Dopisi. Iz MaHbora. (Učai jozik v ljudski šoli, — kateheti, — aasveti.) V katerem jeziku se naj otroci v ljudski šoli podučujejo? To vprašauje je sedaj povsod v Avstriji na daevnem redu. Zato je treba, da so stanši in poaebej krajai šolski odbori, katerim pripada pravica v tej reči govoriti in odločevati, v tem dobro podučeai. <3e pomislimo, kakošni namea ima ljadska šola, tako ne bomo se dolgo obotavljali. Šola je aadaljevaaje ^ poduka in izgoje, ki ga otroci v domači hiši od svojih starišev prejmejo, mora tedaj biti poduk v ljudski šoli vmaternem jeziku, sicer je nearavea in brez pravega vspeha, brez koristi za otroke. Krajai šulski sveti ia stariši bodo tedaj tirjali, da se ajihovi otroci podučujejo v maternem, tedaj sloveaskem jeziku, tako je potrebno, pametao in postavno. Nemški jezik naj se uči kot predmet s slovenskim učaim jezikom, da se ga bodo otroci za potrebo naučili. V slovenskih šolah je tedaj treba dobro razločiti gledd nemščiae, da ona Be more biti nikoli učni jezik, Bego naj bo vselej kot predmet (Lehrgegenstand.) Pravico v tej zadevi imajo določevati stariši, krajfli ia okrajai šolski svet, ia konečno deželai šolski svet vsled § 6. šolske postave dae 14. maja 1869 z ozirom na temeljae državne postave. Vsled § 51. postave dae 20. avgusta 1870 je smoter ia namen jezikovBega poduka: da pravilao umejo v materaem jeziku, kar se jim priobčuje, da so sposobni, se leliko in pra- vilao ustmeao ia pismeao izraziti v tem jeziku ; da si pridobijo roiaost krepko, čitati knjige ia pisaia, ia da popolaoma nmejo, kar so brali, tako glede vsebiae, kakor tudi glede vezi posamezaih delov. Pri tem se ima tudi skrbeti, da se zbuja v njib zmožaoat opazovanja, bistrost presojevaBJa in krepkoat spomina. Ako še otroci ae zaajo gladko sloveaski čitati, aaj jih kateket podpira, ter da vselej katekizem brati, neaavadae besede jim naj tolmači. Otroci aaj vedao molijo v materaem jeziku v šoli, v cerkvi in doaia. Za cerkev se jim naj podajo molitveaiki, da bodo lepo molili in se spodobao obnašali, ter tako s pridom božjo službo obiskovali. Dobro bi bilo postavo dae 8. febr. 1869 glede scstave pravic in dolŽBoatij krajnega ia okrajaega šolakega sveta priobčiti ia razložiti. Nevedaost te postave je kriva, da marsikateri krajai šolski svetovalci aapačao ravBajo, ter ničesar ne dosežejo. Kdor se postave drži, doseže, kar zahteva, kdor pa brezpostavno ravaa, iraa škodo ia sramoto, Dobro je, ako postane duliovaik šolski aadzoraik, ker ima pravico poduk nadzorovati in aapačaost odpravljati. Pritožbe se slišijo, da ai dolavcev aa deželi. da ui služebaikov itd. Vzrok temu je osemletaa šola. Otrok, ki dolgo v šolo hodi, se dela odvadi, kedar iz šole stopi, se mu delati studi, ne uboga, prevzetuje iii hoče biti gospod. Zelcti je, da bi povsod krajai šolski sveti prosili za polajšaaje šolskega obiskovaaja, kakor je sedaj dovoljeno. Dobro bi bilo to zopet priobeiti, kako se naj sklep stori ia prošnja vloži. Poldnevni poduk je tamkaj dober, kjer liimajo dovolj prostorue šolo. Zaoetniki hodijo po ziini večerka v šolo, odrašeai pa zjutra, po leti pa mali zjutra, odraščeni večerka, če tako kaže. L. H. Od sv. Jnrija na juž. želcznici. (Ces. Rudolfovo sadjerejsko društvo.) Odbor tega društva je imel 23. okt. t. 1. svojo sejo. Po presrčaem pozdravu g. ravnateljevem se na njegov predlog izreče topla zahvala gosp. Fr. Leačeku kot naeelnikn in vsem drugim člaaom razstavinega odbora v Sevnici, kateri so s svojo požrtvovaluo ueutrudljivostjo vse potrebščine za sadao razatavo v Sevaici tako primerao preskrbeli ia jo tako izvrstao uredili, da ame aaše društvo aa avojo prvo razstavo po vsej pravici ponosao biti, pa tudi je. Kakor je znaao, je to razatavo v Sevnici s avojim obiskovaajcm počastil tudi c. kr. nameataik, g. baroa Kiibek iz Gradca, ter je izrekel svojo popolao zadovoljaost i'azstavinemu odboru iB mu č-astital k temu uapehu. Za to društveni razstavi došlo čast, se je na prcdlog g. dr. Ipavica po razstaviaem odboru oziroma ajegovem Bačelniku iziekla pismeaa zahvala g. c. kr. aamestaiku, pridjalo se je pa tudi nekaj, na daleč okrog zuauih, Sevaiških voščeak (Wachaapfel) ' ot posebaost sadnih pridelkov teb krajev, aa kar se je visoki gospod prav lepo zabvalil razstavineinu odboru ia njegovemu načelniku gosp. Fr. Leačeku izjavil posebno nakloajeaost. Po vse hvalevrednem prizadevaflji deželBega poslanca g. M. Vošajaka v Celji, so društveai razstavi v Sevaici, pa tudi društvefli blagajaici došle izdatne podpore ia sicer je po ajegovem prizadevaaji dovolil visoki dež. zbor Štajerski 300 H., c. kr. kmetijska družba v Gradci 50 fl., 2 srebrai. 2 broaasti svetinji ia 6 častnih diplom; vis. poljedelsko ministerstvo aa Duaaji 100 fl , 2 srebrni in 4 bronaste svetinje. Za te izdatae pridobitve, skleae odbor deželBemu poalaacu, g. M. Vošnjaku v Celji, aeutrudljivemu boritelju za napredek našega društva, se prav lepo zahvaliti. Na dobro utemeljeni predlog kmetijske podružnice v Sevaici, je c. kr. kmetijska družba v Gradci aašemu sadjerejskemu društvu dovolila 150 11. podpore, za kar odbor tudi svojo iskreao zahvalo izreka kmetijaki podružaici Sevaiški iii posebno še BJeaemu aačelaiku g. Fr. Lenčeku. Predsednik razstaviaega odbora Sovniške sadoviie razstave predloži zapisnike glcde razsojevaaja in prisojevaaja daril tcr dohodkov ia stroakov, kar se pregleda in odobri, ter spravi v društveni arhiv. P. a. darovateljem daril in podpor društvu došlih se je od razataviaega odbora ali od društvenega ravnateljstva izrekla — ali so še bo — zahvala. Odbor na dalje določi, da bode v Makolab 9. novembra t. 1. društveni sliod, kateri se je septembra preložiti raoral in se je v tej zadevi obrail aa oadošajega društvenega poverjeaika. Društveni odbornik, sadjerejec, krnet so zlatim križcem odlikovaai M. Vizjak 1'ečovšek bode govoril o sadjereji ia kazal razaa plemcaa sadja. V. J arc, tajuik.