Posamezna številka 1 Din mesečno. 6e te sprejema list v upra H, naročnin« 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din Celoletna naročnina ie 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din Cen* inse ratom po dogovoru 7POME1CELJSKI SLOVEJVEC Uredništvo Kopi tarjuva ul St h lil Telelon 51 ?0S.> in 29*> — l.isi izha-i« vsak ponedeljek Uprava Kupilar-teva ulica *tev h PoUm fek ra^un Ljubljana 15 17') Telefon ttev ^O? Na olimpijskih tekmah v Ga-Pa Veliki uspehi naših smučarjev Slalom: Praček 17. Alpsha kombinacija: Praček 15. M. — — Z1____'IC Cop 22. Žnidar 31. Cop 25. 2n*dar 33 tekih 195.9. Vozil je torej Ir okrog 9 sekund slabše kakor Praček. Plasiral se je Cop < slalomu na 22. mesto, v skupni kvalifikaciji za kombinacijo pa na 25. mesto. Žnidar tri in lr?dfsei; Znidar je startal s številko lf>. Ko je zdrcal s starta je kazalo da bo odrezal odlično. Kmalu je izginil' za obronek proti muldu. Ker ga pa pre dolgo ni bilo iz nje, je že bilo slutiti nesrečo n res se je kmalu jiokazdl Znidar v spodnjem delu proge ves bel. Sredi proge je moral torej zariti v «neg kar mu je ne samo odvzelo mnogo dragocenih sekund, marveč je moral ponovno doseči ono brzino, ki jo je imel do mesta, kjer je padel Kljub temu pa ie do-egel še časten ča* 110.7. tega re zul ta t a z ozironi na progo in z oziroin na ogromno svetovno konkurenco ni podcenjevati; je >e nam reč desetine tekmvalcev. ki so «e »jk>vz|n>Ii< s časom na 150 sekund. V drugem teku je dosege! ; J8.1. Skupen čas obeh njegovih tekov znaša torej 105 9 S leni je zasedel v slalomu 31. mesto, v kvalifikaciji za alpsko kombinacijo pa 33. mesto. Uspeli uspeh moremo primerjati le še i lanskoletnim de setiin mest«, m ki ga je Smolcj dosegel na 50 km vztrajnostnem teku na Tatrah. Rekli smo pa že, da 1 sreča nikdar iti fiojiolna in moramo pri tej priliki zabeležiti tudi Škodo, ki je .lastnla s tent, da tekmovalec. v katerega smo polaga1! največje nadc, danes ni nastopil. Ce bi danes tudi I letni zastopal svojo domovino tako častno kakor tovariši, bi bilo naše veselje pojx>lno. To le \ toliko, kolikor se tiče pač ■kupne kvalifikacije celotne skupine! Hfochey tekme V hockeju na ledu je Češkoslovaška premagala Francijo z 2:0 Navzočih je bilo 8000 gledalcev. V prvi tretjini je francosko moštvo igralo odlično, škoslovaški vratar je branil vse. V drugi tretjini o prevladovali Čehoslovaki v tretji so imeli zopet Francozi več šans, ki pa iih niso izkoristili Gole za Češkoslovaško sta dala Kučera in Jirotka. Tekma .ned Avstrijo in Letonsko se je končal« z 4:0. Najboljši igralec na terenu je bil letonski vratar l.apajnis. Kaj bo o ponedeljek Ciril Praček Oarmisch-Partenkirchen, 9. febr Na današnjem slalomu je nastopila od jugoslovanskih tekmovalcev samo trojica in sicer Praček s startno šlev 10. Cop g številko 30 ter Žnidar s številko 48 Heim ni nastopil, ker je predvčerajšnjim s tem, da te izstopil* izgubil pravico do današnjega nastopa. Praček petnajsti Sredi mednarodne konkurence je Praček starta) po svoji stari navadi popolnoma miren. Vsak ■jegov gib med tekmovanjem je bil dobro pre-miSjen Prvi del proge je prevozil v takem stilu, s lako brzino in eleganco, da ni prav nič zaostajal u svetovnimi mojstri. Sreča pa ni nikdar popolna — vsaj ne na smučarski tekmi. Vedno se kaj pripeti kar zmanjša uspeh tekmovalca. lako ;e doletela'smola tudi Pračka in lo na zadnjem delu pro-ge: zgrešil je vratca, zalet ga je vrgel precej mimo; moral »e je vračati navzgor nazaj na progo, s tem Si je seveda zgubil brzino in čas. Pa tudi ta koč-iv položaj Pračka ni zbegal. Postopal je tako, kakor je bilo v dar.em primeru najbolj pametno: Z vsemi močmi se je oprl ob palico ter se pognal po progi, da je do cilja vsaj nekaj popravil. Dosegel Se ias 94.4. Vozil je torej le 9 sekund slabše kakor Birizer Ruud. Njegov u»peh moramo pravilno oceniti tudi po tem, da ie najboljši Ceh llromadka, ki je dosegel v smuku isto mesto kakor Praček, rabil ca slalom-progo celih 147 sekund. V drugem teku je Praček gledalce naravnost prevzel. Nihče ni pričakoval od mladega Jeseničana tolikšnih sposobnosti. Zboljšal je svoj drugi tek ■ . _____•: j... >nl/«x<4i ter ruiciil /i cphm rf-IO naših tekmovalcev jc presegel vsa pričakovanja. Ko so odhajali na tekmovanja v Nemčijo, smo jun sicer vsi želeli čim boljših uspehov, računali pa smo z mednarodno in svetovno konkurenco ter si nismo upali misliti, da se bodo naši sicer tako ambiciozni in vzrajni tekmovalci mogii uveljaviti v tej konkurenci svetovnih smučarskih kapacitet. S tem, da so naši trije alpski tekmovalci pustili za seboj celo vrsto reprezentanc drugih narodnosti in da so se vsi »rije plasirali za finale, so *e bol), kakor je kdo mogel zahtevali ali želeti, oddolžil: nadam. ki jih je vanje stavila domovina lako častno kakor danes naši športniki svoje domovine na tujih tleh še nikdar niso zastopali. Današnji V ponedeljek imajo naši tekmovalci prvo kla-aično disciplino, ko bodo startali v stafetnem teku 4 krat 10 km. Tu bo nastopilo 16 postav raznih narodnosti. Pri žrebanju so dobili naši tekmovalci starino številko 6 in bodo tako startali za Italijani. Vodja naše reprezentance g. Gnidovec je določil sledečo postavo: 1. Knap. 2. Jakopič Grnstel. 3. Klančnik. 4 Smolej. Ni pa izkljvčeno, da sc ta postava neposredno pred startom še spremeni, ker opazuje naš trener Kuizma formo tekmovalcev t-tdi še t Ga-Pa in bo ko-nčno v sporazumu z vodjo Gnidovcem izbral za štafeto res najboljše tekače. V torek je prost dan Nadaljna poročila iz Ga-Pa n« 4. strani. 99 Starhemberg vendarle pri Otonu Dvoličnost Starhemberga Angleški tisk o pariških razgovorih ii tolikšnih apoaobnoati. /uioijsai je svoj urugi ----- -- Skoraj » celi dve -kund, ter pustil za seboj celo prej ^ > m iz* e^ London, 9. febr. c. Angleško časopisje, med njimi »Moroing Post« in »Daily Telegraph« se zelo hudujeta nad nadvojvodo Otonom, ki je prišel v Pariz v najbolj neugodnem trenutku. Huduieta se pa tudi nad Starhembergom, o katerem pravita, da imata trdne dokaze, da se je navzlic vsem nasprotnim trditvam le sestal z Otonom nek|e v pariški okolici. Lista pravda, da je še le po tem sestanku knez Starhemberg začel jemati nazaj besede, ki |ih katerih je naglašal, kako »«UI«] «.« " -------- - 1 ' vrsto tekmecev drugih narodnosti. Ne bomo se po sebej povdarjali, kak triurni je nastal po tem Prač- j ^"'^"^^'^"^"n.^avila oba zelo kovan uspeh« med Jugoslovani, ki prisostvujejo ^'0\^ugo Avstriji. se Avstrija odreka Habsbiiržanov. Angleška lista podčrtujeta dvojezičnost avstrijskega zveznega kan- »Daily Telegraph« piše na koncu, »da je stvar pred nekaj meseci stala ugodno za nadvojvodo Otona, ker se ie takrat tudi v Londonu mislilo o njem. da bo središče odpor« proti hitlerjevski Nemčiji na eni, jamstvo za neodvisnost Avstrije od Italije na drugi strani. Danes je položai popolnoma drugi. Italija se je zarila v Abesinijo in Avstrija mora iskati pomoči proti Hitlerju drugod. S tem, da je Oton prišel v Pariz, je Avstriji zelo škodoval in brez dvoma je škodoval tudi največ svojim lastnim izgledom, da se kdaj vrne na Dunaj.« Knez-namestnik o sodelovanju Francije in Jugosfavi:e Pariz, 9 febr. AA O svojem bivanju v fian-coski prestolnici, ie dal knez-namestnik Pavle posebno izjavo, ki jo obiavlja Tcinps- in si se g asi Srečen sem, da sem 'ahko stopil v stike z odličnimi predstavniki vaše vlade in da sem jih mogel popolnoma objektivno stališče moie države napram vprašanjem ki so v prvi vrsti združena z državami sr-dnje Evrope, na prvem mestu pa vprašanji, ki so važna za države Male antante. Ali naj nonavljam da smo iu?o'ovili nopolno istovetnost s stališča Francijc in Jugoslavije v weh vprašanjih in da nam atelie, ki jih ironm med vami. Zato iih » zadovoljstvom pozdravljam no Tompsn« in noši' *m svoie toni* misli vsei Franciji, naši zvesti zaveznici iz dobrih in slahih dni.« Seja banovinskega odbora JRZ Celje, 0 februarji. Danes je bila v Celju druga seja banoviu-kiga odliora JR/ za tir ji < nanouuo. katere so se udeležili polnoštcvilno skoro vsi člani odbora. Seja je bila v klulovi obi v I jud k, posojilnici in jo je vodil minister dr. Krek koi podpred-vdnik banovinskega odbora JR/ za dravsko b.niou o Dr. Krek je |xxlal poročilo o političnem pob /aju, ki je b lo vzco na znanje z velikim z;d-.volj tvoiu. Druga točka dnevnega reda je bil ritcrat o kreditih sploh. RelerM je bil zelo izčrpen, kar je po z.očilo živrhno d balo, pri kateri so sod'lovili številni nd"leženci. Kot tret a trnka ie bil na dnevnem redu referat o davkih. Ker je ia reterat za eno sejo preobširen, bo referent na d ug -J nadaljeval to vprašanje. Ta rele.al kot lud; ko-relerat sta vzl udila zelo živahno zanimanje in pa debato. P--ed zakliučkoin *eie. ki je (rajala 4 ure in ivd. sta bila sprejeta z velikim navdušenji m pozd .n in zaupnica predsedniku banovinskeea odbora W'Z za dravsko banovino, notranjemu ministru dr. A. Korošcu. Vp,oda za ' očecc' « rtfd"r'e Belgrad. ft. febr. in. Na intervencijo obeli >-venskih ministrov je minister za socialno poliliko Dragiša Cvetkovič odredil, da se takoj odpošljeta dva vagona koruze na postajo Velike Lašče za prehrano brez|«>seltiili delavcev v Kočevju. Na in tervencijo obeli slovenskih ministrov so 1 >}I i te dni tudi odposlani trije vagoni koruze, in sicer izven banovinske kvote za brez[wH»eliie delavce: 1 vagon v Trbovlje 1 vagon v bohinjsko liislriro. 