bo stvar še tako naprej razvijala, postanemo milijonarji.“ To pove veliko in odtod tisti veliki računi in ekspenzarji. Kadar pride k Vam dr. Gorišek kot politični rešitelj, mu to povejte in upajmo, da se ga boste kot ljubitelja okraja lahko odkrižali.
Sv. Peter pri Radgoni. Radi bolezni prečastitega /gospoda župnika in duhovnega /svetovalca Meška pri Kapeli se bo obhajala prva sv. maša velečar stitega gospoda primicijanta Antona Bratkoviča pri Sv. Petru pri Radgoni in sicer 1V nedeljo, dne 3. avgusta.
Ljutomer. V nedeljo, dne ß. avgusta ima naša Dekliška zveza zanimivo poučno predavanje. Mladenke, pridite!
Zreče. Solarji četrtega razreda so naredili poučni izlet na Dobrno. Potoma jim je gospod nadučitelj Schell raizlagal marsikaj in odgovarjal na primerna vprašanja, Na cilju so pa prišlecem krajevne znamenitosti razkazovali postrežljivi Dobrnčani.
Romarski vlak v (Marijino /Celje vozi dne 11. avgusta iz Maribora. Vožnja stane iz Maribora, Pesnice, St. lija in Spielfelda t j e i n n a z a j v III. razredu 8 K 80 vin.,, v II. razredu pa 13 K. Vlak bo vozil po sledečem voznem redu:
Iz Maribora	ob	1.	ur	05	min	po	noči.
Iz Pesnice	,	1.	,	17	„	„	*
Iz Šentilja	„	1.	„	29	„	„	„
Iz Spielfelda	„	1.	„	39	„	„	„
V Kapfenberg pride 4. „ 15 „ zjutraj.
Ako \bode več kakor 800 romarjev, se bodo ti iz Kapfeinberga v Au-Seewiesen peljali v dveh vlakih. Prvi bo odšel iz Kapfenberga ob 4. uri 30 min. zjutraj in pride v Au-Seewiesen ob p. uri 50 minut. Drugi odide iz Kapfenberga ob 8. uri 25 minut in pride v Au-See^riesen ob 9. uri 44 minut. Nazaj se vrnemo dne 13. avgusta. Tisti romarji, ki se bodo iz Kapfenberga peljali z drugim) vjlakom, bodo imeli 1 v Kapfenbergu službo božjo. Prvi vlak gre iz Au-See-wiesena ob 1. uri 24 minut in pride v. Kapfenberg ob
2.	uri 40 minut popoldne, Drugi vlak odide iz Au-Seewiesen a ob 5. uri 20 minut popoldne in pride v Kapfenberg ob 6. uri 30 minut zvečer, i Iz Kapfenberga odide vlak ob 7. uri zvečer.
V	Spielfeld pride ob 9. uri 08 min. zvečer.
V-Šentilj	„	„	9.	„	19	„	„
V	Pesnico	„	„	9.	„	29	„	„
V	Maribor	„	,,	9.	,,	42	,,	„
Iz Maribora do Kapfenberga, in nazaj bo vozil samo en vlak. Ker železnica iz Kapfenberga v Au-Seewiesen nima/ na razpolago dovolj vozov za osebe, bodo pripravljeni tudi popolnoma orniti tovorni vozovi, v katerih bodo postavljene klopi. Iz Au-Seewie-sena v Marijino Celje je hoda še 7 do 8 ur. iNa razpolago bodo tudi omnibus-vozovi, naj katerih stane sedež s a m o t j e 5 K. Za nazaj si ibodo romarjfvoz lahko sami najeli v Marijinem Celju. Kdor se hoče na omnibusu peljati, si. mora prostor na njem kupiti ob enem z železničnhn voznim listekom in sicer najpozneje do dne 6. avgusta. Kdor si voza naprej ne naroči, ga bode težko dobil. Cenjene p. n. dušne pa--štirje uljudno prosimo, da ljudem jto romainje (oznanijo, denar za vozne listeke zbirajo in karte skupno naročijo. Denar je poslati edino le na naslov;: („Romarski odbor“ rv Maribor, Koroška cesta 5. V zahvalo za-trud se bode za nje opravila v Marijinem Celju služba božja. Osebno se karte lahko kupijo tudi v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, i Romarji od celjske, ptujske, ljutomerske in koroške strani naß se poslu-žijo večernih vlakov, da pravočasno pridejo k rom. vlaku v Maribor. Romarski vozni listek rvelja samo za vožnjo iz Maribora v Marijino Celje in do Maribora nazaj. Vožnjo v Maribor in iz Maribora ' domov si plačajo romarji sami. Duhovniki, ki želijo romar-
je spremljati in tam spovedovati, naj. se javijo na vodstvo tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Vozni listeki se bodo pričeli razpošiljati še le dne 6. (avjgusta. — Romarski odbor.