1 vagon j>a v Ribnico. tekmam. Praček ie torej dosegel t prvem teku 94.4, v drugem pa 92.6. Skupaj 187, ter se je s tem čar.om plasiral na 17. mesto v tekmovanju slaloma. Končni rezultat kombiniranega tekmovanja (smuk in sla-lon) p« ga je postavil na 15. mesto. čop pet in dvaiseti Krasno se je držal tudi Cop. ki je sicer zdrsel r proge, pa je vendarle dosegel t prvem teku ras •8.5, kar je ia njegovo 30. mesto v smuku za kombinacijo izvrsten rezultat. Pred njim je v smuku 15 vozačev, ki imajo v slalomu (1. tek) slabsi nspeh kakor on. V drugem teku je čas še izboljšal ter dosegel 97.4, tako znaša njegov čas v obeh slabo uslugo Avstriji. Najbolj pa je presenetila angleško lavnost vest poluradne agencije Reuter, ki trdi, da je bil U to takoj po svojem prihodu t Pariz pri knezu Star-hembergu, ter da ga je pregovoril, naj zanika svoje izjave in pri francoski vladi vztraja pn habsburških zahtevah Avstrije. Uradno poročilo avstrijske vlade, ki je na koncu Starhembergovega bivanja v Parizu izšlo iz avstriiskega poslaništva in t katerem Avstrija tako rekoč vztraja pri svojem starem stališču, je torej le uspeh Otonovega obiska pri Starhem-bergu. Reuter pristavlja, da je takoj nastalo hladno ozračje med pariškimi diplomati, ki je vse dobro razpoloženje pregnalo in države Male zveze zopet navdalo z nezaupanjem do avstrijskih obljub in do možnosti sodelovanja z Avstrijo. Krat jeva diktatura v Grčiji? Vprašane puntarshih častnikov rešeno -Kralj neomejen gospodar vse gršhe vo'ske Valhlod zadnia rešitev. Na abetfinskem severnem bojišču eo ceste, ki so na razpolago za italijanski dovoz, delom, v tako slabem stanju, da tovorni avtomobili le s težavo ali pa splohin« mor-mmatrn. Edino -r—nnnuns «r«d»tvo o»Un«io. k »k ar ti«n kaze »lika — velblodi. Pariš, 9 tebr. SK. Pariška izdaja angleškega lista »Daily MaiU javlja iz grške prestolice da se tam pripravljajo zanimive spremembe. Kralj Jurij je hotel po svojem povratku na grški prestol doseči ptmolno notranje-politično spravo ter je s svojo amnestijo, s katero je bilo odpuščeno vsem onim, ki so se udeležili venizelističnega državnega udara, dosegel, da je Venizelosova liberalna stranka mirno pristala na novo ustavo. Amnestiran je bil tudi Venizelos, ki ga je pokojni general Kondilis obsodil na smrt. Težje pa je |»stalo vprašanje za one častnike vojske in mornarice, ki so se udeležili Venizelosove revolucije ter so se borili proti rednim grškim četam. Kralj je zahteval, da želi da se tudi ti častniki, ki jih je prejšnji režim odpuslil iz služIle, vrnejo na/aj na svoja mesta, ako niso b n obsojeni od vojnega sodisča. /di se pa. da je kraljeva volja naletela med vojaškimi krogi na uporno nezadovoljnost, kajti častniški zbor se je protivil temu da bi se puntarjeni dovolil povratek v armado, ker je že itak dovolj, če se jih kot civiliste pusti pri miru Baje je prišlo več deputacii raznih odredov vojske na dvor. kjer so hotele vplivati na kralja jiinja, naj venizelističnih častnikov nikar nc sprejema nazaj v vojsko. Sinoči pa je nenadoma, medtem ko je večerno časopisje še v strastnih člankih debatiralo o tem vprašanju ter govorilo deloma za povratek puntar-skih častnikov, deloma pisalo proti njim, prišla v mesto nepričakovana vest, da je kralj Jurij predložil vladi dekret, k> popolnoma na nov način urejuje vprašanje nastavitve častnikov. Kraljevi dekrrt namreč izrecno določa. da je vrhovni poveljnik vse grške oborožene sile. tako na suhem, kakor na morju in v zraku grški kralj, ki mu edino pripada tudi pravica imenova i častnike ter jih iz vojske odpuščati. Kraljevi dekret jc po atenskih ulicah povzročil vt-lito živahnost in posamezne politične stranke so sc takoj sestale k odborov im sejam, da novo nastali i politični položaj presodijo. »Daily Mail« pristavlja k svojemu poročilu, d« smatrajo vodilni politiki kraljev dekret, s katerim prevzema neomejeno oblast nad vojsko in mornarico, za prvi korak h kraljevi diktaturi v Grčiji, kajti do=edaj je častnike imenoval vladar izključno samo na predlog vojnega in mornariškega ministra, ki ju je lahko parlament od stavil, kadar se mu je poljubilo, medtem ko z no vini dekretom ljudski parlament izgublja sleherno možnost vpliva na imenovanje častniškega zbora. Atene, 0. febr. TO. Kraljevi dekret, ki so ga jxxlpisali tudi vsi člani kabineta in s katerim dn biva kralj Grkov pravico, da sani imenuje častnike in jih odpušča iz službe, jc vzbudil jm vsej Grčiji veliko pozornost. Prvi vt;si pa so bili nekolik' zabrisani, ko je časopisje prineslo vest, da bo temu prvemu dekretu sledil drugi, s katerim bodo vsi častniki in podčastniki, ki so sc udeležili revolu iie v marcu in jih je vojno sodišče zaradi tc udeleži«' tudi obsodilo, odpuščeni iz vojaške službe. Vojni minister jia je dal še pomirjevalno izjavo, da se vrhovni vojni svet nikoli ni pečal z vprašamcni jiovratka ten častnikov na njihova prejšnia službena mesta. Vojaški poveljniki pa no izdali javno izjavo, da se v vprašanje nastavitve in izključitve častnikov nc !>odo vmešavali, ker da ta pravica pripada edino le kralju in njegovi vladi, odnosne samo kralju, kot to dolofa zadnji kraljevi dekrrt. Kulturni boj v Nemčiji Mannheim 9 febr AA. Duhovnike Franca Slfl-lelmfinnn ie sodišče obsodilo nn 9 mesecev z.i-pora Obsodilo imenu liakro/e proslavil 136 rojslm dan. Mariborsko Muzejsko društvo Veliki uspehi s skromnimi sredstvi Maribor, 9 fcbr. i etošnii občni zbor Muzejskeoo društvo v Mariboru je bil danes ob 10 dopoldne v čitalnici Studijske kniižnice pod predsedstvom zasluznegu prelnta dr. Kovačiča. Tajnik prof. Pranio Bas ie dal delovno poročilo za leto 1035. Lansko leto ie obiskalo muzej 3093 oseb poleti tega pa nad 200 znanslvemUov, domačih in tujih. Muzejsko društvo ima 301 člana, med katerimi so zastopani vsi mariborski slon. Pri delu v preieklem letu ie odbor usmeril delo v narodopisno smer. Po tudi arheološka zbirka pri tem m trpelo. Iz šmertnega na Pohorju je pridobil tri napisne rimske kamne in oltar Saxanu, iz Šmarja pri lelščih ravno lako rimske podstavke in rimski prog. Potem ie dobil neolitske najdbe iz Sv. Miklavža pri Oi možu in v Markovcih, v Rušah so se ugotovile hallstattske stavbe in gotski podstavki na ruški Kalvoriji, odkril se ie rimski nagrobnik pri Sv jakobu v Slov. goricah in Mitrova plosca na I'ali Pridobil ie tudi numizmaiično zbirko, po-nnožila sc je umetniška zbirko z darili in dokupi, ■čistile so sc slike na olje, kullurno-zgodovinske /.birke so bile spopolniene s lindicionclnimi trž-kimi opremami iz Lembergo, etnografsko pa z ztiirko skrinj iz Mežiške doline. Zelo ie narasla zbirka slik nu steklo iz mariborske okolice. V mariborski mestni zbirki ie končno urejena razstava generala Maistra. S številnimi pridobitvami se je spopolnila tudi zoološka zbirka, ki dobiva s pomočjo Slovenskega lovskega društva razne pri nas ustreljene redkosti. Mineraloško-palcontoloska zbirka ie pridobila lepe pefrefakte iz neposredne mariborske okolicc. V ostalem je društvo stremelo, da pokaže javnosti, da ni mariborski muzei neka specialna ustanovo ljubiteljev starin, temveč ie to ena osred-nih kulturnih ustanov mariborskih, ki m ustanov- ljen« rodi spomenikov samih, Ui bi mogli biti tudi kje drugje, leniveč radi Maribora in Mariborčanov, katerih kulturni nivo bo moral predstavljali muzej. Muzejsko društvo popolnoma upošteva današnje razmere Maribora, vendar jc prepričano, da spada v Mariborski grad, ker ic namestitev muzeja v gradu najkulturnejša traino najbolj praktična in gospodarsko najbolj poceni rešitev fežav. Na razpolago nima danes absolutno ničesar in jc današnji muzei boli podoben muzejskemu mo-gneinu kakor pa muzejski razstavi. Muzejsko društvo apelira ponovno na vse predstavnike Maribora, da storiio vse, dn pride muzej v definitivne prostore. Naša kulturna zgodovina jim bo za to hvaležna. Važno delo Muzejskega društva ic bilo tudi sodelovanje pri varstvu spomenikov. V tem sfre-mljcnju jc društvo našlo razumevanje pri mariborski občini, mani Pa v javnosti, ki s svojo »amerikanizacijo« kože da sc pomanjkljivo vživlja v krajevne razmere. Odločno zavrača društvo trditev, da varstvo spomnikov vzdržuje anacionalno zunanjost Maribora. Preglednika računov dr. Dolar in N. Vrabl sla pregledovala blagajniške knjige, iili našla v redu in predlagala ubsolutorij. O društveni knjižnici jc poročal I. Olaser. Za knjižnico, ki ie inkorporira-na Studijski knjižnici, je društvo izdalo 4000 Din. Dr. Sfele ie bil na predlog soglasno spreiet za častnega člana zaradi zaslug za muzej. Društvu je iskreno čestital k uspehu v imenu ordinarijalo in bogoslovnega učiliščo slolm dekan dr. Cukala. Poudaril je, da imu Cerkev interes na ohranitvi folklore in zgodovinskih spomenikov. Ordinarijai je Muzejskemu društvu hvaležen in mu bo šel vedno na roko. V imenu meslne občine je ravnatelj Bogdan Pogačnik obljubil muzeju podporo v okviru finančne možnosti Predsednik dr. Kovačič se ie zahvalil obema za dobrohotne besede. Mussolini je hotel sporazum Preprečil ga je padec ministra Hoareja • • o Nižji poštni uslužbenci so dobili pravo predstavništvo ptSek.tl Ljubljana, 9. febr. Naši javnosti so bili delno znani veliki spori, ki so vladali zadnja leta v Društvu nižjih uslužbencev Doštnotelegrafske stroke, sekene Liub-liana. To društvo so si poštni uslužbenci uod prej--mimi rc " mi s težavo priborili in šele državni -\et lim ie oklobra 1932 potrdil pravico do obstoja. Glavno zaslugo za priznanje lega društva pa jc imel predsednik gosp. Josip Penko. Pod režimom bivšega vršilca dolžnosti poštnega ravnatelju dr T,iv 'csa, pa so se pričele proti Penku neokusne inlrigc in posledica ic bila, da so prevzeli drušlvo drugi ljudje, Ui so danes na rednem občnem zboru zelo klovemo propadli. G. losip Pcnko po te dobi1 z izidom današnjih volitev zadoščenje, ki ga bolj sijajnega niti pričakovati ni bilo. ()bčni zbor je bil napovedan za danes ob pol ' ....... pa se je ob pol 3 popoldne. Udeležil sc pn je I ud i bivši tajnik in bivši urednik glavnega el si! i poštarjev g. Vusiljevič iz Belgrada. — Na p-' tlloti n. Sojerjn jc bila sprejeta udanostna brzo-j ivko Nj. Vel. Uroljii Petru II., ter pozdravne brzo-j.ivkc ministrom dr. Kaludjerčiču kot resornemu j: i usti u, notranjemu ministru dr. Korošcu, ministru Krotili, načelniku v poštnem ministrstvu dr. Ro-|,;n-ii in Osrednji organizaciji nižjih poštnih uslužbencev v Belgradu. Predsednik Sojer jc imel precej platoniČen govor, v katerem ie priznaval, da mstvo obupuje nad uspehi organizacije, toda 'imi niso krivi voditelji organizacije, lemvcč splošna kriza, v katero so zabredli država in vsi stanovi Omenjal je tudi intervencijo organizacije glede oblek, napredovanja, nastavitve dnevničorjev, dopustov itd. Priznaval je, da kaže poštni minister dr. Kaludjerčič polno umcvanic za težnje nižjih poštnih uslužbencev v vseh ozirili. Poštno usluž-benslvo ima od ministra tudi zagotovila, da mu bo v vseli možnih merah ustreženo. Tajnik g. Dvoršak je imel stilistično Ic.po, konkretno pa nekoliko nejasno poročilo o delovanju društva. Pritoževal se je nad delno nezavednostjo članov Icr nad neko gonjo medsebojnih frakcij v društvu, ni pa povedal, koga pod temi irditvami misli. Očrtal ie razmerje v sekciji savske banovine, ki jih bo morala ta sekcijo urediti še pred splošnim kongresom nižjih poštnih uslužbencev, ki bo letos v Splitu. Predsednik Sojcr in tajnik Dvoršak sta izjavila, da sicer nc računata več na svoji funkciji, zadnji pa ic obljubil svoje pozitivno sodelovanje. Blagajnik g. Krese je podal poročilo, ki je kolikoT toliko ugodno, ker premoženjsko stanje izkazuje šc nekakšen pribitek. Članov društva je sedaj 560. Nadzorstveno poročilo z zaupnico ie bilo soglasno sprejelo. Daljši govor je imel bivši tajnik in urednik osrednjega glasila Vasiljevič iz Belgrada, ki ima slučajno opravek v Sloveniji, kjer popravlja telefonske napeljave. Dasi ni bil uradni delcgnl osrednjega odbora, iz katerega ie izstopil, ie očrtal pre-cci neprijetno sliko v osrednjem odboru samem, Icr opisal fudi žalostne razmere, v katerih žive nižji poštni uslužbenci po deželi v Srbiji, kicr mora bili pismonoša včasih pastir, drvar, pestunja, hlapec ali kai podobnega poštnemu upravniku. — Pojasni! ic, da ic vzrok, zakaj pošini uslužbenci šc ne dobe službenih oblek v lcm, ker so predpisi za licitacijo neznosni, da pa minisler Kaludjerčič obliubuje fe predpise obili s storim Iclnim in še dodatnim denarnim prispevkom, s katerimi bi si poštarji nabavili službene obleke. Vasilievič ic naglašal, da slovenski poštarji stvarno in trezno nledaio na položai ter se bore za svoje koristi, medlem ko sc druge sekcije po južnih krojih bore šele za konstituiranje in z društvenimi notranjimi r."merami. Poročal je fudi o znesku nad 200.000 dinarjev, ki ie naložen v Pošini hranilnici in ie namenjen za zdravstvene dome poštarjev. Razvila sc ie krajša debata o službenih ob-lekidi in o omenjenem fondu v PH, ki se je v so-i lasiu zaključila, da jc lo še delo prihodnjega odbora in pa kongresa v Splitu. /r pri debati o volitvah sc jc pokazalo, da ie dosedanji odbor v veliki manjšini in da ludi pristaši fakozvane »kompromisne« liste nimajo za-slombe v članstvu. Vloženi sta hili dve listi, in sicer na čelu »kompromisne« liste dosedanji tajnik ti Dvoršak, na čoln druge liste pn prejšnji predsednik g. josip Penko. Dosedanji predsednik gosp. Sojer ie kandidiral na prvi lisli kof nadzornik. Za prvo listo sta glasovala le dva člana, za drugo oa vsi drugi obenem z deleonfom g. Šerbecem iz Mariboru, ki je imel okoli 200 pooblastil. Odbor ie bil izvoljen nato: predsednik josip Penko, tajnik )osip Bizovičar, blagoinik Drago Ro-'.olnoma na lastno pest. Topovi proti tankom prihajajo v Addis Abebo Addis Abeba, 9. febr. b. Semkaj je prispelo 37 protiletalskih topov najnovejšega modela, nadalje 37 topov proti tankom, ki so čisto novega izuma in se do sedaj še niso uporabljati na nobenem bojišču. Topovi proti tankom imajo kalibe-3.7 cm. a imajo silno udarno moč, ki prebije v»ak oklop. Posebne topovske krogle »o tako izdelane, da strahovito eksplodirajo trenutek zatem, ko so prebile jekleno ploičo. Eksplozija torej uniči vse notranje priprave v tankih in vžge bencin ter povzroči eksplozijo tanka. Topovi nosijo na dolge razdalj*. Ti topovi, ki jim bodo sledili še drugi, ne prihajajo iz nemških tovarn, ampak nosijo oznako švicarske orožarn« Solothurn, toda strokovnjaki trdijo, da so vsaj gotovi deli topov bili izdelani t nemških tovarnah in da so iiH švicarske tovarne samo sestavile in pod svojim naslovom odposlale. „Nič posebnega" Reuter poroča: Ne na severnem, nc no juž* nem bojišču ni bilo posebnih dogodkov. Italijan) uirjajo zavzele postojanke. Abesince vznemirja nepričakovana aktivnost italijanskih letal, ki izvajajo obsežne izvidniške polete, čeprav jc vie-me zadnje dni zelo slabo. Italijanski letalci fotografirajo posamezne abesinske pokrajine, ludi čc so prov stran od samih borbenih postojank. — Lahko rečemo da so italijanska letala preletela vso severno Abesinijo do železniške črte Addis Abeba—Džibufi in da opazujejo ludi manjše naselbine ki so brez vsake vojaške važnosti. Cesar strelja na letata Addis Abeba, 9. febr. e.. Danes je sedem italijanskih letal bombardiralo Dessie. Italijanska letala so posebno bombardirala cesarjevo palačo, ki je v središču mesta. Cesar se ni hotel umakniti pred letali in je celo osebno streljal s protiletalsko strojnico na italijanska letala. Število žrtev je zelo veliko, inozenicev pa ni med žrtvami. Nedeljski nogomet HERMES : ŽELEZNIČAR (ZAGREB) 3:2 (0:1) Obe moštvi sta nastopili v svojih najboljših postavah. Tekma se je igrala za pokal železničar-skih klubov. Igra ie bila dokaj medla in zanimiva le za momente. Železničarji so pokazali sicer par lepih potez v napadu, to pa je bilo tudi vse. Hermežani so nam pokazali še manj: napad je bil neokreten in počasen, krilci niso bili sposobni povezati poedine dele moštva, branilca pa sta še kolikor toliko zadovoljila, vendar vselej nista bila kos hitrim Železničarjem. V osta'em je igra obeh moštev večinoma »ličila brezsmiselnemu nabijanju žoge, kar je predvsem pripisovr.ti zimskemu počitku. Poteku igre bi bolj odgovarjal neodločen rezultat. Goli za Žele7.ničarje so padli koncem prvega in v 5. minuti drugega polčasa. Za Hermes pa vsi trije v drugem polčasu. Drugi gol za Hermes je bil avto-gol Železničarjev. H koncu bi pripomnili, da je bilo na igrišču med igralci Hermesa vse preveč nepotrebnega prerekanja. Neglede na slab vtis, je to tudi znak, da v moštvu ni vse v redu. Sodil je dobro g. Čamernik. le včash je do-pilstil Hermežanom nekoliko preostro igro. ŽELEZNIČAR (MARIBOR) i ILIRIJA 4:1 (2:1) Ker je ztgrebški Hašk v zadnjem trenutku odpovedal svoje gostovanje, se je znašla Ilirija v neprijetnem položaju. Rešila pa ga je. s tem, da je povabila v goste mariborske Železničarje. Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Železničar: Schvveighofer, Frangeš II., Ronjak, Eferl, Frangeš I., Antoličič, Golinar, Bač-nik, Turk, Pavlin, Konrad. Ilirija: Rožič (Markič), Žitnik, Berglez, Un-terreiter, Sočan, Lah II., Slapar, Lah I., Pikič, Grin-tal, Doberlet. Tudi v tej igri je bilo opaziti, da igralci nikakor še niso dosegli svoje jesenske forme. Pred-I vsem velja to za Ilirijo, ki je v vseh delih popolnoma zatajila, dasi je igrala z moštvom, ki si je v jeseni priborilo vstop v državno ligo. Železničarji ; so bili vsaj v pogledu telesne kondicije in homo-' genosti posameznih formacij nekoliko boljši. Na vsak način pa so s svojo požrtvovalnostjo zmago popolnoma zaslužili. S hitrimi prenosi po krilih so venomer ustvarjali nevarne situacije pred ilirskim golom. Grajati je le nešportne izpade, ki sta jih zagrešila golman in desni branilec, vsled česar ju je sodnik popolnoma upravičeno izključil. Kratek potek igre: Začelo se je z obeh strani nervozno In je vratar Že'ezničarjev imel že v prvih minutah ponovno priliko, da se izkaže. V vodstvo so prišli v peti minuti gostje po Pavlinu. Igra je nato valovala iz ene polovice v drugo. Šele v 35. minuti je Grintal izenačil z lepim volleyem. Ilirija nato pritiska do odmora. V zadnji m nuti ustvari Železničar nevarno situacijo pred ilirijan-skim golom, vratar lovi lahko žorfo, ki mu pa pade iz rok in že porine levo krilo Železničarjev žogo v prazen gol. DrugI polčas ie potekel večji del v premoči Železničarjev. Že v 12. minuti povečajo gostje rezultat na 3:1. V 2? minuti nrenpsp F.f„r| 'Jndn visoko predsoko pred ilirski gol, kjer jo dobi Pavlin Nesreče in poškodbe Ljubljana, 9. februarja. Na Poljanski cesti se je v noči na nedeljo, okoli ene, zvijal neki človek v bolečinah. Poklican je bil reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Bi je to 35 letni brezposelni Fric Kflnig, doma iz Kočevja. Povedal je, da sta ga napadla dva moška ter ga ranila z nožem v trebuh. Zdravniki so ugotovili, da je poškodba sicer resna, toda ne nevarna. Policija je okoli 4 zjutraj že aretirala junaka, ki je Koniga napadel z nožem, obenem pa ugotovila njegovega spremljevalca. V soboto zvečer je na Laverci padel s kolesa ter se poškodoval na glavi in levi roki 37 letni zidar Egidij Pečnik. — V Sositrem se je po neereči vrezal v roko 29 letni čevljarski pomočnik Franc Benedik. — V Loki pri Črnomlju je odletela trščica v desno oko 22 letnemu po4*?Btnikovemu sinu Janku MUlIerju ter mu ga občutno ranila. Belgraiske vesti Belgrad, 9. febr. m. Manjša skupina narodnih poslancev, ki pripada tako imenovani »kupščinski opoziciji, je pod vodstvom Žika Rafajloviča in Mi-jeviča ustanovila v narodni skupščini demokratski poslanski klub. Belgrad, 9. febr. m. Združenje vojnih invalidov in rezervnih častnikov, nosilcev Karadjordjeve zvezde, je priredilo danes komemoracijo za pokojnim angleškim kraljem Jurijem V. Belgrad, 9. febr. m. Tukajšnje Prosvetno društvo bo priredilo 17. febr. ob 8. zvečer v veliki dvorani Ruskega doma prosvetni večer, posvečen dr. Janezu Evangelistu Kreku. Na sporedu so: moški zbor »Slovenec sem«, 2. zborna deklamacijas Domača zemlja, 3. mešani zbor »Kaj ti je mojca«, 4. predavanje g. insp. Ivana Dolenca iz Ljubljane: Iz življenja dr. Janeza Evangelista Kreka, 5. mešani zbor: »Triglav«, 6. prizori iz ljudska igre »Turški križ«. i»4n Belgrad, 9. febr. m. Tukajšnje društvo Slovencev je uprizorilo snoči v dvorani Ruskega doma Cankarjev komad »Kralj na Betajnovi«. in z ostrim strelom postavi na 4:1. Sledita ▼ kratkih razdobjih izključitvi vratarja in levega branilca Železničarjev, vendar domačini tudi proti okrnjenim gostom ne opravijo ničesar. Še par obojestranskih napadov — in sodnik odžviiga konec. Sodil je dobro g. Maccorati. Celjski šport Celje, 9. februarja. SK CELJE • SSK MARIBOR 6:1 (1:0) Na Glaziji je bila danes popoldne prijateljska tekma med prvorazrednima moštvima SK Celja in Maribora. Zmagali so Celjani z rezultatom 6 :1 (1:0). V prvem polčasu je bila igra skoraj izenačena. Edini gol za Celje je padel le po naključju. V drugem polčasu so Celjani močno pritisnili, medtem ko so Mariborčani popustili in igrali zelo raztrgano, ratli česar tudi vifoka zmaga Celjanov. Sodil je g. Veble, gledalcev okoli 200. V predteluni je rezerva SK Celja porazila rezervo SK Jugoslavije z 2:1 (1:1). ¥ Pariz, 9. febr. Češkoslovaška : Francija 3:0. Zagreb, 9. f. Hašk : Slavija (Varaždin) 3:1 (0:0). »Slovanski pokal" slovanske nogometne zveze Belgrad, 9. febr. AA. Češkoslovaška nogometna zveza je sklicala za 1(j. februar v Bratislavo drugo konferenco pripravljalnega odbora za slovanski pokal. Dr. Mihajlo Andrejevič je sestavil načrt statutov slovanskega pokala na podlagi predlogov, ki so jih stavili češkoslovaški, poljski, bolgarski in jugoslovanski delegati na prvi konferenci, ki je bila jeseni v Belgradu. Ta načrt proučujejo sedaj prizadete zveze. Pred svojim odhodom nr. konferenco v Bratislavo je predsednik pripravljalnega odbora dr. Mihajlo Andrejevič dal zastopniku Agencije Avaie tole izjavo: Velikega športnega pomena bo, če so bodo mogli slovanski narodi sestati vsako leto na turnirju za slovanski pokal, kjer bodo lahko pokazali svoje najboljše sile in najbolše predstavnike slovanstva v športu. Slovanski športniki so že dali mnogo dokazov o svojih velikih vrlinah. Čeho-slovaki so n. pr. dokazali v sokolslvu in v nogometu, da s ined prvimi narodi v Evropi. Poljaki so svoje vrline pokazali vsemu svetu v lnhko atletiki. Kusocinski, Valasijeviczeva, Wasowna in druga imena poznajo ne le v Evropi, temveč-tudi v Amerike. Tudi Bolgare poznajo kot odlične atlete. Uspehe kažejo tudi Rusi v športu, zlasti kot nogometaši. Tudi ml Jugoslovani smo sem in tja opozorili svet nase s svojimi uspehi v tenisu, nogtv metu in veslanju. Vse to so dokazi velikih vrlin, ki leže v zdravem slovanskem rodu. Zato bomo skušali ustvariti prvo športno zajednico vseh Slovanov. V njej bomo lahko razvijali svoje odlične lastnosti. Prepričan sem, da bo slovanski pokal takšna zajednica, ki bo pospeševala sile slovanskih športnikov. Nn drugi konferenci bodo zastopane Češkoslovaška, Poljska, liolgarska in Jugoslavija. Kakor mi je znano, so Čehoelovaki. ki bodo konferenco organizirali, in ki so zaradi tega domačini, povabili tudi zastopnike Rusov. Od Soče čez ZIlo Andrej Einspieler in „Fre:e Stimmen" pred 50 leti Andrej Einspieler je pisal v svojem »Miru« r. dne 10. avgusta 1885: »Wei die Muttersprache llebt, liebt die Nation,« to je po naše: Kdor ma-terni jezik ljubi, ljubi narod, tako pišejo »Freie Stimmen« od 18. julija 1885. Res lepe reči in zlate resnice beremo v tem sestavku! Beremo namreč: m ^ llrlll,Kt. mr„K„[ „,, „„,,, .„„,„.........„,... da se, kakor trdi slavni nemški modrijan Herder, mR,pnia hpSe(ln I|r ,me hiti tftUo sve,a, |jnba |„ slovenske šole. A to se ni zgodilo do današnjega dne I Nemški cilj je bil: Slovence v nemške šole, da se ondi ponemčijo! Ze tedaj je Einspieler vpraševal »Freie Stim-meno Ali veljajo te resnice «»mo za nemški jezik in za nemške otroke? Ali nam Slovencem naša moremo dobro izobraziti lo v maternem jeziku. Dalje: da bo človek, ki ljubi svoje starše, spoštuje svoj malerni jezik, da bo tak spoštoval ludi svoj narod, ljubil svojo domovino in jo branil v potrebi. »Freie Stimmen« vprašujejo s Pestalozzijem: Ali je prav, da se po ljudskih šolali postavi poleg maternega jezika kak tuj jezik na prvo mesto? Pouk v tujem jeziku naj se prične šele, ko je otrok le zmožen, svoje misli jasno in pravilno izražati v svojem maternem jeziku. Le tak ae more koristno učiti tujega jezika, kdor je svojega maternega jezika popolnoma zmožen. Tako so pisale nemško - nacionalne celovške »Freie Stimmen« pred 50 leti. Dosledno bi torej bilo, da bi bili Nemci na Koroškem dali Slovencem Pred 100 leti »Koroški Slovenec« piše: »Tako tople in mokre zime, kakor jo imamo letos, še ne pomnijo niti najstarejši naši ljudje. Naše tako milo Baško jezero na primer je sicer zamrznilo že v vsakem adventnem času. Vso zimo so vozili s sanmi čez to jezero, drsali so se j>o njem in krog in krog so bila ledena kegljišča, na katerih so obstreljevali »golobčke«. To zimo pa se ne sveti nn jezeru noben led, le mračne megle »e leno vlačijo po njem. Kaj je bilo pred sto leti? Leta 1833 in 18&4 je bila v poletju grozna suša, tako da so usahnili val potoki. Lahko si šel peš fm Dravo. Krka sploh ni več pritekla do Celovca. Drali in sejati niso mogli. Živina ni imela paše. Ljudje nič več kruha. Mnogo jih je umrlo gladu. Njive in vrtovi so bili brez zelenjave. Le osec, ki ima korenine globoko v zemlji, je zelenel Se tuintam v senci kakega visokega plota. Najhujše so čutili splošno lakoto v Rožu, okrog Celovca in v Podjuni. Tuintam so našli na poti ali pri delu oslabele. Skopal si je ovsečeve korenine iz suhe zemlje, da bi imel kaj jesti. Pa oslubljen želodec ni mogel več pre-nesli grenkih in trdih korenin. Vlada tudi ni mogln pomagati z žitom, ker je bila grozna suša po vsej tedaj še veliki Avstriji. Železnic še ni bilo. da bi mogle pripeljati živeža ie daljnih krajev. Iz Spodnjega Roža so tedaj kmetje vozili čez Ljubelj v Trst. kamor so morale priti ladje z žitom iz Egipta in Amerike. A minula sta že dva tedna, odkar so vozniki odšli in š« vedno jih ni bilo z žitom nazaj. Lačno ljudstvo je tekalo v trumah na Vrh Ljubelja gledat in ča-;i/m«al, kdaj prijieljejo tako potrebni živež. Šele čez osem novih dni so se vrnili in za nekaj tednov je bilo kruha v deželi. In eedaj čez sto let? Naj se ne uresničijo prerokovanja, ki jih čujemo od tukaj in lam! Pa tudi ne pozabimo prošnje v Očenašu: Daj nam danes naš vsakdanji kruh!« draga kakor Nemcem nemščina? Ali se slovenski otroci morejo dobro izobraziti in vzgojiti po drugem potu kakor nemški otroci? (""emu torej nas Slovence zasramujete in zmerjate, čemu nas črnite in ovajate, kadar ae poganjamo za svoj maternl slovenski jezik'' Vi Slovenci pa spoznajte iz teh besed naših nasprotnikov, kako sveta, draga in imenitna reč da je materni jezik. Imejte ga torej pred vsemi J jeziki v največji časti. Skrbite in poganjajte se, da dobi po naših šolah prvo mestu naš slovenski jezik. Terjajte, da se v naše šole vpelje nemški jezik šele potem. ko bodo naši otroci materinščine jx>r>olrioma zmožni. »Kaj pa ta velikanski kozarec'/« >Moja lastna iznajdba! Zdravnik mi je dovolil kozarec piva na dan.