Razgled po svetu.
Čudna so pota človeškega življenja ... V mestu- Sentešu na Ojgrskem grade protestantsko! t cerkev. Med kamnoseki, ki so ondi zaposleni, se nahap ja čuden delavec:	bivši profesor na, .bogoslovni fa-
kulteti v Kološvaru in cerkveni pisatelj dr. Gjergy. Svoj čas je radi nekega dogmatičnega konflikta popustil vseučiliško stolico in stopil v službo jkot navaden drvar pri neki tvrdki v Aradu. Kasneje se je vrnil v Kološvar, prestopil v protestantizem in postal pastor. (Tie službe se je pa kmalu ( naveličal in šel med kamnoseke. J. Gjergy je pristaš Tolstojevih naukov.
Letina v Nemčiji. Iz Berolina poročajo: Nemški poljedeljski svet naznanja, da bo imela Nemčija, kakor kaže, -srednje dobro letino za pšenico, rž in ječmen. Dfvomljiva je samo še kvaliteta teh žit,, ki pa odvisi v glavnem od vremena v prihodnjem tednu.
Somišljeniki, agitirajte za , Stražo“.
Učenca
pridnega in krepkega iz postene obitelji sprejma trgovina s Špecerijskim blagom M. Berdajs v Maribora.
Zahtevajte v gostilnah list Straža!
Popolnoma
nov mlin
za sadje, kakor tndi preša, stroj za rezanje krme, parii-nik za krme, se za polovično ceno proda. VpraSa se v Špecerijski trgovini : Maribor, Tegetthofova cesta 19.
Belilnica voska, obrt medu in voščenin
F25 Cvilak, Slov. Bistrica
se priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu.
Zaloga kapljenega in precejenega medu, medice in medenjakov. Zaloga rumenega in obledenega voska, voščenih sveč, voščenih svitkov, stearino-vih, cerkvenih in namiznih sveč v
vsaki velikosti.	94
Velika narodna trgovina
KiMVanie,Celje
Narodni dom
priporoča bogato zalogo manufakturnega In modnega blaga, posebno krasne novosti za ženske in moSke obleke po zelo znižani ceni!
Ostanki pod lastno ceno Postrežba točna in solidna !
a____________
Vzorci na razpolago !
mr
H
p
1
Irečastitim cerkvenim predstojništvom, ter slav. občinstvu priporoča svoj —
- —■  ----——   —--------- (p
■i atelir za vsa v njegovo stroko spa- g
(S
a
h
s*
H
dajoča dela, kakor fcjpe, Oltare, itd, iz lesa, kamna in mavca
Ivo Soje, kipar
Maribor, Reiserieva utica 26.
©
a
o
m
i
Ik
m
dama, ki gleda na pravilno negovanje kože, osobito če hoče odstraniti razne pege na obrazu in na rokah, ne najde v to svrho boljšega mda, kot je staro priznano
Berg oacovo Karbolfeeržvepleito milo
znamka Steckenpferd
od Bergmanna & Co., Dečin ob Labi.
Komad stane 80 vin. Dobi se v lekarnah, drožerijah, parfumerijah in v vseh tozadevnih prodajalnah.
Josip Brandi,
izdelovatelj orgel v Mariboru o. Dr.
Karol Tratnik
se priporoča kot
Specialist v izdelovanju cerkvenega orodja in cerkvene posode, kot monStranc, kelihov itd.
Maribor, SSt’
Trgovina s steklom, porcelanom In kamenino
I^Kleinšek
Maribor, Koroška cesta št. 17
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate z logo steklene in porcelanaste posode, 'svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe kakor vsa v stroko spadajoča dela. :	:	:	:
Popravila se najceneje izvršujejo!
izdeluje cerkvene orgle v vsaki velikosti zelo solidno delo. -Prevzame uglasbo, popravilo in prestavbo starih orgel. - Izdeluje harmonije najboljše kakovosti evropskega in amerikanskega sistema za cerkve, šole in zasebno rabo po nizki ceni. Proračuni in katalogi brezplačno in poštnine prosto..