« Primorske novice Arelacife Abesinska vojska in razmero, ki so njena posledica, povzročajo številne aretacije tudi med našim narodom v Julijski Benečiji. Beležimo kot kronisti, da so aretirali v Solkanu |>ri Gorici trgovskega poi«m-nikn v Kon6umnem društvu v Mirnu Riharda Koninvllia in mizarja Vladka Orosarja. ki sta bila tudi že obsojena na triletno konfinacijo. Na petletno konfinacijo je bil obsojen nek mladenič iz vasi Gorifte med Vremsko dolino in Divačo, ker se je, preden je moral na nabor, izrazil proti vojski. Pred konfinaeijsko komisijo je prišel tudi mladi Jež iz Senožeč, ker je bil pri delu v gozdu ovaden zaradi nepremišljenih besed proti abesinski ekspediciji. 0. januarja so bili aretirani Roman Pahor. dr. Turina, Vreaiee in mladi Kerluga v Trstu. Pozneje je bil aretiran Josip Kastellc Iz Ix»n-jera |iri Trstu, ker Je dpjal. da abesinska vojska ni pravična in da bodo Italijani poraženi. V zadnjem času so aretirali v Trstu zdravnika dr. Sosiča, zobozdravniku dr. Sarkoča in trgovca Gregoriča na Sv. Jakobu pri Tretu Tudi na Proseku je bilo aretiranih mnogo niladeničev. Treba je k temu pripomniti, da oblasti aretirajo tudi številne Italijane, zlasti v starem kraljestvu, zaradi nejiovoljnih izjav o abesinski vojni. Tudi v Italiji je bilo več ljudi zaradi tega obsojenih na konfinacijo. povečini na pel let. Ljudje morajo zelo paziti, da ne pridejo pod policijsko nadzorstvo in da ne dobijo takozva-no ammonlzione, ki človeka naravnost priklene na njegov kraj. „Drugorodci" zopef priznani Kakor smo že poročali, je goriški prefekt odredil, naj se |io občinskem zakonu od leta 1931 vsaj [>o vseh večjih občinah goriške pokrajine imenujejo občinski sosveti. Ti sosveti se bodo izvolili tako, da bo vse člane imenoval goriški prefekt na | podlagi terno-predlogov, ki Jih bodo stavile krajev-' ne sindikalne organizacije. Ker so sindikati v rokah režima, bodo seveda v sosvete imenovani sami taki naši ljudje, ki jim oblast več ali manj zaupa, ali pa taki. ki se ne bodo upali veliko ugovarjati. Zupani ostanejo isti kakor sedaj, namreč od vlade imenovani komisarji. Zanimivo pa je to. da naenkrat fašistični listi priznavajo v goriški pokra.ini | »drugoroilni element*, dočim so doslej trdili, da takih drugorodcev v Julijski krajini spioh ni. ampak | da so se že popolnoma poitalijančili in se vrnili k ' svojim »rimskim izvirom . Da je vlada sklenila v naših krajih imenovati sosvete, ki bi jih bila prav za jirav morala že odredili marca 1934 temu je vzrok ta, da se hoče režim fiokazati naklonjenega Slovencem in Hrvatom, ki morajo sedaj doprinašati tako težke žrtve za Italijo. Ljudstvo ie zato treba ohraniti pri dobri volji, kolikor je to mogoče, in pa tudi malo pred svetom pokazati, kako da je fašistični režim napram slovanski narodni manjšini pravičen Tudi režim gotovo sluti, da je v sedanjem momentu, ki ne obela baš bogve ka jsijajne bodočnosti, zelo navezan na lojalnost slovanskega prebivalstva. Režim pa hoče tudi zvaliti odgovornost za občinsko gospodarstvo sedaj na naše rojake, dasi v resnici ne bodo imeli ničesar govoriti, ker daje zakon občinskim sosvetom izključno le posvetovalni znaxaj. Dobro jc tudi, si misli režim, če bodo v času. ko se hodo zahtevala čedalje hujša bremena, sedeli v občinah možje iz ljudstva, da bo to ljudstvo primorano nositi nekaj odgovornosti za javne zadeve. Na vsak način jo trebn pohvaliti žilavost nnše- ga naroda v Italiji, ki ga je fašizem, čeprav v lako skromni obliki, vendarle moral priznati kol uva-ževanja vreden faktor javnega življenja. Smrt narodnega borca Dne 19. januaria je umrl v Karojbi v Istri župnik Frnnc Sta ve lik v starosti /2 let. lioicn ie bil na Moravskem in Studii al v goriškem semenišču ter bil posvečen v mninika leta 1890 Nai-prej jc župnikoval v Kašteliru, polem pa v Karojbi V Kašteliru je osnoval Ljudsko hranilnico, v Karojbi pa sam otvoril zasebno ljudsko Jolo in jo sam vodil tja do svelovne vojne. Tudi v Karoibi jc ustanovil posojilnico. Po nesrečnem izidu vojne je Slavelik ostal v Karoibi, čeprav so mu Italijani delali velike težave. On je ccl6 leta 19» osnov \ istrsko Kmečko zvezo, ki jc naredila veliko iu brega za ljudstvo, po jo je oblasl končno uničilo Zdaj ga ie Rog poklical k sebi po večno plačilo. N. v. m. p.I__ Osebam, ki se ne morejo ladostno kretati. pa trpe i vsled lega na zaprtlu in motnjah pri prebavi, zdru-j ženimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenie i naravno Franz-iosefovo grenko vodo zelo dobre uspehe Uživa se dnevno 1 čaša Franz-Josefove grer' ,nde ztutraj na tešče ali zvečsi preden t k počitku Utrl. reis. .. -nU-ill Umrl je v Trstu msgr jožef Giorgi, ki sc jo prej pisal | u r i c n in jc bil župnik meslnr župnije sv. Mohorja in sv. Forlimala v Rojanu. Ko jc Ido 1896 umrl lojonski župnik g. Thaler, zaveden Slovenec, je tržaški občinski svcl, ki jc bil patroii te župnije, z vsemi silami delal nn to, dn ic bil imenovrn na lo župnijo rajni don jurico. Pokojnika jc instaliral som glavni tajnik Iržeške Občine dr Arti'0 Don jurica, ki jc privzel ime Giorgi, jr začel z ita'iianizocijo cerkve in ic v svoji borbi zoper slovenstvo imel podporo vseli ila ijnnskih faktorjev. Seveda slovenstva roj.inskc fare tudi pokojnik ni mogel oslabili, tako da šc danes trdno živi Po vojni pa sc ic don Giorgi jako spremenil in ic bil vseskozi koicklen in dober pastir svojih duš. Kol pravi duhovnik, kur je \edno bil, jc potrpežljivo prenašal svojo rtolgolrajno bolezen in umrl reven, ker je v s\oji prirojeni srčni dobroti vse razdal revežem N v m p I Italijanskega duhovna so dobile starodavne slovenske Barkovlje pri Trstu, ki so imele dozdnj vedno za duhovnika Slovenca. Zadnji je bil innogo-zaslužni gospod župnik Kjuder. Zdaj pa italijanski listi z veliko radostjo na široko poročajo da je bil imenovan za župnika v Rarkovljah di n Guido Gal-vani. ki je rojen iz italijanske tržaške rodovine v Starem mestu. Od 1011 do 1030 je bil za kaplana v Skednju [sitem pn duhovnik v veliki hotnišnici. Tu je napravil tudi bogoslovski doktorat Pod Škofom Bartolomasijetn je bil Imenovan za župnika v Lov-rani, kjer je iz cerkve odpravil hrvaščino. Potem je prišel za duhovnika v I azaret pri Kopru, sedaj pa do župnikoval v Barkovljah. Milllarlzacija delavcev. Oblast je izdala na- Domača telovadba Napraviti vam veselje dragi ponedeljski či-tatelji, tc ie namen naše ledeiuke rubrike Veselje nad vašo kretnjo in vašim lastnmi tele-em. I e o vadi in ne samo beri. dragi čitalelj, in \idel bo; kako ozko sta povezana duh in telo. Ce m i e volje ali utrujen in zato nerazpolcien r. . t t- e, razgiblji sc, to bo dob,o delo tvo,. nu telesu iu duhu. Ce se boš na ta način boril proti svojemu ue-razpoloženju, boš postal veselejsi in sposobne j i za vsakdanji trud, za svoj poklic in za svo;o nalogo. Ne obračamo se samo na tebe mladi mož, ki si polil razko.snega zdravja, ampak vse v s,- vabimo v svoj krog mlade in stare, velike in majlne. Videli boste, da vam ne l o nikdai /a' in vasa želja biti zdrav in vesel, vam bo na ta način izpolnjena. Nismo vsi poklicani za lo, da bi bili reko derji in slavni, vsem je pa dana možnost, da v-saj deset minut na dan žrtvujemo sami sebi. Ker že dalj časa talovadimo, bomo danes malo preizkusili vašo moč in vašo spretnost fimi M ■ >V r\ m V redbo, s kolero se militarizira |odjcde'nicn v Ti-žiču IMonfnlc.onel. Delavci spadajo odslej /a zločine in pickrškc v službi pod vojni zakon Ob-slrukcija in sabotaža sc knznuicla od 1 do 7 let ieče Zopet ubil od granate. V petek popoldne sla sc podala voznik Romuold Furlaii m njegov 10-letrii sin Vladimir, ki stanujeta na lili i Alpi ( iiihe v Oorici. na polje, ki leži blizu Kromhrrga, da odstranita granalo izza svetovne vojno, ki sla io bila pred nekaj dnevi tam našla. Ko sla io s cepinom zagrabila, jc eksplodirala in jc očeta ubila, sina pa hudo ranilo. Ni šc gotovo, ali bo ušel smrli Smrtmi nesreča v rudniku, V znanem rudniku Karpan bli/.u Labina v Istri sc jc smrtno jioiics' c-čil rudar Karel lifiinčič Narodnega vojnega posojila jc bilo na Ciori-škem podpisanega do 1. febr t I 2H milijonov Iu. Zinm sc jc naposled prikazalo tudi na Primorskem Decembra in januaija jc vladala pri nos prava pomlad, ki jc pognala i/ zeniile že vso spo-mladno floro, lako da so v/cvcleli že mrndelii Mraz sc jc pojavil počasi od 14 slon. prešle nedelje do 4 in 5 -Jop Celziio v zadniih dneh /daj pn jc tudi zai iliala naša običejnn burjo Smuč, rji polnijo kolodvore in zlasti odhajajo prnb Trbižu i na gore. Mačka ubila otroka. I/ Podkraja ria Goriškem prihaja vcsl o žalostnem koncu olročiča, ki so ga starši bili pustili samega v zibelki Gre za enoletnega Ivana Bajco, ki mu ie oče Franc Boje v podkrajski vosi. Mati *c jc /a nckai časa oddaljila / doma po nakupih in je pustilo otroka doma samega v zibelki. Ko sc jc vrr.ila, jo / grozo opazila, dn jc bil obok zadušen Ko je prišel zdravnik, jc ugotovil, da jc bil otrok ves razpraskan in ranjen po vratu in obrazu Rane in praske so jasno razodevale, da gre za mačko. Zgrabili so žival, to jc domačo mačko, ki se jc skrivala za ognjiščem, in upolovili sledove krvi na krcmpljih Mačko so na licu mesta ubili L vaja. Stojimo samo na eni nogi rt > no na levi, desno no?o in obe roki imamo v prchioženju oziroma v predročeuju. Iz tega položa;.. okušamo napraviti počep na eni sami nogi Pri vaji moramo stati z ono nogo. na kateri stoj nio. na celem stopalu, obenem se pa moramo nagniti močno naprej, da obdržimo ravnotežje. Vaja je precej le/ka in zahteva poleg moči tudi precej spretno-ji Iz počepa se zopet dvignemo v osnovno stojo in vadimo isto vajo z drugo nogo. Na vsaki nogi pa moramo ta počep napravili najmanj petkrat. Ko smo s svoio spretnostjo že dosegli, da nam vaja ni več težka, potem napravimi to vajo v dvojicah. Vadimo na ta način: obrnemo si drug proti drugemu in si podamo roke Oba, ki telovadita. dvigneta isto nogo, recimo desno, v pred-noženje in oba gresia istočasno v |xičep. Nato pa oba v jjočepu istočasno napravila majhen |xisk. k in izmenjata nct;i. In !."ko lilo sc naučili vajo. ki smo jo že večkrat opazo ali "ri aških plesih in ki se ji nravi kozaški ples (Slika II 2. vaia Napravimo močno razkoračno stojo, ro''i na damo v izročenie I/ tega položaja vadimo jiredklon in. ipočan zaHon. Ob tepe aii moramo paziti tudi na dihanje. Mi dihimo vedno čisto npz,'vedno in na lo tpkdar ne pazimo S tem ca. da teleno m-lo več "ilViemo, se posoeši krvni obtok in ted; dihsuie: takrat smo pa pri- ilteni. da dihamo nro. «e sima nljuča razširim in se 'ak-M odd»''n»mo (SPka 2 1 1 va;a Vadimo rr^teke n," ta način d,i «e rno^-no odžefenio od tal Ta krnt-k t?% ko smo v rraVu, vržpn*o "rrki v vfo^o od-očenie no 'i na ludi narnzrn Ko pa drv=koč;mn na tla. imaieo no"e zopot ekttpai in roki ob t"le«u Ha t" viio l.ihVo v»dimo cc moramo precei visoko odgnati r>d tal: pri d^si-oku moramo r>a p.^zit 'n ne nnd»mo na 0" s cbmi storali inm.ik di r-l to nw-?rnn in elastično doskočin.o =ano na |irste nog. (SI i''a 3). Pri vreniu ? črnili in zanrt u zanesljivo učinku e že ena čaša naravi e FraiuOosefove Hce rs, min grenke vod« lv,t in imr , i viti St. 14-1. (palača Dunav). tek, delujejo uspešno le Jamči za vestno izvrSe- tedaj, če smo i t H vzeli pol vanje. (d) ure pred obedom Spomini župnika Franca Treiberja (Nadaljevanje.) KAPLAN IN PR0VIZ0R V 2ABNICAH (1. IV. 1887 do 30. IV. 1888.) Nenadoma sem bil prestavljen za kaplana v 2abnice. Tamošnji dekan Lambert Ferčnik ie namreč zelo obolel za srčno hibo. Ker je bil L. Ferčnik rodom iz Sveč v Rožu in torej ožji rojak in prijatelj stolnega kanonika in kanclerja Latn-berta Einspielerja, so najbrž hoteli bolnemu dekanu storiti uslugo, ako dobi koroškega Slovenca in ožjega rojaka za kaplana, sem bil torej prestavljen v Zabnice. Tako se je zgodilo, da je bil L. Ferčnik kaplan v Št. Jakobu v Rožu pri mojem stricu župniku in pesniku Francu Treiberju. po mnogih letih sem pa jaz enakega imena prišel k L. Ferčniku kot kaplan v Zabnice. V Zabnicali se mi je, dokler se ni otvorila božja pot na Višarjah, telo dobro godilo. Počutil sem se, kakor bi bil doma pri svojih starših. G. dekan L. Ferčnik je bil zelo vzoren, izobražen in življenjsko moder duhovnik. Spisal je v lepi slovenščini zelo veliko pridig, ki so bile objavljene v Einspielerjevem »Slovenskem Prijatelju jiod signaturo L. F. in so bile zelo jedrnate. Bil je v tem oziru zelo spreten, meni je rekel, dn potrebuje, da sestavi izbirno pridigo veliko jiolo obsegajoče samo dve uri. V počitnicah je veliko potoval po tujih deželah. posebno jxi Italiji. Na praznik Kristusovega Vncbohoda sem moral kot zakristan na Višarje iii tako sem prišel v zelo hude razmere. Dekan ferčnik zaradi bolezni celo leto ni motte.l iti na Višarje, jaz pa sem bil šele f>ol leta v službi od narave boječ, na Višarjah je pa bilo treba rešiti toliko izrednih slučajev. Na mojih ramah je slonelo vse. Takrat je pa bilo fKimanjkanje duhov- > nikov v krški škofiji na vrhuncu. I.eta 1875. ko I sem stopil v dijaško semenišči ki je bilo v srednjem oddelku dosedanjega starega bogoslovja nastanjeno, je bilo v vseh štirih letnikih bogoslovja samo 16 bogosiovcev, dijaš; o semenišče |e bilo pa tudi šele v začetku in je bilo v vseh osmih razredih samo 24 gojencev, umrlo je pa na leto več kakor 10 duhovnikov. Tako mi je dalo škofijstvo za pomočnika na Višarjah italijanskega jialra-frančiškana iz Schvvaza na Tirolskem, ki je samo laško in nemško govoril, |>ridigal pa nikoli ni, in za solnčarico obolelega bivšega nemškega misijonarja. S takimi fiomočniki mi ni bilo prav nič pomagano. služila sta samo sv. maše. Naval romarjev na Višarje je pa bil zelo velik. Pozneje sem dobil dva zelo dobra pomočnika, gg. Mikuluša in Miklava, tudi župnik V. Kravt iz Brnce je prišel ob nedeljah in praznikih pomagat. Prišli so pn leta 1887 na Višarje zelo odlični gostje. Tako je prijahal na konju na Višarje stari nadvojvoda Albreht, zmagovalec pri Custozzi leta 1800, spremljan od svojega zdravnika in adjutanta Isti dan jo došel na Višarje tudi krški kne/oškof dr. Kalin, nekoliko pozneje koroški deželni predsednik baron Srhmidt-Zabierovv. Vse te odlične gosjjode sem moral sprejeti. Nadvojvoda Albreht mi jc pravil: >Leta 18>>H, ko smo v Italijo marširali, so moji vojaki šli na Višarje molit, danes sem pn jaz prišel na goro. da za vojake molim. Kakšni izredni slučaji se na Višarjah prigo-dijo, je pravil g. Mikuluš. ki je turu že leta 1880 bij pomočnik na Višarjah. Neka ženska je prišla na Višarje in prinesla \ korplču mrtvega otroka, da bi ga Mati božja zopet oživila, (i. Mikuluš je takoj spoznal, kakšne silno.sti utegne imeti. Če ta ženska i. dane na Višarjah. Dal ji je nekaj podpore ill jo poslal k g. dekanu Ferčniku v Znhnirp. Ta pa, enako prebrisan, je dal ženski nekaj jedi in I jo odjioslal v Trbiž. Tam so jo že orožniki prijeli. | Og. Mikuluš in dekan sta pa bila vseh sitnosti rešena. V poletju 1887 ie bilo, da se je pripeljal v Trbiž fKisebeii vlak Cehov, ki so se jxdjali na neko narodno slavnost v I jubljano Poseben ljubljanski odbor je na kolodvoru v Trbižu pozdravil došle Č'ehe. Takrat sva žabniški župan in jaz prihitela na trbiški kolodvor in v imenu žabniške občine pozdravila brate Čehe. Bil je slučajno na kolodvoru navzoč tudi takratni trbiški župan in deželni poslanec Schnablegger. Ko je naju zagledal je vprašal, kaj tu delava. Ko sva mu povedala. da sva prišla f'ehe (»ozdravljat. so je mož zelo razburjal in pihal. Bil je Schnablegger poseben tip, nosil je žametno obleko, kosmat svilnat klobuk in vedno belo svilnalo ruto okrog vratu. Pogoslokrat se je vozli po železnici, tako da se je neki vlak po njem imenoval »Schnabloggerzug«. Leta 1887 je obhajal v Svečah svojo zlato sv. mašo msgr. Andrej Einspieler. Več koroških slovenskih občin je imenovalo zlatomašnika častnim občanom. Tako na pobudo g. dekana Ferčnikn tudi žabniška občina, in jaz sem diplomo za častnecn občana prinesel na slavnost v Svečah in jo izročil j. zlatomašniku. Kako jp bil častitljivi gos|iod tega vesel; objel me je od samega veselja. Na božično vigilijo 1887 je pa dekan Ferčnfk umrl nagle smrti vsled srčne kapi. Imel je od ordinarijata dovoljenje, da je smel v župnišču v sobi maševati. Na božično vigilijo je opravil ob 7 sveto mašo, nato se podal v svojo navadno sobo na zajutrk, jx> zajutrku je začel moliti hrevir. Naenkrat je zaklical: Jezus, Marija,« brevir je padel na tla in častitljivi, tako zaslužni g. dekan Ferčnik je izdihnil. Vsled smrti g. dekana sem postni v Zabnieah provizor. in sicer do 1. V. 1888. ko je nastopil žabniško župnijo novi dekan g. S. Incko rlotlei župnik v 1'odkloštru. Meseca janu- arja je v Celovcu umrl velezaslužni msgr. Andrej Einspieler in imel sijajen |Xigreb. Vendar pn mislim, da pri leni |>ogrebii nisem bil navzoč, pač pa pozneje, ko se mu je nn pokopališču v St. Rupertu pri Celovcu odkril nngrobni spomenik. Provizor v Podkloštru (1. V. do 31. VI 1888.) Mesto župnika Inekota, ki je |swtal dekan v Zabnieah, sem prišel jaz za provizorja v Podklo-šter. Ta župnija je že močno j>od nemškim vplivom. Na prvo nedeljo v mesecu je tudi nemška pridiga, ves ostali mesec pn slovenska Ko sem v šoli v tem smislu, ker je ogromna večina ljudstva slovenske narodnosti, krščnnski nank slovenske otroke slov. učil, so me napadli tamošnji voditelji nemškirtarjev, poslali so v mojo učno uro celo enega od šolskega sveta, da me je nadziral. Nad-učitelj Lah mi je celo rekel: »Sle alnd eln Spra-chen-streiter.f Jaz se pa nisem dal ugnati. Tukaj tudi prebivajo slovenski protestanti, jih je okrog lfiO. Imajo v vasi Zagoriče svoj »tempel . Spadajo pod bleiberško protestanlovsko župnijo. V Soli i Podkloštru jr bilo takrat 18 protestantovskih otrok. Navadno je eden od učiteljstva proleslantske vere. Takrat je bila ena učiteljica protestantovka ki je najbrž prolestantovske otroke v verouku izničevala Ko sem jaz med kalol. otroke jiodoblce razdelil, me je ta učiteljica prosila, da sem dal tudi njej podobice, ki jih je jsilem razdelila med prote slanlske otroke. Pozneje je bil neki Koriary lan: za učitelja, bil je prote,slani, Slovenec po rodu, domu iz Ljubljane. Tam v cerkvi v Zagorlčah imajo še Dalmatinovo sv. pismo, katero je imenovan! učitelj Koriary v zagorlški cerkve prebiral laitioŠ-njim slovenskim protestantom. Tako mi je |>oziieje pravil g. župnik Gregor Einspieler. IV. zimskosportna olimpijada Tretji dan olimpijskih iger - Slalom tekme žensk - Nemka Cranz prvakinja jim Odločilni trenutek v hokeju med Nemčijo in Združenimi