Pozor !
Naznanjam da prodam zaradi pomanjkanja prostora in prevelike zaloge 80Ö parov čevljev za gospode, 2000 p*rov za gospe ter 500 parov čevljev za otroke, nadalje vse vrste sandal, čevljev za dom ter čevljev za birmo pc-najnižjih cenah. Čevlje, ki so že iz mode, vendar izborne kakovosti, prodam nizko pod lastno ceno. Domače delo! Naročila od zunaj in popravila izvršujem točno in po ceni.
Stefan StraSek,
prva največja zaloga obuval v Celju, Schmidgasse Št. 3
Franc Pletersek
Maribor s»; Zaloga
Koroška , ,v.
cesta 10. POhlStVa
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice, obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 831
IVAN TEMERL
stavbeni in strojni ključavničar, Maribor, Brunngasse 6, tik hotela „Mohr“, prevzame montiranja vsake vrste, ter popravila parnih stro jev, parnih napeljav, sesalnih napeljav, brizgaln vsake vrste strugarska dela iz železa in kovine. 97 Točna postrežba.
Cenjenemu občinstvu priporoča
ISKABNA ST. CIBILA
l€oa*©ška «sesia 5 Hlariboi*
lastna hiša
svojo izredno bogato zalogo devocijonalij kakor:
Državni telefon 1 3.
Podobe: stenske v vsaki obliki, priproste in fine, tudi podobe v okvirju po primernih cenah.
Podobice : male, raznovrstne, najcenejše in najfinejše po primem, cenah 100 kom. od VO v. naprej do 12 K.
Podobice kot sporni« na prvo sveto obhajilo : najrazličnejše vrste popolnoma po tovarniških cenah.
Križe: lepe, fino izdelane, razne velikosti, stoječe in stenske, lesene in nikljaste, tudi oksidirane. Oskrbimo tudi podobe (korpuse) križanega za velike (»oljske kr-že po izredno nizkih cenah.
Kožne vence : lesene, koščene, biserne, iz kokusa po raznih cenah. Posebno priporočamo cene rožne vence za otroke, tucat po 1 krono in višje.
Svetinjice: iz aluminija zaMarijine
družbe razne velikosti tudi s traki; svetinjico, ki nadomestijo škapulir, čudodelne in razne druge.
Skajiulirje: krmeljski škapulir, poterai škapulir, škapulir sv. Frančiška, Srca Jezusovega in druge. Priporočamo pa mesto škapulirjev kupovati svetinjice, ki nadomeščajo škapulirje, t. j. take, ki imajo na eni strani podobo Srca Jezusovega, na drugi pa kako-koli podobo Matere božje.
Posebno še priporočamo krasne molitvenike:
Venec pobožnih molitev in svetih pesmi. Obsega izvrstna premišljevanja in 600 cerkv. pesmi. Stane rud. obr. 3 K, zlata K 3 50 in pa 4 K. Pesmi se dobijo tudi za-se po 2 K.
Družbine bnkviee za dekleta posebno
Dekliških družb. Izvrsten molitvenik! Rur. obr. 3 K; zlata K 150 in 4 K.
Sv. Opravilo, najbolj podučen molitvenik, ker ima razlago celega cerkv. leta. Rud. obr. K P20; zlata K 1-50 in 2 K.
Premišljevanje o življenju Jezusa Kristusa obsega premišljevanje za vsak dan celega leta v 2 delih. Oba dela v platno vezana z rud. obr. 7 K.
Alalo sv. opravilo za mladino silno podučno. Ru. obr. 70 vin.; zlata 1 K.
V zalogi imamo tudi druge molitvenike ^ kakor :	Hodi za Kristusom,
Ključek nebeški, Marija, žalostna mati, Hoja za Marijo, Prijatelj otroški, Družbenik Marijini Marija Kraljica Src, Getzemani in Golgota, Razne Šmarnice, Večna molitev, Hči brezmadežne in druge.
Sploh v Tiskarni sv. Cirila se dobijo ali oskrbijo vsi sedanji molitveniki!
Založnik in izdajat«!;: Konzorcij .Straža“
Odgovorni urednik; Lav. Kemperle.
Pisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.