državami, v prvem tekmovaniu v zimsko •portnih igrah v Garmisch-Partenkirchenu. Kakor smo že poročali, so zmagali Američani z 1 : 0. Ga-Pa, 8. februarja. Četrte olimpijske igre jiostajajo od dneva do dneva zanimivejše, Borbe so vedno ostrejše in pritisk od strani občinstva je vedno večji. Najzanimivejša točka današnjega dne so bile slalom tekme žensk, katerih se je udeležilo »4 tekmovalk trinajstih narodov. Danes se je kljub delovnemu dnevu nabralo na cilju ter na vseh pobočjih, kjer je šla slalom-proga najmanj 35.000 gledalcev, ki so * zanimanjem sledili posameznim borbam, odnosno tekmovalkam. Največ gledalcev je bilo seveda iz Nemčije, sai so se vsi izredno zanimali za svojo ljubljenko Cranzovo. ki je na včerajšnjem smuku dosegla samo šesto mesto. Je pa v resnici razred zase, tako je vozilo ta dekle. Prvikrat je prevozila progo v 7*2, drugič pa. celo v 70.01 sekundah. In s kako sigurnostjo je vozila in s kako eleganco je pasirala posamezna vratca. Niso bili navdušeni nad njenim uspehom samo Nemci, temveč tudi drugi udeleženci Nekaj tekmovalk pa je bilo v resnici takih, da po,i nobenim pogojem ne spadajo na take tekme, kakor so olimpijske igre. Zato ni prav nič čudnega. če sem slišal v svoji bližini ljudi, ki so z na smehom spremljali prekucujoče se tekmovalke, češ to naj bo olimpijada Izmed vseh »4, kolikor jih je tekmovalo, je bilo samo kakih donet takih, da *e jih sme pripustiti na olimpijado. T»roga je bila res precej težka in deloma [»oledenela mesta so jo še bolj otežkočila, vendar to ne sme biti v opravičilo onim tekmovalkam, ki najelementarnejših kretenj sodobne tehnike niso obvladale. Naravnosi obupno je bilo gledati Čehinjo NValterovo: še nekaj jf bilo takih, ki tudi niso bile dosti boljše od nje. Zato je sodniški zbor j>o|>olnoma pravilno ukrenil, ko je v drugem kolu izločil vse one. ki niso prvi-krai prevozile progo vsaj v 150 sekundah. Na In način se je število tekmovalk takoj zmanjšalo za šest in v drugi vožnji vsaj ni bilo treba gledali toliko ponesrečenih voženj kakor prvikrat. Ce pogledamo |x>samezne tekmovalke, ki so nastopile pri današnjem stalomu, takoj vidimo, da se bo vrstni red v skupni kvalifikaciji precej spieinenil. Danes šele prav razumem zakaj nemški prvakinji Cranzovi včeraj ni bilo nič kaj za to, če je dosegla samo šeslo mesto; ona se ie pač zavedala svojega velikega naskoka v slalomu, kjer si je bila svesta, da bo svoje tekmovalke še lahko dohitela. Njena slalom vožnja je bila uekaj edinstvenega ;u si je včerajšnji svoj neuspeh tako temeljito popravila, da o njeni zasluženi zmagi ne more biti nobenega dvoma Obakrat je vozila tako elegantno, da je morala slehernega gledalca spraviti iz ravnotežja. Višek pa je dosegla ta odlična tekmovalka v drugi vožnji, ko je i>ololkla samo sebe. Občinstvo zlasti Nemci .so od samega navdušenja še do'go po njenem prihodu na cilj vzklikali. Koliko ie bilo tem ljudem do Cranzove, kaže tudi lo, d.i je vsa masa gledalcev jiotem. ko je Cranzova absol irala drugi tek. začela odhajati. Potem so jo pozvali tudi pred mikrofon, kjer ie izjavila. da je vesela svojega uspehu Od ostalih lekriovalk bi pa še tole omenil: Včerajšnja prvakinja v smuku, mlada Norvežanku Schou-Niisen je vozila nud pričakovanje dobro, vendar pri prvem kolu ni imela tako dobrega časa, ker je padla. Diugič pa je progo prav lejio zvozila. Druga tesna konkurentinja Nemka Pešcu je pri obeh vožmah padla, drugače pa ie vozila prav dobro. t)iug(i|>lasirana Nemka Grasegejeva je izvozila obakiut elegantno in tud: brez padca. Skoda, da je Svicarka Steuri ki je sicer lako krasno vozila, izpustila viatca. pri drugi voii". pa ie se celo dvakrat padla Krasno je vozila tu i. Nemka Pieiferjeva. Spioti so bile Nemke v si domu daleč pred ostalimi UcnKUientinjami. To gre na račun velikega treninga, ki ga imajo za seooi, pa ludi domači teren jim je prav gotovo precej pripomogel. V naslednjem še nekaj rezultatov od najboljših tekmovalk: Predvsem tole: Višinska razlika slalom proge je značila 200 m. dolžina proge pa je merila 000 ni. Naši fantje so dobro razpoloženi Vsak dan pridno trenirajo in inažejo smuči i k) navodilih trenerja Kuisme. Z včerajšnjim uspehom smo zadovoljni, četudi smo vsi prepričani, da bi lahko bilo boijše. ako ne bi bilo take smole. Vendar moramo pomisliti, da smo prvič nastopili v tako hudi konkurenci in da še nikdar ni bilo toliko narodov zbranih |>ri nobeni zimski olimpijadi kakor sedaj. In v tej ostri borbi smo prav častno odrezali. Ako bi se lleimu ne pripetil slučaj, ki sem ga včeraj omenil, potem bi bili naši uspehi večji, kakor smo računali. Revež lleim, ki se mu je to pripetilo, še danes ni prišel popol-noina k sebi. Najbolj ga boli tako mi je rekel —, ker je toliko treniral in se toliko trudil, pa ni mogel pokazati sadove svojega dolgotrajnega treninga. Pa smo ga sedaj že potolažili, kajti takih slučajev je jioliio pri olimpijskih igrali. Je pač nesreča, s katero moramo vedno računati. Drugače pa jt v naši koloniji prav prijetno. Vsak dan se zberejo poročevalce iz Ljubljane, Zagreba m Belgrada. Tudi naših fotografov ne manjka. Samo iz Ljubljane so trije, poleni ima pa še vsak poročevalec svoj aparat, tako da je te robe več ko dovolj. Sedaj lahko fotografiramo, kar ho čemo. četudi so prej zatrjevali, da bodo smeli opravljati ta posel samo posebni, od olimpijskega komiteja določeni fotografi. To bo slik! Največ se seveda zanimamo za naše fante, katere vsak moment ujamemo na film Največje borbe se prično šele prihodnji teden, in lejia se vs.i. zlasti j>a naši fantje dobre zavedajo. I. K—er. Dogodek drugega dneva v Garmisch-Partenkirchenu je bila zmaga Norvežanke I.eila Schou, ki ji, kakor vidimo na sliki, čestitajo. Nedeljsko tekmovanje Slalom za ženske t. tek: 36 na startu, 36 na cilju; 2. teh: 29 nn startu, 29 na cilju 1. tek 2. lek Skupaj 1. Cranz Christl (111), Nemčija...... . . . 72,0 70,1 142,1 2. Grasegger Katlie (116), Nemčija..... . . . 76,0 77,4 ' 153,4 3. Steuri Erna (823), Švica....... ... 77,2 81,2 158,4 4. 1'Ieifer Hadi (114), Nemčija...... . . . 80,8 78,8 150,6 5. Schou-Nielsen Laila (559), Norveška . . . . . . 86.1 77,3 163,4 6. Kessler Jeanette (287), Angleška .... ... 85,7 32,2 167,<) 7. Dybwad Johanne (558), Norveška .... . . . . 86,5 90,9 177,4 8. Resch Lisa (112), Nemčija....... . . . <>7,5 8-2.9 180,4 0. Clara Frida (365), Italija........ . . . <>8,1 05,1 193,2 10. Nissl Grete (601), Avstrija...... . . . . 98,5 98,7 107,2 Kombinacije (smuk in slalom, Tor. sitiiiika Toč. »1 utoni a Sli 11 |li!..i 1. Christl Cranz (111), Nemčija ..... . . . . 94,12 100,00 97,06 2. Kithe Grasegger (116). Nemčija..... 92,63 95,26 3. Schou-Nielsen (559), Norveška..... . . . . 100,00 86,96 93,48 4. Erna Steuri (823), Švica ....... . . . . 95,01 89,71 92.36 5. Hade-Pfeiffer (114), Nemčija...... . . . . 04,65 8*) ,04 91,85 6. Lisa Resch (112), Nemčija....... . . . . 98.70 78,77 38,74 80,10 85,90 8. Jeanette Kessler (287), Anglija..... . . . . 83,31 84,63 83,97 0. Evelyn Pinching (288), Anglija..... . . . . 93.03 71,34 82,19 10. Marcelle Biihler (825), Švica...... . . . . 86,58 71,16 78,87 Ga-pa. 9. febr. Ob krasnem vremenu in ob idealnih snežnih razmerah se je danes nadaljeval drugi del tekmovanja za alpsko kombinacijo. Tokrat so nastopili moški v slalomu. Zanimanje je doseglo rekord: Ob vsej progi se je trlo gleda'cev in računajo, da je gledalo tekme nad 60.000 gledalcev To je prvič v zgodovini športa, da je prisoslvo-va'o tekmam lako ogromno število ljudstva, ki je bilo na gosto razporejeno ob vsej progi in z veliko napetostjo zasledovalo tekmovalca za tekmovalcem ter dajalo duška svojemu zadovoljstvu nad elegantnim stilom in divjo brzino tekmovalcev, ki so brzeli drug za drugim v dolino Proga Tudi proga za današnji slalom je bila stra.si-rana na Gudibergu blizu olimpijske skakalnice. Kakor je doseglo rekord število gledalcev, tako je dosegla rekord v svojevrstnosti tudi proga za slalom. Vsi strokovnjaki zatrjujejo, da je to najtežja proga za slalom sploh v Evropi. Vodila je prek samih strmih pobočij okrog obronkov, sredi proge je bil mal hrbet, najkočljivejši de! proge, ki je tudi zahteval naiveč žrtev, pa je bil okrog 150 m pred ciljem. Tu ie neuspešno prestal oreizkušnjo tudi marsikateri od najprominentnejših tekmovalcev. saj je tu bilo okrog 50 do 55% padcev. Proga sama je bila doltfa 600 m. višinska razlika pa je znašala 200 m. Na vsej progi je bilo 35 vratc Poleg mesta, oddaljenega 150 m od cilja, kjer je bilo 50% vseh današnjih padcev, je delal tekmovalcem najhujše preglavice tudi del proge kmalu po startu, kjer so bila zaporedoma postavljena tri nasprotna vratca. Če je tekmovalec vozil skozi ta vratca s preveliko brzino, je bil v nevarnosti, da zgreši vratca, če je pa vozil prepočasi, pa je izgubil na času. Zato je zahteval ta del proge ne samo velike rutine v nogah, marveč tudi dobrega premisleka. Tudi vse ostale zas'avice so bile razvrščene tako, da je vsa proga zahtevala od tekmovalcev res vsestranske izvežbanosti. Vsakršno oklevanje pred vratci je pomenilo izgubo točk in je vrglo tekmovalca v končni kvalifikaciji kar za več mest nazaj. Vsaka desetinka sekunde je igrala najvažnejšo vlogo. Dasi pa so tekmovalci močili pokazati res vse tvoje znanje, je pripomogel t- di prvovrsten sneg. Dasi proga razmeroma ni bila dolga, je bila izbrana na takem terenu in izpeljana tako, da so prišle pri tekmovanju v poštev prav vse možnosti, ki se jih more tekmovalec posluževati na najrazličnejših terenih in progah. Taka proga je pomenila iznenadenje tudi za svetovne prvake. Najlažje stališče so imeli pač Nemci, ki so na teh terenih neprestano vadili. Tudi glede naših tekmo- valcev moremo reči, da tako proge še niso imeli nikdar pred seboj, dasi so vadili v najtežjih alpskih terenih. Tehmovalci na progi Okrog starta je bilo kakor na mravljišču. Tekmovalci so stariali v onem vrstnem redu, kakor so se plasirali pn smuku. Oči tisočerih gledalcev so bile uprte na startno mesto, ko je prvi tekmovalec Norvežan Birger Rum! zadnjič |K>drsal s smučkami po snegu. Vse je pričakovalo, kdaj bo pretrgal startni trak. In ko je nato Ruud v globokem predklonu zdrčal s starta, je vsem tisočerim gledalcem zastal dih, vse, dokler jim Birger v elegantnih likih v 6redi proge ni zginil izpred oči. Preizkušnjo skozi troje proti-vratc v začetku proge je prestal brezhibno, in tudi sredo proge, kjer se je dala brzina najbolj razviti, je zvozil z veiiko brzino. Kavno ta brzina pa je bila najbrž vzrok, da je ta svetovni prvak v zadnjem delu proge padel. Takoj se je sicer pobral in dirjal naprej, zapustil pa je ta padec nauj viden vtis: Kar po vrsti je še dvakrat j>adel. Čeravno se je vedno lakoj |x>bral in s pomočjo jialic skušal doseči spet isto brzino, je bilo že jasno, da do cilja ne bo več mogel pridobiti tega, kar je izgubil. Vozil jt sicer krasno in hitro, prvo mCStO pa mu je radi treh padcev prav gotovo splavali) po snegu. Ko je privozil skozi cilj, je elektrlčtia ura pokazala čas 85 sekund in devet desetink. Za njim je starlal Nemec Franz Pfnur (št. 2). V globokem počepu je obvladal vsa tri nasprotna vratca, proti mali »muldit, ki je bila precej nevarna, je malo zavrl in v naslednjem trenutku ga je že zaneslo čez rob >muldec, nakar je v največji brzini zdirjal preko največje strmine. V splošnem je vozil mnogo jirevidnejše kakor Ruud. S tem je Indi dokazal, da je bilo treba na tej progi tekmovati bolj z glavo kakor z nogami. Dosegel je namreč čas 72 sek. 1 deset, (torej za 13 sekund boljši od Kuudovega). Tudi ostali tekmovalci so pokazali nn progah pravo umetnijo, vendar Pfniirja ni nobeden prekosil. Prvi tek se je končal s sledečimi rezultati: 1. 1'fniir 72,1; 2. Guzi Lantschner (Nemčija) 76.9; 3. Sertorelli (Italija) 79,2; 4. Allais (Francija) 80,4; 5. Durand (USA) 80,4; 6. Cranz 80,9; 7 Birger Ruud 85,9. V drugem teku je dosegel najboljši čas zopet Pfniir. za njim Lantschner, nato Cranz, Allais, VVerndle in Birger. Tak vrstni red je 06tal tudi pri končni kvalifikaciji. O tekmovanju jugoslovanske skupine poročamo na 1. strani. Organizacija izvrstna Nemški organizaciji se vedno bolj čudimo. Neverjetno je, kako hitro prenašajo rezultate od tekem, ki se vrše istočasno na raznih krajih Ga-Pa. Vedno in povsod takoj objavljajo potom zvočnikov rezultate vseh tekem, ki so se pravkar odigrale. Pri današnji lekmi je morda malce odpovedala kontrolna služba glede vstopnic, kajti na oni strani, kjer sem prišel jaz notri, ni bilo postavljene nobene kontrole. Morda da jo jaz nisem videl ali pa se je kam odstranila, dejstvo je, da me danes nihče ni vprašal za vstopnico. Sicer je pa v tem pogledu vedno tudi neka hiperkontrola. preden prideš na svoje mesto, kajti na vsakih pet korakov zahtevajo vstopnico. To je dobro, da ima človek stalno legitimacijo, ker drugače bi skoraj vse [irireditve zamudil ali bi moral pa iti vsaj eno uro prej na kraj tekem, če hi hotel kaj videti. S stalno legitimacijo, ki jo moramo pa tudi vedno v rokah držati, dokler nismo na svojem mestu, j>a »e hitro prerinemo na poročevalska mesta, ki so prav lepa. Na drugi strani pa moram priznati, da drugače ne more biti, če se hoče pri takih masah vzdržati red. Moja tovariša iz Zagreba in Belgrada sta mi smehljaje pripovedovala: >Tega kod nas nemarno, a ijiak bi bilo dobro, ako bi naši ljudi Imali malo smisla za organizaciji!. Seveda, da lo ne drži za vso državo, ker nam Slovencem te lastnosti, ki je deloma prirojena, deloma pa privzgojena. ne more nihče odrekati. Poročevalska služba Naše čitatelje bo zanimalo, kako so Nemci •rganizarali jx>ročevalsko službo. V to svrho so cgradili velikanske barake, kjer je nastanjena poleg glavnega in drugih odborov poročevalska pisarna. telefon, telegraf in pošta. Je to ogromen aparat in od zgodnjega jutra do polnoči venomer pojejo pisalni stroji, telefoni, tak promet, da mora celo človek najboljših živcev postati nervozen. Vsak poročevalec iina svoj predal, kjer sproti dobiva najnovejše podatke od posameznih tekem. Vsak trenutek je kaj novega v tem predalu in večkrat na dan se je treba oglasiti v tem biroju, če hočeš biti na tekočem. Tvrdka Mercedes je slavila na razpolago nebroj novih pisalnih strojev, katerih se vsak poročevalec lahko poslužuje. Sedaj si pa predstavljajte, kadar poje v večernih urah okrog 100 pisalnih strojev naenkrat v enem samem. ne ravno posebno velikem prostoru. Pa ludi tipkarice so na razpolago brezplačno Napis: »Sie diktieren - vvir shretben!« le vabi v celico, kjer je vedno na razpolago nekaj gosjiodičen za pisanje. Le žiil. da se mi Jugoslovani ne moremo poslužiti teli usodnosti, kei sosjiodične [>oleg nemščine in deloma francoščin ■ ler angleščine, ne obvladajo drugih jezikov Posebno dobro |>a je urejena telefonska služ-r>a. Koliko jeze, prepira zabavljanja je s tem prihranjenega. Saj je sedaj nad -10(1 poročevalcev raznih narodnosti Iu v Ga-Pa. in vsak pošilja vsak dan enkrat, nekateri po dvakrat ali celo trikrat |x>ročila svojim listom Sedaj se pa oglasiš pri te-lefonistinji, ji poveš državo ju številko lista ler čas. kdaj hočeš govorili. Tu prejmeš listek s številko in čakaš v biroju, dokler se ne pojavi na steni električna številka, ki se ujema s tvojo in pa številka celice, kjer naj telefoniraš Naročeni čas držijo točno in gre eventuelna zakasnitev edino na račun zasedenih prog v inozemstvu. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodcc kozarec naravne »Franz |osef grenčice«. Gradba železnice Šl. Janž-Sevnica Izjava gradbenega vodje inž. Otona Allelda Ljubljana, 8. febr. Dela na gradnji železniške zveze med Sevnico in Št. Janžem so že v polnem teku in zato je naš poročevalec obiskal danes popoldne inž. Otona A If e I d a , ki vodi v imenu ljubljanske gradbene družbe mž. Dukič gradbena dela na tei železniški progi, ter je naprosil za pojasnilo o dosedanjih gradbenih delih. Inž. Alfeld je izjavil naslednje. »Dne 26 novembra je bila licitacija v Bel-gradu pri oddelku za gradnjo železnic v prometnem ministrstvu. Dne 7. dec. smo posneli na terenu podatke o progi ter napravili zakoličenje trase in načrte. Začeli smo pa z delom po božiču, ko smo imeli najbolj potrebno orodje zbrano. Proračun za progo ie znašal 12,280 000 Din Mi pa smo jo zli-citirali za 7,600 000 Din ter smo bili najcenejši med 13 ponudniki. S pravim delom pa smo pričeli po 6. januarju, ker je poprej snežilo. Prvi predor, ki ga sedaj gradimo, je dolg 314 m, in sicer med kilometri 5.5 in 5.8 v smeri od Šenl Janža proti Sevnici. Št. Janž ima 17.7 km. Hribine so tukaj precej mešane, prevladujejo pa snovi tri-asa s precej premogovnimi plastmi. Tehniških tež-koč zaenkrat ni. Pri prvem predoru smo napravili le podkrovni rov z obeh strani, in sicer po 40 m. Hrib, katerega vrtamo, je tu 120 m nad nivojem bodoče železnice. Drugi predor je zasnovan med 7.2 in 7.5 km ter bo dolg 284 m. Pričeli smo ga teden dni kasneje ter je z ene strani žc dolg 50 m, z druge pa 40 m. Hrib, ki ga tu vrtamo, je približno tako visok, kakor pri prvem predoru. Teden dni po drugem predoru pa smo pričeli vrtati tretji predor, in sicer na kilometru 7.9 do 8 1 Ta predor proti Sevnici je najkrajši ter bo dolg I t88 do kvečjemu 214 m Pri vseh treh predorih I smo naleteli na iste triaste plasti Vrtamo prav 1 za prav samo nosove hribov, ki segajo v dolino Mirne. Mirna .se namreč vije tod zelo vijugasto ter njenim vijugam bodoča železnica ne more slediti ter si mora poiskati krajšo pot. To, kar delamo sedaj, pa je samo predsek v hribe, sami podkopni rovi, katerih prerez znaša komaj po 5 kvadratnih metrov, dočim bo normalen rov skozi hribe povsod znašal 36 do 40 kvadratnih metrov ter ga bomo obokali. Nadaljna dela, ki jih opravljamo, so izkopavanja panjev starih dreves. Gradivo, ki ga izkopljemo, dovažamo na nasipe med sektorje. Prava dela na odprti progi na se še niso pričela. Prav tako tudi še nismo gradili poslopij. Zaenkrat dela na progi 250 delavcev, povečini domačinov. Za delo v predorih se ni javilo dovolj domačinov in smo morali vzeti Ličane, ki so vaieni predornih del, ker so že delali predore v južnih delih države. Tvrdka Dukič je prevzela samo spodnji ustroj proge in predore. Tir sam bo polagala železnica. Vse naše delo mora biti dokončano do 26. maja 1937. Predore bomo gradili ves čas, ko pa nastopi lepše vreme, dobi kruha pri naši gradnji okoli 1000 do 1200 delavcev ter bomo v glavnem najemali domačine. 2e sedaj